Trst, 21. avgusta 1925. — Leto VI. - Štev. 259.
Glasilo Komunistične stranke Italije
»Diktatura proletariata je najpopolnejše uresničenje vlade vseh delavcev in vseh izkoriščanih".	LENIN
Zaplembe našega lista
« Delo» je bilo dvakrat zaporedoma zaplenjeno. Tozadevno je uredništvo prejelo sledeče odloke :
'	I.
Kr. Prefektura Tržaške pokrajine. Štev. 082-5780.
« Prefekt Tržaške pokrajine, videč, - da vsebuje slov. komunistični tednik «Delo» štev. 257 z dne 7. avgusta 1925., v članku naslovljenem «IV. učiteljski tečaj v Sv. Lucijin, v dopisu iz Št Petra na Krasu pod naslovom «Žrtve kapitalistov« in v notici «Žitna bitka« tendenciozne vesti, ki bi bile v stanu razburjati duhove in spraviti javno administracijo ob dobro ime ;
Videč) da vsebuje slovenski kom muli ona z dne 4. februarja 1915. št. 148, odreja,
da se zapleni slovenski komunistični tednik «Delo« z dne 7. avgusta 1925, št. 257.
Izvršitev tega ukaza je poverjena Kr. kvesturi v Trstu.
Trst, dne 7. avgusta 1925.
Prefekt: MORONI.
H.
Štev. 082-59C6 Trst, dne 13. VIII. 1925.
Videč da vsebuje slovenski komunistični tednik «Delo», štev. 258 z dne 14. avgusta 1925., v komentarju glede zadnje zaplembe, pod naslovom «Vnovie zaplenjeni)) tendenciozne vesti, ki bi lahko razburjale duhove.
Videč čl. 3 občinskega in deželnega zakona z dne 4. februarja 1915 št 148;
odreja.
da se zapleni slovenski komunistični tednik «Delo» z dne 14. avgusta 1925., štev. 258.
Izvršitev tega ukaza je poverjena Kr. kvesturi v Trstu.
Prefekt: MORONI.
C. Corr. con la Posta
IZHAJA VSAK PETEK
Naro Anina:
ITALIJA..................... ...	Lir
IVOZEMSTVO ....	..........
Posamezni izvod 26 oent.
Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12
na Balkanu komaj 15%. Nase poljedelstvo pa je, kakor je dokazal D. Gustinčič, v svojih agrarnih razpravah v «Zapiskih delavsko-kmečke matice«’) prava »tovarna proletariata*. Vsled skrajno krivične razdelitve zemlje in naših poljedelskih razmer smo imeli Slovenci že do sedaj največji odstotek izseljencev med vsemi narodi v Evropi. Izseljevanje Slovencev iz Slovenije v minulem letu znaša sko-
io	eno tretjino veeh izseljencev iz Jugoslavije. Prepad naše industrije in političen pritisk, ki bo potreben novi vladi, da izvede svoje tozadevne načrte, pa bo postal naravnost katastrofalen za Slovenijo. Tisoči slovenskih delavcev ,in kmetov bodo morali vzeti palico v roke in si i-skati kruha izven Slovenirje.
Toda — poreče nekdo — s tem prihaja tudi lep dol hrvaške industrije v nevarnost, kakor n. pr. železna in kemična in dustrija v Varaždinu, Oseku Karlovcu, na Sušaku in končno tudi v Zagrebu samem — in kako to, da; Hrvatje tega ne vidijo? Gotovo prihaja vse to v nevarnost, toda da hrvaška buržuazija tega danes se ne vidi in ne čuti, je to ravno tako naravno, kakor če tudi slovenska buržuazija se ne vidi in ne čuti nevarnosti, ki ji pretil s te strani. Vzrok tiči namreč v tem, ker je skoro vsa težka in kemična industrija, tako na Hrvaškem, kakor tudi pri nas, v rokah tujih državljanov, ali pa vsaj nehrvaško in neslovensko govorečih jugoslovanskih državljanov. Hrvaška in slovenska buržuazija nastopata danes z malimi izjemami še samo kot trgovci in posredovalci stujega kapitala in tem je vseeno, s kakšnim blagom trgujejo in za kateri kapital posredujejo. Ravnotako je tudi finančnemu kapitalu — bankam — vseeno, kje nalagajo svoje kapitale, v Sloveniji, na Hrvaškem ali pa kje v Bosni ali v Macedoniji. Kjer so njihovi kapitali pred sovražnikom bolj zavarovani, tam- jim je ljubše. Samo tako si moremo razložiti, zakaj gre skoro vsa slovenska in hrvaška trgovska buržuazi-ja roko v roki s srbskimi radikali in zakaj ni avtomatično orientirana Trgovec in agent rabita veliko državo; brez notranjih mej in omejevanj in s koliko mogoče enotnim zakonodavstvom — ter s trdo pestjo, ki potlači delavca in kmeta ter ga prisili k pokorščini.
Druga je z delavcem in kmetom, Ta dva bosta, vsled definitivne orientacije nase industrije na Balkanu, silno udarjena. Odpor naših delavskih in kmetskih mas —- pa tudi hrvaških — bo rasel v oni meri, v kateri bo rasla likvidacija naše industrije dn z njo brezposelnost in splošno obubožavanje delavskih in kmečkim mas. S pomosjo radičevcev pa bo Pasic ta velesrbski program dosti lažje in kon-sekventnejše izvajal S to koalicijo se bo preneslo vse gospodarsko (in seveda tudi politično) težišče definitivno na jug. J ugoslavija postaja s tem eminentno balkanska država in njen trgovski in politični cilj postane končnoveljavno Solun. Radičev popust v vojaškem vprašanju je pečat na programu te nove politike.
Tako postaja Slovenija, ki je bila prej pot in eminentno torišče srednjeevro pejske trgovine in industrije, popol nama zakotna provinca Jugoslavije, »deveta rupa na svirali», aJji po nase, peto kolo pri vozu, ki bo imela za Jugoslavijo samo še toliko pomena, kakor so vredne njene visoke gore v vojni strategiji za obrambo Balkana.. Torišče bodočih vojn. Industrialna Slovenija je že danes Balkanu na poti kakor smo videli zgoraj.
Ta jasna dejstva pa moramo souposte-vati, kadar govorimo o politični in go-podadaiski konsolidaciji Jugostevije. Nedvomno bo bodoči razvoj gospodarstva v
M lutinti rntigi litini MA
(Nezaplenjeno v zaplenjeni iteviiki).
1. Vsak komunist mora biti marjdzt;
2. Vsak komunist mora zavzemati prvo mesto v vrstah proletarske akcije j
3. Vsak komunist mora imeti anus pred samo revolucionarno frazo, on mora biti istočasno revolucionar In realni politik;
4. Vsak komunist se mora podvreči volji svoje stranke ter mora presojati vse s stališča svoje stranke (on mora biti v naj vitjem pomenu te besede, resnično disciplinirani Slan) s
5. Vsak komunist mora biti Interna* cionaUst.	N.	Lenin
Nova kmečka stranka v Indiji
Tekom kongresa stranko «Svamj», ki se je vrgil pred kratkim v Faridpurju, so de-legatje sklenili, da ustanovijo kmečko l>olitično organizacijo Preuse listvo kmečke Internacionale je poslalo centra-
li	Svarajistične stranke pismo, v katerem se pozdravlja ta vajsen sklep.
•	,*	‘	■-	•	••	'	■■	•	•:	z	•'	s. ‘.v
. ■. ;r." ? s m
Ob oMinskih volitvali na Goriškem
(Nezaplenjeno v zaplenjeni številki).
Na Goriškem se vrše občinske volitve. Vrše se počasi, kakor da imamo ljudi, ki se jam nič ne mudi, zdaj tu, zdaj tam, kakor da imamo človeka, ]d preiskuje teren.
Ob tej priliki ugotavljamo mi sledeča dejstva :
Občinski komisarji delajo skoro povsod na to, da bi prišlo do skupnega nastopa med narodnjaki in klerikalci proti proletarcem. Do tega enotnega nastopa ni prišlo saimo zaradi osebnega sovraštva in neskladnosti v temperamentu med voditelji klerikalne in narodne skupine. Politični in gospodarski razlogi podeželskih magnatov bi drugače tak skupen nastop nujno potrebovali. Zato ni izključno, da pride do enotnega nastopa med klerikalci in narodnjaki tudi preko osebnega sovraštva, ki obstoji mied voditelji imenovanih dveh strank.
Enotna fronta delavcev in kmetov se uveljavlja in žanje dobre sadove. Proletarska ideja se širi in si pridobiva nove borce. Mnogo občin je že v delavsko kmetskih rokah. In to kljub dejstvu, da so gori Tiki klerikalni gospodje raznesli v svet vest, da bodo vsi komunistični občanski sveta razpuščeni in da dobe občine znova svoje komisarje.
Dosedaj ni bil razpuščen še noben novo izvoljeni občinski svet, le v Šempetru pri Gorici je komisar razveljavil občinske volitve, ki so dale večino delavsko kmetski ilisti. (Mimogrede samo povemo, da je viada stare občanske svete svoj čas razpustila ne glede na to ali so bili v rokah •komunistov, klerikalcev alii narodnjakov).. Toda goriški klerikalni gospodje, ki so v takih rečeh izurjeni, so si izmislili lepo reč: V cerkvi naj se iz prižnice straši s peklom in hudičem; v politiki naj s^gjia na shodu in iz časopisa straši s kolesarjem. To bo vleklo, so si mislili. Med tem si pa voiliMci mislijo, da ni vsak svetnik, ki se svetnika dela. Ako je vlada zase že sklenila vse, delavsko občinske svete razpustiti, klerikalne in narodne pa ne, pomena to, da bodo klerikalni in narodni občinski sveti vršili vlogo komisarjev.
Vprašanje allit bo vlada občinski svet razpustila ali ne, ne obstoji za nas. In sicer ne obstoji zato ne, ker smo organizirana proletarska stranka. Proletariat se ne bori. za stolčke, za časti in za take ropotije. Delavec in kmet imata skupne interese, ki jih morata braniti tudi v občinskih svetih, naj bo to vladi všeč ali ne. Obramba teh interesov je odvisna od organiziranih razrednih sili, ki jih imata delavec in kmet na razpolago. V delu in v borbi se te sile merijo, se utrjujejo in usposabljajo. Delavci in kmetje se niso organizirali zato, da bi se laskali vladi, da bi delali poklone in se celo ne, da bi vršili posel hlapcev svojih izkoriščevalcev; marveč zato, da se bore in da v boju zmagajo s »vojimi načeli, s svojimi ideali.
Narodni in klerikalni voditelji slovenskega ljudstva so zagrešili veliko zllo, ko so slovenskemu kmetu in delavcu vcepa-li in skoro vcepili duh ponižnosti, pokornosti in udanosti. Vzgajali so, ker so hoteli vzgojiti narod sužnjev. Kakor, da so bili od mogotcev podkupljeni za tale žalosten posel. Sedaj bi staro deilo radi nadaljevali. Komunistom oči!ajo> da so ne" spravljivi, da s svojo taktiko škodujejo ljudstvu. Nobena taktika ni in ne more biti bolj škodljiva od one, ki bii rada proste in poštene ljudi izpremenila v klečeplazno berače mrvic, ki padajo od mize mogotcev.
Kaj delajo naposled komunisti. Uče delavce ta kmete kako naj se bore, da pridejo do blagostanja, ki ga danes nimajo Povedo odkritosrčno odkod izvira vse sedanje zlo ta kako bi se dalo odpraviti. Komunisti se trudijo, da bi iz sužnjev vzgojili junake, ki naj bi bili sposobni zgraditi stavbo novega brezrazrednega družabnega reda. Da je Kristus živ, bi blagoslovil komunistično delo.
DeOavekonkmetski odbori, ki se ustanavljajo povsod koder žive stebri človeškega življenja, ni' treba da bi se plašili
Meščanski časopisi zahtevajo ne samo razpust komunistične stranke, ampak, da se naravnost kaznuje s smrtjo samo pripadnost h komunistični stranki.
Zastopnik poljske vlade grof Skržinski se je podal v Pariz, da se pogovori s francoskimi reakcionarci. Pred kratkim je Skržinski izjavil angleškemu poslaniku v Varšavi, da je Poljska vedno pripravljena nastopiti s kako drugo baltiško državo proti Zvezi S. S. R., in da bi se bojevala ž vsemi sredstvi, ne izključeno s popolno mobilizacijo svojih sil.
MEŠČANSKA VOJNA NA KITAJSKEM.
Na Kitajskem ne bo miru, dokler ne bo imperializem popolnoma poražen. Evropski in drugi imperialistični diplomate ustavljajo razne komisije, ki naj bi ugotovile, na kateri strani je krivda radi dogodkov v Šang-Haju, ampak nadaljni razvoj dogodkov dokazuje, da je krivda edinole na strani nenasitnih imperialistov. Zopet prihajajo vesti iz Kitajske, da se je streljalo na delavce. V mestu Tien-i'sinu, važnem središču tkalne industrije, kjer obstoji močno strokovno gibanje, je policija organizirala pokolj delavcev. Rezultat tega novega »kulturnega čina»: J8 mrtvih, več sto ranjenih in mnogo aretiranih. Napad buržuazije je bil premišljen. Kapitalistom se je zahotelo nove potlačitve delavskega gibanja, zato je potem tudi dosegli, da so se zaprle strokovne organizacije.
Pomen R R vlade v Jugoslaviji
Maj ni fitija zaposliti
Maroka
V	kakšnem položaju so se znašli Slovenci po sporazumu radičevcev z radikali ?
(Nezaplenjeno v zaplenjeni številki).
Ougovor nam dajaj,o	pariški do-
rHsniKi meščanskih .ustov. Komuiii--u so vedno iruin in truijo, oa tičijo vzro-ju vsake kolonialne pomike v gospouai-oitem vprašanju, oziroma točneje poveuar no : kako je mogoče organizirati čimbolj laiiniraho lzkorišcevanje kolonialnih dežel, v pria velekapitalistov. Pariški dopisniki nehote povejo to, ko poročajo v meščanske časopise «aa je boj, ki ga vodi Francija čisto floiovo boj za njen prestiž, Kaien, ako bi bil omajan, bi gotovo iko-uov&i aežeii na naravnost nepopravljiv način.
« Ampak pod besedo »prestiža se ne raji umeva samo moraino vprašanje, temveč
iuui kospouarsko-nnaiHciio vprašanje. In v istim, irancoska država dobiva iz de-zeie, ki se nahaja pod francoskim protektoratom, poieg drugih stvari tudi na usoce ton tosiatov, ki predstavljajo že -»anu ob seoi ceio bogastvo naroua ».
To je ravno tisto, kar trdijo vsi tisti, ni se postavljajo pioti imperialističnemu rovarenju v kolonijah: vzrok, radi katerega se potegujejo vsi kapitalisti za iiolonije, in «civmzacijo» in pouoone reči je namreč kapitalistična malha
V	Maroku, in sicer na planoti, katere pu-vršina meri kakih bOU-OOU hektar jev, se nahajajo bogata ležišča posebnega mehkega kamna, imenovanega iosiont, ki vsehuje takozvano iosiorno kislino, o ka-tez-i se toliko govori v kmetijski vedi. Francoski podjetniki kopljejo ta material ter ga izvažajo v tovarne, od koder pri-naja po primerni obdelavi na trg pod imenom rudninski superiosfat, tc je los-lornato gnojilo.
Omenjeni meščanski dopisnik poroča, da znaša masa fosforita, ki se jo da izrabiti, kakih 25 milijardov ton, da se predvideva za tekoče leto pridobitev 600.000 ton tega dragocenega materiale ter da predstavljajo ti fosforiti, ki se nahajajo v Maroku, tako vrednost ki prekaša vse zneske za vojne dolgove ki jih je dolžna Francija drugim državam, kakor tudi, da obstoji v glavnem centru te cone, kjer se nahajajo losioriti, v Kungi, «cela vas zgrajena po francoskem načinu, s krasnimi vrtovi in vilami, kjer stanujejo vsi tisti, ki so zaposleni pri kopanju in obdelovanju fosfatov.« Poleg tega se razume, da hvali meščanski dopisnik vso to podjetnost v industriji fosfatov, ki prinaša narodu toliko hlagostanja in kako zlobni da so francoski komunisti, ki delajo tako propagando proti vojaškemu pohodu v Maroku. Njih zlobnost in slaba vera je potrjena pp tem, da niti ne govorijo o teh bogastvih.
Meščanski dopisniki govorijo o naravnih bogastvih, to tvorijo srečo tega ali onega «naroda», ter da komunisti nič ne črhnejo o teh bogastvih. Pač, komunista so vedno govorili in govorijo, kadar razpravljajo o bistvu kapitalizma in imperializma o bogastvih, ampak, kako ta bogastva «osrečujejo» ne «narod», ampak •«cvet naroda«, razne kapitalistične pijavke. Komunisti pokazujejo delavci m in kmetom, kako izdelujejo fabrjkami to in ono ne radi tega, ker je to ljudstvu potrebno, temveč edino zato, ker nese,Kapi talistom profite. Angleški in drugi kapitalisti imajo v kolonijah velikan:- ’ e plantaže bombaža in tovarno tkanin. An, pok na milijone in milijone ljudi je r&v trganih, a delavci v kolonijah so fio?. no izkoriščani in zatirani. Dogodki na Kitajskem so jasni dokaz.
Danes je še strašno teško narisati jasno sliko položaja, v katerem se nahaja Slovenija v Jugoslaviji in momentov, ki v st var j a jo in stopnjujejo pri nas nezadovoljnost proti obstoječemu režimu ter narodnostno vprašanje. Te težko&e prihajajo odtod, ker so naši prejšnji statistični) uradi uničeni in ker so novi balkansko primitivni. Toda kdor hoče dobiti vsaj približen pojem o razvoju gospodarstva v Sloveniji, temu priporočamo, da si prečita delo Milivoja Saviča, načelnika ministrstva trgovine in industrije, ki je izšlo v treh debelih zvezkih po 350 do 000; strani z naslovom «Naša industrija i zanati» (rokodelstva). Savič je tipičen predstavitelj srbskega imperializma. On niti najmanj ne prikriva gospodarskih tendenc do svojih sorojakov, temveč jih izpoveduje z vso batinaško odkritosrčnostjo. Po njegovih načrtih se mora vsa industrija, ki služi, ali ki bi lahko služila obrambi države («narodni odbrani«) preseliti iz Slovenije v Srbijo ali pa v Bosno. Sem spadajo predvsem železne talilnice in tovarne na Jesenicah in v Guštajnu in Mariboru; kemične tovarne v Rušah, Mariboru, Ljubljani, Celju itd.; tvomi-ca smodnika in razstreliv v Kamniku, tovarne celuloze, tkalnice itd. itd. Na jug, v center države se ima prenesti zlasti «dragocena kvalificirana delovna sila«. Toda ne samo to: v obmejnih krajih se ne sme dovoljevati naseljevanja nobenih takih tovaren, ki so količkaj v zvezi z vojnimi potrebščinami. V Fali pri Mariboru imamo elektrarno za 45 tisoč konjskih sil. Ta elektrarna je po Soviču skoro neporabna za vojno industrijo. Njeno strujo je treba izpeljati v notranjost dežele, v gore, in tam napraviti tovarne, fe tovarne pa naj imajo kalorične (vroče) rezerve, ker sovražnik vsak trenutek lahko uniči centralo. Končno pa je industrija v Sloveniji sploh nesreča za državo, vsaj gotova industrija, ker s svojo konkurenco onemogoča močnejši razvoj industrije v Srbiji in v Bosni, ki je za državno obrambo potrebna in pred sovražnikom zavarovana
Pripomniti moram še, da si je trgovinsko ministrstvo — skoro gotovo po iniciativi g. Soviča — že leta 1923. (pri zakonu o budgetu ali dvanajstinah) hotelo pridržati izključno pravico za podeljevanje vseh novih koncesij za vsa nova podjetja
Toda srbski buržuaziji niti potreba ni, aasilno preseljevati noše industrije v Srbijo in v Bosno. Ono jo lahko s svojo finančno politiko prisiili, da se sama preseli, odnosno prepade — in na to se faktično tudi že dela (deflacijska politika).
Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da ima Bosna, v takozvani Bosanski krajini, ogromne sklade železne rude. Dalje ima Bosna svoj premog in znatne vodne sile. Država bo to industrijo po Savičevem načrtu z vsemi silami podpirala, medtem ko ne bo imela prav nobenega ■nteresa na industriji v Stoveniji. Čim-oolj bo napredovala gospodarska konse-idacija v Jugoslaviji, čimbolj se bo dvigala konjunktura, tembolj bo trpela in mepadala na meji stoječa Slovenija.
Te nevarnosti pa bomo vedeli se-le tedaj prav ceniti, če pomislimo, da je Slo-'
enija poleg Vojvodine, ki — mimogrede
ovedano — prihaja v isti položaj kakor ilovenlja, najbolj industrijalizirana de-ela v Jugoslaviji, v Sloveniji imamo >5% prebivalstva, zaposlenega izven poljedelstva, medtem ko na Hrvaškem in
Jugoslaviji stopnjeval narodnostne diference v Sloveniji, na Hrvaškem in v Vojvodini in sicer v tem večji meri, čim hi-strejsi bo. Mi stojimo torej v teh provincah pred pojačenjem nacionalnih in socialnih bojev in ne pred narodnim po-mirjenjem. Nacionalni teror in ne nacionalni mir je v naši perspektivi To pa ni konsolidacija ! Momentalndi, delni in politični in gospodarski konsolidaciji bo sledilo notranje rozrahljanje državne moči, kakor smo to videli v stari Avstriji. To pa s to edino razliko, da bo proces političnega razkrajanja v tej dobi in v današnji svetovni politični situaciji mnogo hitreje napredoval.
CARGUS.
‘) Glej «Zapiski del. km. matice« štev. 1-4 ,t. L
Črna internacionala
(Nezaplenjeno v zaplenjeni številki).
O Črni internacionali se je do sedaj še precej govorilo, to je, o internacionali i eakcionarcev. Na podlagi različnih dejstev je bilo dokazano, da so najrazličnejše «narodne gospode« prav pristno med narodne, kadar se gre . za obvarovanje astnih proiitov. Italijanski glavni fašistični voditelji, ki so v prvih časih trdili,
Ja je fašizem nekaj samoniklega, priznavajo potrebo mednarodne fašistovske organizacije. In ta obstoji ze faktično ter razvija s<voje delovanje.
O faustovski internacionali so svoje-jasno pisali tudi meščanski slovenski časopisi, toliko «naroctai», kakor tudi »krščansko socialnih. Pisali so sevada s svojega stališča, opirajoč se na »demokracijo«.
Meseca maja t. 1. se j« vršila v Gentu
II. konferenca «Mednarodne zveze proti
III. Internacionali«. Kar je gospoda raz pravtljala na tej konferenci, mora zani mati vsakega delavca in kmeta. Nalog«-te orgndzacije je boj proti revolucionarne mu delavskemu gibanju in boj proti Zvezi S. S. R. Glede bojnih metod te črne internacionale je potreba omeniti to, da bi hotela v gotovem oziru posnemati to, kar je vslo v prakso revolucionarnega delavskega gibanja. Tako n. pr. se je predlagalo, da se proti rdečim obratnim Stankam postavijo «protiboljševiške staniee«, na čelu kojiih bi e Mia oseba ki je pri stvari najbolj interesirana, to je podjetnik. Namen teh stanic bi bii ta, da se izvršuje strogo nadzorstvo nad nameščenci. Poleg tega je vzniknila ideja o mednarodni protiboljieviiki policiji, čije agentje naj bi se vrinili v komunistične organizacije.
Zanimive so še nekatere druge izjave delegatov, ki so prisostvovali na omenjeni konferenci: Tako se je n. pr. glede revolucionarnega gibanja v kolonijah izra-zul holandski delegat tako-le:
«V holandskih kolonijah so knezi-uro-Jenci učeni ljudje In razumevajo boljše-viško nevarnost, medtem pa so podlotnl-kl zelo dostopni komunistični propagandi«.
«Knezi» so torej učeni ljudje. Oni razumejo, kje so njihovi interesi. Za to je naravno, da jiiih mednarodna organizacija Lahko sprejme v svoje vrste 1 Nekaj po-	\
dobnega kot ti knezi-urojenci so magnatje-rodolj ubkarji v civilizirani Evropi. Kadar gre proti boljševizmu, postanejo tudii goreči fašisti.
Finski delegat je izjavil, «da je treba obdeiiati predvsem pasivno maso, v prvi vrsti delavke«.
«Kakor je že znano je ženska vomejsa kot možki; zato je treba delovati* tudi med duhovništvom« — tako je izjavil zastopnik prosvitijene Francije.
Kakor je razvidno, nastopa reakcija roko v roki. Mednarodnost, sodelovanje z «narodnimi prvaki« v kolonijah, sodelovanje z duhovništvom, to so njena poglavitna načela
Duhovništvo je, med drugimi činitelji važna in trdna opora reakcije, mednarodnega fašizma. To potrjuje sami- zastopniki reakcije. Ali bo torej imela klerikalna gospoda pri nas še pogum to zanikati 1
pred komisarji in drugimi strašili gori-ške klerikalne gospode. Kdor se bori za pravično stvar, ne more biti odgovoren če se zgodi krivica. Naj bi bil Kristus kadil rimskim mogotcem in opravičeval suženjstvo, pa ga nebi bili križali in nebi bili sežigali kristjane. Ali je zato moraa on kit.iv če so ga križali. Ali so delavci im kmetje krivi če se gode grde reči? Ali so morda krivi zato ker hočejo, da bi postale reči lepe ?
Pri teh volitvah sta se delavec in kmet srečala, si segla v roko in šla skupno v noj. To je začetek. Lep začetek, ki bo rodil dobre sadove. Od tu je treba nadaljevati brez kolebanja, resno, zavedno-, ravno. Brez strahu in brez sramu. Pri tem ni poglavitno ali pride občina ali ne v de-lavskorkmečke roke, marveč to, da je po-lOžen temelj skupnemu delu med delavci m kmeti za koje skupno delo bomo vršiili še v naprej potrebno propagando. Toliko c asa, dokler ne bomo prepričali večino delavcev in kmetov, da je skupna organizacija nujno potrebno sredstvo za skupen nastop proti skupnemu nasprotniku ki tlači kmeta na polju dn delavca v tovarni.
Matvjej Orlov.
Politični Pregled
Poljski rablji oa delo
Ravno takšna je stvar z maroškimi fosfati, ki ne stanejo francoske kapitaliste nič. Če vzamemo v poštev, da imajo tvorničarji pri izdelovanju superfosfatov samo stroške za predelavo, za delovno silo (ki gotovo ne bo sjajno plačana) in še za kake druge pritikline, potem se lahko trdi, da morajo biti profiti podjetnikov ogromni. Vprašajte pa priprostega kmeta, ki se bavi s pridelovanjem na malo, posebno pa v obubožanih provincah in ki mora plačevati še težke davke, če si je on v stanu preskrbeti draga umetna gnojila! Tisti pa, ki si jih semtertja poskrbi, ve povedati, kako jih mora drago plačevati.
Z vsemi kapitalističnimi pridobitvami, sta delavec in kmet vedno opeharjena, ker od naravnih dobrin vživajo le kapitalisti.
Ampak, govorite z meščanskimi časnikarji: V središču produkcije fosfatov je vas sestavljena iz samih vil, kjer stanujejo vsi ki so zaposleni v produkciji Menda stanujejo v vilah tudi drugi delavci v kolonijah, n. pr. Kitajci. Zato »e bržkone tudi puntajo, ti nehvaležneži !...•
Delavcem iz Evrope ne preostaja torej drugega, kakor da se podajo v Maroko, da vidijo raj, katerega so ustvarili kapitalisti.... seveda, za delavce...
TEŽKOČE FRANCOSKIH IMPERIALISTOV.
Ohlastnežem se povsod majajo tla pod nogami. Kolonialni, sužnji se puntajo. Poleg Maroka, je Francija v zadnjem času zapletena v Siriji, kjer se je uprlo malo a bojevito pleme Druzov. Francija ima takozvani »protektorat« (varstvo) nad Sirijo. To varstvo ji je bilo naloženo pod pretvezo, da so tam neka krščanska plemena, ki jih je treba «ščititi». In pod to pretvezo «za ščite« se tam tlači prebivalstvo na vse mogoče načine. Nezadovoljstvo je prikipelo do vrhunca, odkar gospodari nad deželo general Sar-rail. V zadnjih časih se je spuntalo pleme Druzov. Napadene so bile cele kolone francoskega vojaštva, pri čemer je padlo mnogo mrtvih. Druži so napravili tudi več ujetnikov ter zaplenili več vojnega materiala.
Francosko meščansko časopisje je hotelo zmanjšati važnost teh dogodkov. V zadnjem času je poročalo, da je prišlo med Druži in Francozi do sporazuma Glasom drugih vesti pa izgloda, da ni o sporazumu nikakega govora, ker je francoska posadka še vedno oblegana v trdnjavi Sueida.
(Nezaplenjeno v zaplenjeni številki).
Poljska buržuozija, služabnica zapad-nega imperializma, vrši pridno svoje de-
lo.	Zopet je padla proletarska žrtev, e-den izmed najboljših bojevnikov, mladi član revolucionarne predstraže, dvajsetletni čevljarski pomočnik Naitali Bot triu. Dne 6. avgusta, na dvorišču Lvovskih za porov «Brigidka» je bil ustreljen.
Zakaj je poljska reakcija poteptala ta mladi, sveži cvet? Zato, ker ni mogel Botvin prenašati krvavega izzivanja komunističnega delavstva, s strani agent-provoka terja, policijskega konfidenta Cehnovskega.
Ta čehnovski se je vrival v vrste komunističnega delavstva in je spravil mnogo njih v zapor in na drugi svet. Botvin se je hotel nad njim maščevati, in je hotel s tem tudi maščevati druga dva mučenika, Baginskega in Vječorkje-viča. Dne 28. julija je ustrelil na ulici Cehnovskega.
Pred belogardističnim sodiščem, se je Botvin obnašal kot pravi junak. «Jaz sem komunist, — izjavil je svojim belogardističnim sodnikom — in se ne kesam svojega dejanja, to je, da sem ustrelil provo-katerja«.
Judovskemu duhovniku, ki ga je obiskal v celici, je izjavil: «Vera je iznajde-na za sužnje, jaz pa nisem suženj«. Ko so ga peljali na morišče, je njegov obraz žarel od notranjega veselja, ua umre za veliko proletarsko stvar. Korakajoč ponosno, je čutil, da ni o-sainljen v svoji silni veri v osvoboditev proletariata: iz celic so zrle za njim oči mnogih drugih političnih jetnikov.
Ko so mu hoteli zavezati oči, ni dopustil tega, temveč je pogumno pel «Inter-nacionalo«, a drugi jetniki so spremljali njegovo 'petje. Njegov poslednji klic je uil «Naj živi revolucija«, «Naj živi komunizem l«, «Proč z buržuazijo 1« Kmalu nato se razlega po dvorišču jetnišnice pok osmih strelov.
Ta prizor je globoko pretresel prisotne, celo razredne sovražnike, a iz vseh celic je mogočno zaorilo. «Mi bomo maščevali tvojo kri, tvojo mučeniško smrt. Proč z buržuazijo!»
Umor Botvina je vzbudil med proletariatom v Lvovu silno ogorčenje. Da bi se preprečile demonstracije je bilo vse mesto vojaško zasedeno.
Poleg tega pripravlja poljska buržua-zija še druge justične umore. Zopet visi na lasu življenje treh delavcev, katere se hoče obsoditi, na smrt radi tega, ker so se branili pred zverstvom poljske policije.
Sploh kažejo vsi znaki, da hoče Poljska križarsko vojno proti- komunizmu,
„D E L O ”
K diskusiji pred III. strankinim kongresom
Organizacija na podlagi stanic
in II. kongres Kominterne
(Nezaplenjeno v zaplenjeni itevilkl).
V svojem članku o naravi Komunistične stranke, piše sodr. Bardi ga: «Na drugem kongresu, na katerem je Lenin postavil temelje Kominterne se' ni govorilo o obratnih stanicah kot o organizativnem kriteriju, čeprav se je imelo že tozadevne izkušnje, z ruskimi stanicami. O tem, kar se danes smatra za neobhodno potrebno, kot nekaj poglavitnega, ni nič omenjenega v tistih klasičnih dokumentih: Statut Internacionale, 21 točk za sprejetje v njo, teze o nalogah stranke, teze o nalogah internacionale, gre se tu za «odkrit-je», napravljeno dolgo časa potem in bomo imeli priliko videti, kako se ta stvar obnaša v razvojnem procesu Internacionale«.
Trditev sodr. Bordige ni pravilna. V tezah o poglavitnih nalogah Kom. Internacionale, in sicer v 11. poglavju «V čem obstoji splošna in takojšnja predpriprava proletarske diktature«, je Lenin pisal : «Diktatura proletariata je naj popolnejše uresničenje vodstva vseh delavcev in vseh izkoriščanih — ki so bili podjarmljeni, potlačeni, terorizirani, razpršeni in osleparjeni s strani kapitalističnega razreda
—	potom edinega razreda, ki je bil pripravljen za tako vodilno poslanstvo tekom vse zgodovine kapitalizma. Radi tega je treba povsod pričeti s predpripravami za proletarsko diktaturo, postopajoč na sledeči način: V vseh organizacijah, federacijah, udruženjih brez razlike, v pi vi vrsti proletarskih, potem v ne-proletarskih, v katerih se zbira delovno in izkoriščano ljudstvo (političnih, strokovnih, vojaških, zadružnih, kulturnih, športnih itd.) se morajo ustanoviti skupine ali stanice komunistov, predvsem javno, ampak tudi tajno. Poslednje so obvezne vedno tedaj, kadar se pričakuje, da jih bo buržuazija razpustila, njene člane aretirala ali izgnala. Te stanice, tesno združene med seboj, in zvezane z osrednjim vodstvom, si morajo izmenjavati njih izkušnje, morajo vršiti agitačno in propagandno delo, se morajo popolnoma prilagoditi vsem stranem Javnega življenja, vsem skupinam delovne mase; in s tem mnogostranskim delom morajo sistematično vzgoje vati sebe, stranko, razred, maso«.
V 21. pogojih za sprejem v stranko, in sicer pod paragrafom 9. je rečeno sledeče: «Vsaka stranka ki želi pristopiti h Komunistični Internacionali, mora razvijati sistematično in vstrajno komunistično delo v strokovnih organizacijah, v delavskih svetih, v obratnih svetih, v kon-sumnih zadrugah in v vseh delavskih organizacijah. V teh opganizacijah je potrebno organizirati komunistične stanice, ki si pridobijo z vstrajnim delom, sindikate za stvar komunizma.
Te stanice imajo dolžnost, da z vsakodnevnim delovanjem razkrinkajo povsod izdajstvo social patriotov in kolebanja centristov. Komunistične stanice morajo biti popolnoma podrejene stranki«.
V »Tezah o nalogah Komunistične stranke v proletarski revoluciji* in aicer pod paragrafom 18. je rečeno: »Podlaga vsega organ izativnega delovanja Komunistične stranke mora biti ta, da se povsod ustanovi »na komunistična stanica; in to tudi tedaj, kadar je zelo majhno število proletarcev ali poluproletarcev. V vsakem sovjetu, v vsaki strokovni organizaciji, v vsaki konsumni zadrugi, v vsakem podjetju, v vsakem svetu stanovalcev, povsod, kjer je tudi samo troje njih, ki Be zavzemajo za komunizem, se mora takoj ustanoviti komunistično sta-nico. Edinole kompaktnost komunistov daja ixredstraži delavskega razreda možnost, da povede za seboj ves delavski razred. Vse komunistične stanice, ki delujejo v organizacijah ki nimajo nobene stranke, so popolnoma podrejene stran-kinf organizaciji, bodisi da deluje ta v danem momentu, legalno ali ilegalko.
Komunistične stanice vsake vrste mo-
rajo biti podrejene ena drugi na podlagi strogega hijerarhičnega reda, po čimbolj točnem sistemu«.
Drugi kongres je postavil vprašanje o organizaciji komunističnih strank na podlagi stanic. Način, po katerem je bilo postavljeno to vprašanje, ni bil jasen za komunistične stranke v Evropi. Zamenjavalo se je organizacijo stanic, to je podlago stranke z organizacijo komunističnih skupin v strokovnih organizacijah, v zadrugah itd. V resnici se obe or-ganizačni obliki ne razločujejo dobro e-na od druge, tako kakor so izložene, čeprav postane razlika jasna v izcrpu tez o strankinih nalogah. V IV. točki tega izčrpa je rečeno: Kjerkoli obstoji tudi ena sama dvanajstorica proletarcev ali poluproletarcev, mora imeti Komunistična stranka eno organizirano stanico«. In v IV. točki: «V vsaki nestrankini inštituciji mora obstajati stanica stranke, ki je strogo podrejena Komunistični stranki.« Razvidno je, da se hoče v teh dveh točkah delati razliko med stanico, to je or-ganizativno podlago stranke in skupino, to je organizmom dela in boja stranke v masovnih organizacijah.
Da je temu tako, je razvidno iz sledečega: Iz tez, ki jih je napisal Lenin leta 1915. za levo krilo v Zimmervvaldu, to je za revolucionarno skupino, ki je 1. 1919. ustanovila Komunistično Internacionalo. In je tudi razvidno iz Leninovega govora, na III. kongresu, o posebni točki ki je nila posvečena organizacijii in ustroju komunističnih strank. Lenin si je tedaj stavil vprašanje: Zakaj je samo Komunistična stranka . Rusije organizirana na podlagi stanic ? Zakaj se ni postavilo v veljavo odredbe drugega kongresa, v katerih se je govorilo o stanicah, kot organizačnem sistemu ki je lasten komunističnim strankam? In Lenin odgovarja na ta vprašanja trdeč, da so v tem odgovorni ruski sodrugi in on sam ker se je v tezah na II. kongresu govorilo «preveč po ruski« in «premaIo po evropski«, to je, sklicevalo se je na ruske izkušnje ter se ni gledalo na to, da se jih priredi za sodobnost, se jih ni pojasnilo, misleč, da so že zadosti poznane in razumljive. Teze III. kongresa o ustrojstvu komunistične stranke, pisane naravnost od eodruga Lenina ali pod njegovim nadzorstvom niso torej nobeno «odkritje», kakor pravi sodr. Bordi-ga, temveč so prevod na jezik, ki je razumljiv «Evropejcem», to je prevod hitrih izloženj in v odlomkih, ki jih vsebujejo teze II. kongresa. Ampak zakaj hoče sodr. Bordiga delati to razlikovanje v zgodovini Internacionale med II. kongresom in naslednjim? V njegovem članku «0 Trockijevi zadevi« zatrjuje Bordiga, da se zgodovina Internacionale deli v dva dela: do smrti Lenina In po smrti Lenina. V članku o naravi stranke pa pričenja druga faza že od III- kongresa, to je od tistega perioda, ko je bil Lenin še živ in je bilo njegovo politično in duševno življenje še plodovito. Iz nadaljne-ga poteka diskusije bo postalo jasno, da je ta točka poglavitna, za diskusijo v stranki. Postalo bo jasno, da se za sodr. Bondigo nahaja italijansko revolucionarno gibanje vnovič v podobni fazi, v fazi, v koji se je nahajalo med II. kongresom in Livornom, to je v fazi, v kateri se morajo organizirati frakcije, ker se lahko snidemo (ali pa ser že nahajamo) pred problemom razjcola. Kako si je mogoče drugače razlagati namigavanja Bordige v članku o naravi stranke ?
Bordiga pa je med drugim pozabil na «majhno» stvar: Tudi tedaj, ako se postavi II. kongres kot poskusni kamen, potom katerega naj se razumeva sedanji položaj v naši stranki, ni že s tem rečeno, da je skupina okolu «Ordine Nuovo« prikrajšana v njenih funkcijah, ki jih je razvila za pripravo italijanskega komunističnega gibanja. Na II. kongresu je sodr. Lenin izjavil, da se popolnoma
strinja s tezami, ki jih je predložila skupina okrog «Ordine Nuovo«, na1 kongresu Socialistične stranke aprila 1920. in je hotel, da bo iz sklepov kongresa razvidno : 1) Da so teze skupine «Ordine Nuo-Vo» popolnoma odgovarjale temeljnim načelom 'Tretje Internacionale; 2) Da se je moralo na kongresu Socialist, stranke vzeti v pretres teze «Ordine Nuovo«. Noben ekstremist ne bo hotel tajiti, da se smatra, izmed sodbe Lenina in sodr. Bordige, sodbo Lenina važnejšo, ker jo narekuje nekoliko bolj globoki marxistični duh nego ono sodr. Bordige.
A. Gramsci.
h nekaj za kmete
V	prošlih dneh je bil pri nas zastopnik Splošne zveze kmečkih delavcev. Ta zastopnik ni naš politični prijatelj. Ravno narobe: je to oseba, ki je v političnem o-ziru zelo blizu g. Cociancig-a in zelo daleč od naših idej. In vendar, ko se je ta inšpektor sestal z zastopniki raznih kmečkih organizacij, je moral končno dati prav nam in ne g. Cociancig-u. Iz njegovih ust smo doznali, da je pristop naše Federacije k organizaciji v Trevižu e-dinole manever, katerega je pripravil sam Coeiangig, ki bi moral mesto tega imeti dolžnost, da vzdržuje zvezo med proletarskimi organizacijami v Julijski Krajini. Poleg tega smo tudai žive de ti, da Cociancig ne plačuje niti prispevkov, ki jih naša Zveza dolguje Splošni Federaciji kmečkih delavcev. Naj omenimo le kako gorko, ki jo je izrekel inšpektor svojemu prijatelju Cociancig-u : «Ti si tajnik, blagajnik, upravnik, ti si vse, in tako ne more biti v redu; to je naravnost svinjak !»
Pred kmeti, v prisotnosti tistih, ki znajo jasno obrazložiti, kako stojijo stvari, se Cociancig ne zna braniti. Njegov o-braz menjava barvo, zašepeta plaho kako besedo in tako dokazuje tudi svojim redkim prijateljem, da nima prav. Ko je zadnjič čutil, da mu majajo tla pod nogami, se je izrazil, da ne mara imeti odnošajev z organizacijami v Julijski Krajini, ker prepogoste diskusije na sejah niso pripravne za kmete. Na ta način bi hotel napraviti iz Federacije celo pokopališče, M hotel govoriti on sam, i-grati vlogo čuvaja, zato da bi nobeden ne motil grobne tišine... Tako se zateka v oddaljeno mesto Treviso, kjer ni nadlegovan po kontroli. Ali ima skrivati česa ? On se naziva socialdemokrata. In ravno ((demokracija« pomeni spoštovanje do statutov in sklepov, pomeni, da imajo člani pravico znati natančno, kako se upravlja in vodi Federacijo.
štatut predpisuje, da naj Federacija živi skupno z drugimi organizacijami v dotičnem okraju in to tudi v interesu kmetov. Dne 16. decembra 1923., z dolgom 5000 L., je Cociancig vprašal za povišanje plače. Bilo je sklenjeno, da se tekom enega meseca pregleda račune. Kljub temu ni bilo napravljeno nič in Je naravno, da je tekom petih mesecev narasel dolg na
11.000 lir; dne 15. marca je bilo sklenjeni?, da se napravi novo revizijo, katera ni bila še do danes napravljena. Ravno narobe: hoče pobegniti v Trevizo, da se ta revizija ne jiapravi...
Tako gredo stvari: vse prej kakor «ne-prilične diskusije s komunisti«, g. Cociancig I Po temu povodu nismo hoteli napraviti izrecno politične ali osebne zadeve. Ampak, ako nas se hoče po vsej sili tirati k temu, smo na to tudi pripravljeni: imamo cel kup lepih stvari ! Ali prav hočete ? Pa* brez zamere. Ven s programom! Mi imamo svojega. Evo tukaj njegove poglavitne točke: 1) Revizija vseh pretečenih računov; 2) sestava proračuna, iz katerega naj bo razvidno, koliko približno bomo inkasirali letos, koliko bomo v stanu trošiti, brez nepotrebnih dolgov, kako bomo razdelili denar (toliko za odvetniške stroške, za tiskovine in pisarniške potrebščine itd.). Tako se postopa v vsaki dobri administraciji; 3) pretres o položaju Federacije, pregled njenih sil in izročitev vodstva tistim kmetom, ki se bodo obvezali, da bodo delali, da ne bodo manjkali pri sejah, da se bodo zanimali za gibanja in
predvsem, da bodo obveščali vse organizacije o svojem delovanju ter da se bodo skupno s kmeti posvetovali in to čestokrat o zadevah organizacije. Skratka : izbrati se mora 4vezni odbor, ki bo res nično odgovoren, ki bo koulrolirai ter bo dal tudi kontrolirat' s rirani članov; 4) razprave v organizacijah, o kolonskih pogodbah in sklicaujc po Statutih dobro pripravljenega kongresa, to je najnujnejše in je seveda poleg tega še mnogo dela, katerega je treba izvršiti. Ven > programom, g. Cociancig. Ampak delajmo tako, da bodo besedam sledila tudi dejanja, ne tako, kakor se je zgodilo z dvemi revizijami, ki so bile sklenjene pa nikdar izvršene. Ven s programi, pred vsemi kmeti, da bodo ti razpravljali o njih, da jih bodo primerjali, da bodo slišali to in ono plat zvona, zato da bodo sklepali zavestno in ne bodo kupili «mačka v vreči«. Mi se ne bojimo diskusij, mi ne bežimo v Trevizo .. ■ Komunisti so raznesli med kmete mnogo bolj informacij tekom treh mesecev, kakor njih tajnik tekom treh let. Pa ne z upanjem živeti na račun dolgov Federacije ! Leninova šola je šola žrtvovanja, za osvoboditev delavcev !
Rdeči kolon.
Ulil
Poravnajte naročnino!
Selitev v Rusijo
(Nezaplenjeno v zaplenjeni številki).
Po očetovskem prizadevanju goriške policija je prišita zadeva naše selitve na mrtvo točko. Naš nadkomisar Diaz je dosegel z svojo vnemo celo prijetno zadoščenje s tem, da pride selitveni; odbor in podpisani pred sodišče. Čakamo usodo kljukastih pailiigrafov. Obdolžuje se nas nabiranja vojakov za rdečo armado in tajne emigracije. Mi vemo, da če hi> šli garat kakemu francoskemu ali amerir kanskemu kapitalistu hi bila stvar prav v redu ; iti kmetu in delavcu v svobodno Rusijo, to pa ruii dopustljivo in *este sami, zakaj ne ! Kdor je plačal že upisniino, mora počakati, ker je policija oziroma nadkomisar Diaz denarno knjižico sekvestriral.
Dri. poslanec Srebrnič.
SODRUG, SOMIŠLJENIK, RAZREDNO ZAVEDNI DELAVEC IN KMET! Pomagaj tvojemu borbenemu glasilu, ki mora premagovati vsakovrstne ovire, da kaže pravo pot mestnemu in kmečkemu proletariatu. « D E L O » je mogočno orožje v rokah trpinov, ker razkrinkava vse hudobije, vsa sleparstva, ki se dogajajo v današnji družbi.
a Delo» je mogočen protiutež proti celim plazom meščanskih laži (buržuazne-mu časopisju), s katerim bi se hotelo popolnoma zatemniti um delavca in kmeta.
»DELO » je baklja, ki sveti proletarcem na potu proti boljši bodočnosti.
Zato podpirajte ga, nabirajte za Tiskovni sklad, ne dovolite, da ta plamen ugasne!
Kmečko gospodarstvo
Krompirjev pridelek
Letos smo mali kmetje in delavci nase pokrajine posebno prizadeti: pridelek žita je slab (tuai oni turiice ne kaže brni ^auovoljiv), enako tuai krompirjev; v vlažnih dneh se je razvila krompirjeva gniioba, njegova najnujša sovražnica, Katero spremljajo ogrci, kii nam ga tuai precej pozro. Krompir smo že imenovali lcruli otrok dela (proletarcev), t. j. delavcev in kmetov. Kakor vse kaže, bomo še bolj primorani posluževati se ga namesto kruha, ki nam ga borzni oderuhi kradejo z navijanjem cen, češ, da bi drugače utrpeli občutno škodo. Ali čujete, o-eetje, matere, izstradani otroci? Milijoni nas bodo morali odpovedati to najvažnejšo hrano sebi in otrokom, le da zadostimo zverinskim željam kapitalistov, prekupčevalcev, ki se na najgrši način rede na naših in telesih otrok. Radi par žitnih baronov ne bomo smeli zadostiti' svoji telesni potrebi, mi, ki sejemo, Žanjemo, mlatimo, meljemo, kratko: ki u-stvarjamo življenje ! Dobro, učijo nas razumevati krivice in kažejo nam sredstva, ki se jih moramo oprijeti, če hočemo u mogočneže spraviti ob moč. Dobro — ~ tudi sedaj moramo gledati, da jih čimr manj mogoče potrebujemo, da jih, čim manj podpiramo. Je to sicer 'le pomožno in zato tudi malo učinkovito sredstvo, a za ojačanje gospodarstva, oziroma za skrčenje izdatkov vsekakor priporočljivo. V to svrho moramo gledati, da čim več pridelamo in pridelek dobro ohranimo. Je resnica, da letijo večkrat stotaki od nas po lastni krivdi, t. j., ker ne znamo pridelkov pravilno shraniti. Celo leto ubijam, garam, delam dn celo stradam, da spravim pridelek pod streho, a tukaj mi gre v nič. Zapomnite si enkrat za vselej, da a tako brezbrižnostjo posredno (Indirektno) podpirate izkorlščevalne trgovce, ker moramo kupiti tem več, čim manj sami imamo! Lansko leto se je mojemu sosedu skvarilo: en pršut, okrog 15 q sena, nad 10 q krompirja in nad 3 in pol hi vina. To je okrog 1500 L škode, katero je utrpel po lastni krivdi. Tako smo vedno bolj v oblasti mogočnežev.
Res je, da oblastneži namenoma nočejo poučevati, a poslušajmo saj dobre nasvete naših resničnih prijateljev, sveto val-c.ev-sotrpinov, učimo se saj iz sebe 1 Tako bodimo previdni in pozorni pri vsa-
(Nezaplenjeno v zaplenjeni številki).
D. Rjazanov.
KARL MARX IN KITAJSKA
Naslednji članek je napisal aodrug Rjazanov, eden izmed najboljših poznavalcev mandzma.
V	«Komunističnem manifestu, je bila že omenjen* važnost, ki jo imajo trgi na. Kitajskem la v Vzhodni Indiji, kot či-nitelji evropskega in kapitalističnega razvoja. Skozi Indijo je angleški kapitalizem napeljal svojo ofenzivo proti Kitajski. «Angleška družba Vzhodne Indije« s* j« posluževala njenega trgovskega monopola s Kitajsko v to, da uvaža v tisto deželo, opij, ki se prideluje v Indiji. Monopol pa je bil odpravljen leta 1833. zato, da še na ta način dovoli prosto konkurenco in vsled tega tudi enake dobičke kapitalistom, potom zastrupljevanje kitajskega ljudstva, z opijem.
Poskus kitajske vlade, da M prepovedala uvažanje strupenega opija, je privedel do takozvanih opijskih vojn, ki jih je Marx v svojem «Kapitalu» »značil kot element dolge verige trgovinskih vojn, ki so Jih vojevali evropski narodi, mod seboj in tudi na daljnem Vzhodu že od XVI. stoletja sem. Ko je bilo porušenih več kitajskih mest in pobitih na tisoče prebivalcev ((Kraljestva sredino«, za večjo »lavo krščanstva in civilizacije, so Angleži vsilili Kitajcem leta 1842. takozvan
Nankingski dogovor, na podlagi katerega je bilo otvorjeno tuji trgovini pet kitajskih pristanišč in sicer: Kanton, Amoj, Ningho, Šanghaj, Pu-Čeu. Poleg tega je morala Kitajska plačati Angležem tudi ogromno vojno odškodnino. V njih roke je prešel tudi otok Hong-Komr, ki tvori po glavitno bazo angleškega Imperializma na daljnem Vzhodu. Nankingski pogodbi so sledile se druge, s Francijo in Združenimi ameriškimi državami
Ta poraz je prinesel velik udarec prestižu dinastije Manču, ki le vladala Kitajsko od XVII. stoletja. V kmečkih masah pa, ki jih je pritiskalo breme davkov in ki so reagirale le tu pa tam z upori, se je pričenjalo razvijati motno nezadovoljstvo, posebno pa v jugo-vzhodnem delu dežele, kjer je bil upliv tujega kapitalizma občutnejsi. K temu se je še priključilo gibanje intelektualcev tistega časa, kakor tudi malili trgovcev, ki so bili upropaščeni vsled tuje konkurence.
Medtem ko je v daljni Evropi naraščal revolucionarni val 1848. leta, se je na Ki tajskem sirilo delovanje tajnih društev, širila se je propaganda novih verskih sekt med kmeti. Z druge strani pa so evropski misijonarji pobudili tako gibanje, na katero niso mislili nikdar. Njihova
propaganda bledega in mirnega krščanstva, kot šibki produkt topi in jaka *■ propaganda je vzbudila v tisti nemirni kmečki deželi staro bojevito krščanstvo, ki zahteva enakost ljudi ne samo v nebesih, ampak tudi na zemlji. Evropa jo j-mela o tem prve informacije s strani znamenitega nemškega misijonarja Out/ lafa, ki je prvi prevel na kitajski j Pii k biblijo.
V	spisu o mednarodnem položaju (januarja 1850.), v katerem proučuje Marx učinke, ki jih je najdba zlata v Kalifoi-niji napravila na svetovni trg in prerokuje za Tihi ocean taksno funkcijo, ka-koršno jo je imelo Sredozemsko morje v starih časih in Atlantski ocean v motfor nih časih, govori tako-le o čudnih internacijah Gutzlafa:
((Naraščanje prebivalstva, počasno a vendar stopnjevalno, je že davno napravilo obstoječi red neznosen za veliko večino ljudstva. Potem so prišli še Angleži, ki so dobili prostost trgovine, v petih pristaniščih. Na tisoče in tisoče angleških ladij se je podalo na Kitajsko, ki je postala kmalu kar poplavljena s cenenimi produkti, ki jih proizvajajo angleške m> amerikanske tovarne. Kitajska industrija ki je temeljila na ročnem delu, ni mo^la zoperstati konkurenci strojev. Neomaje-no kitajsko cesarstvo je prešlo v krizo-
Davki ne dajajo več nobenih dohodkov. Držjava gre bank rotit nasproti. Prebivalstvo, ki jo večinoipa^ttoubpŽano. se pogo-
stoma punta, noče več ubogati, zasramuje in ubiva cesarske mandarine in bonce. Dežela se nahaja na robu prepada, preti ji srdita revolucija. Še hujše: iz ljudstva, ki se punta so ae porodili ljudje, ki govorijo o bogastvah enih in e revščini drugih ter zahtevajo novo razdelitev bogastev, to je odpravo zasebne lastnine. Kadar se le znameniti Gutzlaf po dvajsetletni odsotnosti povrnil med civilizirana ljudstva, med Evropejce, Je slišal govoriti o socializmu, ter je hotel znati, za kaj se gre; ko je siliišal to, kar mu je bilo obrazloženo, je poln strahu vskliknil: «Amipak, kaj se ne bom prav nikdar osvobodil teh škodljivih naukov? To je ravno tisti socializem, ki se ga danes oznanjuje na Kitajskem, med razcapanci 1» »Kitajski socializem — nadaljuje Marx
—	stoji napram evropskemu socializmu, kakor stoji kitajska filozofija napram Hegeljanski. Vendar pa je razveseljivo dejstvo, da je najstarejše in neomajano cesarstvo preneseno, tekom osmih let in potom bombaža angleškili fabrikantov, na prag socialne revolucije, ki bo imela gotovo težke posledice za civilizacijo. Kadar bodo naši reakcionarci v bližnji bodočnosti potovali skozi Azijo in bodo prišli do velikega kitajskega zidu, k vratam reakcije in večnega konservativizma, ne bo čisto nič nenavadnega, ako bodo našli tamkaj zapisano: ((Kitajska republika: svoboda, enakost, bratatvo.»
(Konec prihodnjič).
kemu izmed naših pridelkov 1 Nič naj nam ne gre v kvar 1 Posebno moramo biti oprezni pri krompirju. Kar nam ga ni uničila gniloba že v zemlji, nam ga poje v shrambi. Tam se temu saj deloma izognemo, uvažujte tole:
Predvsem krompir na njivi dobro osušite in ga skrbno odberite. Vsak sumljiv gomolj (krompir) denite posebej in ga kmalu pojejte ali pokrmite. Pridelek denite, ako vam je le mogoče na suh in zračen prostor. Kraške kašče so za to n. pr. jako pripravne. Ne devajte ga v velike kupe, marveč' razgrnite ga na tanko. Če ga de-nete v kleti (kar seveda ni priporočljivo, ker so več ali manj vlažne in malo zračne), zaprite takoj vse odprtine, okna in vrata in zažgite v dotičnem prostoru malo žvepla, da uničijo žveplene pare one nevidne rastlinice, ki povzročijo gnilobo in jim zato pravimo gnilobne glivice ali bakterije. Tako jih uničujemo v sodu, ko ga žveplamo.
Nato postavite na tla pod ali nekaj tramov, na katere demete deske tako, da je ena od druge za palec narazen. Nanj nasujete krompir, pod katerim bo vedno krožil zrak, ki bo oviral gnilobo. Potrebno je, da bomo krompir prebirali saj vsaki mesec.
Ponovim: skrbite, da bo krompir na suhem in zračnem prostoru.
Dop
1S1
Nabrežina
(Nezaplenjeno v zaplenjeni številki).
Pri nas začenja delavsko gibanje. Kakor se vidi vse delavstvo se zanima za razredni boj. Bilo je pred par tedni v Cavi Romani. Delavec je odprl oči ker v teh kritičnih časih ne more več naprej, sklenili so, da bodo zahtevali povišek plač za 20% in še razne zahteve ter so si izvolili odbor, naloga kojega je bila se pogajati z akcionarji. Ali kadar pride k inženirju Bitežniku, je bil enostavno od-vrnjen. Gospod Bitežnik se je izjavil: «Jaz ne potrebujem nobenega odbora za pogajanje. Jaz in gospod Caharija uredimo saimi vse delavske zahteve«. In res, tudi so uredil L Nato se odbor poda na centralo v Trst, tam so bili lepo sprejeti z obljubami, da bodo vse uredili v Nabrežini. Odbor pride iz Trsta z upanjem, da bodo kaj ukrenili. Ali motili so se. Nato se je začelo pogajanje ali samo med bur-žuji in svojimi podritniki. Sklenili so enoglasno, da dotični odbor se odslovi z dela in to kar mogoče nujno.
Drugi dan je bil odbor že plačan in vržen na oesto.
Delavci so nato sklicali sestanek, in v protest, ako se odbor ne sprejme, zapuste vsi delo.
Ko pa Bitežnik to zve, gre k delavcem in vpraša vsakega ali res gre proč-
Eden pa mu odgovori, diai ni treba vsakega posebej nagovarjata, da vsi zapuste delo. On pa videč, da mu preti huda odslovi spet njemu sumljive elemente. Videli pa so delavske sestanke, iz strahu so alarmirali cel garnizion milice in karabinjerjev. Delavstvo je šlo vedno svojo pot. Videč, da cel garnizion ne ustraši delavstva, so začeto, z obljubami, da industrija ni še y polnem teku ali ti gospodje imajo vedno tisto lepo navado, da se vedno jočejo, ampak vseeno vedno zidajo nove stavbe in stavijo stroje, kateri so na škodo delavstvu. Kvalificiranih delavcev primanjkuje in ne bodo zadovoljni z ohljnhn.mii Za enkrat se jim veruje, če pa obljube ostanejo obljube, se bo iskalo dejanj. Gospodje 'trebušniki nikar naj ne mislijo, da delavci eo njih igrača. Naj gledajo, da spolnijo dolžnost m ira im potoan.
Kakor se vidi, se odpira na splošno razredni boj. V predpreteklem tednu so delavci pri g. Cahariju imeli sestanek Zahteve: povišek plače. Ker pa se debeluh noče ozirati na zahteve, so pri dotični
tvrdki zapustili vsi delo, da pokažejo, ijLa tudi ako niso vsi organizirani so vseeno složni in pripravljeni na boj. Zaupniki iz vseh delavnic so imeli posvetovanje, pretresali so celo zadevo, ker so biii uverje-ni, da je vse složno, glasovali so enoglasno, da se vso stvar odda sindikatu ki naj se pogaja z gospodarji-
Kakor se je izteklo v Cavi Romani na zahtevo delavcev, je bil odbor sprejet spet na delo. Opozarja se vse delavce, da naj se ne gredo pogajat dokler ne bo odbor izvoljen v prisotnosti zaupnikov.
Delavci, bodite previdni, ker stvar je kritična. «Sindacato Naziohale« v Nabrežini se je začel nekaj brigati, pa na tega se delavci ne bodo ozirali, saj tudi jii-ma nobenega člana, edino tajnika.
Komunistična stranke Italije
SVARILO.
Poziva se vse sodruge, da se ravnajo oprezno napram vsakomur, ki bi se jim predstavil s sledečimi izkaznicami: št. 009348, 009349, 009412, ki jih je zaplenila policija pri neki preiskavi v Trstu.
Tiskovni sklad
V zaplenjenih številkah so bili objavljeni	
sledeči prispevki :	
SOLKAN	L. 17.10
SV. KRIZ PRI TRSTU:	L. -35,—
RENČE:	L. 31,—
TRST:	L. 27.—
DEKANI IN POBEGI:	L. 58.30
Prej objavljenih L 12.660 80	
Vsega skupaj	L. 12.829.20
H. R. P.
(Nezaplenjeno v zaplenjeni številki).
Ajdovščina: Zbralo omizje v neki gostilni za rdečo pomoč	L	7.20
GORIŠKI PODODBOR M. R.	P.
Gorica, Nab. pola 10t>69: 85.50 od	katerih
je polovico za «Unit&» L	42.75
Nab. pola 10685	L	35.30
Podgora: Skupina upornikov L	6.—
Cervinjan: Nab pola 10450 L	7.60
Zagrad: brez nab. pole	L	50.—
vnesse brez nab. pole	L	32-—
od krajevnega odbora za politične preganjance	L	27.—
Vrtojba: nabrano L. 47.50 (polovico za «Delo»	L	23.75
nabrano med delegati na sestanku odseka	L	32.05
Solkan: nab. pola 10843	L.	42.75
nab. pola 19838 (zaplenjena) L	24.80
Skupaj L	324.—
Svarilo
Pri neki preiskavi je bila zaplenjena nabiralna pola 19838. Opozarja se tedaj vse sodruge naj ne nasedejo Ustim, ki bi se predstavili z nab. polo za M R. P. nosečo gorloznačeno številko.
PODODBOR
KOPERSKI PODODBOR
Nab. pola 10256 L. 7.—, pola 10317 potom ženske sekcije L. 18.—; slovenski sodrugi darovali potom zaupnikov zbranih na sestanku M. R. P. L. 40 L 65.—
Žrtve bolgarske reakcije leta 1924
Pred kratkem je bila objavljena v Sofiji statistika o številu žrtev meščanske vojne leta 1924. K tej statistiki je treba pripomniti, da so oficielni statisti držali številke nižje temu kar bi odgovarjalo resnici, kar ima namen, da se ri inozemsko javnost.
Številke govorijo sledeče :
Umorjenih	697
Težko ranjenih	428
Samomorov	499
Umrlih iz nepoznanih vzrokov	197
Izginulih	9
2ivo sežganih	10
Skupaj 1840
Koliko žrtev pa je napravila reakcija tega leta ?
AMERIKANCI NA NIŽJE -NOVGO-RODSKEM SEMNJU. — V Nižji-Novgo-rod je prispel podpredsednik nacionalne banke, z namenom, da se ustanovijo trgovski odnošaji med amerikanskimi in sovjetskimi podjetji.
ZAHVALA.
Podpisana druilna se zahvaljuje vsem onim delavcem ln kmetom, ki so na dan volitev nabrali svoto L. 35 in 15 stotink kot pripomoček žalostnega stanja naše drušine. Vsem najlepša hvala.
Klančič Izidor Alojzija.
Z A H V A LA.
Potrti neizmerne šal osti ob prerani smrti in zgubi svoje nepozabno hčerke in ■estre
IVANKE izrekamo tem potom najprisrcnejto zahvalo vsem, ki so s svojo udeletbo pri pogrebu dokazali svojo ljubezen do nepozabne pokojnice.
Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru za šaloetlnke, vsem dekletom tovarišicam za cvetja, vence in njihovo spremstvo, enako tudi fantom nosilcem na zadnji poti. « Delavskemu godbenemu društvu » ln končno vsem znancem in prijateljem, ki so jo spremili k večnemu počitku.	/
IDRIJA, dne 5. avgusta 1925.
Druiina JEREBOVA.
Odgovorni urednik; Vekoslav Rovan Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trteate