SI. itnlM V LRaMfMtfa V pNBflt^llf tSt URI nm mo. .Siovcnski Narod* velja v L|«blftnai m dom dostavljat: eelo leto naprej . . . . K 24*— pol leta m m m • . m 12 — četrt leta » . 6*— na mesec m • • # • ■ 2"— v upravniitvu prejcman: celo leto naprej • 9 • • K 22 — pol leU . ..... llw četrt leta „ • • • • . 5-50 na mesec . . • . . . 190 Dof isl naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, s ■nall«*n aUca ai. 3 (v pritličju levo,) Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta u enkrat po 16 vin., ta dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vrn Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnlčtvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t (L, to je administrativne stvari. Na i ima atcvllka teifa It vftaarftv. naročila brez istodobne vpoalatve naročnine »Slovenski Narod" velja pO postil aa Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ • • • • 13*— četrt leta „ • . . • 650 na mesec • - . • . 2 30 celo leto naprej . . . K 30*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj pritoži za odgovor dopisnica ali znamka. Uararmlalvo (spodaj, dvorišče levo). Baaflova ulica al 5, telalon št g& Manifestacija jugoslovanskega dijaštva. Dunaj, 14. marca. Zadnji štirje dnevi so potekli dunajskemu jugoslovanskemu dijaštvu v znamenju protesta proti italijanskemu nasilstvu na trž. Revoltelli, italijanskemu vseučilišču v Trstu in boju za naše vseučiliške in šolske zahteve. O shodu jugoslovanskega dijaštva v sredo dne 11. t. m. je dnevno časopisje že poročalo. Drugi dan, v četrtek, se je zbrala na univerzi v auli množica kakih 400 naših akademikov, da paralelizira eventualne nastope od strani Italijanov in da obenem manifestira za svoje zahteve na akademičnih tleh. Napram deputaciji, ki je odšla k rektorju, da mu pojasni namen našega nastopa, se je izjavil rektor iako blagohotno. Izrazil je celo simpatije postopanju našega dijaštva proti tržaškim dogodkom in zahtevi za reciprocite-to zagrebškega vseučilišča. Ker se ta dan Lahi niso od nikoder prikazali, je odšlo dijaštvo v dolgem sprevodu, spremljano od policijskega kordona, po Ringu pred parlament. Tam je dijaštvo odposlalo deputacijo šestih k obema Jugoslovanskima kluboma, da jima izrazi svoje zahteve v zmislu resolucij prejšnjega dne. Zastopniki obeh klubov so dijaštvu obljubili zastaviti vse sile. da dosečejo zadoščenje za tržaške izgrede in rešitev Jugoslovanskega vprašanja. Sprevod sc je vrnil pred univerzo in tam pro-rreniral pred pročeljem, dokler se ni vrnila deputacija. Z razhodom se je ta dan manifestacija končala. V petek so zasedli že zgodaj Italijani, ki so dobili izdatno denarno vsoto v dispozicijo, in mnogoštevilni sukurz bojevnikov iz Gradca. Ino-mo^ta. en masse aulo. Ko se je raznesla vest. da so Italijani v auli. se je pričelo zbirati jugoslovansko dijaštvo v posameznih gručah pred univerzo. Med tem je iztiral rektor Italijane iz univerze in ti so zavzeli rampo ter pričeli izzivati maloštevilne Jugoslovane. Ko je prikipelo razburjenje v Jugoslovanski množici, ki se je ta čas ojačila, do viška in je že navalila, vihteč palice na rampo, se je pomaknil med obe stranki močan policijski kordon, kateremu je prišla na pomoč policija na konjih, in ta je porinila Jugoslovane od univerze na l niversitatstrasse- Od tod so bili odšli burno protestuioč pred skupni lokal več jugoslovanskih društev, kjer so v improviziranem shodu na ulici hrupno zavzeli stališče proti nasilju. Vrnili so se v smeri proti univerzi, kamor pa jim je policija zabranila dostop. Na njih daljnem pohodu jih je policija ustavila ter obkolila pred ro-tovžem. Mimo so prikorakali malo pozneje v smeri proti parlamentu Lahi, čuvani od podvojenega kordona. Jugoslovanom je vskipela kri. Predrli so policijski kordon ter v divjem teku drveli preko parka, da vpadejo Italijanom v bok in maščujejo njih izzivanja. Na vogalu rotovškega parka pri parlamentu jih je pa vrgla policijska konjenica nazaj proti univerzi, kjer so se brez vsakih nadaljnih hrupnih demonstracij razšli. Razburjenje jugoslovanskega dijaštva je naraščalo tekom dne. Improvizirani jugoslovanski vseučiliški komite je izdal za soboto parolo, da na vsak način zasedejo navsezgodaj rampo, da preprečijo, če treba, s silo vsako približanje Italijanov na univerzi. Člani športnih klubov r-Mahan-in -Slava« so bili že ob pol 5. zjutraj na mestu. Italijanski pohod je bil avi-ziran ob pel 7. Ob tej uri je stala na rampi žc močna četa naših, ki je tekom dopoldneva narasla na do 500 ljudi hroječo množico. A Italijani so se pojavljali le od daleč v manjših gručah. Tekom celega dopoldneva ni^o niti poskusili priti bližje- 2e proti koncu je napravil nekdo dober dov-tip. Razdelil je med množico makaronov in namah so bili okrašeni vsi klobuki s tem simbolom naših južnih sosedov, kar je izzvalo med gledalci mnogo smeha. Ob pol 11. so zapustili naši dijaki univerzo, proti garanciji od strani rektorja, da prepreči vsak eventualni poizkus Italijanov zasesti rampo. Spremljani od neizogibnega kordona, so šli v sprevodu z^ pet pred društven lokal v Beetho cngasse, kjer so sklenili prepustiti nadaljne korake vseučiliškemu jugoslovan- skemu komiteju. Med prepevanjem nacijonalnih himen so se nato razšli. Ob tej priliki moramo pripomniti dvoje stvari: Jugoslovani imamo na dunajski univerzi neizrečeno težko stališče. \ saka svoboda gibanja na univerzi nam je preprečena vsled ozirov na nemško dijaštvo, ki je sicer topot strogo Čuvalo nevtraliteto, a je vendar vedno poudarjalo, da hoče striktno čuvati nemški značaj univerze;na ulici imamo pa za vsakim korakom policijo. Razveseljivo dejstvo pa je, da je te dni pokazalo jugoslovansko dijaštvo, kako prožeto je od ideje nacijo-nalnega edinstva. Ni mu to samo prazna fraza, temveč pokazalo se je, da je pripravljeno i dejansko celotno nastopati, tudi če gre za interes po-edinega plemena. Nadaljnemu postopanju bo določal smer jugoslovanski vseučiliški komite. Poživljamo vse tovariše, naj se odzovejo njegovemu eventualnemu klicu še mnogoštevilneje nego doslej, da dostojno izrazimo simpatije žaljenim tržaškim tovarišem. lavni protestni shod v Zagorju oh Savi. Včeraj sta priredila ■ Gospodarsko napredno društvo in ■ Gostilni-čarska zadruga? v Zagorju ob Savi v prostorih župana Koprivca javen protestni shod z dnevnim redom: Povišanje deželnih doklad na vino, meso in splošno povišanje, katerega se je udeležilo prilično 150 zboroval-cev. Predsednik ->Gosp. društva« Taufer je otvoril shod, ter predstavil in pozdravil g. dr. Vladimira Ravni-harja, državnega in deželnega poslanca ter imenoval za predsednika shoda Albina Grčarja. — Predsednik Grčar se je zahvalil g. dr. Ravnihar-iu za prijaznost, da se je odzval vabilu ter mu dal besedo. Burno pozdravljen je govornik naglašal med drugim: Dasi kot meščanski poslanec, sem se rade volje odzval vašemu vabilu in rad delam tudi za kmeta, ker vem, da je naš napredni kmet danes v deželnem zboru brez vsakega zastopstva. Zavedam se, da je naša slovenska meščanska stranka izšla iz kmetskega rodu. — Tako nekako se je uvodoma izrazil, na to je prešel na deželno gospodarstvo. Naša stranka je leta 1908 pustila v blagajni prebitka okroglo 8000 K jn po preteku petih let so sedanji deželni gospodarji tako zavozili, da so bili primorani povišati deželne do-klade za 1,600.000 kron in poleg tega še najeti posojilo 61/2 milijona kron, da se pokrije primankljaj in če še vzamemo stari dolg, katerega so tudi klerikalci napravili 14 milijonov, bodemo imeli v naši deželi dolga 20V2 milijona, kar bode znašalo okroglo 1 milijon kron letnih obresti. Zvišanje deželnih doklad, katere so že sankcijonirane. bodo na zemljiški in hišno razredni davek 15%, občna pridobnina 35r:c in na deželno doklado od mesa. sadnega mošta in vina pa 105% znašale. Vse to zvišanje bode v prvi vrsti zadelo kmeta, delavca in uradnika. Potem je navedel postavke, ki so v proračunu na primer: »Kmetski vešča* Bartol Fran 4000 K<-. Pri tej točki je bičal S. L. S., kako razmetava z denarjem, ker je gmotno podprla bivšega poslanca, ki je bil na robu prepada. Će bi S. L. S. v resnici imela prave kmetske poslance, potem bi nji ne bilo potreba ustanavljati mesto kmetskega veščaka, ker bi sami poslanci lahko in boljše opravili ta posel. — Stavbni urad z 18 inženirji, katere pošilja dež. odbor po deželi tik pred volitvami, da merijo ceste in mostove 90.000 K in poleg tega še za potne stroške 25.000 K. Za deželne odbornike potni stroški 12.000 K. Avtomobil 15.000 K. (Toraj samo za agitacijo imajo v proračunu 52.000 kron.) Pri točki avtomobil je tudi omenil, kako je za časa deželnozbor-skih volitev poročal »Slovenec«, da je bil deželni glavar dopoldne v Ribnici na shodu in popoldne že v Skofji Loki zopet na shodu, to pa je bilo mogoče, ker se je vozil z deželnim avtomobilom. Torej z eno besedo, avtomobil služi samo v agitacijske namene. Govornik je na to razpravljal o gasilstvu, o pristranskem premova-nju živine, o pristranosti deželnega odbora, o deželnem gospodarstvu sploh, o Završnici itd. in končno poudarjal, da je edino sredstvo, da se prepreči slabo gospodarstvo v deželi, glasovnica s katero lahko volilci strmoglavijo tiste, ki sedaj tako brezvestno gospodarijo v deželi. — Izvajanja poslanca dr. Ravniharja so napravila na zborovalce globok vtisk. Na to se je oglasil k besedi g. Čobal. Govor g. Čobala je bil dokaj dober, osobito je bičal dr. Kreka. Govoril je še g. Taufer, ki je omenil, da je Kranjska dežela ena najbolj ubož-nih v naši državi. Pasivna je skoraj cela industrija, pasivno je naše kmetijstvo, ker še niti toliko živeža ne pridela, da bi se mogli prebivalci preživeti. Klerikalci pa nakladajo ljudstvu vedno večja bremena, ne oziraje se na to, da prebivalstvo še pod sedanjimi jedva diha. Sprejeta je bila ta-le resolucija: Na javnem ljudskem protestnem shodu dne 15. marca t. 1., katerega sta sklicala »Gospodarsko napredno društvo« in »Gostilničarska zadruga« v Zagorju ob Savi. Protestirani o javno proti neupravičenemu in neprimernemu zvišanju deženih doklad in direktnih davščin. To zvišanje niso povzročile resnične potrebščine dežele Kranjske, ampak brezvestno razsipanje deželnega denarja v strankarske namene. Protestiramo proti temu, da je c. kr. vlada odobrila tako gospodarstvo, ter predložila finančni načrt vladarju v najvišjo sankcijo. spravna po- gajanja. V Pragi so se vršila včeraj posvetovanja zaupnikov vseh čeških državnozborskih strank, da odločajo glede nemških pogojev za razpis de-želnozborskih volitev na Češkem in sklicanja deželnega zbora. Namestnik, knez Thun. se posvetovanja ni udeležil. Poročalo mu je konservativno veleposestvo, knez Thun pa je poročal ministrskemu predsedniku. V debati se je naglašalo zlasti dejstvo, LISTEK. Kristalni zamaSek. Roman, Francoski spisal M. L e b I a n c. (Dalje.) Lupinu so se začela tresti kolena. Na vse mogoče je bil pripravljen, samo na to ne. A naj je bilo njegovo presenečenje tudi velikansko, nekaj se je vzbudilo v njem, kar ga je sililo na zadovoljen smeh in mu narekovalo, da mora vendarle priznati Dau-brecqovo zvijačnost. — Ah, izvrstno, izvrstno, je vzkliknil. Daubrecq se je zahvalno priklonil in rekel: — Nisem še pri kraju ... prosim malo potrpljenja. In nadaljeval je: — Halo! . . . Prasville! ... Ne, stari prijatelj, jaz te nimam za norca .. . Lupina dobiš pri meni, v moji sobi . . . Lupina, ki me preganja kakor drugi. O. eden več ali manj, za to nič ne vprašam. A Lupin Je preveč nadležen. Zato apeliram na tvoje staro prijateljstvo. Prosim te, reši me tega človeka. S pol tucatom redarjev in s tistima dvema, ki nadzorujeta mojo hišo, vas bo dovolj. Ah, da . . . Kadar prideš, potrudi se še v tretje nadstropje in objemi mojo kuharico .. . To je tista famozna Viktorija .. . saj veš . . . nekdanja Lupinova dojilja ... Da ... in še nekaj . . . Kako te moram rad imeti, da ti še to povem . . . Pošlji nekaj redarjev v ulico Chateaubriand, v hišo. Ki je na vogalu ulice Balzac . . . Tam stanuje naš Lupin pod imenom Mihael Beaumont ... Ali si me razumel? ... Zdaj torej na delo . . . Ko je Daubrecq obrnil glavo, je stal pred njim Lupin z jezno stisnjenimi pestmi. Daubrecqova razkritja o Viktoriji in o njegovem stanovanju v ulici Chateaubriand so mahoma pregnala vse njegovo veselo občudovanje Daubrecqove zvijačnosti. Čutil se je v srce zadetega in kar nič ga ni več mikalo igrati malomestne-ga zdravnika. Samo ena misel ga je obvladala, da bi ga namreč jeza ne zapeljala, skočiti Daubrecqu za vrat. Daubrecq je dal od sebe riganju podoben glas; to je bil njegov smeh. Gugal se je, držeč roke v žepu. bli žal Lupinu in besedoval. — Kaj ne — vse gre izvrstno! Tla so zdaj pomedena in položaj je jasen. Zdaj se vsaj vse dobro vidi. Lupin proti Daubrecqu — kaka ime-nitnost! In koliko časa sem s tem pridobil. Doktor Vernes bi bil rabil za rešitev svoje zadeve nekaj ur. Lupin bo gotov v tridesetih minutah ... sicer ga bodo prijeli za vrat in polovili njegove tovariše . . . Trideset minut je časa, ne eno minuto več. V tridesetih minutah je treba odriniti in be- žati kakor zajec . . . Ah, ah, kako je to zabavno. Priznaj, Polonij, da z menoj nimaš sreče. Kaj nesrečni Polonij, ki je bil sKrit za to-le zaveso, to si bil vendar ti! Lupin ni zinil besedice. V tem trenotku bi se bil pomiril samo, če bi mogel zadaviti svojega nasprotnika. A ta misel je bila tako bedasta, da je raje prenašal Daubrecqove sarkazme, dasi so ga zadevali kakor udarec z bičem. Zdaj je bilo to že drugič, da je moral v isti sobi in približno v istih okolščinah povesiti glavo pred Daubrecqom in molčati, kar se mu je zdelo najbolj smešno. Bil je j prepričan, da bi svojemu nasprotniku pljunil v obraz najhujše psovke, če bi samo usta odprl. A čemu? Zavedal se je, da mora zdaj ohraniti naj-, večjo hladnokrvnost, če hoče dobro storiti, kar je zahteval njegov položaj. — Torej, kaj je, gospod Lupin? je zopet rekel Daubrecq. Kakor vi-j dim, ste kar potrti! Pridite vendar k I sebi in pomislite, da utegnete na svo-j jem potu srečati človeka, ki bo malo manj prijazen, kakor so njegovi sodobniki. Kaj ste mislili, da sem slep, ker nosim dvojna očala? Vraga! Priznam, da nisem takoj v Poloniju spoznal gospoda Lupina in tudi ne Polonija v gospodi?, ki me je nadlegoval v gledališki. Res, nisem. A jezilo me je vse. Spoznal sem, - se poleg gospe Mergv in policije ka v moje zadeve še neka tretja c a.. Na to sem počasi po besedah, ki so zdaj in zdaj ušle hišnici, dalje z opazovanjem svoje kuharice, o kateri sem se na zanesljivih virih informiral, začel uvidevati, pri čem da sem. A zadnjo noč se mi je vse razsvetilo. Dasi sem spal, sem slišal ropot v hiši. Vstal sem in posrečilo se mi je, slediti gospe Mergv najprej v ulico Chateaubriand in potem v Saint-Germain ... In potem . . . potem sem I spravil dejstva med seboj v soglas-. je . . . vlom v mojo vilo v Enghienu, \ aretacijo Gilberta . . . alijanco med užaloščeno materjo in poglavarjem I vlomilcev . . . staro dojiljo ... in z vsemi temi ljudmi, ki hodijo v mojo hišo pri vratih in pri oknih . . . Spoznal sem. za kaj gre . . . Mojster Lupin je zaduhal cvetko . . . lista sedemindvajsetih ga je mikala. Treba se je bilo samo pripraviti na njegov obisk. Ta ura je danes prišla. Dober j dan, mojster Lupin! Daubrecq je umolknil. Povedal je bil svoj govor s samozadovoljstvom moža, ki ve, da zasluži njegova premetenost največje priznanje. Lupin ni ničesar odgovoril, nego po-gledal na uro. — E, e, samo še triindvajset minut! Kako čas beži. Še pogovoriti se ne bodeva mogla! Približal se je Lupinu in mu rekel: — Veste kaj — to mi je pa le mučno. Mislil sem, da je Lupin drugačen gospod. Kar takoj pri prvem, resnem nasprotniku so vam odpovedale vse moči... Ubogi mladi mož! 1 Ali hočete Čašo vode, da se malo po-krepčate? Lupin ni zinil nobene besede in ni napravil nobene kretnje. Z najpopolnejšo ravnodušnostjo, ki je kazala, da ima samega sebe v oblasti in natančno ve, kaj hoče in kako to stori, je Daubrecqa rahlo potisnil na stran in pozvonil pri telefonu. — Prosim, gospodična, številko 56.534. Dobivši zvezo s to številko je Lupin počasi v pretrganih stavkih govoril v telefon: — Halo! . . . Ulica Chateaubriand ... Ali si ti, Ahil? — Da, patron, jaz! — Poslušaj dobro, Ahil . . . Stanovanje moraš takoj zapustiti. Halo? .. . Da, takoj . .. čez nekaj minut pride namreč policija. Nič se ne boj, prav nič se ni treba bati . . . Časa imaš še dosti. Stori, kar ti bom naročil. Kovčegi so vedno pripravljeni? — Izvrstno! Eden je prazen, kaj ne? Izvrstno! Stopi torej v mojo spalnico in se postavi pred kamin. Z levo roko pritisni na rezljano glavico, z desno roko pa dvigni mramorno ploščo. Odprla se ti bo miznica, v kateri dobiš dve kaseti. V eni so vsi naši papirji, v drugi denar in zlatnina. Obe kaseti deni v prazni kovčeg. S tem kovčegom pojdi kar moreš hitro do vogala ulic Viktor-Hugo in Monte-span. Tam dobiš Viktorijo, ki čaka v mojem avtomobilu, tja pridem tudi jaz . . . Kaj bo z obleko in drugimi mojimi stvarmi? Ah, pusti vse tam in hiti kar moreš. (Dalje prit) m Stran 2. •SLOVENSKI NAROD*, dne 16. marca 1914. 61 stev. da nima razen vlade, poljskega kluba in alpskih Nemcev nobeden posebnega interesa na tem, da bi se rešila sedanja kriza. Zahteve Nemcev s Češkega so tako formulirane, da je popolnoma izključeno, da bi jih Čehi sprejeli. Sele ko se sestane in konstituira deželni zbor, bi bilo mogoče pogajati se glede obojestranskih zahtev. Definitivni odgovor na nemške propozicije se še ni redigiral ter prevzame to zbor zaupnikov na Dunaju, ki se vrši danes. Odgovor pa odklanja nemške zahteve. Nemci imajo danes popoldne svoje posvetovanje na Dunaju ter jim bo že predložen odgovor Čehov. Eksekutivnih odborov čeških strank zaradi pičlega časa ni bilo mogoče sklicati. Govorniki so soglašali v tem, da nadaljnja popu-stitev ni mogoča in da je zlasti popolnoma nemogoče, da bi novoizvoljeni deželni zbor sklepal le o novem deželnem redu, ki prinaša Nemcem važne pridobitve, med njimi narodnostne kurije, narodnostno razdelitev ter deželnega odbora in drugo, nadalje o deželnozborski volilni reformi, dočim bi se sklepalo o konstituiranju deželnega odbora in o jezikovnem vprašanju pri deželnoknežjih in avtonomnih oblastih pozneje. Čehi vstra-iajo na tem, da se obravnava o onih zadevah, ki so pri srcu Čehom in o onih. ki so pri srcu Nemcem, istočasno. V debati se je tudi naglasalo, da oni deli spravnih predlog zlasti iz deželnega reda in deželnega volilnega reda, ki jih hočejo Nemci posebej obravnavati, nikakor ne morejo sami postati zakon, zlasti ker ni nikakršna kompenzacija za Čehe, da bi se dovolila volitev v deželni zbor, upravna komisija pa bi ostala še naprej na krmilu, vsled česar bi bil po-vratek konstitucijonalnih razmer na Češkem še naprej za nedogleden čas izključen. Češki posredovalci so se vrnili še včeraj na Dunaj, da sporoče danes Nemcem sklepe. Pod temi okoliščinami je torej pričakovati, da bo današnja skupna seja Čehov in Nemcev prav kratka in gotovo je, da bodo češke stranke v državnem zboru zopet pričele z obstrukciio, nadaljna posledica obstrukcije pa bo, da bo vlada razpustila državni zbor. za kar ima baje že cesarjevo dovoljenje. V tem slučaju so politični krogi mnenja, da se državni zbor ne bo sestal zopet pred novembrom ter se govori celo, da bo državni zbor. če bi tudi v jeseni ne mogel delovati, razpuščen, nakar bi se vršile nove volitve meseca februarja 1915. Protokol češkega narodnega sveta v aferi Šviha. Pod predsedstvom predsednika Prokubeka je imela prezidijalna komisija češk. narodnega sveta novo posvetovanje v aferi Šviha. O tem posvetovanju je prišlo v javnost sledeče: Ker je dr. Karel Šviha izrecno opustil namen poiskati si zadoščenje pred sodiščem, smatra češki narodni svet to kočljivo zadevo za rešeno ter poživlja, da se o tej zadevi ne razpravlja več v javnosti na način, ki za češki narod ni časten. Pri tem prosi češki narodni svet nujno, da naj javna kritika delovanja in izjav češkega narodn. sveta ne tolmači preko mej, ki jih zahteva važnost te institucije. Da se prepreči pomotna razlaga v zadnji seji sklenjene izjave češkega narodnega sveta, izjavlja ta. da je bilo predloženo poročilo šestih zaupnih mož, ki so pregledali materijal »Narodnih Listov«, da pa je bila ta preiskava strogo zaupna. Poročilo pa je konstatiralo: 1. da so zaupniki prišli do prepričanja, da je bil bivši poslanec dr. Karel Šviha v zvezi s policijo in da je dobival od tem do zadnjega trenot-ka plačo. 2. da so se prepričali, da se do-kazilni materijal o tej zvezi od leta 1911. do danes ni predložil javnosti, ker ni zadoščal za dokaz, vsled česar je bilo treba obdolženca nadalje nadzorovati, in da so se nadaljna dokazila našla šele pozneje, katerih pa ni bilo mogoče porabiti, ker so bili »Narodni Listiv« s častno besedo zavezani, da tega materijala ne porabijo brez dovoljenja onega, ki jih je dal na razpolago in ker je list dobil to dovoljenje šele v zadnjem času. Albanija in njen knez. V Albaniji imajo kneza, miru pa ne. Knez hodi v mošejo, v katoliško in pravoslavno cerkev, knez govori francosko in nemško.albansko pa ne, kljub temu molijo za njega v albanskem jeziku. Knez ima v Draču palačo in si da sedaj opremiti v Tirani še drugo stanovanje. Knez ima domače in tuje orožništvo s tujimi častniki, epirski predsednik Zographos pa ima same domačine od 19. do 30. leta in domače častnike. Knez ima za seboj velesile, Zographos ljudstvo, ki trumama drvi k njemu. Stijcpski« Iz Celja. Ženska podružnica C. M. D. ima svoj občni zbor v petek, dne 20. marca ob 8. zvečer v rdeči sobi Narodnega doma. Članice in gostje dobrodošli! Iz Celja. Pri volitvi načelnika tukajšnjega cerkvenokonkurenčnega odbora je bil izvoljen g. dr. A. Božič. V tem odboru so imeli doslej večino Nemci, odslej pa sedijo v njem 4 Slovenci in le eden Nemec, odvetnik dr. Schurbi. Kakor slišimo, so je Nemci gospodarsko jako zavozili. Dramatično društvo v Žalcu vprizori na sv. Jožefa, dne 19. marca ob 8. uri zvečer v dvorani gosp. Robleka v Žalcu dramo »Gospod Grobski«. Iz Studente pri Poljeanah poročajo, da je ondi umrl dolgoletni župan v Brezju ter ud krajnega šolskega sveta, Anton Kodrič-Hrastinski. Odveč bi bilo naštevati vrline blagega moža; kdor ga je poznal, je moral čislati kremeniti značaj neomahljive-ga Slovenca Kodriča. Bodi mu trajen spomin! Ustanovil se je v Stu-denicah krožek, ki plačuje prostovoljno narodni davek v prid D. C. M. Družbeno vodstvo je poverilo imenovanemu krožku tudi oskrbovanje nabiralnikov v Studenicah. V do-glednem času se vprizori tukaj igra: ^Kje pa je obešalo?« Iz Maribora. Štajerska namest-nija je sedaj rešila znano zadevo glede plakatov dramatičnega društva, seveda odklonljivo. Za nas Slovence ni v Gradcu pravice, če bi bili zna-biti le malo »prizadeti« neki namišljeni interesi spodnještajerskih avtonomnih mest. Proti odloku namest-nije bo šla pritožba na višja mesta. Iz Maribora. Najzanimivejša obravnava tega porotnega zasedanja je bila ona proti tesarju Petreni zaradi zastrupljenja žene. Kakor je poročal ->Slov. Narod*- že lanskega novembra, je zastrupil tesar Janez Pe-trena iz Bratonečic pri Sv. Tomažu nad Ormožem svojo ženo na prav grd način z arzenikom. Petrena se je podal predlanskim na Zgornje Štajersko v Donavic za delom. Dasi je zapustil doma prav pridno ženo Marijo in 51e:no hčerkico, se je vendar v Donavicu kmalu seznanil z neko 39 le i staro vdovo Windisch po imenu. Razmerje tudi ni ostalo brez posledic. Petrena jo je hotel vzeti, a na poti mu je bila lastna žena Marija. Petrena je bil z \Vindischevo celo že dvakrat na oklicih, drugokrat dne 16. novembra. Zato je bil zadnji čas za sklenjeni umor žene Marije. Isto nedeljo dne 16. novembra si je naročil Petrena ženo in hčerko k Veliki Nedelji na kolodvor. Šli so potem skupno v bližnjo gostilno na liter vina in tam je nasul Petrena skrivaj v pijačo arzenika. Zena in otrok sta pila zas*rupPeno vino; mož ga ni pil, temveč hitro zginil. Nesrečnima žrtvoma je že postajalo v gostilni slabo, med potom pa se je /cena zviekla v neko uto in tam u nrla. Otrok je ostal pri življenju, k je povžil le malo vina. Petrena so litro zasačili kot storilca in ga izroči! mariborski okrožni sodniji. Pri obravnavi je dosledno tajil, pa mu n nič pomagalo. Obsojen je bil na smrt na vešaiih. Studenci pri Mariboru. Dne 28. februarja 1. 1. se je vršil v Studencih protestni shod glede zavlačevanja dovoljenja za stavbo slovenske šole. Shod je bil zelo dobro obiskan, znamenje, da se za to podjetje vse zanima. Izvolilo se je posebno odposlanstvo, ki se bo obrnilo do meroda^nih faktorjev, če se zadržuje od strani občine še dalje ta stavba. Vsem je namreč znano, da se C. M. D. bojuje že celih 5 let za slovensko Šolo v Studencih. Zadnji trik občine je bilo preprečenje uradnega ogleda na stavbnem prostoru. Dve leti že romajo dotične pritožbe od ene pristojne oblasti do druge, ne da bi prišli za korak naprej; doseglo se je končno toliko, da je dobila občina pred kratkim ukaz, da se skliče zopet že enkrat preprečena komisija. Sedaj pa ne nehamo prej. da kaj dosežemo in se ne bomo več zadovoljili, če nas uradi samo prijazno sprejemajo, vse obljubijo, pa nič ne držijo. Ne dvomimo, da nas bodo naši gospodje poslanci v tem podpirali. Naše Studenčane prosimo, naj malo potrpijo. ne bo dolgo trajalo, da se njih želja izpolni, našim narodnim nasprotnikom pa povemo na uhr se naj svojih dosedanjih uspehov preveč ne veselijo, kajti s svojim odporom vzbujajo le naše ljudi, ki so v veliKem številu še do sedaj narodno spali, — slovenske šole pa ne bo-| do preprečili nikdar! j Iz Ormoža. V očigled sedanjim I razmeram glede ormoškega okrajne- ga sattop* je važno poudariti, da je na zadnjem občnem zboru klerikalni deželni poslanec Meško kot preglednik računov konstatiraj, da je sedanji okrajni odbor tudi lansko leto dobro foapodariL To priznanje Je značilno sa politično poštenost in agitacijo raznih KoiarJev, Močnikov, Ozmecev bi drugih klerikalnih petelinov pri zadnjih volitvah v ormoški okrajni zastop. Od Sv. Miklavža pri Oraaožu. Sliši se, da sta zopet dve veliki vinogradniški posestvi na prodaj, in sicer eno g. kaplana Štuheca v Ilov-ščaku (Mrzlo polje = Tettenhengst) in eno g. Koflerja na Kogu. Misli pa obe posestvi kupiti ptujski Fiirst. Naša narodna dolžnost je. da obvestimo o tem našo širjo slovensko javnost in to tem bolj, ker tujci, osobito Nemci iz Ptuja, Radgone, Maribora, Gradca itd., da celo z Dunaja, vedno več slovenskih vinogradniških posestev nakupujejo. Značilno je n. pr., da so Svetinje obkrožene od treh strani od nemških posestev in samo na eni strani še meji slovenska posest do cerkve. Jeruzalem je ves v nemških rokah, in to gre tako dalje, brez konca in kraja. Ce bo šlo tako še dalje vsled brezbrižnosti Slovencev, potem smelo trdimo, da bodo »Slovenske« gorice najti samo še na zemljevidih in to, če ne prej, v sto letih gotovo, kakor je solnce na nebu. Ze sedaj bi se nam lasje ježili, ako bi zamogli pogledati na zemljevid, ki bi nam natančno pokazal slovensko in nemško posest. Toda kaj pomaga taki-le člančič v tako resnični in resni stvari? Udarec v vodo! Zaoočeti bi se pač morala tozadevna velikopotezna akcija, toda s čim? Denarja manjka! Društvo »Brani-bor« ima preslabe pripomočke, da bi zamoglo dati samo za eno vinogradniško posestvo recimo 20 do 30 tisoč goldinarjev. Vsi denarni viri, kakor so kopališča, slatine, rudokopi, gozdovi itd., ter s tem zvezana industrija je na slovenski zemlji že v tujih, najsibo v nemških ali laških rokah. In kakor rečeno, v doglednem času bode tudi v naših vinogradih zagospodarit Nemec, Slovenec pa bo njegov viničar, kakor imamo žalibog že sedaj za to vzgledov dovolj. Drobne novice. Iz Maribora. Mestna občina ne prevzame plinarne s 1. januarjem 1915, temveč še le teKom leta 1916. — N a F a 1 i p r i Mariboru so orožniki prijeli dva ključavničarja, češ da ponarejata denar. Preiskava je dognala neutemeljenost tega suma, na kar so ju izpustili. — V Mariboru je umrla žena nadsprevodnika Kukoviča, Marija Kukovic, 63 let stara. — I z B r e ž i c. Te dni se je posrečilo prijeti enega izmed onih uzmovičev, ki so napravili zadnje mesece toliko škode v brežiškem okraju. Posestnik in klobučar Štefan Krčan iz zagrebške okolice je udri v Rigonjcih skozi slamnato streho v podstrešne kamrice in je pobral mesa in špeha za več ko 300 kron. Na begu so ga s plenom vred prijeli in zaprli. Morda se posreči dobiti še druge te tičke. — Iz Podčetrtka so našli v Sotli ntrtvega nekega hrvaškega berača. Prosjak se ga je najbrže malo nalezel, potem v temi padel v Sotlo in utonil. — I z Šmarja pri Jelšah. V Pečicah je padel pri viničarju Ogrizju 701etni Franc Jenko tako nesrečno s poda, da si je zlomil vrat in mrtev obležal. — Pri Sv. Tomažu nad Ormo ž e m je umrl dekan Jakob Caf. Mož je že dolgo časa bolehal. Zadnja leta je strastno politiziral in kruto preganjal v svoji fari vsakogar, ki ni bil prisaš klerikalne stranke. — V T r n o v 1 j a h nri Celiu so povozili splašeni konji hlapca črepinška. S strto no^o so spravili reveža v celjsko bolnišnico. RoroM Drobne vesti. V Offrerjevi tovarni za kose pri Volšperku je odtrgala cirkularna žaga 661etnermi delavcu A. Pflegerju 4 prste leve roke. — Denar v laseh. V Celovcu so aretirali neko Justino Schrocker, ker je bila na sumu, da je ukradla svoji tovarišici, s katero je skupaj spaia, večjo vsoto denarja. Obtoženka je tatvino tajila in res niso mogli dobiti delj časa pri njej denarja. Končno pa se je tatvina le razkrila. Schrocker-jeva je imela spravljen ukradeni denar v laseh. — V Beljaku so aretirali 20Ietnega Maligoja iz Tolmina, ker ie hotel pobegniti v inozemstvo. — V Trbižu so prijeli nekega Nemca Mtil-lerja, ki je povedal, da je pobegnil od francoske tujske legije iz Maroka. — Tatvine. V Milstatu je vlomil neznan tat v stanovanje poštarja Hermana Pollingerja in odnesel več znamk in 50 kron denarja. — V isti noči je vlomil neznan tat v gostilno Kahihofer v Milstatu in odnesel nekaj drobiža in eno milo. Privoščil si je tudi par vrčkov pive. — Bošnjaku, potujočemu prodajalcu Miji Dujnovi-ću iz Vinice je ukradel neznan tat v neki gostilni v Brezah 260 kron drobita in več blaga. O tatu še nimajo prave sledi, sumijo pa nekega mladega fanta, ki je tudi takrat prenočeval v dotični gostilni. Primorsko. Dr. Pinausig — Perko. V četrtek se je vršila pred goriškim okrajnim sodiščem zanimiva obravnava dr. Pinausiga proti stavbnemu mojstru Perkotu. Perko je namreč predložil svoječasno deželnemu odboru račun za neka izvršena dela. Deželni odbor mu je ta račun zelo zmanjšal. Pred približno 2 mesecema je naletel Perko pred kavarno »Teatro« v Gorici dr. Pinausiga in se je začel z njim prepirati zaradi tega računa. Dr. Pinausig je dal med prepirom Perkotu zaušnico, Perko pa ga je nato nabil s palico. Perko je bil obsojen na 200 kron globe. »Revoltella«. Po sobotni policijski preiskavi, ki je trajala pozno v noč so obdržali v zaporu 6 dijakov in icer 5 Italijanov in 1 Hrvata. Policija je izročila sedaj celo zadevo državnemu pravdništvu. Preiskovalni sodnik Še ni zaslišal obtožencev. Vsi so uverjeni, da bo edini Hrvat areti-ranec Sisgoreo takoj izpuščen, ker so tu vsi dokazi za to, da se je on branil in da bi bil morda danes že mrtev, če ne bi bil posegel k skrajnemu sredstvu. S tem, da je ustrelil na vodjo laških napadalcev Sangulina v trenutKu, ko ga je hotel ta udariti z debelo gorjačo po glavi, je rešil sebe, obenem pa je povzročil tudi to, da je prišla policija in napravila konec laškemu napadu. Pri namestništvu je posredoval glede teh žalostnih dogodkov dr. Bručič, ki je izročil namestniku natančen zapisnik o izpo-vedbah slovanskega dijaštva. Namestnik je izjavil, da bo predložil ta zapisnik kot prilogo svojemu tozadevnemu poročilu osrednji vladi. — Revoltella je sedaj zaprta, pred vhodom stoji policijska straža. Ravnatelj je povabil jugoslovanske dijake k sebi glede poravnave, toda kaj je s tem dosegel, še ni znano. Znano pa je, da je pobegnil iz Trsta zloglasni voditelj laških napadalcev Sangulin, ki je napadel na cesti slovanske dijake, ki je vodil napad na Revoltelli in katerega je lahko ranil dijak Sisgoreo. ki je nanj ustrelil v hipu, ko ga je hotel ta udariti po glavi z debelo gorjačo. Mož se je umaknil in pravijo, da se je odpeljal v Zader. Pomanjkanje osobja pri tržaških sodiščih. Poslanec dr. Gasser je bil te dni pri justičnem ministru in mu je obrazložil veliko pomanjkanje osebja pri tržaških sodiščih. Posebno trpi vsled pomanjkanja osobja višje deželno sodišče. Justični minister je odgovoril poslancu, da se je s tem vprašanjem že pečal in da je uvidel potrebo zvišati osobje pri sodiščih v Trstu, kakor tudi na celem Primorju. Stavil je tozadevne predloge tudi že finančnemu ministru. Smrt v železniškem vozu V br- zoviaku Dunaj - Trst je nedaleč od Matuli nenadoma umrla v vozu I. razr. grofica Ivana Hardegg. Zadela jo je bržketne srčna kap. Truplo so izložili v Matuljah. Ustrelil se ie vpok. občinski assesor v Trstu dr. Franc Gregorurti. Izvršil je samomor zaradi neozdravljive bolezni. Ponarejen aigleški denar so zanesli mornarji v Trst. Denar je navidez dobro napravljen, vendar kvalitativno zelo malo vreden. Aretirali so mornarja Fabretto in Ilico, ki trdita, da sta dobila ta denar v Pireju in nista vedela, da je ponarejen. Pobesll kaznenci. Iz zapora okr. sodišča v Trstu so pobegnili trije ka/nencl nevarni tatovi in sicer Ma-riello Bizei, Anton Pipan in Valter Russian. Obenem z njimi je izginil tudi sokrivec pobeglega notarja Ouarantotto, Jakob Udina. Pobegnili so baje vsled malomarnosti ječarja, ki je zaklenil ne zaprta, marveč samo priprta vrata. Za begunci nimajo do sedaj še nobenega sledu. Tržaška porota. Turk pred poroto. V soboto se je vršila že tretjič porotna obravnava proti bosanskemu Turku Jusufu Zahiroviču iz Baljavine v Bosni. Mož je bil obtožen, da je dne 18. maja 13 med cestnim prepirom v Kantridi pri Volo-skem zabodel z nožem Ogra Frana Nemetha, ki je vsled te poškodbe umrl. Prva obravnava je bila odgođena v svrho zaslišanja novih prič. Zahirovič namreč dosledno taji, da bi bil on udaril Nemetha in tudi zanika, da bi imel takrat pri sebi nož. Tudi se niso odzvali k prvi obravnavi vse povabljene priče. Pri drugi obravnavi, ki se je vršila brez prič, je bil Zahirovič oproščen. Proti tej sodbi je vložil drž. pravdnik ničnostno pritožbo, kateri Je najvišje sodi- šče ugodilo In odredilo novo obravnavo. K tej obravnavi so prišle vse priče. Sodišče je po dovršenem dokazovanju stavilo porotnikom eno samo vprašanje in sicer glede uboja. Po polurnem posvetovanju so porotniki vprašanje z 8 glasovi zanikali, nakar je bil Zahirovič oproščen. »Matica Slovenska". >Matica Slovenska« je imela včeraj svoj petdeseti redni občni zbor. Zbor se je vršil v dvorani mestnega magistrata ter ga je otvori! predsednik prof. dr. Fran 11 e -š i č z nagovorom, v katerem je v splošnem pregledu orisal delovanje »Slovenske Matice« v preteklem in nje nalogo v bodočem letu. Označil je demokratičnost ustroja in duha društva in njegovo stremljenje po poglobitvi zanimanja za ves drugi slovanski, zlasti pa jugoslovanski svet. Spominja se ob tej priliki Go-sposvetskega polja in dokazuje, zakaj velevažni moment zadnjega ustoličenja pred 500 leti ni našel izraza v slovenski narodni pesmi, i a izraz demokratičnih načel našega naroda je najti tudi v drugih institucijah našega naroda in tudi v »Slovenski Matici«, edini naši literarno-kulturni skupščini. Predsednik imenuje nato za overovatelja zapisniKa gg. prof. dr. S a j o v i c a in prof. Izidorja M o d i-c a ter pozdravi predsednika »Matice Hrvatske« g. dr. Otona Ku-č e r o. Predsednik »Matice Hrvatske« g. dr. K u č e r a se oglasi nato k besedi ter naglasa, da je sledil večletnemu običaju, da je posetil »Matico Slovensko« na njenem občnem zboru. Tem večjega pomena je bratsko sodelovanje sedaj, ko stopa »Matica Slovenska« v drugo polstoletje svojega delovanja. »Matica Hrvatska« in :>Matica Slovenska«, združeni v načelu: Prosveti in svobodi, imata namen nesti v najširše mase prosveto in našli se bosta brez dvoma tudi na drugem polju. Zeli »Slovenski Matici« v nadaljnem delovanju še mnogo in velikih uspehov. Sledilo je nato poročilo tajnika g. Milana P u g l j a, iz katerega posnemamo samo nekaj točk. Napredek društva ki je pričelo pred 50 leti z izdajanjem niti ne po ene knjige na leto, se zrcali v tem, da obsegajo njegova sedanja letna izdanja nad 90 tiskanih pol. Beletristika, znanstveni zbornik, prevodi, narodno blago, hrvaška knjižnica, spomini in jubileji so zastopani v društvenih izda-njih. Omenja odseke »Matice« in njih delovanje, zlasti delovanje knjižnega, gospodarskega, zemljepisnega, narodopisnega, umetniškega odseka in odseka za slovenski jezik. Iz odbora je izstopil med letom g. dr. Z b a š n i k , na njegovo mesto kot ključar blagajne je stopil ravnatelj g. Anton Koder. Umrli so med letom večletni odbornik prof. Vilibald Zupančič, prof. Milan P a j k , novelist Josip P r e m k , prof. dr. GI a s e r , ter je odbor počastil v svoji zadnji seji tudi spomin viteza Klodiča Sabla-d o s k e g a. Na poziv predsednika se dvignejo člani s sedežev. Izrekla se je želja po nadaljevanju ciklusa knjig »Slovenska zemlja^. Na vrsti je Štajerska. Visokošolski docent v Wiirzburgu g. dr, Boris Z a r n i k je ponudil zbirko svojih predavanj. Prihodnje leto bodo nadalje izšle sledeče knjige: Zabavna in Knezova knjižnica s pripovedno vsebino, prevod polovice Tolstojevega romana »Vojna in mir«, Zbornik s prvim delom Vošnjakove korespondence. Hrvaško-srbske ženske (lirske) pesmi in Ižansko narodno blago. Pripravlja se II. zvezek Spominov in jubilejev in izide posebno izdanje v 1500 izvodih jezikoslovnih del patra Škrabca. Zemljevid izide v najkrajšem času. Nabiranje krajepis-nih imen vodi g. prof. Maks Pleterš-nik. Umetniški odsek razmotriva vprašanje izdaje zbirke reprodukcij sloven.kih slik in kipov v primerni knjigi. Delo za Jugoslovansko Enciklopedijo je dospelo tako daleč, da se lahko prične s spisovanjem člankov samih. Delo za tehniški slovar je prevzelo Društvo inženirjev in arhitektov, gradivo prinesejo »Vesti«. »Matica Slovenska« je bila zastopana na vseh važnejših slovenskih in jugoslovanskih slavnostih. Število ustanovnikov se je pomnožilo za 12. Iz blagajniškega poročila g. dr. Frana De tele je posneti sledeče: Doneski drušrtvenikov so znašali 12.889 K 64 v, dohodki hiše 5655 K 04 v, državna podpora 1600 K, vsega skupaj pa so znašali dohodki 38.501 krono 24 v, omeniti je, da se je dvignilo iz knjižic 13.012 K. Upravnih stroŠKov je bilo 2891 K 58 v, za knjige 18.999 K 14 v, za hišo 3825 K 71 v in 266 K 66 v vračila potresnega posojila, vložilo se je 11.100 K in pripi- 61 stev .SLOVENSKI NAROD-, dne 16. muca 1914. Stran S. salo glavnici 524 K. Faktično znaša primankljaj 1910 K 10 v. Za zemljevid je naloženih 5795 K 10 v. Premoženje znaša 123.350 K 35 v ter se je zmanjšalo za 7S2 K 93 v. Premoženje narodnih ustanov v oskrbi društvenega odbora znaša S0.868 K 43 v ter se je pomnožilo za 2244 K 6S v. Depozita so znašala koncem leta 22.268 K 40 v. Proračun za leto 1914 izkazuje 22.936 K 66 v dohodkov z majhnim prebitkom. Predsednik g. dr. 11 e š i č je podal k obema poročiloma pojasnila ter označil namen »Slovenske Matice«, ki ne sme biti niti popolnoma znanstvena, niti se znanstva ne sme popolnoma znebiti. Drugo vprašanje pa je, v koliko izvodih naj se natisnejo znanstvene knjige. Izreče željo, da se letopis letos opusti. (Sprejeto.) Na predlog g. Trstenjaka je bila sprejeta nato resolucija, ki se glasi: Občni zbor nalaga »Slovenski Matici«, da njen odbor vse ukrene, kar je potrebno, da bi se pomnožili : »hodki. Posebno naj prihodnji odbor vzame v pretres povišanje čla-• .rine in o tem poroča pravočasno. G. Trstenjak želi, da bi se - jevali boljši honorarji in da bi se tajniška plača, povišala ker mora biti vsak zavod na stališču, da se da za ^ošteno delo pošteno plačilo.V debato so posegli gg. D. Hribar, R. P e -rušek, dr. L. P o ž a r , A. R i b -nikar in dr. 11 e š i č , deloma so se izrekli pomisleki proti zvišanju č'anarine sploh, deloma proti premajhnemu zvišanju članarine. Po poročilu preglednikov računov ie bil sprejet absolutorij blagajniku ter se mu je izrekla za njegovo delovanje zahvala. Nato so se vršile volitve. Za preglednike računov so bili izvoljeni vsi trije dosedanji pregledovalci gg. F. Pogačnik. I. Kruleč in Iv. Pavšič. Skrutinij za izvolitev 11 članov odbora so vodili gg. M i 1 a v e c , S u -c h e r in Rezek. Skrutinij je trajal do */« na 7. 7 večer ter so bili po številu glasov Tvoljeni za dobo 3 let gg. prof. dr. Š 1 e b i n g e r , župan dr. Ivan T a v-č a r. prof. Rajko P e r u š e k . prof. dr. Jakob Zmavc. dr. Demeter BI e i w e i s vitez Trsteniški, prof. dr. Fran 11 e š i č , ravnatelj Anton Koder, urednik dr. Lah, r 'of. dr. Grošelj in prof. B r e z -: k . za dobo 2 let pa poslanec g. dr. Vladimir R a v n i h a r. flnjige „Matice Slovenske". vSlovenske narodne pesmi . 15. snopič. — Po dr. K. Štrekljevi smrti ;e poverila Matica uredništvo ^>Na--odnih pesmi« dr. Glonarju. in kakor kaže letošnji zvezek, ni storila s tem >ebi nikake usluge in svojim članom ne veselja. Mirne vesti lahko trdimo, da letošnji zvezek ne obiluje samo •ajslabšega blaga, temveč je tudi najslabše urejen. Vsebina teh pesmi e banalna in trivijalna, kar že Kazeči naslovi: Boj za hlače. Pijanec pri-"e domu. Pijanka. Modna šema. Lenuha. Jezična žena itd. Tega seveda ni urednik kriv, lahko mu pa zamerimo, ker je vzel pri posameznih lih toliko, včasih po 10—15 mane čisto enakih varijant, ki se le ne-o razlikujejo druga od druge, *:r skuša tako postati letošnja knji- - Narodnih pesmic nekako spričevalo o posirovelosti našega naroda. Urednik je pokazal s to Knjigo, da ima bore malo okusa in vesti, drugače ne bi naprtil Matici Slovenski i ako neokusne in neestetične knjige samih mežnarskih. psevdo narodnih zdelkov, ki nimajo niti najmanje k kloristične ali literarne vrednosti, - so za znanstvo brez pomena, in ki so jih zlagali alkoholiki in izgubljeni iudje, ki niso imeli smisla za naivno larodno pesem, temveč so bili rav-notoliko oblizani od civilizacije, da so na sirov in primojduŠevski način dajali duška svojim mislim. Sicer nikakor ne rečemo s tem. da bi bilo prav vse brez vrednosti, ali kar je zrnja, se izgubi med plevami. In zato večini Matičnih članov ta knjiga ne ho ugajala. Matica jo je opremila z najslabšim papirjem in tako s prijaz-I značilno gesto pokazala, kako : njej sami zdi malovredno to bla->ro. Enako da skrben oče svojemu sinu, ki vse spridi in skvari, ukrojiti hlačice iz najbolj sirove robe. Dr. Janez Mencinger: Izbrani spisi. II. zvezek. Tu najdejo čitatelji tri Mencingerjeve povesti iz njegove prve pisateljske dobe. Natisnjene so prvič v Slovenskem GlasniKu . Odlikujejo se vse tri od lanskih Men-- Slovencu r prav na obeh nogah, -f Zapomniti si ie treba! Klerikalni občinski odborniki izjavljajo v sobotnem »Slovencu« med drugim tudi to - le: »Dali smo (v občinskem svetu) odkrito duška, da se Ljubljana preveč obremenjuje.« To priznanje klerikalnih občinskih odbornikov, da klerikalna večina v deželnem zboru preveč obremenjuje LJubljano«, to je. da jo na najbrezvestnejši način izsesava in iZkori*če do krvi in mozga, je za nas prav dragoceno, ker se bomo v prihodnje lahko skhceva h na to priznanje pri vsaki priliki, kadar bodo klerikalni hinavci zopet hinavsko zavijali oči in pred javnostjo zatrjevali, da so polni najčistejše ljubezni in naklonjenosti do stolnega mesta Ljubljane, te punčice vseh slovenskih zemlja. A tudi ljubljansko prebivalstvo si naj gori citirane besede dobro zapomni ter se jih dobro spominja pri vsakih volitvah, zlasti pa pri prihodnjih občinskih volitvah. Podrepnikov tistih mogotcev, ki po priznanju klerikalcev samih nesramno izsesavajo in izkoriščajo Ljubljano, ljubljansko prebivalstvo ne bo več izbiralo za zastopnike in zagovornike svojih interesov! -r Lepe razmere morajo vladati v klerikalni stranki, ako je res, kar trdi klub občinskih svetnikov S/ L. S., da so klerikalni poslanci v deželnem zboru kar na svojo roko sklenili Zvišanja deželnih doklad torej ni to vprašali edini kompetentni forum izvrševalni odbor klerikalne stranke. Vsakdo pač mora priznati, da je zvišanje deželnih doklad tako važna stvar, da ni misliti, da bi se ne bili preje klerikalci o nji temeljito posvetovali. Vzpričo tega je možno samo dvoje: Ali se klerikalci lažejo, ko pravijo, da klerikalni poslanci niti niso preje spravili zvišanja deželnih doklad »pred kompetentni foruma, da bi s tem strankino vodstvo pred svojimi backi vsaj nekoliko razbremenili, ali pa je res, da se klerikalni poslanci dejansko niso nič brigali za kompetentni forum« — izvrševalni odbor in so na vrat na nos na lastno pest sklenili zvišanje deželnih doklad. Ne vemo, katera eventualnost odgovarja resnici, to pa pravimo: ako je istina druga eventualnost, o kateri govore gospodje klerikalni občinski odborniki, potem ie to dokaz, da ni v klerikalni stranki nobene discipline več. nobenega smotrenega vodstva, marveč da lahko vsak vleče vrv, kamor se mu ljubi, in dela politiko na svojo pest. Zdi se nam torej, da so Kregar in družina s svojo sobotno izjavo postavili svojo stranko v ne najlepšo luč in ji izdali ne baš laskavo spričevalo! + Gospodov dan ie bil včeraj glasom koledarja, a v resnici je bil prav žalosten dan. Ljudje niso utegnili misliti na Gospoda, ker so imeli preveč opraviti z njegovimi namestniki, kajti včeraj ie bil prvi dan, ko je ljudstvo občutilo, kako so se najpotrebnejša živila podražila vsled tega, ker so klerikalci zvišali deželne do-Klade- Ljudje namreč prav dobro vedo, da so klerikalni poslanci vsi od kraja samo hlapci duhovnikov in zato so včeraj »zahvaljevali« ne samo klerikalne poslance, nego tudi vse tiste duhovnike, ki imajo klerikalno stranko v rokah. »Zahvaljevanje« je bilo glasno in izdatno, to lahko po-trde mesarji in gostilničarji in pri tem zahvaljevanju je bilo storjenih toliko prestopov veljavnih postav in toliko smrtnih grehov, da bi morala sodnija storilcem prisoditi stotisoče let zapora, če bi hotela samo ljubljanske ^zali, alic vrtce« kaznovati. Včerajšnji gospodo dan je bil prvi dan ljudske zahvale klerikalnim poslancem in njihovim duhovskim podpornikom, a Bog nc zadeni, da bi se to vresničilo, kar le ljudstvo želelo svojim zatiral-cerr, kajti to bi bilo prehudo. - Iz deželnega odbora. Vzame se na znanje razsodba poljedelskega minstrstva. s katero se daje prednost deželnemu hidroelektričnemu projektu ob Ljubljanici pred onim mestne občine. — Pritrdi se želji c. kr. vlade, naj bi se potom noveliranega domovinskega zakona priznalo domovin-stvo tudi nastavljcncem javnih državnih podjetij v občini njihove definitivne nastanitve. — Ker je neko c. kr. okrajno glavarstvo zahtevalo od županstev boljšega varovanja uradne tajnosti, zlasti glede kazenskih ovadeb, zahteva se od deželne vlade, da na isto dolžnost opozori tudi orožništvo. (Haust du meinen Ju-den, haue ich deinen Juden.) — Deželno vlado se nadalje poživlja, da povabi deželni odbor k vsem komisi-jonalnim razpravam glede podjetij, ki se dotikajo v kateremkoli pogledu javnih neeraričnih cest. — Na vabilo bukovinskega deželnega odbora se pritrjuje skupnim konferencam vseh deželnih odborov zaradi saniranja deželnih financ. — Dobava opeke se odda ponudnikoma Malli in Zabret, vsakemu za polovico (po 39 K za 1000 komadov). — Na tozadevni interpelaciji deželnih odbornikov grofa Barbota in dr. Trillerja. pojasni referent dr. Lampe, da so govorice o velikih škodah in ponesrečenih delih na Završnici v bistvu neosnovane. Treba je le vsled zahteve stavbnega urada podreti neki betonski objekt pri vzpenjači na Savi, katerega je napravilo podjetje na lastni riziko. Isto-tako mora podjetje Redlich 6; Ber-ger na lastne stroške iznivelirati omet predora in iznova izvršiti neko manjše betonsko delo ob vhodu predora, katero je bilo vsled mraza slabo napravljeno. — Mestni občini Kranj se dovoli najetje posojila 180 tisoč kron za napravo kanalizacije, če se občina podvrže s posebnim re-verzom jako strogim pogojem glede izvršitve del ob javnih neeraričnih cestaii in ako tem pogojem pritrdi preje tudi okrajni cestni odbor. — Isti občini se odkloni z večino glasov dovoljenje za najetje posojila 40.000 kron v svrho izrabe neke male vodne sile za električno razsvetljavo, češ, da bi se taka naprava ne renti-rala in naj Kranj vsled tega raje čaka na deželno elektriko! — Šolski in lovski zakon se na podlagi znane lex Lampe z glasovi večine »izpilita« in predložita potem v sankcijo. — Mestna občina Postojna se bo »revidirala * po dveh deželnih revizorjih- —-Komisiji za pogozdovanje Krasa se izplača na račun dovoljene deželne subvencije 10.000 K. — Dovolijo se podpore: Pogorelcem v Trebči vasi 2000 K (za kateri znesek naj nakupi in razdeli županstvo v Žužemberku krme); vaščanom v Razborju pri Čatežu za napravo neke občinske ceste 1000 K; posojilnici pri Sv. Križu za umetna gnojila ubogim posestnikom 500 K; podpornemu društvu slovenskih visokošolcev v Pragi 400 K; onemu na c. kn učiteljišču v Ljubljani 200 K. Odboru obrtnonadaljevalne Šole v Škof j i Loki se dovoli v poplačilo dolgov primerna podpora le tedaj, ako isto stori tudi deželna vlada. — Akciji zoper onesnaženje Save po rudokopih in drugih industrijah se bo deželni odbor pridružil z vso odločnostjo. — Proračun za uravnavo vipavskih voda s potrebščino 1,550.000 kron se vzame na znanje ter se bo od vlade zahtevalo, da prispeva za ta dela vsaj v toliki meri, kakor je to storila na Goriškem. Gradbo deželnih cest Horjul - Velika Ligonja, Zalog-Črni vrh in Polhov gradeč - Mala voda se odda najnižjemu ponudniku dr. Samohrdu za skupno vsoto 260 tisoč 415 kron. — Premija za strupene kače se določa za leto 1914. na 40 v za komad. Prihodnje leto se bo priznavanje takih premij opustilo, ker bo ta golazen baje že precej iztreb-Ijena. 4- Pred c. kr. državnim sodiščem na Dunaju se bo vršila 3. aprila 1914 javna razprava na pritožbo nekega umirovljenega sodnika zaradi kršenja političnih pravic, zasigu-ranih c. kr. uradnikom po državnih osnovnih zakonih. Pri tej obravnavi se bodo razpravljale razne zanimivosti iz za časov, ko je bil predsednik deželnega sodišča v Ljubljani sedaj pl. Albert Levičnik in ko se je pričelo vtesnjevati slovensko uradovanje pri sodiščih. O izidu razprave bomo svoječasno poročali. — Javno predavanje. Opozarjamo na današnje zanimivo in aktualno predavanje, ki se vrši ob S. zvečer v »Mestnem domu -. Predava gosp. profesor Robert K e n d a o temi: Gosposvetsko polje ob 5001etnici vstoličenja zadnjega koroškega vojvode. — Udeležite se v ogromnem številu! — O Sattnerjevi kantati »Oljki«, ki se prednaša začetkom aprila v koncertih »Glasbene Matice« v LJubljani, prinese 6. številka >Novih akordov.?, ki izide te dni. obširno tema-tično analizo z notnimi primeri, ki bo vsakemu obiskovalcu koncerta neobhodno potrebna. Številka se dobi tudi posebej pri založniku L. Schvvent-ner v Ljubljani in v drugih knjigarnah. — Telovadišče za sokolski zlet. Slovenska sokolska zveza je vložila na magistrat prošnjo, da bi se ii dala za telovadišče na sokolskem zletu parcela št. 107 za Bežigradom. Referent je predlagal, naj se prošnji ugodi ter se določi najemnina 200 K. Občinski svetnik Pustoslemsek je pa stavil predlog, naj se da zemljišče v najem za dosedanjo zakupnino 180 kron na leto. Ta predlog je bil sprejet proti glasovoma klerikal. občinskih svetnikov Štefeta in Lihega. Za predlog je glasoval tudi nemški občinski svetnik Pammer. — Vojni erar ponuja mestni občini v nakup več vojaških avtomobilov — proti temu, da bi dala vojni upravi zopet na razpolago v vojnem času. Vsak tak avtomobil je vreden 22.500 K. vojna uprava pa bi ga prodala za 20.000 K, plačljivih v polletnih obrokih po 1500 K. Magistratni gremij je to ponudbo odklonil, ker se je izkazalo, da bi na primer prevoz 1 vagona premoga s takim avtomobilom stal mestno občino 22 K, do-čim jo sedaj stane samo 12 K. — Stavbno gibanje. Magistratni gremij je dal stavbno dovoljenje Fr. Drofenigu za gradbo trinad-stropne hiše na Mestnem trgu št. 23 in inženirju Viktorju Turnšku za gradbo enonadstropne vile v Tobačni ulici. — Posebne distinkcije dobe mestni tržni stražniki. Dotični načrt je magistratni gremij sprejel v svoji zadnji seji. — Stojnico za prodajo kovče-fov je dovolil magistatni gremij Avg. Prekuhu v Kolodvorski ulici pred Rovškovo hišo, — Za kidanje in odstranitev snega je letos izdala mestna občina 26.500 K. Senzacijonelen pobeg. Prva dva kranjska vlomilca sedanje dobe, še mladeniča, javnosti, posebno pa varnostnim oblastim in sodišču dobro znana Leopold Jereb in Ivan Pavlic sta bila lansko leto zaradi raznih vlomov obsojena na večletno ječo (Jereb menda na 8 let). Jerebu je Gradišče tako smrdelo, da je »zbolel«^ in so ga v zaporu pri deželnem sodišču dali v domačo bolnišnico (Marode-zimmer). V noči od sobote na nedeljo je pa ob 2. službujoči paznik pogrešil Jereba v sobi in seveda to takoj javil svojim predstojnikom. Bil je takoj halo. Zadevo so javili policiji in jeli so švigati varnost, organi sem-tertja in tudi brzojavni urad je bil vprežen. Konstatirali so, da je Jereb zrezal blazine, iz katerih si je napravil vrv ter se po nji spustil iz tretjega nastropja na vrt justične palače, potem jo pa popihal v jetniški obleki proti Glincam, kjer stanuje še njegov brat in tudi pokojni starši so bili preje tam. Prisopihal je do tamošnjega železniškega čuvaja in ga baje izsilil, da mu je dal civilno obleko, jetniško je vrgel v vodo, po odhodu je pa mož zadevo prijavil policiji. To izsiljenje je baje precej zagonetno. Jereb je prost, ne bomo ga videli kmalu, je bil glas med zasledujočimi varnostnimi organi, ki ga že poznajo od preje. K čuvaju je baje prinesel tudi škarje, s katerimi je zrezal blazine ter mu rekel, da bo prvega stražnika ali orožnika z njimi zrezal, ki bi ga hotel aretirati. 2ago, s katero je pre-žagal v ječi pri oknu mrežo, je menda popustil tam in se absolutno ne ve, odkod jo je dobil v- zapor. V tem, ko je včeraj policija Jereba po svoje iskala, je ta šel iz Gline do Brezovice peš in prišedši tja, je fant krenil v gostilno se krepčat. Pa je imel smolo. V gostilni ie namreč sedel neki mož, ki ga je poznal in tudi vedel, da je ta poset nekam zagoneten; saj deželno sodišče vendar ne pošilja kaznjencev na izlete. Mož je napravil prav pametno in previdno. Gostilničarju je potihem povedal, kakega imenitnega gosta ima, ter, da naj ga zadrži. Pametni mož se je nesumljivo poslovil in šel naravnost na orožniško postajo povedat zagonetko. Orožnik je seveda z veseljem prepasal sabljo, vzel puško na ramo ,ln se z vso naglico napotil sprejeti tujca. Misliti si je lahko, kako presenečenje je bilo. Jereb ni imel časa se zoperstavljati, ker je imel naglo »paternošter - na rokah in moral je potem z orožnikom na postajo, nato pa zopet nazaj v Ljubljano, v hišo pokore, v največje veselje varnostnih oblasti in zadovoljstva poštenosti. »Ljubimkanje«, ljubavni roman v treh delih po mojstrskem delu Ar-turja Schnitzlerja, se predvaja v torek, dne 17. marca v kinematografu »Ideal«. Ta velikanski umotvor dunajskega pesnika, ki je eden največjih moderne nemške literature, je vzor - delo kinematografske umetnosti. Vsa inscenacija je preprežena s preprostostjo in Valdemar Psvlan-der igra tako silno, da je težko dobiti njemu enakega. — Koncem sporeda krasna Nordisk veseloigra »Po-štnoležeče zvesto srce št. 909.« Danes zadnji dan senzacijskega sporeda z »Milijonska mina« in »Komtesa Ursel«. # Jutri v torek, dne 17. marca in v sredo, dne 18. marca je v prodajalni Združenih čevljarjev«. Wol!o-va ulica 12 prostovoljna razprodaja vsakovrstnih čevljev, kakor tudi tu-ristovske pod polovično tovarniško ceno. V Zagrebu zelo priljubljeni tamburaški in vokalni zbor »Javor« kon-certuje danes in vsak dan v kavarni »Central« na Sv. Petra nabrežju. Narodna obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. dr. Anton Švigelj, advokat v Ljubljani 10 K iz kaz. poravnave Helene Novak proti Mar. Ježek. G. dr. Janko Sernec v Celju je poslal 10 K mesto venca na krsto pok. g. Viktorja Kaca v Mariboru. Gostilničar na Št. Viški gori g. Anton Pirh je nabral v veseli družbi 7 K 12 v. Dne 5. t. m. se je vršila občinska volitev za I. razred v Trbovljah. Ogorčeno omizje narodnih volilcev je nabralo v gostilni Kukenberg na predlog g. Ivana Pradiča 58 K z geslom: Pri nas smo imeli pri volitvah izdajalce; nočemo imenovati razne laži narodnjake, soc. dem. in klerikalce, te bodete itak vsi spoznali. kako so nas zahrbtno goljufali. Le eno Vam danes v obraz povemo, da mi v boljšo bodočnost naše občine zremo, orali bomo naše polje in ledino, čuvali našo rodno grudo in trboveljsko občino; Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 16. marca 1914 61« štev, podvojili prispevke dični Ciril Metodovi družbi, kateri bomo stali od sedaj še bol} zvesto v službi. Drože. od katerih daje tvrdka Makso Zalokar v Krakovem v Ljubljani, družbi sv# Cirila in Metoda lepe prispevke, so podprle družbino blagajno zopet s 100 K. Zalokarjevo tvrdko priporočamo. ■ . ■ . ii ■ .-, , Društvena naznanila. Gospodarsko in Izobraževalno društvo za Dvorski okraj je imelo v soboto zvečer v restavraciji pri »Zlatorogu« svoj redni občni zbor. Predsednik društva g. Pustoslem-š e k je orisal delovanje društva v preteklem letu ter se spominjal umrlih članov poštnega oficijaia Ivana Raka, gostilničarja Antona Novaka in deželnega poslanca Frana V i š n i k a r j a. Iz tajniškega poročila g. P e t r i č a posnemamo, da je imelo društvo v preteklem letu 3 volilne, shode in 8 volilnih sestankov. Naslikal je podrobno notranje društveno delovanje in njega delovanje na političnem polju. Iz blagajniškega poročila A h u 1 n e r j a posnamemo da je imelo društvo v preteklem letu 2692 K 54 v dohodkov in znaša prebitek 20 K 17 v. k čemur je prišteti še 2.50 K. Na predlog pregledovalea g. Gradišarja se izreče celemu odboru in zahvala in mu podeli abso-lutorij. Iz poročila knjižničarja g. P e-t r i č a je posneti, da je narasla knjižnica cd 1227 knjig pred 2 leti na 2246 knjig, lansko leto in je štela knjižnica koncem leta 3S34 knjig. Za darovane denarne prispevke za knjige se izreče zahvala županu g. dr. T a v -carju ter gospodom Hrastu, Pustoslemšku, Plantanu. dr. R a v n i h a r j u in D e č m a n u ter vsem darovalcem knjig. Izposoje-valcev je bilo 679 in se je izposodilo 20.317 knjig. Posebna zahvala se izreče tudi g. M a r č a n u za podari-tev nekaj oprave in prepustitev neke Terjatve. Pri nato sledečih volitvah so biii z vzklikom izvoljeni: za predsednika g. Pustoslemšek, za odbornike gg. dr. Kraigher. P e-trič, Kušar, Abulner, T r t -n i k, dr. T a v č a r mL. L u k e ž , Pavlin in Gaber, za namestnike gg. Marčan, Hribar, dr. P e -stotnik, Rak in Radovan, za pregledovalce računov gg. Orožen. Gradišar in Počkaj. za namestnika g. K u n s 11 e r. Na razgovor so prišla nato razna gospodarska vprašanja zlasti otvoritev poštne filijalke v okraju in razna druga vprašanja. Nato je govoril predsednik g. Pustoslemšek o SOOlet-nici zadnjega ustoličenja koroških vojvod. Vsak drug narod bi proslavil ta znameniti jubilej z velikim pompom, samo Slovenci tega ne store. Velik del našega naroda se niti ne zaveda velike važnosti te starodavne navade, ki jo zgodovinarji proslavljajo kot neko izjemo v celi zgodovini. Od priprostega kmeta je dobival vojvoda svojo oblast. To dej-stve kaže. kako globoko je bila v slovenskem narodu vkoreninjena demokratična ideja. Obenem pa so ti obredi tudi dokaz, da je bil naš kmet takrat svoboden in je bil gospodar na svoji zemlji. Obredi in vse druge okolščine, ki so zvezane s takratnim stanjem na Koroškem, pa so tudi dokaz, da je bila takrat Koroška popolnoma slovenska zemlja in da je vži-val takrat slovenski jezik tam pravice, ki jih Slovenci danes niti na Kranjskem ne uživamo. G. Pustoslemšek si izprosi končno pooblastilo, da sme odposlati tozadevno resolucijo, ki izreka koroškim Slovencem simpatije in jim obljublja vsikdar krepko bratsko podporo. Na to govori predsednik Še o zadnjih dogodkih na tržaški trgovski akademiji Revoltella ter si izprosi dovoljenje, da izrazi mladim borilcem za pravice Slovanov simpatije in izreče upanje, da se H od o tudi v bodoče borili tako junaško, kakor so se borili do sedaj. Ljudski koncert »Ljubljanskega Zvona« v sredo, dne 18. t. m. v Mestnem domu. Pretečeni teden smo obširno pisali o posameznih točkah Taznoličnega sporeda. Danes opozarjamo ljubljansko občinstvo le na nekaj. ; Ljubljanski Zvon« je lansko leto koncertirai v Kamniku in Kranju s tolikimi uspehi, da so kritiki — strokovnjaki v svojih poročilih laskavo hvalili njegova izvajanja. »Lj. Zvon« je kot sicer mlado, a pridno in v podanih razmerah ter v sredstvi, ki so mu na razpolago visoko stremeče društvo moralo po priznan;e drugam. Upamo, da pojdejo v sredo zvečer na koncert vsi, ki se za pevski napredek zanimajo. Vabimo prisrčno vse podpornike društva, ki se naj prepričajo, da društvo živi! Dobrodošli pa tudi vsi oni, ki imajo polna usta sladkih in priznalnih besedi ,aa *Lj. Zvon«, kadar je treba njego- vega sodelovanja! In to je pogosto! »Lj. Zvao« ima veselje do dela, ne straši se truda m žrtev za svojo nalogo: prirejati Hudske koncerte z nizkimi vstopninami in tako širiti prosveto ter zanimanje za umetnost med nižjimi sloji. Ce to ni hvalevred-nejše delo, kot prirejati razne zabavne večere, na katerih se žepi udeležencev do dobra izsuše, potem ne ve »Lj. Zvon« s čim naj slavnemu občinstvu ustreže! — Priporočamo toplo šc enkrat obisk koncerta »Lj. Zvona«. Vstopnice in besedila skladb se prodajajo v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve. (Prešernova ulica.) »Sokol I.« ima v torek 17. t. m. ob pol deveti zvečer v društvenih prostorih (Trg Tabor 2, skozi dvorišče) društveno predavanje. Govori g. dr. Lah: Rusija v sedanjosti in bodočnosti. Clani(-ice), udeležite se zanimivega predavanja! »Sokol II.« naznanja vsem članom, ki se udeležujejo izletov v kroju da se prično redovne vaje v četrtek, dne 26. t. m. in potem vsak četrtek naprej od 9. ure do 10. ure zvečer v telovadnici deške šole na Prulah. — Poživljajo se vsi bratje, da se točno udeležujejo teh vaj. ker so posebno važne za številne letošnje nastope. Na zdar! »Večer na vasi«. »Sokol L« ie pod tem naslovom priredil v soboto, 14. t. m. v dvorani Mestnega doma velik zabavni večer, ki je nad vse dobro uspel. V okusno okrašeni dvorani, kjer so vse dekoracije odgovarjale naslovu večera, postavljen je bil tudi gledališki oder, na katerem se je vprizorila burka ^Bucek v strahu«. Vsi igralci so izborno ugajali in je igra pri občinstvu vzbudila bučen smeh. Pri prireditvi je igral tudi znani salonski orkester »Sokola I.« pod spretnim vodstvom br. S a 1 m i č a . nastopil je kvartet pevcev in sicer gg. Jež. Rozman. Štamčar, P i p ter je izvajanje lepih pesmi želo med občinstvom obilo hvale. Največjo pozornost pa so zbudile telovadne skupine, ki jih je br. St. V i d m a r spretno in lepo sestavil s člani, članicami in naraščajem. — Po končanem oficijelnem delu se je pričel animiran ples, ki je kljub pičlosti prostora trajal do ranega jutra. Omeniti moramo še požrtvovalnost naših narodnih dam. ki so z vso vnemo stregle v raznih paviljonih željam občinstva. V raznih paviljonih so načelovale sledeče dame: ga. Podkrajšek, gdč. Petek in gdč. J a n č i g a j ter poleg teh še cel Štab marljivih go-spodičen. Za jed in pijačo pa je vse potrebno preskrbel g. Š t e p i c. — Prireditev je bila dobro obiskana, vendar bi bil obisk lahko boljši, če bi vsi člani in članice, kakor tudi ostalo sokolstvu nalkonjeno občinstvo zavedalo se svojih narodnih dolžnosti in vedlo ceniti trud in delo veseličnega odseka, ki žrtvuje ves svoj prosti čas delu za take prireditve. »Sokol L« je kljub temu v mora-ličnem in tudi gmotnem oziru lahko zadovoljen s tem večerom, vsekako pa bi bilo želeti, da nudi občinstvu večkrat kaj sličnega. Na zdar! Trobentaški zbor Sokola I., Sokola iz Most in Štepanje va^i vabi svoje člane na vajo, ki se vrši jutri, t. j. v torek 17. t. m. Zbirališč točno ob 8. uri zvečer pred Prešc rnovim spomenikom. Pridite vsi! Na /dar! Deželna zadruga izdel valcev sodavooe ima svoj občni zbor, dne 1. aprila ob 9. dopoldne v hotelu »Llovd* na Sv. Petra cesti. Dunajska Podružnica Slov. Planinskega Društva izdaja za svoje člane in njih rodbine proti pristojbini po 1 K legitimacije za nabavo znatno znižanih zimsko - športnih voznih listkov. Dobivajo se te legitimacije pri načelniku g. dr. Lj. Valjavcu (od 9. ure zjutraj do 2. ure popoldne. HT. Vordere Zollamtsstrasse 7/II./252). Fotografija potrebna. Vozni listki pa se kupujejo s temi legitimacijami v prometni pisarni deželne zveze za tujski promet (»Landesverband fur Fremdenverkehr") I. okraj Stock im Eisenplatz, Palais Equitable. Neporabljeni vozni listki se tam tudi nazaj jemljejo. Letošnje legitimacije veljajo še do 30. apr. t. 1. (na »Aspang-bahn« pa do 30. majnika t. L). Prosieta. Cez leto dni. Burka v treh dejanjih. Spisala Oskar Blumenthal in Gustav Kadelburg. — Oroslav Bu-cek. veletržec in posestnik v Ljubljani, je siten tast. Ta sitnost tiči v tem, da se suče vedno v sredi ali v obhžju mladega in srečnega zakonskega parčka, ki ga tvorita njegova hčerka Tilka in njen mož dr. France Kovač, ljubljanski advokat. Zmenijo se vsi skupaj za popotovanje na Štajersko, koder straši kmečki strah, in od tam na — Balkan. Zase pa ukrene parček tako, da pojde rajši na Bled v hotel k ^Belemu konjičku«, kjer bo lahko nemoteno užival medene tedne. Zase pa sklene tudi gospod Bucek tako, da pojdeta s prijateljem k »Belemu konjičku«. Glavna šala je v tem, da na Bledu nepričakovano nalete drug na drugega. Stranskih oseb je še tudi nekaj. Slikarica Zavr-šasnova ie mlada in lepa, ima pa sta-rikavo in#ovenelo sestro zato, da se pripeti gospodu Bucku smola. Šopek pošlje mlajši, dobi ga pa grša. In še nekaj takih cenenih šal je, ki zahtevajo jako naivno in jako nedolžno publiko. Zaljubljena sladkoba, Iju-bimčkanje in srčkanje se je kar cedilo po odru, kakor med po Indiji - Ko-romandiji. Podobno je bilo kakor v šolskih klopeh med poukom, kjer ima najnežnejša in najneznatnejša krat-kočasno mišljena kretnja imeniten in splošen uspeh. Če kdo s prstom po-miga pred nosom, ko gre profesor proti tabli, pa že vsi duŠć smeli. O dejanju sploh ni govora; zapletek in razpletek sta taka. da se obeh sam Bog usmili! O nečem novem, Česar še nismo tisočkrat videli, ni duha ne sluha. Sami prepereli lajnarski motivi, po katerih čopotata avtorja in lovita sproti različno srečne in strašno nedolžne dovtipe, kakor dva nesrečna lovca, ki sta zašla v neskončne luže in ne najdeta iz njih poti. — Bučka je igral gosp. Povhe in to prav dobro. Prijatelj njegov, ki ga je opremil z izborno karakteristiko gospod Danilo, je bil vsaj tako dober, če ne še boljši. Gospod Ferdo Repar je imel težave s hrvaščino, sicer je pa ugajal. Gospodična Wintrova je bila živahna in iskrena, gospodični Gjorgjevičevi še vedno nagaja slovenščina. Gospa Bukskova vztraja kot dobra opora naše drame. Včeraj ie bila jako simpatična. Gosp. Dre-novec je neizmerno, neskončno, nepopisno sladak, vdan in zaljubljen zakonski mož. Vzdihuje med besedami iz take srčne globočine. da še tebe zaskeli, ki ga gledaš. Žanu Ogo-relcu, gostilničarju pri »Belem konjičku« gre delo v zadnjem času bolje izpod rok. Režijo je vodil gosp. Skrbinšek. Bila je vestna, solidna in točna. Nedeljskega občinstva se ni manjkalo. P. Telefonska in brzopna poročila. italijanska fakulteta v Trstu zagotovljena. Dunaj, 16. marca. Tržaška ?Edi-nost je včeraj priobčila informacijo, da je vlada trdno odločena otvoriti italijansko fakulteto v Trstu in da ima za to pridobljeno že večino v poslanski in gosposki zbornici. »Siid-slavische Rundschau« to vest v polnem obsegu potrjuje ter poroča, da je bil grof Sttirgkh do zadnjega časa proti Trstu, ker so stali na istem stališču tudi najmerodajnejši krogi. V zadnjem času pa so ti krogi z ozirom na zunanjepolitične okolnosti izpre-menili svoje mnenje ter odobrili italijanske zahteve po tržaški fakulteti. V sled verjetnega odgodenja državnega zbora se bo to vprašanje najbrže odložilo, ni pa izključeno, da bo vlada na jesen izvedla v Trstu izven parlamenta provizorij, ki bo ugodil italijanskim zahtevam. Volitve na Dunaju. Dunaj, 16. marca. Danes so se pričele občinske volitve v 4 razredu v okrajih Landstrasse. Ottakring in Florisdorf. V zadnjih dveh okrajih imajo baje socijalni demokrati zagotovljeno večino. Češko - nemška sprava. Dunaj, 16. marca. Danes popoldne se sestanejo češki in nemški zaupniki k zaključnemu zborovanju. Smatrati je, da bo konferenca izjavila, da so pogajanja razbita. Vesti, da bo ministrski predsednik že danes odgodil parlament, se ne potrjujejo, zatrjuje se pa, da se bo to zgodilo na vsak način jutri. Treba je torej s tem računati ter je 99% verjetnosti, da se parlament jutri odgodi, vendar se poudarja v gotovih krogih, da ni izključeno, da pride še v zadnjem trenutku nenadno do preobrata. Češka upravna komisija pred državnim sodiščem. Praga, 16. marca. Češki listi javljajo: Kakor znano, so vložili češki deželni odborniki po bivšem županu dr. Srbu pritožbo na državno sodišče radi kršenja ustave vsled imenovanja upravne komisije na Češkem. Notranje ministrstvo nastopa v tožbenem odgovoru proti formalni upravičenosti do take pritožbe ter pravi, da patent ne krši pravic deželnih odbornikov, ker je bilo izvrševanje teh pravic faktično in pravno nemogoče. Obravnava se vrši 1. aprila pred državnim sodiščem. Afera Šviha. Praga, 16. marca. Baje se je pričela vsled afere Svi h a disciplinarna preiskava proti dvema uradnikoma policije. Prsga 16. marca. Za mandat dr. Svihe se bodo oglasili 4 kandidati in sicer mladočeh, staročeh, češki ra-dikalec in socijalni demokrat Živnostenka banka. Praga, 16. marca. Živnostenska banka je sklenila razdeliti od čistega dobička 8,350.129 K 5% dividendo in 2V2% superdividendo. Novi grški poslanik. Dunaj, 16. marca. Cesar je sprejel v soboto dopoldne novega grškega poslanika na Dunaju Grvparisa. Degradirana parlamentska straža. Budimpešta, 16. marca. Govori se, da bodo častniki parlamentske straže zopet prestavljeni k vojski in da bo prevzel poveljništvo straže štabni narednik. Hrvaška. Zagreb, 16. marca. Ban se mudi že od sobote v Budimpešti. V političnih krogih pričakujejo z napetostjo parlamentarizacije deželne vlade, ki se izvrši najbrže že v najbližnjih dneh. Koalicija je predložila dva predlog?.: 1 Podban naj bo Aleksander Badaj, justica pride v roke Hinko-viču, Vladislav Mažuranič pa naj bi bil predstojnik gospodarske sekcije. 2. Drugi predlog zahteva, da naj bo podban Vladimir Nikolič - Podrin-ski, justica Badaj, gospodarstvo dr. Mažuranič. Vlada je baje koalicijo obvestila, da prva lista ne more računati na odobritev vsled česar se bo izvršilo imenovanje po drugi listi. Rusija. Petrograd, 16. marca. Rusko vojno ministrstvo je predložilo v tajni seji državnega sveta predlogo, ki zahteva za 1914 vsoto 125,663.170 rubljev za izredne izdatke, torej za 1/s več, kakor za leto 1913. Petrograd, 16. marca. Notranji minister je odredil strožjo kontrolo nad Židi, ki prihajajo v Rusijo, da se med njimi ne nahajajo morda vohuni. Petrograd, 16. marca. Poslanci dume so imeli zaupno zborovanje, v kateri se je prebrala vladna izjava o zunanji politiki in deželni brambi. Petrograd, 16. marca. Iz Petro-grada poročajo, da je vojni minister Suhomlinov izjavi v tej seji, da mora gledati Rusija, da bo prva med evropskimi vojaškimi silami. Nemčija 'n železnice. Berlin, 16. marca. „Lokalanzeiger* poroča, da bo zbornici v kratkem predložen zakon o železniškem posojilu 350 milijonov mark. Od te vsote odpade 173 milijonov na nove vozove. Kriza v Italiji. Rim, 16. marca. Salandra je sprejel sestavo kabineta pod pogojem, da se mora prej posvetovati s pristaši raznih strank. Rim, 16. marca. Salandra je pričel s pogajanji. Imel je razgovore s predsednikoma senata in zbornice. Obiskal je tudi zunanjega ministra. Zdi se, da bo San Giuliano obdržal svoj portfelj. Viharji In potresi. Jekaterinodar, 16. marca. Poplave, ki so nastale vsled viharne plime v Severnem morju so uničile 6 krajev. Škoda je velikanska. Orkan je trajal 10 ur. Morje je poplavilo mnogo štirjaških kilometrov zemlje ter pode sulo vse. Poplavilo je tudi del nov- železnice z vlaki. Ko je voda odtekla, so našli vlake z mrliči v strašnih položajih. Le 48 ljudi se je rešilo. V enem kraju je izginilo 380 hiš s 1000 prebivalci. Odese, 16. marca.,V Črnem morju je divjal silen ciklon, ki je napravil v Sebastopolu in Jalti silno škodo. Tri velike trgovske ladje so se potopile. London, 16. marca. Na Angleškem so divjali hudi viharji. Škoda je velika. Tokio, 16. marca. V Akitiju je potres porušil mnogo hiš. Mnogo ljudi je poginilo. Tudi neki ognjenik je začel bruhati. Dogodki na Balkanu. Nova balkanska zveza. Bukarešta, 16. marca. Med Srbijo, Grško in Črno goro je prišlo do popolne zveze. Srbija se zaveže zvišati svoj vojaški kontingent do leta 1917. na 550.000, Grška na 380.000 in Črna gora na 60.000 mož. Albanija. Drač, dne 16. marca. V petek popoldne je dospel v Drač avstro-ogr-ski poslanik baron Lčwenthal. Drač, dne 16. marca. Včeraj so dospeli v Drač duhovni dostojanstveniki Malisorov in Miriditov. Atene, dne 16. marca. V bližini Chimare je prišlo med Grki in Albanci do krvavega spopada. Albanci so bili tepeni. Orijentske železnice. Beigrad, dne 16. marca. Štampa priobčuje interviv s Pašičera glede vprašanja orijentskih železnic. Pašic je izjavil, da Srbija ne vstraja absolutno na zahtevi po odkupu železnic in da so tozadevne vesti netočne, hoče pa razpravljati na temelju znanega francoskega projekta. Bolgarski proces. Sofija, 16. marca. Državno sodišče se je v soboto sestalo. Navzoči so vsi obtoženi bivši ministri. Atentat. Sofija, 16. marca. V petek je bi! izvršen v Plovdivu na Zekki bega. ki je bil prej kajmakam v Mali Aziji, atentat. Atentator, mladoturek, ga je zabodel v prsi. Zekki beg baje ni težko ranjen. Turčija. Carigrad, 16. marca. V petek je bil Hari beg imenovan za šejka al islam. Carigrad, 16. marca. Bojkot grških in armenskih trgovcev se vedno bolj širi. Abdul Hamid. Pariz, 16. marca. Iz Carigrada brzojavljajo, da je zdravstveno stanje sultana Abdul Hamida skrajno opasno. Turški manevri. * Carigrad, 16. marca. V vladnih krogih se govori, da pripravlja vojni minister za maj velike manevre ob ruski meji, katerih naj se udeleži 150.000 mož pehote, 20.000 mož konjenice in 10.000 mož artilerije. Izdalo se bo mobilizacijsko povelje. Ustnico upravnlštvo. »Trgovina«. Ako se prodaja vrši radi opustitve trgovine, smatrati je to za »razprodajo« in se mora naznaniti c. kr. okr. glavarstvu tam. Statistika nadomestnih deželnozborskih volitev na Notranjskem. Okraji Urbančič Biir. Mfdfi 1913 1914 Gostinčar Bzir. Žitnik 1913 1914 JŠ 49 -«r ; Postojna \ Studeno J • * Slavina . . . , Št. Peter . . . . Smihel . . . . Košana . . , . Bukovje ... . Ilirska Bistrica . Trnovo . . . . Zagorje . . . . Knežak . . , . Jablanica . . . Prem . . . . Hrenovice . . . Senožeče . . . Britof..... Gornji Logatec . Dolnji Logatec . Hotederšica . • j Rovte..... Planina . . . . Cerknica. . . . Rakek . . . Zilce . . . Bloke . . . Stari trg Skupaj •i 50 { 29 92*{ 41 * i ; 35 46 115 135 140 118 4 i 135 160 256 257 16 ; 74 104 ! 197 192 9 48 75 i 144 136 5 33 38 38 33 - 71 91 16 11 - 163 175 269 250 S 51 78 ! 96 68 5 165 165 j 238 234 4 1 82 64 169 175 4 i 87 81 110 109 2 105 im i 210 174 30 j 125 146 109 78 21 91 88 40 55 5 68 69 49 45 8 84 88 105 110 12 42 39 54 53 6 21 21 186 169 22 i 83 86 92 84 6 193 204 392 389 26 116 117 73 68 16 | 9 1 147 134 2 I 61 103 235 192 12! 108 143 279 274 12 i 2180 2465 j 1 3736 3495 J 61 fcev .SLOVENSKI NAROD*, dne 16. marca 1914. Stran 5. Rožne stvori. • Vzor katoliške hišne gospodi- nje. Hišna posestnica Hajdukova v Sollenavn je odpovedala stanovanje ielavcu Stipanovskemu. Mož je imel holno ženo in 5 nepreskrbljenih otro-;-ičev. Odpovedala mu je stanovanje -rez navedbe vzroka in je vstrajala :ri odpovedi kljub temu, da jo Je mož prosil, naj počaka, ker je žena bolna in kljub temu. da je vedno red-io plačeval stanarino. Ko je prišel Jan izselitve je poslala hišna gospodinja v odsotnosti delavca njegovo bolno ženo z rešilnim vozom v bol- šnico, otroke in opravo pa je postavila na cesto. Ko je prišel mož domov, je našel svoje stanovanje na :esti, na razdrtih posteljah je jokalo 1 otročičev. Ko je mož to videl, je zakričal proti gospodinji, ki je bila na oKnu: »Umorili ste mi mojo bolno feno. katere ne bom več videl žive, tu poglejte kaj ste storili z otroci !* pri tem je potegnil iz žepa nož in si ga je zasadil do ročaja v prsi. Obležal je smrtno ranjen. Med tem se je obrala na sicer bolj zapuščeni cesti velika množica ljudi. Ko so ljudje zvedeli, kaj se je zgodilo, so naskočili hišo in malo je manjkalo, da niso pobili hišne gospodinje in gospodarja. Rešila jih je policija in žandarmerija. Ponoči sta oba pobegnila m se bržkotne ne bodeta več vrnila v Soflenaii. Oba sta bila na glasu kot pobožnjaka, posebno se je bahala hišna gospodinja rada z rožnim vencem in škaplirji. Ljudstvo je silno rrzburjeno in je poskrbelo za otroke. Ukradena signalna knjiga angleške vojne mornarice. Velikansko pozornost in vznemirjenje je povzročila v Londonu vest. da so ukradli ani tatovi na neki angleški vojni ladji silno važno signalno knjigo, s -močjo katere se lahko razbero vsi !ično knjigo s praznimi listi, tako, da niti ne vedo, kdaj je bila knjiga ukradena. Pač je to znak, da se je izvršila tatvina po natančno zasnovanem načrtu. Sploh se opaža v zadnjem času intenzivno delovanje vohunov na Angleškem. Angleška ad-miraliteta noče o tem ničesar povedati in zasleduje sedaj one, ki so to -var zanesli v javnost in v liste. Take signalne knjige se nahaiajo na največjih vojnih ladjah. Zaprte so v posebni železni blagajni, ki je napravljena rako. da se jo v slučaju nevarnosti lahko potopi. Ključ od te blagajne ima poveljnik ladje. Če on za- 5fi ladjo, mora izročiti ta ključ najstarejšemu častniku na ladji. Ta častnik ima pravico, da pregleda pred Te vzet jem ključa vse knjige. Na veliki oklopnici »Oueen-. na kateri je izginila ta knjiga, je hotel izročiti odadmiral Burtcn to blagajno svojemu najstarejšemu častniku. Ko sta -regledovala knjige, sta odkrila tatino. Kot rečeno, do sedaj še niso do-;. kdaj je bila knjiga ukradena in tudi nimajo o tatovih še nobene sledi. Današnii list obsega 6 stran7. Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Pazite na dan 25. marca t. I. ***** Ljubljani Mm praznik It. t m. vala. Zbirališče ob pol 2. pop. pri br. Krape Za. Na zdar! Borzna poročila. L|nbl|anska * Kreditna banka v Ljubljani44. Uradni kurzi dun. borze 16. marca 1914. Hal«*beni papirji. 4C o majeva renta .... 4*2° o srebrna renta . . . 4° o avstr. kronska renta . 4*> o ogr kronska renta . 4° i kranjsko dež. rosor !o 4° o k. o. Češke dež. banke Srečke. Srečke iz L 1860 l's . • • . 18&4...... M tiske........ „ zemeljske 1 izdaje . tf »» 11* »» • w ogrske h*rote*n» . . „ dan. komuna ne . . „ avstr. kreditne . . . „ ljubljanske..... „ avstr. rdeč. križa . . ■ °£r- », ■ • • v bazilika ...... „ turške Delnice. Ljubljanske kreditne banke. Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice...... Državne železnice . . . # . Alpine-Mcntan....... Ce*ke sladkorne družbe . . Živnostenske banke . . . . it Valuto. Cekini Marke Franki Lire . Rublii • • • • • • . . • • Denirii ! Blagovni 83 05 8325 86 90 8710 8340 83 60 8245 82-65 —•— 89 — 88 — 89-— 442 — 452 — 680 — 690 — 292 — 303- 232*— 29*2-— 241 50 251-50 227 — 237-— 469 — 479 — 475'- 485'- 60 — 6-v— 56 — 31 30 3550 27-— 31-- 227-— 230 — 406-- 407-— K 38 — t 39 — 53-^0 535-50 10375 10475 712*- 713- 843-75 844-75 309 — 311*— 277'50 278*50 11*38 11*42 117-70 117-90 95-35 95.55 05 — 95 20 25275 253*75 Žitne cene v Budimpešti. Dne 16. marca 1914. Termin. Pšenica za apr. 1914. . . za 50 kg 12 46 Pšenica za maj 1914. . . za 50 kg 1236 Pšenica za cktobei 1914. za 50 lrjen» 306*J Sreda jI zrača tlak 7S8 mm ■ j Čas opazovanja Staafe barometra f mm = ■« f— — Vetrovi Nebo 14. »> 2. pop. 9 zv. 7426 i 740*6 10-5 4-5 si. jvzh si. svzh. jasno ■ 15. 7. zj. 738 3 — 12 • megla »» t« 2. pop.' 9. zv. 73*8 739 5 40 39 Sl. JU£. • oblačno dež 16 7. zj. I 7360 3*6 sl. szah. oblačno Srednja temperatura sobote 5*4°, norm, 3*3', nedelje 2-2°, norm. 3 5\ Padavina. 24 urah 0*0 mm in 6*4 mm. L-iUskamleCno IDllO ! Bero man na & Ko., Dečin na Labi je vedno bolj priljubljeno in razširjen spričo svojega priznanega učinka pro pegam in njega dokazane neprekos ljivosti i a racionalno gojenje polti in lepote Na tisoče priznalnih pisem. Mnogo odlikovani Pozor pri nakupu. Pazite Izrecno na označilo *s konjičkom« in na polno firmo! Po 80 h v lekarnah, drogerijah in parfumeri-jah itd. Istotako je Bergmannova lilijska krema »Manera« (70 h lonček) čudovita za ohranitev nežnih damskih rok. 951 Za pramnogt dokaze sočutja in •otalja o priliki smrti naše ljubljene Mit M ni Urauft zahvala vsem, ki so ji bili tolažba in postrežba v njeni dolgi bolezni, posebna zahvala gospe županji, ki ji je bila največja dobrotnica, dalje gg. duhovnikom. Bog povrni vsem. Suha, Bled, lo. marca 1914. Žalujoči •stali. Popravila. Modni salon Stuchly-JSaschke LJUBLJANA Židovska ulica 3. prodaja Saaskih in otroških klobukov. — tatari klobnki. i Kavarna CENTRAL je pridobila tudi v Ljubljani priljubljeni in vzorni tamburaški in vokalni zbor „javor". JW 5 dam. 2 gospoda. Vso noč odprto I 811 Vstop prost! □□! i\i t i i Postrežba toči! Cene solidne! Prva največja domača la eksportna tvrdkal Zsiageteij c. kr. arnrcde. vojne marnzrica, ta&rance* itd Glavni zastopnik največjih tovarn ur v Švici Pri poznano naibo!'5e švicarske ure. SchiffliaDjen ore. Ornega ore iti Najbogatejša zaloga brllantnih In dragih prstanov, uhanov, verižic, zapestnic itd. Namizno orodje. — 8rasni nastavki is arefcra Itd. itd. n Najnovejši cenik brezplačno« s: Skladiščnik s kvalifikacijo za lesno trgovino M lite m fosilni nastop. Prednost imajo oni, ki so vajeni opravil na ftafi in drugih strok. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 909 Svarilo. S tem svarim vsakogar, da ne da Antonu Jugovicu, sprevodniku in posestniku iz Sp. Šiške št. 218, ničesar na upanje niti v denarju niti v blagu, ker nisem in ne bom zanj plačnik. V Sp. Šiški, dne 16 marca 1914. Alojzij Knuplež kot njegov kurater. 1052 Zeleznlnor vojaščine prest, dober prodajalec in aranžer, se pod ugodnimi pogoji tako] sprejme. io56 Ponudbe z natančno navedbo dosedanje prakse in zahtevkom plače naj se pošljejo na upravn. »Slov. Naroda« pod „*eleznlnar 1056". Iščeta se dva strojnika eden za večjo na Hrvaškem in drugi za manjšo parno žago na Kranjskem Zahteva se popolnoma samostojno po« pravilo pri parne:n stroju, kotlu, polnih jarmenikih (Vollgattes) in ostalem žag-nem orodju, ravnotako pri električni razsvetljavi in telefonu. — Plača po dogovoru. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod ,,r. a- M. 1052". L Haoradoa zagonetka je mi: Fotodrogerifa Adrija ▼ LJubljani. Nagrade dobe: fotografske aoarate: gg. I. Smole v Ljubljani, F. Novic v Trstu; parfume pa gospice M. Moravec, N. Hrovattn v Senožečah. 1053 II. Kaj je to? 3najl bnjiva 3irda eimeks jnark ana nitka f unamotof aj cevjan. Prvi in vsak deseti ter poslednji rešilec zagonetke dobi fotografični aparat, a vsak peti pa zavoi mila ali parfum. Rešitvam je priložiti v znamkah K 120 za manipulaciio do 24. marca 1914. Oziralo se bode le na pismene rešitve. „^ftrija" drogerija v £jnbljam. se Omo^itev. = Ccdnrmu, zdravemu dekletu ali pa nffadi vdovi s 50.000 kronami razpoložljive dote, v starosti med 20. in 30. letom, se nudi Upa priliko- za takojšen res srečen zakon, ker so vsi pogoji za to dani. \ Dota sc bode pupi lamo varno zar orovala na velikem prem oženju. Le resne ponudbe sc prosijo na upramištvo „Shv. zaroda" pod šifro nApriI 1911fl00o. Stroga diskrecija zajamčena. Pošteni in resni posredovalci niso isključeni, 1C05 ! 500 kron ! Vam plačam, ako moj uničevalec korenin Bia Vaših kurjih očes, bradavic, otiSČanccv ne odstrani v 3 dneh brez bolečin, Cena lončka z ga- _____ rancijskim pismom 1 K. 3 lončki 2 50 K Ssamenj, Ssschan (lesna) L, Pesti. U/TO Ogrsko. 628 Za boljšo gostilno na deželi se lite zanesljiva za takojšnji nastop. Naslov pri uprav. »Slov. Naroda«. 1057 Mladenič zanesljiv v svojem poslu, želi S 1. ali 15. aprilom vstopiti v službo kake stavbne pisarne v mestu ali na deželi. — Prijazne ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro: „MIadenič/1031". 1031 Partija okoli 1200 hekto 1036 ki jih je sam izpresal. zajamčeno prirodno pristnih, se prav ceno odda. Josip Bati-raeister. Maribor, Tegetthoffova cesta 35. Sveže prav dobre •II 4022 vsak torek in petek. Vedno fino praško blago, kakor šunke, razne salame, hrenovke, prekajeno meso in kranjske klobase priporoča Jan Chalurmik, nrekajalec, Stari trg štev. 19, Ljubljana. K vso noč gostilna Floiijanska ulica št. 6. Kupim takoj rabljeno 220 cm visoko, 310 cm dclgo in 2 m dolg Naslov Naroda«. pove upravništvo »Slov. 992 it Profesor i0 1034 r. pi. nuni je odpotoval Do 30. marca. IT___ir=—n-;r==JD Sukno, volneno blago, vse vrste perilno blago, sifoni, preproge, odeje, zastori in izvrstno gotovo možko perilo se dobi po najnižjih cenah v manufakturni in modni trgovini Ljubljana. Sv. Petra cesta 4. Ogiejte si zalogo ali zahtevajte vzorce. Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih čevljev je v zalogi lastne tontrne Peter Kozina 4jfM°z Ljubljana, na Bregu. Cena za gospode..... jy jy ddfi\e • ... e t n xf dečke . • « % » v otroke •„•••». £ Garantirana kakovost po teh cenah. K 14-—, 17'—, 20-— „ 12—, 15—18 — m 10'—, 12 — št. 22—» 96—iS 29—Sl S9--8& 5- 6-- t^i s^r Cenejše vrste od kron 1*50 naprej. 80 Stan ft. .SLOVENSKI NAROD", dne 16. marca 1914. 61 štev. Hizta cbib! Mptti h mbiiti nkMt mtn blago, pertlo L (f. pri Zahtevajte vzorce! 1 r• _• • v elegantni obliki priporoča VlZliniCC Narodna tiskarna. ii li pomočnike v i. V tekočem letu se bodo, v smislu § 104 b obrtnega reda, vršile Turinški Technium Jlmenau. Višje tehniško vseučilišče za gradnjo strojev in elektrotehniko. Oddelki za inženirje, tehnike in delovodje. Velike tvorniške delavnice za praktično izobraženje volonterjev. Državni izpraševalni komisar. Inoiemcl set pripuščajo. Prospekti zastonj. 07 Oir. prof. Schmidt. SANATORIUM • EMONA ZA NOTRANJE IN-K3R'JRG!CNE - BOLEZNI. ■ PORODNDSlSflCA LiJUBLtJANA KGMENSKEGA ULICA 4 u SEF-ZDR^NK PRIMARU DR FR DERGANC \ ■preizkušnje za pomočnike ::( preizkušen pomoček proti vsem 3/18 dobavljajo trgovine z nHninskimi vodami, lekarne, drogerije in kopališko ravnateljstvo. Sezija 15. maja—oku/ Gleicheoberg na itaferskenu Proda se stavbišče na lepem prostoiu v SpO&njjt Sls'.il nad cerkvijo. Lep razgled Meri 800 sežniev (klafter> po 6 K. Je za dve hšici. Poisve se: Ćch, glavaa pošta Ljutlana. 644 dne 20. aprila, 15. junija. 12. oktobra in 14. decembra. Pred to komisijo se pripustijo vajenci, oziroma pomagači, ki so se izučili v tovainiŠkem podjetju ali pa pri mojstru, kateri ni član kake zadruge, pri kateri obstoja zadružna izpraševalna komisija. Lastnoročno pisane, nekolekovane prošnje za pripustitev k preizkušnji je treba opremiti z učnim izpričevalom in z izpričevali obrtne nadaljevalne šole, ako je prosilec tako Šolo obiskoval. V Ljubljani, dne 23 februarja 1914. 804 Predsednik komisije: Ing. J. Foersler. Št. 5027. 1021 DRUŽBA „P< WERNIG" BOROVLJE, KOROŠKO. LOVSKE PUŠKE-STRELJIVO. POPRAVILA. REVOLVERJI. ITD. ITD. :.- CENIK 1914. n Spomiaone modele za Hai in iita mM A. Lukič Ljubljana, Pred Skotijo 19. Za gospode in dečke največja izbera 958 najnovejšega kroja. Priznano najnižje cene. Solidna postrežba! Solidna postrežba! Razpis ust L ubljanska mestna občina ima za tekoče leto podeliti ustanovo v I znesku 200 K, katera je bila ustanovljena povodom srebrne poroke Nj. c. in kr, Iapostolskih Veličanstev csarja in cesarice. Pravico do te ustanove ima letos ljubljančaaka, ki je revna, poštena, [ ki se je tekom leta 1913 omožila ter bila pred omožitvijo samskega stanu (ne bivša vdova!) Ljubljančanke so le take prosilke, ki so imele pred o možitvijo v Ljubljani domovinsko pravico. Prošnji je priložiti: 1. Poročni list. 2. Dokaz domovinstva pred poroko. 2 Nravstveno izpričevalo. Prošnje je vlagati v vložnem zapisnika mestnega magistrata do všievsega 6. aprila t. 1. I Na prošnje, katere ne bodo opremljene v smislu tega razpisa, se ne bo oziralo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 11. marca 1914. Redka priložnost! X Popolna razpre t'al a %• > cele zaloge čevljev kakor moških, ženskih, otroških, gorskih i. t. d. najnovejše oblike bode od 16. t. m. dalje v Wolfovi ulici štev. 14 globoko pod lastno ceno. N?18. bode že za dobiti : novo, pravkar : došlo blago v obleke, najmodernejše in od navadne do jboljše kakovosti — za skoro polovične sne pri podjetju zvezdnih tkanin „HERMES1* lenburgova ulica sit. 5, v prvem nad-stropju nasproti glavne pošte. Proda{a m samo vsako sredo in soboto. Jadranska banka iilijalka v Ljublja Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. :: Živahna zveza z Ameriko, s Delniška glavnica K 8,000.000 Nakazila v Ameriko m akreditivi. Kupnje in prodaja vrednostne papirje ' Sprejema vloge na hranilne kjlilce I Eskomptlrai menice, devize in fakture. M.a.ameMMfe.1 ter u tir« la t.ko« r.e«. - § r^m^.wm^mgm^m itd.) — Valute in devize. — Promese j Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga, [j brezplačno__Rembonrs-kredltL _____W__a___■__ <•'. _ mm— - — m. m* mm m al _ — k vsem žrebanjei j Sentni davek plača banka iz svojega, j Borzna naročila. — Inkaso. 5 47995