informativni (M
glasilo ravenskih železarj
Ravne na Koroškem, 15. septembra 1982
VSI NA VOLITVE
Kako izpolnjujemo
akcijski
Konec avgusta je delavski svet ‘®!ezarne sprejel med drugim tu-jj* poročilo poslovodnega odbora ? “Vajanju akcijskega programa, njega povzemamo najbolj tualne ugotovitve.
PROIZVODNJA IN TEHNOLOGIJA
97,6-odst. izpolnitev polletnega načrta proizvodnje je posledica •*8a, da je jeklarna izdelala "'nnj jekla. Objektivni vzroki so t**°nstrukcija, osvajanje nove 'fnnologije, pomanjkanje kokil in lab vložek, subjektivni pa je ne-aiscipiinirano izvajanje tehnologije. V tehnologiji ne sme biti dogovarjanja. Treba jo je skrbno Rajati ln zanjo odgovarjati. V jekla ml potrošimo tudi preveč ^trične energije.
Zaradi zelo povečanega Izvoza aijanih in kovanih izdelkov pre-eJ trpi lastna proizvodna veriga jk^iudl medsebojne dobave v
Livarji imajo veliko težav pri Svajanju novih proizvodov za iz-®*. Rešiti jih je treba z angaži-anjem vseh strokovnjakov.
INVESTICIJE in razvoj TEHNOLOGIJE
Livarno za posebno litino bo-"!° dokončali letos. Načrtno okr-lenje sredstev za enostavno re-r^Ukeljo in nadomestitve za sle<h **aS ne '3° os*a'° brez P°'
Pri usmerjenem inovatorstvu lo^n° Izvajamo naslednje na-
0 * razvoj nove tehnologije in °blj pri novem kovaškem stroju Or^osvajanje drugih kovaških
j J* valjarna razvija kompond klo na osnovi brzoreznega jekla n * izdelane so nove tehnologije na EP2 napravi
h ® izdelanih je nekaj novih ti-. v nerjavnih armatur za zaho-n°nemški trg
• dokončujemo program delov haftno industrijo razvitih je nekaj novih tipov
program
• razvito je 30 kg hidravlično kladivo za tozd pnevmatični stroji.
Se pa vedno bolj kaže pomanjkanje strokovnjakov za razvijanje izdelkov v konstrukcijskem biroju.
Tudi množična inventivna dejavnost napreduje.
Treba pa jie našteti še naše glavne slabosti:
— Ker ne obvladamo vseh materialnih tokov, še prihaja do neracionalne porabe materiala.
— Ne spoštujemo dovolj dobavnih rokov.
— Kvaliteta proizvodnje pada zaradi nepazljivosti, neznanja, nespoštovanja tehnoloških predpisov, slabe organizacije dela in pomanjkljivega nadzora proizvodnje.
(Nadaljevanje na 2. str.)
Jeklarjevo poletje
22. septembra bomo delavci v železarni spet volili, tokrat nove delegate v samoupravne organe: delegate za delavske svete in člane komisij samoupravne delavske kontrole tozdov in delovnih skupnosti. Organe, torej delavske svete in komisije, bodo delegati oblikovali na prvih sejah. Istočasno bodo tudi nadomestne volitve v delavski svet delovne organizacije in volitve zunanjih članov disciplinske komisije.
Po preoblikovanju samoupravnih delovnih skupin se pri sestavi delavskih svetov javlja nova zahteva: v DS mora imeti vsaka delovna skupina svojega delegata. Le tako bo lahko v DS zastopano mnenje vseh.
Delegate v samoupravne organe smo volili pred dvema letoma. Zdaj jim je mandat potekel, vendar jim lahko ponovno izkažemo zaupanje in jih izvolimo še za dve leti Se prej mora OO sindikata delegatovo delo oceniti pozitivno. Sploh ima sindikat pri izpeljavi volitev glavno vlogo.
Strokovnih analiz o delu delegatov v samoupravnih organih železarne še ni, se je pa nedvomno že Izkazala visoka osveščenost, s tem pa tudi pravilnost in smiselnost delegatskega sistema. Mnenj in zdravih pobud je vedno več, torej se razmišlja. Marsikaj ne ostaja več le želja ln zahteva, ampak se glede na možnosti prav po zaslugi delegatov uresničuje.
Volimo vsi in izkažimo zaupanje sodelavcem!
(Nadaljevanje s 1. str.)
— Službenih odsotnosti še nismo bistveno zmanjšali.
So pa v vseh tozdih in delovnih skupnostih izvedli vrsto ukrepov za odpravo teh in drugih slabosti. Zato je delavski svet sprejel stališče, da je treba z večjo odgovornostjo izvajati vse zastavljene naloge.
Na isti seji je delavski svet obravnaval tudi »analizo rezultatov poslovanja za I. polletje 1982«, ki jo je pripravila delovna skupnost za gospodarjenje. Iz nje povzemamo naslednje:
OCENA POSLOVANJA V I. POLLETJU 1982
Upoštevajoč pogoje, v kakršnih smo poslovali v prvem polletju, ocenjujemo, da so bili doseženi
razporejenega celotnega prihodka za 1,2 ®/o večji kot lansko leto.
5. Vrednost prodanih izdelkov je bila zaradi zadržane rasti cen za izdelke črne metalurgije manjša. Del realizacije je ostal neplačan in je tako zniževal dohodek. Ocenjujemo, da bo vsaj takšen izpad dohodka tudi ob koncu leta, saj bodo težji pogoji vplivali na likvidnost in se bo plačilna sposobnost naših kupcev še poslabšala.
6. Povečano število zaposlenih ni ustvarilo ustrezno večjega dohodka, zato je produktivnost manjša, izplačani osebni dohodki na delavca pa rastejo počasneje kot drugod.
7. Planiranih izvoznih obveznosti nismo izpolnili, kljub temu pa so zaradi različnih možnosti plasmaja najbolj povečali in presegli lanski izvoz tozdi, katerih
večje stroške poslovanja, zniževanje produktivnosti, nespoštovanje sprejetih dobavnih rokov in nestrpnost med delavci. Zato bi morali vse ukrepe zastaviti tako, da se oskrba s surovinami in energijo dolgoročno uredi za dogovorjen obseg in asortiment proizvodnje. Da bi to dosegli, bomo morali ukrepati predvsem tako, da si bomo čim več pogojev ustvarili s svojim delom.
1. Izvoz postavljamo tudi sedaj kot prvi pogoj, saj je uvoz neposredno odvisen od njega. Razmere v svetovnem gospodarstvu, kjer recesija načenja tudi doslej zdrave ekonomije, nam vedno bolj zožujejo manevrski prostor. Kupcev, ki bi bili pripravljeni po sprejemljivih cenah kupiti naše izdelke, bo manj. Zato moramo našo izvozno strategijo naravnati tako, da bomo prodali več izdelkov z višjo stopnjo vgrajenega dela in znanja. Ce že kratkoročno ni mogoče doseči sprememb v strukturi izvoznih izdelkov, mora biti naš dolgoročnejši cilj vsekakor ta.
2. Še več bi morali storiti za znižanje stroškov proizvodnje, zlasti pri izdelkih, ki jih želimo
prodati v tujino. Pritegnimo k razmišljanju kako znižati te stroške čim več strokovnjakov izven in v proizvodnji. Delavce v proizvodnji temeljiteje seznanimo s
problematiko izvoza in jih vzpodbujajmo k racionalizaciji delovnih operacij.
3. Drage kapacitete moramo čimbolj izkoriščati, saj povzročajo naj večji izpad dohodka, kadar na njih premalo delamo. Če nam Pn‘ manj kuj e vložka, poskušajmo izpadlo proizvodnjo vsaj delno nadomestiti s storitvami.	.
4. Naš dolgoročni cilj ne bi smel biti zapiranje vrat pred novimi delavci. Drage naprave, ki smo jih že in jih še nameravamo nabaviti, moramo čimprej in čimbolj izkoristiti. Ustvariti pa moramo seveda tudi druge pogoje za to, da bo proizvodnja na njih nemoteno tekla.
5. Ce nas bodo okoliščine pri' silile k zmanjševanju proizvodnje, jo moramo zmanjšati v tistih delih delovne organizacije, kjer bo izpad dohodka čim manj®-Predlog ukrepov je izdelan, upajmo le, da nam ga ne bo treba realizirati.
Iz dela sindikata
rezultati dokaj dobri. Primerjava z rezultati drugih železarn to oceno samo še potrjuje. Dohodek bi bil lahko tudi večji, če ga ne bi zniževali naslednji dejavniki:
1. Proizvodnja jekla je bila manjša, ker nismo imeli dovolj vložka, oskrba je bila neenakomerna in asortiment jekel zato ni bil optimalen. Ker je bil vložek zelo voluminozen, so bili za izdelavo jekla potrebni daljši časi. Zaradi tega in drugih vzrokov je padla produktivnost dela.
2. Kvaliteta jekla je bila zaradi neustreznega vložka slabša, zato je bil izmeček veliko večji kot v preteklem letu.
3. Zaradi pomanjkanja uvoženih ferolegur, zlasti niklja, je bil izdelan tak asortiment jekel, ki ga je omogočil razpoložljivi vložek. Bil je manj legiran, zato je izpadel predvsem tisti proizvodni program, ki je bolj akumulativen in za katerega smo navsezadnje tudi gradili naše kapacitete.
4. Nagla rast cen surovinam na domačem trgu, ki jo je posredno povzročil omejeni uvoz, je povzročila tudi povečanje materialnih stroškov, ki so v strukturi
Signiranje
izdelki so tudi doma zelo iskani. Ker so to obenem tudi tozdi, ki so doslej ustvarjali naj večji dohodek, je izpad dohodka zaradi tega večji.
8.	Rast amortizacije je v naši delovni organizaciji nadpoprečna (tudi zaradi aktiviranja novih kapacitet) pa tudi obveznosti od kreditov rastejo. Fiksni stroški kapacitet so čedalje večji in bolj pomembni. Zato so večji stroški inštaliranih kapacitet ob zmanjšani proizvodnji prav tako zniževali dohodek.
Vsi našteti vzroki za manjšo rast dohodka nakazujejo tudi ukrepe za izboljšanje njihovega vpliva na ustvarjanje dohodka.
PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE REZULTATOV
Neredna oskrba s surovinami in energijo, ki se bo nadaljevala tudi v naslednjem obdobju, sili poslovodne delavce in strokovne službe v kratkoročno ukrepanje. To se največkrat izraža v iskanju rešitev, ki omogočajo vsaj kolikor toliko normalno proizvodnjo. Takšni ukrepi nujno povzročajo
PREDKONGRESNE PRIPRAVE
Republiški odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin je za 10. kongres ZSS izbral 9 tem, ki se nanašajo na sklepe
2.	konference ZSS. Z njimi naj bi bolj poglobljeno osvetlili nekatera vprašanja, v stabilizaciji zelo pomembna za ekonomsko in socialno varnost delavcev.
Tako bodo OZD kovinsko-pre-delovalne industrije v Mežiški dolini (Rudniki svinca in topilnica Mežica, Inštalater Prevalje in Železarna Ravne) pripravile razprave na temo »Samoupravno sporazumevanje o pridobivanju in razporejanju dohodka in sredstev za OD s poudarkom na samoupravnem sporazumevanju ter uveljavljanju stimulativnega nagrajevanja proizvodnega in kreativnega dela«.
Za pripravo gradiva je IO konference sindikata v železarni na svoji 5. seji imenoval delovno skupino v naslednji sestavi:
Ivan Pudgar, občinski odbor delavcev proizvodnje in predelave kovin, predsednik
Ivan Gavez, rudnik Mežica Vlado Mak, železarna Ravne Jože Ajtnik, Inštalater Prevalje Silvo Jaš, KS ZSMS železarne Aleksander Jug, koordinator OO ZK železarne
Mirko Gozdnikar, KOS SOZD Slovenske železarne Ivan Žagar, PO železarne Milan Zafošnik, del. skupn. KSZ železarne
Bojan Bevc, DS SS SOZD Slovenske železarne Maks Pešl, del. skupn. za računovodstvo železarne
Delovna skupina se je prvič sestala v začetku avgusta in spre-
jela naslednjo metodo dela: v
vseh OZD ko vinsko-predelovalne
industrije v Mežiški dolini iti P° stališčih 2. konference ZSS, j'*1 problemsko pretresti in se konkretno izreči predvsem o panožnih sporazumih ter stimulativnem 'h družbenem nagrajevanju. V OZD so nalogo prevzele posebne delovne skupine, v železarni strokovna služba za oblikovanje sistema Op' Od 1. septembra po OO sindikata železarne že potekajo javno razprave.
10
AKTUALNE ZADEVE
Skupna seja predsednikov OOS tozdov in delovnih skupnostl železarne je bila 17. avgusta. ^ njej so izoblikovali naslednje P°' membnejše predloge, pripombe oz. vprašanja:
— služba za oblikovanje siste' ma OD naj pripravi seminar Za funkcionarje DPO o sistemu izfa' čuna in poračuna OD; mnogi de-lavci ga namreč ne razumejo, zat° naj bi ga bili funkcionarji sP°' sobni razložiti
— delavci železarne zahtevam0 seznam kršiteljev družbenega dogovora v SRS, tudi seznam ukr®' pov proti njim ter ustrezno akcij0 v republiki in državi
— zakaj se presežki sredst® delovne skupnosti skupnih sluz SOZD Slovenske železarne ne vra' čajo v OZD v okviru SOZD ( železarni pa delovne skupnos vračajo presežke tozdom)
— zakaj v SOZD ne uredil sistemov nagrajevanja	,
Na seji so določili tudi n° __ datum za volitve članov samo upravnih organov in delovm skupnosti — 22. september, Pr ' vsem zaradi lažje izvedbe volit® v tozdih, ki delajo na 4 izmen •
10. JUBILEJNO SREČANJE BORCEV IN MLADINE
V dolini Prežihovih samorastnikov, ob vznožju Uršlje gore, kjer jjo si ravenski železarji ob Ivar-. em jezeru uredili svoj izletniški « rekreacijski center, je 21. av-S“sta v organizaciji aktiva zveze borcev železarne Ravne potekalo jubilejno srečanje borcev, aktivistov in mladine, ki so zaposleni v sozdu Slovenske železarne.
Kljub močnemu dežju in dokaj hladnemu vremenu se je ob fvarčkem jezeru zbralo nad tisoč borcev, njihovih družinskih članov, mladine in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ravenske občine ter vseh tozdov že-jezarne Ravne. Srečanja so se “deležih tudi Franc Leskošek-~uKa, član sveta federacije, in nekateri komandanti slovenskih Partizanskih udarnih brigad.
‘Srečanje borcev in mladine ve-"kega kolektiva slovenskih žele-arn ima nedvomno velik in sim-ooiičen značaj, pomeni srečanje ludi, iki so v najbolj krutih in “sodnih trenutkih jugoslovanskih narodov in narodnosti dvignili slave izpod jarma, ki so toliko spoštovali svojo domovino, jezik 'n kulturo, da so se uprli tudi za ceno lastnih življenj. Srečanje vVr6V 'n rnladine simbolizira 'ključitev vseh generacij v narodnoosvobodilni odpor, združitev *8eh delovnih ljudi v obnovo domovine in razvoj naše samo-Pravne socialistične skupnosti, tako kot so borci vzeli usodo domovine v svoje roke med vojno b po njej, tako jo morate vsi Jbfadinci sprejemati danes in ju-rl>* je med drugim dejal slav-ostni govornik Ivan 2agar, član
bor t*Vnega P°si°VCKlnega od-
^a je ob vznožjih slovenskih gora — mednje sodi tudi Uršlja J?°ra — tudi avgusta možna hitra Prememba vremena, zelo dobro
vedo borci, saj so se za srečanje le oni toplo oblekli, medtem ko je nekatere mlade udeležence vreme »presenetilo«.
»Kljub temu, da sem že nekaj let upokojen jeseniški železar, v jeseniški železarni sem kot elek-tro strojnik na enem delovnem mestu delal celih 43 let, sem se letošnjega jubilejnega srečanja udeležil kot borec Prešernove brigade,« je uvodoma dejal 67-letni Anton Pogačnik z Jesenic. »Čeprav je vreme kar precej zagodlo organizatorju, mislim, da je srečanje na Koroškem dobro uspelo. Veste, slabo vreme borcem ne more pokvariti razpoloženja, saj si tudi ,v hosti* nismo mogli izbirati vremena. Baje je letošnje srečanje zadnje v taki obliki. Čeprav bodo v prihodnje drugačna srečanja, vsaj tako pravijo, bi bilo prav, da bi nanje vabili tudi upokojene borce. Menimo namreč, da ni prav, da ljudi na jesen življenja, ki so nekaj dali za osvoboditev in obnovo domovine, po odhodu v pokoj kratkomalo »odrežejo« od vsakdanjega, tudi borčevskega življenja.«
Jože Homan, vodja splošnih služb v delovni skupnosti KSZ, pa je povedal:
»Potem ko sem bil borec za-padnokoroškega odreda od leta 1943 dalje, sem se v ravenski železarni zaposlil leta 1949. Doslej sem se udeležil vseh desetih srečanj in moram reči, da jih nikoli ne bom pozabil. Zavedajoč se, da bo drugo leto zadnje srečanje borcev Slovenskih železarn, pozivamo borci mlade, da bodo ohranili in negovali tradicije NOV. Res pa je tudi, da kakršnakoli srečanja že bodo v prihodnje, se jih bomo sigurno udeležili tudi borci,« je poudaril Jože Homan-Mitja.
F. Rotar
Julij v številkah
• predvidenim planom skupne pro-. v°dnje smo zaostali za 8,4 odst., v “ntulativi 3,3 odst. Pri odpremi smo .“stali 13,9 odst., v kumulativi je tu . vedno prekoračitev 0,4 odst. Fak-r>tano realizacijo smo presegli za 0,4 , stM za prav toliko pa zaostajamo v , “lulativi. Pri izvozu smo pri dolarja vrednosti zaostali za 2 odst., v ku-jn »at‘yi za 1,7 odst. Pri dinarjih pa 1... Prekoračitev 16,5 odst., v kumu-V' 9,3 odst.
SKUPNA PROIZVODNJA
Tozd JEKLARNA. Nedoseganje edvidenega plana v juliju je predita6? P°sledica celomesečnega zastoja fa e'' P.cč' zaradi okvare novega tra-U ‘ y novi jeklarni pa so bili zastoji j '“vsem zaradi okvare šaržirnega žer-p ,a in z ohlajanjem 7/40 t el. peči. , Javlja pa se tudi problem pomanj-^“Ja delavcev. Na zalogi še vedno ni v°‘j kakovostnih surovin, predvsem
ferolegur, vedno je prisotno pomanjkanje niklja.
TOZD JEKLOLIVARNA. Načrtovano mesečno proizvodnjo je TOZD presegla za 2,5 odst. Izpad 5 t el. peči, pomanjkanje niklja in izredno visoka odsotnost z dela (dopust, bolniška) so pripomogli, da TOZD ni mogla izpolniti nekaterih pogodbenih obveznosti do kupcev. Zaostanki so predvsem pri nerjavni litini in nekaterih drugih ulitkih.
TOZD VALJARNA. TOZD je zaostala za predvidenim planom skupne proizvodnje za 9,8 odst. predvsem zaradi pomanjkanja vložka iz TOZD jeklarne. Zaostanek pri valjanih gredicah znaša 12,1 odst. Kljub letnemu remontu znaša zaostanek na srednji progi le
8,1	odst., na lahki progi pa je bil plan presežen za 28,8 odst. Preskrba z mazutom ni bila zadovoljiva, saj je prišlo zaradi pomanjkanja do daljšega izpada proizvodnje.
TOZD KOVAČNICA. Prekoračitev plana skupne proizvodnje 3,7 odst. je bila dosežena predvsem na račun
21. avgusta 1982 so se ob Ivarčkem srečali borci NOV in mladi iz SZ
zmanjšanja zalog. Poleg slabših pogojev dela zaradi poletne vročine je primanjkovalo predvsem mazuta, vložek pa je bil slabše kakovosti. Pri planiranju proizvodnje nastajajo večje težave zaradi pomanjkanja Fe-legur v TOZD jeklarni in forsiranja izvoza.
TOZD JEKLOVLEK. Predvideni plan v TOZD je bil dosežen le 86,6 odst. Tako znaša zaostanek pri vlečeni žici 14,4 odst., brušenem jeklu 9,6 odst., luščenem jeklu 6,4 odst. in vlečeni žici 44,9 odst. Temu so krivi predvsem slabši asortiment, pomanjkanje delavcev zaradi dopustov in bolezni ter remonti na ključnih strojih.
TOZD ORODJARNA. TOZD je dosegla le 74,4 odst. predvidenega mesečnega plana skupne proizvodnje. Vzrok je predvsem v precejšnji odsotnosti delavcev zaradi letnih dopustov ter zastojev zaradi okvare strojev. Vodstvo TOZD računa, da bo izpad proizvodnje nadoknaden v naslednjem mesecu.
TOZD STROJI IN DELI. Vzrok nedoseganja predvidenega plana skupne proizvodnje je predvsem v slabši kvaliteti ulitkov. Plan je bil tu dosežen le 31,4 odst. Zastoji pa so nastali tudi zaradi premajhnih kapacitet toplotne obdelave. Predvideni mesečni plan ni bil dosežen še pri stiskalnicah in strojih za predelavo, medtem ko je bil pri ostalih skupinah proizvodov dosežen oziroma presežen.
TOZD INDUSTRIJSKI NOŽI.
TOZD je dosegla le 70 odst. predvidenega plana skupne proizvodnje. Pri tem je bil plan dosežen pri gredicah 30,9 odst., ind. nožih 90,6 odst. in brzoreznem orodju 100 odst.
TOZD PNEVMATIČNI STROJI. Vzrok zaostanka 25,6 odst. za predvidenim mesečnim planom je predvsem v nepredvideni zakasnitvi generalnega popravila hidravlične stiskalnice za kovanje vrtalnega orodja in drugih izdelkov ter v nedoseganju trdot pri nekaterih izdelkih pnevmatičnih strojev. Prav tako so nastali izpadi proizvodnje zaradi okvar strojev, v proizvodnji pa je primanjkovalo delavcev zaradi letnih dopustov.
TOZD VZMETARNA. Zaostanek skupne proizvodnje v juliju znaša 5,2 odst., predvsem na račun izpada listnatih vzmeti, kjer znaša zaostanek 7 odst., pri vzmetnih palicah pa je bil plan presežen za 0,5 odst.
TOZD REZALNO ORODJE. Načrtovana mesečna proizvodnja v TOZD je bila presežena za 50 odst. Primanjkovalo je predvsem karbidne trdine za vse vrste orodij, vijakov, brusnih plošč in drobnega rezilnega orodja ter dela na namenskih strojih.
TOZD KOVINARSTVO. TOZD je zaostala za predvidenim planom skupne proizvodnje za 6 odst. Vzrok je predvsem v pomanjkanju rezkal za ozobljene vence, nerealizirani dobavi osovin za kolesne stavke iz kooperacije
ter namenske obdelave zvarjencev. V TOZD so imeli kolektivni dopust.
TOZD ARMATURE. Zaostanek za predvidenim planom skupne proizvodnje znaša 20,9 odst. Tu je vzrok Zaostanek v odpremi 21,8 odst. in pri fakturirani realizaciji 26,3 odst. Julijski izvoz pa je bil dosežen 71,5 odst.
TOZD BRATSTVO. Mesečni plan skupne proizvodnje je bil v juliju dosežen z 39 odst., odprema 30 odst. in fakturirana realizacija 35,9 odst.
PRODAJA DOMA
TOZD JEKLOLIVARNA. TOZD je dosegla 99,7 odst. načrtovane količinske proizvodnje. Ker je bila struktura asortimenta zadovoljiva, je bila fakturirana realizacija večja od načrtovane za 12,6 odst.
TOZD VALJARNA. TOZD ni dosegla načrtovane količinske prodaje zaradi remonta srednje proge, povečanega izvoza in slabšega asortimenta. Na realizacijo plana je tudi vplivalo pomanjkanje delavcev zaradi letnih dopustov.
TOZD KOVAČNICA. Zaradi naloga prodajne službe, da se določene količine materiala zadržijo v odpremi, ker naročniki niso združili deviznih sredstev, ni bil dosežen mesečni plan prodaje. Zadržana količina materiala pa se bo odpremila v avgustu.
TOZD JEKLOVLEK. TOZD ni dosegla načrtovane količinske prodaje predvsem zaradi pomanjkanja vložka za določeni asortiment ter pomanjkanja delavcev zaradi letnih dopustov.
TOZD ORODJARNA. Mesečni plan prodaje v TOZD je bil dosežen le 52,7 odst. Vzrok so predvsem letni dopusti ter zastoji zaradi okvare strojev.
TOZD STROJI IN DELI. TOZD je dosegla le 93 odst. načrtovane količinske proizvodnje, vrednostno pa je plan presegla za 4 odst. Zaradi nedosežene količinske proizvodnje pri obdelanih ulitkih, valjih, stiskalnicah,
IZKORIŠČANJE DELOVNEGA CASA
V juliju je znašal izkoristek delovnega časa 67,87 odst., odsotnosti pa 32,13 odst. Odsotnosti so bile razdeljene takole:
— letni dopust	19,46%
— izredno plačani dopust	0,70 %
— službena potovanja	0,18 %
— prazniki	3,94%
— boleznine do 30 dni	3,06 %
— boleznine nad 30 dni	3,60 %
— neplačane odsotnosti	0,29 %
— druge plačane odsotnosti	0,90 %
KALILNICA
STORITVE DRUGIH TOZD,DS
DELOVNA ORGANIZACIJA
FAKTURIRANA REALIZACIJA V JULIJU 1.82
*■' TOZD
Opomba: Doseženi izvoz pri TOZD vzmetarna se združuje 50 % z Avtotehno
ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE
Tudi v juliju je bila oskrba z mazutom zelo slaba, zaloge so bile ves mesec na minimumu, kar je povzročilo motnje pri oskrbi porabnikov. Ves mesec je bila reducirana predvsem kovačnica ali pa so bile mazutne peči ustavljene. Z ostalimi energetskimi mediji je bila oskrba zadovoljiva, tako da ni bilo motenj v proizvodnji:
V juliju je bilo dobavljeno:
elektro energija
zemeljski plin
butan-propan
mazut
karbid
acetilen
hladilna voda
16,427.840 kEh 2,489.480 Nm‘ 7/160 kg 1,328.870 kg 13.140 kg 480 Nm’ 938.914 m1
JEKLARNA
JEKLOLIVARNA
VALJARNA
STROJI IN DELI
- NOŽI, DRZOREZ. OROD.
- GREDICE
BRATSTVO VARVARIN
OSKRBA Z ENERGIJO
strojih za predelavo in delih za vozila ni bila dosežena načrtovana realizacija. Zasedenost z naročili je razen pri strojih za predelavo in stiskalnicah zadovoljiva.
TOZD INDUSTRIJSKI NOZI. TOZD je presegla količinsko proizvodnjo na domačem trgu za 27 odst. in s tem realizirala za 49 odst. več, kot je predvideno s planom. Zaradi prezasedenosti z naročili in problemi vloženega materiala za furnirske nože so v TOZD precejšnji zaostanki neizdobavijenega orodja na sprejete obveznosti.
TOZD PNEVMATIČNI STROJI. TOZD je dosegla le 94 odst. načrtovane količinske proizvodnje in s tem presegla načrtovano mesečno realizacijo za 27 odst. Zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala pri proizvodnji lafet in vrtalnega orodja tu ni bila do-
sežena načrtovana količinska proizvodnja in s tem tudi ne realizacija.
TOZD VZMETARNA. TOZD je presegla načrtovano količinsko proizvodnjo za 5 odst., vrednostno 17 odst. V TOZD kasnijo z izpolnjevanjem nekaterih pogodbenih obveznosti zaradi pomanjkanja vložnega materiala.
TOZD REZALNO ORODJE. TOZD je dosegla le 64 odst. načrtova-
ne količinske proizvodnje, vrednostno pa je presegla predvideni plan za 15 odst. Nizek rezultat glede količinske proizvodnje in visoka prodajna cena sta odraz kvalitetnega asortimenta izdelanih orodij, kar zvišuje povišanje poprečnih cen za kg. Zasedenost z naročili je zadovoljiva, precej pa je zaostankov glede na dogovorjene pogodbene obveznosti.
TOZD ARMATURE. Za 93 odst. načrtovano količinsko proizvodnjo je TOZD dosegla le 44 odst. predvideno realizacijo, na kar je vplivala zelo nizka poprečna cena izdelkov za kg.
DOSEGANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI V JULIJU 1982
vinja Celje termo elemente, Tam M ribor elektrode itd. Stanje zalog raze pri niklju ni zaskrbljujoče. Ni iz je sedaj obljubljen za prvo dekado septembra.
Kot največji problem v juliju Pa pojavlja nelikvidnost bank, posebe) JU" gobanke. Ker banka ne izvrši nakaz > izgubljamo bonitete pri tujih dobav teljih, ki bodo v bodoče verjetno zahtevali ostrejše plačilne in dobavne P°_ goje. To pa nam v tej situaciji sam škodi.
IZVOZ
V juliju smo dosegli predvideni pja® prodaje z 98 odst., od tega 55,1 od* • v čvrsti valuti, to pa so s 87 odst. «**•' varile TOZD valjarna, kovačnica, ie lolivarna in industrijski noži.
Do kraja julija smo sklenili pog°Y za 20,5 milij. konvertibilnih dolarjev Da pa bi se letošnji izvoz vsaj prl žal načrtovanemu, nam manjka Še okoli 5 milij. dolarjev naročil.
Meseca junij in julij sta bila g**®, sklepanja novih pogodb več ali m®? mrtva, vendar pričakujemo navzlic težkemu gospodarskemu stanju na zun* njih trgih od druge polovice avgf5 dalje izboljšanje.
V juliju se je nakopičilo v odPE?” nem skladišču več paličastega ivjl kot ga je običajno na zalogi. Kupci o ljubljajo v avgustu in septembru vefl odvzem ne le jekla v palicah za čijo, temveč tudi industrijskih nožev
ZDA.
TOZD
IZVOZ
t
JULI.T
kumul,
kumuL.
kumul.
JULIJ
kumul.
JULIJ
kumul
• JULIJ
kumul.
102,5
102,0
106 ,2
138,2
KOVAČNICA
JEKLOVLEK
ORODJARNA
104 ,0
122,4
INDUSTRIJSKI NOŽI
PNEVMATIČNI STROJI
VZMETARNA
REZALNO ORODJE
KOVINARSTVO
ARMATURE
NABAVA
V juliju so nastale v TOZD jeklarna precejšnje težave zaradi nepravočasnih dobav šamotnih izdelkov za »bofers« postopek. Preskrba z mazutom je v dnevni zalogi močno nihala. Težave v preskrbi z metalurškimi izdelki, izdelki kovinsko predelovalne industrije in kooperacije so se v juliju še stopnjevale.
UVOZ
V juliju smo v glavnem uspeli zagotoviti vse osnovne materiale, pa tudi najnujnejše rezervne dele. Lastni polizdelki sicer že zdavnaj ne zadoščajo več, vendar smo manko zapolnili z združevanjem ter s posrednim uvozom v smislu združevanja deviz. Tako je Lesonit Ilirska Bistrica uvozil in nam dal na razpolago brusne materiale, Sa-
SKUPNA PROIZVODNJA _____TON
ODPREMA
TON
FAKTURIRANA
REALIZACIJA
DIN
IZVOZ
DIN
DOMAČI TRG DIN
103,7
109,7
IZVOZ V $ V JULIJU 1982
Tozdi ob polletju 1982
Konec julija smo delavci tozdov in kovnih skupnosti na zborih in delavcih svetih obravnavali in sprejeli re-zultate poslovanja za 1. polletje 1982 !er Predlagano začasno delitev dohodka
1,1	čistega dohodka, predlagane VED ? Poračun ter povišanje VED za 3. četrtletje. Komisije za gospodarjenje v in delovnih skupnostih pa so sredi julija na podlagi poročil ocenile usPešnost dela in poslovanja tozdov spremljajočih in skupnih dejavnosti ter delovnih skupnosti.
Jz pripomb povzemamo na j pomembne po področjih.
REZULTATI poslovanja
Jeklarna je imela zaradi težav na bo-torsu veliko zastojev in izmečka.
Jeklovlek ponovno (prvič ob 1. trimesečju) zahteva analizo stroškov postavke 25.
Kalilnica — za 2. polletje bo treba sprejeti sklep o povečani amortizaciji.
Orodjarna. Ko bo izdelana analiza, ?akaj je bila realizacija v primerjavi z istim obdobjem lani nižja za 33%, bo delavski svet sprejel potrebne ukrepe.
Energija zahteva, naj se neskladja, ki v poprečku pomenijo do trikrat večji poračun med najvišjo in najnižjo VED, do obračuna v 3. četrtletju odpravijo.
ETS predlaga, da bi bili njihovi delavci pri ugotavljanju uspešnosti dela in poračunu vezani na tiste proizvodne tozde, v katerih opravljajo vzdrževalna dela. — Če delegati delavskega sveta v prihodnje gradiv za seje ob četrtletju in polletju ne bodo prejemali vsaj 4 dni pred sejo, ne bodo več razpravljali in sklepali o njih.
SGV. Razlike VED za poračun so zelo visoke in tak način delitve povzroča nezadovoljstvo.
Komerciala. Zaradi naporov za izvoz na konvertibilno tržišče bi morali biti udeleženi pri izvozni stimulaciji v višini poprečne izvozne uspešnosti železarne.
Računovodstvo. Tozdi skupnih in spremljajočih dejavnosti in delovne skupnosti so pri obeh poračunih pod poprečjem zato, ker se pri njih ne upošteva udeležba, ki jo imajo proizvodni tozdi zaradi izpadlega dohodka pri iz-
Tudi tu je železarna
Stroji in deli terjajo ugotovitev odgovornosti v zvezi z valji za izvoz. Rezalno orodje. Zahtevajo odgovor, akaj je bilo razporejenih za razširitev astne materialne osnove dela in zdru-onje v okviru Slovenskih železarn ‘>074.000 din. — Rezultate poslova-t Za Rezalno orodje in Bratstvo je te°a prikazovati ločeno.
Armature. Strokovne službe v železni morajo nameniti več pozornosti l?Jvoju armatur in pravočasni dobavi
. Komerciala. Nekateri materiali leži-
*? v špediciji v visokih kupih po 2 'J0 3 leta. Težko je hitro najti prave-*a> pa še varnost delavcev je ogrožena. . Računovodstvo. Vse del. skupnosti 11 strokovne službe naj bi pomagale, ,a, bi tozd Bratstvo čimprej dosegel brc rezultate.
r. KSZ. Treba je ugotoviti, zakaj pada mična produktivnost.
VED ZA PORAČUN IN
3.	TRIMESEČJE
. Tozdi spremljajočih in skupnih dejavnosti po vrsti ugotavljajo, da sedala merila za delitev poračuna niso stimulativna.
OCENE DELA
Ocene so se gibale med 0,98 in 1,02. Med zelo dobro ocenjene spadajo tozdi ETS, transport, energija in delno SGV, med nekaj slabše PII, RTP in komerciala, vsi drugi pa so vmes. Zelo močan je vtis, da se ob boljšem medsebojnem komuniciranju ne bi toliko medtozdovskih zamer vleklo skozi pol leta in vplivalo na ocene.
Energija. Tozd naj pripravi predloge za manjšo porabo energije in Izkoriščanje odpadne toplote ter predvidi možnost toplotnih Izolacij stavb (stroji in deli).
Strojno gradbeno vzdrževanje. Ker
je v jeklarni vedno več zahtevnih strojev in naprav, bi bilo treba dežurne vzdrževalce ustrezno izobraziti, njih število pa povečati (jeklarna). Popoldne in ponoči posegi delavcev niso tako učinkoviti kot dopoldne. Posledica so zastoji v proizvodnji (jeklolivarna). Tozdom, ki nosijo glavno breme izvoza, posvetiti več pozornosti (valjarna). Pohvala vzdrževalcem žerjavov, kritika drugim (orodjarna). Zamude pri generalnih popravilih strojev in slabše vzdrževanje stavb (stroji in deli).
Transport. Z boljšo organizacijo doseči dovažanje bolj toplih ingotov iz jeklarne. S tem skrajšati čase ogrevanja in prihraniti mazut (valjarna). Za lastne potrebe je tozd prisiljen kupp-vati svoja transportna sredstva (pnevmatični stroji). S prevozi so zadovoljni, z vzdrževanjem viličarjev ne (armature).
Projektivno izvajalni inženiring. Premalo ažurnega poslovanja očitajo po vrsti stroji in deli, pnevmatični stroji in armature, na boljši nadzor novogradenj pa opozarjata jeklolivarna in ETS.
Razvoj proizvodnje in trga. številne so pripombe na račun konstrukcijskega oddelka (jeklolivarna, armature, orodjarna). Na počasnost pri osvajanju novih proizvodov opozarjajo pnevmatični stroji, na kasnitve tehnične dokumentacije stroji in deli. Večjega sodelovanja pri informacijah o novih projektih in njih izdelavi si želi ETS.
Komerciala. Največ je kritike zaradi nepravočasnih dobav (jeklarna, pnevmatični stroji) in premalo naročil za zahodno tržišče (jeklovlek, stroji in deli, vzmetarna).
Kontrola kakovosti. Pripombe na račun merjenja trdot po termični obdelavi valjev in odlitkov so dali stroji in deli, pnevmatični stroji in armature.
Družbeni standard. Na nered pri delitvi malice opozarja jeklolivarna, na predolgo čakanje nanjo in na neusklajeno prihajanje na malico posameznih tozdov stroji in deli. Večji nadzor na Ivarčkem želi orodjarna, sprotno zaračunavanje povzročene škode od posameznikov v počitniškem domu pa zahteva SGV.
Kadrovsko splošne zadeve. V jeklarni menijo, da se invalidske zadeve rešujejo prepočasi. Učinkovitejše sodelovanje zdravstvenih delavcev s tozdi predlaga jeklolivarna. Na neažumost pri ocenjevanju SPPD opozarja jeklovlek, na prepočasno reševanje kadrovske problematike pa stroji in deli in pnevmatični stroji.
Tozd družbeni standard želi, naj ta delovna skupnost prevzame skrb za urejanje in čiščenje objektov, ki so last tega tozda, so pa zunaj železarne.
(Vir: poročila centra za samoupravljanje in informiranje, izdelana na podlagi ustreznih zapisnikov)
S čim nadomestiti mazut
Gospodarjenje. Pri izračunu lanske primerljive mase za OD bi morali upoštevati tudi premike v kadrovski strukturi.
V kovačnici menijo, da sta glede na podražitve vseh življenjskih potrebščin poračun in napoved VED prenizka.
V kalilnici pri sedanjem načinu izračunavanja poslovne uspešnosti ne pride do izraza njihova izjemno povečana fizična produktivnost (14%).
V industrijskih nožih bi radi vedeli, zakaj imajo tozdi, ki ne pokrivajo vseh obveznosti iz dohodka in čistega dohodka, enako ali višjo VED kot oni. Na VED za poračun bi moral po njihovem imeti določen vpliv tudi poslovni rezultat zadnjega kvartala, ne le poslovna uspešnost v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Rezalno orodje zadolžuje službo za sistem OD, da pripravi analizo poprečnih OD v mehanskih tozdih. Menijo, da bi glede na lastne poslovne rezultate morali imeti nekaj višje OD.
Armature. S sedanjim povišanjem VED zaostajajo pri OD za delovnimi organizacijami s sorodno dejavnostjo v občini Radlje.
Zaradi slabih plačilno bilančnih razmer v državi zaostaja uvoz surove nafte v prvih šestih mesecih letos že za cel milijon ton. Tako gre pri mazutu — kot naj gostejšem proizvodu frakcionirane destilacije nafte — iz rok v usta. Tudi v prihodnje ne kaže na boljše.
Zato bo treba mazut, ki ga v železarni dnevno porabimo okoli 60 ton, z nečim nadomestiti.
Nazaj na generatorski plin?
Namesto mazuta bi lahko uporabljali generatorski plin.
Jakob Konič, TOZD Komerciala: »Če bi šli nazaj na generatorski plin, ne bi storili le enega koraka nazaj, ampak več. Za proizvodnjo tega plina so potrebne velike količine premoga, na to pa nismo pripravljeni. Se za potrošnike ga ni dovolj, kako potem za industrijo. Pa tudi — zdaj smo se že navadili na boljše okolje.«
Franc Rožej, TOZD Pnevmatični stroji: »Moj oče je delal pri generatorjih, in je bil ves zakajen, tako se je kadilo. Danes že tako ali tako ni dovolj premoga. Kako bi pa potem, če bi ga čisto zmanjkalo?«
Anton Vehovar in Alojz Janežič, TOZD Energija, menita, da bi bilo preiti nazaj na generatorski plin slabo predvsem z ekološkega vidika. Da bi namestili ustrezne čistilne naprave, najbrž ni misliti,
ker ni denarja. Ce bi spuščali v Mežo fenole in katrane, bi spet postala mrtva reka. Uporaba generatorskega plina pride v poštev le ob velikih premogovnikih z velikimi zalogami. Tam se splača postaviti generatorje in potem plin po daljnovodih pošiljati odjemalcem. Ker v Sloveniji ni velikih premogovnikov, premoga ne moremo vplinjevati centralno. Prav zato je tudi že pred leti zamišljen elektrokemokombinat v Velenju padel v vodo. Poleg tega bi generatorski plin onemogočal proizvodnjo visoko kakovostnih jekel, saj vsebuje preveč nečistoč. Iti nazaj na generatorski plin bi pomenilo spet začeti svetiti s svečami.
Če bi že zanemarili ekološki vidik, ne bi smeli mimo takšnih opozoril: »Proizvodnja premoga je v prvih šestih mesecih letos za
1,780.000	ton manjša od pričakovane. Ker nismo pravočasno priskrbeli sredstev za razvoj premogovnikov, bo to zdaj vplivalo na preskrbo z energijo v prihodnjih letih« (Delo, 2. 8. 1982, »Ob koncu leta slabše energetske možnosti«).
Težave s premogom pa niso samo trenutne in ne bodo samo v prihodnosti, ampak so jih imeli že včasih. V Informativnem fužinar-ju št. 2., 1964, je bilo pod »Kako oskrbujemo, izdelujemo, prodajamo in izvažamo« zapisano: »Nav-
KAZALCI REZULTATOV DELA ZA ŽELEZARNO RAVNE OD 1. 1. DO 30. 6. 1982
1	DOSEŽENO 1981 2	Pl,AN 1982 3	DOSEŽENO 1982 4	4 : 2	4 : '
CELOTNI PRIHODEK GLEDE NA POPREČNO PORABLJENA OBRATNA SREDSTVA V %	0,90	0,00	0,82	91 ,1	
CELOTNI PRIHODEK GLEDE NA PORABLJENA SREDSTVA V %	1 ,29	1 ,29	1, 27	98,4	98,4
DOHODEK V PRIMERJAVI S PLANIRANIM DOHODKOM V %	1,11	0,00	0,92	82,8	
DOHODEK NA DELAVCA V DIN	238.270,00	277.237,00	263.599,00	110,6	95,0
DOHODEK V PRIMERJAVI S POPREČNO UPORARLJENIMI SREDSTVI V %	13,58	0,00	11 ,22	82,6	
IZLOČANJE IZ DOHODKA NA DELAVCA V DIN	48.410,00	0,00	59.540,00	122,9	
ČISTI DOHODEK NA DELAVCA V DIN	160.518,00	180.645,00	171.098,00	106,5	94,7
OSEBNI DOHODEK V PRIMERJAVI S PLANIRANIM OSEBNIM DOHODKOM	100,89	0,00	94 ,29	93,4	
OSEBNI DOHODEK IN SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO NA DELAVCA, MESEČNO POPREČJE V DIN	19.548,00	24.556,00	23.358,00	119,4	95,1
ČISTI OSEBNI DOHODEK NA DELAVCA, MESEČNO POPREČJE V DIN	12.271,00	14 .876 ,00	/ 14.272,00	116,3	95,9
IZLOČANJE IZ OSEBNEGA DOHODKA NA DELAVCA, MESEČNO POPREČJE V DIN	4.222,00	5.352,00	5. 158,00	122, 1	96,3
AKUMULACIJA V PRIMERJAVI Z DOHODKOM V %	22,91	15,83	15,97	69,7	100,8
AKUMULACIJA V PRIMERJAVI S ČISTIM DOHODKOM V	% 34,00	24,30	24 60	72,3	101,2
AKUMULACIJA Z AMORTIZACIJO V PRIMERJAVI S POPREČNO UPORAB. POSLOVNIMI SREDSTVI V %	5,02	0,00	4,41	87,8	
AKUMULACIJA V PRIMERJAVI S POPREČNO UPORABLJENIMI SREDSTVI V %	3,11	0,00	1,79	57,5	
POPREČNO UPORABLJENA POSLOVNA SREDSTVA NA DELAVCA V DIN	1 .755.302 ,00	0,00	2.350.267,00	133,8	
poprečno Število delavcev na podlagi STANJA NA KONCU MESECA	5.289	5.668	5.538	104,7	97,7
IZGUBA NA DELAVCA V DIN					
ODPLAČILA ZA INVESTICIJSKE KREDITE V PRIMERJAVI S SREDSTVI ZA REPRODUKCIJO	41,17	0,00	46,56	113,0	
KAZALCI PO 14 0. ČLENU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU TN ODLOKA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA			SVETA (UR.LIST	SFRJ ŠT.	8/78)
zlic starim urgencam pri sekretariatu za industrijo SRS in pri upravah posameznih rudnikov nismo uspeli narediti zaloge premoga. Zadeva glede preskrbe s premogom v državi je znana: proizvajamo manj premoga, kot ga industrija potrebuje. Kakor je bilo objavljeno v časopisih, bo zadeva rešena 1. 1970. (To je resnični primer dolgoročnega planiranja!) Zato s premogom »životarimo« in ga dobimo le za »silo« toliko, kot ga rabimo. Zalog premoga torej ni. Ob prvem večjem zastoju na železniških progah (sneg, plazovi itd.) bomo težko prizadeti in bomo obratovanje tudi delno ustavili. Premog je bil in bo še vnaprej najkritičnejši material. F. B.«
Uvažati zemeljski plin?
Mazut bi lahko zamenjali tudi z zemeljskim plinom.
Anton Vehovar in Alojz Janežič menita, da bi bila to najboljša rešitev. Poleg velikanskih količin zemeljskega plina v Sovjetski zvezi in Alžiriji se kažejo možnosti za njegovo pridobivanje tudi doma v Petišovcih, Kutini in v Jadranskem morju. Da ga dolgo ne bo zmanjkalo, je precej gotovo. Poleg tega je zemeljski plin suh, brez primesi (omogočal bi proizvodnjo visoko kakovostnih jekel in ne bi onesnaževal okolja). Tudi predelava peči v železarni ne bi bila prevelika naložba. Kotlarna in žarilne peči v valjarni že imajo kombinirane gorilnike (za olje
in plin) in tudi plinovodi bi zadoščali. Nekoliko bi bilo treba povečati le zunanjo Petrolovo merilno postajo in preurediti še druge peči.
Tehtnica z dobrimi stranmi generatorskega in zemeljskega plina
Tozd stroji in deli je s svojimi 500 zaposlenimi, z 8300 tonami letne proizvodnje in z okoli 1300 pridelanimi milijoni velik za poprečno slovensko tovarno kovinske predelave in strojegradnje. Njegov glavni proizvodni program predstavljajo valji, odkovki in stiskalnice. Je največji med tozdi mehanske obdelave, tudi največji izvoznik. Sedanjost in prihodnost tozda je vsebina tega zapisa.
JUGOSLOVANSKE VALJARNE NE MOREJO BREZ PROIZVODNJE VALJEV NA RAVNAH
Valji za hladno valjanje pločevine in folij so danes visoko konjunkturen proizvod. Tozd jih
se po teh mnenjih tako popolnoma nagiba na eno stran in veleva: čimprej začeti preurejevati peči v železarni za kurjenje z zemeljskim plinom.
Pripravila: Helena Merkač
izvaža v Sovjetsko zvezo, odpira se zahodno tržišče, doma pa je tudi vse večje povpraševanje po valjih. To pomeni veliko odgovornost tozda pred družbo, saj bi jugoslovanske valjarne brez ravenskih valjev morale le-te uvažati.
Ker je »projekt valji« iz objektivnih razlogov prestavljen iz tega v naslednje srednjeročno obdobje, obveznosti do trga pa so vedno večje, tozd posamezne nove stroje za obdelavo valjev vgrajuje kar v stare prostore. Ni pa to edina težava. Ker ima tozd kalilnica premajhne zmogljivosti, poteka termična obdelava valjev tudi v drugih tozdih. Ko sprejemamo naročila za valje, seveda ne vemo vnaprej, kako bodo čez
čas zasedene kapacitete teh to*' do v, zato rado prihaja do zamud' Da bi valje bolje prodajali na Zahodu, bi po mnenju ravnatelj® tozda morali biti tam komercial' no-strokovno bolj stalno navzo«-1 in konkurenčno sposobni. D°” končana naložba v EPZ naprav“ bo dala nove možnosti tem lZ' delkom.
DELATI ZA NAFTNO INDUSTRIJO
Pri obdelanih odkovkih je s®' dan j a proizvodnja zaradi mnogi" enkratnih naročil še preveč ra*' nolika. Zato želijo »očistiti« Pr0" izvodni program, ga usmeriti * potrebe naftne industrije in ga časom kompletirati. Tu je ozk grlo stroj za globoko vrtanj®' Upajo ga dobiti od domaČeg® proizvajalca vsaj v prvi polovi®
1.	1983. S tem bo oprema izpop01' njena.
Če bi osvojili proizvodnjo vrtalnih cevi in vrtalnega orodj®’ jim v naslednjih desetih letih u bi bilo treba razmišljati o dodat' nih programih, saj so tu še ve' like potrebe doma in na Vzhodu-
STROJEGRADNJA POTREBUJ*' USMERITEV ZA DALJŠE OBDOBJE
Tozd stroji in deli 42 odstj vrednosti svoje proizvodnje na klirinško področje (valje ( stiskalnice). Za stiskalnice imaJ
Danes in jutri TOZD stroji in deli
(Povzetek razgovora z ravnateljem Jožetom Potočnikom)
k SZ naročila že za 1. 1983. Ker Slovenci pri blagovni menjavi nase države s Sovjetsko zvezo nihamo zmeraj najbolj srečne roke (najbolj je v spominu sedanje nolgo čakanje na nikelj), se zgodi, na geslo: »treba je izvažati tudi ® Vzhod«, kdaj zamenja ravno obratno geslo. Na srečo je sicer Proizvodni ciklus v strojegradnji ako dolg, da se živci vmes spet Pomirijo, vendar po mnenju ravnatelja tozd trajno tako velikega Klirinškega izvoza ne bo zmogel, mi n™a zanj nobene prave stimulacije. Glede izvoznih premij “° Izvozniki na Zahod precej na noljsem. Hkrati pa je seveda tudi ras, da nam izvoz na Vzhod lahko agotovi prihranek deviz oziroma ?a“avo repromateriala za meta-urške tozde (staro železo, nikelj tn.). Urejanje dohodkovnih odno-znotraj železarne pa je pod-~Je> ki ga nenehno dograjujemo. Strojegradnja, predvsem izde-ava težkih strojev, se ne more Preusmerjati od danes na jutri, ato potrebuje daljše usmeritve,
Y maju in juniju so bile odobrene naslednje inovacije:
TOZD jeklarna
Ptu Hafnerju II je bilo dodeljeno nkratno nadomestilo 3500 din za iz-oljsavo dozatorja aluminija pri EPŽ apravi. Z inovacijo se je izboljšalo do-ranje aluminija, povečanja dohodka vfti^* tC* 'novaci)i n' hilo moč ugoto-
TOZD valjarna
: [wmu Štinjeku in Adolfu Hladniku 1? n dodelicno enkratno nadomestilo ./000 din za izboljšavo odvoda goto-j okroglih profilov na tretjem in pe-em ogrodju srednje proge. Povečanja ohodka pri tej inovaciji ni bilo moč ,8.otoviti, pri delitvi pa sta udeležena njek s 70 in Hladnik s 30 odstotki. , Maksu Frajdlu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 6000 din za izbolj-av° odvoda ovalov na četrtem in pe-em ogrodju srednje proge. Povečanja ohodka pri tej inovaciji ni bilo moč u8otoviti.
. Viljemu Irmanu in Francu Gostenč-'ku je bilo dodeljeno prvo nadome-' o 37.700 din za predelavo obzidave Pokrovov na globinskih pečeh. V pr-, e,h letu je bil z inovacijo povečan do-odek tozda za 1,305.933 din, pri de-pvi pa sta udeležena Irman s 60 in ostenčnik s 40 odstotki.
Jožetu Trbižanu, Lazu Saviču, Dobniku Naberniku, Edvardu Plazovni-.u> Zdenku Kraševcu, Ferdu Francu, Smrečnik in Dragu Jehartu je pl® dodeljeno enkratno nadomestilo '^23,50 din za predelavo kardanske °rcdi na težki progi. Z inovacijo je bil .^varjen enkratni prihranek 415.912 ?• Pri delitvi so prvi trije avtorji odst k^i S nas	Pct	Pa z 11
fotonu Štriglu, Janezu Kovačiču, Jo-“P Džuriču, Romanu Polajnerju, Fran-? Mlinarju in Antonu Knezu je bilo , odeljeno enkratno nadomestilo vsa-po 4000 din za predelavo distanč-sjh obročev na ravnalnem stroju P s. ^'mer so se zmanjšali zastoji, ovečanja dohodka pri tej inovaciji ni moč ugotoviti, j. Navedenim avtorjem brez Antona heza je bilo dodeljeno enako nado-ni?stilo za izboljšavo varovanja vodil-valjev na istem stroju, s čimer se
vedeti mora, katero industrijo bomo v prihodnje razvijali, da bi vedeli, ali bo le-ta potrebovala naše stroje. Takih strojev seveda ne proizvajamo sami, ampak tudi druge delovne organizacije. Zato so potrebna dogovarjanja in usklajevanja. Ta potekajo večinoma v strokovnem združenju Ma-šinosavez. Njena glavna naloga je usklajevanje bodočega razvoja.
Prodor strojegradnje na Zahod je zelo vprašljiv, saj je tam to področje visoko razvito, konkurenca je velika, obstajajo pa tudi monopoli. Zato se za prihodnost kažejo perspektive znotraj železarne v večanju znanja, izpopolnjevanju tehnologije, v dopolnjevanju sedanjih izdelkov v smeri inženiringa skupaj z zunanjimi partnerji. Hkrati moramo še bolj raziskovati tržišče in biti na njem komercialno strokovno navzoči. Pri izvozu pa ne smemo prezreti precejšnje možnosti, ki jih nudijo države v razvoju.
Marjan Kolar
prihrani pri vskočnikih, zmanjšali pa so se še zastoji. Tudi pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti povečanja dohodka.
Maksu Pšeničniku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo 32.955,10 din za izdelavo priprave za obdelavo pečnih iz-vrtin na sklopkah srednje proge. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 434.335 din.
Adolfu Hladniku in Jovanu Džuriču je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo vsakemu po 6000 din za izboljšavo ohlajanja srednjih in spodnjih valjev na lahki in srednji progi, s čimer se je povečala zdržljivost valjev, povečanja dohodka pa pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti.
Maksu Frajdlu in Alojzu Hrašanu je bilo dodeljeno enako nadomestilo za spremembo kalibracije na prvem, četrtem in petem ogrodju srednje proge, s čimer se je povečala produktivnost. Tudi pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti povečanja dohodka.
Marjanu Levičarju, Viliju Naveršni-ku, Francu Mlinarju, Jožetu Štreklju in Jožetu Verdineku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 326.252,10 din za obnovitev sklopk in puš na srednji in lahki progi, s čimer so nadomestili uvoz. Z inovacijo je bilo doseženo enkratno povečanje dohodka 17,617.427 din. Pri delitvi so udeleženi Levičar s 50, Naveršnik in Mlinar s 15 ter Štre-kelj in Verdinek z 10 odstotki.
TOZD stroji in deli
Mirku Moriju, Marjanu Dirntišu, Boštjanu Lutru in Danijelu Merkaču je bilo dodeljeno tretje nadomestilo za izboljšavo tehnologije obdelave zvarjen-cev za stiskalnice. V četrtem in petem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 2,258.033 din. Nadomestilo znaša 64.664 din, avtorji pa si ga dele na enake dele.
Vinku Hrovalu in Jožetu Rezarju je bilo dodeljeno tretje nadomestilo za izdelavo priprave za zarisovanje valjev. V četrtem in petem letu je bil z uporabo inovacije povečan dohodek tozda poprečno letno za 90.926 din. Nadomestilo znaša 11.783,30 din, pri delitvi pa sta udeležena Hroval s 75 in Rezar s 25 odstotki.
Jožetu Močivniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo 9.942,55 din za izdelavo priprave za poliranje središčnih gnezd na valjih. V drugem letu je bil z uporabo inovacije povečan dohodek tozda poprečno letno za 70.473 din.
Petru Stumbergerju in Alojzu Strmčniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo za izdelavo šablone pri izrezovanju nosilcev za osovine prikolic. V drugem in tretjem letu je bil z uporabo inovacije povečan dohodek tozda poprečno letno za 16.830 din. Nadomestilo znaša 2.046,40 din, avtorja pa si ga delita na polovico.
Mirku Gorcnšku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo 36.662,45 din za zamenjavo odkovkov za stiskalnice. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 1,784.003 din.
Adolfu Pustoslemšku, Marjanu Senici, Alojzu Strmčniku, Maksu Večku, Jožetu Gradišniku, Blažu Mlakarju, Vladu Vogrinu, Hinku Štampahu, Stanku Strmčniku in Alenki Rodičevi je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo za izboljšavo tehnologije izdelave osovin Goša. V petih letih uporabe inovacije je znašal povečani dohodek tozda poprečno letno 1,141.571 din. Nadome-
Skladišča na prostem cvetijo
stilo znaša 93.364 din, pri delitvi pa so avtorji udeleženi z deleži od 5 do 33 odstotkov.
TOZD industrijski noži
Ivanu Tratniku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 7000 din za izdelavo dveh ravnalnih miz za ravnanje segmentnih krožnih žag, s čimer se je olajšalo priučevanje novih delavcev pri ravnanju, ravnanje pa je kakovostnejše. Povečanja dohodka pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti.
TOZD pnevmatični stroji
Slavku Strmčniku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo 21.889,55 din za rekonstrukcijo cilindra RRK-30, s čimer se je prihranilo pri vložnem materialu in obdelavi. V četrtem in petem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 783.661 din.
Vladu Maku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo 7.237,20 din za racionaliziranje obdelave odkopnih konic. V prvem letu je bil z uporabo inovacije povečan dohodek tozda za 80.620 din.
TOZD rezalno orodje
Milanu Kragelniku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 7500 din za izdelavo priprave za čiščenje ostružkov pri rezkanju ivernih nožev, s čimer sta se povečali produktivnost in varnost ter zmanjšala možnost loma orodja. Povečanja dohodka pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti.
Milanu Podojstršku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 15.000 din za racionaliziranje izdelave termokompen-zacijskih utorov na žagah HM, s čimer se je povečala produktivnost.
Martinu Novaku, Hermanu Čepelni-ku in Ivanu Pisarju je bilo dodeljeno prvo nadomestilo 11.008,75 din za izdelavo dveh priprav pri obdelavi nožev za zvare. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 170.848 din. Pri delitvi so udeleženi Novak s 50, Čepelnik in Pisar pa s po 25 odstotki.
Ivanu Kosu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo 56.834,50 din za izdelavo kotla za razmaščevanje orodja. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 2,431.441 din.
Stanku Jehartu in Martinu Novaku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo 3916 din za racionaliziranje postopka vrtanja izvrtin na vpenjalnih glavah za ekscentrično vpenjanje. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 37.262 din.
Franjo Krivec
INOVACIJE
NATEČAJ ZA SANACUO KLIMATSKIH RAZMER V HALI INDUSTRIJSKIH NOŽEV
Na podlagi sklepa delavskega sveta in komisije za gospodarjenje tozd industrijski noži Ravne razpisujemo natečaj za sanacijo klimatskih razmer v naši hali. Predlog rešitve mora obsegati tehnično poročilo sanacije in ustrezno tehnično dokumentacijo za izvedbo del za predlagano rešitev.
Na natečaju lahko sodeluje posameznik ali skupina. Pravico sodelovanja imajo samo delavci, zaposleni v Železarni Ravne.
Prijava mora vsebovati:
— nosilca in odgovornega za realizacijo predloga
— ime in priimek sodelavcev
—• kratko vsebino predloga
— ponudbeno vrednost za opravljena dela
Rok za prijavo je 15 dni po objavi v Fužinarju. Predloge bo ocenila komisija za gospodarjenje tozd industrijski noži in o rezultatih obvestila prijavljene.
Ravnatelj TOZD ind. noži Alojz Knez, dipl. inž.
TOZD stroji in deli razpisuje inovacije
Komisija za gospodarjenje tozda stroji in deli razpisuje naslednje usmerjene inovacije:
1. Gretje delavniških prostorov
Letni stroški centralne kurjave za naše delavniške prostore znašajo skoraj 20 mio din in so tako poleg materialnih stroškov najpomembnejša postavka, ki npr. daleč presega stroške za vso porabljeno el. energijo. Zmanjšanje stroškov je možno z boljšo izolacijo sten, strehe in vrat ter izrabo velikih količin toplote, ki se zbira v visokih delavnicah pod ostrešjem.
2. Izdelava progresivnih batnih raz-delilcev
Progresivne batne razdelilce v večjih količinah uporabljamo pri proizvodnji stiskalnic. Proizvajalca na domačem tržišču zaenkrat ni in zaradi tega te izdelke uvažamo. Začetki osvajanja proizvodnje batnih razdelilcev so bili storjeni v orodjarni, vendar zaradi obremenjenosti orodjarne z rednimi proizvodnimi nalogami delo ni steklo. Potrebno je oceniti potrebe jugoslovanskega tržišča ter izdelati osnove projekta s posebnim vidikom za možnosti zaposlovanja žensk in invalidov.
3. Organizacija uporabe in prodaje odpadkov
V naši TO sicer že uporabljamo odpadni material, vendar vse možnosti še daleč niso izkoriščene, neizkoriščena pa je možnost uporabe odpadkov, ki nastajajo v kovačnici in valjarni. Poleg uporabe odpadkov za lastne potrebe bi bilo smotrno povečati tudi prodajo tega materiala. Potrebno je standardizirati kvalitete, dimenzije in količine odpadkov, ki se naj shranjujejo, ter precizirati postopke za uporabo in plasma na tržišču.
4. Planiranje proizvodnje
Sedanji postopki planiranja proizvodnje zahtevajo dolge pretočne čase in kot posledica veliko nedovršeno proizvodnjo. Ker nimamo dovolj sredstev v poslovnem skladu, smo prisiljeni za obratna sredstva najemati kredite in plačevati obresti. Poleg tega so pogoste težave pri montaži strojev zaradi manjkajočih delov. Naloga je zahtevna in bo potrebno veliko inventivnega dela tudi po uvedbi programa planiranja z razširitvijo računalnika, kar pripravlja DS za gospodarjenje.
5. Mehanizacija vpenjanja izdelkov
Skoraj na vseh obdelovalnih strojih je možno mehanizirati vpenjanje izdelkov, kar bi v večji meri omogočilo delo invalidom in ženskam. Ker nameravamo v prihodnje očistiti program individualne proizvodnje in bo več izdelkov, ki se v proizvodnji ponavljajo, je ta naloga še posebej aktualna.
6. Litje zamašnjakov za stiskalnice
Za zamašnjake za stiskalnice je značilno, da so manj trdnostno obremenjeni, za delo stiskalnice pa je potrebna njihova masa. Prihranek se doseže s tem, da se uporabi talina v topilnici. Prvi preizkus je opravljen, potrebno pa je še veliko dela in iznajdljivosti do določitve dovolj zanesljivega tehnološkega postopka izdelave litja zamašnjakov brez nalitkov.
7. Utrjevanje zob
Za utrjevanje zob za nov tip torzij-skih osi je predvidena izdelava novega stroja. Preveriti je potrebno možnost utrjevanja zob na slabo izkoriščanem odvalno rezkalnem stroju pfauther ali na stroju za valjanje navojev.
8. Izkoriščenost kapacitet na odvalno rezkalnem stroju pfauther
Stroj je bil nabavljen za proizvodnjo po posebnem programu, je sicer nujno potreben, vendar je v proizvodni verigi premalo izkoriščen. Boljšo izkoriščenost lahko dosežemo z osvojitvijo proizvodnje novih izdelkov in delno z dodatno opremo za proizvodnjo delov za stiskalnice.
9. Organizacija dostave orodja
Delavci se sedaj sami oskrbujejo z orodjem in pripravami iz orodnih skladišč. Večjo produktivnost bi dosegli z dostavo orodja in priprav na delovna mesta. Potrebna je analiza učinkov in organizacijski predpis ob istočasni selekciji primerov, kjer se bi to obrestovalo.
10. Rezkanje valjev in nosilcev ferod
Oba izdelka se sedaj rezkata na kopirnih strojih v orodjarni, zaradi stroškov in nevarnosti ozkega grla na kopirnih strojih se bi naj ugotovila možnost rezkanja na klasičnih rezkalnih strojih.
11. Izboljšanje okolja pleskarjev
Zaradi znane situacije se bo izgradnja lakirnice za dele za stiskalnice preložila in bi bilo potrebno ugotoviti možnosti za izboljšanje okolja pleskarjev v montažni hali.
12. Potrošnja olja za globoko vrtanje
Stroj za globoko vrtanje troši letno nad 151 dragega vrtalnega olja. Potrebno je ugotoviti vzroke in predvideti ukrepe za zmanjšanje potrošnje.
13. Obnova valjev
Z nekaterimi kupci naših valjev je dogovorjeno, da nam vračajo iztrošene valje. Valji so sicer namenjeni za pre-topitev ali prekovanje, vendar bi bilo možno nekatere valje tudi s prekalje-njem in mehansko dodelavo obnoviti, predvsem bi pa bilo nujno doseči povečanje količin vračanih valjev.
14. Normativi za stimulacijo štednje pri orodju
Poraba trdokovinskih ploščic je zelo velika, saj jih letno potrošimo 15.960 v vrednosti 2,140.955 din. Potrošnja bi se sigurno zmanjšala, če bi znali na realen način določiti odvisnosti osebnega prispevka delavca od porabljenih količin trdokovinskih ploščic.
15. Uporaba osebnih zaščitnih sredstev
Poraba zaščitnih sredstev skokovito narašča. Samo za rokavice potrobimo
500.000	din. Potrebno je analizirati in spremeniti dela, kjer je potrošnja osebnih zaščitnih sredstev velika in predvideti stimulacijo za varčevanje.
Prijave je treba dostaviti službi za inovacije. O izbiri najsmotrnejših rešitev bo odločala komisija za gospodarjenje, uspele rešitve pa bodo nagrajene po pravilniku o inovacijah.
Nadomestila OD delovnim invalidom po novem realnejša in pravičnejša
Novi statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je v veljavi od 1. 1. 1982, prinaša na področju ugotavljanja nadomestil OD delovnim invalidom (II. in III. kategorije) zaradi nižjega dohodka na ustreznem delu vrsto novosy. Te novosti lahko ocenimo za zelo pozitivne tako za delovne invalide kot za organizacije združenega dela.
2e sam način ugotavljanja dohodka na svojem in ustreznem delu in čas izplačevanja nadomestila zagotavlja delovnim invalidom pravično in realno nadomestilo OD. Ker pa je višina nadomestila odvisna tudi od osebnega prispevka delovnega invalida na ustreznem delu, lahko tudi v delovni organizaciji upravičeno pričakujemo boljše delovne uspehe.
Z novim statutom je nadomestilo urejeno v 102. in 103. členu.
102.	člen
Pravico do nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu ima zavarovanec, ki je postal invalid
II.	ali III. kategorije invalidnosti od dneva, ko je na podlagi pridobljene pravice do zaposlitve začel opravljati drugo ustrezno delo, za katero prejema manjši osebni dohodek, kot ga je prejemal za delo, ki ga je opravljal pred invalidnostjo.
Pravico do nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka ima delovni invalid II. kategorije invalidnosti poleg pravice do nadomestila zaradi za-
poslitve s časom, krajšim od polnega delovnega časa.
103.	člen
Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu je enako razliki med osebnim dohodkom, ki bi ga delovni invalid prejel za poprečne delovne uspehe, če bi še delal na svojem delu, in osebnim dohodkom, ki ga prejema za poprečne delovne uspehe na ustreznem delu.
Da bi se zagotovila večja delovna storilnost in krepil interes delovnega invalida za boljše delo, se nadomestilo, odmerjeno po prvem odstavku tega člena, sorazmerno poveča ali zniža glede na rezultate dela na ustreznem delu, ugotovljene po osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, določenih v samoupravnih splošnih aktih organizacije združenega dela ali delovne skupnosti.
Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu se dokončno odmeri enkrat letno po zaključnem računu, do takrat pa se delov-np^tu invalidu izplačuje akontacija v višini razlike med akontacijo osebnega dohodka, ki bi jo prejemal za svoje delo, in akontacijo osebnega dohodka, ki jo prejema za ustrezno delo. Višino nadomestila iz tega člena po sporazumu s skupnostjo ugotavlja in izplačuje v breme skupnosti organizacija, kjer je delovni invalid zaposlen.
Ce je višina nadomestila, ki ga ugotovi organizacija, sporna, odloči o njegovi višini skupnost.
Vertikale
Naj še pojasnimo izraza »svoje« in »ustrezno« delo, ki sta opredeljena v 56. in 57. členu statuta.
Svoje delo so dela in naloge, na, terih je zavarovanec delal neposredn°> preden je postal invalid. Če je za zavarovanca ugodnejše, so to na njeg°v0 zahtevo dela in naloge, ki jih je opravljal najmanj dve leti v zadnjih treh letih dela, preden je postal invalid ali je nastala neposredna nevarnost, da P0-stane invalid.
Drugo ustrezno delo so dela in °a-loge, ki jih je delovni invalid zmozen opravljati določen delovni čas, prtme-ren preostali zmožnosti, z normalni01 delovnim učinkom in delovnim nsP0-rom, ki ne poslabša njegove invalid' nosti.
To so dela in naloge, ki jih delov01 invalid opravlja po nastanku invalid00-sti.
In katere novosti prinaša nov stali* SPIZ?
Gre za dve spremembi, ki v preji’-njem statutu nista bili v skladu s p meljnim zakonom pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To sta nacjn ugotavljanja dohodka na svojem 01 ustreznem delu in čas priznavanja f}*' domestila OD, in novost, ki stirnul|r" delovnega invalida za doseganje e**11 boljših delovnih rezultatov na ustrez-nem delu.
Prva sprememba se nanaša na n?0-tavljanje osebnega dohodka na sv°le01 in ustreznem delu oziroma na pravun° upoštevanje deleža osebnega dohod** za minulo delo.
Po prejšnjem statutu se je nado°P stilo ugotavljalo na osnovi razlike me° poprečnim dohodkom, ki sta ga d°P gli skupini delavcev na svojem ia ustreznem delu. Znano pa je, da je 0 delih, kjer so delavci postali invalid1’ zaradi težjih delovnih pogojev vecJ fluktuacija in so na njih zaposleni delavci z minimalnim deležem osebne?" dohodka za minulo delo. Medtem ustrezna dela delovnih invalidov nts° izpostavljena takšni fluktuaciji P na njih zaposleni delovni invalidi * delavci z znatno višjim deležem os** nega dohodka za minulo delo.
Razumljivo je, da takšen način ufP tavljanja dohodka ni mogel dati t*** nega nadomestila, saj delež osebne? dohodka za minulo delo v strukm osebnega dohodka ni zanemari jiv.pn*' ša kar 17% na SAOD in osebni P0 spevek.
2 novim statutom je napaka odpravljena tako, da se ugotavlja osebni dohodek, ki bi ga delavec dobil za poprečne delovne uspehe, če bi še delal na svojem delu. To pa pomeni, da se mo-ta pri ugotavljanju dohodka upoštevat invalidov delež OD za minulo delo tako na svojem kot na ustreznem delu.
Takšen način ugotavljanja osebnega dohodka je možen le s teoretičnim izračunom, v katerem se bodo upošteva-hvsi pogoji za pridobivanje OD, določeni za posamezna dela in naloge (skupina zahtevnosti del, poprečni oseb-hi prispevek, dodatki za oblike delovnega časa, posebni pogoji dela, dodatek za temperaturne spremembe in de-. dajnost) in pogoji, ki jih izpolnjuje delovni invalid (njegov delež za minulo delo).
Teoretični izračun bo izveden po naslednjem principu: (SAOD X pop. OP X invalid. MD) + (SAOD X * OBL. DC) + (SPPD + TS + D) X VED
Pruga sprememba se nanaša na čas Priznavanja nadomestil OD. Po prejš-nlfjn statutu se je ugotovljena razlika rned poprečnim OD na svojem in us-reznem delu, ugotovljena v določenem 9no/ rskcm ^etu’ v višini 100% ali {J /o, odvisno od vzroka invalidnosti, °t nadomestilo OD priznavala šele v naslednjem koledarskem letu. V no-vCm ktu pa se bo priznavala teko-Ce za isto obdobje. Razlika, ugo-°vljena v letu 1982, bo tudi nadome-5 °vala OD za leto 1982.
o konkretnim primerom lahko naj-uolje prikažemo, kakšna je pridobitev novega statuta.
I Vzemimo za primer delovnega inva-,a> ki je upravičen do 100% nadomestila OD v letu 1981. Skupina na njegovem »svojem« delu je v letu 1980 dosegla 10.000 din dohodka, skupina na ustreznem delu pa 5000 din dohodka. 100% nadomestilo OD znaša 5000 din.
_ V delovni organizaciji je bil porast V P v letu 1981 nasproti letu 1980 °koli 30 %.
Skupina delavcev na svojem delu je l ptu 1981 dosgla 1300 din dohodka ' n000 t ,30% = 13-000 din).
Delovni invalid pa je skupno z nadomestilom in 30% povečanjem (5000 + 1500 + 5000) dosegel 11.500 din dohodka, kar je za 1500 din manj, kot mu je načelno zagotovljeno.
Tretja sprememba je že omenjena novost, ki delovnega invalida na Ustreznem delu stimulira za doseganje -fn? boljših rezultatov dela. Čim več-J‘ je invalidov prispevek na ustreznem dem, tem večje je lahko nadomestilo 'JD in obratno.
To je zakonodajalec uvedel predvsem zaradi tega, da bi se zagotovila Večja delovna storilnost in krepil inte-Jes delovnega invalida za boljše delo. ^nano je namreč, da v nekaterih primerih nadomestilo OD dosega tudi do
50 % osebnega dohodka delovnega invalida in da je v takšnih primerih sam osebni prispevek (norma) na« ustreznem delu premalo stimulativen.
Naj še omenim, da novi statut ne zagotavlja samo realnejšega in pravičnega nadomestila OD delovnim invalidom, omogoča tudi računalniško obdelavo podatkov, s tem pa je ugotavljanje podatkov na svojem in ustreznem delu zanesljivejše in hitrejše.
In kako bo potekalo ugotavljanje nadomestila OD za leto 1982?
15. 4. 1982 je že bila izplačana prva akontacija, ki je znašala 25% na ugotovljeno nadomestilo OD, za leto 1981. Ta akontacija je bila zaradi tega, da se bi obdržal življenjski standard delovnih invalidov. V tem času namreč še ni bilo znano, kako se bo nadomestilo ugotavljalo po novem statutu. V letu 1981 in 1982 pa je bil zabeležen precejšen porast življenjskih stroškov.
V avgustu in septembru bo izvedena druga akontacija nadomestil. Ta bo obračunana po prej opisanem postopku na osnovi dohodkov, doseženih v
I.	kvartalu leta 1982.
Po zaključnem računu leta 1982 pa bo končna odmera nadomestila OD za leto 1982. Predvidevamo, da bo to v marcu in aprilu leta 1983.
V delovni organizaciji je že izdelan izračun osebnih odhodkov po delih in nalogah. V TOZD in DS pa poteka akcija usklajevanja svojih del delovnih invalidov z novo organizacijo in novim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov.
To usklajevanje je zelo pomembno. Od pravilno ovrednotenega in usklajenega svojega dela delovnega invalida z novim pravilnikom o delitvi OD bo odvisna višina nadomestila OD oziroma osebni dohodek delovnega invalida. Potrebno pa je zaradi tega, ker so med delovnimi invalidi starejši primeri, njihova »svoja« dela pa so bila v tem času bodisi že usklajena, preimenovana ali pa so se spremenili pogoji nagrajevanja.
Vodstva TOZD in DS so že dobila sezname, na katerih delih so posamezni delavci postali delovni invalidi, z navodili za usklajevanje.
Rezultati usklajevanja bodo objavljeni na oglasnih deskah po TOZD in DS, kjer so delavci postali invalidi. Vsak posameznik pa bo z uskladitvijo in višino nadomestila OD seznanjen tudi s sklepom o ugotovitvi akontacije na nadomestilo OD strokovne službe SPIZ Ravne. Če se posamezniki z uskladitvijo svojega dela z novim pravilnikom ne bodo strinjali, lahko še pred izdajo sklepa o ugotovitvi nadomestila podajo pripombo pismeno ali ustno strokovni službi (soba št. 17, tel. 391). Pripomba pa bo tudi možna na sam sklep o ugotovitvi nadomestila v skladu s pravnim poukom!
Milan Praznik
opremljen stanovanjski prostor se šteje:« ...
Zakon o stanovanjskih razmerjih v 64. členu točka 1 navaja: »Stanovanjsko pogodbo je mogoče odpovedati imetniku stanovanjske pravice tudi tedaj, če so on in uporabniki stanovanja nehali uporabljati stanovanje in brez presledka več kot 6 mesecev niso več stanovali v njem, ne glede na to, ali so takrat bili v državi ali v tujini, ali če je stanovanje v celoti oddano pod-stanovalcem ali če stanovanje uporablja oseba, ki po tem zakonu ni uporabnik stanovanja.«
To predpisujejo normativni akti poleg drugega urejanja podstanovalskih razmerij.
Podstanovalec je izključeno vezan na nosilca stanovanjske pravice in izgubi vse pravice, ko preneha stanovanjsko razmerje nosilcu stanovanjske pravice.
V počastitev dneva vstaje je bilo izredno slovesno po vsej koroški krajini, med vsemi svečanostmi pa je najbrž izstopala tista pri spominskem obeležju na Kozarnici pod Uršljo goro. Pisana množica pohodnikov se je že zgodaj zjutraj zbrala na Ravnah ter potem krenila proti Kot-
ljam, kjer so se ji pridružili še ostali. Pohodniki, bilo jih je prek sto, so na svoji poti obiskovali številna spominska obeležja, spoznavali so protipožarna sredstva ter nekaj vrst strelnega orožja. Manjkalo pa ni tudi pogovorov z nekdanjimi borci in aktivisti. Seveda je bilo največ vprašanj prav iz vrst mladih, kar pa je tudi dokaz več, da mladi dostojno ohranjajo in negujejo vse tisto, kar je bilo nekoč za slehernega borca sveto, to pa je svoboda, bratstvo, enotnost vseh naših narodov in narodnosti. Še zlasti pa je bil pohod pomemben za delavce TOZD jeklo-livarne železarne Ravne, saj so prav ti prevzeli pokroviteljstvo nad spominskim obeležjem Ko-zarnica ter še posebej skrbno zbirali gradivo in zapiske o delu okrožnega komiteja KPS za dravograjsko okrožje, saj je bil na Kozarnici sedež prav tega komiteja. Tako malo je ohranjenega iz tistih dni in prav
Podstanovalec ni zavezan plačati finančne udeležbe iz naslova sklenjene podstanovalske pogodbe, temveč od tega plača občinski davek na sklenjeno pogodbo.
Normativno so ta razmerja precej dobro urejena, pomanjkljivosti so samo v izvajanju tega. Stanodajalec pri sklepanju pogodbe nima vpliva ali pristojnosti, niti se ga seznani o sklepanju pogodbe. Enako nima možnosti nad doslednim izvajanjem teh razmerij. Tu bodo večjo vlogo morale odigrati skupnosti stanovalcev, kjer stanovalci oddajajo stanovanja v podnajem.
Bolj dosledni pri sklepanju podstanovalskih pogodb bodo morali biti tudi občinski upravni organi, pristojni za stanovanjske zadeve, da se bodo onemogočila izigravanja.
Referent za stanovanjske zadeve
zato je pobuda TOZD jekloli-varne, da to ohranja ter zbira, toliko bolj pohvalna in plemenita.
Med gostimi, skoraj neprehodnimi gozdovi Kozarnice, na kraju, kjer stoji obeležje, ali še natančneje, ob leseni baraki, ki označuje sedež komiteja, je po-
tem za vse udeležence potekala velika ura zgodovine, ki so jo znali nekdanji borci s svojim življenjskim in včasih tudi pretresljivim pripovedovanjem tako čudovito prikazati. Posebno pozornost je vzbudil govor takratnega sekretarja okrožnega komiteja Maksa Gašpariča-Jer-neja. Programu je sledilo tovariško srečanje, vmes pa so se razlegali tudi zvoki harmonike. Ob izredno prijetnem vzdušju so bili pozabljeni vsi napori in žulji. Vsi udeleženci so po vrsti zatrjevali, da je bilo lepo, nepozabno in da takšen pohod najbrž ni bil zadnji.
Maks Gašparič-Jernej takole ocenjuje srečanje in vtise z njega: »Današnja proslava in s tem tudi obujanje tradicij NOB kakor tudi sam pohod so najlepši dokaz vrednosti prenašanja vseh teh izročil na širše družbene plasti. Posebej mi veliko pomeni to, kakor tudi vsem borcem, da je prevzela pokroviteljstvo prav
P0DSTAN0VALSKA RAZMERJA
, Na komisiji za kadre in splošne za-eve v tozdu energija so 12. 8. 1982 Postavili delegatsko vprašanje o pod-sianovalskih razmerjih. Na željo komi-81Je objavljamo odgovor referenta za stanovanjske zadeve tudi v Fužinarju.
Podstanovalska razmerja ureja občinski ODLOK, objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku pod številko 36-2/78, dne 10. maja 1979.
Iz odloka navajamo 4. in 5. člen v Celoti ter prvi odstavek 6. člena, ker v Padaljevanju tega člena našteva nujno °Premo v oddani sobi.
4. člen
»Imetniki stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih ne morejo oddati v podnajem celega stanovanja, ampak samo posamezne prostore.«
5. člen
»Najemodajalec sme oddati v podnajem stanovanjske prostore tako, da vsakemu podstanovalcu pripada najmanj 6 m2 stanovanjske površine.«
6. člen
»V podnajem se daje praviloma opremljen stanovanjski prostor. Za
Pohod na Kozarnico ob dnevu vstaje
Proti Kozarnici
TOZD jeklolivarna železarne Ravne in ne nazadnje, da je iniciativa vzniknila prav iz delavskih vrst. In z obnovitvijo tega obeležja so se odprle tudi možnosti, da bo marsikaterega izletnika zanesla pot v ta čudoviti svet, kjer tišina šepeta ter poje tisto silnost in neupogljivost našega naroda in človeka. Tudi številne šole in OO ZSMS se bodo lahko tako na neposreden način seznanile z dogodki iz naše preteklosti. Sploh pa so ti kraji, ti ljudje naredili name tako globok in močan vtis, da se vedno rad znova in znova vračam med njih.«
Jože Matitz; ravnatelj TOZD jeklolivarna: »Tu gre predvsem za cilj, za neko tendenco, da mlajši rodovi in pa tista srednja generacija ohranjajo izročilo in tradicije NOB. Seveda ne samo z nekimi papirji, dokumenti, temveč tudi s konkretnimi dejanji. In prav takšno dejanje je pokroviteljstvo naše TOZD nad spominskim kompleksom Ko-zarnica. Vse to sprejemamo kot simbol vsega svetlega, človeškega, plemenitega, kar so nam sta-
rejši borci priborili. To pa je hkrati simbol za naše delo in naša hotenja, da bi vse to, kar so nam oni priborili, ne samo obdržali, temveč tudi razvijali in prenašali na mlajšo generacijo.«
Silvo Žvirc je bil v gruči mladih, ki so ob takšnem tovariškem srečanju pozabili na vse žulje in utrujenost. Tudi njemu je bil pohod všeč, bogatejši pa je tudi za veliko novih spoznanj naše NOB. Veliko mu pomenijo živa pričevanja ter pogovori borcev, pa tudi predstava dogodkov je potem veliko jasnejša. Še bo obiskal ta kraj in to spominsko obeležje.
Takšni so torej vtisi nekaterih pohodnikov, najbrž pa bi isto zatrjevala večina. Še več je treba organizirati takšnih in podobnih pohodov, da bi se vezi, stkane med nekdanjimi borci in udeleženci pohoda, še bolj utrdile. Poglavitni namen takšnih pohodov pa je, da bi se na njih odražala vsa tista silna moč ter vitalnost, ki jo je imela in jo še ima naša revolucija.
Silvo Jaš
Naš les
HO — RUK NA IVARCKEM JEZERU
V začetku avgusta je na Ivar-čkem jezeru vladalo pravo brigadirsko vzdušje. Začelo se je že zgodaj zjutraj,ko se je na enodnevni delovni ackiji zbralo okoli 130 delavcev železarne Ravne. Urejali so cestišče, parkirišča in
kazali, da med železarji ni usahnil smisel za takšno obliko prostovoljnega dela. Ne smemo pa prezreti deleža, ki sta ga prispevala Stavbenik s Prevalj in Ko-grad Dravograd s svojo mehanizacijo.
Tako smo urejali Ivariko, da bi sprejeli borce v lepem okolju
okolico jezera. Dan prej je sodelovalo na akciji tudi nekaj mladincev železarne.
Dela so sodila v sklop priprav na letošnje 10. srečanje borcev in mladine Slovenskih železarn. Udeleženci akcije so ponovno do-
Navdušenje, pesem, mladost in delovna zagnanost tistega avgustovskega dne na Ivarčkem nista tako hitro zamrla. Niso nehali prej, dokler niso bila vsa predvidena dela opravljena.
Silvo Jaš
Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Glavna razloga za novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sta predvsem:
— uskladitev sistema z ustavo in zakonom o združenem delu
— nekatere neustrezne rešitve v sedanjem republiškem zakonu.
Predlagane so naslednje pomembnejše spremembe in novosti:
1.	Invalidsko zavarovanje
— da bi se v OZD v večji meri vzpodbudila odgovornost do dela za preprečevanje invalidnosti ter pravočasno premeščanje delavcev iz težjega in zdravju škodljivega delovnega okolja, naj bi bilo temeljno izhodišče novega zakona: varstvo delovnih invalidov se mora izvajati predvsem tam, kjer invalidnost nastaja, torej v zdru-
ženem delu; to pomeni: delovne organizacije naj bi same prevzele tveganje v zvezi z zmanjševanjem delovne zmožnosti in preprečevanjem invalidnosti, zato pa ne več odvajale sredstev skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja
— OZD bodo morale v svojih samoupravnih splošnih aktih urediti vprašanje v zvezi z višino usklajevanja in izplačevanja denarnih nadomestil
— na noyo je treba vgraditi določi-čila o izgubi in uživanju pravic delovnih invalidov s poudarkom na omejevanju uživanja in prenehanju pravic; s tem bi delovnega invalida vzpodbudili k čimprejšnji zaposlitvi in uspešni prekvalifikaciji oz. dokvalifikaciji; če do določenega roka ne bi začel s prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo oz. ne bi začel opravljati del in nalog, za katere je bil razporejen po nastanku invalidnosti, bi te pravice izgubil in jih na podlagi iste invalidnosti ali njenega poslabšanja ne bi mogel znova dobiti
— na novo je treba vgraditi določila, ki se nanašajo na odmero in usklajevanje denarnega nadomestila za telesno okvaro; upoštevati bo treba predvsem ugotovljeni odstotek telesne okvare in vzrok za njen nastanek.
2. Izračunavanje pokojninske osnove in odmera pokojnine
— ženske, ki se glede na predlagane spremembe delovne zakonodaje odločijo za upokojitev pri 40 letih pokojninske dobe, naj bi uveljavile povišanje pokojnine za 1 % šele po dopolnitvi pokojninske dobe, tako kot delavci — moški, t. j. po 40 letih.
3. Predčasna upokojitev
— ponovna uvedba te možnosti; do zdaj so jo imele le Srbija, Hrvatska, Makedonija in avtonomni pokrajini, zato polemike; po tej možnosti bi lahko zavarovanec uveljavil pravico do pokojnine 5 let prej, torej ob 5 let manjši starosti in 5 let krajši pokojninski dobi od polne; njena uvedba bi sicer pomenila znižanje pokojnin in s tem padec socialne varnosti, večje pritiske na varstveni dodatek, obremenitev združenega dela ter večjo solidarnost; utemeljujejo jo predvsem z obrazložitvami, da je pred upokojitvijo tista povojna generacija, ki je mnogo prispevala k osvoboditvi in obnovi domovine ter je za-
radi tega izčrpana, tudi zato, ker ni uživala bonitet višjega družbenega standarda.
4. Varstveni dodatek
— uveljaviti pravico do tega dodatka tudi za osebe, ki opravljajo samostojne dejavnosti.
5. Uživanje in izguba pravic
— glede na novi zakon o vojaški obveznosti naj bi pravica do družinske pokojnine za čas služenja vojaškega roka v JLA mirovala, pokojnina pa se naj ne bi izplačevala
— upokojencem, ki se po dopolnityi polne pokojninske dobe zaposlijo 10 pokojninsko zavarujejo pri tujem delodajalcu v tujini, se pokojnina za cas zaposlitve ne bi izplačevala, pravica do nje pa mirovala
— v okviru pokojninskega zavarovanja je treba izenačiti izvenzakonsk0 skupnost z zakonsko, kot je opredeljeno v rodbinski zakonodaji - .
— v pokojninsko dobo naj bi se štel tudi čas služenja vojaškega roka nad 24 mesecev.
6. Minulo delo
— pokojnina naj bo oblika udeležbe upokojenega delavca v delitvi sprotnega družbenega dohodka in s tem ne' odtujljiva materialna pravica, ki izvira
iz minulega dela; družbenoekonomski
odnos namreč temelji na dohodku, ki ga ustvarijo delavci v združenem delu s svojim živim in minulim delom delavcev, ki so že uveljavili pravico do P0-kojnine.
7. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov
— tudi kmetje naj bi plačevali P°' sebne prispevke za pokojninsko in in' validsko zavarovanje, torej naj bi se vključili v enotni sistem pokojninsko; invalidskega zavarovanja; obvezno nal bi bili zavarovani vsi združeni kmetje« ki naj bi imeli tudi vse pravice J2 invalidsko-pokojninskega zavarovanja: drugi kmetje naj bi imeli le pravico do starostne, invalidske in družinske P°' kojnine.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS bo 0 predlaganih spremembah razpravljala in sklepala konec septembra.
(Povzeto po gradivu za razpravo)
glasilo mladih delavcev železarne ravne
vi
I
Priloga informativnega fužinarja
k**® IX	Ravne	na	Koroškem,	15.	septembra	1982	Št.	9
»Mladi fužlnar« izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Peter Metulj, Irma Fajmut, Barbara Sušnik, Marjana KJorpenčev in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja«
razčiščevanje mnogih odprtih vprašanj in omogočila, da bodo na kongresu sprejeli kakšne sklepe in listine, ki bodo vodilo za Prihodnje akcije. Pravzaprav ne gre za dokumente in razpravo o posameznih akcijah “Sroma formulacije, so poudarjali v mladinki organizaciji. Kljub temu, da je tudi to Pomembno, pa so še pomembnejši doku-P}®nti, ki odpirajo razmišljanja o posamez-uih aktualnih dogodkih in položaju v naši ^r*ržbi. Gre preprosto za to, da se mladi za-odajo svojih problemov, da o njih razpravljajo, da spoznajo vse tisto, kar doživ-Jajo vsak dan na svoji lastni koži. In ravno ,° je predmet »mladinske politike«, tisto, kar J®, Potrebno nenehno izboljševati ter spreminjati.
- Toliko bi naj bilo za nekakšen uvodni del. ru letošnja MPPš je bila v štajerski metro-PPb zategadelj, ker je še neraziskana s te
Preti,_ izkazala pa se je tudi kot najcenejša Ponosno in sve-ezličica, kar je v obdobju stabilizacijskih	čano
Prizadevanj vendarle pozitivno, saj smo bili uestanjeni v študentskih domovih. Manj PPiirjeno kot delo v plenumu pa je bilo ti-l° po skupinah, kjer so se kresala mnenja različnih sredin in področij. Ker pa smo mladinci mladi, še zlasti takrat, ko smo sku-Pej v tako velikem številu (bilo nas je prek ®), smo sila resno in zagnano delali. Mladost pa ni samo delo, ampak tudi pesem,
'Pio smo velikokrat zapeli, in to prav ubrano, skratka zabavali smo se prav po sionsko.
usmeritev. Mladinsko prostovoljno delo je področje, na katerem mladi s konkretno akcijo v okviru dejavnosti ZSMS prispevajo k razvoju manj razvitih področij Slovenije in Jugoslavije, prav tako pa je tudi pomemben dejavnik vzgoje mladih. Zato bo potrebno še v nadaljnjem obdobju postaviti jasen koncept organiziranja, še posebej pa vsebine mladinskih delovnih akcij, so poudarili razpravljalci. Potrebno bo več angažiranosti OK ZSMS, OO ZSMS in centrov za mladinske delovne akcije, da z ustrezno informiranostjo in boljšim kadrovanjem vzpodbudijo in zainteresirajo mlade za MDA. Nikakor ne smemo dovoljevati, da prihaja na akcijah do raznih deformacij (predvsem na zveznih mladinskih delovnih akcijah), ki izničujejo mladinsko prostovoljno delo in tako odbijajo mlade. Izkristaliziralo se je mnenje, da je družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje dober temelj za nadgrajevanje in boljše organiziranje ta-
Mladinska	političn v Mariboru
razpravo na letošnji poletni politični šoli j .la je julija v Mariboru in je trajala tri ™i) so v Zvezi socialistične mladine Slove-j Je strnili prvi del obravnave dokumentov ‘a usmeritev za svoj jesenski kongres, čeprav aktivisti ZSMS niso bili zadovoljni s Potekom trimesečne razprave o dokumentih, nt 1^’ segala v vsa življenjska in delovna okolja mladih, pa je le-ta vendarle pomenila
Poletna politična šola je v delu ZSMS postala že tradicionalna komponenta, saj poteka že krepko desetletje. Brez dvoma je njen program precej pester ter ambiciozno zasnovan.
O osnutku kongresnih listin so razpravljali tudi brigadirji na vseh mladinskih delovnih akcijah po Sloveniji, čeprav udeležba na razpravah ni bila sestavni del »obveznega dela«, je bila široko in številčno zastavljena. Sicer pa so tudi brigadirji prispevali marsikatero ustvarjalno in tudi kritično misel h gradivu.
Tako je razprava na MPPŠ potekala predvsem o predloženem tekstu programskih
ko mladinskih delovnih brigad kakor tudi mladinskih delovnih akcij.
Zelo pestro in delavno je bilo tudi v skupini za informiranje v ZSMS. Ocenjeno je bilo, da je tekst o samoupravnem sistemu informiranja in protislovjih, ki nastopajo znotraj razvoja informacijskih in množičnih komunikacijskih procesov, zelo dobro izhodišče za dolgoročno akcijo ZSMS na tem področju. Še natančneje se mora razdelati in diferencirati blagovni značaj informacije v naši družbi, natančneje oceniti, kako se uresničujejo temeljna načela našega informiranja pri obveščanju delegatov vseh delovnih ljudi ter občanov.
Prav tako bi bilo potrebno v dokumentih sprožiti široko javno razpravo o temeljni vsebinski zasnovi tednika »Mladina« ter o njenem vsakoletnem programu. To pa pomeni, da naj bi se s kongresom sprožil tudi proces, da tednik »Mladina« dejansko zaživi s problemi mladih in da se temu prilagodi tudi oblikovno. V dokumentih mora biti povedano, da naklada in bralstvo Mladine usiha, da kljub naporom tega procesa ni mogoče zaustaviti brez temeljnih posegov v sam medij.
11. KONGRES
V preteklem mesecu je predsedstvo republiške konference ZSMS na svoji redni seji sprejelo sklep o sklicu 11. KONGRESA ZSMS, ki bo 22., 23. in 24. oktobra v NOVEM MESTU. Udeležili se ga bodo po štirje delegati iz vsake občinske konference ZSMS in univerzitetne konference, po dva delegata družbenih organizacij in društev, 15 delegatov iz vrst JLA, člani odbora za pripravo
11.	kongresa ZSMS, člani nadzornega odbora in člani komisije za statutarna vprašanja in pritožbe republiške konference ZSMS.
11 KCNGRIES ZSMS NCVC MIšSTOvv
Delo na kongresu bo potekalo v petih delovnih skupinah, in sicer:
1. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI
2. POLITIČNI SISTEM SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA
3. ZA MNOŽIČNO IN FRONTNO ORGANIZIRANOST ZSMS
4. ZA PREOBRAZBO VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
5. ZA RAZVOJ KULTURE, MNOŽIČNE KULTURE, TELESNE KULTURE, PROSTEGA ČASA in INTERESNIH DEJAVNOSTI MLADIH
V prvi delovni skupini bodo še posebej spregovorili o vprašanju dolgoročne stabilizacijske politike, problematiki združenega dela, razvoja kmetijstva, znanosti in znan-stveno-raziskovalnega dela in družbenoekonomskih smotrih MLADINSKEGA PROSTOVOLJNEGA dela.
V drugi komisiji bodo izpostavili vprašanje razvoja INFORMATIVNEGA sistema, delo v krajevni skupnosti, razvoj mednarodnih odnosov in razvoj in podružbljanje SLO in DS.
V tretji delovni skupini bodo obravnavali vprašanje IDEJNOPOLITIČNEGA dela, MARKSISTIČNEGA izobraževanja, KA-
Razprave so bile sila aktualne in pestre tudi v skupinah za samoupravni položaj učencev in dijakov, za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za družbene organizacije in društva ter prosti čas, bil je govor o kulturni politiki v ZSMS in samoupravnem položaju učencev in dijakov.
Ob zaključku naj omenim, da so na mladinski poletni politični šoli sodelovali tudi predsednik RK SZDL Franc Šetinc, ki je udeležencem spregovoril o ZSMS kot najširši fronti mladih in njeni dejavnosti v SZDL, predsednik CK ZKS Andrej Marinc je govoril o protislovjih v doseženi stopnji družbenoekonomskega razvoja v Sloveniji. Kot zadnji je sodeloval član predsedstva CK ZKJ Milan Kučan, ki je govoril o razvoju političnega sistema samoupravljanja v stabilizacijskih razmerah.
Letošnja mladinska poletna politična šola v Mariboru je dosegla svoj namen, narejeni so bili določeni premiki v ZSMS. Z eno besedo bi lahko rekli, da so bili postavljeni temelji, na katerih bo svoje programske usmeritve in akcije gradil 11. kongres ZSMS oktobra v Novem mestu.
Silvo Jaš
-11. KONGRES ZSMS
DROVSKO problematiko in spremembe STATUTA.
Udeleženci kongresa, katerih bo 430, bodo bivali v dijaškem domu MAJDE ŠILC v Novem mestu. Na kongresu pričakujejo okoli 50 gostov in 60 novinarjev.
Zasedanja kongresa bodo potekala v ŠPORTNI DVORANI MAROF, v VELIKI DVORANI IN SEJNI SOBI ZAVAROVALNICE, v JEDILNICI in SEJNI SOBI Ljubljanske banke v Novem Mestu.
Informativna dejavnost bo potekala prek sredstev javnega obveščanja (časopisov, radia, televizije, glasil delovnih organizacij, mladinskih glasil).
Za udeležence kongresa bodo izdane tri številke kongresnega biltena. Prva bo izšla
Lepo
Sreča, bratstvo, tovarištvo! Delo! To so besede, ki jih lahko resnično spoznaš le na delovni akciji. Zato sem se tudi jaz že tretjič zapored odločila, da grem v brigado. Ker pa sem bila v Sloveniji že dvakrat, sem se odločila, da se udeležim akcije v Srbiji. Želela sem spoznati nove ljudi, njihove običaje in šege ter spoznati nove prijatelje-brigadirje.
Udeležila sem se torej zvezne mladinske delovne akcije v Srbiji, točneje v Paračinu. Tu poteka gradnja avto ceste od Beograda do Niša, in sicer gradnja novega traku vzporedno s starim delom ceste. Tudi tega so v šestdesetih letih pomagali zgraditi brigadirji. Tako naj bi predvidoma v prihodnjem letu štiripasovnica že povezovala Beograd z Nišem. S tem pa bo seveda omogočen še večji promet kot sedaj, saj že sedaj lahko vidiš avtomobilske registracije najrazličnejših dežel: Avstrije, Turčije, Francije, Grčije, Nemčije ...
Mladinska delovna akcija: AUTO PUT BRATSTVO-JEDINSTVO 82, in sicer prva izmena, je trajala od 10. junija do 10. julija 1982. Pokrovitelj naše brigade je bila občinska konferenca ZSM Srbije iz čačka. Brigada je štela 52 brigadirjev, od tega šest deklet. V tej brigadi z imenom: »Dvanajst pobratenih občin« smo bili poleg občin čačak, Var-varin, Bosanska Dubica, Podravska Slatina, Suha Reka, Cazin, Garešnica, Bela Palanka, Probištip in Beočin tudi mi, Ravenčani. Le iz Ulcinja ni bilo predstavnikov. Sicer pa nas je bilo iz nekaj občin po pet ali šest, iz čačka in še nekaterih drugih pa tudi do deset brigadirjev. Po večini smo bili srednješolci in delavci, študentov pa tudi letos ni
V dvoje gre lažje
10 dni pred kongresom, druga 22. oktobra in tretja 23. oktobra 82.
Poleg kongresnega biltena bodo organi-zirane še druge oblike informiranja:
— fotočasopisi, stenski časopisi in razglasna postaja.	,	.
Za udeležence kongresa bodo organizirali kulturno-zabavne prireditve. Ogledal? si bodo lahko likovne razstave v Dolenjsk1 galeriji, Mali dvorani NOB, delovni organizaciji Labod ... Ogledali si bodo film »LJUDJE OB KRKI«, poslušali pevske zbore m glasbene ansamble.	,
Iz vsebine programa lahko sklepamo, da našim delegatom ne bo dolgčas in da ji111 bodo zagotovljeni vsi pogoji in možnosti za uspešno in kreativno delo na 11. KONGRESU ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE.
Miroslav Garb
bilo. Imeli pa smo tri »klince«, devetletne pionirje iz čačka. Bili so res majhni, a oa sile pridni. Pomagali so, kolikor so mogU> vendar so bili v brigadirskih oblačilih ko1 klovni, saj je imel najmanjši kroj številko 35-Poprečna starost naše brigade je bila okrog 17 do 18 let. Bili smo vseh narodnosti: Makedonci, Črnogorci, Muslimani, Srbi, Hrvati. Slovenci... Prvič sem se srečala s tako Pisano množico. Njihove navade sem poznala le iz knjig in učbenikov. Iz pogovorov sta; rejših pa sem marsikdaj slišala opazke, ces da so Makedonci leni, da cigani kradejo-Vendar sedaj vem, da smo skoraj vsi enak1-Vsi smo včasih leni, včasih zelo pridni, 1® jezik imamo različen. A tudi to nas ne moti-Kajti če se ljudje razumejo s srcem, če se imajo radi, potem jezik ni pomemben. , Iz ravenske občine nas je potovalo pet, tega eno dekle. V čačak, kjer je bil zbor naše brigade in od koder naj bi potovali skupaj, smo potovali z vlakom. Občinsko konferenco ZSM smo po krajšem povpraševanju
našli. Pripotovali smo zadnji. Vsi so bili z® kar domači, a so tudi nas hitro razvedril?-Pozdravili so nas z brigadirskim ZDRAVO in nam pokazali pot do tabora. Tam srno eno noč prespali v šotorih.	.
Naslednje jutro so iz čačka krenile tri brigade, vendar vsaka na svojo akcijo. P®' tovali smo z avtobusom, kjer smo seveda vso pot peli in se pozdravljali.	•
V Paračin smo prispeli okrog 12. ure. PrV vtis je bil čudovit. Naselje je bilo lepo urejeno, hiše, velike in lepe kot prave vile, Pa so me spominjale na hiše palčkov iz pmv' ljic. Poleg tega je bilo v naselju še devet
St. 9/1982
MLADI FUŽINAH
13
Portmh igrišč ter seveda kantina, v kateri ikii	eclo	pralni prašek. Paviljonov
ie bilo v naselju deset. Osem smo jih zasedli ‘"tgadirji iz devetih brigad. Naša brigada, P°zneje imenovana kar »čačanska«, je bila J Paviljonu skupaj z brigadirji MDB bratov jlančič iz Maribora. Poleg nas in Mariborčanov so bile udeleženke akcije še MDB *rbasa, Novega Pazarja, Beograda, Doljev-<*... v preostalih dveh paviljonih pa so svoie prostore štab akcije, zobozdrav-inii xS0 ’meii tu svojo ordinacijo, potem V zdravnik. V enem pa je bila seveda puranja z jedilnico, v kateri nas je lahko hkrati jedlo okrog 120, torej dve brigadi.
v nedeljo, ko smo prispeli, smo ves dan Jtrejali brigadirsko naselje, ožili smo si brigadirke, šivali embleme-našitke. Pisali "bo plakate in stenčase, vmes pa smo ves j"*11 tekmovali z brigadirji drugih brigad, *«o bo glasneje pel. Zvečer smo imeli spoznavni večer in moram reči, da so se nekako kar dobro spoznali. To noč sem v pričakovanju na prvi delovni dan slabo spala. Naslednje jutro (in tudi vsa ostala) smo stali ob 3,50, ko nas je glas dežurnega: »Diž’ vfgel na noge. Potem je bilo malo prečkanja, ali bomo oblekli rdeče ali bele ma-p’. dokler se ni zaslišala melodija znane: ?Hel> haj, brigade« in nam dala znak za ju-ranj° telovadbo. Vsaka brigada je imela ®”°J telovadni prostor. Po telovadbi umiva-*}1®> pospravljanje sob, potem pa zbor za dviganje zastave. Nato pa zajtrk. Okrog pe-bb Je bil odhod na delovišče.
■Na traso smo se vozili z avtobusi, in sicer P° dve brigadi v enem. Vozili smo se tudi 30 km daleč. Če je bilo hladno vreme 'katerega ni bilo veliko), je še kar šlo, a ko je ob dveh, ko smo se vračali s trase, V°bce pripekalo, da le kaj. Traserji pa sitni "■°t komarji: »Složi alat, daj to, daj ono!« "O. potem ko smo s pesmijo prikorakali v naselje, se umili in dobili zasluženo kosilo, Je bilo spet vse lepo in prav.
“o krajšem počitku so se začele interesne nejavnosti. Avto šola, politična šola, foto in kino klub, folklora in pa seveda športne ak-'vnosti, ki so bile najbolj obiskane. Tu smo grali nogomet, rokomet, odbojko. Eni igrali, nfugi navijali in bodrili svoje. Nekateri so lasali za biltene, drugi so jih urejali, spet nrugi so risali plakate in stenčase ali tlako-*aii potke in napise okrog paviljonov. Vsak se Je zabaval po svoje.
.Ob 19. uri je bil zbor brigad za spuščanje zastave. Tu se je prebralo dnevno popelje za prihodnji dan. In seveda, kar je najpomembnejše, odstotki, torej uspeh in rezultat brigadirjev na trasi in ocene (od 1 do 10) za ureditev okolja, sob, za potek jutranje telovadbe ter seveda za disciplino
brigadirjev.
-Prvi dan smo bili prvi! Dvestoodstotni! jddi smo ponosni in srečni. Tudi ostalih nekaj dni smo bili med boljšimi. Potem pa ne Yeč. Odstotki so bili nizki. Po nekaj brigadirskih konferencah se je stanje spet popravilo in tako smo iz prve polovice akcije dekade — do druge precej napredovali. Po večerji smo imeli razne zabavne vepre, predstavitve brigad, organizirali smo gre brez meja, igrali so nam ansambli. Tu d* tam si srečal skupine, ki so se zabavale °b kitari.
Dopoldne, na trasi, smo najprej razdelili orodje. S tem ni bilo problemov, bilo ga je pdno dovolj. Nato smo se razdelili po če-teh. Imeli smo štiri čete. Delo je bilo zani-?lVo> Saj smo delali različne reči. Večja dela so opravljali delavci delovnih organi-peij, ki delajo na avto cesti, brigadirji pa smo urejali bankine ob cesti, delali nasipe d natovarjali pesek na kamione. Pomagali Sftio tudi pri gradnji mostov. Delo je bilo 'Casih lažje, včasih težje. A opravili smo ga! Bodrila nas je pesem, tovarištvo in medsebojna pomoč. Večkrat smo naredili tudi pmenjavo brigadirjev. Iz ene brigade jih slo nekaj v drugo in obratno.
.Vsak popoldan, ko smo se vrnili s trase, rd je lahko šlo iz vsake brigade po nekaj naselja. Tako je bil Paračin, ki je bil od daselja oddaljen 2 ali 3 km, vsak popoldne Poln brigadirjev.
Ko smo videli nasmejane obraze domačinov, katerim smo prav tako priskočili na pomoč, smo spet in spet dobivali voljo do dela in želeli smo si, da bi lahko čim dlje ostali v tej lepi Moravski dolini.
Ob nedeljah pa smo imeli prosti dan. Bil je namenjen izletom in počitku. Drugo soboto smo tudi brigadirji naše brigade šli na izlet. Potovali smo v Belo Pa-lanko, ki je od Paračina oddaljena kakih 150 km. Tam je bilo namreč srečanje folklornih skupin dvanajstih pobratenih občin, iz katerih je bila sestavljena tudi naša brigada. Odpotovali smo takoj po povratku s trase. V Palanko smo prispeli okrog šestih zvečer. Odpravili smo se na stadion, kjer je že potekal nastop najrazličnejših folklornih društev. Oblečeni v živopisane narodne noše ter z izredno lepimi plesi so razvnemali gledalce. Vendar nas je na smolo zmotil dež in odpravili smo se do hotela Esperanto, kjer smo Ravenčani srečali tudi našo delegacijo. Po večerji smo se razdelili po domovih domačinov, ki so bili res zelo gostoljubni, in se naslednji dan kar nismo mogli ločiti od njih. Ob 12. smo se od vseh poslovili in odpotovali nazaj. Nekaj mladincev, pri katerih smo prespali, pa je odpotovalo kar z nami in so bili nekaj dni pri nas. Na pomoč so nam priskočili tudi na udarni dan, prav tako kot domačini, mladinci iz Paračina.
Žal je mesec dni hitro minil in že je napočil zadnji dan. Bili smo srečni, da se vračamo domov, pa vendar tako žalostni, da zapuščamo Paračin, da zapuščamo prijatelje, akcijo.
Ta dan je bil najgrši. Ves dan smo peli, pozdravljali, plesali kolo, a naša srca so bila
žalostna. Le nekje na dnu je tlela iskra veselja, oglašala se je misel in želja, da se prihodnje leto spet vidimo. Morda v Paračinu, na Savi ali na vseh naštetih akcijah v naši Jugoslaviji.
Po večerji smo se vsi udeleženci akcije zbrali na slavnostnem prostoru, kjer se je odvijal zaključek prve izmene. Ob stalnem petju in pozdravljanju je stekel kulturni program. Po pozdravnem govoru je komandant akcije za delovišče prebral rezultate. Akcija je v celoti dobro uspela. Naša brigada je prejela trak akcije ter 10 udarniških značk in pet pohval. Od tega smo dve udarniški in pohvalo prejeli brigadirji naše občine. Nato smo se še zadnjič postavili v zbor. Zaslišala se je himna iz 600 grl, iz grl brigadirjev, ki so gradili »auto put bratstva in enotnosti«.
Hip zatem se je zaslišal gromek pozdrav, nato pa svečano: »Druže Tito mi ti se ku-nemo ...« Po vsem naselju se je vilo »koza-račko kolo« in zdelo se je kot ogromna železna kača, ki je ni moč razdeliti.
Jok, sreča in žalost, veselje in ponos, vse te tako različne besede so bile združene v nas. Prvič sem občutila, kako lahko ljudje stojijo ponosno, dvignjenih glav, a solznih oči. Rekla sem si: »Paračin, še bom prišla! In ne samo k tebi, šla bom povsod in pomagala, da bo naša domovina še lepša, da bomo vsi tovariši in prijatelji!«
Zato pozivam vse mlade, ki se še niste udeležili akcije, pridite! Ne bo vam žal. Prijateljstvo ostane tudi po akciji. Redno si dopisujemo in tudi obiskali se bomo kdaj. Ostane pa tudi lep, zelo lep spomin.
Nina Dežman
Republiška	MDA
MDB Prežihov Voranc Ravne na Koroškem se je v mesecu juniju 1982 vrnila iz republiške MDA BRKINI 82. 46 brigadirjev iz vseh krajev naše občine je v 21 dneh opravilo 4923 norma ur v vrednosti 1,033.830,00 din. Po oceni vodstva akcije so bila dela kvalitetno opravljena, prav takšen je bil odnos brigadirjev do delovnih sredstev in svojih sovrstnikov iz ene izmed ljubljanskih občin. Brigadirji so delali na izkopu kanala
III.	in IV. kategorije, polaganju armatur, planiranju brežin, nakladanju in razkladanju kamenja. V prvi polovici izmene so dosegali norme 146 %, v drugi polovici pa 165%, na udarni dan pa celo 211,5%.
Naša brigada Prežihov Voranc je delala na štirih različnih deloviščih, in sicer na cesti Ravan—Osoje in vodovodu Dobropo-lje—Zarečje, Rožice in Vaseje.
Veliko naših brigadirjev je obiskovalo najrazličnejše tečaje, na katerih so osvojili oz. pridobili določen del znanja, ki ga bodo koristno uporabili pri svojem nadaljnjem delu.
Naša brigada je v tem času izdala pet biltenov, devet stenčasov in izvedla dve radijski oddaji.
S svojim prizadevnim in dobrim delom je brigada osvojila naslednja priznanja: naziv udarna brigada na 1. in 2. polovici I. izmene, udarništvo udarnega dne v 1. in 2. polovici I. izmene, priznanje za družbene dejavnosti v 1. in 2. polovici I. izmene in najvišje izmensko priznanje TRAK AKCIJE.
Najvišje priznanje, PRIZNANJE UDARNIKA, za dosežene izredne rezultate na delovišču in naselju so prejeli:
1. Paradiž Milan — učenec srednje šole naravoslovne usmeritve; 2. Dura Saša — učenka srednje šole naravoslovne usmeritve;
3.	Bisako Damijan — učenec srednje šole na Ravnah; 4. Ledinek Tadej — učenec srednje gradbene šole Maribor; 5. Pečovnik Gorazd — učenec srednje gradbene šole Ljubljana; 6. Župančič Bogdan — učenec srednje šole na Ravnah; 7. Brekalo Ilija — učenec srednje rudarske usmeritve v Mežici; 8. Lisica Boro — učenec srednje šole rudar-
Melioracija zemljišča
ske usmeritve v Mežici; 9. Mičič Zoran — učenec srednje šole rudarske usmeritve v Mežici; 10. Bezjak Drago — delavec TOZD TAB Rudnik Mežica; 11. Šipek Danijel — delavec ZDUM Črna na Koroškem; 12. Krajnc Martin
Pohvalo MDB Prežihov Voranc Ravne na Koroškem pa so prejeli:
1.	Čodrli Jerneja, 2. Kunc Darinka, 3. Lampret Darko, 4. Pogorevčnik Marko, 5. Krivec Alenka, 6. Keber Robi, 7. Kamnik Vlado, 8. Božič Tilka, 9. Ivartnik Andreja, vsi učenci in učenke srednje šole na Ravnah,
10.	Božič Andreja, učenka OŠ Franca Pasternaka Lenarta Mežica, 11. Zupančič Anita,
12. Horvat Jadranka, učenki srednje šole na Ravnah.
Povedati moramo tudi to, da kot organizator MDB nismo zadovoljni s strukturo brigade, saj nam je manjkalo mladih delavcev. Od 46 brigadirjev sta bila v brigadi le dva mlada delavca, in sicer Bezjak Drago iz TOZD TAB RM in Šipek Danijel iz ZDUM črna na Koroškem. Kje so vzroki za tovrstni pojav, bomo skušali ugotoviti v naslednjih tednih.
Za konec pa bi napisali še to, da smo z brigadirji bili zadovoljni, saj so v celoti opravičili zaupanje delovnih ljudi in občanov naše občine, skratka, zapisali bi lahko tudi besedo, da se jim v imenu vseh v občini Ravne na Koroškem zahvaljujemo za njihovo prizadevno delo in dosežene rezultate.
Miroslav Garb
MDB „ NOR BERT VEBER" - SIS A K '82
Mladinska delovna brigada »Norbert Veber« je bila ustanovljena 1977. leta. Od takrat naprej ta brigada sodeluje na zveznih akcijah vsako leto. Osvojila je veliko priznanj, prav tako pa tudi letos trak akcije, seveda samo s prizadevnim delom tako na trasi kot v naselju. Poleg traka je ta brigada osvojila še dvanajst udarniških značk. Eno od teh sva dobila tudi midva z Marjano. Brigada »Norbert Veber« je povezovala mladino iz vse Jugoslavije ali drugače povedano, mlade železarje iz vse Jugoslavije. Predstavnika železarne Ravne sva bila z Marjano Ledinek. Gosti brigade so letos bili v Sisku trije brigadirji. Sin pokojnega Norberta Vebra Mladen in dva pionirja na predlog CK iz Beograda. Akcija se je pričela
13. 6. 1982 in končala 7. 7. 1982. Približno dva tedna je potekala v železarni Sisak pri planiranju zemlje in urejanju hale, ki so jo nato svečano odprli tudi z našo brigadirsko pomočjo. V zadnji polovici izmene smo nato šli na čiščenje grmovja, ki je trajalo skoraj do konca izmene.
Ne bi bilo napačno, da se omeni tudi brigadirski vsakdan, ki je bil včasih precej razgiban. Vstajali smo vsak dan nekaj pred četrto uro. Potem se je vse skupaj zavleklo do šeste ure, seveda s telovadbo, umivanjem, urejanjem prostorov, pa z dviganjem zastave in seveda zajtrkom. Na delovišče smo navadno odhajali ob šestih in delali do enih, z malico vmes, seveda. Ne bi mogel trditi, da med delovnim časom ni bilo tudi kakšnega obiska, ki smo ga bili vsi veseli, saj smo vedeli, da na takšen način dobivamo tudi okrepčilo. V popoldanskem in večernem času so bili navadno razni tečaji, katere sva obiskovala tudi midva. Zvečer pa so bile navadno predstavitve brigad ali zabave, tako da tovarištva res ni bilo težko negovati. Vsekakor je omembe vredno, da je bilo tovarištvo in medsebojno sodelovanje v tej brigadi enkratno. Pomagali smo si med seboj, se zabavali, tako da nesoglasij ni bilo. Kot nekakšen simbol je bila za brigado tudi ohcet, ki smo jo izvedli dan pred odhodom domov. Najtežje pa je vsekakor bilo zadnji večer in naslednji dan, ko smo se poslavljali. Sklenili smo tudi, da vezi ne bomo pretrgali in bi se mogoče še kdaj srečali.
Brigadirski pozdrav: Z-D-R-A-V-O
Rudi Fajmut, TOZD vzmetarna
Udeleženci akcije iz slovenskih železarn
Zvezna mladinska delovna akcija Nova Gradiška 1982
V drugi izmeni zvezne mladinske delovne akcije Nova GRADIŠKA 82 v SR Hrvatski, v času od 8. 7. do 4. 8. 82 so poleg naše brigade Prežihov Voranc sodelovale MDB »Krste Misirkov« iz Makedonije, bratska brigada »TITO« iz Srbije in Hrvatske, brigada »Hasan Kikič« iz Srbije in brigada »šajkaška« iz Vojvodine.
Brigade so delale pri krčenju in sežiganju grmičevja in nato na pogozdovanju. V prvi dekadi je naša brigada dosegla odlične rezultate tako na delovišču kot v naselju. V poprečku je dosegla 152 «/o norme, na udarni dan pa celo 283,76 ®/o. Ti rezultati so se v drugi dekadi še izboljšali, tako da je brigada osvojila vsa možna priznanja akcije in sicer:
— naziv udarna brigada
— priznanje za družbene dejavnosti
— naziv dvakratna udarna brigada
— in TRAK AKCIJE
»POSAVSKI PARTIZANSKI ODRED« Dvanajst brigadirjev je prejelo najvišje priznanje za posameznika »NAZIV UDARNIKA« (udarniško značko), dvanajst brigadirjev pa je prejelo pohvalo akcije.
NAZIV UDARNIKA so prejeli:
VINDIŠ Marinka, delavka psihiatrične klinike v Ljubljani SIMIČ Živko, delavec TOZD VALJARNA ŠPES Silvester, delavec TOZD STROJI in DELI
MURATOVIČ Ferid, delavec TOZD RUDARSKI OBRATI RUDNIKA MEŽICA PRAPROTNIK Darja, dijakinja SREDNJE ŠOLE na RAVNAH ARNOLD Radovan, dijak SREDNJE ŠOLE na RAVNAH HRNJČIČ Delija, dijak SREDNJE ŠOLE v MEŽICI
MUJANOVIČ Samir, dijak SREDNJE ŠOLE v MEŽICI
VOVK Irena, dijakinja SREDNJE ŠOLE BEŠIČ Azrudin, dijak SREDNJE ŠOLE v MEŽICI
RAKIČ Goran, dijak SREDNJE ŠOLE v MEŽICI
PEČOVNIK Gorazd, dijak GRADBENE ŠOLE v LJUBLJANI
Struktura MDB PREŽIHOV VORANC: Skupno število brigadirjev —	49
moških	37
žensk	12
delavcev	13
dijakov osnovnošolcev članov ZKS poprečna starost
27
9
5
18 let
Vsem brigadirjem, ki so sodelovali na zvezni MDB Nova Gradiška 82, se zahvaljujemo za njihov trud, predvsem pa za dosežene rezultate na področju družbenih dejavnosti, samoupravljanja in razvijanja bratstva in enotnosti. Hkrati pa se zahvaljujemo vsem organizacijam, ki so nudile ustrezno pomoč pri formiranju MDB Pre' žihov Voranc.
11.	avgusta 82 sta se z zvezne MDA Plitvice 82 vrnila dva naša brigadirja, ki sta bila v sestavi MDB Ivana Cankarja iz OK ZSM Vrhnika. Marko Trstenjak in Aleš Cigale, maturanta sr. šole na Ravnah, sta za izjemne delovne uspehe prejela naziv udarnika (udarniško značko).
Miroslav Garb
v
Se nekaj vfisov o delovni akciji
čisto zares smo jo mahnili na mladinsko delavno akcijo Kobansko ’82, kajti hotel) smo preživeti dan z brigadirji tako na tras* kot tudi na delovišču. Tisti pravi brigadirski utrip pa moraš znati doživeti, kajti ne da se ga kar tako opisati.
Staro šolsko poslopje spet gosti, tokrat Ze četrtič zapovrstjo brigadirje iz Slovenije ih ostalih republik na delovni akciji. Srečah smo same znane obraze vodstva akcije; komandanta Alfonza Drevenška, namestnice za interesne dejavnosti Diano Bohak in še bi lahko naštevali.
Brigadirji s svojo mladostjo, poletom 1? zagnanostjo premagujejo ovire zaostalosti-Tako konstruirajo cesto med Vasjo in Remšnikom ter prelazom Radlje in Brezovec. Kopljejo ter polagajo tudi cevi za vodovod, veliko pa jih tudi dela na melioracijskih delih-
Akcija Kobansko ’82 je ena najmanjših ih najmlajših delovnih akcijah v Sloveniji, ^a njej sodeluje tudi najmanj brigadirjev, delajo pa hkrati na največ deloviščih. Zgod1 se celo, da jih je hkrati tudi po štirinajst; V popoldanskem času pa se brigadir)1 vključujejo v najrazličnejše interesne dejavnosti, saj poteka na akciji cela vrsta krožkov in sekcij.
To je bil takšen čisto kratek raport s K°' banskega in upajmo, da uspešen. Sicer pa bomo več o sami akciji, brigadirjih in tudi ljudeh s teh hribov in vasi, kjer akcija oziroma delovišča obstajajo, napisali več v naši prihodnji številki.
Silvo Jaš
A
Interalpcenter - perspektiva razvoja turizma v Mežiški dolini
Malokatera občina v Sloveniji je po osvoboditvi domovine dosegla tak gospodarski, kulturni in športni razcvet Ravne na Koroškem. Nagla rast narodnega^ dohodka in vključitev med razvitejša območja je bila predvsem ^ nek širjenja in posodabljanja železarne Ravne v pravo tovarno plemenita jekla. Na podlagi vira dohodka ravenskih jeklarjev je bilo v treh in pol esetletjih zlasti v spodnji Mežiški domu doseženega več kot prej v večsto-etm zgodovini koroških fužin.
I , .Modernih metalurških in prede-ovalnih obratih železarne so se rojenj".6 Prosvetne in kulturne institucije,
. 'ekti zdravstva, telesne kulture in e kreacije. Temu tempu, ki je požlaht-11 strukturo celotnega prebivalstva, Pa m sledil razvoj malega gospodarstva, fiOstinstva in zlasti turizma. Danes smo Položaju, da se prek meje občine, ? Je v neposredni bližini, v Avstriji, renja nebroj tujih gostov, pri nas so Pa naravne danosti le malenkostno iz-aoljene. V primerjavi z avstrijsko Ko-mT'°’ s tur‘zmom letno iztrži 1,5 Sp iarde dolarjev, se mora sicer cela blovenija vprašati, kaj je pri nas roju	^ mejni občini Ravne na Ko-
°skem je pa to posebno očitno.
Na področju gostinstva in turizma ocina Ravne na Koroškem ne zaostaja atno za avstrijsko Koroško, temveč udi za poprečjem Slovenije. Zaostanek je občuten tako po številu turističnih iS- na- * km2 površine, po izrabi pre-ocitvenih zmogljivosti, po strukturi pjjth in domačih gostov kot po dnevih . lvanja. Kljub takemu stanju v pretek-eM obdobju 1976—1980 gostinstvo in urizem nista bila deležna naložb v no-e objekte, skromne investicije pa so lle skoraj izključno namenjene le rekonstrukcijam in posodobitvi obstoje-zmogljivosti. Občina zato premore e okrog 590 ležišč in še od teh eno Mtjino v planinskih postojankah, tužbeni proizvod gostinstva in turi-k“ja pa znaša le 2,5% celotnega do-ezka občine, kar je kljub nadpoprečni razvitosti okrog 10 % pod republiškim Poprečjem.
Gostinstvo in turizem zadnje čase, "•rasti kot posledica borbe za devize, ?°bivata večjo pozornost. Ugotovljeno le.> da je ob relativno manjšem vlagalo v tej gospodarski dejavnosti mož-P° doseči večje devizne učinke. V pet-etnem obdobju 1981—1985 sicer še j“vplaniranih večjih investicijskih na-ozb za turizem, obseg naj bi bil na avni preteklega petletnega obdobja, in
0 Predvsem v posodobitev in rekon-fukcije obstoječih zmogljivosti. Ze v
.eM obdobju pa bi moralo, ne le za iz-ptniški, temveč tudi za stacionaren tu-pridobiti veljavo kmečko go-‘■Hstvo. Na podlagi uspešnih izku-J*ni na Šentanelu naj bi se število do-acij, ki se bodo bavile s tujskim proštom, povečalo na okrog 60, polovi-Ca Pa naj bi imela tudi prenočitvene aMogljivosti. Stacionarni turizem naj “»»kupno pridobil okrog 280 dodatnih Glavna skrb v sedanjem srednjeročnem obdobju mora biti usmerjena dolgoročni plan razvoja gostinstva in Prizma, v načrtovanje bogatenja ter °f8aniziranosti tujsko prometne pogodbe. Dve sezoni, letna in zimska, sta ?'8urno prednost, ki zagotavljata učinkovitost naložb. To prednost Mežiška dolina ima.
Tekmovalni uspehi smučarjev iz Ko-oske so dokaz, da morajo v ravenski
1 čini biti pogoji te zvrsti zimske te-esne kulture. Že so se izoblikovala tri ^“njša smučarska središča, na Ošve-
nu pod Uršljo goro, v Mežici in v Črni, ki so že vidni pospeševalci zimskega turizma. Zamisel o aktiviranju južnega, zgornjega pobočja Pece za razvoj visokogorskega smučanja spodbudno deluje tudi na načrtovanje razvoja obstoječih središč. Pobuda za izrabo jugoslovanskih smučarskih terenov Pece je prišla iz sosednje Koroške, od županov obmejnih občin Pliberka, Globasnice in Železne Kaple. Enostavna študija, izdelana na Dunaju, je pokazala, da Peca za zimski turizem na avstrijski in jugoslovanski strani nudi več od sedanje izrabe naravnih in klimatskih pogojev. Ker prek Pece teče meja med Avstrijo in Jugoslavijo, bi ureditev enotnega smučarskega središča pomenila: razvoj meddržavnih stikov, bogatejšo in privlačnejšo turistično ponudijo. Zato je zamisel takoj bila deležna pozornosti v občini Ravne na Koroškem, na republiškem komiteju za turizem in na izvršnem svetu skupščine SRS.
Interalpcenter, kot so slovenski župani na avstrijski Koroški kompleksno smučarsko središče Pece imenovali, je izvršni svet skupščine občine Ravne spodbudil za ustanovitev poslovne skupnosti za turizem, ki naj bi z enotnim planiranjem, usmerjanjem razvoja, poenoteno ponudbo, usklajevanjem družbenih in zasebnih zmogljivosti ter z učinkovitim vplivom na reševanje komunikacijskih in infrastrukturnih problemov bila pospeševalec turizma v Mežiški dolini. V ta namen je skupščina občine Ravne 20. 4. 1981 izdala sklep o ustanovitvi 13-članskega iniciativnega odbora, ki naj bi pripravil gradivo in zbral interesente za sklic ustanovne skupščine poslovne skupnosti za turizem. Osrednja skrb te poslovne skupnosti bi bila Interalpcenter.
Zamisel Interalpcentra je bila tudi predmet razgovorov med predsednikom IS Janezom Zemljaričem in koroškim deželnim glavarjem Wagnerjem ter tako dobila meddeželno raven. Razgovori so zajeli tudi predlog o odpiranju mejnega prehoda na Lužah, kar bi bil eden od pogojev delovanja Interalpcentra. Izvršni svet skupščine SRS je imenoval tudi tričlanski odbor, ki naj bi skupaj s podobnim organom koroške deželne vlade skrbel za koordinacijo uresničevanja zamisli o akti-vizaciji obmejnega območja Pece za razvoj zimskega in letnega turizma, spodbujal realizacijo načrta in usmerjal sredstva za infrastrukturne naložbe. Seja mešanega odbora je pa bila samo ena, in sicer 10. junija 1981 na Poljani. Prizadevanje predsednika F. Razdevška, ki je bil vodja jugoslovanske delegacije ali odbora, da bi drugi sestanek mešanega odbora, katerega je bila dolžna sklicati avstrijska stran, bil spomladi 1982, ni bilo uspešno.
Avstrija ima veliko svetovno znanih in dobro razvitih zimsko športnih centrov, poleg tega ima še dosti odprtih možnosti za razvijanje smučišč in izhodišč. Projekt Peca je zato le deželni in ozko lokalni interes. Ker so dodatno na Koroškem prisotna tudi strankarska in lokalna trenja, kar smo čutili tudi na prvem sestanku mešanega odbora, je zastoj pri snovanju projekta Interalpcentra možno razumeti. Nehote pa se vsiljuje tudi pomislek, da je na Koroškem ogretost za projekt Interalpcenter usahnila zaradi aktivnosti pri nas in v strahu, da se bodo po izgradnji smučarji razdelili na obe strani. To pa ne bi smelo uspavati slovensko stran, nasprotno, pospešiti je potrebno pripravo dokumentacije in prvega ko-
raka za konkreten vstop v sam projekt. Sarajevo, ki nam ne sme biti vzor, je dokaz, kaj se tudi v težkih časih lahko uresniči.
Poleg razvijanja središč za smučanje pri Ošvenu, v Mežici in v Črni mora občina Ravne na Koroškem biti glavni generator za realizacijo projekta Interalpcentra. S tem, da je pri razvojnem Centru naročila študijo o razvoju gostinstva in turizma v Mežiški dolini in s projektantom smučarskih prog Petrom Lakoto sklenila pogodbo o izdelavi glavnega projekta za prvo alpsko smučišče v sklopu Interalpcentra v Topli, je že pokazala posluh in interes, da s projektnimi študijami in drugim gradivom pripravlja teren za uresničevanje zamisli o projektu smučarskega odpiranja zgornjega pobočja Pece. Projekt Interalpcenter je dobil tudi prvo širšo politično podporo. Osrednji odbor koroških partizanov je na razširjeni seji 16. 10. 1981 dal pobudo, da se območje Pece in Olševe razglasi za park prijateljstva, sožitja in spominov. Kljub temu, da zamisel o nacionalnem parku ne bo uresničljiva in da je možno računati le na občinski ali regijski
park, je to pomembna podpora projekta Interalpcentra. Interalpcenter namreč vsebuje glavne cilje, ki jih s proglašanjem naravnega parka zasledujejo koroški partizani, razvoj turizma, ribištva ter pašništva ter odpiranje meje za meddeželni promet na območju parka pa bi morali dodatno skrbeti za varovanje naravnih znamenitosti, izročil preteklosti in spominov na slavne dni narodnoosvobodilne borbe.
Zaradi raznih pripomb sem lani in letos večkrat v vseh letnih časih prekrižaril masiv Pece. Delno sem to opravil sam, delno pa skupaj s projektantom Petrom Lakoto, ki je že avgusta 1980 izdelal študijo celotnega žičniškega omrežja Pece od Mežice do Luž. Ogledal sem si teren na severnem pobočju Čofatije, kjer bo prvo urejeno smučišče Tople — Solnica. Na Peco sem se povzpel iz raznih smeri, spoznal sedla Prev med Toplo, Koprivno in Lužami, kjer naj bi bila na višini 1420 m spodnja postaja naše izhodiščne sedežnice za zgornja pobočja Pece. Hodil sem po grebenu Pece od Kor-deževe glave prek Končnikovega vrha do Uške kope, spoznal Koble trate, Hudičevo skledo, Snežno jamo, Dolič in Travniček, kjer bo zgornja postaja dovozne sedežnice, prostrano smučišče in izhodišče na Končnikov vrh, Dolič in druga smučišča jugozahodnega pobočja Pece na višini med 1800 in 2100 m.
Letos so bili snežni pogoji na teh območjih od sedla Prev prek Travnič-ka in do vrhov Pece idealni, kar pomeni, da denar, vložen v projekt Interalpcenter, ne bi bil brez učinka. Zavedati pa se je treba, da bo odpiranje novih smučišč v Topli, Koprivni in na Peci zahtevalo velike napore in sredstva. Izhodišče na Prevu je precej odmaknjeno, približala pa bi ga mejni prehod na Lužah in hitrejša povezava s Šaleško dolino, z izgradnjo cestne povezave bi bila oddaljenost do sedla Prev iz Ljubljane prek Železne Kaple oz. Maribora približno enaka, okrog 100 km, iz Celja prek Šoštanja in Šentvida pa bližja.
Na projektu Interalpcenter sem se dlje zadržal, ker pomeni Pranje ledine smučarske ponudbe za prihodnje generacije. Pri tem pa nočem zanemariti severnega pobočja Uršlje gore od Rimskega vrelca, Sel, Ivarčkega jezera, Ošve-na, Ledin in Luž, ki mora že v bližnji prihodnosti z boljšo izrabo naravnih danosti na stežaj odpreti vrata v smučarski svet. Podobno velja za vzhodno, srednje pobočje Pece z izhodiščem iz Mežice in s podaljšanjem obstoječega
žičniškega sistema na Podpeco in Ri-šperk.
Slabe izkušnje, ki jih imamo z dosedanjo gradnjo smučarskih središč zlasti na Golteb in na zahodnem Pohorju, nas opozarjajo na previdnost. Oddaljenost od večjih središč, kar Peca je, zahteva urejenost predvsem zmogljivosti stacionarnega turizma in za izlete prek tedenskega počitka. Projekt Interalpcenter zato mora vsebovati sočasno in postopno urejevanje smučišč in prenočitvenih zmogljivosti. Počitniški tujski promet mora biti glavna preokupacija razvoja turizma v naši Koroški, zato je Interalpcenter sedaj le pogled v prihodnost in pospeševalnik sistematičnega povečevanja tujsko prometne turistične ponudbe v Mežiški dolini.
Gregor Klančnik
SLOVENSKI PREGOVORI
— Kdor meč rabi, ga meč pohabi.
— Kjer je veliko tepeža, je malo užitka.
— Prisiljeno je vsiljeno.
— Vse bi rad ukradel, samo duše ne.
— Bodi sam priden in ti ne bo treba biti zaviden.
Topla s Peco
Iz naših
KS MEŽICA:
Prizadevni Mežičani
S sredstvi TKS Ravne Mežičani že nekaj časa urejujejo nogometno igrišče. Letos bodo ob atletski stezi položili plošče in zabetonirali podporne zidove za zaščito ceste ob Meži od Narodnega doma proti Glančniku.
Avgusta so sredi Mežice porušili staro rudarsko hišo, v kateri je bilo 14 stanovanj. Hišo so porušili predvsem zaradi neustreznih stanovanj (bila so brez kopalnic in stranišč), pa tudi zaradi komunalne ureditve okolice novih stanovanjskih blokov ob Leški cesti (uredili bodo parkirišča in zelenice).
»Drugače pa je avgusta v Mežici poskusno pričela obratovati elektronska telefonska centrala. Tako prek nove centrale poskusno že obratuje telefonska centrala mežiškega rudnika. Po zagotovilu predstavnikov PTT podjetja iz Maribora, pa naj bi centrala v celoti pričela obratovati v tem mesecu,« je povedal Leopold Golobinek, tajnik KS Mežica.
KS ŽERJAV:
Kdaj blokovna in individualna gradnja v Žerjavu?
V tej krajevni skupnosti si že lep čas prizadevajo pridobiti čimveč zainteresiranih občinskih formov za pričetek gradnje stanovanjskih blokov sredi Žerjava. Tako so predstavniki žerjavske krajevne skupnosti že imeli razgovore s predstavniki rudnika, stanovanjske skupnosti Ravne in skupščine občine. Franc Zajec, predsednik skupščine KS Žerjav, je povedal, da bo do blokovne gradnje bržkone prišlo v prihodnjih letih, saj bodo v industrijski coni v Žerjavu morali porušiti nekaj stanovanjskih hiš. Sicer pa je precej Zerjavčanov zainteresiranih za individualno gradnjo v Žerjavu in Jazbini. Vendar krajevni skupnosti Žerjav doslej še ni uspelo dobili zazidalnega načrta. Bo pa baje nared že v kratkem, saj so se ga urbanisti že lotili.
Se pa Žerjavčani lahko pohvalijo z uspešnim delovanjem krajevne in hišne samouprave in delegatskega sistema. Tov. Zajec je razložil, da v njihovi krajevni skupnosti zelo dobro delajo hišni sveti. Svoje delegatske funkcije pa se
krajev
zelo dobro zavedajo tudi delegati v organih KS in skupščine občine Ravne.
Potem ko je avgusta predvsem zaradi neodgovornega in malomarnega dela in občutka človeške odgovornosti do narave prišlo do pomora rib v Meži (poginilo jih je okrog štiri tisoč), bo krajevna skupnost od odgovornih organov zahtevala, da do pomora rib nikoli več ne sme priti. Občani ravenske občine zelo obsojajo neodgovorne ljudi v mežiškem rudniku in ravenski železarni, ki so letos povzročili onesnaženost Meže in s tem pomor rib.
KS TRG-PREVALJE:
Poudarek komunalni ureditvi
V drugi polovici avgusta so imeli predstavniki obeh prevaljskih krajevnih skupnosti Trg in Polje razgovore s predstavniki ravenske komunalne skupnosti, in sicer so pregledali in ocenili, kako potekajo dela pri komunalni ureditvi naselij. Ugotovili so, da so ponekod dela v zamudi, vendar bodo kljub temu do konca leta opravili naslednje: v naselju Personali so v zaključni fazi dela pri ureditvi kanalizacije in ulic v naselju. Septembra bodo začeli obnavljati odcep ceste Varteks do Ramšaka. Pripravljajo pa že tudi zemljišče za ureditev parkirišč med trgovinama Peko in Varteks.
Kljub volji in zagotovljenim sredstvom pa letos zaradi pomanjkanja električnega kabla ne bodo mogli urediti cestne razsvetljave v naselju Personali. Bodo pa ob rekonstrukciji cest sočasno položili ob cestah betonske cevi, v katere bodo spomladi položili kabel. S tem se bodo izognili ponovnemu kopanju jarkov.
KS HOLMEC:
Ureditev lokalnih cest
Potem ko je holmski krajevni skupnosti že pred časom uspelo dobiti potrebno gradbeno in pravno dokumentacijo za ureditev dveh avtobusnih postajališč in obračališča pri mednarodnem mejnem prehodu Holmec, vse kaže, da bodo z deli pričeli še letos, je povedala Mira Gerdej, tajnica KS Holmec.
Zelo uspešno napredujejo dela pri ureditvi makadamske ceste čez Dolgo brdo, ki bo povezana s šentanelsko v
Jamnici. Povejmo, da cesto urejuje temeljna organizacija kmetov Ravne, pri delih pa pomagajo tudi graničarji. Sočasno urejujejo tudi cesto na Belšak (proti Sonjaku). Tudi to cesto urejuje TOK Ravne, dela pa financira skis.
KS JAVORNIK-SANCE:
Kdaj kiosk, telefonsko omrežje in govorilnica?
Prve dni septembra so predstavniki te ravenske krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij opravili polletno »inventuro« opravljenih nalog in del na področju krajevne in hišne samouprave in na področju komunalne dejavnosti.
»Na sestanku smo ugotovili, da nekatere pomembne naloge kljub prizadevanju krajevne skupnosti še vedno niso realizirane,« je uvodoma dejal Milan Zafošnik, predsednik skupščine ja-vorniške krajevne skupnosti. '»Tako krajevni skupnosti še vedno ni uspelo, da bi na Javorniku stal kiosk za prodajo časopisov, cigaret in drugo in telefonske govorilnice pri samopostrežni trgovini. Dela nas še čakajo pri ureditvi podpornega zidu in telefonskega omrežja na Sancah. Na sestanku pa smo pregledali in ocenili tudi delovanje SLO in družbene samozaščite v naši krajevni skupnosti. Čeprav smo k izdelavi obrambnega načrta pristopili že pred časom, bo ta bržkone povsem nared v kratkem,« je še pripomnil tov. Zafošnik.
KS CEČOVJE:
(Ne)onesnaženo Čečovje
V poletnih mesecih so se prebivalci Čečovja najčešče pritoževali zaradi smradu, ki se dviga iz kontejnerjev, v katere kuharice Merxovega hotela mečejo vse mogoče.
»Čeprav je naša krajevna skupnost že pred časom pozvala Merx Ravne, TOZD gostinstvo in trgovine, naj očistijo okolje za hotelom Merx in okrog trgovine, doslej ni bilo razumevanja na naše pisno opozorilo. Sicer pa tudi drugače čečovčani, vsaj nekateri, niso preveč zainteresirani za lep videz Čečovja. Tako nekateri pustijo svoje odslužene jeklene konjičke kar ob stanovanjskih blokih ali na zelenicah. Nekateri za tako stanje krivijo prevaljsko komunalno podjetje, češ da neredno odvaža večje odpadke, čeprav vedo, da je komunalno podjetje pripravljeno odpeljati večje odpadke. Seveda pa jih o tem morajo obvestiti prebivalci. Se pa naši krajani
povsem upravičeno pritožujejo na račun komunalnega podjetja zaradi nerednega vzdrževanja parkov in zelenic. Nj-so jih kosili,« je povedal Stanko Ri®" ter, predsednik sveta KS Čečovje.
Na zadnji seji sveta potrošnikov, k} je bila avgusta, so kritično spregovoril1 o slabi preskrbi z mesom, zelenjavo n) sadjem. Dokaj slabo oceno so dali tudi trgovcem in mesarjem za nevljudnost in neupoštevanja higienskega minimuma. Sicer pa se ne strinjajo s predlogom Menca, ki namerava zapreti trgovino s tekstilom na Čečovju.
Kljub dopustom in poletni vročm1 so julija in avgusta na čečovju končno na novo asfaltirali nekatere ulice. Ure dili so tudi stopnice s Čečovja protj ravenskemu parku in DTK ter obnovili lesene dele ldopi na Čečovju.
KS ČRNA:
Hortikulturna ureditev Rudarjevega
Čeprav v tej KS skoraj ni več večji gradbenih parcel za blokovno gradnjo, bodo do njih prišli s porušitvijo nekaterih starih objektov v centru Črne. Jeseni bodo porušili staro kino dvora; no. Potem ko bo nared stanovanjski blok ob Meži v Rudarjevem, bodo na mestu stare kino dvorane zgradili nova stanovanja. Drugi stanovanjski blo» pa bodo zgradili nasproti lekarne, kjer še morajo porušiti staro šolo, otroški vrtec so že.
»Do konca letošnjega leta, predvsem pa v prihodnjem letu bo naša krajevna skupnost največ sredstev namenila z* hortikulturno ureditev desne strani na; selja Rudarjevo. Letos bomo urediu razsvetljavo proti Zgajnariji. Dela P naj bi stekla tudi pri ureditvi ulic. pred časom smo začeli regulirati hu“?[ urnik pri Grosu v Rudarjevem, ki J v zadnjih letih večkrat poplavil naselje-Medtem ko bodo območno vodno skup; nost in skis Ravne dela pri regulacij hudournika veljala okrog 3 milijo? din (celotna 8 milijonov din), bodo d*-la pri hortikulturni ureditvi Rudarjevega (razsvetljava, ceste, zelenice ! otroška igrišča) veljala po sedanjih cenah okrog 10 milijonov din,« je pojasn Alojz Repanšck, predsednik komunal' no urbanistične komisije pri KS Črna-
Konec avgusta so delavci HPH P°~" jetja iz Titovega Velenja pričeli mjj* jati dela pri rekonstrukciji P°^P ceste v vaški skupnosti Podpeca. nar za opravljena dela, ki bodo veljaj okrog 1,5 milijonov din, bodo prisp®* vali mežiški rudnik, skis, KS Črna n* Lesna Slovenj Gradec, TOZD gozdarski obrat Črna in TOK Ravne.
Franc Rotar
IZ OBČINE
Na koroškem turističnem tednu v Crni
VROČE CENTRALNO OGREVANJE V RUDARJEVEM
Kljub temu, da je do nezadovoljstva in precejšnjega negodovanja med nekaterimi prebivalci naselja Rudarjevo v črnjanski krajevni skupnosti prišlo že med zadnjo kurilno sezono zaradi slabega ogrevanja stanovanj s centralno kurjavo (vzroki: pomanjkanje kurilnega olja in slabo delovanje cetralnega ogrevanja, in da so nekateri prebivalci, ki stanujejo v blokih, ki se ogrevajo iz kotlovnice ob avtobusni postaji, prenehali plačevati centralno ogrevanje) KK SZDL Črna na Koroškem ni pristopila k preučitvi problema, niti ni
za to zadolžila tamkajšnje krajevn skupnosti ali stanovanjske skupno*0 Ravne.
Ker se je odprtih vprašanj °kro? centralnega ogrevanja lotila samo K, Črna, ki pa pri reševanju problema m bila dovolj močna, poskuša neljubi P ložaj rešiti OK SZDL Ravne.
Na sestanku, ki ga je OK SZDL R®^ ne sklicala 17. avgusta letos in ki so ga udeležili predstavniki KK SZD Črna, sveta KS Čma, kurilnega °d ra v Rudarjevem, prevaljskega In*£. terja, tozda montaža in stanovanjs skupnosti Ravne, so ponovno, v*£V'te. tokrat konkretneje osvetlili to pr°°
natiko. Po daljši razpravi so bili spre-)eti naslednji obvezujoči zaključki.
1. Samoupravna stanovanjska skupnost Ravne in Inštalater Prevalje se .govorita o regulaciji in naravnanju sistema centralnega ogrevanja. Pri tem ®orajo^ sodelovati tudi drugi izvajalci montaže instalacij in nositi svoj del stroškov. Stroške poskusnega obratovanja in naravnavanja sistema krije izvajalec, medtem ko plača kurilno olje ** poskusno obratovanje stanovanjska skupnost. O izvršitvi del, pri katerih morajo biti navzoči kurjač, predsednik kurilnega odbora in drugi zainteresira-n? jn odgovorni delavci, je treba sestaviti zapisnik.
2. KK SZDL Črna na Koroškem je nosilec vseh aktivnosti za rešitev problema in je zadolžena, da skupno 0 .ravnava vso problematiko in jasno Prikaže stroške odklopov ter pomembnost centralnega ogrevanja (višji standard, ekologija itd.) Dogovoriti se mora 0 nadaljnjih možnostih izgradnje toplovodnih sistemov v Rudarjevem.
3. Preučiti je treba tudi možnosti Preureditve kotlovnice na trda goriva.
očane je treba seznaniti s problema-
tiko nakupa goriv ter o tem, da zagotovila o nabavi zadostnih količin goriva ni možno dati glede na trenutno stanje z energetskimi viri.
4. Občane, ki so ali če bodo socialno ogroženi zaradi stroškov centralnega ogrevanja, morata KK SZDL in krajevna skupnost na primeren način informirati o možnostih uveljavljanja pravice do socialne pomoči in o zamenjavi za manjše stanovanje, seveda če kdo želi zamenjati stanovanje. Za manjše stanovanje ob zamenjavi ni treba plačati soudeležbe.
5. Samoupravna stanovanjska skupnost Ravne mora izvesti anketo, s katero naj bi ugotovila, ali se občani oz. hišni sveti strinjajo z nabavo in razdelitvijo goriv ter urejanjem plačilnih odnosov z dobavitelji. Ob tem je treba poudariti, da bo na tak način razdelitev goriv pravičnejša v občini Ravne in dosti lažje bo enotno nastopati pri dobaviteljih, saj bo na razpolago popolnejša evidenca. Inkaso v hišnih svetih za centralno ogrevanje bodo nadalje opravljali hišni sveti.
F. Rotar
Z D R AVJ E
»Ob tednu boja proti kajenju in pljučnim obolenjem« (od 14. do 21.
septembra)
KAJENJE IN OKOLICA
Današnji življenjski pogoji so Zelo ugodni za razvoj različnih so-fdopatoloških pojavov. Boj za Doljši standard, hitrejšo spremembo družbenih odnosov, preseljevanje ljudi iz dežele v mesta in hiter tehnološki razvoj povzročajo določene napetosti. Te duševne stiske skušajo posamezniki ublažiti na različne načine. Eden iz-jned njih je zatekanje k drogi, hzoga pa je tudi cigareta.
Za tobačni dim so najbolj občutljivi otroci
, Danes velja, da je kajenje najbolj razširjena pa tudi ena najbolj nevarnih zasvojenosti, ki ne škornje samo kadilcu, temveč tudi Kadilčevi okolici.
Nekadilci ne trpe samo zaradi c'garetnega dima, ki ga širijo ne-nhzirni kadilci okrog sebe, temveč j/n* preti tudi nevarnost, zlasti •htadini, da prično posnemati kapice in tudi sami postanejo žaljene! nikotina.
, Ugotovljeno je, da so nekadilci ?°lj občutljivi za škodljive učinke obačnega dima, zlasti kadar vdihavajo s tobačnim dimom zasičen
Pel in suh zrak v zaprtih pro-
tobačnega dima mater kadilk prodirajo v plodov krvni obtok in povzročajo okvare na srcu in ožilju in ovirajo razvoj ploda.
Pri pasivnih kadilcih se često pojavijo glavoboli, vrtoglavice in alergična vnetja nosne sluznice in oči.
Zaključimo z naslednjimi ugotovitvami:
— da je tobačni dim eden najvažnejših dejavnikov onesnaževanja človekove okolice (stanovanja, delovnega mesta, družbenih prostorov)
— da je škodljivi učinek tobačnega dima na »pasivnega kadilca« odvisen od koncentracije tobačnega dima v prostoru, od dolžine izpostavljenosti tobačnemu dimu, od starosti »pasivnega kadilca« (najbolj občutljivi so otroci v 1. letu starosti) in od stanja dihalnega sistema »pasivnega kadilca«.
Torej, opustimo to razvado, ker s tem ne bomo koristili samo sebi, temveč tudi svojim najbližjim.
Dr. Zoran Dinič PTD Ravne
ZMRZOVANJE IN SKLADIŠČENJE ŽIVIL
štorih. To je pasivno kajenje. Dokazano je celo, da tudi pasivni kadilci obolevajo za kroničnimi obolenji dihalnih poti z vsemi težkimi posledicami le-teh.
Raziskovanja so tudi pokazala, da so bili znaki kroničnih pojavov bolezni znatno bolj pogosti in težji pri otrocih, ki so živeli pri starših — kadilcih. Tobačni dim je škodljiv predvsem za otroke v prvem letu življenja. Z opazova-
njem dojenčkov je bilo ugotovljeno, da otroci mater — kadilk pogosteje obolevajo za bronhitisom in pljučnico in to tem pogosteje, čim več mati kadi.
Otroci postanejo znatno hitreje kot odrasli preobčutljivi na tobačni dim, zato so tudi težji astmatični pojavi pri otrocih staršev — kadilcev pogostejši (razmerje 70 :30). Dokazano je tudi, da se astmatično obolenje pri otroku izboljša, kolikor starši popolnoma prenehajo s kajenjem.
Poudariti je treba tudi škodljivo delovanje kajenja v nosečnosti na razvoj ploda. Strupeni delci
Ohraniti živilo za daljši čas pomeni, konzervirati ga. To opravimo na različne načine:
— živilom odvzamemo vodo (jih posušimo)
— dodamo jim sladkor, sol, kis ali konzervirna sredstva
— živila prekuhamo ali prepečemo
— zalijemo jih z maščobo
— živilo globoko zamrznemo (s tem organoleptične lastnosti, število in vrsto vitaminov ter biološko vrednost skoraj v celoti ohranimo).
Predvsem vlažna živila hitro izgubijo kvaliteto ali se pokvarijo, če jih-pusti-mo dalj časa na sobni temperaturi. Posebej to velja za mleko, meso, klobase, razne solate in podobno. Slednja živila se v kuhinji pri sobni temperaturT 24° C pokvarijo že v enem dnevu, v hladni kleti pri temperaturi 10° C šele po 3 do 4 dneh, v hladilniku pri +4° C se obdržijo 4—9 dni, če pa jih na hitro zmrznemo pri minus 40° C in pustimo v zmrzovalniku na minus 18° C, se ohranijo več mesecev.
Hladilnik kot osnovni pomočnik gospodinje ohranja živila za daljšo dobo. Neredko pa je prav on glavni krivec zastrupitev z živili. V hladilniku namreč bakterije na živilih ne poginejo, le razmnožujejo se ne. Ohlajenih živil ne smemo nikoli ponovno vložiti v hladilnik, če smo jih pred tem že odtajali, kajti v tem primeru se klice zelo hitro razmnožujejo. Zelo važno je, da se posamezna živila v hladilniku ne dotikajo drugo drugega. S tem preprečimo medsebojno okuževanje.
Kadar vlagamo različna živila v hladilnik, je treba vedeti, koliko časa v hladilniku ostanejo, ne da bi se bistveno spremenila biološka vrednost oz. se živila ne pokvarijo:
1. sesekljano meso — 1 dan
2. sveže ribe, špinača, grah, odprte konzerve — 1 do 2 dni
3. surovo maslo, solata, mleko, sladka smetana, jagode, odprte sadne konzerve, gotova jedila — 2 do 3 dni
4. kuhana ali pečena riba, kondenzirano mleko, odprte marinade — 1 do 3 dni
5. prekajeno meso, sir, bolj trpežno sadje — 4 do 8 dni
6. jajca, surovo maslo (zaloga), limone, pomaranče, zelje, ohrovt, cvetača — 10 do 14 dni
Pri skladiščenju živil in jedil moramo vsekakor upoštevati, da posamezna živila s svojimi specifičnimi lastnostmi (vlaga, vonj) delujejo na druga živila oz. da te vonjave in vlaga prehajajo na druge artikle. Zato morajo biti živila v skladišču ločena po izvoru, delovanju na okolico (vlaga, vonj) in tudi po stopnji strupenosti. Čistilna sredstva in pralni praški vsekakor ne spadajo k živilom in morajo biti popolnoma ločena od njih.
Zelo pomembno je čiščenje hladilnika, saj se v njem večkrat zadržujejo bo-
lezenske klice, ki pridejo vanj s svežim mesom, z zelenjavo, sadjem in umazanimi rokami.
Za čiščenje hladilnika lahko uporabljamo sredstva za ročno pomivanje posode. Po uporabi kemičnega čistila splaknemo notranjost še z mrzlo, čisto vodo in s suho krpo zbrišemo. Uporabe kisa ne priporočamo, ker ne odstrani niti vonja niti maščobe in umazanije.
Pogosto so žrtve okužene hrane prav otroci
Pomni
V hladilnik smemo vskladiščiti samo sveža, zdrava in očiščena živila takoj po nabavi.
Hladilna skrinja
Brez nje si danes že skoraj ne moremo predstavljati gospodinjstva, še manj pa trgovine, restavracije ali
menze.
Upoštevati pa moramo naslednje:
— Hladilno skrinjo vestno vzdržujemo in kontroliramo njeno delovanje.
— Živila pripravimo, zavijemo in vložimo točno po navodilih proizvajalca.
— Higiena rok, orodja in delovnih površin pri pripravi jedil za zmrzovanje mora biti primerna.
— Odtajana živila takoj uporabimo in jih ne smemo več zmrzovati!
— Vsaj v grobem naj bodo različna živila v zmrzovalniku med seboj ločena!
— Pravilno zamrznjena živila so samo tista, ki so ohlajena pod —18° C. V njih se bakterije praktično ne morejo razmnoževati, včasih celo poginejo.
— Pomembno je, da živilo zelo hitro zmrzne na določeno temperaturo, ker se le tako očuva tkivo in ohrani biološka vrednost.
— Odtajanje različnih živil poteka različno, vedno pa po priloženem navodilu, ki ga je treba dosledno upoštevati.
Konzerviranje in pravilno skladiščenje živil ni iznajdba nove dobe. Po-
znale so ga že naše babice in celo pračlovek (dim, sonce, vroče kamenje, led). Pomembno je, da dosledno upoštevamo navodila in izvajamo vse higienske ukrepe, ki preprečujejo okužbo živil.	Za	HES	—	Glavič	J.
HIGIENA KOŽE
Koža je organ, ki opravlja več funkcij hkrati in je povezana z ostalim organizmom. Nekatere naloge kože so tako važne, da so nujno potrebne, ker bi življenje brez njih bilo nemogoče. To so predvsem naloge, ki jih koža opravlja kot varovalec celotnega organizma, kot čutilo in kot organ, ki skrbi za uravnovešenje telesne toplote (temperaturo).
Koža lahko tudi vsrkava ali resorbi-ra razne snovi, tako trde snovi, tekočine in pline. Trde snovi morajo biti seveda raztopljene in v posebni obliki, v obliki kakšnega mazila, ki ga vtiramo v kožo. Koža tudi diha, sprejema kisik in oddaja ogljikov dvokis. Na drugi strani pa koža oddaja vodne hlape, kar imenujemo nevidno izparevanje kože.
Kožne žleze izločajo odpadne snovi z znojem in delno z lojem. Posebno skrb moramo posvečati negi kože, saj je izpostavljena zunanjim vplivom in na njej se z izločanjem nabirajo tudi odpadne snovi. Loj, ki ga izločajo žleze lojnice, sprejema prah in umazani-
Če je koža bolna, občutljiva ali kva-rilom posebno izpostavljena, uporabljamo le toplo vodo, nikakor ne mrzle ali vroče vode izpod pipe. Ne drgnimo kože čez mero in ne ščetkajmo je! Po umivanju jo dobro osušimo: tudi tedaj je ne drgnemo, ampak z rahlim pritiskom sušimo. Ker vsako čiščenje kožo razmasti, je treba predvsem kožo rok namastiti s primerno mastno kremo.
Splošni napotki
Pred umazanim delom si namažemo roke s kakšno mastno zaščitno kremo. K dobri kožni negi sodi tudi zdrav način življenja: zadosti spanja, veliko telesnega gibanja na čistem zraku, hrana, bogata z vitamini, čim manj nasladil.
Kožo moramo varovati tudi pred sončno svetlobo. Kadar govorimo o varovanju pred sončno svetlobo, je dobro vedeti, da imajo ultra vijolični žarki sončne svetlobe različno valovno dolžino: kratkovalovani predvsem rdečijo kožo, dolgovalovni pa jo porjavijo.
Vse v vodo
jo. Umazano kožo čistimo z vodo in milom. Kadar uporabljamo navadna alkalična mila, odstranimo s kože normalno lojnato prevleko in kislinsko odevalo. Poleg tega se v vrhnjičnih špranjah še usedajo netopljiva apnena mila, ki rahljajo plast epitelijskih celic. Posledice so zdraženost, vnetje in večja okužljivost kože. Kadar se zamašijo izvodila potnic in lojnic, zboli koža za raznimi boleznimi. Od dobrega čistila torej zahtevamo, da dobro očisti kožo in da varuje njeno dejavnost.
Kadar želimo porjaveti, ne da bi se morali bati sončnih opeklin, se počasi navajamo na sončenje in se spočetka sončimo le približno deset minut. Ultravijolični žarki ne »opečejo« in ne rjavijo le kože, ampak delujejo nanjo nasploh zelo močno biološko. Splošno počutje se izboljša — okrepi se odpornost organizma zoper okužbe, v koži se dela več vitamina D, poveča pa se tudi živčna zdražljivost. To pomeni: sončenje ni vsakemu v prid.
-ts-
PREGLED ORDINACIJSKIH ČASOV OBRATNE AMBULANTE IN SPECIALISTIČNE AMBULANTE V OKVIRU KZD - RAVNE IN IZVEN
ZDRAVSTVENI DOM RAVNE
OBRATNA AMBULANTA
OD PONEDELJKA DO PETKA 6.—20. ure
6.30—13. ure
13.30—18. ure
SOBOTA:	6.30—10.	ure
ORDINACIJA
MALICA:
DEŽURNA SLUŽBA:
9.30—10. ure 16,—16.30
od 20. ure DALJE V PROSTORIH OA TOZD KZD — RAVNE
ZDRAVNIK SPECIALIST — ZDRAVSTVENI DOM — RAVNE
INTERNIST:	(zdravnik spec. za notranje	bolezni)
PONEDELJEK:	13,—16. ure
NEVROPSIHIATER:	dr. BERGANT
13.30—17. ure VSAK DRUGI PETEK (po naročilu)
dr. MIHEV
13.30—18. ure	x..
6.30—13. ure po naro{lIu
6.30—16. ure DALJE — KLUB ZA ALKOHOLIKE
PSIHIATER: PONEDELJEK: OSTALI DNEVI: SREDA:
ZOBNA AMBULANTA — ZDRAVSTVENI DOM RAVNE
ORDINACIJE I. II. III.
I. II. 6.30—13.30
PONEDELJEK:
TOREK:
SREDA:
ČETRTEK:
PETEK:
SOBOTA:
I. II. 6.30—13.30 I. 6.30—13.30 I. II. 6.30—13.30 I. II. 6.30—13.30 I. 7,—13. ure
III. 12.30—19.30 III. 12.30—19.30 II. III. 12.30—19.30 III. 12.30—19.30 III. 12.30—19.30
ZOBNA AMBULANTA — ZDRAVSTVENI DOM PREVALJE
PONEDELJEK:
TOREK:
SREDA:
ČETRTEK:
PETEK:
SOBOTA:
II. 13.30—19. ure
ORDINACIJI I. II.
I. II. 7.30—13. ure I. 7.30—13. ure I. II. 7.30—13. ure
I. II. 13.30—19. ure
I. II. 7.30—13. ure
vsako tretjo soboto v mesecu
ZOBNA AMBULANTA — ZDRAVSTVENI DOM DRAVOGRAD
PONEDELJEK:
TOREK:
SREDA:
ČETRTEK:
PETEK:
SOBOTA:
ORDINACIJI I. II. I. 7.30—13. ure I. II. 7.30—13. ure I. II. 7.30—13. ure II. 7.30—13. ure I. II. 7.30—13. ure 7.30—13. ure
II. 12.30—19. ure I. 12.30—19. ure
ZDRAVNIKI SPECIALISTI
DERMATOLOG: (zdravnik spec. za kožne bolezni) RADLJE
SREDA:
OKULIST:
RADLJE
SREDA:
PREVALJE
PONEDELJEK:
ČETRTEK:
13.30—18. ure (obvezna napotnica)
13.30—18. ure (po naročilu)
7.—10. ure ..	. . ,
7.—10. ure (brez naPotmce) od 10. ure dalje — naročeni pacienti
OTORINOLARINGOLOG: (zdravnik spec. za bolezni ušes, nosu 'n grla) PREVALJE
PONEDELJEK: 14.—19. ure (z napotnico)
ORTOPED:
VELENJE
MARIBOR
po naročilu (z napotnico)
REVMATOLOG:
MARIBOR	po naročilu (z napotnico)
ZDRAVSTVENI DOM RAVNE
DISPANZER ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TBC SPECIALIST:
OD PONEDELJKA DO PETKA:
7.30—12. ure TOREK:	7.30—16. ure
SOBOTA:	vsako tretjo soboto v mesecu
DISPANZER ZA OTROKE:
OD PONEDELJKA DO PETKA:
7.30—13. ure
ČETRTEK:	7.30—13,—18. ure SOLSKI	DISPANZER
SOBOTA:	7.30—10. ure
DISPANZER ZA ŽENE
Vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu
13.—17. ure ter vsak drugi in četrti četrtek v mesecu 7,—13. ure (dr. HLEB) vsako sredo	14.30—16.30	(dr. KRlSTOFELC)
POSVETOVALNICA ZA NOSEČNICE IN POPORODNICE
torek	13.—19. ure
petek	7.—14. ure
KULTURA
Na papirničarskem oddelku v novi knjigarni vse za šolarje
v prostoru mirno in tiho, diskretno in kultivirano kljub večjemu številu obiskovalcev. Lahko da se kdo namrdne, češ: glavno, da je knjiga, vzdušje ni potrebno. Potrebno je kot živost na semanji dan, in prispeva k celoti mnogo
KLEPET S
Od 15. do 25. avgusta je bila na Ravnah — trinajsta po vrsti — slikarska kolonija, v kateri je letos sodelovalo šest ali sedem slikarjev. Slikarje izbere in jih povabi svet slikarske kolonije, katerega predsednik je Franc Fale, slikar Franc Boštjan pa njegov sekretar. Slikarji so prišli iz različnih koncev Slovenije: Aladin Lane iz Kamnika, Stanislav Bricman je domačin, dela v železarni Ravne, Milutin Mojsilovič je prišel iz Varvarina, akademska slikarka Alenka Kham-Pičman živi in dela v Kranju in je pričela poučevati na ljubljanski likovni akademiji, iz Ljubljane je prišla slikarka Vida Slivniker-Belantič, Liza Lik pa iz Ljubnega ob Savinji. Viktor Birsa, akademski slikar iz Portoroža, pa se sedaj ni udeležil kolonije.
Prišli so, da bi ujeli s svinčnikom, s čopičem, z barvo in s črto kakšen trenutek iz delovnega časa in prostora železarja, da bi ujeli, vsak na svoj način, našo bogato pokrajino, da bi iztrgali iz pozabe to ali ono naravno in umetnostno vrednoto... česar z »navadnimi« očmi ne vidimo. Čeprav gremo tisočkrat mimo, se nam na sliki naenkrat prikaže kot poseben odnos med stvarmi in človekom, kot vtis ali pa kot lepota. Zato ni potrebno posebej poudarjati, kakšno vrednost ima slikarska kolonija, ki z deli, ki tu nastajajo, riše našo podobo ali pa odkriva tisto, česar še ne poznamo ...
Likovni umetnik »govori« s svojo sliko, zato nam bodo slikarji s svojo govorico kaj več povedali na razstavi, ki bo enkrat jeseni v
več kot zdajšnji vtis, da so knjige bolj tako za zraven.
Je, kakor je, še dobro, da sploh je. In v tem dobrem še eno dobro: knjige so še tisto blago, ki ga lahko kupimo na kredit brez pologa.	Z.	Strgar
SLIKARJI
Likovnem salonu. Pa vendar naj podam tukaj nekaj vtisov iz pogovora z njimi. 2e vnaprej naj mi bo oproščeno, ker se z vsemi nisem mogel pogovarjati.
Alenka Kham-Pičman slika z oljno tehniko in jo dalje grafično razvija. »Razvijati je potrebno le en problem, kar pa zahteva veliko časa«. Pri nas je našla veliko motivov: Ravne, železarna, Prežihova bajta, Uršlja gora, napravila pa je veliko skic z Leš. Želi prikazati podobo krajev na način, ki bi bil dostopen vsakemu človeku.
Aladin Lane živi in dela iz pokrajine in jo prikazuje z akvareli in voščenkami. V tem času je narisal devet slik: znamenja, kašče in krajine. Rad ima vse elementarne stvari, ki se gibljejo, kot so ogenj, voda, veter, nevihte. Zaupal mi je, da piše pesmi. Naj vam eno predstavim (Moja vasica):
i
Lepa, lepa, o, najlepša je vasica med gorami, bela moja golobica na razsanjani poljani.
Bela cesta jo ovija in ob cesti so kostanji, na kostanjih drobna gnezda, a v gnezdih glasi znani.
Lepa, lepa, o, najlepša je vasica med gorami, bela moja golobica, ki utrip srca mi drami.
Tudi Milutina Mojsiloviča, ki je prišel iz drugačne pokrajine, je svet med Peco in Uršljo navdušil. Slika tako kot naivci, glavni lik pa je vaza; na njej in po prostoru do robov slike upodablja mo-
DOBILI SMO KNJIGARNO
Imeli smo dr. Sušnika in zato studijsko knjižnico, da pa bi knjigo na Ravnah lahko tudi kupili, jh bilo posluha pri tistih, ki imajo besedo dolgo predolgo.
V Koroškem fužinarju iz leta 1953 najdemo zapis: »Na Ravnah j dalje bolj čutimo potrebo po testni knjigarni.. . Ravne bi morale knjigarno že davno imeti in b> jo imele, če bi bilo pri odgovorih forumih dovolj razumevanja *a to važno kulturno ustanovo, tipamo, da jo bomo v najkrajšem *asu tudi dobili!«
Pa se je moral pisec za trideset tet postarati, preden smo jo zares “Obili, čeprav tudi nazadnje niso bili odprtih rok zanjo. Najprej so »e občinski dogovarjali s Cankar-založbo, ta pa je ponudbo °dklonila zaradi izredno visoke Najemnine — računali smo jim 'teb kot kdorkoli v Sloveniji. Potem smo neuradno slišali, da bo-namesto knjig dobili še eno Lletovo prodajalno čevljev. Ra-z°baranje in ogorčenje.
Pri Mladinski knjigi so se naposled odločili Ravnam dati knjige za ceno visoke najemnine in lastne konkurence (poslovalnica v Slovenj Gradcu). Tako smo 4. avgusta 1982 v Prežihovi ulici na Ravnah dobili knjigarno.
Zdaj se bo treba navaditi, da poslej knjig ne bo treba več iskati v Slovenj Gradcu, Mariboru in Ljubljani, res navaditi, kajti resnica prvih dni je, da so ljudje knjige samo gledali, kupovali pa v papirničarskem oddelku.
In vendar: poslovalnica ni velika, knjigam je odmerjena slaba polovica prostora, ostalo spominkom, zvezkom in pedenjped kotičku — kako da ni knjigam dano več polic, zakaj ni knjižnega kluba Sveta knjige, saj so skoraj ob istem času zelo razširili papirnico na Cečovju, da je večja kot vsa nova knjigarna in tudi na Prevaljah?!
Težko si je predstavljati, da bo zaradi vsega tega kdaj ustvarjeno tisto knjigamiško vzdušje, ko je
ttRadi bodo lahko posegali po svojem branju odslej tudi v knjigarni
Motiv za krajinarja
tive na realistični način. Slikal je Prežihovo bajto, kaSte, Peco in križe. Napravil je sedem oljnatih slik teh motivov.
Liza Lik je slikarka iz Ljubnega ob Savinji. Pravi, da občuduje in obožuje pokrajino, slika pa je ne. Veliko se je ukvarjala s portreti in je v tem času portretirala Radmanco. Kot mi je rekla, je »antitalent« za stroje, vendar pa je slikala v železarni. To je zanjo
povsem nov svet: človek se izgubi ob velikih strojih in halah.
To bi bilo nekaj vtisov, ki sem jih dobil ob robu slikarske kolonije Ravne 1982. Drugačni pa bodo vtisi in občutje na razstavi, kjer bodo našteti umetniki prikazali svoja dela, ki so jih v tem času napravili. Prav bi bilo, da si jih takrat ogledamo ...
M. Gerdej
MISLI 0 VARČEVANJU
O varčevanju zadnji čas veliko govorimo in pišemo. Izdelali smo potrebne ukrepe za vse tozde in del. skupnosti, zdaj jih uveljavljamo. To je nujnost. Čim prej jo vsi uvidimo, tem bolje.
Se pa v tej varčevalni vnemi kažejo tudi predlogi, ki utegnejo kratkoročno res prihraniti kak milijon, dolgoročno pa bi bolj škodili, kot koristili, če jih sprejmemo na hitro, brez premisleka.
Če npr. Anglež nižjega ali srednjega družbenega sloja gostu ne ponudi specialitet, reče: »Ne morem si jih privoščiti,« in stvar je zanj opravljena. Ne bo pa zato ob pivu slabši gostitelj, kot bi bil npr. ob portskem vinu ali šampanjcu.
Če torej pojmujemo varčevanje pri reprezentanci na ta način, da manjšamo zneske, ohranjamo pa vso gostoljubnost, je prav. Če ne, bi bilo hudo narobe.
Naprej. Obstaja predlog, da v času stabilizacije ne bi več kupovali umetniških slik. Če bi rekli: manj ali pol manj ali po zelo strogih merilih, bi bila stvar vsega upoštevanja vredna. Zelo težko pa je ob tradiciji Forme vi ve in slikarske kolonije vse skupaj prerezati. — Ali naj iz tega predloga sklepamo, da nam vsa stvar tako nikoli ni bila zelo pri srcu in naj torej končamo? Ali je imel predlagatelj skrito
misel: novih ne kupujmo, zato pa že kupljene tembolj ogledujmo, razstavljamo, cenimo?
To bi bilo spet zelo lepo, a je treba jasno povedati.
Slovenija že tiska manj knjig, pri nas se porajajo misli o morda manj številkah tovarniških časopisov. Saj: papir je drag, uvažamo ga, vedno bolj ga primanjkuje. Toda, ali je zares prav, da začnemo varčevati v slovenskem merilu pri knjigah, v tovarniškem pa pri časopisih? Je ves ostali papir, ki ga trošimo ogromno, z zlatimi mislimi popisan, nam bogati misli in čustva, nas polni z lepim in modrim? — Ali ne bi raje krepko zastavili štednjo pri inflaciji resolucijskega in uprav-ljalskega besedja? Se ne bi raje naučili povedati tri misli v treh stavkih, namesto na treh straneh, razmnoženih v 100—200 izvodih?
Gotovo vsak izobražen človek ve, da je edina Prešernova knjiga dragotina, da pa npr. polovice knjig marsikaterega drugega pesnika ali pisatelja ne bi bilo treba. Zato se tu pač kaže le ena možnost: z bojem proti nekvalitetnemu (tudi nepotrebnem) pisarjenju krčiti obseg pisanega, s tem trošiti manj papirja in varčevati.
Nikakor pa ne pričeti z varčevanjem na napačnem koncu.
Marjan Kolar
DELO DRUŠTVA UPOKOJENCEV
PIKNIK ZA UPOKOJENCE NA NAVRSKEM VRHU
Društvo upokojencev Ravne je za svoje člane priredilo 12. avgusta 1982 piknik na Navrškem vrhu. Ob prelepem sončnem vremenu se ga je udeležilo približno 150 upokojencev. Lahko bi jih bilo več. Nekateri so se tja podali peš, drugi so se pripeljali z avtobusom.
Tega piknika se je udeležilo tudi zastopstvo upokojencev iz pobratenega društva iz Ruš ter nekaj upokojencev
ob zvokih godbe tudi pridno »zasukali«.
Vsi skupaj pa so se v večernih urah razpoloženi in zadovoljni vračali do-
TUDI ČETRTI IZLET ZA UPOKOJENCE JE BIL POUČEN IN ZANIMIV
Upokojenci z Raven smo se 20. avgusta 1982 že četrtič v tem letu odpeljali na izlet. Tokrat smo obiskali Gorenjsko.
Po krajšem postanku na Vranskem smo se odpeljali do Brezij, kjer smo se za nekaj časa ustavili. Mimo železarskih Jesenic smo se odpeljali do Kranjske gore, ki je turistično središče gornje Savske doline. Dolinsko dno preseže tod že 800 m. Smrekovi gozdovi z jasami in žuborečimi potočki ter pogled na bele stene gora vsenaokrog nudijo užitek letoviščarjem, ki se iz vročih krajev umaknejo v gorski hlad. Predniki današnjih Borovcev (tako imenujejo prebivalce Kranjske gore) so se priselili s koroške strani, kar se še danes pozna na govorici. H Kranjski gori se odpirata vilasto cepljeni dolini Velika in Mala Pišnica. Nad njima se belijo vrhovi Razor, Prisojnik in Mojstrovka. Iz Velike Pišnice se vzdiguje gorska cesta, del mednarodne alpske ceste. Gradili so jo ruski ujetniki med prvo svetovno vojno. Mnogi od njih počivajo v grobovih pri Ruski kapelici. Po osvoboditvi so cesto obnovili in je sedaj izredno lepo urejena. Ob njej so razvrščene planinske postojanke. Na prevalu Vršiča (1611 m) doseže cesta vrh in se začne spuščati v Trento, kamor se odpirajo novi pogledi. Na Vršiču smo se zadržali dobro uro, ker pa je bilo precej vetrovno in hladno, smo se po isti poti odpeljali v Planico.
Pri Podkorenu smo prišli v skrajni severozahodni kot Jugoslavije. Od vasi je le dobre pol ure do dveh državnih meja. Med hišami je mnogo značilnih alpskih stavb. Asfaltirana zvezna cesta
se vzdiguje na preval Koren, nekakšno suho dolino, ki v višini 1073 m prečka sleme Karavank in avstrijsko me|0-Zadnja vas Rateče je postavljena ob italijanski meji. Narava tod ne pozna meja. Na jug sega v pogorje ledeniška dolina Planica, svetovno znana po smuških skakalnicah.	..
Tu smo se ustavili ter občudovati mogočno in drzno delo človeških ro • Priznanje pa smo dali tudi vsem koral žnim mladincem, ki se pozimi drzn spuščajo s smučmi čez to veličastn napravo.	_	.
V sklop Planice je postavljena planinska koča Tamar. Nad njo se P® v nebo drzno odsekani rogelj Ja"v , (2643 m). Vanj se vzdiguje žlebas Ozobnik, podnožje je vse zasuto z m lišči. Nad Tamarjem se pojavlja skalovja slap Nadiže. To je prvi Save Dolinke. Ko doseže dno dolin , izgine v gruščnate zasipe, drugič pojavlja v Zelenicih na močvirnem sv tu med Ratečami in Podkorenom.
Nemo so naši upokojenci občudova to lepoto naših gora.	_	,
Od tu smo naše popotovanje nad ljevali v Begunje, kraj žalostnega spoj mina. V nekdanji ženski kaznilnici imeli Nemci med okupacijo zapOw skozi katere je šlo nad 12.000 S1<W*J cev, med njimi tudi naši najozjl jaki. 2e 2. avgusta 1941 so ustrelili P ve talce, v štirih letih se je štev*1, ustreljenih povzpelo na 889. Iz begu I skih zaporov so odpremljali izseljen. v Srbijo in v zloglasna nemška talbo šča smrti. Zaporom je napravil k?11 Kokrški odred, ko je 4. maja 194' vobodil 632 jetnikov. Nekdanje 0. smrti« so prirejene kot spominski m zej, ki smo si ga ogledali.	*
Na povratku smo se še za krajši ustavili na Brniku, od koder smo odpeljali proti domu, kamor smo P speli v večernih urah.	.	u
Na tem izletu so naši upokojen marsikaj videli prvič ter bili zadovo ni, z znanjem pa postali bogatejši.
Ervin Wlodyga
KRŠITVE DELOVNIH OBVEZNOSTI
iz društva upokojencev Velenje. Za minimalni prispevek so upokojenci dobili izdaten obrok malice, kosilo, pečeno za žaru, ter steklenico piva. Razen tega je društvo po ugodnih cenah prodajalo tudi druge pijače. Društvo pa je pripravilo tudi majhen srečolov z lepimi dobitki. Vse karte za srečolov so bile prav hitro razprodane.
Za zabavo je ves čas skrbel ansambel Vlada Bukovca s Selovca, ki je pridno igral poskočnice, upokojenci pa so se
Skupna disciplinska komisija je v maju obravnavala naslednje kršilce delovnih obveznosti:
TOZD JEKLARNA
1. MATIC Mirko — I. jamski delavec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina
1.074,00	din, sodna izterjava.
2. KOŠAK Stefan — I. Jamski delavec, neopravičeno Izostal z dela 2 dni, Javni opomin, pavšalna odškodnina 052,40 din, plačal.
3. SPASOJEVIČ Milan — pomočnik topilca, neopravičeno izostal z dela 2 dni, Javni opomin, pavšalna odškodnina 1.189,10 din, plačal.
4. JEZ Kristjan — pomočnik topilca, prišel vinjen na delo in ima neopravičeni izostanek, javni opomin, pavšalna odškodnina 731,80 din, plačal.
5. HAFIZOVIC Sabit — I. jamski delavec, kršil navodila o varstvu pri delu, Javni opomin.
6. MEHMEDOVIČ Saban — II. jamski delavec, neopravičeno izostal z dela 3 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev, pavšalna odškodnina 1.866,30 din, plačal.
7. STELJA Momčilo — I. jamski delavec, neopravičeno izostal z dela 2 dni (že bil v postopku), prenehanje delovnega razmerja — pogojno za 1 leto, pavšalna odškodnina 2.836,00 din, sodna izterjava.
8. RIKIC Rado — I. jamski delavec, neopravičeno izostal z dela 3 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina 750,30 din, plačal.
9. JOSIPOVIC Spasoje — II. Jamski delavec, prenehal hoditi na delo brez odpovednega roka s 3. marcem 1982, prenehanje delovnega razmerja, pavšalna odškodnina 3.520,00 din, sodna izterjava.
10. GABROVEC Anton — I. Jamski delavec, neopravičeno izostal z dela 3 dni, Javni opomin, pavšalna odškodnina 2.046 00 din, plačal.
11. MORI Radovan — pomočnik topilca, neopravičeno izostal z dela 2 dni, predčasno zapustil delo enkrat 4
ure, Javni opomin, pavšalna odškod na 1.171,00 din, plačal.	.gl
12. ZLOMISLIC Stipe — I. JaI?Lz delavec, prenehal hoditi na delo d odpovednega roka s 4. aprilom * v, prenehanje delovnega razmerja, a šalna odškodnina 3.520,00 din, so°' izterjava.	...
13. STUBICAR Jakob — I. Jamski ° 1 lavec, neopravičeno izostal z . dan, javni opomin, pavšalna odškoo na 682,00 din, plačal.
14. KRIVOGRAD Marjan — čar, neopravičeno izostal z dela 1 javni opomin.
15. NAROLOCNIK Branko — I- laJe. skl delavec, neopravičeno Izostal z . la 1 dan, javni opomin, pavšalna škodnlna 682,00 din, sodna izterjava-
TOZD JEKLOLIVARNA
1. KUMER Kristjan, neopravičeno ‘ ostal z dela 5 dni, prenehanje det nega razmerja s pogojno odlozltv Lj za 1 leto, pavšalna odškodnina 3.4» • din, plačal.
2. OCEPEK Rudolf — ročni obh* valeč, imel netovariški odnos do s lavca, javni opomin.
TOZD VALJARNA
1. ČEBULJ Franc — razporejevalej; gredic, kršil bolniški red, predčasno zapustil delo dvakrat, prenehanje J* lovnega razmerja s pogojno odložitv
6 mesecev.	.
2. GORNIK Srečko — rezalec, P opravičeno izostal z dela 8 dni, PJ hanje delovnega razmerja, PaY via-odškodnina 5.823,10 din, sodna izteri
va-	her,
3. KRISTAN Melhior — garderoD« večkrat zapuščal delovno mesto, P g nehanje delovnega razmerja s pogoj odložitvijo za 6 mesecev, pavšalna škodnlna 603,20 din, plačal.	.
4. GRUBER Peter II. — ravnale J zamudil na delo 1 uro, prenehanje o lovnega razmerja s pogojno odložitv za 6 mesecev (letos že večkrat »li disciplinskem postopku), pavšalna škodnlna 73,30 din, plačal.
Uav	^K. Pavel — pomočnik va-
dni	ne°Pravičeno izostal z dela 3
nS- Javni opomin, pavšalna odškod-fi trl’89^*30 din» Plačal.
3 ‘ *UKOVlC Cedo — žerjavovodja, n»i«	odsoten z dela, javni opo-
a» pavšalna odškodnina 439,80 din, izterjava.
„ “IKIC Stevo — adjuster kontrolor, opravičeno Izostal z dela 2 dni, Jav-
u.,., ?pomln. pavšalna odškodnina ‘«3£o din, plačal.
Vrv/.	IK Rudi — žerjavo-
Prisvojil si Je delovno obleko “Ooelavca, Javni opomin.
TOZD KOVAČNICA ost’ .Er*CEJ Anton, neopravičeno iz-onrT !Z dela zaradi vinjenosti, javni pomin, pavšalna odškodnina 682,00 Wn. Plačal.
knn*PODojSTERSEK Avgust — fazni °Pomin°r’ prl^el vin«Jen na delo» Javni
3.	Sipek Stelan, odklonil delo, jav-111 opomin.
TOZD VZMETARNA
ost P°^EJ Mirko, neopravičeno iz-*a1al 2 dela 1 dan, javni opomin, pav-odškodnina 426,20 din, sodna iz-lerjava.
onr ®EncEK Zlatko — odlagalec, ne-PraviSeno izostal z dela 1 dan, javni
opomin, pavšalna odškodnina 632,10 din, sodna izterjava.
3. B02IC Franc II. — orodni ključavničar, predčasno zapustil delo 1 uro, javni opomin, pavšalna odškodnina 314,40 din, sodna izterjava.
4. SMRECNIK Pavel — brusilec koncev listov, neopravičeno izostal z dela 5 dni, razporeditev na druga dela za dobo 1 leta, pavšalna odškodnina
4.177.00 din, plačal.
5. PAJENK Jože —	oblikovalec vzmetnih listov, neopravičeno izostal z dela 2 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina 1.364,00 din, sodna izterjava.
TOZD TRANSPORT
1. JAVORNIK Stanislav — vodja premika, zapustil delo, se vrnil vinjen na delo, javni opomin.
TOZD SGV
1. MAK Milan — ključavničar, neopravičeno izostal z dela 4 ure, imel netovariški odnos do sodelavca, javni opomin, pavšalna odškodnina
341.00 din, sodna izterjava.
Disciplinska komisija je 5 delavcev
oprostila, izrekla pa je še 15 opominov.
Za pravno službo: Sonja Slemnik
Rekreacija in šport
Rezultati sportnorekre-ATIVNIH tekmovanj v ODBOJKI IN NOGOMETU V SEZONI 1981/82 V OBČINI RAVNE
v ,^a območju občine Ravne so se kon-«a tekmovanja v občinskih in mcdob-mskih ligah v odbojki in nogometu v Jttoni 1981/82. Trajala so od septem-bra 1981 do julija 1982.
». " medobčinski odbojkarski ligi za elane je tekmovalo 12 klubov. Vrstni ed: 1. OK Žerjav, 2. OK Korotan Pregle, 3. OK Reka II., Ravne, 4. OK I., Ravne, 5. OK Mislinja II., 6. Mežica II., 7. OK Dobrije, 8. OK ,tna, 9. OK Dravograd, 10. OK Leše. U- OK Polena, 12. OK Pameče.
V občinski odbojkarski ženski A li-°l le sodelovalo 5 ekip. 1. OK Koro-'an Prevalje, 2. OK Reka Ravne, 3. OK
užinar A Ravne, 4. OK Črna, 5. OK užinar B Ravne.
V ženski odbojkarski občinski B ligi a° tekmovale članice DŠ RTV Partizan
°kviru ženske rekreacije.
, y spomladanskem delu je bila naj-uspešna ekipa DŠ RTV Partizan cS*’ 2 Javorn'k I. Partizan Ravne, 3. ^ečovje Partizan Ravne, 4. Partizan Korotan Prevalje, 5. Javornik II Parti-Zan Ravne.
Mladinci so v odbojki tekmovali na dveh turnirjih. Končni rezultat: 1. OK Mežica, 2. OK Fužinar, 3. OK Reka,
4.	OK Korotan, 5. OK Črna, 6. OK Žerjav, 7. OK Leše, 8. OK Vuzenica.
V medobčinski nogometni ligi za člane je tekmovalo 9 klubov. Vrstni red:
1.	NK Akumulator Mežica, 2. NK Partizan Slovenj Gradec, 3. NK Peca Črna, 4. NK Leše, 5. NK Radlje, 6. NK Korotan Prevalje, 7. NK Kograd Dravograd, 8. NK Fužinar, 9. NK Holmec.
V medobčinski nogometni ligi za mladince so tekmovale štiri ekipe. Vrstni red: 1. NK Peca Črna, 2. NK Akumulator Mežica, 3. NK Radlje, 4. NK Korotan.
V kadetski medobčinski nogometni ligi je sodelovalo 7 ekip. Najboljši je bil NK Partizan Slovenj Gradec, drugi pa NK Fužinar.
V pionirski medobčinski nogometni ligi je sodelovalo 10 ekip. Najuspešnejši je bil NK Fužinar A, 2. NK Peca Črna, 3. NK Korotan Prevalje.
A. H.
FU2INARJEVA POLETNA PLAVALNA SEZONA
Tretje mesto v Jugoslaviji med moštvi (z nekaj sreče, bi lahko bilo tudi
Mladi iz KSC in komerciale po odbojkarski tekmi na Ivarčkem
drugo) je v letošnjem poletju največji uspeh PK Fužinar. Sicer smo kar nekam preveč navajeni, da Kos doma pač mora pobirati medalje, kjer se pojavi, pa da Cesnikova in Kosova prav tako redno prispevata svoje.
Letošnjo bero Fužinarjevih odličij sta med mladinci in člani na republiških in državnih prvenstvih povečala še So-vinčeva in Ambrož. Vsi našteti so bolj ali manj uspešno sodelovali tudi na bal-kaniadi.
Od mlajših si bo treba zapomniti imena: Pešlova, Rodoškova, Kopova, Dejan Karada. Hitro izboljšujejo svoje čase in pobirajo medalje med vrstniki. Vedeti pa moramo, da PK Fužinar nima niti približno takšnih pogojev za delo kot npr. kranjski Triglav niti tako široke baze, iz katere bi po naravni selekciji prihajali v ospredje novi talenti. Zato vodstvo kluba tembolj ocenjuje minulo sezono kot uspešno.
ALPINISTIČNE NOVICE
Od 29. do 31. julija sta Andrej špi-ler in Robi Jamnik preplezala Desno od Plat, Originalno, Stanetovo zajedo in Mihovo smer.
31. julija sta Janeta Kodrin in Franc Pušnik preplezala Bavarsko smer, sestopila pa po Slovenski smeri.
Zdravko Mežnarc in Vladimir Janet sta 1. avgusta preplezala Stanetovo zajedo.
Prav tako sva 1. avgusta Robi Jamnik in Stanko Mihev preplezala novo smer v srednji Raduhi Solza, ocena V. V+, višina 120 m, plezala pa sva 4 ure.
•
15.	avgusta se je domov vrnila 8-član-ska ženska alpinistična odprava v Pamir. Sedem alpinistk je doseglo vrh Pik Komunizma po smeri Borotkina, to je višina 7495 m. To je nov jugoslovanski ženski višinski rekord, Irena Komprej pa je poleg tega stala najvišje od vseh koroških alpinistov.
Čestitamo ji alpinisti.
EIGER (3970 m)
Na pot smo odšli trije: Janeta Kodrin, Franc Pušnik in Stanko Mihev.
Peljali smo se prek Beljaka, Lienza, do Innsbrucka, prek prelaza Arlberg, Liechtensteina in prek švicarskih prelazov (Oberalp, Susten) do Grindel-walda.
Od tu navzgor se vzpenja gora Eiger. S Francem sva se odločila za klasično smer. Stena dosega višino 1800 m, dolžina smeri pa je okrog 4 km. Značilno za steno je padajoče kamenje in led. Delalo nama je dosti preglavic.
Vstopila sva 12. 8. 1982 in prvi dan preplezala do bivaka smrti (Likalnik, tako se imenuje to mesto v steni).
Naslednji dan sva bivakirala pod vrhom. Srečala sva tri Korejce, ki so plezali že tretji dan. Spodaj naju je čakala Janeta. Vreme je bilo dobro, le pretoplo, saj sneg in led nista vzdržala moje teže. 14. 8. sva sestopila nazaj na zelene travnike pod Eigerjem.
20. 8. 1982 sta preplezala Viktor Povsod in Vojko Kaker novo smer Šepavega gamsa v Lanežu. Andrej Spi-ler, Branko Vezovnik, Andrej Gradišnik — Čvrčevo smer v Raduhi. Janez Stornik in Andrej iz Kopra — Frda-mano luknjo, Stanetovo smer, Vetrne police, Originalno smer.
21. 8. 1982, Teodor Jelen in Robi Jamnik — Kaminsko smer, Planinc Dušan — Branko Vezovnik Frdamano luknjo.
22.	8. 1982
Branko Vezovnik in Andrej iz Kopra — Mihovo, Originalno smer.
Andrej Gradišnik in Teodor Jelen sta preplezala novo smer Krivokljun — V, II, III, 100 m.
Robi Jamnik in Dušan Planinc isti dan ponovita to smer.
S.	M.
VABIMO NA ORGANIZIRANO REKREACIJSKO VADBO
Sekcija veteranov pri TVD Partizan Ravne vabi občane in občanke vseh starosti oziroma družine na organizirano rekreacijsko vadbo teka v naravi, kolesarjenja in plavanja. Vadbo vodi izkušeni trener, nekdanji olimpijski reprezentant v smučarskih tekih tov. Stefan Robač.
Zbirališče je vsak torek ob 17. uri pred DTK na Ravnah, od koder pod vodstvom trenerja tečejo pod obronke Uršlje gore, naslednjič pa se po predhodnem dogovoru podajo na skupen izlet s kolesi. Vsako sredo med 18. in 19. uro pa je plavanje v zimskem bazenu DTK.
Pridite, saj vam bo v skupini rekre-iranje prijetnejše, pridobili pa si boste tudi nove prijatelje.
H.	A.
LATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
NASE ZNAMKE 150-LETNICA ROJSTVA DURE JAKSICA
Ob 150-letnici rojstva Dure Jakšiča izdaja skupnost jugoslovanskih PTT priložnostno poštno znamko za 3,50 din
Duro Jakšič je bil rojen leta 1832 v Srpski Crnji v Banatu, umrl je leta 1878 v Beogradu. Bil je književnik In slikar. Risal je portrete, ikone ln zgodovinske kompozicije In je najizrazitejši predstavnik romantizma v srbskem slikarstvu.
Na znamki je prikazan njegov avtoportret. Grafična obdelava znamke je delo Andreja Milenkoviča. Znamke so natisnili v »Forumu« v Novem Sadu v tehniki večbarvnega ofseta v polah po 25. Znamke so prišle v prodajo skupaj z ovitkom FDC 27. julija 1982.
17. SVETOVNO PRVENSTVO V KAJAKU IN KANUJU NA MIRNIH VODAH 36. SVETOVNO PRVENSTVO V DVIGANJU UTEŽI IN
6.	SVETOVNO PRVENSTVO — SVETOVNI KUP V TELOVADBI
Ob svetovnem prvenstvu v kajaku In kanuju na mirnih vodah, dviganju uteži in kupu v telovadbi, ki so bila oziroma še bodo letos v Jugoslaviji, je izdala skupnost JPTT tri priložnostne znamke istih vrednosti — 8 din.
Na znamkah so prikazani motivi usti-eznih disoiplin. Likovna obdelava je delo Dušana Lučiča, natisnjene pa so bile v zavodu za Izdelavo bankovcev v Beogradu po 25. V prodajo so prišle skupaj z ovojnicami FDC 30. julija 1982.
150-LETNICA ROJSTVA IVANA ZAJCA
Ob 150-letnlci rojstva Ivana Zajca izdaja skupnost Jugoslovanskih PTT priložnostno poštno znamko za 4,00 dinarje.
Ivan Zajc je bil skladatelj in dirigent. Rodil se je na Reki leta 1932, umrl pa v Zagrebu leta 1914. Težišče njegovega ustvarjanja je operna glasba, kjer je na podlagi Italijanskega opernega stila razvil svojo bogato in izvirno melodijsko invencijo ter pokazal smisel za scenske in dramske učinke.
Grafična obdelava znamke je delo Andreja Milenkoviča, natisnjene pa so bile v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki dvobarvnega ofseta v polah po 25. Znamke so prišle v prodajo skupaj z ovitki FDC. 3. avgusta.	F.	U.
1000 DELAVCEV — SODELAVCEV:
Na »haldi«
ZAHVALA
10 NAVODIL ZA DOBER DELOVNI DAN
1. Zvečer preden ležeš k počitku pripravi vse potrebno za jutri.
2. Budilko naravnaj vsaj za pol ure prej, da boš lahko v miru zajtrkoval.
3. Ne odlagaj ključev in drugih stvari, ki jih dnevno potrebuješ, na mizo ali nočno omarico. Naj bodo v suknjiču ali oblačilu, ki ga nosiš v službo, stalno na svojem mestu.
4. Če si močno raztresen, si napiši na list, kaj vse moraš prej postoriti, preden greš v službo.
5. Potrudi se, da boš z veselim nasmeškom pozdravil zjutraj svojega člana družine, pa čeravno nisi za to preveč razpoložen.
6. Ko srečaš sodelavca, ki prav tako hiti v službo, ga ogovori, se
ZAHVALA
Vsem, ki ste se me spomnili ob praznovanju 102. rojstnega dne, posebno še osebju Doma starostnikov Črneče, Društvu upokojencev z Raven na Koroškem, predstavnikom občine Dravograd in Krajevne skupnosti Črneče, znancem in prijateljem — iskrena hvala.
Friderik Roženk
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem sodelavcem TOZD ETS za darilo ob mojem odhodu v pokoj in jim želim še veliko delovnih uspehov v prihodnje.
Vinko Celner
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage mame Florijane Rataj se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. kaplanu za obred, TOZD SGV za darovano cvetje in govorniku tov. Zabelu za poslovilne besede.
Zahvaljujem se tudi pevcem s Prevalj in pihalnemu orkestru železarne Ravne za odigrane žalo-stinke.
Žalujoči: sin Vid z družino
___________ZAHVALA______________
Ob smrti naše drage mame — tete Ane Rožej se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč ob težkih trenutkih tov. Ludviku Tušku, družini Rebernik, vsem prijateljem, nogometašem, sodelavcem za denarno pomoč, sosedom in sostanovalcem ter vsem ostalim za darovane vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, enako tudi tov. Ivanu Žunku za poslovilne besede, pihalnemu orkestru pa za odigrane žalostinke.
Posebna hvala č. g. kaplanu za pogrebni obred ter izrečeno sožalje ob odprtem grobu. Vsem še enkrat hvala.
Sin Jože, nečakinja Fanika in drugo sorodstvo
ZAHVALA
ZAHVALA
ZAHVALA
mu nasmehni in najdi besede, ki ga bodo razvedrile.
7. Na delovnem mestu pokaži, da si s seboj na delo prinesel vedro razpoloženje. S tem boš še druge spravil v dobro voljo.
8. Svojega nadrejenega ne imej za nekoga, ki zanj delaš. Pomni, da mora voditi delo in odgovarjati tudi za tvoje.
9. Ljudem, ki za vsako stvar nergajo, raztolmači stvar. Ko jo bodo razumeli, bodo nanjo drugače gledali.
10. Tvoj sodelavec bo ves dan nosil v sebi tvoj vedri nasmeh in prijazni pogled. S tem boš veliko pomagal za zbližanje nas vseh in veliko lažje bomo premagovali težave in znali bolj razumevajoče gledati v čas, v katerem živimo.
Viktor Levovnik
Ob boleči izgubi naše drage žene in mame Maričke Pšeničnik se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence in da ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Še posebej se zahvaljujeva obema govornikoma ter godbi Železarne Ravne.
Žalujoča: mož Martin in hčerka Alenka
Ob boleči izgubi našega dragega sina, očeta in brata Mirka Krejana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancean, ki so darovali cvetje in ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala tov. Jamru in g. župniku za poslovilne besede ter pihalnemu orkestru ravenskih železarjev za zaigrane žalostinke.
Žalujoči: mama, hčerka Jožica, sin Miran, bratje in sestre ter drugo sorodstvo
GORAN KALAJŽlC
Dragi Goran,
imam žalostno priliko, da se v imenu sodelavcev iz kalilnice, ki te nismo imeli prilike niti dodobra spoznati, poslovim od tebe za zmeraj.
Še ni potekel cel mesec, kar si vstopil v našo veliko železarsko družino, ko si začel ustvarjati zase in za našo družbo, pa že odhajaš od nas. Sodelavci smo pričakovali, da se boš v letošnjem letu poslovil od nas, vendar bi naj bilo to slovo začasno, takšno, ki ga spremljajo pesem, vriski in rdeč nagelj v gumbnici — mislili smo na tvoj odhod v vojsko.
Zal pa se je obrnilo drugače; prav na kraju, kjer smo železarji z velikim veseljem ustvarjali rekreacijski center, se je tebi izteklo življenje.
Imeli smo res premalo časa, da bi se spoznali, pa vendar smo hitro dobili vtis, da je v naše vrste stopil dober delavec. Samo z nasmehom si odgovoril, ko sem te zadnjič pohvalil za odlično opravljeni izpit za privezovalca.
Hvala vam, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali, ko je živela, ki ste jo ohranili v spominu, ko je odšla, in vsem, ki ste Marijo Jamšek spremili na zadnjo pot.
Njeni
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija Ivana Krivograda	naj lepša	zahvala
vsem, ki so čustvovali z nami in nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga spremili na njegov zadnji dom.
Iskrena zahvala tudi sosedu tov. Stanku Rihtarju za tople poslovilne besede, zboru Društva upokojencev Prevalje za žalostinke, pihalnemu orkestru železarne in duhovniku za lepe besede in opravljeni obred.
Zahvala tudi osebju internega oddelka bolnice Slovenj Gradec.
Zena Danica in sin Dušan z družino
izmerna je bol očeta, matere, babice, bratov in drugih sorodnikov in sodelavci sočustvujemo z nji®1-Naj ti bo, Goran, lahka zetnjj® na mnogo preranem grobu in Ho-tuljščica naj ti večno žubori nežno uspavanko.
Maks Večko
ANICA ZALOŽNIK
Anici v slovo!
Sredi dela in na začetku družinske poti je v cvetu mladost omahnila v smrt naša sodelavka Anica Založnik. Ni še dopolnila 24 let, ko je naneslo, kdove iz kakšnega naključja, da ji sodobn medicina ni mogla pomagati-nekaj dneh je smrt nasilno Vte' kinila vezi, ki jih je Anica pletl dve in pol desetletji.
Anica je bila rojena na D°ls brdi. Štiričlanska družina se Je težavo prebijala v vsakdanje življenju. Po končani osemletki s je Anica pred sedmimi leti zap ' slila v železarni Ravne kot skl diščna pomočnica. Bila je vzorna delavka, vedno pripravljena P* jeti za vsako delo. Zato je n med sodelavkami zelo priljub1J na. Pred dobrim letom se je P ročila in pomagala graditi no dom.
Tudi to, kako si preživel svoj zadnji dan, nam govori, da si prihajal iz urejene družine. Takrat, ko gre na družinski izlet vsa družina z odraslimi sinovi, smemo tako sklepati.
Zaradi vsega tega si še laže predstavljamo moč udarca, ko iz te družine odhajaš za vedno. Ne-
Polna upov je zapustila sedejP mesecev starega sina Dušana ** nedograjeno hišo. Kot njeni stars je tudi ona živela zelo skromn• Ze v rani mladosti je čutila kru tost življenja, ki ji je dalo sp štovano pridnost in priljubljeno5>> s katerima bi svoje upe in c»J zanesljivo dosegla.
Ko stojimo ob odprtem &r0^l se sprašujemo, ali je zadnja esh“' tološka resničnost našega živlJ® nja prepuščena razpletu kdov kakšnega naključja ali pa je sna le drobec ene same drame n pojmljivo globokega življenja-
Od nekdaj se človek sprašuj® »zakaj moram umreti, zakaj - j bodisi da vidi v smrti temno zavratno silo, ki mu greni življenj in ga nenehno ogroža, bodisi da J skuša sprejeti kot skrivnostno dopolnitev življenja.
Ko se, Anica, žalostni poslal' ljamo od tebe, ne da bi imeli pra' vi odgovor na postavljeni vprašanji, z bolečino v srcu obljubljanj da bomo s spoštovanjem nadalj®' vali vezi, ki si jih spletla v na^ sredini in da te bomo ohranih najlepšem spominu.
V imenu delavcev tozda komer' ciale in osnovne organizacije sindikata izrekam možu, sinu in s°' rodnikom iskreno sožalje.
KADROVSKA GIBANJA OD 1. 8. DO 23. 8. 1382
tozd - PEL. SKUPNOST	SKLENILI DEL. RAZMERJE				FLUKTUACIJA					PLAN ŠTEV. DEL.			ŠTEV,DEL, V POSTOPKU I K
	IZ JLA	IZ ŠOLE	DRUGO	SKUPAJ	ODPOVED	BREZ ODPOV,	JLA	DRUGO	SKUPAJ		DEJ. ŠTEV,	% ZA P'. INVAL.	
[jeklarna		A		4		3		1	4	357	361	13,57	4
Kol f varna		3		3	2				2	515	521	13,05	17
Rarna		3	4	7	1				1	440	443	11,96	9
PVACNICA	1	U		5	1				1	285	280	9,29	2
pEKLOVLEK										104	99	16,16	1
[lauInTca					1			1	2	54	51	17,64	_
fORuDJARNA										72	74	4,05	_
[STRUJI IN DELI		10		10						490	498	8,63	6
tPuŠfRIJ.NOžI		2		2	1				1	215	215	11,63	3
ič.stroji		2		2						202	201	13,93	4
rZMETARNA					1				1	142	122	9,02	3
RlN0 ORODJE		2	1	3						309	303	8,58	1
PVlNARSTVO					1			1	2	145	141	2,10	
Pnature		3	3	6		1			1	133	125	1,6o	_
PERgIja		1		1						114	112	5,36	_
		1		1	3				3	211	214	3,73	1
[mT v		9		9						442	443	6,32	2-
MRANsport					1			*	1	115	114	3,51	2
m										54	50	h ,Oo	
[rrr		3	1	4	3				3	237	235	12,34	2
Krhala								2	2	261	256	12,50	3
JPl_K0LA KAKOV.					3			1	4	209	201	16,41	1
NOBENI STAN. '■			2	2						50	56	5,36	
IroiUVODSTVO					1				1	115	113	6,19	_
SPBRjEnje										75	69	_	
Ls L										214	208		2
LfJ										'3	44		
Hupaj	1	47	11	59	19	4		6	29	5668	5657	10,18	64
^delitev kadrovskih Štipendij za Šolsko leto 1982/83
So	se^	O£tt>ora za kadre in splošne zadeve, ki je bila 19. 8. 1982,
0 Uravnavali podelitev štipendij za šolsko leto 1982/83. Odbor je na novi analitične obdelave prijav podelil štipendije za srednje šole, Odi *-em ko je za visoke in višje šole določil le predlog o podelitvi — ctiočitev o dodelitvi pa so sprejele komisije za kadre in splošne zadeve, s» štipendije razpisale.
Vi, °d skupno razpisanih 224 štipendij se je v razpisanem roku prija-. «> 264 kandidatov. Pri podelitvi štipendij so se komisije za kadre . odbor ravnali po naslednjih določilih iz pravilnika o izobraževanju strokovnem usposabljanju: k učni uspeh
2.	rezultat psihološkega testa (interesi, sposobnosti, uspeh od 6. raz-naprej)
3- materialno stanje v družini
4.	zaposlitev staršev v družini.
let .^Poštevali so tudi zahtevo iz razpisa o prednosti študentov višjih . hiikov (DS računovodstvo). Pri podeljevanju štipendij za metalurške strojne tehnike ter oblikovalce kovin pa je bil upoštevan tudi spol °silcev (zaposlitev žensk).
Tako so na visokih in višjih šolah podeljene tele štipendije:
7 dipl. inž. metalurgije,
— 4 inž. metalurgije,
— 9 dipl. inž. strojništva,
— 3 inž. strojništva,
— 7 dipl. ekonomistov,
— 1 dipl. psiholog,
— 1 dipl. inž. elektrotehnike,
—• 4 dipl. inž. računalništva.
V srednjem usmerjenem izobraževanju pa za:
l8 — metalurško usmeritev 27 Štipendij, od tega 9 za met. tehnike, za preoblikovalce
s, 7- kovinarsko predelovalno usmeritev 68 štipendij, od tega 7 za h)>,0jI}e tehnike, 1 za preoblikovalca in spajalca kovin, 1 za finomeha-a in 59 za oblikovalce kovin
1 elektrotehniško usmeritev 10 štipendij
— gostinski in turistični usmeritvi 2 štipendiji
— kemijski usmeritvi 1 štipendija.
Za metalurško usmeritev — skrajšani program je bilo podeljenih 19 štipendij.
Tudi za letošnje podeljevanje štipendij v železarni je značilen razkorak med številom prijavljenih in razpisanih štipendij.
Za študij II. stopnje strojništva je bilo razpisanih 9 štipendij, prijav pa je bilo 12, za diplomirane ekonomiste smo prejeli 30 prijav (največ za smer zunanja trgovina), podeljenih je bilo 7 štipendij. Velik razkorak je nastal tudi pri bodočih metalurških tehnikih, saj smo prejeli 31 prijav za 9 štipendij in pri smeri strojni tehnik — prijavljenih je bilo 30, razpisanih pa le 7 štipendij. Tem je bila dana možnost preusmeritve za talilca, livarja, kaluparja in preoblikovalca. Za smer kemijski tehnik pa smo razpisali 1 štipendijo, prispele pa so 4 prijave.
Prijavljenim, ki niso bili izbrani, smo svetovali, da vložijo prijavo za štipendijo pri združenih sredstvih za štipendiranje, kar pa ureja skupnost za zaposlovanje. Prejemanje štipendij iz združenih sredstev zaposlitve ne zagotavlja, kar je pa vedno večji motiv za pridobitev kadrovske štipendije.
Ekipa občine Ravne na 6. srečanju mladih tehnikov SRS v Kranju
Janez Pirnat, roj. 25. 3. 1930, v železarni od 5. 5. 1954 dalje v tozd valjarna kot razporejevalec gredic. Inval. upokojen 31. 7. 1982.
Angela Vušnik, roj. 28. 11. 1925, v železarni od 2. 9. 1963 dalje v tozd kontrola kakovosti kot čistilka. Star. upokojena 31. 7. 1982.
Franc Uršnik, roj. 30. 1. 1920, v železarni od 16. 11. 1950, nazadnje v tozd RPT kot vodja skupine za standardizacijo orodja. Star. upokojen 31. 7. 1982.
Oto Hafner, roj. 22. 5. 1921, v železarni od 16. 4. 1953 v tozd jeklarna, nazadnje kot vodja proizvodnje jeklarn. Star. upokojen 19. 7. 1982.
Ivan Kotnik, roj. 25. 12. 1929, v železarni od 1. 6. 1964 dalje, nazadnje v tozd vzmetarna kot rezalec vzmetnih listov. Inval. upokojen 31. 7. 1982.
Milan Merkužič, roj. 12. 7. 1944, v železarni od 3. 11. 1969 dalje, nazadnje v tozd industrijski noži kot žagar. Inval. upokojen 31. 7. 1982.
Julij Cvar, roj. 20. 7. 1922, v že lezarni od 10. 12. 1959 dalje v tozd ETS kot obratni elektrikar za NZD. Star. upokojen 31. 7. 1982.
OBVESTILO
Obveščamo vse sodelavce, ki imajo otroke, stare nad 15 let, oziroma rojene do avgusta 1968 in se še šolajo, da čimprej predložijo potrdila o šolanju za šolsko leto 1982/83 socialnemu oddelku, soba št. 18. Za učence z učno pogodbo prvega letnika pa predložite poleg potrdila še to pogodbo.
Ce ne bomo pravočasno prejeli potrdila o šolanju, bo siceršnjim
Ivan Mežnarc, roj. 22. 5. 1931, v železarni od 25. 7. 1945 dalje, nazadnje v tozd jeklolivarna kot delovodja priprave peska. Star. upokojen 31. 7. 1982.
upravičencem ukinjeno izplačevanje denarne pomoči otrokom (otroški dodatek) s 1. 9. 1982.
Za vse tiste, ki ne prejemajo otroškega dodatka pa imajo otroke, ki obiskujejo šolo in so stari nad 15 let, je treba prav tako predložiti potrdilo o šolanju zaradi upravičenosti do zdravstvenega zavarovanja in regresa za letni dopust v letu 1983.
Kadrovska služba
Božidar Cimerman, dipl. inž., roj.
23.	6. 1921, v železarni od
1.	10. 1950 dalje, nazadnje v tozd RPT kot strokovni delavec za mehansko področje. Star. upokojen 31. 7. 1982.
Maks Kranjc, roj. 14. 2. 1922, železarni od 15. 12. 1949 dalje v tozd vzmetarna, nazadnje kot delovodja toplotne obdelave in montaže. Inval. upokojen 31. 8. 1982.
VABILO NA AVTORALLY
Ce želiš razumeti ženo, glej njene ustnice, ko se smeje, če pa želiš spoznati moškega, opazuj belino njegovih oči, ko je besen.
ri'
Fotografije za to številko so P spevali: S. Jaš, F. Rotar,
Z. Strgar, M. Ugovšek in oddelek za informiranje.
AMD Ravne prireja 18. 9. 1982 turistični avtorally. Start je ob
8.	uri izpred AMD Ravne. — Pridite v čimvečjem številu!
AMD Ravne
MISLI
Naša naj večja napaka je preveliko zanimanje za napake drugih.
Strastna ljubezen je neugasljiva žeja.
Samo pošteni verjame poštenemu človeku.
Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 5500 izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Sead Karadža. Tomaž Kern, Marjan Kolar, Olga Radovič Glavni ln odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861 131, Int. 301 Tiska CGP Večer, Maribor Glasilo Je po 7. točki 1. odst. 36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, St. 33/72) ln mnenju sekretariata za informacije SRS St. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
NAŠI UPOKOJENCI
Vinko Celner, roj. 17. 1. 1922, železarni od 15. 11. 1949 dalje, nazadnje v tozd ETS kot obratni elektrikar. Star. upokojen 31. 7. 1982.
Feliks Gekon, roj. 7. 4. 1931, v železarni od 18. 10. 1948 dalje, nazadnje v tozd jeklolivarna kot odpremnik. Inval. upokojen 31. 7. 1982.