ManDorsRl roStnm« plačana v gotovim cena 'TDin Leto II. (IX.), štev. 239 Maribor, petek 19. oktobra 1928 » JUTRA « Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čak. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman y upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom po 12 Din Tetefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št.* Nasprotnikovo orožje izkoriščanje nasprotnikovih slabih strani je samoobsebi umeven način ali celo bistven del vsakega boja. Ob najstrožjem izvajanju tega načina je boj še vedno lahko časten na vsej črti. Drugače je pa, če nasprotnik nasprotniku podtika svoje lastne napake ter iz njih z lažjo, sleparijo in zlobo kuje svoje orožje. V takem slučaju ima človek pred seboj brezčastnega zavratneža in ne moža — nasprotnika. To, za človeštvo od vseh vekov veljavno naziranje velja tudi za politične boje. Pri nas so politični boji sedaj na višku. Dva tabora sta: na eni strani samovolja, nasilje in sebičnost, na drugi iv zahteva svobode, ipravice in enakosti, na eni strani hegemonisti, na drugi KDK- Hegemonisti delajo škodo narodu m državi ne samo iz svoje samopa.šnosti in skrajne pohlepnosti, temveč tudi radi tega, cla bi torišče političnega boja, ki se je razvil, takorekoč — podminirali. Vse, kar sami storijo, kar kdo drugi niti storiti ni mogel, podtikajo zlobno in cinično svojim nasprotnikom. Najgrši način boja se v nekaterih slučajih kaže silno nazorno. Evo, primera! Namestnik ali pomožnik orožniškega ko mandanta v Beogradu podpolkovnik Ge-roč je “prišel slučajno pod obtožbo kot strašni vojni zločinec. Kdo je odgovoren za njegovo karijero od stotnika avstrijske okupacijske čete, ki je streljala 1. 1916 in 17 po Srbiji nedolžne kmete in celo ženske, do podpolkovnika na čelu SHS žatidarmerije? Da so vsa važnejša mesta v vojski ravno tako kakor v diplomaciji izključna domena gotovih beograjskih krogov, je splošno znano. Na prigovarjanje, da to ni v redu, so v Beogradu celo že večkrat kategorično odgovorili, da mora tako biti, sedaj naj bi pa Imeli Geroča na vesti »gotovi visoki hrvatski politiki« ali kratkomalo opozicijonalni preča-ui. Za cinično podtikanje si režim najme vedno kak list. V tem slučaju vrši službo beograjsko, »Vreme«. Tako mimogrede se med opisovanjem nekdanjih zločincev plete pomislek na prečane. Recimo: Ob vseh strašnih obtožbah je pa Geroč zelo samozavesten, najbrž se zanaša na nekatere politične osebnosti iz Zagreba.. .Drugič se položi še kaj hujšega v usta kake priče. n. pr. takole, kakor je stalo v zadnji številki »Vremena«: »Čudim se samo, kdo je tega človeka priporočil za sprejem v našo vojsko. Trdi se, da še iz zapora išče pomoč gotovih važnih politikov iz Zagreba, da bi ga rešili. Javnost naj si to dobro zapomni...« To čitajo srbski seljaki in meščani in v kolikor imajo preveč zaupanja v tiska no besedo svojega lista, toliko imajo pre malo vpogleda v delovanje svojih voditeljev in premalo razumevanja za vse to, kar so nam dale tolike Izkušnje. Zločinski sejalec najde vedno tla za svojo setev nezaupanja in mržnje. Kadarkoli se v Beogradu razkrinka kot zločinec, ki je prišel do visokega mesta edinole po volji glavnih činlteljev režima, vedno se v opise njegovega početja vpletajo sumničenja političnih nasprotnikov. Ce ni drugega se pa napiše: »V zadnjem času se je večkrat mudil v Zagrebu«. Razume sc, cla so pred ljudstvom vsesa krivi prečanski ministri. Radikali so sklepali vladne zveze z SDS in HSS, da imajo na koga odvaliti vso odgovor- Nov udarec za vlado TAJNA SPOMENICA NARODNE ODB RANE KRALJU. DOVOLJ JE SPLETK ODLOČITI SE MORA. Samostojni akciji Miloša Savčiča se je pridružila sedaj še akcija Narodne odbrane. Takim akcijam se sicer ne sme bogzna koliko zaupati, pomembne so pa že vsled tega, ker jasno izražajo, da je delovanje sedanjega režima skrajno ško dljivo za državo in da je treba takoj najti pot izhoda iz te nevarne politične atmosfere. Narodna odbrana, kateri pred seduje vojvoda Stepa Stepanovič, je poslala kralju sledečo spomenico, ki je kljub tajnosti prišla v javnost: »Trije meseci so minili od nesrečnega junijskega dogodka. V tej dobi so se razvijali odnošaji v državi tako, da je škoda vsak dan očitnejša, ker se ni že prej našel pravi izhod. Razvoj in njegovi sadovi zadostujejo vsakemu dobremu rodoljubu za ugotovitev, da je vsako zavlačevanje latentne krize, ki razjeda narodni in državni organizem, lahkomiselno žrtvovanje narodniit interesov. Faktorji, ki lahko vplivajo na politično strankarski spor Beograda \n Zagreba, so dolžni, da store to hitro, da pride narodno življenje iz zagate. Kako dolgo naj še traja to prerekanje, ko pravijo eni: »Odstranite vlado in dajte volitve, da se zamoremo razgovoriti,« drugi: »Povejte, kaj hočete, da se umakne vlada in razpišejo volitve«; kako dolgo se bomo še premikali v tem krogu?! Kako dolgo bomo še iz tega kroga gledali zastoj materijalnega in kulturnega življenja ter naraščanje zaprek, mržnje in zahtev nezadovoljnežev do blaznih in nevarnih obsegov? Odločitev mora pasti. Ta odločitev pa ne sme biti produkt malenkostnih dogodkov in političnega mešetarstva. Taktiziranje za razcep opozicije ter lo čitev Srbov in Hrvatov mora Prenehati. Kajti če bi prišlo do ločitve, bi imelo to nepričakovane posledice za interes države in naroda. Potrebne so moške od- ločitve za veliko narodno bodočnost. Pri teh odločitvah ne more biti kapitulacij, kajti kdor dela za velike interese naroda in države, ne sme smatrati, da je kapituliral.« Za pravo pot do razčiščenja smatra Narodna Odbrana sledeče: »Sestava vlade ljudi splošnega zaupanja, da se izvedejo volitve in ustvari platforma za nov kontakt političnih faktorjev. Narodna Odbrana ve, da bi se današnja kriza dala razbiti tudi z nasilnimi sredstvi, ve pa tudi to, da bi se nerešena vprašanja ponovno pojavila in sicer najbrž še silnejše ter da bi zahtevala še radikalnejšo rešitev. Pri tem je pa ob takih razmerah nemogoče razvijanje države in naroda. Takoj se je treba odločiti. Misli na poostrene zahteve po volitvah ne smejo plašiti. Po volitvah, ko bo dana možnost dela v novi skupščini, se bodo začeli razgovori in pogajanja. Vsak bo moral pokazati, kaj hoče in nerazumne zahteve bodo dale reakcijo. I< nagli odločitvi kličejo resni časi. Nevarnost trka na vrata. V današnji negotovosti se je razmajala vsa družabnost. Negotovost — spomnimo se na zlo glasno historijo Kerenskega — izpodjeda in podzemne struje izpodkopavajo temelje našega državnega in narodnega bistva. Težka odgovornost bo palda na one, ki bi po svoji poziciji morali, a niso hoteli in znali najti v sebi velike ljubezni za skupnost in za delo brez malenkostnih interesov nasprotniških struj, da bi na križišču našli pot v novo življenje.« * Ta spomenica je bila podpisana že 28. septembra. Vlada jo je — kakor vidimo — briskirala. Možnost vlade gospodarskih strokovnjakov MILOŠ SAVČIČ NADALJUJE SVOJO AKCIJO. — DANES JE KONFE-RIRAL Z ACO STANOJEVIČEM IN GUVERNERJEM NARODNE BANKE. IGNACIJEM BAJLONIJEM. — ACA STANOJEVIČ ZA SPORAZUM S HRVATI. mi podpira guverner Narodne banke, Ignacij Bajloni, ki ima že več dni konference s predstavniki, raznih beo- BEOGRAD, 19. oktobra. V hotelu »Pariš« se je vršil danes dopoldne sestanek Miloša Savčiča s predsednikom radikalne stranke Aco Stanojevičem, ki je prispel sinoči v Beograd. Podrobnosti o razgovoru med obema še niso znane, zatrjuje pa sc, da je Aca Stanojevič dal Savčiču zagotovilo, da radikalna stranka iskreno želi sporazum s Kmečko-demokratsko koalicijo ter da bo on s svoje strani storil vse, da pride čimprej do stikov ž njo. Po sestanku z Aco Stanojevičem je odšel Miloš Savčič v Narodno banko h guvernerju Bajloniju. V političnih krogih se je danes zatrjevalo, da dela Miloš Savčič na to. da bi se sestavila vlada gospodarskih strokovnjakov, njegovo akcijo pa z vsemi rnoč- grajskih gospodarskih organizacij. Prihodnji teden odpotuje Bajloni še v Zagreb in Ljubljano, da se informira tudi o razpoloženju tamkajšnjih gospodarskih krogov. Haročna skupščina BEOGRAD, 19. oktober. Na današnji seji narodne skupščine je na dnevnem redu 44 pritožb in prošenj, ki jih bo vladna večina naglo rešila, ker gre večinoma za koncesije režimov-cem. Po ratifikaciji trgovinskih pogodb, ki so bile te dni predložene, bo izredno zasedanje narodne skupščine s kraljevim ukazom zaključeno in otvorjeno jutri novo redno zasedanje. Jutri bo izvršena volitev predsedstva, nakar bo skupščina odgodena do 3. novembra. Na današnji dopoldanski seji se je vršila najprej razprava o nujnem predlogu posl. Kokanoviča, da naj se vse doslej še nerešene interpelacije, resolucije in predlogi, ki so bili vloženi tekom sedanjega zasedanja, prenesejo na novo zasedanje, ne da bi jih bilo treba obnavljati. Kokanovič je pri tej priliki vehementno napadal vlado, očitajoč ji lenuharjenje. Zlasti je žigosal postopanje dr. Korošca, ki se je postavljal kot nekak vzor politika, v resnici pa je še mnogo slabši kakor vsi dosedanji ministrski predsedniki, ker ne samo, da ne odgovarja na stavljena vprašanja, marveč tudi ne drži dane besede. Med vladno večino in zemljoradniki je prišlo pri tej priliki ponovno do ostrega prerekanja, tako da narodna skupščina opoldne sploh še ni prišla na dnevni red in se bo seja nadaljevala še popoldne. Popoldne se bo vršila seja radikal* skega poslanskega kluba, ki bo določil kandidata za skupščinskega predsednika. V zvezi s tem se je vršil dopoldne med Vukičevičem in Aco Stanojevičem sestanek, na katerem je bil med obema politikoma dosežen sporazum, po katerem bo izvoljen za predsednika skupščine llija Mihailovič, čegar kandidaturi so naklonjeni tako pristaši glavnega odbora kakor tudi prijatelji Velje Vukičeviča. Odklonjeno pouabilo češkega parlamenta ZAGREB, 19. oktobra. Izvršni odbor Kmečko-demokratske koalicije je na svoji današnji seji razpravljal o povabilu češkoslovaškega parlamenta k udeležbi na zasedanje parlamentarnega odbora za kulturno zbližanje s Češkoslovaško. Soglasno je bilo sklenjeno, da se povabilo odkloni z utemeljitvijo, da Kmečko-demokratska koalicija ne more sodelovati s predstavniki režima, ki ima na vesti umor hrvatskih poslancev. Painleue na Dunaju DUNAJ, 19. oktobra. Bivši francoski ministrski predsednik in sedanji vojni minister Painleve je prispel danes na Dunaj. Na kolodvoru ga je sprejel francoski poslanik z vsem po-slaniškim osobjem ter odposlanec avstrijskega zveznega kancelarja. Painleve ostane na Dunaju par dni. nakar odpotuje v Prago. nost. Ali je bil vsega kriv Pribičevič ali pa Radič, od radikalov sta se pa oba ločila, ker sta spoznala in obsodila njihove nepoštene in protiljudske naklepe. Drugače je bilo (pa že poprej z SLS. Ona je vedno le zahtevala in tudi dobila gotovo guvernersko oblast v Sloveniji. Od 20. junija pa veže krivda strašnega zločina vso režimovce v enega samega zavratnega in nemoralnega nrotivnlka. Tragedija madžarske boljše* uikinje BUDIMPEŠTA, 19. oktobra. Gospa Mandl, vdova po bivšem direktorju madžarskih državnih železnic, je do bila obvestilo, da je bila pred 14 dnevi v Moskvi justificirana njena hčerka. Kot navdušena organizatorica komunistične stranke je odpotovala pred enim letom v Afoskvo. Nedavno je bila pozvana radi osumljenja, da je Izdajala boljševiške tajnosti, k zaslišanju, nakar je bila obsojena na smrt In takoj ustreljena. _______________ Čarovnik. »Gospod doktor, kako bi rekli možu, ki se skriva za ženinim krilom?« »Čarovnik, gosipa!« Po rebrlh Tlnlske gore vrh, tudi Župnik ali celo Fajmo šter med domačim ljudstvom imenovan, 'tfe s svojimi 1347 m višine eden izmed najvišjih vršacev v vsem vzhodnem dela Pohorja. Toda od glavne prometne •žile, ki gre od vzhoda proti zapadu po 'gorskem grebenu, je celih 5 km oddajen. Ni čuda, da je zato širšemu krogu pohorskih obiskovalcev do cela neznan, dasi je pot nanj bodisi od Beigotta (1000, ■m) ali pa iz Slov. Bistrice zelo lahka in prijetna ter razgled, ki ga nudi na 'vse strani, širši, obsežnejši in impozant-nejši nego na katerikoli drugi razgledni točki v njegovi bližini Pod njegovim vrhom se iz njegove stožčaste gomote -odcepi v višini 1300 m, torej približno v višini ljubeljskega prelaza, širok, stran I ski hrbet, ves gosto pošumljen, ki se znižuje in vleče sprva v vzhodni smeri in ; potem zaokrene proti jugovzhodu, do-f kler v okolici Slov. Bistrice z mnogimi (.panogami, hribčki in vinskimi goricami ne izgine v Ptujskem polju. To je znamenita, toda žalibog le malo znana Tinj-»ska gora, tako imenovana po župniji in ■ vasi Tinje na Pohorju f Staroslovanska in staroslovenska be-; seda »Tyn« pomeni ograjen prostor. Kdor še ni videl slovenske cerkve, oko-Mi in okoli ograjene z močnim zidom, [kakor je posebno lepo obzidana zlasti ; cerkev Sv. Duha na Ostrem vrhu, ta si ! naj ogleda cerkev sv. Urha na Tinju. ! Zanimivo je, da je naselbina ohranila svoje pristno slovensko ime in da ga ni t zamenjala z imenom svetnika, ki mu je ;posvečena stara cerkev. Sicer so pa sv. [Urhu pol ure hoda nad vasjo na vrhu LTinjske gore sredi gozda na samem podstavili že 1. 1630. veliko, cerkvi sv. Are-ha pri Ruški koči podobno cerkev, kjer vsako leto 4. julija z molitvijo, pa tudi z 'vriskanjem časte svojega »Uriha« pod zeleno, košato lipo. Vas Tinje leži 670 m visoko, niti 190 m više nego cerkev, sv. Vrbana pri Mariboru. Izlet iz Slov. Bistrice tjakaj je zlasti spomladi in jeseni, ko solnce ne pripeka več tako v.roče kot poleti, zelo i prijeten in radi raznoličnosti razglednih . točk in pokrajine zelo hvaležen. Pri zelo >počasni hoji se lahko dospe do cerkve v poldrugi uri. Žalibog pot še ni zaznamovana; vendar pa je ni mogoče zgre-i siti, ker pelje takozvana »Tinjska« ce->sta sicer mimo vasi, tako da se je s ce-[■ste niti ne vidi niti ne da slutiti, da je |v največji bližini skrita; toda tik pod j gorskim selom Turiška vas se odcepi od i ceste na levo steza in koj nato kolovoz j preko solnčnih senožeti in poševno raz-! oranih njiv, kjer dobro viden in okusno [izdelan nov kažipot popelje tujega po-jpotnika v skrito va, vso obdano s sadnim drevjem v mirnem zatišju. Vas je res skrita tako, da jo zagledaš .še le, ko si samo minuto še od cerkvenega stolpa oddaljen. Kakor se bojazlji-jva piščeta tišče matere koklje, tako tes-iiio so postavljene lične, v pristnem pohorskem slogu zidane kmetske hišice sblteu ugrajenega cerkvenega prostora, kamor se dospe po strmo izpeljanih ka-imenrtih stopnicah. Trinadstropna šola, jki stoji ob žuborečem potočku in ima jkrasen čebeljnjak ob svoji levi strani, na desni pa majhen hvrtiček, bi lahko stala v mestu. Ko stopiš pred glavni vhod cerkve, te v naravni velikosti pozdravita slovanska ■blagovestnika sv. Ciril in sv. Metod. V 'desno, stransko steno pa so menda že tl. 1251., kajti iz tega leta je ta božji hrani, vzidali ploščo s podobo rimske boginje Afrodite, ležeče na divanu in ogledujočo se v zrcalu. »Tinjska cesta, ki pelje iz Slov. Bistrice na »Htinj«, kakor pravi domače ljudstvo za »Tinje«, ima nekaj naravnost krasnih razglednih točk in znamenitosti. Koj za mestom leži graščina grofa ;Attemsa. V bližnji Zg. Bistrici, na vznožju Tinjske gore in Pohorja, stoji tovarna za baker in žolto med. Za tovarno ni treba po glavni cesti navkreber, ampak po krajši stezi, ki vodi ob šumeči vodi navzgor skozi gozd. Ko se svet zopet odpre in pokaže cesta, stojimo naenkrat isredi obširnih vinogradov, ki se raz-,prositi rajo na prisojnih obsonkih; med njimi pa se svetijo beli hrami: to je vas : Visovlje. Sredi lepega vinograda stoji ftu lep dom, sedaj kot solnčnozračno izdravilišče urejen, z okusno teraso in velik del Savinjskih planin, »Vošnjakov dom«, v katerem so se nekdaj zbirali rodoljubi in narodnjaki okoli pokojnega dr. I. Vošnjaka, ki sedaj sameva v zapuščenem grobu malo bolj spodaj na pokopališču v Venčeslju. Še lepši in ob-širnejšlpostajai 'razgled nad Visovljem, ko nas pelje cesta zelo napeto nad dehtečimi vinskimi goricami. Tik pod nami leži Slov. Bistrica; za njo se razprostira Dravsko polje s Ptujem, obrobljeno od Slov. goric in vinorodnih Haloz z Donačko goro in Bočem; v ozadju pa se dviga Ivanščica. Proti zapadu in jugu je odprta vsa Dravinjska dolina z neštetimi vasmi in cerkvicami, ki jih ščitijo strme, toda zelene gore Paški Kozjak, Stenica in Konjiška gora. Tik pod selom Turiška vas, tam kjer se odcepi od glavne ceste kolovoz na Tinje, toda na nasprotni strani ceste, zapazimo na planem, nekoliko poševnem, sedaj popolnoma pogozdenem obronku čudne okrogle nasipe in jarke, ki so višji in globlji tam, kjer je dostop do njih po širokem hrbtu lažji, toda nižji in ne-znatnejši na oni strani, kjer je dohod težak in strm. To so ostanki starodavne, ‘menda že v predrimsko dobo, v čas Ilircev in Keltov segajoče utrdbe, kamor so se zatekali pozneje, ko so se začeli divji Germani zaletavati ob meje rimskega imperija, rimski podaniki iz Petovija in iz drugih rimskih naselbin. Sedanja vas Tinje je s takimi utrdbami takorekoč kakor v kolobaru obkrožena. Sledi druge take obrambne naprave opazimo tik nad vasjo v gozdu; tretja se dviga, sicer z grmovjem in drevjem porasla, na izoliranem oblem pomolku vzhodno Juri-šnje vasi; od treh strani nedostopna, visoko nad šumečo Bistrico z dokaj dobro ohranjenim dvojnim nasipom, jarkom, vhodom in s temeljem štirioglate hišice s prizidano vežo. To so takozvana Tinjska »gradišča«, Kotnikovo, Ančnikovoin Babčevo. Ljudstvo pripoveduje, da sta se gospodarja prvih dveh med sabo dolgo vojskovala in si končno drug drugemu razdejala grad. Četrto »gradišče« leži severozapadno četrt ure nad vasjo pod seliščetn Rep z naravnost idilično in sve čano lego na hribčku med dvema potočkoma, kojih voda goni majhen mlinček. Til je svet odprt na vse strani; soln-čni žarki ogrevajo ves dan stare hraste v okolici; ni čuda, da so naši romantiki domnevali, da je tu stalo staroslovansko svetišče, kjer so poganski svečeniki in župani žrtvovali bogu svetlega solnca na žrtveniku sredi okroglega nasipat medtem ko je moralo ljudstvo v znak spoštovanja pred posvečenim prostorom stati zunaj pod nasipom. In zares! Vsa okolica izgleda kot nalašč za svetišče. Tam, kjer segajo rebri Tinjske gore pod Veliki vrh, stoji v sanjavem gozdnem molku na zeleni planini svetišče, ki so ga postavili potomci onih starih poganskih očakov, cerkev Sv. Treh kraljev. Dr. Fr. M. Mariborski in dnemi drobil Preč reorganizacijo finančne upraue Novi zakon o neposrednih davkih, ki velja za vso državo, stopi v veljavo 1. januarja 1929, in od takrat se bodo neposredni davki plačevali v vsej državi po enem zakonu in sistemu, da se bo to moglo izvajati brez težav, je potrebna že pred tem temeljita reorganizacija finančne uprave. Ministrstvo financ je izdelalo tozadevno uredbo, po kateri bi se vse dosedanje finančne oblasti I. stopnje, torej davčni uradi v prečanskih pokrajinah ter finančne sreske uprave v Srbiji, Črni gori in Vojvodini, ukinile in vpostavile na novo sreske davčne uprave kot prvostopne, mesto finančnih direkcij odnosno okrožnih finančnih uprav pa finančne direkcije kot drugostopne davčne oblasti. V vsej državi bi bilo 13 finančnih direkcij. Zanimivo je, da so v načrtu uvedbe glede razdelitve okolišev teh direkcij popolnoma brisane meje starih pokrajin. Kakor čujemo, bi bili v Sloveniji dve finančni direkciji. Delegacije ministrstva financ se ukinejo in njegovi posli preidejo deloma na ministrstvo financ odnosno generalno direkcijo davkov. Velike spremembe bedo izvršene med davčnim uradništvom. Z navedeno uredbo bodo vsi davčni uradniki stavljeni na razpoloženje in iz njih se bodo izbrali oni za novo ustvarjene davčne uprave. Ob tej priliki bo upokojenih veliko starejših uradnikov, ki imajo že polna službena leta, in oni, ki za položaj upravnikov nimajo kvalifikacije. Drugi bodo premeščeni v razne druge pokrajine. Na drugi strani bo izvedenih mnogo napredovanj, uredil se bo tudi način službe, ki je naporna in odgovorna. Odpravili se bodo dosedanji neenaki nazivi posameznih uradnikov ter se bodo za vso državo uvedli enotni nazivi. Davčni izvrševalci (eksekutorji) se odpravijo. Pobiranje davkov in doklad bodo po tej uredbi vršile občine za svoje okoliše, davčni uradniki bodo vršili kontrolo, bodo šli od občine do občine, kakor sedaj v Srbiji in Vojvodini, in bodo prevzemali davke. Kader davčnih uradnikov se bo odslej izpopolnjeval samo iz absolventov davčnih šol. Kdor ne bo imel te šole, ne bo mogel postati davčni uradnik. To so v glavnih potezah določbe nove uredbe, o kateri bo sklepal v kratkem ministrski svet. Objavljamo jih, ne da bi se za enkrat z njimi kritično bavili. mariborsko gledališče REPERTOAR: Petek, 19. okt. Zaprto. Sobota, 20. okt. ob 20. uri »Gejša« ab. A. Kuponi. Nedelja, 21. okt. ob 20. uri »Ognjenik«. Znižane dramske cene. Pondeljek, 22. okt. Zaprto. Torek, 23. okt. ob 20. »Plesni večer Ksenije Burghauser«, ab. B. Sreda, 24. okt. ob 20. »Thercse Raquin«, ab. A., Premijera. »Ognjenik.« Moderna duhovita komedija »Ognjenik« nas bo po daljšem času zopet zabavala v nedeljo zvečer. Komedija je izborno naštudirana in jo toplo priporočamo zlasti, ker se bo topot vprizorila najbrže zadnjič. Prihodnji četrtek. Za četrtkov večer kraljevskega čela, ki ga bo mojstroval širom sveta slavljeni Gaspar Cassado, prične predprodaja vstopnic jutri v soboto na običajnih me stih. Kljub slovesu, ki ga Cassado vži-va, veljajo navadne cene, s čemer bo obisk tega sijajnega koncerta pač vsakomur omogočen. Opozarjamo na to, da tega umetnika velikana v Mariboru ne jkrasnim razgledom na vse Podravje in bomo zlepa zoioet Stilu Abonma letos ni. Izpreinemba posesti. Hišo št. 17 v Frankopanovi ulici v Ma riboru z vsemi pritiklinami je kupila od pivovarne Union v Ljubljani gospa Kristina Vollgruber za 220.000 Din. Nove zgradbe. Na Joštovem posestvu se še vedno pridno zida. Tvrdka ing. Jelenc zida eno družinsko hišo g. Lužarja, tvrdka Na-simbeni pa ob Vrbanovi ulici enodružinsko hišo za g. prof. Gasparina. ^ — Mestna občina se pogaja z Vinarsko šolo za pet parcel ob Vrbanovi ulici. Za par od njih bi morala občina preskrbeti druga zemljišča za agrikulturne namene. Deložacija Audičeve družine. Pod dravski most se je zatekel od vče raj naprej Filip Audič, orožniški upokojenec, s svojo ženo in osmimi otroki, ker je bil deložiran iz hiše Huberta Tvvikla v Krčevini pri Mariboru, Tomšičeva ul. 100/a, kjer je stanoval od leta 1921 naprej in ni v tamošnji občini nikjer našel strehe. Ta socijalni škandal vzbuja upra vičeno javno zgražanje, vendar pa na njem ni kriva mestna občina mariborska, ki ni dolžna, da bi poleg lastnih de-ložirancev skrbela še za deložirance iz okolice, ki se v zadnjem času vedno pogosteje zatekajo v mesto, ker zanje podeželske občine ničesar ne ukrenejo. Storjeni so potrebni koraki, da se ta zadeva uredi. Tenorist Marij Šimenc angažiran v Beograd. Znani na5 rojak, tenorist Marij Šimenc, ki je bil svoječasno tudi član mariborskega gledališča, zadnja leta pa prvi tenorist zagrebške opere, je podpisal z upravo narodnega gledališča v Beo gradu angažman za leto 1928/29 ter nastopi že danes kot prvi tenor beograjske opere v »Tosci«. Oskar Kreveč, urednik socijalističnega tednika v Vršeti je res pristojen v Metliko, rojen je bil v Karlsdorfu v Banatu, v Metliki se je oženil in razen dobe, ki jo je prebil na fronti, ni živel nikjer drugje kot na našem ozemlju. Mestna občina Metlika je še s posebnim dopisom potrdila njegovo pristojnost. Beograjska policija, odnosno po dunavska oblast je torej -izganjala lastnega državljana. Mož je bil v Vršcu napoti kakim radikalom in ker je spisal še nekaj podlistkov proticerkvene tendence, je bil režimu ne glede na določila zakona zrel za izgon. Od mariborske policije sta ga sedaj dva detektiva odvedla nazaj v Vršac. Koliko Italijanov jo v naši držav!. Italijansko zunanje ministrstvo je ob* javilo pred kratkim statistiko o italijanskih državljanih, živečih v inozemstvu. Iz statistike je razvidno, da živi v naši državi skupno 14.329 italijanskih držav ljanov in sicer 8.369 moških in 5.960 žensk. V večjih mestih naše države ži' vi: v Beogradu 200, v Zagrebu 2287, v Ljubljani 3.809 (večinoma naši rojaki iz Primorja), v Skoplju 31, v Dubrovnika 1080, v Splitu pa 5.722 italijanskih dr žavljanov. V vsej državi torej le 0.11 od" stotkov italijanskih državljanov. Tragikomično mrevarstvo naše materiU ščine je ponovno oživelo. Čujte in strmite! »Vabilo na vinski trgatev... na progra' mo je željiva pošta« in še več takih go-rostasnih mrcvarskih izrazov. Ali res nimamo na svoji lastni zemlji izdatnih sredstev, da bi take pojave, ki so očitna žalitev našega jezika, energično preprečili? Z jablane je padel včeraj popoldan pri nabiranju jabolk 56* letni, splošno priljubljeni posestnik g-Ivan Volmajer iz Selnice ob Dravi. Zlomil si je levo nogo. Rešilni oddelek je ponesrečenca odpremil v mariborsko bolnico. Želimo mu skorajšnjega okreva nja! To je bilo sinoči ugibanja, zakaj svira godba na onem bregu Dra* ve, ki je nekakšna republika zase. Pa ni bilo nič hudega: Socijalisti so pozdravljali svojega urednika g. Eržena, ki je zadostil pravici kot državljan druge vrste; kajti kaznovani državljani prve vrste smejo firez »custodiae honestae« dihati svobodni zrak. Dom je zapustil že pred enim mesecem 141etni Ivan Zo* rec. Od doma ga je zvabil neki fant, Id je dejal, da je doma blizu Radgone. Od tedaj pa o obeh dečkih ni sledu. — Tudi 521etni kmet Martin Zamuda iz Stojcev, ki je pred dobrimi desetimi dnevi v Mariboru prodal konja, še ni dal glasu od sebe. Policija je podvzela vse korake, da se dožene, kaj se je možu pripetilo. V spanju zgorel. Notarski kandidat Božo Šivčevič % Apatinu je prišel v torek zvečer močno vinjen domov in je legel s cigareto v ustih k počitku. Goreča cigareta mu je kmalu padla iz ust in zanetila posteljnino. V kratkem je bila vsa soba v ognju. Poklicani so bili sicer takoj gasilci, ki so ogenj kmalu pogasili, notarskega kandidata pa so našli že mrtvega. Njegovo truplo je bilo popolnoma zogljenelo. S kolesa je paldel Ivan Korat, 57letni prekajevalec na Kort* ški cesti ter si pri padcu prebil lobanja Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč- Perunaši in Triglavaul, ki so se prijavili za plesno šolo v Narodnem domu, se obveščajo, da se otvo-ri plesna šola danes, v petek 19. tm. ob 20. zvečer. Prosi se točnost. Prijave se sprejmejo še danes zvečer. 1997 Američanka Olivija Converse je vNevtf Yorku tožila svojega moža na ločitev zakona. Ločitve zakona so v Ameriki nekaj vsakdanjega, tu pa-vendar vzbuja veliko zanimanje, ker je žena kot vzroK navedla — letalstvo. V svoji tožbi navaja, da jo mož zanemarja, ko se vedno ba-(vi s svojim letalom. Sodišče je tožbo 1 SDreielo ter razsodilo v nrirt /.ewa AL.a«5 V L v, L i< ' I a suka St/an «1 'S*!*? Pesimizem ali bridka resnica? BERNARD SHAW O DRUŠTU NARODOV. — CIVILIZACIJE PROPADAJO. — ALI SI RES ŽELIMO DOBRIH LJUDI? V Ženevi, ko je zborovalo Društvo narodov in še nekaj časa dalje, je bil tudi slavni angleški pisatelj Bernard Sha\v. Novinarji so si trgali podplate, da bi ga dobili na razgovor. Ta mož, ki je suvereno zavrnil Nobelovo nagrado, pa ne da zlahka take prilike. Kar se nj posrečilo novinarjem, to je pa Shaw sam naklonil članom mednarodne dijaške zveze. Udeležil se je čajanke ter ob tej priliki po svojem običajnem satirično-res-tiem načinu odgovarjal na razna vprašanja. »Ali je res, da ste izgubili vero v človeštvo?« so vprašali velikega pisatelja. »Kdo Vam je pa dejal,« je odvrnil Sha\v, »da sem to vero sploh kedaj imel? — Človeštvo vedno razočara-Zgodovina nam pripoveduje o šestih ali sedmih civilizacijah, ki so propadle. Bile so na tej točki, do katere smo prišli mi danes in potem so razpadle, ker človek kot politično bitje sploh vse razbije. Ne vidim nobenega vzroka, da ne bi tudi mi na ta način končali. Vsa znamenja že kažejo na to.« »Ali se ne da ničesar storiti za rešitev civilizacije?« Sha\v je odvrnil: »Društvo narodov pove, kaj bi'se dalo storiti. Tudi jaz sem to pravi! v svojih knjigah, a kaj pomaga, ko večina ne posluša tega, kar nravi Društvo narodov, in ker tudi mojih knjig Osueta diamanta O mnogih diamantih se pripoveduje, da imajo neko tajno skrivnostno moč, nekateri celo zares zelo krvavo zgodovino. Najbolj znan je takozvani Hope-diamant, ki je prinesel še vsem lastnikom nesrečo. Spanec Habib, njegov zad nji lastnik, je utonil o priliki katastrofe parnika »Seine« pri Singaporu. Eden od njegovih prednikov, španski diplomat 'Jose Ruis je padel v roke razbojnikom, ki so ga razsekali na drobne kose. Slično zagonetno moč pripisujejo najbolj ■ znamenitemu diamantu Koh-i-noru, ki krasi sedaj diadem angleške kraljice. Ta kamen pa prinaša nesrečo samo moškim, dočim ga morejo ženske nositi brez skrbi. O njegovem prvem lastniku obstojajo cele legende. Bil je to Mogul Mohamed, ki ga je preganjala nesreča, odkar je dobil ta diamant. Potolkli somu vojsko, njega samega pa je ujel perzijski šah Nadir in ga med strašnimi mukami dal usmrtiti. Neko londonsko filmsko društvo je prišlo nedavno na id^jo, da bo filmovalo usodo Kohinorja in sicer na licu mesta v Perziji in Indiji. Odposlalo je že celo vrsto operaterjev, igralcev in igralk pod vodstvom kapetana Maskelyna na vzhod. Čim pa je prišel ne kupuje. Današnji človek ni zadnja beseda, ki jo bo stvarno izgovorilo, če propademo, imamo to tolažbo, da s svojim koncem pripomoremo k boljšemu nasledstvu.« Vprašali so ga tudi, če se mu zdi možno, da bi se človeško pleme zboljšalo. Na to je odvrnil? »Treba je ugotoviti, če so boljši človeški tipi sploh zaželjeni. Ko sem nekoč v Londonu o tem razpravljal, mi je dala neka dama razumeti, da ni pristojno o takih stvareh govoriti. Kdor .se razume na konjerejo, bo vedel povedati, da je jako težavno doseči popolen ekseinplar, pa najsi bo to v pogledu čistokrvnosti ali pa v pogledu na delovno moč. Pri tem pa pri konju ne igra nobene vloge značaj ali duša. Kakšno vrsto nož ali predvsem, kakšno vrsto žensk hj.:emo mi sploh? Govori sc: Nočemo več epileptikov in pijancev, temveč le dobre ljudi. Kakor hitro se je pa kak posebno dober človek pojavil, smo ga ubili. Ravnamo se lahko samo po seksualni izbiri. Fizično izbrano in dobro sestavljeno je pa še daleč od psihične harmonije. Fizična in psihična harmonija je navadno ie v domišljiji.« Na vprašanje, kaj sodi o svetovnih jezikih, kakor je esperanto, je odgovoril: »Dobro je to. zelo dobro, a kaj pomaga, ko se pa ljudje nočejo sporazumeti!« firiri**'',’l!"'i'*TTr »m»n n. i Kollya usmrtili v zaporu v Sant Quen-tinu, se je medicinski fakulteti univerze posrečilo, da je dobila njegovo truplo. Zdravniki na kliniki so takoj potegnili iz trupla gotove žleze in jih presadili na nekega težkega bolnika, ki ga je ta operacija res okrepila in je bil čez nekaj časa odpuščen iz bolnice kot popolnoma ozdravljen. Sedaj pa je nenadoma nastopila rodbina usmrčenega, ki zahteva odškodnino ter grozi s tožbo, ker so bile usmrčenemu odvzete žleze brez dovoljenja rodbine. Pravni zastopnik univerze poskuša doseči mirno poravnavo, ako pa se to ne posreči, bo gotovo sledi! proces, ki ga bo univerza zgubila. Prehladi se dneuno! Na Dunaju se ie že začela sezona zdravljenja s — prehladom. Univerzalno zravilno sredstvo je voda in sicer najhladnejša voda. To oznanjuje dunajski zdravnik dr. Karl Panesch. Za njegove pacijente in privržence se začne prava kopalna sezona šole pozimi, ko plava led po Donavi. Lani v hudi zimi jih je bilo že lepo število. Vzbujali so večje zanimanje od severnih medvedov v ^chonbrunskem parku. Letos bo teh Maskelvn na parnik, mu je postalo slabo' senzacij — kakor se kaže -- še veliko in so ga morali prepeljati v bolnico, kjer leži sedaj težko bolan in zdravniki sploh ne morejo dognati pravega razloga njegove bolezni. Dva igralca sta dalie, preplašena vsled usode svojega vodje, odpovedala sodelovanje pri snimanju filma, ker nočeta niti v izmišljenem filmskem romanu priti v noben slik s tem maščevalnim diamantom. Najnovejša angleška moda so dežniki z okencem. Opazilo se je namreč, da morajo ljudje ob močnem deževju držati dežnik nizko nad glavo, pri čemer ne vidijo pota pred seboj. Zato so prišli duhoviti Angleži sedaj na sjejo, da napravijo na dežnikih okenca. Ta nova moda je v Londonu izredno uspela in se bo odtam nedvomno razširila po vsem svetu. Odškodnina za trupla obe-senceu V Evropi se često dogaja, da izreče trupla samomorilcev ali usmrčenih, ali mrtvorojenih pohabljenih otrok anatomskim zavodom. V zvezi s tem obstoja v Nemčiji precej surova šala o nekem mla deniču, ki je izjavil, da je njegov brat na univerzi. Na vprašanje, kakšen posel ima, je mladenič odgovoril, da leži njegov brat v steklenici špirita in ima dve glavi. Sličen slučaj se je pripetil na uni-•verzi v Kaliforniji, samo da je bil nekoliko modernejši in je imel neugodne posledice za to univerzo.. Ko so morilca več'. To niso več pacijenti, ki v svojih te žavah in nadlogah poskušajo vse mogoče ver begajo od zdravnika do zdravnika, to je že prava sekta — oboževalcev vode in sicer prav mrzle vode. Dr. Pu-nesch trdi, da uniči mrzla voda vse bacile ter ozdravi človeka od vsake bolezni, če njegov organizem še ni preveč izčrpan in pokvarjen. Sam dela najboljšo reklamo za svojo metodo. Star je že nad 50 let, v mladosti je bil bolehen, sedaj je pa zdrav ko riba. Za stavo plava med ledenimi ploščami ter se valja po snegu. Reforma zakona u Nemčiji ki predvideva, kakor že znano, »nezakonske stare očete« in plačevanje prispevkov za nezakonska otroka od vseh moških, ki so bili z nezakonsko materjo v tesnejših zvezah, ima tudi sledeče določilo: Pri nerazsodnosti, ki izhaja iz pijanosti ali omotice po lastni krivdi, se kazen lahko omili. Doslej se je pijanost morala vzeti, kot olajševalna okolnost, v bodoče se bo pa samo lahko vzela. Sodišče bo smelo pijanega storilca milejše kaznovati, smelo ga bo pa tudi kaznovati, kot da je izvršil svoje delo v popol nem razsodnem stanju. Običajni izgovori na pijanost bodo imeli le malo uspeha. Te važne spremembe bodo prevzeli tudi v Avstriji, ker stoje na stališču, da je treba zbližati zakonodaia obeh sosednih držav. 'rz- Spgri ISSK Maribor s KAC Celovec v Celovcu V nedeljo 21. tm. igra naš prvak v Celovcu proti tamošnjemu prvaku KAC. Ker igra SK Austria t. j. drugo plasirani celovški klub istega dne v Mariboru proti SK Rapidu, ki je tudi drugoplasiran, bo to lepo merilo med znanjem celovških in mariborskih nogometašev. Celovški Atletiki, ki so numentano v jako dobri formi, so prem.igiii v prvenstveni kakor tudi v pokalni tekmi SK Austrio oba krat v razmerju 2:0. ISSK Maribor, ki v nedeljo v Celovcu prvič gostuje, stoji pred težko nalogo, vendar upamo, da bo svoj debut zaključil z uspehom. ISSK Maribor—nogometna sekcija- Rezerva, ki nastopi v nedeljo proti SK Ptuj v Ptuju, mora biti v soboto ob 17. uri zbrana na igrišču. Načelnik. »Maribor« na izletu v Poljčanah. Fantje ISSK Maribora so izrabili lepo jesensko vreme iri napravili v torek izlet v Poljčane, kjer so bili gostje ta-mošnjih športašev. Odigrali so tudi propagandno tekmo s tamošnjim SK Bočem v veliko veselje in zadovoljstvo poljčan-skih meščanov. Kazena, V nedeijo se začne tekmovanje za državno prvenstvo v hazeni. V izločilnem kolu se srečata bivši državni prvak SK Concordia in bivši slovenski prvak in finalist za državno prvenstvo SK Ilirija. Žreb je odločil, da se bo ta tekma v .'•šila v Ljubljani, kar je za domačo družino velik plus. Kakor doznavamo, je SK Concordia proti temu protestirala, vendar je savez protest ovrgel. Obe družini nastopita v izipremenjeni postavi z mlajšimi igralkami. Ilirija ima več iz-gledov za zmago, ker igra na domačih tleh, vendar je izid težko prerokovati. * * Protestu SK Ilirije z dne 15. tm. proti verificiranju prvenstvene tekme Primor jesllirija 5:4, odigrane dne 1-!. tm., se po zaslišanju članov posl. odbora, ki so prisostvovali tekmi, ugodi, in sicer iz razloga, ker je delegirani sodnik v svojem poročilu označil rezultat za leragu-laren, s čimer soglaša tudi poročilo službujočega odbornika LNP. Termin za ponovno prvenstveno tekmo bo odredil posl. odbor naknadno. MOLNP—službeno. V nedeljo, dne 21. tm. se bodo vršile sledeče tekme: Ob 13.30 prvenstvena tekma rezerv SK Rapid—SK Železničar. Ob 16. SI< Rapid—SK Austria (Celovec). Službujoča odbornika gg. Winter-halter in Kurnik. Tekmi se bosta vršili na igrišču SK Rapida. — Mladinska tekma SK Rapid—SIC Svoboda odpade, ker je Svoboda odpovedala "nastop. Tekmo dobi Rapid par forfaifc 3:0. — Klubi, lastniki prostorov, morajo skrbeti, da je na igrišču nosilnica in ročna lekarna s potrebnimi zdravili za prvo pomoč. Službujoči odbornik se mora pred tekmo pre pričati, ali je zgoraj navedeno v redu. Sodniška sekcija ZNS—službeno. V nedeljo sodijo: Rapid—Austria g. Nemec; Rapid—Železničar rfcz., prv. g. Bizjak. Stranski sodnik pri mednarodni tekmi g. Amon. Gospod Samuda sc naproša, da sodi tekmo ISSK Maribor—SK Ptuj. Ako je zadržan, naj nemudoma javi sekciji na naslov: Jože Mohorko, Maribor, Koroški kolodvor. — Tajnik. Stanje prvenstva v Gradcu. V Gradcu si je GAK ponovno priboril naslov prvaka Gradca. Po hudem boju je premagal bivšega prvaka in svojega najhujšega rivala SI( Sturm z 2:1. Na drugo mesto se je plasiral SI< Sturm, dečim je tretje mesto zasedel tokrat SK Hakoah pred Sportklubom (Stras.sen-bahn), ki se je moral zadovoljiti s 4. mestom. Srednjeevropski cup. V nedeljo 28. tm. si nasprotujeta v finalni tekmi za milropa cup dunajski Rapid in Ferenczvarosc v Budimpešti. Oba kluba se za to tekmo temeljito pripravljata. Budimpešta računa s sigurno zmago domačega moštva, vendar smo mnenja, da se dunajski Rapid ne bo dal z Jahka premaeati. je bilo glasovitih v starih časih. I Danes obstoji samo eno čudo, zalo pa tem bolj znano po svojih J, 7 prednostih, a to je %, J f mrpzmn; (Peuec brez glasa Na Švedskem so bile pred kratkim volitve končane, lepaki sneti, volilne listine pa pometane na cesto. Zaio pa so po volitvah ostale v javnosti številne izvrstne prigedbe. V Stokholmu živi operni pevec, ki je znan sladkosnednež, obenem pa tudi izvrsten poznavalec vina, samo, da je že nekoliko star. Vino, močne cigare in številne neprespane noči so mu oslabili telo in tudi njegov nek-j daj znameniti glas. Toda njegovi prija-j telji ga ne smejo nikdar na to spomniti,; sicer postane ta drugače zelo družabni | človek silno melanholičen in celo nežno-; sen. Volilni dan je bil prilika, da so se; sestali prijatelji na malo zabavo. Čisto v redu je, da se volitve zalijejo z dobrim vinom. Toda operni pevec je imel to grdo navado, da ni nikdar prišel ob dogovorjenem času. Topot pa ga sploh ni bilo. Prijatelji so ga zato pričeli iskati in so ga končno našli v majhni restavraciji, kjer je ze!o ozlovoljen pil svoje vino. Po dolgem nagovarjanju je končno povedal, zakaj je tako slabe volje. Prišel je v volilni lokal in povedal svoje ime. Predsednik volilne komisije je pogledal v volilne listine, listal in listal, a nikakor ni mogel najti imena. Končno je rekel: »Pa vi tako ne morete glasovati.5 ker nimate več glasu!« Organizacija proti paniki Že davno jc ugotovljeno, da o prilikah velikih požarov v javnih poslopjih in modernih trgovskih hišah požar sam nikdar ne zahteva toliko žrtev kakor pa nika, ki redno nastopi pri takih nesrečah. Najboljši primer za to je nedavno požar v madridskem gledališču Nove-dades, v katerem je občinstvo v silni; paniki napravilo samo takorekoč prave, nasipe pred izhodi, tako da je bilo vsako reševanje popolnoma onemogočeno, j In vendar še do danes ni bilo nič- stor-; jeno, da se take panike pri požarih preprečijo. Gledališča in javna poslopja so' oskrbljena sicer z najmodernejšimi gasil nimi aparati, toda ti tudi ne morejc* opraviti vsega, najmanj pa preprečiti panike. Sedaj poročajo iz Pariza, da je prefekt pariške policije predlagal gledališčem in velikim trgovskim hišam, da, naj se v njih organizira »pomožna služba-1 proti paniki«, ki bi funkcijonirala pod: istimi pogoji kakor so dosedaj funkcijo-1 nirale v teh podjetjih požarne pomožne službe. madžarska propaganda Čudnega propagandističnega sredstva: se poslužujejo Madžari v Londonu. Zače-j tkom tega meseca je madžarski poslanik : slovesno otvoril »madžarsko restavracij jo«. Ta restavracija uživa subvencijo; madžarske vlade. Londonski listi so sej precej čudili tej propagandi. Država, ki hoče dokazati, da potrebuje finančno o-poro, daje s takim podjetjem dokaz, da ne zna gospodariti. Subvencionirana re»! stavracija je v gospodarskem življenju; dovolj čudna prikazen. Na ta način Madžarska pač ue hr odiDravila trianonske, pogodben Mariborski VFCFPVTK MrS V Mariboru, 'dne rt». X. 1925. BKMjgTjgMBcnMUžigraMžssaKaHgfrBHmirflKaaiMBMH Edgar W«Uaca: Žaba z masko (Tbe PeUowsblp with the Frog.) To ni bil iskani avtomobil. Bil je navaden taksi, kateremu se je pripetila med vožnjo mala nezgoda. Šofer jim je pa vendar dal dragocena pojasnila. »Pred tričetrt ure je privozil mimo njega avtomobil, katerega si je ogledal tako dobro, da ga je lahko tudi opisal. Avtomobilu je pa sledil motor znamke Red-Indian. »Kako daleč je bil za avtomobilom?« »Dobrih sto metrov po mojem mnenju,« je bil odgovor. Od tedaj nacprej so še večkrat dobili poročila o opisanem avtomobilu, samo motociklista od prihodnje vasi ni nihče več videl. Bilo je že po polnoči, ko so naleteli na zasledovani avtomobil. Stal je ob neki garaži na shorehamski cesti in Elk je bil prvi, ki ga je zapazil. Lastnik garaže je dejal Elku: »Da, gospod, prišel je pred četrt ure, šofer je pravkar odšel v mesto, da si poišče prenočišče.« S pomočjo električnih svetilk so preiskali notranjost avtomobila. Bilo je brez dvomno, da se je Ela z njim vozila. Našli so celo njeno malo brošo, katero ji je oče podaril za rojstni dan. »Iskati šoferja se ne izplača,« je menil Elk. »Koristilo bi nam edino, če bi se sam vrnil v garažo.« Obrnili so se do policije. »Mesto je precej veliko,« je dejal policijski šef.« Če je šofer bandit, sc je gotovo dobro skril in se ne bo -več vrnil k avtomobilu.« Najbolj zagonetno se ie pa Dicku zdelo to. da je motociklist na poti naenkrat izginil. Če je res vozil vedno dobrih sto metrov za avtomobilom, potem bi bili morali (udi nanj naleteti. »Najbolje ie, če se peljemo zopet nazaj.« je menil Elk. »Skoraj gotovo so z gopodično Bennet nekje ob cesti izstopili. Motociklist je sedaj naš edini vodnik, kajti on je gotovo v zvezi s celo zadevo. Ali je žaba sama, ali pa eden od pomočnikov.« »Med zadnjo in predzadnjo vasjo je izginil,« je rekel Dick. »Vi gotovo poznate te kraje, Bennet. Ali je tu kje kako mesto, o katerem bi se dalo sklepati, da jim je služilo za cilj?« »Poznam kraj,« je pritrdil Bennet. »Predzadnja vas je Morby, za njo je pa takozvani Morby-ev breg.« »Kaj pa je ta breg?« je vprašal Dick, ko so se že počasi vozili nazaj. »To je zapuščen kamnolom. Družba je (policista: »Ali ste prepričani, da motociklist ni vozil tod?« »Popolnoma,« je odvrnil policist.« Avto je privozil mimo mene kakor Vi sedaj, moral sem stopiti celo na pločnik in zdelo se mi je, da je avto prazen.« »Kako da se Vam je to zdelo?« je naglo vprašal Elk. Prvič je vozil lahko, drugič je pa šofer kadil. Šoferji, ki kadijo, so za mene vedno znak praznih avtomobilov.« »Sinko moj,« je dejal Elk z občudovanjem,« iz Tebe še bo nekaj!« Zapisal si je njegovo ime. »S tem vaškim policistom se popolnoma strinjam,« je menil Dick, ko so zopet sedli v avto. »Voz je bil prazen in radi-tega je bil tudi motociklist odsoten. Iskati moramo pred vasjo.« Vozili so kolikor mogoče počasi in z lučjo so preiskali vse jarke in grme ob cesti. Ko so prevozili kakih petsto metrov, je Elk zavpil: Stoj! — ter skočil ven. Vsi so mu sledili ter se znašli pred velikim rdečim motorjem, ki je bil skrit za razpadajočim zidom ob cesti. Motor je bil skoraj nov, ves oškropljen z blatom in njegove svetilke so bile že hladne. Elk si je domislil. Zadaj za sedalom je bila usnjata torbica za orodje. Elk jo je noglo odprl. »Pri novih motorjih vpiše tovarnar ime in naslov kupca v to torbico,« je dejal. Posvetili so na odprto torbico. »O, veliki Mojžes!« je vzkliknil Elk. Na usnju je bilo razločno in čedno zapisano: »Joshua Broad, 6 Caverley«. 41. Elin prvi vtis, ko je stopila v kuhinjo, je bil, da je padel nanjo prt, ki se je sušil pod stropom. Od zadaj so padle na njo mokre gube neke tkanine, neka roka jo je objela, druga ji je pa pokrila usta. Skušala je vpiti, a ni mogla. Z nogo je hotela butniti ob vrata, a železna roka se je oklenila tudi njene noge. Slišala je trganje neke tkanine in takoj nato so ji bile zvezane roke. Po pišu vetra je spoznala, da so se vrata odprla in v prihodnji sekundi je bila že v vrtu. Idi,« je siknil neki glas in takoj nato je čutila, da so ji noge zopet proste. Videti ni mogla ničesar, čutila je pa, da pada dež na tkanino, ki ji je bila ovita preko glave. Veter je pihal v njo s toliko silo, da je komaj dihala. Ker so se ji noge vgrezale v blato, je vedela, da se nahaja v mali aleji poleg hiše. Naenkrat so jo zopet zgrabili in znašla se je v avtomobilu. Cula je, kako se je nekdo vsedel poleg nje in kako se je avtomobil pognal. Neka roka ji je potegnila pokrivalo raz glave in pred seboj je zagledala obrise temne postave. Obraza ni mogla razlo-1 Strojna pletilka Z velikim naporom je premagala drgetanje ter vprašala: »Kaj hočete od mene?« »Obvezati se moraš, da postaneš moja žena in da že jutri zjutraj zapustiš z menoj deželo. Toliko Ti zaupam, da se zadovoljim s Tvojo besedo.« Najprej je zmajala samo z glavo, potem se je pa spomnila, da se to v temi ne vidi. »Tega ne bom storila,« je odvrnila mirno. To je bilo vse, kar se je govorilo med vožnjo. Samo enkrat je mož z masko — videla je refleks očal v gumiju zašepetal možu, ki je sedel poleg nje, neko povelje. Sile ji niso delali nobene, niso jo zvezali ali držali, a kljub temu je vedela, da se ne da na beg niti misliti. Začeli so počasi voziti. Naenkrat je avtomobil obstal in oba moža sta skočila ven. Eden jo je prijel za roko ter potegnil za seboj. Zdelo se ji je, da se nahaja na neki njivi. Drugi je prinesel dežni plašč ter ji ga pomagal obleči. Dež je ropotal po gumijastih plaščih. Žaba je šla naprej ter se ni niti enkrat ozrla. Eli je drčalo in padla hi bila, če jo ne bi spremjevalec čvrsto držal za roko. »Kam me Vodite?« je končno vprašala. Odgovora ni bilo. Premišljevala ^e, če se ne bi dalo iztrgati iz spremljevalčevih rok in zbežati v temi. Ko je o tem razmišljala, je zagledala ob desni strani blesk vode okroglo, pošastno-bledo ploskev. »To je vendar Morby-ev breg,« je dejala. »V kamnolom me vodite.« Tudi na to ni bilo nobenega odgovora. Sli so naprej in vedela je, da niso daleč od kamnoloma. Rada bi bila zvedela, kaj jo čaka, če se žabi ne bo pokorila. Ali jo misli strašni človek umoriti?« »Počakaj,« je dejala žaba naenkrat ter izginila v temi. Potem je videla luč iz male lesene hišice. Bili sta samo dve svetli točki, ena dolga, druga četvero-oglata — vrata in okno. Četverokot o-kna je pa naglo izginil, kajti okno se je zastrlo. Takoj nato je zagledala postavo žabe med vratmi. S čudno masko in plaščem je dajala ta postava pošastno silhueto. »Pridi,« je zapovedal, »in kakor hipnotizirana mu je sledila, ko jo je spremljevalec izpustil in izginil. Šele ob vratih koče je hotela skočiti nazaj a jo je njegova roka zgrabila in pridržala. Potegnil jo je v kočo ter vrata zaprl in zapahnil. Bila je sama z žabo. Radovednost je bila močnejša od strahu. Razgledala se je v malem prostoru. Bil je približno šest metrov dolg in štiri metre širok. Pohištvo je bilo zelo preprosto: miza, postelja, dva stola in peč. Lesena tla so bila pokrita z umazano preprogo. Ob steni so stali visoki stekleni cilindri z neko tekočino ali substanco opalne barve. Zraven sta stala dva nizka zaboja iz navidez novega lesa. Maskiranec je sledil njenim pogledom in slišala je njegovo hihitanje. »Zlato,« je dejal. »Tvoje zlato — najino zlato. Za milijon futnov šterlingov je tega zlata.« Ela je strmela v zaboja. (DaJie prihodnji?.) Dobra metoda. »Čudim se, da dobiš od moža vedno denar. Moj ne da ničesar.' »To je lahko. Skregam se fn rečem, da grem nazaj k materi. Takoj mi da denar za pot.« I dovklae Ir n*m«r» i obCimtva; muk« bMtdi 30 o. ntetak Din &•— Mati oglasi .........'"Ul, Žanltva, —i«»j« l« •< trfaivksaa aK reMtvanog« Maiaja: Maka biHdi 50 p j najmanjši uiacak Dis to-—1 Hlapec za konje, samec, mlad in močen, se sprejme s popolno oskrbo in plačo pri špediciji A. Reisman, Vojašniška ulica 6, Maribor. 1936 Samo Din 26—28 plačate za podplatanie ženskih čevljev in Din ' ‘ 7 — 38 za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tatienbachova ulica 14. 1898 Baržun v veliki izbiri že od Din 22.— naprej se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. u Velika izbira sitkna za moške in ženske plašče od Din 50.— naprej pri 1. Trpinu, Maribor, Glavni tfg 17.__________________________________ XX Veliko prazno sobo, pripravno tudi za lokal ali delavnico oddam. Naslov pove uprava lista. 1995 Sostanovalca boljšega gospoda sprejmem. Naslov Pove uprava lista. U čiti. »Kaj hočete? Kdo ste?« je vprašala. likvidirala že pred par leti,« je odvrnil j Predno je dobila odgovor, je že vedela. Bennet. Ko so prišli v vas Morby, so se da je v oblasti žabe. izvežbana, se takoj sprejme v stalno službo. Pletarna, Koroška cesta 34. 1999 obrnili do policije, da bi izvedeli, če se je medtem kaj pripetilo. Dick je vprašal »Sedaj Ti dam zadnji »To noč je pa končan.« role« je dejal. ICavarna Jadran I I vsako soboto In nedeljo KONCERT II VSI, KI SO Sl ŽE IN VSI, KI Šl SE NISO ogledali bogate, izbirne zaloge KRZNA pri tvrdki L. ORNIK, MARIBOR KOROŠKA 9 naj se čim preje odločijo za nakup, kajti povpraševanje je veliko in najlepši komadi bodo kmalu razprodani. 1787 Livarski koks in angleški kovaški pie-mog dospel. Kovaški in kurilni koks stalno v zalogi Melovšek Tatienbachova 13, tel.4%7 Čisto, meblovano sobo, v sredini mesta, po mogočnosti v parterju z električno razsvetljavo, s-strogo separiranim vhodom, išče soliden gospod s 1. novembrom. Ponudbe pod »Samec« na upravo lista.