31 GLAS Leto XLV — št. 58 - CENA 38 SIT Kranj, torek, 28. julija 1992 Vlada išče podporo parlamenta .-.khh.-. Projekt, enakovreden osamosvojitvi Sedanja slovenska vlada sije ob izvolitvi zastavila tri glavne naloge: lastninjenje, zasnovo ekonomske politike in strategijo razvoja Slovenije. Vlada je pripravila pet medsebojno povezanih projektov, za katere njihov glavni šef, podpredsednik vlade Herman Rigelnik pravi, da so enakovredni osamosvojitvi. Vlada pri tem računa in poziva k sodelovanju slovenski parlament, s katerim bi si morala razdeliti odgovornost. Za zdaj od tega sodelovanja oziroma sklicevanja nanj še ni otipljivej-ših rezultatov. Pri sprejemanju lastninske zakonodaje je izkupiček ničen, saj je najnovejša inačica lastninskega zakona obtičala v skupščinskem kolesju zaradi proceduralnih zapletov. Tudi najnovejši predlogi zakonov s področja sanacije bančništva in jamstva Republike Slovenije za obveznice za sanacijo bank in hranilnic so bili v skupščini deležni različnega sprejema. Vsi zbori jih sploh niso uvrstili na dnevni red. Vlada je pretekli teden prišla s svojimi gospodarskimi projekti pred skupščino. Slišati je bilo očitke, da bi to morala storiti že sama od sebe takoj po izvolitvi, ne pa da so to zahtevali poslanci, pa tudi mnenja, da je vlada postala preveč agresivana. da poslance zasipa s predlogi zakonov, da ravna po svoje in s tem postavlja vlogo parlamenta v drugi plan. Vlada je pretekli teden seznanila javnost s petimi projekti gospodarske ozdravitve in razvoja Slovenije. Določeni so tudi najodgovornej- ši zanje, razen podpredsednika vlade Hermana Rigelnika, še Uroš Korže. dr. Tea Petrin, dr. Čebulj. Jožica Puhar in dr. Andrej Kumar. Glavni projekti so prestrukturiranje bank, prestrukturiranje in privatizacija podjetij, jinančna sanacija in lastninjenje, prenova podjetij, socialni programi in vključevanje Slovenije v evropske integracije. Vlada bo ta teden renominirala državni proračun, sprejela pa je tudi nekatere ukrepe za sproščen uvoz opreme in surovin. Za velik uspeh šteje skoraj 900 milijonov dolarjev deviznih rezerv, kar zadošča za pokritje dvoin-polmesečnih potreb po uvozu. Vladi se ne obeta mirno poletje. Zelo vroče bo zanjo, saj v javnost prihajajo vesti in govorice o odstopu tega ali onega ministra, prizadeti pa ponavadi javno te govorice demontirajo. Če odmislimo stvari takšne vrste, bo vseeno glavna naloga vlade nagovoriti (ali prepričati) parlament k sodelovanju, sicer bo Drnovškova ekipa deležna očitkov o samovoljnem delu in izvajanju pritiska nad parlamentom. Takšni očitki, če se sppmnimo, so leteli tudi na prejšnjo Peterletovo vlado. • J. Košnjek \ /P ljubljanska banka Skalica 1, Kranj Tel./fax 324-734 VOZILA OPEL IN FORD V ZALOGI V KRANJU Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMULfT^ BANI PRIH KA IM INKA Bled, 26. julija - Pasji dnevi so minuli vikend na bregove Blejskega in Bohinjskega jezera, Šobčevega bajerja in drugih kopališč po Gorenjskem privabili na desettisoče osvežitve željnih kopalk in kopalcev. Naša fotografija je nastala predvčerajšnjim, motiv na njej pa je kot s katere od prelepih razglednic Bleda. Foto: P. Kozjek DANES V NJEJ PREBERITE: JUBILEJ JESENIŠKEGA NOGOMETA (IGRALA JE TUDI MARICA ZUPAN) TANESKI BO ŠE NAPREJ IGRAL V NAKLEM PIPARJI ZAČETNIKI SLOVENSKEGA PLANINSTVA TRIATLONCI VSEH STAROSTI V BOHINJU POGOVOR S KRANJSKIM TENISAČEM MARKOM POROM ečana otvoritev - /a jubilejni deseti Festival Radovljica 92, na kat er«ni se zberejo izvajalci stare glasbe iz vsega sveta, je bila zabijata tudi nova zunanja podoba s svečano otvoritvijo, fanfarami, ■"modom ministra in župana v kočiji ter dobrodošlico obiskovalci s kruhom in soljo ter medico. Ves ta in naslednji teden do ne-.l" i*' 9. avgusta, bodo v radovljiški graščini večeri z glasbo Bacha, • !faydna, Beethovena in drugih velikanov glasbe priva- jali ljubitelje klasične glasbe v izvedbi, ki je ni mogoče doživeti *vno vsak dan. Radovljiški glasbeni festival, nekateri ga imenujejo Ramovšev festival, sodi med glasbena dogajanja, ki ob festivalu trobljah tudi izven velikih kulturnih centrov dopolnjujejo polet-0 kulturno podobo. Na sliki: radovljiški župan viadimir Cerne in Pre m 1 , . j - i v i Slovenijo. Arhimandrit Platon vsa leta vzdrževala Kranjska J Gora. Ob njej je vsako leto žal- lgumnov, visoki cerkveni dona slovesnost in sicer zadnjo stojanstvenik iz Zagorskega, ki julijsko nedeljo, kapelico pa 8a Je PT^ «<-'m *P™)e\ tudi Iju-obiskujejo številni gostje »Ijanski nadškof in metropolit Kranjske Gore in Vršiča. Ka- dr Alojzij Šuštar, pa je prene-pelica je posvečena vsem žrt- sel pozdrave ruske pravoslavne vam, ki so padle v I. svetovni cerkve in pozval, naj se vsi v tej vojni. lepi naravi pridružijo spominu Spominska komemoracija Koto: D.Sedej Kapelico vzdržuje Turistično društvo Kranjska Gora, ki jo je s pomočjo Belinke Ljubljana letos tudi temeljito obnovilo Poskrbeti je bilo treba /a dre tiaŽO tal, Belinka pa je i/datno prispevala k obnovi Nasploh se je firma Belinka iz Ljubljane odločila, da pomaga pri obnovi in vzdrževanju ra/nih kulturnih spomenikov po vsej Sloveniji - med drugim nameravajo prevzeti pokroviteljstvo tudi nad kapelico na Vršiču. in maša ob ruski kapelici na Vršiču... na del ruske zgodovine. Rusi živijo v zgodovini in o njej razmišljajo in med vse pomnike ruske zgodovine nedvomno so di tudi ruska kapelica na Vrši ču. Ruska pravoslavna cerkev obuja spomin ne le na junake iz 11. svetovne vojne, ampak tudi na tiste heroje, ki so padli v I. svetovni vojni, kajti - brez korenin in zgodovinskega spomina ni mogoč noben napre dek. • D.Sedrj So poslanci res zaspanci in pohajkovalci Poslanec Zelenih Slovenije Vane Gošnik je odstopljenega in ponovno predsedujočega zbora združenega dela Jožeta Zupančiča vprašal, "katera je tista večina poslancev, ki so po njegovem mnenju kalkulantje, pohajkovalci, požeruhi, zaspanci, privilegirana, zbiralci dnevnic in potnih stroškov ter ljudje, ki sbvoja dejanja skrivajo za poslansko imuniteto." Tako naj bi poslance ob nesprejemu volilne zakonodaje v skupščini opisal Jože Zupančič. Gošnik in Ivan Tomše (tudi Zeleni Slovenije) pa sta od slovenske vlade terjala, naj prepreči zagon jedrske elektrarne v Krškem. Po remontu ni bil opravljen zakonit in strokoven inšpekcijski nadzor, saj naj bi ga opravili kar ljudje iz elektrarne, ne pa inšpektor Gregorič, ki ga je treba zaradi tega suspendirati. V predlaganem dnevnem redu za jutrišnjo sejo (za četrtek, 30. julija, je predvideno nadaljevanje) je 11 točk. Ker se ponavadi dnevni red na sejah spremeni, predlagani dnevni red ni zanesljiv. Poslancem utegne biti predložen v sprejem sveženj volilnih zakonov o volitvah poslancev v državni zbor in državni svet ter usklajen zakon o volitvah predsednika republike. Pretekli teden je bilo v večini strank doseženo soglasje, da je treba krizo sprejemanja zakonov preseči in sprejeti dopolnila, ki so bila na ustavni komisiji že sprejeta. Nanašajo se pa na možnost kandidiranja posameznega kandidata v več okrajih, na volilno pravico zdomcev in izseljencev s slovenskim državljanstvom in na pravico strank, da v drugem krogu glasovanja polovico poslancev določijo na osnovi nacionalnih list. Tudi o zahtevi poslanskega kluba Demosa in Liberalne stranke, da bi morali kandidati za poslance pri volilni komisiji deponirati izjave, da niso sodelovali z Odbo, še ni odločitve. Narodna demokratska stranka pa še naprej vztraja pri referendumu o volilni zakonodaji. Poslanci imajo pred seboj že obravnavo nedokončanih, neo-bravnavanih in nesprejetih zadev. Teh je toliko, da jih bodo jutri in v četrtek težko spravili pod streho. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE Socialistična stranka Slovenije Takojšnja pomoč študentom Ljubljana, 24. julija - Socialistična stranka Slovenije je p0' budnica akcije za takojšnjo pomoč študirajoči mladini, ki je zar*' di slabega gmotnega položaja staršev pred nerešljivim vpraša' njem, kako sploh študirati. Socialisti predlagajo, da bi vse straf' ke namenile za to del denarja, namenjenega za predvolilne aktiv nosti, pomagala pa bi tudi podjetja, banke,posamezniki in Slovenci na tujem. Vsi, ki bi sodelovali v akciji, bi formirali sklad za štipendiranje in kreditiranje ter druge oblike pomoči. Za infof' macije, za sporočila o zainteresiranosti za sodelovanje in za druge oblike sodelovanja se je treba obrniti na območne odbore Socialistične stranke ali na republiško vodstvo v Ljubljani. • J. K- Slovenska ljudska stranka Srečanje z vodstvom nadškofije Ujubljana, 24. julija - Delegacija Slovenske ljudske stranke. * kateri so bili Marjan Podobnik, dr. Franc Zagožen, dr. Stanko B«i" ser in dr. Marko Dvoržak, je obiskala nadškofijski ordinariat i" J pogovarjala z nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem in sodelavci-Ljudska stranka podpira upravičena pričakovanja Cerkve, da ji n°* do zagotovljeni osnovni gmotni pogoji za opravljanje poslan***11 med slovenskim narodom, glede novih občin pa naj se upoštc*;,J sedanje že uveljavljene župnijske in dekanijske meje. Odnose > po-litiki je treba prenoviti na temelju krščanskih vrednot. # .I.K. Liberalna stranka Skupščinska sramota Ljubljana, 22. julija - Tako je naslovil pismo javnosti g'^'1,' tajnik Liberalne stranke Danijel Malenšek. V njem pravi, da 1'^j ralna stranka nima poslancev v /boru združenega dela, zato sodelovala in ni soodgovorna za sramotni dogodek v zboru /dr ženega dela, ko so poslanci v nasprotju s poslovnikom i?'as0V jj 0 predlogu moralnega nasilja nad svojim predsednikom in tu izglasovali sklep, s katerim zahtevajo preklic njegovega neprt'k enega odstopa s predsedniške funkcije tega zbora. Da je p0> nec Zabukovec predlagal to glasovanje, je njegova odgovorno* • kar pa ne zmanjšuje odgovornosti poslancev, ki so na takšne rn tode pristali. Sočustv u jemo / visoko moralnim in načelnim P'1^ sednikom /bora Zupančičem, čeprav se čudimo, da je p(,l1|ls . nemoralnemu pritisku svojih kolegov in odstop prekinil v nov primer nenačelnega ravnani.i v slovenski politiki, ki /;,< /uje vrsto nenačelnih groženj in preklicev odstopov dr 1ctkih. naročniki imajo 20"■o popusta /a tujino letna naročnina 140 1)1 M Oglasne storitve po ceniku Prometni davek po stopnji "i odstotkov, (mnenie RMI 23/27-92) 1'iedvednik <~ naopUnega »vela Ivan Bizjak Direktor in glavni urednik: Marko Vl'l;'u-I<'1 c IVmnka Sedei. Vilma Stanov nik, M.u ij.i Volcjak, ( velo /aploimk. Danica l ■' ... | rk lektoriranje: Mai|c!.. Vo/lič. Fotografija: Oorud Sinik liak: Podjetje IM I <> "„„.I** i ielct.u 11»641 21"« lf><> M,"?Jii Naiocmn.t trimesečni ohi"1 Denacionalizacija, privatizacija, sanacija bank in strankarski odnosi "Zakon o lastninjenju bank je nacionalna katastrofa" Dr. Stanko Buser: "Kučan po prihodnjih volitvah ne bo več predsednik države." Kranj, 23. julija - Slovenska ljudska stranka je v četrtek pripravila v skupščinski dvorani v Kranju pogovor o denacionalizaciji, privatizaciji, sanaciji bank, zadružništvu in drugih aktualnih problemih. Pogovora se je poleg kandidatov za predsednika države dr. Stanka Buserja (SLS) in Vitomirja Grosa (LS) udeležilo še več strankarskih funkcionarjev in republiških poslancev: dr. Ludvik Toplak, dr. franc Zagožen, dr. Marko Dvorak, Marjan Podobnik, Tit Turn-šek, Frrnci Feltrin, Branko Grims, Franc Golja in drugi. Dr. Franc Zagožen je dejal, da brez priznavanja lastninske pravice ni sodobne civilizacije. Demos so zlomila različna stališča o tem, kako odpraviti družbeno lastnino. Zakona o denacionalizaciji in o zadrugah sta sicer sprejeta, vendar ju v večini občin slabo uresničujejo. Dr. Ludvik Toplak je zakon o lastninjenju oz. sanaciji bank, kakršnega vlada predlaga skupščini, da ga sprejme po hitrem postopku, ocenil kot največjo katastrofo, ki bi lahko prizadela slovenski narod. Po tem zakonu naj bi država prevzela vse obveznosti bank, te pa so take, da bi Slovenija naslednjih trideset let samo za obresti plačevala iz proračuna 300 do 400 milijonov mark, leta 2022 Pa bi bilo treba plačati tudi glavnico, ki znaša okrog 3,5 milijarde mark. Ta zakon bo Slovenijo spravil nazaj v balkanski kotel in jo tam ohranjal vsaj do leta 2022. Ljudska stranka nasprotuje takšnim rešitvam in podpira drugačno pot, predvsem pa sprejetje zakona o obrestni meri, ki bi tudi pri nas uveljavil obresti, kakršne že dvesto let veljajo v evropski civilizaciji. Peterletova vlada je po mnenju dr. Toplaka padla tisti trenutek, ko se je predsednik iz strahu pred očitki o revanšizmu odločil, da ne bo zamenjal nekaterih ljudi na pomembnih mestih. Kranjski župan in predsedniški kandidat Vitomir Gros je povedal, da poslanci dobivajo na skupščinske klopi tudi take zakonske predloge, ki vodijo nazaj v Jugoslavijo in uničujejo gospodarstvo. Občina Kranj je še pred sprejetjem zakona o denacionalizaciji nekdanjim lastnikom vrnila precej premoženja, po sprejetju zakona pa je delo zastalo; verjetno tudi zato, ker je v de- "Roka naj se posuši tistemu, ki nam meče okleščke pod noge" Ker so kranjske podružnice Slovenske kmečke zveze (Cerklje, Naklo, Sorsko polje in Jezersko) sklicale za nedeljo izredni občni zbor, na katerega so povabile tudi predsednika krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta, vodjo strankinega kmečkega gibanja Ivana Omana in nekdanjega kmetijskega ministra prof. dr. Jožeta Osterca, so na četrtkovem sestanku precej govorili tudi o odnosih med strankami. Kandidat Slovenske ljudske stranke za predsednika republike dr. Stanko Buser je jasno in glasno povedal, kako naj bi mu Oman ob njegovem obisku doma v Zmincu dejal, da bo razbil ljudsko stranko, če se stranka ne bo združila s krščanskimi demokrati. "Nisem proti, če se posamezni kmetje odločijo za drugo stranko, ne more pa to biti množično. Roka naj se posuši tistemu, ki nam meče okleščke pod noge in nam poskuša razbiti stranko, "je še dejal dr. Buser in napovedal, da po prihodnjih volitvah Kučan ne bo več predsednik. Ko je predsednik Slovenske ljudske stranke govoril o sodelovanju med (opozicijskimi) strankami, je dejal, da bi bil položaj kmetov v razmerah tržno-liberalne usmerjene vlade še slabši, če ne bi bilo kmečke zveze. Dobro je, če se tudi druge stranke zavzemajo za izboljšanje kmetovega položaja; ni pa pošteno, da pri tem rušijo že zgrajeno. nacionalizacijskih komisijah preveč komunistov. Dr. Marko Dvorak, ki je v ljudski stranki odgovoren za Slovence po svetu, je dejal, da so bili vsi Slovenci po vojni razlaščani - nekateri lastnine, drugi svobode in tretji (h katerim pripada tudi dr. Dvorak) domovine. "Slovenci po svetu se želimo vrniti v normalno državo, ne pa v državo, v kateri je polno sporov in podtikanj in v katere se še vedno nadaljuje balkanizem in komunizem. Ker smo v zadnjih dveh letih zašli v strankarsko zdraharstvo, se bo treba vrniti na izhodišče in poiskati pravo pot," je dejal. Nesmiselno je, da postrani gledamo drug na drugega, je strankarske odnose ocenil socialdemokrat Branko Grims in dejal, da ne bi prišlo do zamenjave vlade, če bi Peterle držal besedo o volilnem sporazumu. • C. Zaplotnik Izredni občni zbor kranjskih podružnic Slovenske kmečke zveze Medstrankarski spor zaradi kmetov? Naklo, 26. julija - Čeprav iz povabila na izredni občni zbor kranjskih podružnic Slovenske kmečke zveze (Cerklje, Naklo, Sorsko Polje in Jezersko) ni bilo jasno razvidno, zakaj podružnice sklicuje-j° izredni zbor, pa je bilo že iz seznama vabljenih (Peterle, Oman, dr. Osterc) mogoče sklepati, da je glavno vprašanje: bodo kranjski kmetje še naprej ostali v kmečki zvezi in s tem v Slovenski ljudski stranki ali bodo sledili Omanu in se včlanili v kmečko gibanje, ki je stranki Krščanskih demokratov pridružena organizacija (pogoj za delovanje v gibanju ni članstvo v SKD). Politiki obeh strank, ljudske in krščansko demokratske (pa tudi drugih) so to dobro vedeli in v velikem številu prišli v Naklo, da bi pomagali zgladiti nesoglasja, ki slabijo sedanjo opozicijo in posredno krepijo oblastne stranke. Ivan Štular, kmet iz Strahi-nJa, sicer pa poslanec SLS v republiški skupščine, je že z uvodnimi besedami razblinil vsakršne dvome. Kot je povedal, so se "Pravni odbori podružnic odlomil za izredni občni zbor predvsem zato, ker se je Slovenska kmečka zveza (SKZ) preoblikovala v Slovensko ljudsko stranko (SLS); v njej pa naj bi kmečke interese podrejali drugim. Predsednik podružnice Sorsko Polje Janez F.ržen je povedal, da so bili kmetje iz kranjske °očine vseskozi nasprotovali Preoblikovanju kmečke zveze v 'Judsko stranko. To je bil tudi razlog, da so aprila izvršilnemu odboru stranke izrekli nezaupnico, ki so jo kasneje umaknili, in da se protestno niso udeležili zadnjega strankinega kongresa v Ljubljani. "Nikoli nas ni nihče nič vprašal. Nočemo biti številke in delati samo za nekaj ljudi na vrhu," je dejal Eržen in poudaril, da kmetje še naprej podpirajo Omana. Predsednik cerkljanske podružnice Ivan Blaž se je najprej vprašal, kje je zdaj mesto kmetu - v ljudski stranki, pri krščanskih demokratih ali v neki novi stranki, nato pa dejal, da se kmetje, ki živijo krščansko, ne želijo deliti na leve in na desne. Predsednik nakclske podružni- Kranjski občinski praznik ob P°***^tev praznika Občine Kranj bo v sredo, 29. julija, j , ur> v Galeriji Prešernove hiše otvoritev slikarske koloni-ne nkV Petek< 31. julija, ob 15. uri bo slavnostna seja skupšči-Ob^ Kranj, na kateri bo podelitev nagrad in priznanj ke |'ne Kranj. Obenem se bodo zahvalili za uspehe kranjskim tih ^Cm' Na 8ri,du Kieseltein bo sočasno potekal Dan odpr-konV>fat' k' ga PrireJa ZKO Kranj. Ob 19. uri bo promenadni 2() rt ,>ir,alnega orkestra Občine Kranj na Titovem trgu. Ob j\ u" pa bo tradicionalna zabavna prireditev "Kranjska noč", va ° ^ot.ck;i|a Od gimnazije do Pungerta. V soboto se bo zaba-"adaljevala na Slovenskem trgu, kjer bo oba dneva nasto-Jj. Ia Pop ročk skupina "( alit.unia". Prvi dan ob 21. uri bo tu-I) i revija skupine Forma extra v koreografiji Alenke j^o ene Križaj, prav tako bo nastopil kantavtor Adi Smolar. 'itovem trgu bosta nastopila narodnozabavni ansambel Ješku ' Prcd- t>rc*ern°vim gledališčem pa bo pevka Damjana s RjP,no Hit tak. Na Pungertu bo nastopila jazz zasedba, v ^■Istemu pa I)ixieland. Glasba bo tudi pred gostilno "Pra-Jgj Posebna /an.nmost bo "Dimežova vukna" KUD-a Bes-8 s posebno ponudbo tradicionalnih besniških jedi in pijač. ■ dvgusta ob 20.30 bo na Gorenji Savi 21. tradicionalno tekanje v smučarskih skokih na plastični podlagi. • M. Z. ce Marjan Triler je povedal, da so se po Omanovem odstopu začela različna ugibanja o razmerah v stranki; na sestanku pa so zavzeli stališče, da bodo še naprej podpirali Omana, ki je med glavnimi ustanovitelji kmečke zveze in prvi pobudnik demokracije na Gorenjskem. Ko so svoje povedali kmetje, so se oglasili politiki - najprej iz SKD, nato pa še iz SLS. Lojze Peterle je dejal, da so nekateri kmetje še vedno člani obeh strank in da so ljudje zaradi njihove programske sorodnosti pričakovali združitev. Ker do združitve ni prišlo, se bodo morali sami odločiti, v kateri stranki želijo politično delovati; vse pa je po Peterletovem mnenju mogoče izpeljati kulturno in demokratično. Ivan Oman je povedal, da se je zato, ker SLS in SKD "nagovarjata" iste volilce, vseskozi zavzemal za združitev v močno stranko, v kateri bi tudi kmečka zveza imela največji vpliv. Ker je večina v stranki menila drugače, je "odšel" h krščanskim demokratom, kjer zdaj vodi kmečko gibanje. V nedeljo je pozval kmete, naj mu sledijo. "V ljudski stranki smo pričakovali, da bomo z Omanovim kmečkim gibanjem dobili zaveznika; to, kar se dogaja zdaj, pa zaskr- bljuje, saj vodi k nestrpnosti med kmeti in k razbijanju kmečke složnosti," je dogodke ocenil dr. Franc Zagožen. Predsednik ljudske stranke Marjan Podobnik je opozarjal, da je od nakelskega pogovora (ter odnosov med strankama in v opoziciji) veliko odvisen razplet prihodnjih volitev. Po Omanovem predlogu, da bi vsi strankarski funkcionarji zapustili dvorano in kmetom prepustili, da bi se sami odločili, sta odšla le Oman in Peterle, medtem ko so predstavniki SLS (in drugih strank) vztrajali do konca in poudarjali, da kmetje ne morejo kolektivno, kot kmečka zveza, prestopiti h kmečkemu gibanju. Čeprav so številni na zboru pozivali k strpnosti, so se strankarske strasti razvnele in očitki so leteli zdaj z ene zdaj z druge strani. Janez Eržen je, na primer, vprašal, kaj je ljudska stranka sploh dosegla, ko pa je zdaj položaj kmetov še slabši kot pred dvema letoma; dr. Franc Zagožen pa je povedal, kako mu Oman že dva meseca pravi, da bo razbil kmečko zvezo. Izredni občni zbor se je končal klavrno, z očitki in obtoževanji ter s sklepom, da se bodo v podružnicah o vsem še pogovorili. • C. Zaplotnik Praznik občine Jesenice Jesenice, 27. julija - V počastitev praznovanja občinskega praznika, ki ga na Jesenicah v spomin na padle partizane na Obranci praznujejo 1. avgusta, bo v petek, 31. julija, ob 19. uri na Trgu Toneta Cufarja na Jesenicah osrednja prireditev. V kulturnem programu z naslovom Večer pred praznikom bodo sodelovali Pihalni orkester jeseniških železarjev, folklorna skupina Triglav in mažoretke, spregovoril pa bo predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani gledališča Tone Čufar na Jesenicah. Letos ob I. avgustu ne bodo podelili tradicionalnih občinskih priznanj. Komisija za najvišje občinske nagrade in priznanja je sicer že izbrala nagrajence, vendar njihovega predloga vsi trije zbori skupščine občine niso obravnavali, ker so bili že nekaj skupnih sej zaporedoma nesklepčni. Predloge za najvišja občinska priznanja bodo obravnavali na eni izmed jesenskih skupnih sej zborov skupščine občine Jesenice. •!>. Sedej Še vedno (zapuščeni) dom JLA Kranj, 23. julija - Podoba doma JLA v Kranju gre Kranjčanom iz dneva v dan bolj v nos. Ne le, da stavbo še vedno "krasi" napis prejšnjega lastnika, opaziti je že tudi nekaj razbitih šip, ljudje svarijo, da se dela škoda, da je zapuščeni dom že začel propadati. Občinski izvršni svet je zgradbo namenil za dejavnost osrednje knjižnice. Kdaj se bo knjižnica v njej zares naselila, smo vprašali podpredsednika kranjske vlade Petra Oreharja. Povedal je, da je vlada glede doma JLA nemočna. Dom je last slovenskega ministrstva za obrambo. Ker torej ni občinski, občina z njim ne more povsem nič narediti, celo sporne table nad vhodom nima pravice sneti. Pogovori z ministrstvom za obrambo se nadaljujejo. Miran Bogataj vztraja pri najemu, kranjski vladi pa ni logično, da bi morala stavbo, ki jo je zgradil Kranj, zdaj kupovati nazaj oziroma zanjo plačevati najemnino ministrstvu. V Kranju si razrešitev vozla obetajo od uresničitve pobude nekaterih slovenskih občin, naj bi spremenili ustavni amandma; nekdanji objekti JLA, ki jih ministrstvo ne namerava rabiti, naj bi pripadli občinam. • HJ. V nekaterih srednjih šolah še vpisujejo novince Kdaj res v zaželeno šolo? Kranj, 27. julija - Zadnji rok, do katerega so morale srednje šole obvestiti prijavljene učence, ali bodo septembra kot novinci lahko sedli v njihove klopi, je minil 10. julija. Čeprav je bilo v gorenjskih šolah skoraj tisoč vpisnih mest več,kot je štela generacija letošnjih petnajstletnikov, je marsikaterega izmed njih odgovor iz izbrane šole razočaral. Po pravilih za sprejem v prvi letnik srednjih šol so kandidati v prijavah za vpis poleg prvoizbrane šole sicer lahko navedli po vrsti še dve, tri, pet, celo deset šol oziroma programov, ki bi jim ustrezali, če bi bili v prvi zavrnjeni. Žal je največkrat tako, da so naslednje izbrane šole prvi sorodne po vsebini in zahtevnosti. Primer: osmošolec, kije za prvo šolo izbral kranjsko gimnazijo, je v drugi stolpec zapisal škofjeloško, v tretjega ekonomsko šolo, v četrtega komercialno... In če je nesrečno izpadel iz prve, je prejkone zamudil tudi naslednje, kajti vse omenjene so bile že zgodaj dodobra napolnjene. V boju za mesto proti prvoprijavljenim kandidatom na eni od teh šol mu ni pomagal niti višji seštevek točk! Sole, ki do prvega vpisnega roka niso uspele dobiti dovolj novincev, bodo vpisovale učence do zapolnitve mest, vendar najdlje do 31. avgusta oziroma do 15. septembra za učence, ki so opravljali popravne ali druge izpite v avgustovskem roku. Izbira v gorenjskih srednjih šolah je številčno sicer ogromna - konec junija je bilo na voljo še več kot 700 prostih mest -vendar pa za ambicioznejše učence (zvečine so bili taki v prepolnih šolah tudi zavrnjeni) manj privlačna. Zvečine so na voljo mesta v triletnih strokovnih šolah, od štiriletnih pa še peščica tehniških programov, denimo, strojni tehnik. Okostenela šolska mreža Še več kot 700 praznih mest v gorenjskih srednjih šolah (blizu 400 samo v kranjski tekstilni, obutveni in gumarski) na eni strani, na drugi strani pa nekaj prenapolnjenih (gimnazije, ekonomska, komercialna, trgovska, gostinsko-turistična) znova kažejo na veliko nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem, še posebej za dekleta. Se bo nesojeni gimnazijec prisiljen ubadati s strojništvom, nesojeni komercialist z gradbeništvom, nesojeni kuhar s kmetijstvom, nesojena frizerka (ljubljanske šole so še neprimerno bolj natrpane kot gorenjske) s pletilstvom? Če že, potem najbrž nikoli z veseljem. Mreža srednjih šol je z malenkostnimi popravki enaka že vrsto let, v teh letih pa so se močno spremenili poklicni nagibi petnajstletnikov; bodisi imajo (in njihovi starši) višje ambicije (študij), bodisi te nagibe kroji položaj posameznih vej gospodarstva, videnje možnosti kasnejše zaposlitve, samostojnega zasebnega dela, solidnega zaslužka, če izbire šole zaradi socialnega vidika (čim bliže domu), niti ne omenjamo. Vsak učenec naj bi imel pravico izbrati in dobiti mesto v želeni šoli, je govorilo že nekaj slovenskih šolskih ministrov po vrsti. Storil za to še nobeden ni kaj prida. Kdo drug, če ne ravno država, lahko razgiba okostenelo šolsko mrežo in učitelje? Država tudi mora povedati, v katero smer se bo njeno gospodarstvo razvijalo, kje bo več, kje manj kruha, da sicer nikomur ne bo zagotavljala delovnega mesta, da pa mu tudi branila ne bo šolanja za poklic po njegovem srcu in sposobnostih. Letošnja generacija petnajstletnikov je že zamujena, poigravanj z naslednjimi ne bi smelo več biti. Časa do novega razpisa je še dovolj (ali pa malo) za tehtne premisleke in spremembe. Občanski študij Gorenjske srednje šole so po podatkih s 30. junija imele tudi 540 prostih mest za odrasle. Zunaj rednega šolanja poznamo dve obliki: šolanje ob delu in manj znan ter uveljavljen občanski študij. Ta je cenejši od študija ob delu, saj zanj ni treba plačati drage šolnine, predavateljev, pač pa smo izpit. Je pa to šolanje "na daljavo" ravno zato, ker ni predavanj, tudi zahtevnejše; študirati je treba doma, iz knjig, kar je še posebno težko pri strokovnih predmetih, znanje potem zagovarjati na izpitu. Zelo redki zdržijo do konca, običajno jim zmanjka nujno potrebne samodiscipline. Zaenkrat se za ta način odločajo predvsem ponavljalci. Srednje šole občanskemu študiju niso posebno naklonjene, bolj se uveljavlja na fakultetah. Vendar pa andragoška veda napoveduje, da bo tudi pri nas Študij na daljavo v prihodnje vse bolj običajna in razširjena oblika. • H. Jelovčan PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR KRATKE GORENJSKE Spominska svečanost pod Storžičem Tržič, 27. julija - Občinski odbor ZZB NOV in občinski odbor Socialistične stranke Slovenije iz Tržiča bosta v nedeljo, 2. avgusta, ob 11. uri pri spomeniku pod Strožičem pripravila spominsko svečanost v ob spominskem dnevu na prve padle partizane Tržiške čete 5. avgusta 1941. Govornik na prireditvi bo prvoborec Karel Kravcar, v kulturnem programu pa bodo sodelovali učenci osnovne šole Lom pod Storžičem in Marina Bohinc. Na prireditev bosta od 8. ure dalje vozila kombija s tržnice pri skupščini občine, prevoz bo brezplačen, vabijo pa člane ZZB NOV, mladino in ostale občane. • D.S. Petnajst let kranjske koče na Ledinah Kranj, 27. julija - Letos poteka 20 let, odkar so začeli graditi planinski dom na Ledinah - »Vodinah« in petnajst let uspešnega obratovanja kranjske koče pod mogočnimi ostenji Grintovcev in na stičišču dežel Koroške, Štajerske in Kranjske. Jubilejni program na Ledinah bo v soboto, 1. avgusta, in v nedeljo, 2. avgusta. V soboto, 1. avgusta, bo ob 11. uri maša za ponesrečene v gorah in blagoslov planinskega doma, v nedeljo, 2. avgusta, ob 11. uri pa jubilejna proslava ob 15-letnici kranjske koče na Ledinah - Vodinah s kulturnim programom. • D.S. Prizadevanje za povečanje članstva Radovljica, 27. julija - V radovljiškem društvu upokojencev si vseskozi prizadevajo, da bi pridobili čimveč novih članov. Pri tem se sklicujejo na dejstvo, da je lani in letos odšlo v pokoj izredno veliko število zaposlenih zaradi težkih gospodarskih razmer. Odziv žal ni dosegel pričakovanj. Letos se je prijavilo šele 56 novih članov, medtem ko je po oceni upravnega odbora še več kot 150 upokojencev, ki še niso člani društva. Tudi avgusta bodo upokojenci iz Radovljice pripravili tradicionalno družabno srečanje. • jr Častitljiv jubilej pri Remsovih Radovljica, 27. julija - 3. julija letos sta Anica in Alojzij Rems praznovala 65-letnico skupnega življenja. In čeprav je ta visoka obletnica že za njima, jima iskreno čestitamo! Na ta dan leta 1927 sta si obljubila zakonsko zvestobo pri sv. Mariji Pomagaj na Brezjah, zato se prav njej zahvaljujeta za tako dolgo skupno življenje. Oba zakonca sta že v 90. letu svoje starosti in vsak naslednji dan njunega skupnega življenja je lep in veličasten. Preživela sta prvo in drugo svetovno vojno in z izredni veseljem in zadovoljstvom dočakala samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Mama Anica je rojena 29. julija 1902 in bo v tem lepem mesecu dopolnila 90 let. Že zdaj ji želimo veliko lepega, veliko zdravja in še veliko sončnih dni v svobodni Sloveniji! • D.S. Obnovljena cerkev na Trati Velesovo, 27. julija - Natančno po treh mesecih, ko so 27. aprila letos začeli z deli, so na Trati v krajevni skupnosti Velesovo, včeraj popoldne slovesno blagoslovili obnovljeno cerkev sv. Marjete. Slovesno blagoslovitev z mašo, ki se je je udeležil tudi predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir G ros, je opravil pomožni škof Jože Kvas. Po notranji obnovi cerkve pred petimi leti so se letos v krajevni skupnosti krajani Trate z župnikom Petrom Mirosla-vičem lotili še zunanje obnove. Ob prispevkih in sodelovanju krajanov pri obnovitvenih delih ter sredstvih občine so obnovili kritino na cerkvi, ostrešje zvonika in celoten zvonik ter fasado. Uredili pa so tudi okolico in parkirni prostor pred cerkvijo. Kleparska dela je opravil domačin Stane Jenko s Trate, zidarska firma Žlebak iz Ljubljane, pleskarska pa Petrič iz Vasce. Sicer pa so večino pripravljalnih del (postavitev odra, odstranitev starega ometa, prekrivanje, obnova ostrešja.) opravili krajani sami. Župnik Peter Miroslavič, ki je dela tudi vodil, se je vsem za sodelovanje in delo zahvalil že v soboto zvečer, ko so pripravili tudi krajši kulturni program in podelili spominske zahvale. Župnik Miroslavič se je ob svečanosti še posebej zahvalil in pohvalil vse, ki so sodelovali in pomagali, mimogrede pa nam je povedal, da jim je bila ob izredni hitri akciji ustrežena tudi priporočitev za vreme. • A. Ž. Most na Brodu v Bohinju komaj še vzdrži Bohinjska Bistrica, 23. julija - V krajevni skupnosti Bohinjska Bi- ri cestni odseki po Bistrici in v strica so kljub pomanjkanju denarja asfaltirali cestne odseke. Prva Ukancu, za kar gre predvsem naslednja naloga: popraviti dotrajane mostove. V vasi Polje predlagajo preimenovanje dela vasi v Laški Rovt. zasluga Stanki Zupanovi in Franciju Langusu. Ukancu bodo morali poskrbeti za kanalizacijo in sicer od Ukanca do mladinskega doma in bi tako zajeli vse počitniško območje. V vasi Polje so krajani dali tudi pobudo, da bi del vasi, ki se je nekdaj imenoval Laški Rovt, ponovno dobil to ime. Krajevna skupnost je pobudo sprejela in jo posredovala na pristojne občinske službe, tako da bo skupščina občine Radovljica njihovo pobudo obravnavala na septembrski seji. V vasi Polje so tudi krajani sami zgradili avtobusno postajališče. Največja pridobitev je vsekakor asfaltna prevleka v Nome-nju, saj so za preplastitev poleg krajevne skupnosti in komunalne skupnosti izdatno prispevali predvsem sami krajani. Pri tem si je najbolj prizadeval Franc Urbane ter nekatere družine v Nomenju, kot je družina Jožeta in Mira Stareta. Cesta skozi Nomenj je bila zares potrebna obnove, saj je bila zapuščena vse od časa, ko so zgradili novo bohinjsko cesto. Asfalt pa so dobili tudi nekate- Krajevna skupnost Bohinjska Bistrica je ena izmed večjih krajevnih skupnosti v radovljiški občini, saj vanjo sodijo vasi od Nomenja do Ukanca v Bohinju. Razumljivo je zatorej, da ima krajevna skupnost vrsto problemov, še posebej zdaj, ko povsod primanjkuje denarja. Kljub temu pa v krajevni skupnosti mimulo leto ocenjujejo za uspešno, predvsem zato, ker so krajani sami izdatno prispevali k ureditvi komunalnih problemov. Dan koscev v Novi Oselici Župani so se izkazali Nova Oselica, 26. julija - Medtem ko je bilo v Železnikih, kot v kotlu, je tu gori vsaj prijetno pihljalo. Turistično društvo Sovodenj je svoj Dan koscev popestrilo še z vrsto kulturnih prireditev, posebno doživetje za kraj pa je bil obisk delegacije iz Obervellacha - z Bele na avstrijskem Koroškem, kraja, ki je zgodovinsko, preko freisinške posesti povezan s Škofjo Loko, župana iz Sovodnja ob Soči ter škofjeloškega župana Havvline, ki so se v strmem bregu Nove Oselice prav tako pomerili v tekmi s koso. Takšnega obiska Dan koscev v Novi Oselici zagotovo še ni imel. Kot vedno, je bila prireditev dobro organizirana, kosci so se na košnjo telesno in duševno pripravili, prav tako grabljice. Pesem je odmevala pod lipo in po bregovih tam okrog, kot vsakič, ko je vas šla v košnjo v senožet. In pripravljen je bil jerbas dobrot in dekleta so si zavezale rdeče rute... Hitri in manj hitri kosci so bili v bregu, vendar upam, da so ocenili pošteno, da so upoštevali tudi kvaliteto košnje, kajti ni rečeno, da je bil tisti, ki je bil najhitreje spet na vrhu, tudi najboljši kosec. Sicer pa, Osel-čani in Sovodenjci že vedo, kako se stvari streže. Velik aplavz so poželi župani, g. Josef Moelschl iz Obervellacha, g. Vito Primožič iz Sovodnja ob Soči in g. Peter Havvlina, loški župan, ki so prav tako spretno prijeli za kose in zgledno pokosili svoj del bregu. In roko na srce, priznati jim je treba, da so "župani od fare", da bi se lahko kosali z vsemi mladci, ki so se malo prej poganjali po bregu. Lep dan smo imeli, tako domačini kot gostje, pod vaško lipo pa se je pozno v večer, ko so župani že odšli, pelo, igralo, plesalo in zbijalo šale. Sovodenjci že vedo, kako je lahko ljudem lepo. • D. Dolenc Nova ležišča v Staničevem domu pod Triglavom Jesenice, 27. julija - Pred štirinajstimi dnevi so končali z deli in z namestitvijo opreme v Staničevi koči pod Triglavom. Pridobili so 50 novih ležišč v lepih mansardnih sobah. Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela skrbi za planinski dom na Pristavi, kočo na Stolu, Kovinarsko kočo v Krmi in za Staničev dom pod Triglavom. Pred približno štirimi leti so se pri Planinskem društvu smelo odločili, da rešijo problem zama-kanja v Staničevem domu tako, da dom nadzidajo in z nadzidavo pridobijo še 50 novih ležišč. Planinci i. Javornika in Koroške Bele so temeljito obnovili Staničev dom pod Triglavom... Delo nikakor ni bilo lahko in tudi ne poceni. Bili so kar precejšnji transportni, materialni in Storitveni stroški, vendar so pla ninci vztrajali in - uspelo jim je! Na 2.500 metrov nadmorsko vi šine je Staničev dom danes izjemno lep, funkcionalen, sobe so opremljene v gorenjskem stilu - vse postelje v mansardnih sobah so iz masivnega lesa... Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela ima v vseh kočah, tudi v visokorskih postojankah na Stolu in v Staničevem domu zanesljive in delavne oskrbnike, s katerimi so obiskovalci nadvse zadovoljni. Tako z zakoncema Pestotnik v Staničevem domu kot z oskrbnikom Avsenikom na Stolu. Z adaptacijo Stani-čevega doma tako niso izboljšali standarda bivanja le za goste, ampak tudi za osebje, ki dela pod Triglavom. Planinsko društvo si zdaj prizadeva, da bi tudi Staničev dom pod Triglavom dobil telefonsko povezavo z dolino tako, kot ima javno telefonsko govorilnico tudi že koča na Stolu. Obiskovalci se bodo tako lahko telefonično pozanimali, ali je v koči prostor Prostora pa je danes v Staničevi koči zaradi novih ležišč dovolj, kar med obiskovalci Triglavskega pogorja morda ni tako znano, saj je od dograditve in opreme minilo šele štirinajst dni. Vsekakor si prizadevni planinci, ki so v teh težkih gospodarskih razmerah adaptirali Staničevo kočo, zaslužijo vse priznanie. • D. Sedej Leseni most v vas Brod v Bohinju je popolnoma dotrajan, zato je takojšnja obnova nujna. - Foto: D.Sedej V krajevni skupnosti so že začeli pripravljati načrte za naslednje leto. Med drugim so podpisali pogodbe za izdelavo dokumentacije za popravilo mostu v Logu, za delno popravilo mostu v Ukancu. lSiadvse problematična sta dva mostova: brodski in saviški. Most na Brodu zaradi nosilnosti in popolne obrabe mostnic in dotrajane ograje, saviški most pa zaradi nosilnosti. Za most na Brodu so že naročili projekt, naravnost nujno pa je, da se most popravi. Lahko se namreč zgodi, da bi bila vas Brod popolnoma odrezana od ceste. V planu imajo tudi rešitev kanalizacijskega problema v Nemškem Rovtu in rešitev problemov vodovodnih virov v Ravnah in na Bitnjah. Tudi v V Bohinjski Bistrici namerava Petrol zgraditi novo črpalko, kajti sedanja ne ustreza več. Novo bencinsko črpalko bodo zgradili ob betonarni gradbenega podjetja Bohinj. V Bohinju se v zadnjem času že čuti, da so ljudje spoznali, da jim bo turizem lahko nudil vsakdanji kruh - to se pač vidi na vsakem koraku, saj so hiše izjemno lepo urejene, vasi pa čiste. Vedno več družin se tudi odloča za turistično ponudbo, ne zaostaja pa tudi drobna trgovska ponudba, saj se domala vsak dan odpirajo nove trgovinice. Tako bodo del prostorov v Zdravstvenem domu namenili za lokale, lokali pa so že tudi v Ažmanovem domu. • D.Sedej 30. Čipkarski dan v Železnikih Vroče, da je še od klekeljnov teklo Železniki, 26. julija - Taka vročina je v nedeljo popoldne zajela Železnike, da je vse, kar je le moglo, ušlo v vodo. Kot bi se hotel bog Železnikarjem za vse dolge mrzle zime hkrati oddolžiti, se je zdelo. Toda, kar so Železnikarji zapisali v program, se je to popoldne tu tudi dogajalo. Starejše klekljarice so se spravile pod sončnike k Stalci pred hišo, mlade pa so svoje punklje skušale spraviti kar najbolj v senco za muzejem, kjer je bila odlična raz-stava čipk - menda takšne v Železnikih še ni bilo. Spominkarji so se, če si prej niso omislili spodobnega senčnika, pražili na soncu-Vroče je bik) folklori, domači godbi na pihala in kar lep čas se klopi pod plavžem niso napolnile. Še najbolj vroče pa je bilo mladim klekljancam, ki so tekmovale, katera bo prej sklckljala predloženi prtič in pokazala vse svoje sposobnosti So pa zato Železnikarji svoj zadnji dan praznovanja 30. čipkarskega dne potegnili daleč v noč. Tokrat so bili zares upravičeni in tudi žene so bile, sem prepričana, razumevajoče..Saj v taki vročini res ne kaže drugega, kot hladiti se s pivcem ... No, konec koncev pa je tudi vreme pripomoglo, da so Železnikarji tako uspešno zaključili svoj čipkarski teden, to tradicionalno turistično narodopisno prireditev. @©M*ME2GLAS ZBIRAMO RECEPTE ZAJEDI IZ MLEKA, SMETANE, SKUTE, JOGURTOV, SIROV... Z--Mlekarno Kranj pripravi jamo posebno prilogo, v kateri bomo poleg predstavitve njenih izdelkov objavili tudi recepti'. K sodelovanju vabimo tudi vms, spoštovane bralke in bralci. Do petka, 31. julija 1992, pričakujemo v našem uredništvu pošto /. vašimi recepti za pripravo jedi, peciv, sladic in podobnega iz mleka, smetane, jogurtov, skute in sirov. Vse objavljene recepte bo Mlekarna Kranj nagradila s svojimi izdelki, zato ne pozabite pripisati svojega naslova. .Mlekarna Kranj in ( mix;amiik PO GORENJSKEM UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Begunski center na Hrušici pri Jesenicah Ce bi spoznali stiske beguncev, bi drugače govorili... 1 DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Jesenice, 27. julija - O begunskem centru na Hrušici, kjer so pred nedavnim organizirali javne demonstracije proti vojni v BIH, se govori marsikaj: da ni nobenega reda, da je center neurejen in razmere v njem slabe. Celo o tem se na veliko šušlja, da gre tudi za pojave organizirane prostitucije. Kaj je res in kaj ni? V begunskem centru na Hrušici, v 13 bivalnih prostorih SCT-eja, je danes 587 beguncev iz BiH, še 1750 pa jih je po mestu pri družinah. Od 587 beguncev v centru je 305 otrok, 234 žensk in 48 moških. Prav v tem centru so begunci pred tednom pripravili javne demonstracije. Z napisi na plakatih so pozivali svet, naj se vendarle odzovejo. Begunci so odšli na magistralno cesto in zaustavili promet. Ko so se pozneje sestali s predstavniki občinskih služb, so begunci dejali, da so na vojno in na tragedije, ki se dogajajo v BiH, želeli opozoriti predvsem tujce in da so pričakovali, da se bodo demonstracijam Pridružili tudi domačini in tisti begunci, ki živijo pri družinah. Na tem sestanku so se kasneje domenili, da na tak način ne bodo več protestirali: da bodo upoštevali hišni red, ki med drugim v begunskih centrih ne dovoljuje nobene politične dejavnosti. O delu in problemih, s katerim se srečujejo v begunskem centru na Hrušici, smo se pogovarjali z direktorjem Centra za socialno delo Božom Poga-carjem, predsednikom komisije za begunce Branetom Petrovičem, upravnikom begunskega centra Antonom Ponikvarjem in sekretarjem sekretariata za obrambo na Jesenicah Antonom Korošcem. Na Jesenicah deluje Stranka demokratične akcije, torej politična stranka, ki združuje muslimane. Kakšen vpliv ima ta franka v centru? Korošec: »S predstavniki stranke smo imeli sestanek in se dogovorili o pomoči, ki nam Jo lahko nudi - to pa je lahko le humanitarna in svetovalna. MM se nekako čuti odrinjeno, vendar smo se dogovorili, da so v centru dovoljeni verski obredi, nikakor pa ne politično delovanje.« Pogačar: »Rdeči *r'ž, Karitas, SDA in vsi tisti, kl lahko pomagajo, so se na Jericah /družili in dobro sode-,uJejo. Aktivisti stranke SDA s° brez slehernih nagrad in nadomestil na humanitarnem področju izjemno veliko pomaga- ■« (enter je zaprtega tipa. Kaj |° Pomeni? Korošec: »Cisto na '•»nčno to m nikjer določeno. egunci so drugače popolno-nia »obodni, izhod je prost, il k? dovolilnico, Ponikvar: "Izhodi so praviloma tnkr.it Mesečno, z dovolilnic.), obiski mo pa si, da bi bilo v begunskem centru nekaj aktivnosti kot razna ročna dela. Treba bo misliti tudi na jesen ter poskrbeti za izobraževanje. V centru vendarle ni lahka stvar: predstavljajte si slovensko vas s 600 prebivalci in vsem morate organizirati življenje! Poskrbeli smo tudi za to, da Radio klub so dovoljeni. V centru je 24 družin, katerih možje so zaposleni po slovenskih gradbiščih in ti jih tudi največkrat obiskujejo ter seveda tisti možje, ki so zaposleni v tujini. Obiski po barakah niso dovoljeni, lahko se zadržujejo le v skupnem prostoru.« Kakšna je hrana in kdo jo pripravlja? Ponikvar: »Vsi, ki smo zaposleni v centru, opravljamo delo v okviru javnih del. Za hrano: zajtrk, kosilo, večerjo in za malico za otroke skrbi firma Novi-sta s tremi kuharji. Hrana je dovolj kalorična in prilagojena okusu beguncev. S hrano so zadovoljni. Čistijo pa večinoma begunke same. S humanitarno pomočjo pride v paketih tudi dovolj raznih čistil.« Ali begunci prejemajo kaj denarja? Pogačar: »Ne. Denarja ne dobijo, le obleko, hrano, obutev, razen seveda tistih, ki potrebujejo tista zdravila, ki se morajo plačati. Drugače pa smo jim razdelili denarno pomoč, ki so jo prav njim poslale humanitarne organizacije iz Avstrije. Prav pred nedavnim smo napravili pregled socialnega položaja vseh beguncev, ki so na Jesenicah, da bi tako kar najbolj pravično delili pakete. Moram povedati, da smo neka tere tudi izločili. Begunci po zakonu O tujcih ne smejo opra v I jati nobenih del, prizadeva- je 87 otrok za šolo od prvega do četrtega razreda, 50 od 5. do 8. razreda in 38 srednješolcev.« Center na Hrušici je blizu magistralne ceste, lokacija ni primerna. Sem in tja slišimo, da razmere v centru niso najboljše. Petrovič: »Najprej bi rad povedal, da je naša komisija za begunce imela nešteto sesian-kov in neformalnih posvetovanj. Ko je iz Ljubljane prišla odredba, da moramo center takoj odpreti, smo imeli samo sedem dni časa, da center usposobimo, kajti firma SCT ga je po odhodu delavcev, ki so gradili predor, nameravala podreti. Odklopili so vodo in elektriko. Center je takoj sprejel 100 beguncev, napeljali smo ograjo in samo ta nas je veljala 770 tisoč tolarjev, v centru je javna telefonska govorilnica, urejeno ozvočenje, odvoz odpadkov, vpeljan je računalniški sistem evidence odhoda in prihoda. To govorim zato, ker so člani komisije ob sodelovanju Zdravstvenega doma, policijske postaje, delavcev .sekretariata za obrambo in drugih delali dobesedno da,n in noč, na koncu pa so nas kritizirali, češ da so razmere v centru neurejene. Bilo je nekaj članov, ki so delali tudi vse praznike, zato jih je kritika zares prizadela. Poglejte dinamiko prihoda: 17. aprila je prišlo 46 beguncev, 29. aprila dopoldne jih je bilo 466, popoldne pa že 626. To Železar poskuša pomagati svojcem, ki so ostali v BiH in jih informira o stanju v centru. Vsak teden to delo opravljajo radioamaterji Anton Tožbar, Janez Vehar, Cveto Erman in drugi člani radio kluba.« Begunci prinašajo s seboj drugačne navade, običaje, prihajajo v stik z lokalnim prebivalstvom. Pride kdaj do nesporazumov? Korošec: »Mislim, da se morebitni problemi razrešujejo strpno in ni kakšnih posebnih incidentov.« Oprostite, vendar... Prosim vas, da javno razčistimo nenehna šusijanja in namigovanja, da gre tudi za pojave organizirane prostitucije? Korošec: »Za take trditve, ki se pojavljajo, ni nobenih dokazov.« Pogačar: »Rad bi povedal, da se v okolju, kjer smo, marsikaj govori: o nedisciplini, o neurejenosti centra itd. itd. Ko bi se ljudje z begunci pogovarjali in izvedeli, da so njihovi bratje, očetje, sinovi v četniških taboriščih, ko bi se osebno prepričali o neznosnih človeških stiskah, ki jih doživljajo, bi marsikdo odreagiral čisto drugače. Ne moreš ti človeku, ki je prejšnji dan izvedel, da so mu ustrelili sina, reči, da zdaj ne sme tega ali onega. Ko prideš mednje, šele spoznaš, kakšne življenjske tragedije doživljajo ti ljadje.« • D. Sedej f gostilno vse poredkeje MALA ANKETA D« je denarja v žepih VH nu"l. ObČtttitO tudi gostilničar I1",Gostje, ki so včasih redno Pnhaiali vsaj enkrat na mesec, sc »glasijo le se ob kakšnih po sebnih družinskih praznikih, če lni /e pridejo, pogosto skrčijo SVo.ie naročilo vsaj /a sladico, °troci dobijo le po en sok, opu- S,1M tudi običajni aperitiv in Podobno. Zanimivo pa je, da so še vedno polne piz/erije, Mer se da /a majhen denar še vedno dobro najesti Pa poglej* ,1U). kako pogosto hodijo v go- ?l,lr>o naši naključni sogovorniki: '»na Aljančič iz Nakla, re-eeptorka: "V gostilne sicer ho-oimo manj, kot nekoč, vendar, *adar gremo na morje, je ve ^''i-1 kje cunaj skoraj obveant Vs;M zaenkrat še. Ni pravega mor'i-,"'7",".'n sc [N| P'-'^T.a ||h • i ce ni /raven še porcije ' ln ce te postrežejo pri lepo pripravljeni mizi, je čisto nekaj drugega, kot če se s kuho in streženjem trudiš sam. Zadnji konec tedna smo si privoščili večerjo v hotelu Adria v Ankaranu. Nič dražje ni, kot v gostilni." Marjan Požek iz Zg. Besnice, telefonist: "Nazadnje sem bil / družino v gostilni, ko smo se vi.h ali z morja. V Medvodah na vrhu klanca smo se ustavili Nekajkrat na leto pa gremo v gOStilnO na Posavec, k|cr pripravljajo najboljši prebranac, pečeno papriko in pleskavico s kajmakom!" Jožica Bevk, gospodinja. Podičimo brdo: "V gostilni sem bila menila na/adnje lani, ko smo bili mimogrede povabljeni h Kajbitu v Zmincu. Sicer pa M dopust ne hodimo, gostilne v vasi ni. najbližja je na Trebi ji Zireh. Za družinske pni lil nike kaj boljšega pripravim doni, i Moida bi šli kam, a ker sva / možem oba "iste pameti", smo najraje doma. Najlepše in najceneje je." Sandra Dišič, natakarica na Kancu pri Veri na Podreči: "Sama delam v gostinstvu, zato mi.ini bojj malo časa hoditi po gostilnah. Ce že greva s fantom ven, greva k Čadu v Ljubljano, ker imava oba rada jedi z žara. Opažam, da je promet tudi v naši pizzeriji padel. Se pa mladi še vedno poceni najedo. Najcenejša pizza, Štirje letni časi, stane trenutno 240 tolarjev. So družine, ne le mlade, tudi srednjih let, ki še vedno po dvakrat na teden prihajajo na pizzo." • d. Dolenc Čakanje na delo - letni dopust in regres Vprašanje: Od aprila meseca sem kot trajno presežna delavka na čakanju na delo doma. Delovno razmerje mi bo prenehalo oktobra. Zanima me, ali imam v tem času pravico izkoristiti letni dopust in ali mi pripada regres za letni dopust. Odgovor: Gre za primer, ko postane delo delavca zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji trajno nepotrebno in mu zato po izteku šestih mesecev od dokončnosti sklepa preneha delovno razmerje. Delavec lahko v 6-mesečnem odpovednem roku opravlja delo ali pa je na čakanju na delo doma. Zakon o delovnih razmerjih določa za oba primera le pravico delavca do osebnega dohodka oz. do nadomestila osebnega dohodka, ne ureja pa posebej še drugih pravic iz delovnega razmerja. Če delavec v času 6-mesečnega odpovednega roka dela, praviloma ni težav z izkoriščanjem letnega dopusta; drugače pa je v primeru, če je v tem času na čakanju. V praksi je veliko primerov, da delavcu v času čakanja pravico do izkoriščanja letnega dopusta odrekajo, prav tako pa tudi pravico do regresa. Tako ravnanje ni v skladu z zakonom. Delavcu, ne glede na to, da v času 6-mesečnega odpovednega roka dela ne opravlja oziroma je na čakanju - ostaja delovno razmerje v polnem obsegu. Podjetje mu mora zato zagotoviti izrabo letnega dopusta in nadomestilo OD, določeno s splošnim aktom oziroma s kolektivno pogodbo za čas izkoriščanja letnega dopusta - kot drugim delavcem, ki niso na čakanju. Pravica do izrabe letnega dopusta pa je neločljivo povezana tudi s pravico do regresa za letni dopust, zato je podjetje dolžno zagotoviti delavcu tudi to pravico. Če ponovim: V času čakanja (= do prenehanja delovnega razmerja ima delavec pravico do izrabe pripadajočega dopusta kot tudi pravico do regresa za letni dopust. V primeru, če mu podjetje teh pravic tudi na njegov ugovor ni pripravljeno zagotoviti, lahko delavec uspešno uveljavi svoje pravice pri pristojnem sodišču združenega dela. BREDA MILIC, dipl. pravnik Pravna služba Sveta kranjskih sindikatov Porodniška nadomestila ostanejo Polemike okrog porodniških nadomestil so pred četrtkovim zasedanjem republiškega parlamenta dosegle vrelišče. Kost o takšni nameri vlade so v javnost vrgli - kdo pa drug - novinarji. V delovnem gradivu osnutka zakona o družinskih prejemkih naj bi namreč pisalo, naj bi nadomestilo za prvih 105 dni porodniškega dopusta ostalo enako kot doslej (višina plače porodnice, kot če bi bila na delu), nadomestilo za 241 dni dopusta za nego in varstvo otroka, pa naj bi se poenotilo in bistveno zmanjšalo. Sporno besedilo novonastajajočega zakona o družinskih prejemkih sta že pred zasedanjem skupščine odločno zanikala tako podpredsednik vlade, zadolžen za družbene dejavnosti, Viktor 2akelj, kot direktorica vladnega urada za žensko politiko Vika Potočnik. Kljub temu so se dvignile ženske z vseh koncev Slovenije, protestirale so politične stranke, sindikati, ki so takšne poskuse označili za skregane s pametjo in moralo. Iz četrtkovega zasedanja parlamenta ni bilo nič. Zaradi blokade se je vlada sama odločila za zamrznitev julijskih plač v družbenih dejavnostih, premogovništvu, elektrogospodarstvu in na železnici. Hkrati pa je minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč povedal, da vlada nikakor ne namerava spreminjati sedanjega načina izplačevanja porodniških nadomestil. Res pa je problem, je dejal, kako zagotoviti sistemske vire za izplačevanje porodniških nadomestil; ali s posebnim prispevkom od plač, ali s kakšnim drugim virom iz proračuna. O tem v vladi še razpravljajo. • H. J. Delavci brez poklica najtežje pridejo do službe Razprodani pravniki? Kranj, 27. julija - Na Gorenjskem trenutno išče delo okrog 10.200 ljudi. Ponudba služb prek Zavoda za zaposlovanje je skromna, še posebej za tiste, ki nimajo nobenega poklica oziroma izobrazbe. Redki so tudi razpisi prostih mest v časopisih. Poleg šol, ki iščejo učitelje - kar je za ta letni čas običajno - firme razpisujejo zlasti vodstvena mesta. Nekoliko drugače je seveda med malimi oglasi, kjer pretežno zasebniki iščejo kuharje, simpatične natakarice, pridne šivilje, precej ponudb je tudi za razna, zvečine honorarna, komercialno-prodajna dela. Upanja za večino brezposelnih - niti polovica jih ne dobiva nadomestil za brezposelne ali denarnih pomoči - je torej ta hip zelo malo. Zato pa toliko bolj preseneča podatek iz kranjske Planike, da iščejo več prešivalk, in to za nedoločen čas, a jih ne uspejo dobiti. Preseneča tudi odgovor iz Agromehanike v Hrastjah, kjer so 10. julija razpisali mesto pravnika - pripravnika za eno leto. Dobili niso niti ene vloge, čeprav je študijsko leto mimo in čeprav firma slovi kot ena trdnejših. To se jim še ni zgodilo, pravijo, običajno dobijo najmanj dvajset ponudb, razpis bodo ponovili, ko bo dopustna mrzlica mimo. Vprašali smo tudi v kranjski Gradbinec. Tu so prek časopisa vabili ekonomista z visoko ali višjo izobrazbo ter izkušnjami, ki bi prevzel finančno službo. Dobili so samo dve (!) ponudbi. Mesto so sicer zapolnili, vendar tudi njih preseneča skromen odziv na razpis. Glavni razlog vidijo v zahtevi po delovnih izkušnjah, kar je mlade očitno odvrnilo od prijav. • H. Jelovčan Stolpec za upokojence Društvo upokojencev Kranj organizira kopalni izlet v Umag, ki bo 20. avgusta. Za udeležence bo cena avtobusnega prevoza in kosila samo 850,00 tolarjev, izlet bo celodnevni z avtobusnim prevozom. Prijave: DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure KULTURA UREJA: LEA MENCINGER kulturni koledar KRANJ - V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja slikar Bernd Hubert Romankiemtz iz Bayreutha._ V kava baru Kavka razstavlja podobe iz žgane gline Mitja Žagar. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava krajinske barvne fotografije Med Alpami in Jadranom fotografa Rafaela Podobnika iz Nove Gorice. KRANJSKA GORA - V avli hotela Lek je na ogled fotografska razstava avtorja Marjana Božate. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od lO.do 12. ure in od 16. do 18. ure. BOHINJ - V hotelu Pod Voglom razstavlja akad. slikar Albin Polajnar. RADOVLJICA - V galeriji Kamen razstavlja risbe, skulpture in modele oblikovalka Milena Deiman. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Slike - grafike dvajsetih slovenskih likovnikov. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Herman Pivk. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu je na ogled razstava slik na steklo. V galeriji Loškega gradu na ogled razstava slikarsko kiparskih del članov prvega slikarsko kiparskega tabora Pokljuka 92. TRŽIČ - V paviljonu NOB je na ogled razstava Slovenski kraji in mesta v XIX. stoletju iz zbirke muzeja grafik iz Rogaške Slatine. V galeriji Kurnikove hiše je odprta prodajna razstava Idrijska čipka. V prostorih A Banke je na ogled slikovno in videotečno gradivo o bibliofilu, lekarnarju in zbiratelju Bohuslavu Lavički. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava slik Franca Zidana. V galeriji Miha Maleš je na oglad razstava slik in grafik slikarja Staneta Cudermana. LJUBLJANA - V Narodnem muzeju, Prešernova cesta 20, je do septembra na ogled razstava Gradovi minevajo, fabrike nastajajo ter razstava Denarništvo v antiki na Slovenskem. JESENICE - V izzeriji Bistr'ca razstavlja fotografije Miha Kersnik. V pizzeriji Ajdna so na ogled akrili Marka Rolca. V bi-stroju Želva je še odprta razstava o arhitektu Maksu Fabianu. prireditve tega tedna KRANJ: RECITAL IN KONCERT - V okviru mednarodne poletne flavtistične šole v Kranju bo jutri, v sredo, ob 20.30 v Prešernovem gledališču recital škotskega flavtista Davida Nic-holsona, pri klavirju ga bo spremljala Julia Lynch. Šola se bo v soboto, 1. avgusta, ob 20.30 zaključila z gala koncertom vseh udeležencev v Prešernovem gledališču. KRANJ: GRAD KIESELSTEIN - V četrtek, ob 19. uri bo na grajskem dvorišču lutkar Cveto Sever uprizoril lutkovno igrico za otroke Janko in Metka. RADOVLJICA: FESTIVAL GLASBE V radovljiški graščini bo danes, v torek, ob 20.30 nastopil Pihalni orkester MUC ISA APERTA iz Bergama pod vodstvom Pieralberta Cattanea z glasbo Mozarta, Havdna, van Beethovena, Griega, Maverja in Donizettija. TRŽIČ: ČEVLJARSKA DELAVNICA - V Kurnikovi hiši bo znova vsak četrtek, od 17. do 19. ure čevljarski mojster Zaplotnik predstavljal različne načine ročnega izdelovanja usnjene obutve. Delavnica bo odprta vsak četrtek do Suštarsice nedelje, 6. septembra. KRANJ: RAZSTAVA - V galeriji Prešernove hiše bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli razstavo udeležencev'likovne kolonije v Premanturi 92: Alenke Kham Pičman, Vinka Tuška, Bernda Svetnika, Nejča Slaparja, Izidorja Jalovca, Zmaga Puharja in Boštjana Gunčarja.d ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA KERAMIKE V galeriji I. Groharja bodo danes, v torek, ob 20. uri odprli razstava unikarne keramike devetih hrvaških in slovenskih keramikov. Razstavljajo: Viola Grgasovič, Lidija Maček-Stanič, Željko Vujec, Lučka Dražumerič, Tomaž Pavčič, Ljubica Zgonec-Zorko, Mi-Ijanka Simišič, Marja Prelovšek, Danica Zbontar. sporočilo za javnost Organizator)* akcije KISF.LŠTAJN KULTURI sporočamo obiskovalcem prireditve Kranjska noč, da bo v petek, 31. julija, od 21. do 1. ure na vrstu gradu Kieselstein koncert Kranjskega Dixielanda. Koncert uveljavljenih in priljubljenih glasbenikov sodi v julijski sklop kiselštajnskih prireditev, ki hočejo prispevati k oživljanju starega mestnega jedra in omogočiti Kranjčanom in drugim obiskovalcem kvalitetne družabne dogodke. V ta namen je bilo julija pet lutkovnih predstav, osem koncertov in promocija slovenske literarne novitete. Odziv obiskovalcev je bil po pričakovanju dober in nam je samo še potrdil, da smo akcijo pravilno zastavili, ter da je bila skrb, da obiskovalcev ne bi mogli "zainteresirati", je bila odveč, da ne rečemo puhel izgovor. Zaradi tega bomo akcijo nadaljevali tudi avgusta. Poudariti moramo, če to že do sedaj ni bilo jasno, da akcija nima komercialnega cilja, konec koncev so tudi izvajalci našega programa prej kvalitetni kot pa komercialno uspešni, pa kljub temu priljubljeni pri občinstvu. Zaradi vsega povedanega bo za koncert Kranjskega Di-xielanda prav tako treba plačati vstopnino kakor za vse ostale prireditve na kiselštajnskem vrtu - Kranjska noč je samo enkrat v letu, KISELSTAJN KULTURI pa se odvija vsak konec tedna julija in avgusta. Ob koncu tega sporočila se organizatorji zahvaljujemo vsem, ki so z denarnimi prispevki omogočili, da prireditve lahko nemoteno potekajo, še posebej pa se zahvaljujemo krajevni skupnosti Kranj - C enter za razumevanje in mnogim posameznikom, ki nam tako ali drugače pomagajo pri izvedbi posameznih večerov. Organizatorji akcije KISELSTAJN KULTURI Cveto Sever Brane Erjavec Marijan Pušavec Literarni prostor mladih NOVO MENTORJEVO LICE Z dobrim mesecem ali več zamude je izšla nova številka Mentorja, revije za literaturo in mentorstvo, ki ga že trinajst let izdaja Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Izid prve (dvojne) letošnje številke sam po sebi ne bi bil nič posebnega, če ne bi tokratna številka prinesla Mentorja s povsem novo podobo. Kdor bi pričakoval Mentorja v njegovi stari rumeni ali oranžni obleki, bo zaman iskal kaj takega na policah z revialnim tiskom. Mentor ima po novem povsem novo, moderno oblačilo, ni več broširan, pač pa s spiralo speta revija na uglednem papirju, ki prenese tako tisk besedila kot tudi fotografijo oziroma likovno delo. Za novi videz revije sta poskrbela oblikovalca Boštjan Botas Kenda in Metka Dariš, pri vsebini pa novi uredniški odbor (zmanjšan prejšnji odbor), urednica ostaja Dragica Bres-kvar, ubira prejšnja že utečena pota. Mentor še naprej ostaja revija, kjer lahko svoje prve litetar-ne prispevke objavljajo mladi? "Objavljanje mlade literature, to je poslanstvo te revije. Če so še pred leti mladi ustvarjalci imeli na voljo več revij, tudi Mladina je na primer imela literarno prilogo, pa so se zdaj znašli praktično brez možnosti. Seveda so še šolska glasila, ki pa jih je na žalost vse manj, saj šole nimajo več denarja za izhajanje le-teh, potem so še območne literarne revije, ki pa ne izhajajo vedno prav redno, včasih le enkrat letno kot zborniki. Revija Mentor tako ostaja ena redkih priložnosti za prvo literarno uveljavljanje." Vendar pa se na njenih straneh najdejo tudi prispevki že uveljavljenih avtorjev? "Tudi. Vendar gre še vedno za mlajše ljudi, ki so se prvi- krat pojavili z besedo prav na Mentorjevih straneh in zato jih občasno še vedno objavljamo. Samo veseli smo, da se je preko Mentorja uveljavljala generacija mladih pesnikov in pisateljev, kot so Andrej Blatnik, Igor Bratož, Jure Detela in drugi, za njimi pa seveda prihajajo novi. Uredniki, ki se ukvarjajo z izborom poezije, so dobesedno zasuti z delom, saj na primer za eno številko pošlje svoje pesmi tudi do petdeset avtorjev." Selekcija je potem kar huda? "V objavo gre tisto, kar je dobro. Pri nekom je to cela pesniška zbirka, pri drugem sta morda le dve pesmi. Prav zdaj pripravljamo septembrsko številko Mentorja (avgustovska je že v tisku), ki bo v celoti posve- čena dvajsetletnici literarnih srečanj mladih pesnikov in pisateljev. Za to priložnost bo jubilejno srečanje na gradu Šta-tenberg, Mentor pa bo prinesel izbor najboljšega, kar je bilo slišati na dosedanjih srečanjih. Sicer pa vsako leto izide priloga v Mentorju namenjena prav takim srečanjem, no, letos pa bo zaradi jubileja temu namenjena vsa revija." Mentor je ena redkih revij, kjer mladi prevajalci lahko objavljajo prevode. Bo tako tudi naprej? "Seveda. Poleg literarne ustvarjalnosti objavljamo tudi prevode in večina je izvrstnih. Morda je premalo le esejev in literarne kritike, s tem se mladi očitno manj ukvarjajo. Zato pa z veseljem objavimo večino esejistike, ki pride na naslov uredništva. Prizadevamo si pač, da bi na Mentorjevih straneh zajeli celovito ustvarjalnost mladih. Bojimo pa se, da bo revija zdaj mladim manj dostopna, pa ne zaradi cene, ta ostaja še naprej zelo nizka, pač pa zato, ker so se Mentorju odpovedale srednje šole in v nji; hovih knjižnicah ne bo niti enega izvoda. To seveda ne velja za vse šole, je pa seveda škoda, ker se revija veliko posveča prav mentorskemu delu z mladimi ustvarjalci - literarnim delavnicam, metodičnim postopkom, prinaša ocene osnovnošolskih in srednješolskih glasil in podobno." Mladi ustvarjalci, ki jim objavljate prispevke, ali pa tudi ne, potrebujejo tudi spodbudo pri svojem delu. usmerjanje. Se ukvarjate tudi s tem? "Tudi, člani uredniškega odbora opravljajo svoje delo ne; profesionalno, vendar pa si vzamejo čas za pogovor z ustvarjalcem, ki to želi, ali pa mu pošljemo oceno pismeno. V uredniškem odboru so dobri sodelavci. Zdaj pri reviji ni več glavnega urednika Petra Božiča, ki je ogromno naredil za uveljavitev Mentorja in sploh za njegovo rojstvo pred trinajstimi leti. Pri ZKOS se trudimo, da bi revija, ki izhaja s pomočjo ministrstva za kulturo, izhajala še naprej - prostor za mlade ustvarjalce pač mora biti odprt." • Besedilo in slika: Lea Mencinger VODNIK ZGODOVINSKEGA ARHIVA Da bi olajšali delo zgodovinarjem in drugim uporabnikom arhivskega gradiva, je Zgodovinski arhiv Ljubljana izdal razširjen in izpopolnjen vodnik kot pripomoček za orientacijo po arhivskem gradivu, ki ga hrani. Knjiga formata A4 obsega 662 strani in je izšla v zbirki Gradivo in razprave kot 11. zvezek. Besedila so pripravili arhivisti, zaposleni v Zgodovinskem arhivu pod vodstvom ravnatelja dr Jožeta Žontarja. Zahtevna uredniška dela je opravil vodja Enote v Kranju Janez Kopač, lektorirala in sestavila indekse pa je Mija Mravlja. Že leta 1956 je pri Arhivistu, glasilu Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije, kot dodatek k drugi številki za leto 1956 izšel pregled fondov Mestnega arhiva ljubljanskega. Čez nekaj let je arhiv v samostojni publikaciji z naslovom 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega objavil še splošni inventar. V Vodniku po arhivih Slovenije, ki ga je izdalo Društvo arhivarjev Slovenije leta 1956, je bil Mestni arhiv ljubljanski zastopan le z dopolnili za čas od izida splošnega inventarja dalje. Razširitev območja arhiva na celotno osrednjo Slovenijo leta 1973, ko je bila ustanovljena tudi Enota 18 Gorenjsko v Kranju, je narekovala pripravo novega pregleda gradiva v arhivu. Tako je leta 1980 arhiv izdal še Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana vsebuje podatke o ustvarjalcih (pravnih in fizičnih osebah), pri kateri je nastalo arhivsko gradivo. Ustvarjalci so v okviru Zgodovinskega arhiva Ljubljana razvrščeni po njegovih organizacijskih enotah, in sicer: Enota za Ljubljano (območja ljubljanskih občin). Enota za obljubljansko območje (območja občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Vrhnika), I nota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto (območja občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje). Enota za Gorenjsko Kranj (območja občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič), Enota v Škofji Loki (območje občine Skolja Loka) in Oddelek v Idriji (območje občine Idrija). Znotrai organizacijskih enot so ustvarjalci razvrščeni po skupinah Državni in avtonomni organi do maja 1945, Organi družbenopolitičnih skupnosti po maju 1945, Samoupravne interesne skupnosti. Zaposlovanje in socialno zavarovanje. Krajevne skupnosti. Pravosodje, Gospodarstvo, Šolstvo in znanost. Kultura in telesna kultura. Zdravstvo in sociala. Društva, Vojaške enote in ustanove. Politične organizacije. Družbenopolitične organizacije. Verske skupnosti, Gospošči-ne. Nakupi in darila različnega izvora. Zbirke in Mikrofilmi. V uvodu je naveden splošni pregled ustvarjalcev arhivskega gradiva, kjer je razložena organizacijska struktura uprave, pravosodja, gospodarstva, šolstva, otroških vrtcev, dijaških domov, knjižnic, zdravstva, lekarn, društev in družbenopolitičnih organizacij od njihovega nastanka do danes. Pri posameznih fondih oz. ustvarjalcih arhivskega gradiva so navedeni podrobnejši podatki o ustvarjalcu: o ustanovitvi, preimenovanju, ukinitvi, tehnični podatki o gradivu (ste vilo tehničnih enot, količina gradiva, časovni razpon gradiva, pripomočki za uporabo arhivskega gradiva) Nato je napisana kratka vsebina in vrste arhivskega gradiva. Na koncu je navedena osnovna literatura. Za boljšo onentaci|o je nareien tudi abecedni indeks ustvarjal cev in indeks krajev, Pozornost pritegnejo tudi stati stične tabele o številu ustvarjal cev, fondOV, škatel, fasciklov... in seveda o številu tekočih metrov. Po stanju arhivskega gra diva i/ oktobra 1091 je hranil Zgodovinski arhiv Ljubljana skupno 6.790,5 tekočih metrov, od tega Enota v Kranju kar 1.690,4 tekočih metrov arhivskega gradiva. Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana je koristen priporu0' ček za vse uporabnike arhiv' skega gradiva, saj se lahko p pred prihodom v arhiv seznan|' jo s podatki o arhivskem gradivu. Marija K<* festival Radovljica 92 - Violinist Ryo Terakado iz Tokia in i*'nv balist Shalev Adel iz tel Aviva sta v nedeljo /večer v soju *ve^. avli radovljiške graščine i/vedla koncert Bachovih violinskih > nat kot prvega v nizu komornih koncertov stare glasbe. ''['^.^ tev je odprl minister /a kulturo republike Slovenije Borut Suk J in pri tem poudaril, da radovljiški ali Ramovšev festival s sV'>' i/biro gostov i/ Tokia in Prage, Bergama in Tel Aviva, MUnCj in Zagreba, Dunaja in Londona ne potrjuje samo mijn<»«»ti W < zevanja kreativnih moči, pač pa tudi resnico, da smo Slov« gradili svojo civilno, socialno in produktivno moč znotraj ('*r°|j. ske taVCflti. Danes /večer se festival nadaljuje s koncertom Bj* junskega pihalnega ansambla Mušica Aperta, v petek pa * naS>(.. pom violončelista \ alterja Dcšpalja in kitarista lslvana H""1 ja. # Lea Mencinger loto: Boštjan Gunčar GOSPODARSTVO IN KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Če ni gotovine... Naturalna menjava Bolje blago kot nič. Kranj, 24. julija - Če, na primer, direktor tekstilne tovarne reče svojim delavcem, da bodo za del plače dobili moko ali kaj drugega, v sedanjih gospodarskih razmerah ni več nobena posebnost. Slovenija se je namreč vrnila v čas naturalne, blagovne menjave oz. v čas, ki ga je direktor enega od gorenjskih podjetij označil kot "srednji vek". Čeprav nobenemu direktorju ne ugaja, da podjetje za svoje izdelke ali storitve dobi blago, pa vsi po vrsti poudarjajo: bolje blago kot nič oz. bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Naturalna menjava ima v nekaterih podjetjih zelo velik obseg (tudi na Gorenjskem so podjetja, ki na mesec ne dobijo niti toliko gotovine, da bi zadoščala za plače in plačilo prispevkov); znani pa so tudi primeri, ko je kompenzacijska veriga tako dolga, da se še celo njeni posamezni "členi" težko znajdejo. Podjetja, ki za svoje izdelke ali storitve dobivajo plačilo v blagu, so pogosto v dvomih, kaj storiti: se registrirati tudi za tr- govsko dejavnost (in pobrati vse marže) ali blago (poceni) prodati trgovskim podjetjem. V Sloveniji so znani primeri, ko je, denimo, mlekarna za mleko in mlečne izdelke, prodano v Bosno in Hercegovino, dobila kar golfe, znano slovensko mesno* predelovalno podjetje pa je med drugim prodajalo tudi cement. Gorenjska podjetja niso nobena izjema, ampak so podobno kot druga močno "ujeta" v naturalno menjavo. Ratomir Kafol, direktor radovljiške Almire, je povedal, da gotovinsko poslovanje obsega samo še 10 do 15 odstotkov (to komaj zadošča za plače), vse ostalo pa so različne kompenzacije. Od kupcev vzamejo kakršnokoli blago, ki ga je mogoče prodati - od moder-cev in rjuh do moke in konjaka. Tekstilne izdelke prodajajo v svojih trgovinah, ostalo (poceni) prodajo veletrgovskim podjetjem, del tako dobljenega blaga pa razdelijo delavcem. V kranjski Mlekarni so se s hrvaškimi podjetji dogovorili, da jim za mleko in mlečne izdelke dobavljajo reprodukcijski material; gradbenim in drugim podjetjem, ki opravljajo v mlekarni vzdrževalna in druga dela, pa plačujejo z mlekom in mlečnimi izdelki ali z blagom tistih podjetij, ki mlekarni dolgujejo. Direktorica škofjeloškega LIO Ida Pečelin je povedala, da LIO približno 65 odstotkov proizvodnje izvozi, ostalo pa proda na domačem trgu. S plačilom izvoženega blaga ni problemov, več pa jih je doma, kjer za prodano dobijo le četrtino do tretjine denarja, medtem ko vse ostalo predstavljajo finančne in blagovne kompenzacije. • C. Zaplotnik Denacionalizacija zemljišč na območju brniškega letališča Kmetje zahtevajo zemljo in odškodnino Spodnji Brnik, 24. julija - Kmetje z Brnika in okoliških vasi so od 1954. do 1978. leta izgubili na območju sedanjega letališča okrog 450 hektarjev kmetijske zemlje in gozdov. Kot navaja zbor razlaščencev, jim je bila večina zemlje odvzeta na podlagi razlastitvenih odločb, 158 hektarjev pa z izsiljenimi pogodbami, ki naj bi jih kme-tJe podpisali pod grožnjo in pravno zvijačo, češ da pogodbe nadomeščajo razlastitvene odločbe. Nekaj zemljišč je bilo pozidanih (na njih so pristajalna steza in spremljajoči objekti), večina pa so še zdaj travniki. Znotraj letališke ograje jih kosijo kmetje iz okolice; po ugotovitvah zbora razlaščencev največ taki, ki jim ni bilo nič odvzeto, imajo pa dobre odnose z zadrugo. Zunaj ograje koristi zemljišča Mercator - Kmetijstvo Kranj. Ko so se razlaščenci zemlje na brniškem letališču aprila letos zbrali na zboru na Spodnjem Brniku, jim je tedanji minister za pravosodje in upravo dr. Rajko Pirnat svetoval, kako naj ukrepajo. Občini Kranj so predlagali, da naj jim pristojni upravni organ do ureditve lastninskih razmerij izda začasno odločbo, po kateri bi do 1. oktobra letos prekinili vse zakupne odnose med letališčem in sedanjimi obdelovalci in zemljišča ponudili v zakup prejšnjim lastnikom. Upravnemu organu so tudi predlagali, da naj še pred izdajo začasnih odločb zahteva izdelavo študije, ki naj bi odgovorila na vprašanje, koliko zemljišč letališče rabi za pozidavo. Ko je upravni organ o tem zaprosil za mnenje republiško ministrstvo za promet in zveze, je dobil od- Predsednik cerkljanske podružnice Slovenske kmečke zveze Ivan Blaž je problematiko denacionalizacije zemljišč na območju brniškega letališča predstavil tudi na četrkovem pogovoru Slovenske ljudske stranke v Kranju, na katerem je zaprosil za podpise zbranih, ki se strinjajo z njihovimi zahtevami. Kranjski župan Viiomir Gros je ob tem dejal, da je občina naredila napako, ker ni takoj, brez mnenja republiškega ministrstva za promet in zveze. izdala začasnih odločb. govor, da zemljišča. letališče rabi vsa Razlaščenci se s tem ne strinjajo in so prepričani, da je "nastopil čas, ko bodo nepozi- dana zemljišča dobili nazaj v svojo last, za pozidana zemljišča pa pravično odškodnino". Sprašujejo se, ali bo letališče res pozidalo vseh 450 hektarjev zemlje, ali tudi drugje na svetu razlastijo za potrebe letališča toliko zemlje in - ali bo Slovenija sprejeta v Evropo z boljševističnim modelom lastnine. Zahtevajo, da se zakon o denacionalizaciji uresniči "sedaj in takoj", da se z ustreznim zakonom razveljavijo vse razlastitvene in izsiljene pogodbe ("če je bilo odvzeto v enem dnevu, naj se tudi v enem dnevu vrne"), da se sedanji uporabniki razlaščenih zemljišč nehajo sprenevedati, češ da je družbeno lastnino nemogoče spremeniti v zasebno, in da naj ustrezni organi takoj izdajo začasne odločbe. • C. Zaplotnik Travno - deteljne mešanice za eno- in večletno rabo (III), 'nadaljevanje iz prejšnje številke Pri izbiri vrst trav in detelj za mešanico moramo upoštevati: način r»be, trajnost, klimatske razmere, fizikalno kemične lastnosti tal, oskrba zemljišča / vodo in lastnosti posameznih vrst in sort trav in detelj. Načelno velja, da naj bodo večletne mešanice bolj kompleksne (sestavljene iz večicga števila vrst trav in detel i). kratkotrajneiše p.i enostavnejše. V eno in dvoletnih mešanicah je lahko delež detelj več-J' (do 75 odstotkov) Navedene količine semena veljajo za srednje intenzivno pridelovanje v normalnih rrastnih razmerah. Za zelo inten-?,vno pridelovanje ali slabše rastne razmere pa je potrebno navedene Količine semena povečati za 15 do 20 odstotkov poletne neprezimne TD mešanice *,e*sandrijska detelja sorta lilibeo Mnogocvetna ljuljka tctraflorum Perzijska detelja aceadia Aleksandrijska detelji littbeo Mnogocvetna ljuljka tetraflorunu Enoletne prezlmne TO mešanice Inkaim.uk.i inkara Mnogocvetna ljuljka draga Dveletne TD mešanice "ednjc težka tla j r"a detelja poljanka M nor C, .. —j- težka tla r,lil detelja polj..... °8ocvetna ljuljka draga, dilana i detelja poljanka tj**"« ljuljka ilirka ,ravn.ška biln.cajabelska v?0.4"le,n° TD mešanice gJJ* <«/ka dO težka tla a detelja p..banka, reichersbergei K*na ljuljka "ihrka M,,ĆJ' rep krim JjjjMa lahka, lahka tla \ '"vn'< ljuljka ilirka t',cj' rep krim ,ravniška bitnica jabelska jN; stelja milica, regul , ^enia ,,s„eeka 66 ,/pc>"< l|ul,ka ilirka raMa trava fala 18 kg ha 16 kg/ha U kg ha 6 kg/ha 9 kg/ha 16 kj>/ha 31 kg/ha 21 kg/ha 12 kg/ha 33 kg/ha 12 kg ha 20 kK/ha 32 kg/ha Ml kg ha <> ku ha 14 kg/ha 33 kg/ha 8 kg/ha 9 kg/ha h kg/ha 23 kg ha 6 kg/ha •» ku ha 7 kg/ha U) kg ha 2 kg h.i 15kg/ha 12 kg/ha 2 kg/ha 29 kg/ha TD mešanice za večletne zasejavanje njiv Srednje težka tla Črna detelja poljanka, reichersbcrger 6 kg/ha Švedska detelja hytra 5 kg/ha Bela detelja milka, regal 2 kg/ha Trpežna ljuljka ilirka 6 kg/ha Mačji rep krim 4 kg/ha Travniška bilniea jabelska 7 kg/ha 30 kg/ha Bela detelja milka, regal 2 kg/ha l.uccrna osiječka 66 6 kg/ha Črna detelja poljanka, reichersbcrger 3 kg/ha Travniška bilniea i.ibelska 7 kg/ha Trpežna ljuljka ilirka 6 kg/ha Mačji rep krim 4 kg/ha I rav niška latovka 4 kg/ha Talka tla 32 kg/ha /a pašo Hela detelja milka, regal 3 kg/ha Črna detelja poljanka, reiehersberger 5 kg/ha Trpežna ljuljka ilirka 6 kg/ha i m\ nisk.i bilniea jabelska 14 kg/ha M.ič|i rep krim 2 kg/ha Mela šopulja SK 9 2 kg/ha 32 kg/ha 1 ahka, peščena tla Črna detelja poljanka, reichersbcrger 5 kg/ha Hela detelja milka. regal 1 kg/ha Nokoia duma, bosnalotui ■» kg ha 11 pežna ljuljka ilirka 6 kg/ha Travniška bilniea jabelska 14 kg/ha Travniška latovku 3 kg/ha Visoka pahovka sora 5 kg/ha Paaja trava kopa, fala 2 kg/ha 40 kg/ha 1 licema osiječka 66 6 kg/ha Črna detelja poljanka, reichersbcrger 5 kg/ha Hela detelja milka, regal 2 kg/ha 1 i pežna ljuljka iln k.i 6 kg/ha Visoka pahovka sora 10 kg/ha Pasja trava fala 2 kg/ha 31 kg/ha Pri pridelovanju krme je poleg skupnega pridelka mase pomemben predvsem pridelek skupnih hranilnih snovi. Zelo pomemben dejavnik v prehrani živali je ješčnost (priljubljenost) posameznih vrst Iti sort trav in detelj Pri krmljenju enako prebavljive trave in detelje bodo živali zaužile več detelje. Ugotovljeno je, da se spreminja pri-Ijuhljcnost posameznih vrst in sort trav ter detelj tudi med posameznimi odkosi. Iclraploidnc sorte trav in detelj so pri živalih bolj pri-l|iihl|cne kot diploidne. (iledano v eeloli lahko rečemo, da spadajo med trave, ki jih živina rada /auživa. mačji rep, travniška bilniea, trpe/na l|ul|ka In mnogocvetna ljuljka. Svetovalec i* rastlinsko pridelavo: mag. Miran Naglic, dipl. ing. agr. KMETIJSKI KOMENTAR Kakšno zanimanje za kmete?! Kako se je spreminjal odnos do slovenskega (gorenjskega! kmeta ? Oblastniki povojnega (revolucionarno-boljševističnega) obdobja so ga postavili na seznam tistih, ki jih je treba preganjati, jim onemogočiti normalni gospodarski razvoj in jim preprečiti možnost političnega vplivanja. Kasneje se je ta odnos do kmeta izboljšal, kot se je, denimo, tudi do izobraženstva, duhovščine in še do nekaterih družbenih slojev, ki so se povojni oblasti zdele nevarne. V času (navideznega) razcveta se je tudi gospodarsko opomogel, kot so se tudi drugi sloji; politično pa je bil še vedno nepomembna kategorija, ki tudi skozi "frontno delovanje socialistične zveze" (in s posamezniki v zvezi komunistov) ni mogla bistveno vplivati na politične odločitve. V času t.i. slovenske pomladi se je kmet stanovsko in politično organiziral v Slovensko kmečko zvezo, dobil na volitvah presenetljivo število glasov in se "vrinil" tudi v slovenski parlament, kjer ga enkrat hvalijo, drugič obtožujejo kot "lobi". Če je Slovenska kmečka zveza oz. njena naslednica Slovenska ljudska stranka več kot dve leti imela nekakšen monopol nad političnim organiziranjem kmetov, se ta monopol zdaj ruši. Krščanski demokrati so namreč pred nedavnim ustanovili tudi "svoje" kmečko gibanje. Ker to gibanje vodi nihče drug kot prvi predsednik kmečke zveze Ivan Oman, ki ima vsaj med gorenjskimi kmeti precejšen ugled, je zdaj osrednje vprašanje, kako se bodo odločili kmetje: bodo ostali v kmečki zvezi in s tem v ljudski stranki ali bodo sledili Omanu in prestopili v kmečko gibanje (in morebiti tudi v stranko krščanskih demokratov). Čeprav bi si v ljudski stranki želeli, da bi bilo Omanovo gibanje njihov zaveznik, pa je predvsem po izrednem občnem zboru kranjskih podružnic v nedeljo v Naklem mogoče sklepati, da si bosta organizaciji konkurenčni. Ne samo zato, ker sta si stranki programsko sorodni in nagovarjata iste volil-ce (obe si jih kajpak želita čimveč), ampak tudi zaradi tega. ker gre za prestiž, za stare zamere in za zelo različna stališča o strankarski prihodnosti. Čeprav je konkurenca dobra tudi pri političnem organiziranju kmetov, pa bo predvsem tam, kjer ne znajo brzdati strankarskih strasti, slabila kmečko enotnost, sejala razdor in stopnjevala nestrpnost. Če so vsaj nekateri v opozicijskih strankah nad tem zaskrbljeni, pa si v oblastnih strankah - razumljivo - lahko le ma-nejo roke. Le zakaj se jih ne bi ? Vsako nesoglasje v opoziciji je vsaj posredno krepitev pozicije. MEŠETAR Trgovina KMEČKI STROJ. Sv. Barbara 23 pri Škofji Loki Najcenejša ponudba traktorjev Universale (možnost posojila za eno do pet let in še dodatni popust). Zetor za evropsko tržišče (dobava takoj, popust do 5 odstotkov), Ursus vseh tipov, Oeutz 45, 55 in 75 KM. P onudbatedna. traktor Same Delfino (35 KM) za samo 21.000 DEM (staro za novo), traktor Zetor 52-45 za 945.000 SIT, traktor Universale 550 DTC za 14.448 DEM in še dodatni popusti. Pokličite tel.: 064/622-575 in se prepričajte! V nasi poslovalnici na Godešiču 35 lahko kupite tudi vse vrste gnojil, krmil, zaščitnih sredstev, traktorskih gum. akumulatorjev in rezervnih delov za traktorje Zetor in Universale. Tel.: 064/631-497 Avgusta 23 tolarjev za liter mleka Odbor za mleko, ki deluje v okviru republiškega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je določil, da bo avgustovska odkupna cena mleka enaka julijski. Kmetje in posestva bodo za liter mleka, ki ga bodo oddali avgusta, prejeli okrog 15. septembra (ali še nekoliko kasneje) povprečno 23 tolarjev za liter. Zapisali smo - povprečno, saj bodo nekateri, odvisno od deleža tolšče in beljakovin ter od higienske kakovosti, prejeli več kot 23 tolarjev, drugi pa tudi manj. Mlekarne bodo k odkupni ceni zagotovile 21,50 tolarja, država 0,10, razliko pa predstavlja povprečni dodatek za kakovost. Čeprav so bili stroški prireje mleka ob koncu julija na kmetijah, ki v čredi enajstih krav dosegajo povrečno mlečnost 3800 litrov na kravo, za 4,5 odstotka višji kot junija, je odbor sklenil, da odkupna cena zaradi velikih presežkov mleka, zalog mlečnih izdelkov in slabega položaja mlekarn ostane nespremenjena. Na povečanje stroškov so najbolj vplivale plače, ki so bile v kmetijski pridelavi julija za 11 odstotkov višje kot junija, medtem ko se cene pomembnejših reprodukcijskih materialov in storitev niso spreminjale. Čeprav mora odločitev odbora za mleko potrditi tudi ministrstvo za trgovino, pa je še vedno precej neznank. Prva je vsekakor ta, kaj je (bo) z julijsko odkupno ceno, ki formalno še vedno ni potrjena. Odbor za mleko jo je sicer sprejel, ministrstvo za trgovino, ki je odgovorno za izdajanje odredbe v Uradnem listu Slovenije, pa jo je dalo preveriti vladnemu odboru za gospodarstvu. Odbor z njo ni soglašal, vlada pa je kmetijskemu ministrstvu že naročila, naj pripravi nov zakon o mleku, po katerem bo določanje cene v pristojnosti vlade. AGR0MEHANIKA KRANJ, Hrastje 52a. * motorna žaga Husquarna * traktorske gume * akumulatorji * traktor IMT 539 * traktor Zetor 52-11 * traktor Deutz DTC 55 A * traktor TV 826 * traktor TV 822, motor Rugerini * prikolica, kiper, 61, farmer * prikolica, kiper, 3,51 * prikolica kiper TV 2,51 tel.: 324 033 36.650 SIT od 7.000 SIT dalje od 3.100 SIT dalje 517.358 SIT 637.287 SIT 900.450 SIT 374.420 SIT 368.790 SIT 262.900 SIT 188.131 SIT 146.000 SIT POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Mitsubishi Pajero 2.5 GLTD Grobost v krvi Terensko vozilo pajero je japonski Mitsubishi prvič predstavil že leta 1981, lani pa je po skoraj desetletju skromnih kozmetičnih popravkov, dobil novo preobleko, ponudili pa so ga tudi z novim trili-trskim V6 motorjem. In kar je najpomembnejše: pajero sodi v razred terencev, ki znajo biti enako dobri (in elegantni) na avtocestah kot tudi na brezpotjih. Na preizkušnji smo imeli pa-jera z 2,5-litrskim turbodiesel-skim motorjem v kratki izvedbi in skromnejšo opremo z oznako GL. Skupna oznaka avtomobila, ki nam ga je odstopilo podjetje Mitsubishi motors d.o.o. Koper, je torej 2,5 GLTD. Prenovljeni pajero je na prvi pogled videti manjši kot njegov predhodnik, vendar mere dokazujejo povsem nasprotno. Zaobljenost pač naredi svoje in pajero ni več tako terensko oglat kot je bil. Poleg novih masivnejših odbijačev so pijačo. In osvežitev je v pajeru v vročih dneh, ko je hlajenje komaj kos svoji nalogi, dobrodošla stvar. Tudi sicer bi bilo okolje v pajeru prijetnejše, če ne bi bilo odeto v obilo plastike. Armaturna plošča je zapolnjena z merilnikoma hitrosti in motornih vrtljajev, v sredini pa z manjšima za količino goriva in temperaturo motorja. Glavna stikala so razporedili na volanske ročice in ob robove armaturne plošče, tista, ki pa jih voznik uporablja manjkrat so nekoliko neureje- mu konstruktorji nadeli novo masko hladilnika z novimi žarometi, nov motorni pokrov in nove zadnje luči, ki so zdaj v odbijaču. Rezervno kolo je tako kot pri predhodniku nameščena na zadnja, za odpiranje precej težka vrata. Pogled v notranjost skozi ta vrata da vedeti, da je prtljažni prostor sorazmerno majhen, po drugi strani pa ob podrti na polovici deljivi zadnji klopi zadostuje tudi za tovor, ki presega običajne družinske potrebe. Notranje udobje je pri prenovljenem modelu povsem izgubilo pridih terenske robustnosti: prednja sedeža sta čvrsta in dobro oprijemljiva, moti le umetna tkanina, ki je vse prej kot hvaležna za vroče poletne dni. Potniki, ki nimajo sreče, da bi sedeli za volanom ali kopiiotirali se vseeno ne morejo pritoževati nad razkošjem na zadnji klopi, kjer so jim poleg znatnega prostora za kolena na voljo naslonjala za roke, ki so hkrati tudi nosilci za pločevinke ali kozarce s no nameščena pred njegova kolena. Tisti, ki bo sedel za volanom tega terenca, se bo ob sicer dobri nastavitvi sedeža in volana moral navaditi, da so pedalniki nameščeni previsoko, volanski obroč pa preblizu. Vendar sem mu že ob vžigu motorja odpustil. Pogonski agregat, dvainpollitrski dizel s hladilnikom polnilnega zraka, se zavrti lahkotno in vsaj pri nižjih obratih ušesom prijetno. Sicer pa priganjanje do rdečega polja, ki se začne pri 4500 obratih, zaradi prožnosti in odličnega sozvočja s petstopenjskim menjalnikom niti ni potrebno. Osnovni pogon je na zadnji par koles, kar zadostuje za vožnje po suhi cesti, vsaj v ovinkih pa mora biti voznik nevajen zadnjega pogona nekoliko previdnejši, saj vozilo utegne nekoliko zanašati. V slabših vremenskih pogojih je z ročico ob prestavni ročici za ohranitev cele pločevine bolje vključiti štirikolesni pogon, ki pride v poštev tudi pri nezah- tevnih terenskih vožnjah. Za preizkus štirikolesnega pogona z avtomatsko vključljivo centralno diferencialno zaporo smo pajera zapeljali na tri zahtevnejše terene: motokros stezo v Podljubelju, smučarsko progo Lukenjski graben pod Krvavcem in v strugo Kokre pri Kranju. Rezultat: brez posledic za podvozje in karoserijo in z dobrim občutkom, da je pajero kos tudi najslabšim brezpotjem. Bočni naklon mu sicer ni tako pri srcu kot vzpon (tovarna obljublja vožnjo po 35 sto-pinjskem klancu, na naši preizkušnji smo premagali tudi kakšno stopinjo več), čeprav je čutiti, da bi motorju lahko pridali tehnični podatki: terensko vozilo z 2477 kubičnim dizelskim motorjem s hladilnikom polnilnega zraka, 70 kW/95 KM. Mere: d.: 4075 mm. S.: 1695 mm, v.: 1805 mm. Teža praznega vozila: 1730 kg. Najvišja hitrost (tovarna j: 145 km/h, (test): 144 km/h, poraba goriva pri 90 km/h: 8,8 l, pri 120 km/ h: 13,8 l, pri mestnih vožnjah: 11,0 l D2 goriva na 100 kilometrov. Povprečna poraba na testu (cesta + lahek teren + zahtevnejši teren): 13,6 1. kakšen kilovat moči več. Vožnje po klancih navzdol zahtevajo previdno uporabo grobo prijemajočih sicer pa na običajni cesti učinkovitih diskastih zavor, ki so takšne na vseh štirih kolesih. Ponudba terenskih vozil je vsako leto večja. Pajero je s svojimi terenskimi značilnostmi in notranjim limuzinskim udobjem zagotovo eden od tistih, ki bodo tudi na slovenskem trgu mešali štrene konkurenci. In če sem povsem odkrit: pajero bi bil lahko pri hiši tudi prva violina. • M. Cregorič, slike P. Kozjek in P. Močnik Proizvodnja in trženje električnih in plinskih aparatov d.o.o. V svoji industrijski prodajalni Reteče 4, Škofja Loka, tel.: 064/632-573 nudimo po ugodnih cenah gospodinjske aparate iz lastne proizvodnje in kooperacije /BRAUN, AEG/, TV aparate SELEČO, telefonske aparate in šivalne stroje BAGAT. 1 5 % popusta za gotovinska plačila, možnost nakupa na več čekov. Odprto od 9. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Avto je... ...ogledalo voznika. V prizadevanju za ohranitev čistega okolja, smo n.i HLEDtJ, Ob prenovljenem bencinskem servisu (Ljubljanska cesta), postavili novo avtopr.ilnu n Odlikujejo jo popolnoma avtomatsko delov.mi«-. visoka kapaciteta ter varno obratovanje, predvsem pa dejstvo, da neino. a temeljito opere In zatfiti Vase vozilo Pralni programi, vključno s pranjem podvozja In preventivno /..V lin lakiranih površin I vrurlm voakan)rm, omogočajo popolno nego /.unati|i>Mi V.itrg.i vwil.i čistilna sredstva ne vsebujejo tost.itov m so okol|u pri|a/.na Avtopralnica obratuje vsak dan od 7 do H ure. Privoščite tudi drugim, da občudujejo Vaše vozilo! PETROL. Več za stojnino in ogled ljubljanskega avtosejma Ljubljanski avtosejem ob Cesti dveh cesarjev je - kljub povečani konkurenci drugih avtosejmov - še vedno najbolj množičen po ponudbi, povpraševanju in tudi radovednežih. Tega se dobro zaveda tudi ljubljanska mestna vlada, ki je s 1. avgustom določila nove, znatno višje cene za prodajalce vozil na avtosejmu ter za obiskovalce: - za osebne avtomobile in tovornjake je avtosejem od sobote, L avgusta, po 600,00 SIT dnevno - za ogled avtosejma v Ljubljani ob Cesti dveh cesarjev boste plačali 150,00 SIT - tovornjak s prikolico 1.200,00 SIT Prav tako bodo od sobote, 1. avgusta, v Ljubljani precej več zaračunali za parkiranje. V mestnem središču boste za dve uri parkiranja odšteli 70,00 SIT (do vključno tega petka še po 50,00 SIT), v Tivoliju in na ostalih urejenih parkiriščih izven mestnega središča pa 50,00 SIT (vendar je čas parkiranja neomejen). Na kratko Citroen: Prenovljeni model BX, ki bo zamenjal sedanjega, nespremenjenega od leta 1984, bo imel nove 1,6-litrske in 2,0-litrske bencinske motorje. Slednji bo na voljo tudi kot dizel, ki bo v večji verziji 2,5-litr-ski, za poslastico pa bo še 3-li-trski V6 motor, ki ga ima že večji XM. Sorodstvo s tem modelom bo vidno tudi na prednjem delu novcega BX. Mitsubishi: Tovarna je predstavila novi galant, ki je po novem moderno zaobljen, na voljo pa so štiri- in šestvaljni motorji z gibno prostornino od 1,8 do 2 litra gibne prostornine. Prihodnje leto bo na voljo tudi v Evropi, za naš trg pa so napovedi tako ali tako preveč tvegane. Nissan: Model chapeau, kar v francoščini pomeni klobuk, so naredili samo v šestnajstih primerkih, sicer pa bi bil avto, ki smo ga videli tudi na letošnjem ljubljanskem salonu, najbolj primeren za prodajalno sladoleda ali pa cvetličarno. Peugeot: Povsem jasno je, da bodo nove serije Peugeotovih avtomobilov na koncu imele številko 6. Poleg že predvidenih modelov 306, ki bo nadomestil že malce priletnega 309, sta v načrtu tudi 606 leta 1994 pa naj bi po cestah zapeljal tudi 406. Subaru: Poleg prestižnega ku-peja SVX, ki ga je ljubljanska Industrijaimport začela prodajati tudi na slovenskem trgu, ima Subaru, ki je del koncema Fuji, še nekaj ambicioznih načrtov: jeseni bo na trgu nov malček z imenom vivio, nekaj kasneje bodo z novim modelom posegli v "golfovski razred", leta 1994 pa pride naslednik legacvja. • M. G. t Za klepet »Dobro jutro ob kavi« predlagam: <<">> DROGA PORIOROŽ /aSim naslovom pošljite na RADIO KRANJ. 64000 Kranj, v od prispelih dopisnic eno nagradili s kilogramom *ADiO 1913 Fr: STERE6 Kupon na dopisnici z y vsaki oddaji bodo izm Barcaffeja • l o ■ « • I kakavovo olje za sončenje samo 370 SIT učinkovita zaščita pred soncem drocjesan kranj since 1919 TRGOVINA ZAPRAVUIVČEK STRAŽlSČE OBVEŠČA CENJENE KUPCE, DA IMA NA IZBIRO CELOTNI ŠOLSKI IN DARILNI PROGRAM PAPIRUS S 15% POPUSTOM! roHar Delniška družba Krokar ima v zalogi univerzalno žično pletivo - mrežo za ograje - po zelo ugodni ceni. Pokličite nas po telefonih: (064) 801-528 (0609) 610-910 (0609) 610-629 telefax: (064) 802-145 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Leto dni pozneje Kakšne so cene Koliko je vreden tolar Kranj, 27. julija (1992) - V Gorenjskem glasu, ki je izšel lani 30. julija, smo s pomočjo ljubeznivih trgovk in trgovcev naključno izbranih trgovin po Gorenjskem povzeli cene čistil. Tedanji pregled cen ni bil naključen - lani poleti so namreč cene prašku, mehčalcu, milu, sredstvu za pomivanje posode itd. veselo rasle iz dneva v dan. V istih šest trgovin kot lani konec julija smo telefonirali tudi večraj. Spraševali smo za iste artikle: prašek za pisano perilo (do 60 stopinj); prašek za belo perilo (do 95 stopinj); litrski mehča-lec; Opal; sredstvo za pomivanje posode; varikino. Od lani do letos se je na trgovskih policah precej spremenilo: skoraj vsi praški, ki so na voljo, so univerzalni za pranje vseh tkanin v programih od 30 - 95 stopinj, zato dobite v trgovinah predvsem tovrstne detergente različnih cenovnih razredov (prevladuje pa Henkel -Zlatorog s Persilom, Mixalom, Oskarjem in "Belim velikanom"). Mehčalci in sredstva za pomivanje posode so večidel vsi slovenskega porekla, uvoza proizvodov iz Saponie Osijek (Bohor) ali iz Laboda Zagreb (Čarli) je vse manj. Zato so v preglednici navedeni proizvodi, ki so ustrezna zamenjava in najcenejši na polici! Cene, ki so veljale 30. julija 1991, so zapisane v oklepaju. V menjalnicah so bili tečaji naslednji: menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo nakupni srednji prodajni Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) 53,40 56,20 7,47 7,95 33/35 Aval Bled 55,15 56,30 7,60 8,00 25/35 Geoss Medvode 55,20 56,50 7,65 8,00 30/35 Hranilnica LON, d. d. Kranj 56,00 56,80 7,94 8,20 35/40 HIDA - Ljubljanska tržnica 1NVEST Skofja Loka 55,20 56,30 7,60 8,00 30/35 54,20 56,40 7,50 8,05 33/36 LB — Gorenjska banka Kranj 53,00 56,90 73 8,23 — Lorema Bled 54,90 56,00 7,50 8,00 — Merkur - Partner Kranj 55,10 56,80 7,80 8,08 — Otok Bled 55,10 56^0 7,80 8,00 27/33 Poštna banka, d. d. (na poštah) 53,10 56,20 7,40 7,95 — SHP — SI. pos. in hranilnica Kr. 55,00 56,20 7,80 8,00 — SKB Kranj (Radovljica, Sk. Loka) 55,10 56,80 7,80 8,08 27/35 Sloga Kranj 55,20 56,20 7,75 8,00 • — Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Jugoslavija R. Hrvaška 100 ATS 100 DEM 100 LIT 100 CHF 1 USD 100 YUD 100 HRD 729.1338 5131.4929 6.7890 5790.3766 76.2745 731.3278 5146.9337 6.8094 5807.8000 76.5040 34.0000 32.0000 733.5218 5162.3745 6.8298 5825.2234 76.7335 Trgovina: Detergent za pisano p. (1 kg) Detergent za belo p. (1 kg) Mehčalec 1 liter Opal Carli 1 liter Varikina TP Delikatesa SP Mojstrana 116,70 (33,20) 195,70 (64,00) 185,70 (59,70) 192,50 (53,80) 116,00 (58,30) 144,40 (-) M - Savica Lj. S P Stara Fužina 224,60 (76,60) 202,60 (55,20) 158,30 (52,60) 157,50 (-) 234,20 (45,20) 146,60 (-) Pik-As Brezje pri Tržiču (-) 167,00 (53,00) 97,00 (53,90) 193,00 (55,40) 156,00 (54,00) 123,00 (-) Pajer Šenčur 171,00 (63,00) 212,30 (77,30) 114,70 (49,00) 158,00 (46,20) 178,50 (50,90) 171,00 (59,70) Živila SP Bntof 116,70 (-) 222,30 (81,10) 158,30 (62,10) 192,50 (55,70) 188,20 (54,90) 146,60 (66,70) Loka Sk. Loka SP Poljane 237,90 (56,90) 155,60 (60,10) 171,80 (48,10) 165,30 (-) 144,10 (50,60) 144,40 (41,20) Op.: V prodajalni jeseniške Delikatese v Mojstrani so pri mehčalcu za detergent za pisano perilo povedali ceno za manjšo embalažo od 1 litra oz. 1 kg. V trgovinah, ki so sodelovale v naši telefonski anketi, so ceno za 1 kg detergenta preračunali iz cene za trikilogramsko vrečko. Povsod smo povprašali za najnižjo ceno, ki velja za posamezno čistilo - zato boste lahko kupovali tudi dražje zadeve od naštetih. Zbrala: Sergeja Čuhalev Kje so vnovčljivi čeki tekočih računov Najtežje v Ljubljanski in SKB banki Kranj, 27. julija - Tekoči račun je v zadnjih časih postal nepogrešljiv plačilni instrument za marsikaterega občana. Medtem ko pri plačevanju blaga in storitev ter dvigovanju gotovine v matičnih bankah ni težav, pa je med bankami precej razlik pri sprejemanju čekov drugih bank. Najbolj prožni so pri izplačilih gotovine na podlagi čekov v Hranilnici Lon (poslovalnico imajo na Koroški 27 v Kranju) in Slovenski posojilnici (poslovalnico imajo v Kranju na Likozarje-vi 1 ter v Tržiču na Cankarjevi 1) in hranilnici, kjer sprejemajo čeke vseh slovenskih bank in pri tem ne zaračunavajo provizije. Na 50 poštah PTT podjetja Kranj, kjer plačilni promet opravljajo v okviru Poštne banke Slovenije je možen dvig gotovine s čeki SKB, Ljubljanske banke Gorenjske banke, Štajerske banke Maribor, A banke, Slovenske posojilnice in hranilnice Kranj, UBK banke in Slovenske investicijske banke. S čeki ostalih bank je možno le plačilo storitev. A banka izplača gotovino na podlagi čekov skoraj vseh slovenskih bank, izjema je le Slovenska investicijska banka, s katero so tovrstno sodelovanje prekinili pred nekaj dnevi. Ob dvigu gotovine zaračunajo 2 odstotka provizije. Najbolj zaprti sta LB Gorenjska banka in SKB. Obe odobrita dvig gotovine samo na osnovi čekov iz lastnih bančnih sistemov in A banke, hkrati pa je izplačana gotovina iz naslova provizije pri SKB zmanjšana za 2 odstotka in pri LB Gorenjski banki za en odstotek. V takih primerih so čeki tekočih računov seveda bolj uporabni kot plačilno sredstvo pri plačilu storitev ali blaga, kjer je seveda odvisno od naslovnika možno, da bodo vnovčeni kakšen dan kasneje. • M.G. Podjetniški tečaj : Na tečajni listi Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij veljajo nakupni prodajni Avstrija 100 ATS Nemčija 100 DEM Italija 100 LIT Švica 100 CHF ZDA 1 USD 782.9159 5510.0000 7.2897 6217.4840 81.9006 788.5995 5550.0000 7.3427 6262.6200 82.4952 Tečaji tolarja v primerjavi s tujimi valutami so od petka do torka praktično mirovali. Nekatere menjalnice so rahlo zvišale nakupne tečaje, da so tako dobile nekaj več deviz za prodajo - a magičnih 57,00 tolarjev za eno nemško marko včeraj še v nobeni gorenjski pooblaščeni menjalnici ni bilo potrebno odšteti. Ker je deviz praktično povsod dovolj, skorajda ni "črnega trga" - le to se zgodi, da se v menjalnici hkrati znajdeta prodajalec deviz ter interesent zanje, nakar steče posel brez menjalniške provizije. Tak posel seveda ni dovoljen - a ker prodajalec iztrži več kot v menjalnici, kupec pa plača malenkost manj kot po menjalniškem tečaju, sta oba "za". HRANILNICA 00 LON ODSLEJ VARČUJEM V HRANILNICI "LON" d.d. Kranj Koroška 27 tel : 064/223-777 •■■ INZEMMK Um. Mi D betonski B0BR0VEC M: OM/77 271 Tričetrt Papirnice Količevo v lasti Saffe (I) CCCC ££££ Devizna menjalnica INVEST UGODNA PRODAJA HRVAŠKIH DINARJEV V Poslovni zgradbi Agencije Alpetour, Titov trg 4/b, v Škofji Loki Po ugodnih dnevnih tečajih 'ahko poleg drugih valut KUPITE TUDI HRVAŠKE DINARJE Delovni čas: od 8.-18. ure sobota od 8.-12. ure Informacije: 064/621-961, int. 300 Italijansko podjetje Saffa je lastnik 76 odstotkov podjetja Papirnica Količevo, d.o.o. To italijansko korporacijo, ki je sestavljena iz skupine podjetij in zaseda vodilni položaj je sestavljena iz skupine podjetij in zaseda vodilni položaj na evropskem trgu kartona, je izbrala komisija, v kateri sta sodelovala Sklad Republike Slovenije za razvoj in Agencija RS za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij. Sklad in Agencija sta vodila javno zbiranje ponudb za odkup dela trajnega kapitala Papirnice Količevo in za vlaganje v tovarno. Ponudnika sta bila Mayr - Melnhof in Saffa - z italijansko korporacijo je bila v soboto podpisana pogodba. Z njo je Saffa prevzela Financiranje investicije za povečanje kapacitet Papirnice Količivo na 150.000 ton letno, za program šolanja kadrov tega podjetja in organizacijski razvoj. S pogodbo je zaposlenim v Papirnici Količevo zagotovljen dolgoročni razvoj, lastninski delež in soupravljanje. Za bivše lastnike Papirnice Količevo - denacionalizacijske upravičence - se s pogodbo obeta pravično nadomestilo za odvzeto premoženje. Država Slovenija pa s pogodbo Saffa - Papirnica Količevo dobiva tujo akumulacijo, ki bo porabljena za vlaganje v perspektivne projekte in v prestrukturiranje drugih slovenskih podjetij. rrcr in f f STROKOVNO SPECIALIZIRANI SEJEM mOFEMKlPROIZVOD SLOVENSKA KAKOVOST 11. 9. 19 9 2 DOBRIMI!^ KRANJ NAJBOLJŠI MED Pregled ponudbe proizvodov in storitev za domače in tuje tržišče Ocenjevanje proizvodov in storitev za dodelitev znaka »SQ« Made in Slovenia Porekio — certificate of origin PRAVOČASNO SI ZAGOTOVITE RAZSTAVNI PROSTOR! Informacije: PPC Gorenjski sejem Kranj, Stara cesta 25,64000 Kranj telefon: 064/221-634, fax: 064/222-696 ZDRUŽENJE SQ KRANJ / PPC Gorenjski sejem Kran| KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN NESREČE Pretekli teden trinajst nezgod Kranj, 27. julija - V vročih dneh od 20. do 27. julija je bilo na gorenjskih cestah trinajst hujših prometnih nezgod. En pešec je (pri Žirovnici) umrl, osem ljudi je bilo huje in dva lažje ranjena. Hčerka zmotila voznika Tržič - V soboto malo pred osmo zvečer je 30-letni Marjan Radosavac iz Tržiča z avtom peljal od Tržiča proti Bistrici. Pri bencinskem servisu je v blagem levem ovinku hčerka zdrsnila z zadnjega sedeža naprej, oče jo je "popravljal" nazaj, pri tem pa je zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v avto 48-Ietnega Mihaela Meglica iz Tržiča. Hudo ranjenega Radosavca so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Z golfom v avtobus Kranj - Ob 22.45 v soboto je spet počilo v zloglasnem "križišču smrti", kjer cesta Škofja Loka - Britof seka brniško cesto. 20-letna Valentina Jugovic s Trate pri Škofji Loki je z golfom pripeljala od kranjske mlekarne, v križišču zmanjšala hitrost, nato pa zapeljala prek brniške ceste proti Britofu. Pri tem je izsilila prednost avtobusu, ki gaje vozil Franc Frlic iz Suše. V trčenju sta bili hudo ranjeni sopotnici v golfu, 20-letna Stanka Jugovic in 20-letna Tjaša Krajnik iz Škofje Loke. Obe se zdravita v UKC. Zbil dečka na kolesu Jesenice - V petek, 24. julija, ob 16.35 je 31-letni Jeseničan Bojan Magazin v križišču Tomšičeve in Ukove na Jesenicah zbil 14-letnega Oliverja Sierana. Deček je pred križiščem pripeljal z BMX pod avto vozniku nenadoma z njegove leve. Hudo ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Pešakinja v kritičnem stanju Kokrica - V četrtek ob petih popoldne je 53-letni Ciril Dolenc iz Naklega z golfom zadel pešakinjo Antonijo Mravinec, staro 67 let, s Kokrice. Ženska je blizu prehoda za pešce na Kokrici proti Ilovki prečkala cesto. Hudo ranjeno so odpeljali v UKC, vprašanje je še, ali poškodobe ne bodo usodne. H. Jelovčan Utonil v Blejskem jezeru Bled - V nedeljo, 26. julija, popoldne se je 23-letni Adem Mumuti iz Oroševca, ki začasno živi na Bohinjski Beli, v prijateljski druščini namenil kopat v Blejskem jezeru. Pri Mlinem je zabredel v vodo, ker je bil neplavalec, je samo hodil po plitvini. Nenadoma se je dno strmo spustilo, Adema je potegnilo v deset metrov globoko vodo. Bližnji kopalci so ga opazili, ko se je boril za življenje, mu šli pomagat, vendar ga niso uspeli rešiti. Infarkt v gozdu Jelendol - V petek popoldne je odšel 54-letni Anton Pra-njič, zaposlen v Zlitu, v gozd. Približno 500 metrov stran od hiše v Jelendolu nad Tržičem, kjer stanuje, je z motorno žago začel razrezovati drevo, ki gaje že prej podrlo neurje. Našli so ga mrtvega, ležečega na trebuhu, z desno roko pokrČeno v komolcu, z dlanjo pa se je držal za srce. Znakov nasilja na trupli ni bilo, zdravniki so ugotovili, da je umrl zaradi infarkta. Planinec padel sto metrov globoko Mojstrana - V soboto popoldne je pri sestopu z Rjavine na mokrem grebenu spodrsnilo 57-letnemu planincu Cirilu Globočniku iz Kranja. Drsel je 25 metrov po skalovju. Ko je skušal splezati nazaj, mu je ponovno zdrsnilo, padel je v sto metrov globok prepad in umrl. Truplo so spravili v dolino mojstranški reševalci, v akciji je sodeloval tudi policijski helikopter. Gorela avtomobila Tržič, Jesenice - V nedeljo je v tržiškem naselju Mlaka požar zajel škodo 105 L. Voznica Tatjana Debeljak iz Kranja je peljala iz Retenj proti Bistrici. Na Mlaki jo je z avtom dohitel voznik, jo opozoril, naj ustavi, ker da gori zadnji del njenega vozila. Ogenj je skušal pogasiti z aparatom, kljub temu je škoda docela zgorela. Strokovnjaki kot vzrok navajajo napako na motorju. Škode je za 150.000 tolarjev. Na Razgledni na Jesenicah pa je istega dne zgorel jugo koral 55. Lastnik ga je dan prej spravil v garažo v hiši, naslednje jutro pa je soseda opazila dim, ki se je valil iz garaže. Ogenj sta pogasila lastnik avta in njegov sin, škode je za 250.000 tolarjev. Žarišče požara je bila ključavnica za vžig motorja. Policisti so želi Železniki - Prejšnji teden so policisti iz Železnikov uničili tri manjše nasade indijske konoplje v Selcih s skupaj 61 rastlinami. Vrtnarjev, ki za konopljo niso najbolj zgledno skrbeli, možje postave še niso dobili. Dobili pa so še dva "mini" nasada s po petimi sadikami blizu tovarne Iskra v Retečah. Rastline so bile že godne za obiranje, kadilci marihuane bodo za užitke prikrajšani, saj so jih policisti uničili. Zavarovalna goljufija Kranj - 23-letni B. K. iz Cerkelj je imel 21. maja prometno nezgodo. Da bi popravilo vozila naprtil na pleča zavarovalnice, se je dogovoril s C. V. z Brnika, ta mu je dal svoj zavarovalniški kupon. B. K. je šel z njim na zavarovalnico prijavit škodo, račun je znašal okroglo 400 tisočakov. Goljufijo so odkrili policisti iz Cerkelj, B. K. je ovaden kaznivega dejanja goljufije. j Divja kopališča zabavna, a tudi nevarna varnost p. o. kranj DENAR J A podjetje za varovanje premoženja PREVOZI V petnajstih letih delovanja na tem področju Varnost danes praktično pokriva celotno območje Goreniske, Medvod, Šiške in Bežigrada. Prevoz denarja in vrednostnih papirjev so lim zaupala predvsem večja podjetja, med njimi Živila, za katere vozijo denar iz vseh gorenjskih trgovin, Petrol, kjer pobirajo denar na vseh bencinskih servisih, trgovsko podjetje Loka, Mercator Tržič, Pekove prodajalne, Nama, v zadniem času pa tudi nekatera večja podjetja v Ljubljani, Delovi in To-bakovi kioski na Gorenjskem NAŠ TELEFON: (064)212-726, NAŠ TELEFAKS: (064)214-558 UARIinST = TRDNOST - VARNOST V reteški gramoznici po tisoč kopalcev Škofja Loka, 27. julija - Kopalcev v opuščeni Tehnikovi gramozni jami v Retečah sicer nismo šteli, v pasje vročih dneh se jih je resnično veliko hladilo v bistri vodi, verjamemo, da jih je bilo tudi tisoč, kot trdijo poznavalci. Ne menijo se za napise o prepovedi in kopanju na lastno odgovornost, želja po hladu, zabavi, ki je povrhu še zastonj, je močnejša... Gramoznica, ki jo je po zajezitvi akumulacijskega jezera pred vodno elektrarno v Mavčičah zalila podtalnica, je še vedno v lasti škofjeloškega SGP Tehnik. Voda je globoka tri do štiri metre, pozimi tod nastane odlično ledeno drsališče, poleti osvežilna kopel. Kopalci ne prihajajo le iz okoliških krajev, pač pa tudi iz Kranja, Ljubljane. Kot je prijetno, pa je kopanje (in še bolj drsa- Bajer v Srednji Radovni nje pozimi) tudi nevarno. Razen opozorilnih tabel namreč ni nikogar, ki bi bedel nad vnetimi kopalci. Kdo bi v gneči opazil utapljajočega? Obrežna zemljišča, ki jih je Tehnik po prenehanju izkoriščanja peska usposobil za kmetijsko rabo in vrnil lastnikom, so v teh vročih dneh pomendrana, prav tako trava ob poti, ki pelje proti bajerju in ob kateri v dolgi koloni parkirajo av- tomobili. Kmetje se jezijo - zaman. O tem, koliko kopalci v rete-škem bajerju onesnažujejo podtalnico Sorskega polja, ki je opredeljena za rezervat pitne vode. bi se najbrž dalo razpravljati. Nekateri strokovnjaki pravijo, da ni omembe vredne škode, drugi bi se nadležnih gostov radi otresli. Ribiči, ki so v bajer vložili ribe in jim jih zdaj kradejo, bi bajer radi zase, varuhi narave opozarjajo na redke zaščitene ptice, ki so se tod naselile in jih bo vrišč pregnal. Poti za rešitev prihodnje usode reteškega bajera sta vsaj dve: ali legalizirati divje kopa- Kopalcev se drzi - kreda! Radovna, 27. julija - Bajer v Srednji Radovni je popolnoma neurejen. Kmetje se še vedno jezijo, saj jim kopalci poležijo vso travo in so tako ob eno košnjo in ob eno pašo. Ob bajerju v Srednji Radovni je kar veliko kopalcev, ki jih ne moti, če se jih drži - kreda! Nekateri so prepričani, da je celo zdravilna... Foto: D.Sedej V Srednji Radovni je na mestu, kjer so pred leti kopali kredo, ostal bajer. V zares lepem naravnem okolju polj in predvsem travnikov ter gozdov je ta bazenček prav idiličen. In sploh ni čudno, da ob vročih poletjih privablja kopalce od blizu in daleč. Kopalci hvalijo čisto vodo in nikakor jih nič ne moti, če so po kopanju vsi - od krede! Nekateri celo menijo, da je zdra- vilna... Ob bazenu je še baraka, v kateri stanuje nekdanji delavec Krede in drugega nič. Pred vhodom na travnik, kjer je bajer, so kmetje postavili rampo, tako da se je z avtomobilom nemogoče zapeljati na travnik; to leto pa so tudi travnike okoli bazena ogradili z žico. Problematika bajerja v Srednji Radovni ni v tem, da se kopalci ne bi smeli kopati, saj se na neurejenih kopališčih ko- pljejo pač na lastno odgovornost. Večni problem je v tem, ker bazen leži v Triglavskem narodnem parku, kjer je prepovedano odlagati odpadke, predvsem pa je prepovedano kuriti! Minulo nedeljo je bilo ob bajerju kar veliko kopalcev, večinoma družin z otroki. In kadilo se je kot za stavo! Kurili so v bližnjih gozdičkih, kurili so celo prav na obrežju bajerja. Od Tržiča do Škofje Loke petnajst avto šol Konkurenca predvsem s kvaliteto Avto šole z območja kranjskega izpitnega centra se niso uspele sporazumeti o najnižji ekonomski ceni motorne učne ure. Kranj, 27. julija - Na območju kranjskega izpitnega centra, ki zajema tržiško, kranjsko in škofjeloško občino, deluje kar petnajst avto šol. Da ne bi drug drugemu s ceno "od/irali" vse redkejših kandidatov za vozniški izpit (v prvem polletju letos se je v primerjavi z enakim časom lani njihovo število prepolovilo), so se februarja sporazumeli, da bodo motorno učno uro računali po 560 tolarjev, bre/ petodstotnega prometnega davka. lišče ali ga povsem zapreti. Legalizacija z dolgotrajnim (več let) postopkom za spremembo namembnosti je prav s stališča rezervata pitne vode skrajno vprašljiva. Enako vprašljivo je učinkovito zaprtje. S postavitvijo ograje gotovo ne - ljudje bi jo na silo odstranili, morda bi kopanje preprečili z vodnim rastlinjem. Tehnik ima nalogo, da prouči obe možnosti, študije bodo pokazale, katera bi bila boljša, realnejša. Vsekakor bi Avstrijci iz tako lepega bajerja, kot je reteški hitro naredili rekreativno-turisti-čno znamenitost in od nje iztržili lepe denarce... • H. Jelovčan Ob tem pa so po vsej Radovni ' s strani Triglavskega narodnega parka posebno določena le nekatera mesta, kjer se lahko zakuri za nedeljsko kosilo! Okoliški kmetje, ki kosijo travnike okoli bajerja, dvigujejo roke od besa in nemoči! Nekateri kopalci seveda niso prav nič uvidevni in poležejo na dolgo in na široko po visoki travi. In če je kopalcev veliko, vreme pa iz dneva v dan kar naprej sončno, se kmetom v Radovni dela kar precejšnja škoda. Pravijo, da jim kopalci s tem, ko množično ležijo po travi, odvzamejo vsaj eno košnjo in eno pašo! Kar pa je seveda za visokogorsko Radovno veliko! Kmetje so travnike ogradili zato, da jim kopalci ne plašijo konj in krav, kar se je dogajalo minula leta. Za kvaliteto vode v bajerju pa pravijo, da je lahko tudi zdravilna - če so zdravilne vse tiste številne žabe in posebej krastače, ki se spomladi zaredijo ob bajerju. Kmetje so navsezadnje zato, da bi bilo kopališče vsaj za silo urejeno, da bi se pobirala vstopnina, njim pa odmerila pravična odškodnina. A kaj, ko se doslej še ni nič zgodilo in ni; ti ne kaže, da se kaj bo. Čuvaji Triglavskega narodnega parka gostov ne morejo kar tako odganjati, le opozorijo jih lahko -če jih kdo sploh posluša... Bajer v Radovni ostaja tak, kot je bil. Lep, idiličen, naraven. Lahko bi ga uredili in pomirili kmete. Kaj veš - morda pa je tudi zato, ker ob njem ni absolutno nobenih komercialnih posegov za obiskovalce sc toliko bolj privlačen. • I). Sede j testov, če pa kandidat na i/pj1' nem testu pade, ponavlja in plačuje še enkrat, morda celo večkrat? Kaj pomeni za 60 tolarjev cenejša ura praktične vožnje, če pa podatki kranjskega izpitnega centra kažejo, da je prav najcenejša avto šola V nekaterih šolah so želeli postati vabljivejši, konkurenčni in so ceno ure spuščali, tudi na 500 tolarjev. V zasebni avto šoli Praktikum Gorenja vas, ki ima redno zaposlene inštruktorje, so izračunali, da bi učna ura morala stati 705 tolarjev, če naj bi se stroški pokrivali, v ceno niso všteli amortizacije. Se več, 852 tolarjev za uro pouka vožnje, so naračunali v Avto moto zvezi Slovenije. S februarja dogovorjeno ceno, ki jo konkurenti nelojalno znižujejo, večina "resnih" avto šol ne shaja več. Da bi na novo določili najnižjo ekonomsko ceno (navzgor naj vsak veča po lastni pameti), je Ivan Fajfar i/ avto šole ZSAM Škofja Loka pred dnevi povabil na sestanek predstavnike vseh petnajstih avto šol z območja kranjskega izpitnega centra. Sporazuma niso dosegli. Medtem koje bila večina za, je dogovor zavrnil predstavnik avto šole AMD Skofja Loka, ki ima enoti tudi v Zireh in Železnikih. Ta lolfl je že zdaj najcenejša (500 tolarjev /a uro vožnje) l/gubo po kriva / akumulacijo iz prejšnjih let, dela s honorarnimi inštruktorji, ki so cenejši, na ta način hoče preživeti krizne čase do tedaj, ko bo kandidatov /a VOZ nišk': izpit spet več in ko bo večina mlajših šol obupala. Pobudniki sestanka so se problema gotovo lotili na na p.n ntin koncu. Konkurenčen DOJ, tudi s cenami, /a kandida te mora biti. Vendar pa ne s.i mo s cenami. Kandidat i/pit res gleda pretežno skozi denar, do njega teli priti čim hitreje in čim ceneje, vendar pa je na koncu še vedno najodločilnejša kvaliteta K.i| pomeni prihranek pri tečaju iz cestnoprome-tnih predpisov, ki ga nekatere avto šole sploh ne organizirajo oziroma ga ipeliejo po "hitrem postopku", /golj / reševanjem AMD Skofja Loka na izpjg najmanj uspešna Medlem k| izpit prvič opravi komaj ,s e druge avto šole v »Ol /a kandidate nimale m"1 ,K",t opreti • H. Jelovčan NA JESENICAH SO PROSLAVILI 80 LET NOGOMETA Cilj je vrh gorenjske lige Glavna problema jeseniških nogometašev sta "brezdomstvo", saj nimajo klubskega prostora, in pomanjkanje denarja, zato pospešeno iščejo klubskega sponzorja. Jesenice, 25. julija - Kljub nesrečnemu naključju, da je člansko moštvo Jesenic v jubilejnem letu izpadlo iz II. republiške nogometne lige, so jeseniški nogometni navdušenci priredili prijetno praznovanje 80-letnega jubileja jeseniškega nogometa. Ze teden prej so organizirali vrsto zanimivih nogometnih srečanj, v petek zvečer je bila svečana akademija, v soboto pa kakovostni nogometni turnir, na katerem so sodelovala moštva Jesenic, Orie Rudarja iz Trbovelj in Jelena Triglava iz Kranja, Studio D iz Novega mesta pa je sodelovanje na turnirju odpovedal. Igral je vsak z vsakim, zmagalo pa je moštvo gostov iz Trbovelj. Ob jubileju so jeseniški nogometaši izdali bilten z zgodovino razvoja jeseniškega nogometa, ki jo je po Kroniki NK Jesenice 1972 - 1992 in zapisu Viktorja Bruna 60 let nogometa po Mežakljo (1975) pripravil Joža Vari. V petek zvečer je bila v gledališču Toneta Čufarja svečana akademija, ki so se je med drugim udeležili predsednika skupščine in izvršnega sveta dr. Božidar Brudar in Rina Klinarjeva, predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl in predstavnika Nogometne zveze Gorenjske Rudi Gros in Janez Krajnik. Na skupščini to podelili plakete Nogometni zvezi Slovenije, Medobčinski nogometni zvezi Kranj, Nogometnemu klubu Rudar Trbovlje, jeseniški skupščini, Športnemu društvu Jesenice in Vatrostalni Jesenice. Podeljena so bila številna priznanja. Prejeli so jih GTG Čedo Cvetkovič, Jernej Paklič, Peter Mire, Integral Jesenice, Športna zveza Jesenice, Rudi Zavrl in Janez Krajnik ter sosednja kluba Bled in Lesce. Razen njih pa nekdanji in sedanji nogometni zanesenjaki Viktor Brun, Branko Šuvak, Lubo Radovič, Zdravko Frelih, Faif Omanovič, Zvone kovačič, Šerif Pivač, Jože Zavrl, Nedim Omanovič, Hasan Hasanagič, Džemal Tiganj, Viki nšler, Milan Budja, Joža Janežič, Joža Knific in Marko Zukič. Predsednik Nogometnega kluba Jesenice Vlado Petkovič je v pogovoru ob jubileju dejal, da je osnovni problem prostor za de- SKUPŠČINA HOKEJSKEGA KLUBA BLED dogovori z občino Bled, 25. julija - Na skupščini Hokejskega kluba Bled so za novega predsednika ki uba izvolili Jožeta Božiča, za podpredsednika pa Vinka Golca. Hokejisti so ugodno ocenili zadnjo sezono. Najmanj takšne uspehe nameravajo doseči tudi v prihodnji. Na skupščini so sklenili, da bodo skupaj z Ljubljano kandidirali za °^8anizacijo svetovnega prvenstva skupine C v Ljubljani in na "ledu marca prihodnje leto. Ker pa je financiranje kluba velik Problem, so se dogovorili, da bodo / radovljiško občino skupno rosevalj ta problem. Dogovorno bodo reševali tudi pokrivanje materialnih stroškov /a obratovanje športne dvorane. • J.K. lo kluba, saj so nogometaši zgubili svoje prostore in sedaj gostujejo v hali. Tudi igrišče ni najbolj primerno, pa tudi ograjeno ni, zato je nemogoče pobirati vstopnino. Slab gospodarski položaj vpliva na gmotni položaj nogometnega kluba, zato iščejo sponzorja kluba in upajo, da ga bodo našli. Športno društvo, Športna zveza in občina jim obljubljajo pomoč. Ker so izpadli iz II. državne lige, je cilj jeseniškega članskega moštva zmaga v gorenjskem igrala je tudi marica župan V kroniki kluba je zapisanega marsikaj zanimivega, med drugim tudi to, da so bili najbolje opremljeni nogometaši z Dovjega, ki so imeli enotne progaste majice, pravo nogometno žogo, nekateri pa tudi prave čevlje, "tretarje" imenovane. Zanje je igralo tudi dekle: Marica Zupan, kasneje poročena Podgoršek. Sicer pa so jeseniški nogometaši odigrali prvo pomembnejšo tekmo leta 1912 z nogometaši iz Trsta, ki so letovali na Bledu. Jeseničani so zgubili s 13 : 0, vendar je ta dogodek vplival na razvoj nogometa katerega pobudnik in nestor je bil kasnejši posestnik Janez Čeme s Stare Save. Leto 1912 štejejo Jeseničani za rojstno leto svojega nogometa. tekmovanju, za kar imajo, kljub odhodu nekaterih igralcev predvsem v kranjski Jelen Triglav, realne možnosti. V klub se je vrnil Senad Čatak, odšli pa so Emir Pivač, Matjaž razboršek, Senad in Ernad Tiganj, Buvač Dalibor in Halilagič (vsi k Jelenu Triglavu), Zoran Blagojevič pa v Črnuče. Trenerji so Darko Kline, Ljubo Radovič, Josip Bogatinov in Zvone Kovačič. • J. Košnjek PLAVALNO PRVENSTVO MLADINCEV IN KADETOV odlična kejžarjeva in milenkovič Trbovlje, 26. julija - V petek, soboto in nedeljo je bilo v Trbovljah državno mladinsko in kadetsko prvenstvo. Razred zase so bili kandidati za evropsko mladinsko prvenstvo. Kljub najvišji stopnji treninga je plavalec Triglava Marko Devetkrat polona prosen jr»nj, 26. julija - S šti ^ra»jskem bazenu urad "ajbol ^louvrecenega Rudarja iz Trbovelj /K,retja uvrščena Ljubljana pa je *° je bila Radovljica z 9.570 točkami lafeto 4 x 50 m mešano se je v soboto na idno končala letošnja sezona v plavanju za Se pionirje in pionirke, lako v tej štafeti kot v celoti so bili "ajboljši Kranjčani, in to dokaj prepričljivo. S 17.528 točkami so pustili /a seboj kar za 1.389 zbrala 15.149 točk, medtem d ji* a z 9.570 točkami dvanajsta. Med posamezniki je bila tako kot v prvem delu v Krškem 2* najboljša Kranjčanka Polona Prosen, ki je petkrat startala in P*'krat zmagala s tem, da je postavila tudi dva državna rekorda, j£ fanti pa je bd najboljši 1'rboveljčan Kosec s tremi zmagami •"anjski Triglav ima tako devet naslovov državnih prvakov in last-n,ca vseh je Polona Prosen | <> »6.S4; loo m t]c|fi„ i *osee ( RRT) |:WOx. s jn,u (RR) 0:36,71, 3 Hribu ( I K) (i 5s 20, 6 (iašperlin (TK) in Jenko (RR) - oba 0:38,40. V Itafeti 4 x 50 m mešano so zmagali Kranjčani i časom 2:27,08, v 4 x 50 m delfin pa so bili s časom 2:49,93 drugi. Dekleta: 100 m kravi I. Prosen (TK) 1:13,33; 200 Rl kravi I Prosen i 1 K) 2:38,78; 50 m delfin I. Prosen 11 Ki 0 16,08 (državni rekord), 7. Brega r 0:40,17; 100 m delfin 1. (TK) 1:24,73, 5. Bregar (TK) 1:31,10; 50 m hrbtno I. Prosen (TK) 0:37,97. V obeh štafetah so zmagale Kranjčanke, in sicer 4 x 50 m delfin s časom 3:08,60 in na 4 x 50 m mešano s časom 2:45,74. Na državnem prvenstvu je sodelovalo 14 slovenskih klubov s 166 plavalci. Plavalna sezona 1991/92 se bo uradno zaključila za vse plavalce to soboto, ko bo v Radovljici že tradicionalni mednarodni miting, v Kranju pa se bodo v petek popoldne, soboto in nedeljo dopoldne pomerili za državne naslove pionirji in pionirke i/ vse Slovenije. Ta konec tedna bo torej na Gorenjskem močno plavalno obarvan, potem pa bo pn nas do jeseni zavladalo plavalno mrtvilo • Ilija Bregar Milenkovič petkrat zmagal: na 100 in 200 hrbtno, na 200 in 400 mešano in 200 delfin. Osvojil je še po eno srebrno in bronasto kolajno in je bil najuspešnejši plavalec prvenstva. Radovljičanka Alenka Kejžar je postavila nov državni rekord za kade-tinje na 100 metrov hrbtno. Cioran Jurak iz Celja pa je postavil nov rekord na 100 kravi. Med kadeti so Kranjčani osvojili le eno bronasto kolajno, zato pa so bili uspešnejši mladinci Jure Kirbiš (100 kravi), Miha Resman (1500 kravi), Alenka Jereb (200 in 400 mešano) ter štafete 4-krat 100 kravi, 4-krat 200 kravi in 4-krat 100 mešano s srebrnimi kolajnami, bronasti pa so bili Jure Kirbiš (100 in 200 hrbtno ter 200 kravi), Miha Resman (400 mešano) in Meta Suhadolnik (200 prsno). • R. Mladenovič tattniran CEKIN Jubilejna 25. letna olimpiada seje začela barcelona « zaploskala slovenskim ^« športnikom 00 Slovenska reprezentanca je bila med tistimi, ki so bile na otvoritveni slovesnosti deležne posebne pozornosti polnega stadiona, med častnimi gosti pa je bil tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Slovenske nastope pa sta v nedeljo začela plavalca Majcen in Bučar. Kranj, 28. julija - Igor Majcen in Jure Bučar sta na 200-metrskih razdaljah plavala pričakovano in se nista uvrstila med 16 najboljših. To bi bilo izredno presenečenje. Od njiju lahko več pričakujemo jutri na 400-metrskih razdaljah, kjer imata oba rezultate višje vrednosti in je realno pričakovati, da se bo vsaj eden od njiju uvrstil v mali finale, nedosegljiv pa ni niti veliki, to je plavanje med osmimi najboljšimi. Na olimpijskih igrah v Barceloni sodeluje 172 nacionalnih reprezentanc, nekatere pa pod olimpijsko zastavo oziroma samo v posamični konkurenci, kot je bilo to na primer dovoljeno športnikom iz Srbije in Črne gore. Slovenska odprava, v kateri je 35 športnikov, je bila deležna prisrčnega sprejema. Zastavo je nosil strelec Rajmond Debevec, eden naših glavnih adutov za kolajno. slovenci na olimpiadah Slovenci tokrat nastopamo prvič samostojno na olimpijskih igrah in zato je naša udeležba tokrat najštevilnejša. Precejšen delež pa smo imeli tudi v reprezentancah bivše Jugoslavije. V Seulu leta 1988 je bilo 21 Slovencev, v Los Angelesu štiri leta prej 20, v Moskvi leta 1980 11, v Munchnu leta 1972 24, največ doslej pa v Berlinu leta 1936, kar 27. Toliko slovenskih športnikov je bilo tudi leta 1960 v Rimu. V Stockholmu in Antvverpnu leta 1912 in 1920 pa smo imeli samo po enega predstavnika. V Stockholmu je bil to sabljač Rudolf Cvetko, ki je tekmoval za Avstro- Ogrsko. Blejski veslači pred odhodom na olimpiado. Foto: G. šini k Sicer pa olimpijske igre niso samo športni vrhunec, ampak tudi velik finančni zalogaj. Mednarodni olimpijski komite kot nosilec vseh pravic za prodajo olimpijskih iger bo zaslužil 1,9 milijarde ameriških dolarjev, od katerih jih bo 7 odstotkov ali 133 milijonov dolarjev obdržal zase, ostanek pa bo razdelil med organizatorja iger v Albertvillu in Barceloni, nacionalnim olimpijskim komitejem in športnim zvezam. Predsednik Sama raneh naj bi dobil pol milijona mark. • J.Košnjek NOVO PRI NK ŽIVILA NAKLO taneski ostaja v naklem Naklo, 27. julija - Kot nam je včeraj povedal sekretar Nogometnega kluba Živila Naklo Dane Jošt, sta se v priprave na novo sezono že vključila oba ruska igralca Vorobjov in Slepnov Za Živila Naklo pa bo tudi v tej sezoni igral najboljši strelec moštva Bojan Ianeski, ki ze trenira z moštvom. Tako je konec ugibanj kje bo Bojan igral v prihodnji sezoni. Moštvo tudi že igra prijateljske tekme za trening. V četrtek ob 18. ur. bodo Naklanci v Šenčurju igrali s Slovanom Mavrico v nedeljo 2. avgusta, prav tako v Šenčurju, s Publikumom iz Celja, v torek pa z Rudarjem iz Velenja. Obe tekmi bosta ob 17 30 bet ?, ,-7 av«usta, pa bo v Ljubljani ob 17.30 trening tekma s SLT Slavijo iz Ljubljane. • J.K. p GLASOVA StotinkA Božo Resman sto let zbora piparjev na stolu PlPARJI - SLOVENSKEGA PLANINSTVA MLADOSTNA DOBA Jesenice, 27. julija - Ob 100-letnici zbora Piparjev na Stolu bo v nedeljo, 2. avgusta, ob Prešernovi koči krajša proslava, ki jo pripravlja Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela. Piparji so bili začetniki slovenskega planinstva in prav na Stolu so se dogovorili, da se ustanovi slovensko planinsko društvo. Pokrovitelj proslave je Gorenjski glas. Slovenska planinska organizacija bo prihodnje leto praznovala 100- letnico organiziranega delovanja. V javnosti je manj znano dejstvo, da je bilo slovensko planinsko društvo »spočeto« avgusta leta 1892 na Stolu. Takrat so se namreč Piparji odločili, da je potrebno zaustaviti nemško osvajanje slovenskih gora. Kdo so sploh bili Piparji? O tem in o proslavi, ki jo 2. avgusta pri Prešernovi koči na Stolu pripravlja Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela, ki kočo oskrbuje, smo se pogovarjali s predsednikom Planinskega društva Javornik - Koroška Bela Božom Resmanom. »Piparji predstavljajo mejnik v zgodovini slovenskega planinstva, saj so prav oni prvi in zelo zavzeto gojili idejo slovenskega planinstva. Bilo jih je šest, imeli so svoja pravila in bili so nekakšna protiutež nemški miselnosti, da so naše gore nemške. Poudarjali so, da so hribi naši in ne nemški. Najbolje pa o zgodovini teh zanimivih in za slovensko planinstvo zelo pomembnih mož govori prispevek v Planinskem vestniku iz leta 1933, ki ga je napisal Henrik Lindtner, tudi sam Pipar. Henrik Lindtner med drugim pravi: »...Leta 1892 sem se po svojem sošolcu Karlu Seunigu seznanil še z Jožefom Haupt-manom, Antonom Škofom, Ivanom Korenčanom in Bogumilom Kajzljem. Ta šesterica se je na Drenikovem Vrhu spoznala, se pobratila in ustanovila družbo Planinskih Piparjev. Krog slovenskih planincev je bil tiste čase majhen. Nestor Franc Kadilnik pa je vedno gojil idejo, da bi ustanovili slovensko planinsko društvo, a zato je bilo treba čilejših moči. Za višje hribe se tedaj, razen Kadilnika in VVolflinga, noben Slovenec ni zanimal. Hauptma-novi Piparji so bili torej značilni lep napredek za slovensko planinstvo. Hauptman, Škof in Korenčan so dne 23. julija 1892 opravili izlet na Stol, ki je postal zgodovinskega pomena. Na tem izletu je namreč od krasot planinskega sveta navdušena trojica svečano sklenila, da hoče energično začeti s propagando za ustanovitev slovenskega planinskega društva. Hauptman je začel razširjati to misel, prav posebej pa so se zanjo ogreli profesorji Simon Rutar, Franc Orožen, Ivan Macher in Vinko Borštner ter drugi. Živahna propaganda je prav kmalu obrodila sad in Slovensko Planinsko društvo je bilo ustanovljeno na občnem zboru dne 27. februarja 1893. leta... Ideja slovenskega planinstva se je tako šele začela vsejati v široke sloje ter občinstvo skoraj tirati ven v planinski svet in mu zlasti pokazati, da so naše planine slovenska last, ne pa last Nemcev ali njihovega organa Deutscher und Osterreichnischer Alpenvereina. To društvo je bilo pred letom 1890 elitno društvo, ki je izvrševalo zgolj nalogo, da odkriva planinski svet Slovenski planinci smo videli v tem društvu izzivanje Slovencev... In bilo je v začetku 1893, ko je Hauptman pripravil pravila za ustanovitev kluba Planinskih Piparjev. Po tem pravilih je bil predstavnik Piparjev Nadpipar. Vsak pipar je moral imeti pri sebi pipo, mehur s tobakom in vžigalice. Sredstva so si pridobivali iz glob za razne prestopke. Med seboj so se pozdravljali z imeni gorskih vrhov. Nadpipar je bil vsa leta Hauptman. Skoraj ni bilo nedelje ali praznika, da ne bi bili na izletih, drugače pa so se vsak dan zbirali pri zajtrku na Zg. Rožniku. Piparji so vsakogar povedli na gorske ture in tako pridobili novih članov za slovensko planinsko društvo in nove pobudnike za planinsko stvar. Od vseh vrhov, ki so jih obiskovali Piparji, je bil Sv. Jošt nad Kranjem dolgo časa najpriljubljenejši izlet za nje in za Ljubljančane sploh... Piparji so bili svojevrstna družba, ki takrat ni imela primere. Planinski Piparji so bili slovenskega planinstva mladostna doba...« »Tako pravi Henrik Lindtner, ko v prispevku govori o slovenskih Piparjih. In prav zato, ker mineva sto let, odkar so se sestali na Stolu, se nam je zdelo prav,« pravi Božo Resman, »da spomnimo javnost na pomen tega dogodka. Planinska zveza Slovenije je na proslavo povabila tudi vsa zamejska planinska društva. V nedeljo, 2. avgusta, bo ob 11. uri pred Prešernovo kočo na Stolu kratka proslava. V kulturnem programu bodo nastopili mladi planinci mladinskega odseka domačega planinskega društva in oktet iz Žirovnice. Pohod na vrh Stola bo ob vsakem vremenu, udeleženci pa lahko na Stol prihajajo iz več smeri: od Valvasorjevega doma, s Koroške Bele, z Javorniškega Rovta, z Zelenice in z Mačenske planine. Na pohod posebno vabimo družine pod geslom Sto družin na Stolu... Ob tej priložnosti pa bo Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela v Prešernovi koči odprlo tudi javno telefonsko govorilnico.« • D. Sedej (\ LOKOSTRELSTVO Zmaga podržaja Tržič, julija - Na terenih Gostišča Smuk v Retnjah, kjer imajo tudi urejeno lokostrelsko strelišče, se je na 1. mednarodnem turnirju v disciplini "American round" pomerilo 50 tekmovalcev in tekmovalk iz slovenskih in avstrijskih klubov. Zmagal je Podr-žaj (Šenčur) pred Vistrom (Jesenice) in Natlačnom (Postojna), med strelkami pa Podržajeva (Šenčur) pred Tomazinovo z Jesenic in Foletovo (Gornji grad). Kot zanimivost omenimo, da so brez plačila startnine nasto pili prvič tudi rekreativci in udeleženci dveh tečajev, ki so bili organizirani v okviru Gostišča Smuk in da so streljali na tarčo oddaljeno 20 m. Zmagal je Rudi Drnovšek pred domačinko Nušo Smuk in Jakom Mohorjem. • J. Kikel ZANIMIVA KONJENIŠKA PRIREDITEV V KOMENDI letja dobila juhantovo spominsko dirko Konjeniški klub Komenda je nedeljsko dirko kasačev popestril s svečano blagoslovitvijo hipodroma in konj ter za demonstracijo kmetijske mehanizacije. Komenda, 26. julija - Komen-ški konjeniki so pod vodstvom prizadevnega predsednika Alojza Laha v vročem nedeljskem popoldnevu priredili šest kasaških dirk, za nameček pa še za Komendo tradicionalno dirko kmečkih eno- in dvov-preg. Kar nekaj tisoč ljudi se je zbralo ob hipodromu. Osrednji dogodek tekmovalnega dela prireditve je bila četrta dirka v spomin na dolgoletnega predsednika Konjeniškega kluba Komenda Janka Juhanta. Dobila jo je Letja na vajetih Milana Kukolja iz Ljutomera, ki je na 1800 metrov dolgi progi dosegla kilometrski čas 1,22,0. Večji del dirke je vodil Paton B iz Rejnega centra Brdo na vajetih Zvoneta Vidica, vendar Paton B in Zvone nista zdržala do konca in zasedla drugo mesto, tretji pa je bil Fabio na vajetih Franca Antončiča iz Šentjerneja. Razen te je bilo na sporedu še pet dirk. V prvi za dveletne kasače je zmagala Proza na vajetih Vlada Avtončiča iz Ljubljane pred Nono, ki jo je vodil domačin Roman Jerovšek, in Mariborom s Tonetom Kmeti-čem iz Ljubljane v sulkiju. Proza II je tako letos dosegla svojo prvo zmago. Druga dirka je bila namenjena 3- in štiriletnim kasačem. Zmaga je ostala doma. Prvo mesto je osvojil Dolomit z odličnim komenškim voznikom Ivanom Koscem, ki je imal kasneje zaradi predolgega galopa v dveh dirkah smolo. Druga je bila Miranka z domačim voznikom Matejem Jerebom, tretji pa Lavishv z voznikom Ivanom Spindlerjem iz Ljutomera. Še ena dirka je bila namenjena 3- do 4-letnim kasačem. To je bila zadnja dirka nedeljskega sporeda. Zmagal je Perin II z voznikom Jelkom Orlom iz Ljubljane (to je bila Pelinova prva zmaga) v hudem boju z Lakrimo B s Tinetom Jagodi-cem iz Komende, in Patro, ki jo je imel na vajetih Jože Boc iz Terezija prepovedala konjsko procesijo Komenški župnik in dekan Mko Pavlic je pred nedeljsko dirko blagoslovil hipodrom v Komendi in konje. Nagovoril je konjenike in občinstvo in dejal, da se Komenda upravičeno šteje za zibelko konjereje na Gorenjskem. Že v začetku 13. stoletja so organizirali na velikonočno nedeljo in delovo konjsko procesijo, ki so se je smeli udeleževati le moški. Začeli naj bi jo malteški vitezi, ki so bili ljubitelji konj in so na ta način domačine učili rokovanja s konji (tudi za primer spopadov s Turki) in vzreje konj, saj je znano, da je takrat cvetela konjska trgovina med Komendo in Italijo. Procesija je bila dolga 14 kilometrov, leta 1770 pa jo je Marija Terezija prepovedala. SEEEL3S občinska liga za mlajše pionirje Triglav prepreCuivo najboljši V 18 tekmah je dal 99 golov, dobil pa le pet. Kranj - S tekmami 18. kola se je končalo tekmovanje v občinski nogometni ligi za mlajše pionirje. Prvak je postal Triglav, ki je zmagal v vseh tekmah, druga je Zarica, tretja pa Creina Primskovo. Izidi - 15. kolo - Triglav : Sava 2:0, Šenčur : Z.Naklo 4:1, Železniki : Britof 4:0, Hrastje : Creina 1:1. Visoko : Zarica 1:4; 16. kolo - Sava : Visoko 4:1 Zarica : Hrastje 2:3, Creina : Železniki 2:0, Britof : Šenčur 1:5, Z.Naklo : Triglav 0:3; po 17. kolo - Ž.Naklo : Sava 1:0, Triglav : Britof 9:0, Šenčur : Creina 1:1, Železniki : Zarica 0:3, Hrastje : Visoko 6:6, 18. kolo - Sava : Hrastje 6:0, Visoko : Železniki 0:1, Zarica : Šenčur 3:0, Creina : Triglav 0:2, Britof : Ž. Naklo 1:5; zaostale tekme - Britof : Sava 0:3, Sava : Železniki 4:1, Hrastje : Zarica 1:3, Creina : Sava 1:1, Zarica : Sava 1:0, Sava : Šenčur 2:3. Lestvica: 1. Triglav 36 točk, 2. Zarica 28 točk, 3. Creina Primskovo 23 točk, 4. Hrastje 22 točk, 5. Sava 20 točk, 6. Šenčur 19 točk, 7. Železniki 15 točk, 8. Živila Naklo 9 točk, 9. Visoko 6 točk, 10. Britof 2 točki. Jelen triglav vadi v kranju Kranj, 28. julija - Druga slovenska nogometna liga se bo začela 23. avgusta, v njej pa bo nastopalo 16 moštev. Edini gorenjski predstavnik je Jelen Triglav iz Kranja, katerega ambicije so velike in ga je treba šteti za favorita ob Avtobumu iz Kočevja, Domžalah, Dravinji, Istragasu Jadranu iz Dekanov, Oriji Rudar, KK Ljubljana. To je bila izredno zanimiva in napeta dirka. V nedeljo sta bili na sporedu že dve dirki za 3- do 12-letne kasače. V prvi je favorizirana Anica B z Brda na vajetih Zvoneta Vodica vodila od starta do cilja in letos dosegla že četrto zmago. Dosegla je kilometrski čas 1.22,1. Druga ja bila "domačinka" Perla B na vajetih Komenčana Zdeneta Cibaška, - NOGOMET tretji pa je bil Desire z voznikom Bocem iz KK Ljubljana. V drugi skupini enako starih kasačev, vendar z manjšim zaslužkom, je odšla zmaga v Ljutomer. Zmagal je Lavitas Bla-ser z voznikom Brankom Puhar-jem. Druga je bila Aja z voznikom Damjanom Oražmom iz KK Ljubljana, tretji pa Primi II z voznikom Janezom Kolarjem iz Ljubljane. • .1.Košnjek SET Vevče in Primorju iz Ajdovščine. Hud pa bo tudi boj za obstanek, saj izpadejo iz lige štiri moštva. Nogometaši Jelena Triglava iz Kranja so začeli s treningi sredi julija. Kot je povedal trener Božidar Jovičevič, potekajo priprave normalno. Vadijo v Kranju vsak dan, najmanj poldrugo uro. Moštvu se je priključilo precej novih igralcev, zato jih je treba preizkusiti. V kolektiv so se lepo vživeli in se dobro počutijo, sedaj pa je treba za take odnose poskrbeti tudi na igrišču, je dejal Jovičevič. V načrtu imajo 7 ali 8 trening tekem, prva pa utegne biti že konec tedna na Bledu z enim od italijanskih drugoligašev, ki prihaja na priprave na Bled. V Kranju namreč temeljito preurejajo nogometno igrišče. • J. Košnjek Končana občinska liga Tržič, julija - V organizaciji Športne zveze Tržič in izvedbi Nogometnega kluba Tržič se je pred dnevi končala letošnja občinska liga v malem nogometu. Sodelovalo je 11 ekip, ki so se pomerile vsaka z vsako. Največ uspeha je imela ekipa Gostilne Pr' Slug, ki je zmagala s 15 točkami pred favoriziranima ekipama Sambe in Stopa s po 14 točkami. Največje presenečenje je uvrstitev ekipa Malega princa na 4. mesto s 13 točkami, saj so to ekipo sestavljali le kadeti NK Tržič. Na naslednja mesta so se uvrstile ekipe: 5. Tokos, 6. Blue Racers in 7. Lambada, vsi po 12, 8. Zlit 8, 9. Parni valjak 5, 10. Peko 4 in II. Poliuretan 1 točka. Tekmovanje je potekalo na nogometnem igrišču Pod gradom v Tržiču, bilo je dobro organizirano in je potekalo brez zapletov, za kar gre zahvala prizadevnim izvajalcem. • J. Kikel Kranjski derbi dobilo prvo moštvo Kranj, 26. julija - V nadaljevanju vaterpolskega prvenstva sta bili odigrani šesto in sedmo kolo. Prvenstvo se prekinja za štirinajst dni, saj odhaja reprezentanca na zanimivo turnejo na Malto. 19 (5 : 6, 1 : 7, 4 : 4, 2 VI. kolo: VVORTHERSEE : TRIGLAV I 12 2) Celovec, igrišče na Vrbskem jezeru, sodnika Podvršček in Marinček iz Kranja. TRIGLAV I: Homovec, Hajdinjak 1, Margeta 1, Baldcrman 1, Grabeč 2, Cadež 5, Gantar, Mervič, Vidic, Močnik, Peranovič 2, Štromajer I, Troppan 6, Čimžar. Igralci Triglava so zasluženo osvojili novi par točk. Tekma v prvi četrtini je bila izenačena, zato tudi majhna razlika v zadetkih. V drugi četrtini je Triglav pokazal svojo kvaliteto in si ustvaril prednost sedmih zadetkov. V nadaljevanju je trener Kranjčanov Rado Cermelj dal v igro pionirje (Čimžar, Mervič, Vidic in Močnik), kar so domačini izkoristili, tako so se obe četrtini končali neodločeno. FOTO KOSI KRANJ 90 : TRIGLAV II 17 : 12 (4 : 2, 6 : 4, 2 : 6, 5 : 0) Kranj, letno kopališče, sodnika Baldcrman in Pičulin i/ Kra nja. Foto Kosi Kranj 90: Dejak, Vončina 2, Brinovec 4, Zupanič, Kosi, Rozman 3, Radonjič, Pičulin I, Jerman 2, Celar, Veličkovič 3, Hajdinjak, Rauter 2, Kociper. Triglav II: Kavčič, Košir 2, Klofutar I, Bečič 7, Alidžanovič I, Galič I, Podjed, Klančar, Antonijevič, Štromajer. V derbiju kola je ekipa Foto Kosi Kranj 90 prikazala doslej svojo najlepšo igro. Že v prvi četrtini so si priigrali prednost dveh zadetkov. To prednost so v drugi četrtini samo potrdili in vodili že s štirimi zadetki. V nadaljevanju je na sceno stopil mladi Flvir Bečič, ki je bil nerešljiva uganka za domačine. V zadnjem delu so Triglavani popolnoma popustili, igralci Foto Kosi Kranj u0 pa so to izkoristili in to četrtino dobili s 5 : 0. VII. kolo: NEPrUN : FOTO KOSI KRANJ 90 13 : 14 (5 : 1, 3 : 4, 3 : 4, 2 : 5) ( olje, bazen pri hotelu Merx, sodnika Marinček in Baldcrman iz Kranja. Igralci ekipe Foto Kosi Kranj 90 so bili najsrečnejši Že izgubljeno tekmo s Celjani so v zadnjih dveh minutah spremenili v zmago. NajzasluŽnejii /a ta podvig je bil Andrej Rauter, ki je dosegel kar šest zadetkov. V zanimivi tekmi je bilo tudi nekaj nervoze, kar je povzročilo izključitev s pravico zamenjave igralca Kranja Sandija Jermana. TRIGLAV II : TRIGLAV I 12 : 30 (2 : 6, 4 : 9, 2 : 7, 5 :8) Kranj, letno kopališče, sodnika Podvršček in Pičulin iz Kranja. TRIGLAV II: Kavčič, Košir 2, Klofutar I, Bečič 6, Bukovac I, Alidžanovič I, Galič I, Podjed 1, Klančar, Antonijevič, štromajer. TRIGLAV I: Homovec, Hajdinjak I, Margeta 3, Baldcrman I, Grabeč 2, Cadež I 1, Gantar, Čimžar, Vidic I, Stirn 3, Peranovič, Troppan 6. V igri dveh Triglavov je zmaga pripadla igralcem Triglava «• Izkušeni igralci prve ekipe so že v začetku tekme ustvarili prLr uost štirih zadetkov in to vodstvo povečevali i/ četrtine v četrtino. Najbolj navdušen za igro je bil Uroš Cadež, ki je dosegel kaf 11 zadetkov. II. LIGA! V Kranju je bil tretji turnir drugoligašev. Vodovodni stolp : Kamnik 13 : 11 (I : 1. 3 : 3, 6 : 4, 3 : 3) Vodovodni stolp so nastopili: F. Rebolj, Veličkovič I, Vukanac Podvršček, B. Baldcrman, I arčnik, T. Baldcrman 4, ( hvatal, Rebolj I, Naglic 4, I inžar, Kodek; Maribor : Žiisterna 7 : I3(J \ 4, 2 : 4, I : 3, 3 : 2); Koper II : Kokra 5:12(1 : 2, I ; 3, 2 : 4, 1 ' [) Z« Kokro so igrah: Plavc, / Malavasu J, Strgar, KrašoveC * Svare I, Malešu \ Stiužnik I, M Mala\ asio l; Vodovodni stolp • Maribor 12 : 10 (2 : 0, 3 : 5, 3 : 3, 4 : 2). Vodovodni stolp |c igr;" s postavo: F. Rebolj, B. Balderman, T Balderman I, Podvrste* Veličkovič, B. Rcboli 6, Jože Rebolj, Vukanac 4, I inžgar, I -'r' čnik. Naglic I, laka Rchol|, kodek PrvenitVO druge lige bo končano v soboto, I avgusta 1(>4'*" ko bo v Mariboru zadnji turnir. • J. Marinček i% GLASOVA StotinkA MARKO POR, LETOŠNJI DRŽAVNI PRVAK V TENISU za MEDNARODNO UVELJAVITEV JE POTREBNO TUDI VELIKO DENARJA Kranj, 24. julija - Marko Por iz Kranja, član teniškega kluba Triglav, je na letošnjem državnem teniškem prvenstvu v Ljubljani v finalu premagal prvega nosilca Blaža Trupeja iz Medvod in postal prvi državni prvak samostojne Slovenije. Marko, kaj vas je "zaneslo" v tenis? Samo bližina igrišč (Marko namreč stanuje le par sto metrov od teniških igrišč na kranjskem štadionu) ali še kaj drugega? "Igranje tenisa je že družinska tradicija: oče gaje igral, sestra je tudi tekmovala in se uvrstila celo v polfinale jugoslovanskega mladinskega prvenstva. Razumljivo je, da sem se v takšnih okoliščinah tudi jaz odločil za tenis. Igrati sem ga začel, ko še nisem bil star deset let, bolj resno pa pri šestnajstih letih. Prve boljše rezultate sem dosegel pred tremi leti, ko sem na turnirju v Umagu osvojil prvo ATP točko in se po težkih kvalifikacijah uvrstil na svetovno mladinsko prvenstvo. Ob koncu 1989. leta sem bil na mladinski jakostni lestvici 44. na svetu. Da sem lahko nastopal na mednarodnih turnirjih, se moram zahvaliti predvsem sponzorju Miranu Jancu iz Ljubljane." Tenis ste resno začeli igrati dokaj pozno, šele pri šestnajstih? "Igral sem ga že tudi prej, vendar sem treniral le trikrat na teden. Zdaj treniram dvakrat na dan, skupno povprečno po tri ure. Trening je predvsem Pozimi, medtem ko poleti veliko nastopam na turnirjih." Kakšne so v Kranju možnosti Za vadbo? "V dvorani Gorenjskega sejma lahko pozimi igramo, kadar hočemo, vendar pa je problem v tem, ker so tla "hitra" in ker je zelo hladno. Lansko zimo sem skupaj s klubskim kolegom Žigo Janškovcem ter z Blažem Trupejem in Borutom Urhom treniral tudi v Ljubljani, kjer so za vadbo zelo dobre možnosti. Da je bila vadba uspešna, dokazujejo tudi letošnji rezultati. Upam, da mi bo klub omogočil trening v Ljubljani tudi v letošnji zimi." Kdo vas trenira? "Treninge organizira klub, sicer pa svojega trenerja nimam. Veliko mi svetuje oče, pomagava pa si tudi z videoka-mero, ki lahko celo bolje kot trener pokaže igralcu njegove pomanjkljivosti in slabosti v igri." Kaj opažate, ko gledate svojo igro? "Opažam, da še nisem dovolj zanesljiv v "returnu" in pri "volejih" in da sem v igri kljub dobrim kondicijskim pripravam še vedno nekoliko prepočasen." Kaj je vaše glavno "orožje" -servis, igra pri mreži... ? "Vso igro gradim na dobrem servisu in na taktiki. Ker sem doslej že precej nastopal na mednarodnih turnirjih, imam tudi zaradi izkušenj nekaj prednosti pred ostalimi igralci, predvsem pa pred mlajšimi. Zdaj skoraj vsak teden igram v Avstriji." Ste na državnem prvenstvu pričakovali zmago? "Na prvenstvu so igrali skoraj isti tekmovalci, kot so prej na turnirjih za slovenski pokal, na katerih sem skoraj vedno v finalu igral z Blažem Trupejem VABILA, PRIREDITVE IZLET NA BAVARSKI GRINTAVEC Planinsko društvo Radovljica prireja v soboto, 1. avgusta, planinski izlet na Bavški ^nntavec. Posebni avtobus bo ob 5. uri zjutraj odpeljal izpred avtobusne postaje v Radovljici. Cena prevoza je 500 SIT, prijave Da sprejemajo danes, jutri in v četrtek med 16. in 18. uro v pisarni Planinskega društva Radovljica (telefon 75-544). • J.K. SKI RADOVLJICI MOSTVENI MEDNARODNI ŠAHOV-I TURNIR - Šahovsko društvo Murka razpisuje za nedeljo, 2. ^vgusta, ob 10. uri v grajskem drevoredu poleg hotela Grajski °r v Radovljici 19. mednarodni moštveni šahovski turnir v po-astitev praznika občine Radovljica. Prijave bo sprejemal sodnik uo začetka tekmovanja. Pristopnina je 400 SIT. • J.K. N VELIKI TRIATLON V NOVEM MESTU Triatlonski klub . PVo mesto pripravlja za soboto, 15. avgusta, veliko triatlonsko CKmo na srednji razdalji: 2 kilometra plavanja v Krki, 76 kilo-etrov kolesarjenja in 20 kilometrov teka. Nastopili bdodo lah-° triatlonci, ki so dopolnili 18 let. Start bo ob 12. uri. Prijave ^Prejemajo do 31. julija. Kot prijava velja plačilo startnine 1.500 Ion .P0. P°^n' položnici z navedbo svojih podatkov. Naslov: Triat-Do k'Ub Novo mesto' s,avka Gruma 34, 68000 Novo mesto. Vsa NjaLSn,,a da^M po tclefHnih (()6S) 26645, 65491, 23026 in 28358. »n: n,n° w ho mogoče prijaviti še do 10. avgusta, vendar bo star-tn,na 2.000 SIT. • J.K. iz Medvod. Edina neznanka sta bila Breznik in Božič, ki nista tekmovala za slovenski pokal in za katera se ni vedelo, kako igrata. Na prvenstvu se je pokazalo, da ne izstopata. Spet je bil finale enak kot že večkrat doslej. Trupeja sem letos pred prvenstvom dvakrat premagal, tretjič mi ga je uspelo še v Ljubljani." Se je z zmago na državnem prvenstvu spremenil tudi vrh slovenske lestvice najboljših tenisačev? "Trupej še naprej ostaja prvi nosilec. Razlog je v tem, da se pri točkovanju polovica točk šteje od lani, jaz pa sem lani zaradi služenja vojaškega roka igral bolj malo. Trupejeva lanska prednost je tolikšna, daje z letošnjimi uspehi ne morem nadoknaditi. Letos sem imel tudi nekaj smole. Pred državnim dvoranskim prvenstvom sem se namreč poškodoval in nisem igral." Je to tudi razlog, da bo na olimpijske igre v Barcelono odpotovala dvojica Blaž Trupej - Iztok Božič? "Na kvalifikacije za turnir posameznikov smo šli vsi trije, vendar nihče ni uspel. Za dvojice je zveza predlagala Trupeja in Božiča, ki sta bila lani na slovenski lestvici najboljša, vendar j5a sta bila po rezultatih dvojic na svetovni ATP lestvici uvrščena za mano. Skupaj z Božičem sva lani zmagala tudi na turnirju Istrska riviera v Umagu." TRIATLON V BOHINJU Kogoju tudi odličen tek ni pomagal Ko se je Iztoku Kogoju pokvarilo kolo, sta se za zmago "spopadla" Jani Tomšič in Damijan Žepič. Za Natašo Nakrst - Kosmač je bil v Bohinju le lažji trening. Ribčev Laz, 25. julija - Turistično društvo Bohinj je v soboto prvič pripravilo mladinski triatlon in že tretjič članskega. Sodelovalo je 145 tekmovalcev, med njimi tudi šest Italijanov in Madžar. Mlajši so morali preplavati od 100 do 500 metrov, prekole-sariti 6 do 17 kilometrov in preteči od 500 metrov do pet kilometrov, starejši pa preplavati poldrugi kilometer, prekoiesariti 36 kilometrov in za konec preteči še 10 kilometrov. Med moškimi je bil presenetljivo najhitrejši 30-letni Jani Tomšič, med ženskami pa prepričljivo naša najboljša triatlonka, 30-Ietna Nataša Nakrst - Kosmač, ki se bo oktobra udeležila svetovnega prvenstva v dolgem triatlonu na Havajih. "Triatlon s tolikšnim številom udeležencev je za Bohinjce velik organizacijski zalogaj," je po triatlonu povedal tajnik turističnega društva Marjan Malej in poudaril, da je pri organizaciji sodelovalo okrog 180 ljudi in da tudi letos prireditve ne bi zmogli brez bohinjskih gasilskih društev. Čeprav so nevihte nekajkrat "zmotile" tekmovanje, pa je bilo kislo vreme tudi svojevrstna prednost. Le težko si predstavljamo, kakšen prometni "zamašek" bi nastal zaradi zapore ceste v času kolesarjenja, če bi Bohinj v soboto obiskalo tudi nekaj tisoč kopalcev. Devet triatloncev je poldrugi kilometer plavanja v Bohinjskem jezeru, 36 kilometrov kolesarjenja po zgornji in spodnji bohinjski dolini ter 10 kilometrov teka ob jezeru zmoglo prej kot v dveh urah. V plavanju je bil najhitrejši Matija Med-vešček, po kolesarjenju je imel Damjan Žepič pet sekund prednosti pred Janijem Tomšičem, ki je v teku razliko nadoknadil in si "prigaral" še 15 sekund prednosti. Naš sicer najuspešnejši triatlonec Igor Kogoj je tokrat imel smolo. Med kolesarjenjem mu je pokvarilo kolo, v cilj je prikolesaril s skoraj petminu-tnim zaostankom za najboljšim in čeprav je bil v teku prepričljivo najhitrejši, je bil še vedno za več kot dve minuti "prekratek" za zmago. Med ženskami ni bilo presenečenja: zmagala je Nataša Nakrst - Kosmač, ki je bila med vsemi moškimi na 15. mestu. Kakšne so možnosti za mednarodno uveljavitev, za prodor v svetovni vrh? "To je zelo težko, predvsem pa je treba veliko sredstev za igranje na turnirjih pa tudi odpovedovanja, trdega dela in vztrajnosti. Rezultati se pokažejo šele po enem ali dveh letih igranja v mednarodni konkurenci." Študirate? "Obiskujem prvi letnik Fakultete za šport. Nekaj izpitov mi sicer še manjka, vendar upam, da ga bom naredil." Boste šolo podrejali tenisu? "Na fakulteti gredo vrhunskim športnikom zelo na roko, zato si želim, da bi bil uspešen v šoli in v športu. Ce mi bo le uspelo zbrati dovolj finančnih sredstev, bom še enkrat poskusil v mednarodni konkurenci in na turnirjih, ki veljajo za ATP točke. Moj cilj je čimboljša uvrstitev na svetovni lestvici. Izkušnje drugih kažejo, da do tristotega mesta še nekako gre, potem pa je vse težje. # C. Zaplotnik, slika: G. Šinik DRŽAVNO MLADINSKO ATLETSKO PRVENSTVO Umnikova spet prek šest metrov Ljubljana - V soboto in v nedeljo je bilo v Ljubljani državno atletsko prvenstvo za mlajše mladince in mladinke. Na prvenstvu so sodelovali tudi mladi atleti in atletinje kranjskega Triglava, ki so osvojili eno zlato, dve srebrni in eno bronasto kolajno. Marcela Umnik, ki je na članskem državnem prvenstvu prejšnji teden izpolnila normo za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu, je tudi tokrat skočila v daljavo več kot šest metrov (6,02) in prepričljivo zmagala; v isti disciplini pa je bila Saša Eberl s skokom 5,38 metra četrta. Brigita Langerholc je bila druga v teku na 300 metrov (41,58), Tomaž Benegalija pa drugi v metu diska (40,40). F.dino bronasto kolajno za Triglav je osvojil Anže Rener, ki je 300 metrov pretekel v času 46,49. Rener je bil tudi šesti v teku na 100 metrov, Žiga Lasič pa šesti v metu kopja. Poklicni trener kranjskih atletov Dobrivoje Vučkovič je z rezultati zadovoljen, izkupiček pa bi bil zanesljivo še boljši, če bi Umnikova lahko nastopila v teku na 100 metrov, ženska štafeta pa v teku 4 x 100 metrov. • CZ. Kaj so povedali zmagovalci? Tea Lapajna iz Škojje Loke: "Najtežje je bilo na teku oz. pri prehodu s kolesarjenja na tek. V začetku sem imela trde noge, potem pa je bilo vedno bolje." Klemen Pipan iz Kranja: "Nekdaj sem v kranjskem Triglavu treniral plavanje, zdaj se ukvarjam samo s triatlonom. V plavanju mije šlo najlažje, najtežje pa v kolesarjenju, kjer so me namučili vzponi." Damjan Žepič iz Kranja: "Na bohinjskem triatlonu sem sodeloval še malo utrujen od dolgega triatlona, na katerem sem nastopil pred dvema tednoma. Odločitev o zmagovalcu je "padla" v teku. dva kilometra pred ciljem, ko je Jani Tomšič pospešil in si pridobil nekaj prednosti. Upam, da se bom do državnega prvenstva v Celju že spočil in da se bom Janiju lahko oddolžil za poraz v Bohinju. " Igor Kogoj, član triatlonskega kluba Novo mesto: "Z bohinjskega triatlona se vračam z novo izkušnjo. Čeprav se mi je med vožnjo pokvarilo kolo in sem za menjavo kolesa izgubil precej dragocenega časa, sem ostal zbran in normalno nadaljeval tekmo. Tekel sem odlično in bil za približno tri minute hitrejši od vseh." Jani Tomšič: "Najbolj sem zadovoljen z rezultatom plavanja, sicer pa je na razplet vplivala okvara na Kogojevem kolesu." Nataša Nakrst - Kosmač: "V Bohinju je bil zame le lažji trening. Oktobra bom sodelovala na svetovnem prvenstvu v dolgem triatlonu na Havajih, kjer bom morala preplavati 3,8 kilometra, prekoiesariti 180 in preteči 42 kilometrov. "■ Rezultati - dečki 1:1. Mark Brajnik, 2. Franci Sinur, 3. Jure Ceč; deklice 1:1. Maja Debenec; dečki II: 1. Matic Osov-nikar, 2. Miha Grm, 3. Aleš Burnik; deklice II: 1. Neža Osovni-kar, 2. Polona Hafner; dečki III: 1. Marko Žepič, 2. Rok Oblak, 3. Tomaž Oblak; Deklice III: 1. Tea Lapanja, 2. Nuša Žibert, 3. Maruša Krkač; mlajši mladinci: 1. Klemen Pipan, 2. Benjamin Bedekovič, 3. Peter Žnidar; mladinci I: 1. Matija Medvešček, 2. Matjaž Filipič, 3. Jaka Švent; mladinci II: 1. Damjan Žepič, 2. Grega Hočevar, 3. Primož Pšeničnik; člani I: 1. Jani Tomšič, 2. Miro Kregar, 3. Janez Marinko; člani II: I. Igor Kogoj, 2. Silvo Benedik, 3. Bojan Debenec; mL veterani: I. Brane Breznikar, 2. Jože Tanko, 3. Lojze Oblak; st. veterani: I. Matija Horvat, 2. Štefan Dežman, 3. Jure Slapničar; superve-terani: 1. France Cokan, 2. dr. Josip Turk; članice : 1. Nataša Nakrst - Kosmač, 2. Darja Ažman, 3. Špela Malovrh; veteranke: 1. Greta Rozman, 2. Olga Grm, 3. Magda Menegalija. • C. Zaplotnik Charles Webb 45 DiPLOMIRflNEC Prevedle kran/ske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohor/a dol., Vraga!" je odgovoril g. Robinson. "Ostanita, kolikor "'»o hočeta I Vrata'>0,crn \° je E'aine vstopila v avto, je Benjamin zaloputnil p|0£ti'.^a °blel in se usedel za volan. Vžgal je motor in spclial od „^loja mama je danes čudna," je spregovorila Elaine. KaJ pa je rekla r "Kaj?" "Hočem reči, o čem sploh govoriš?" "Moja mama," je ponovila Elaine. "Zaradi nečesa je danes v nekakšnem transu. Mislim, da ji mora nekaj rojiti po glavi." "Kaj?" "Ne vem, kaj." Benjamin je zavil in po dovozu zapeljal na avtocesto. "Ne poznaš je prav dobro, kajne?" je vprašala Elaine. "Ne." "Bojim se, da misliš, kako obupno neuglajena da je." "Ali se mi zaradi nje opravičuješ?" "Ne," je odgovorila Elaine. "Samo ... bojim se, da bi si ustvaril napačno mnenje o njej. Danes je pač nekam čudno razpoložena." Benjamin je pritisnil pedal na plin do dna in se preusmeril na prehitevalni pas. Avtomobil za njim je potrobil. Benjamin je pogledal v ogledalo in nato bliskovito skrenil na pas za najhitrejša vozila. "Sedaj živiš doma," je rekla Elaine. "Je tako?" "Tako je." Pokimala je. "Ali imaš že kakšne načrte?" je vprašala. "Ne." "Se ne misliš na kakšno službo? Ali podiplomski študij ali kaj podobnega?" Benjamin je naglo zavil nazaj na srednji vozni pas, zahupal in sunkovito zapeljal pred spredaj vozeči avtomobil. Elaine ga je pogledala izpod čela, nato pa se je spet zazrla na cesto. "Kaj pa nagradna štipendija, ki si jo dobil?" je vprašala. "Kaj je z njo?" "Kaj si storil z njo?" "Proč sem jo vrgel," je odsekal Benjamin. "Kaj?" "Proč sem jo vrgel!" "Oh," je rekla Elaine. "Zakaj pa si to storil?" Benjamin je drvel tik za odbijačem spredaj vozečega avtomobila in hupal. Šofer je dvignil roko ter mahal Benjaminu, naj neha hupati. Benjamin se je še vedno držal nekaj centimetrov za njim in kar naprej hupal. Nazadnje je bil sosednji vozni pas le prost in možak je smuknil nanj. Benjamin je švignil naprej. "Je kaj narobe?" je vprašala Elaine. "Ne." "Ali vedno voziš takole?" "Ja." Elaine se je spet zazrla predse na cesto. Club Renaissance je bil prvi nočni lokal, kamor sta vstopila. Tik za vhodom je Elaine podala plašč dekletu preko pulta. Moški v smokingu ju je odpeljal do mize sredi sobane. Razen nekoga, ki je sam sedel v kotu, sta bila edina gosta v lokalu. Na drugem koncu je bil podij za orkester. Na njem so bili klavir in bobni, toda nihče ni igral nanje. "Bi večerjala?" je vprašal Benjamin, ko so jima servirali pijačo. "Prav rada kaj malega." "Prinesite jedilni list," je rekel Benjamin natakarju. "Večerja za dva, gospod?" "Ne," je odvrnil Benjamin. "Samo zanjo. Natakar je pokimal in izginil. Ruski gospodarstveniki v Sloveniji in na Gorenjskem Rusi iščejo nove gospodarske partnerje Kranjska Gora, 27. julija - Ruski gospodarstveniki, ki so bili na neuradnem obisku v Sloveniji, so se mudili tudi v Kranjski Gori, v hotelu Lek. Za zdaj le še proučevanje možnosti za aktivnejšo medsebojno trgovsko sodelovanje. Plin iz Rusije, v Rusijo pa zdravila in lesni premazi. Ob koncu tedna se je v Sloveniji mudila ruska delegacija, v kateri so bili večinoma gospodarstveniki. V Sloveniji so bili na neuradnem obisku, vodil pa jo je član predsedstva ruske federacije Glaskov Aleksej Leonardovič. Med štiridnevnim obiskom v Sloveniji so si gostje ogledali nekaj slovenskih tovarn: Lek, Litostroj in nekaj zasebnih firm. Srečanje s slovenskimi predstavniki političnega in gospodarskega življenja je bilo predvsem informativnega značaja in niso podpisali nobenih konkretnih poslovnih pogodb ali sporazumov. Gostje so se le seznanili z možnostmi nadaljnjega sodelovanja med Rusijo in Slovenijo. iz Slovenije SPEA. Predsednik tega združenja Sašo Slavec je o obisku visoke ruske delegacije dejal: »Februarja letos smo se na konferenci na Bledu dogovorili, da nas ruski predstavniki obiščejo in da se na neformalnem obisku dogovorimo o potencialnih možnostih gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Rusijo. Zanimivo se mi zdi, da so v delegaciji sami izobraženi mladi ljudje, ki predstavljajo ožje jedro ekonomskega dela ruske vlade. Ruski predsednik Jel-cin pač meni, da s starimi kadri ne more začeti nujnih reform. Hvalevredno je, da nam je pri organizaciji pomagal Lek iz Ljubljane, saj SPEA, ki je zdru- da ni več bistvene razlike med državnim in zasebnim sektorjem.« Direktor Leka Metod Dragonja pravi: »Z veseljem smo gostili rusko gospodarsko delegacijo, saj Lek dobro sodeluje z ruskimi gospodarskimi partnerji. Predvsem izvažamo v Rusijo zdravila in tega izvoza je za okoli 20 do 30 milijonov dolarjev letno. Vendar pa tokratno srečanje ni bilo srečanje v smislu sklepanja novih poslov, saj so se ruski predstavniki želeli najprej samo seznaniti z možnostmi, ki jih ima na gospodarskem področju Slovenija.« Glaziev Sergej Jurjevič, prvi pomočnik ministra za ekonomske zadeve pri ruski vladi, nam je dejal: »Moji vtisi so vtisi iz pogovorov in srečanj s predstavniki slovenskih vladnih in poslovnih krogov. V glavnem veje iz teh pogovorov iskreno prizadevanje. V Rusiji obstaja velik interes pri iskanju novih partnerjev in naši podjetniki potujejo po vsem svetu in po vseh državah in mnogi prihajajo tudi v Slovenijo. Kot mi je znano, je med ruskimi in slovenskimi podjetji že zdaj mnogo skupnih načrtov in namer, ki bodo v bližnji prihodnosti na konkretnih področjih postali konkretni poslovni stiki. Kakšna pa bo struktura medsebojnega gospodarskega sodelovanja, pa bomo še videli. Zanesljivo je za zdaj le, da je bistven uvoz vaših medicinskih izdelkov in zanesljivo je tudi, da bodo ruski partnerji uvažali vaše izdelke za obdelavo lesa. Z naše strani pa bomo predvsem spodbujali izvoz ruskih proizvodov na osnovi posebnih sporazumov. Gre za dobave ruskega plina v Slovenijo in posebni sporazumi so možni tudi na drugih področjih. Prav zdaj proučujemo trgovinske sporazume med Slovenijo in rusko federacijo. Ko bo rubelj konvertibilen, bomo lahko prešli na obračun v lastnih valutah, saj bi bili taki vzajemni obračuni veliko bolj enostavni. Vtisov imamo veliko in verjamem, da bo naš obisk pripomogel do aktivnejše trgovine med državama.« Vasilij Sergej Aleksandrovič, svetnik predsedstva in vodja delovnega centra ekonomskih reform pri predsedstvu ruske federacije: Metod Dragonja Ze v Ljubljani so poudarili, da je Slovenija za Rusijo zanimiv gospodarski partner, saj je najbolj razvita država bivše Jugoslavije. Slovenska podjetja že nekaj časa sodelujejo z ruskimi, vendar se je izvoz v zadnjem letu v Rusijo precej zmanjšal. Lek je leta 1989 izvozil v Sovjetsko zvezo za 36 milijonov dolarjev, letos pa tega izvoza ne bo za več kot 25 milijonov dolarjev. Tudi Belinka kot Lek imata z ruskimi partnerji kapitalske povezave, saj je Belinka lani v Moskvi ustanovila mešano podjetje. To mešano podjetje bo po predvidevanjih prihodnje leto proizvedlo 1500 ton lesnih premazov, povpraševanje po teh proizvodih pa je zaradi obsežne ruske pohištvene industrije precejšnje in zato upajo na še večjo proizvodnjo. Pobudo za srečanje slovenskih in ruskih gospodarstvenikov je dalo združenje zasebnih podjetij Sašo Slavec ženje slovenskih podjetnikov, še nima tako veliko ljudi. Veseli smo bili tudi, da je rusko delegacijo na Brdu sprejel predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar. Sprejel bi jih tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, a je moral na pot v Barcelono. Ruska delegacija se je srečala tudi s predsednikom Slovenskih krščanskih demokratov Lojzetom Peterletom. Pobudnik za takšne vrste sodelovanja in stikov pa je dr. Ljubo Sire in prav njemu se moramo zahvaliti za to srečanje. Minilo je v prijetnem vzdušju in v želji po nadaljnjem sodelovanju. Pravijo, da jim bo veliko stvari, ki so jih videli, ostalo v spominu: predvsem so bili, denimo, presenečeni nad vzorčno zasebno kmetijo v Mariboru. Kar niso mogli verjeti, da je na zasebni kmetiji prireja mleka tako visoka, da je kmetija tako dobro organizirana, čista in poslovna - Glaziev Sergej Jurjevič da bi vzajemno sodelovali, si pomagali in krepili rusko - slovensko gospodarsko sodelovanje. Zal naša vzajemna trgovina ne doživlja najboljših časov, vendar pa obstaja oboj* stranka želja po boljšem sodelovanju in trgovanju. Prepričan sem, da se bo obseg vzajemne trgovine povečal. Mi smo v Rusiji v zadnjih šestih mesecih korenito spremenili zunanjo trgovino - v bistvu gre za likvidacijo državnih monopolov in v zunanji trgovini prehajamo na trgovanje med posameznimi podjetji in poslovnimi partnerji. Zaradi znanih sprememb v samem političnem in gospodarskem življenju je prišlo začasno do zmanjšanja ruskega sodelovanja z drugimi vzhodnoevropskimi državami. Stare sistemske oblike so prenehale delovati, a sedaj hitro potekajo novi trgovinski odnosi, izključno med posameznimi podjetji ene ali druge države. Vasilij Sergej Aleksandrovič »V Sloveniji nisem prvič: prišel sem že leta 1977 in rad imam to deželo in ljudi, tu imam veliko prijateljev. Slovenija in Rusija iščeta nove poti sodelovanja in po mojem mnenju je prav zdaj čas za tesnejše stike. Ne gre le za ekonomsko sodelovanje, gre tudi za kulturno in umetniško sodelovanje med dvema državama. In ne nazadnje gre tudi za pristnejše človeške odnose, ki jih prejšnji dogmatični režim ni dopuščal. V Slovenijo bi lahko prihajali ruski turisti, saj imate morje in planine, ki so prav čudovite, lahko bi sodelovali na športnem in drugem področju. Prav zato že načrtujemo ustanovitev slovensko - ruskega društva ali kluba. Moramo se bolje spoznati, spoznati kulturo, saj sem prepričan, da ruski ljudje ne Slovenije in ne njene kulture sploh ne poznajo dovolj.« • D. Sedej Obvezna oznaka SLO na vozilu Oznake slovenskih motornih vozil so leto in mesec dni po osamosvojitvi izredno pestre: v soboto in nedeljo smo v naši poletni turistični patroli obiskali najbolj oblegana gorenjska parkirišča ob poletnih vikendih in ugotovili porazne podatke: manj kot dve tretjini vozil ima oznako SLO, nekatera imajo samo SL, debela tretjina (šteli smo le osebne avtomobile!) pa je brez oznake SLO ali pa z oznako YU. Predpisi pa so jasni: republi ški parlament je v začetku tega meseca notificiral mednarodno konvencijo o cestnem prometu. Po tej konvenciji mora imeti vsako vozilo na zadnji strani tudi mednarodno oznako države, v kateri je registrirano. Za slovenska vozila je predpisana mednarodna oznaka SLO -predpisuje jo tudi veljavni slovenski Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa. Po tem zakonu vozilo brez oznake SLO ne sme zapustiti države -kako je brez nalepke SLO na zadnji strani vozila, so že občutili prenekateri slovenski vozniki na avstrijskih in italijanskih cestah. Priporočilo Ministrstva za notranje zadeve kaže upoštevati: opremite svoje vozilo z nalepko SLO, če tega še niste storili. Obenem odstranite nalepko YU (če je še vedno na vašem vozilu), registrske tablice pa so veljavne stare in nove - o grbu Slovenije namesto rdeče zvezde pa priporočila ni, temveč le spoštovanje do državnih simbolov. Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do.17. ure osebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporočila lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave za torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -uspeh bo Vaš! Počitnice v PLAVI LAGUNI POREČ v vrhuncu sezone po posebno ugodnih cenah 7-dnevnih paket aranžmajev Termini: 1. 8. in 8. 8. 1992 Hoteli: MATERADA, LOTOS, ALBATROS in DELFIN polpenzi- on 11.200 oz. 9.800 SIT, penzion 13.300 oz. 11.900 SIT Bungalovi ŠPADIĆI: prehrana v h. Materada polpenzion 9.800 oz. 8.400 SIT, penzion 11.900 oz. 10.500 SIT 4 posteljni apartmaji ASTRA: najem 21.000 oz 16.800 SIT V ceno smo vključili takso, gala večerjo (razen za ap. goste), šolo smučanja na vodi za otroke in odrasle in šolo tenisa za otroke. Znatni popusti za otroke, tudi do 100 odstotkov. INFORMACIJE: vaša agencija ali po telefonu 0531/31 -822, 34-122, fax 32-026 MALI OGLASI obvestila ^217-960 aparati stroji KUPERBUSCH, star 5 let, malo rabljen menjam za plinski štedilnik (2 gorilnika). Jože, Zapoge 12, Vodice. 9805 PANASONIC, brezžični TELEFONI, TAJNICE in FAXI - novo, nerabljeno, prodam, flf 632-595 9811 BARVNI TV Iskra Montreal (ekran 51 cm), ugodno prodam, 9 217-409_ 9827 Barvni TV Sharp, star dve leti, Piškur, Zlato polje 3/d 9834 SKOBELNI STROJ SCM , prodam. •» 78-971_9836 Nov, brezžični TELEFONSKI APA RAT, prodam, g 47-486 9846 ZADNJI traktorski NAKLADALEC, prodam. Dvorje 32 9864 PC XT, 360 K in 720 K FDD, ČB mo-nitor, tipkovnica, prodam, 9 45 331 9866 RTV servis Gorenje, Samsung, Iskra - popravila na domu. 9 216 945_9869 KOMBINIRAN BOJLER, 150 I, čisto nov, po zelo ugodni ceni, prodam 621 131_9887 MOTORNO ŽAGO Stihi 0,41, do-bro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. 9 633-367, po 17. uri. 9889 gr. material BETONSKO ŽELEZO, premer 6. 8 in 10 mm v kolutih, prodamo. 9 85 176, do 15. ure_9156 KLASIČNI PARKET po ugodni ce ni. Koselj, Duplje. W 47 193 9804 KOPALNICO (peč. kad in bojler, 8 I) rabljeno, prodam. 9 725-213 '__9808 HRASTOVE suhe PLOHE in lipove DESKE, 3 cm, prodam. » 78 979 _9839 STAVBNI LES, dolžine 8 m, razli čne debeline in suhe COLARICE. g 48 051_9847 400 kosov SILIKATNE OPEKE, pro dam. * 84 535 9858 izobraževanje MATEMATIKO, uspešno instruiram* 323 131 9844 kupim PRIZME, smrekove ali borove, su he, prvovrstne, kupim. 9 421 645 _9810 HLADILNIK, po možnosti prime ren za camp prikolico, kupim 9 79 607 _9821 Rabljene salonitne PLOŠČE, ku-9840 Dim. • 70 350 RENAULT 4 GTL, letnik 1987, ku pim « 725 687 9886 kolesa Naša dežurna turistična patrola je gledala in štela - da je debeli dve tretjini vozil brez nalepke SLO in so vmes še vozila z YL, dokazuje fotografija. MOŠKO KOLO Rog, 5 prestav, do bro ohranjeno, prodam * 70 204 _9799 KOLESI Favorit, novi, moško na 5 prestav in iensko na 10 prestav, zelo ugodno prodamo 9 74 358 _9812 AVTOMATIK A3 ML, letnik 1987, prodam 9 310 240, po 15. uri _9819 MOTORNO KOLO Laverda sport, letnik 1982, prodam « 77 389 _9841 BT 50, prodam 9 325 708, dopoldan 9851 POZOR! HUJŠAJTE brez diete, s shujševalnim pasom do lepše linije. Naročila na flf 061/218-941 _8727 ARMAL PIPE po nizki ceni. » 801-166_9833 oblačila POROČNO OBLEKO, dolgo, bel« barve, št. 38-40, z dodatki, unikat, prodam. * 50-117 9602 ostalo Prodajam DEPILACIJSKO SMOLO (slovenski Čupko) po ugodni ceni. 9 213-716_9610 DRVA za odprt kamin, 4 kub.m., prodam. Cena 2.500 SIT/kub.m.. Repnje 23, Vodice._9806 CISTERNO za kurilno olje, 1500 I, prodam. 9 324-164 9809 DRVA, kostanjeva, prodam. Debeljak, Podbrezje 150. 9 70-069 __9813 INVALIDSKI VOZIČEK, malo ra- bljen, ugodno prodam 9 77 609 _9832 BUKOVA DRVA, prodam * 622 629_9873 Dve enoročni PIPI Armal (umivalnik, bide), prodam. 9 214-120, popoldan. 9883 MiaviiiK pridelki KROMPIR, drobni, prodam. * 422 130 _ 9823 SENO, cea 1 tone in DETELJO""* kozolca, prodam 9 242 703 9849 SADNI KIS, domači, prodam. Vi-šelnica 15, Zgornje Gorje, • 725 254 9852 posesti_^ ZA NAJEM skromnega VIKENDA (voda in elekrtrika nista nujni), z*' željen je le dostop z avtom, v krajih: Bled, Bohinj z okolico ali Pokljuka, SPREJMEMO na dom " centru Ljubljane študentko 1. I0' tnika fakultete. Stanovanje in delno hrana zastonj, šifra: VI NAM - Ml VAM_9713 ZAZIDLJIVO PARCELO v Poljanah, 626 kv.m.. prodam -» 622 796, po 20. uri. _9803 Staro HIŠO v Hlebcah pri Lescah, prodam 9 064/76-473 9837 PARCELO z dokumentacijsko lokacijo, prodam blizu Kranja • 326 633 9843 prireditve J Duo IGRA na ohcetih in zabavab * 46 137 971/ razno prodam Za simbolično ceno prod81!!, STAREJŠO SPALNICO in dva ŠIVALNA STROJA Ogled v tora" popoldan na Tomšičevi 23 v Kr»' nju _ _j)83_ KUPERBUSCH in dva rabljena R*' DIATORJA, prodam 328 291 9875 stan. oprema^ KAVČ, zelo poceni prodam ^J. 218 820 981^ REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE Območna enota Kranj objavlja delovni mesti: L PRAVNIKA 2. SVETOVALCA ZAPOSLITVE Pogoji: Za pravnika diploma Pravne fakultete in najmanj eno leto delovnih izkušenj ter pripravljenost za specializacijo pri reševanju pravnih vprašanj na področju zaposlovanja, delovnih razmerij, štipendiranja in upravnega postopka. Za svetovalca zaposlitve višja strokovna izobrazba organizacijsko - kadrovske, socialne ali podobne smeri in najmanj eno leto ustreznih delovnih izkušenj. Delo bo v izpostavi Radovljica. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v petnajstih dneh od datuma te objave na naslov: Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Kranj, Blei-weisova 12, 64000 Kranj (s pripisom: prijava). Z izidi bodo kandidati pisno obveščeni osem dni po izbiri. Wft tel: ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE KLUBA SOVA IZ MEDVOD Tokrat nismo žrebali v našem uredništvu, ampak kar na kraju samem - v KLUBU SOVA v Medvodah. Javno žrebanje se je začelo v soboto, 25. julija, ob 22. uri, boben je vrtel Damjan Ažman, žrebati pa so mu pomagali: Špela, Boštjan, Lidija in še en Boštjan. 1 nagrado - en karton STOCKA v vrednosti 13 000,00 SIT prejme ' KATJA BOROVNICA, Britof 297/a, Kranj 2. nagrado - bon Kluba Sova v vrednosti 3.000,00 SIT prejme IVANKA PETERNEL, Hotavlje 39, Gorenja vas 3. nagrado - majico kluba Sova v vrednosti 2.500,00 SIT prejme STANE KUNEJ, Brezje 64/a, Brezje 4. in 5. nagrado ■ bon v vrednosti 1.000,00 SIT, ki ju poklanja Gorenjski glas pa prejmeta SONJA PODGORŠEK, Klanska 3, Medvode in DORA ŠTRAVS, Finžgarjeva 2, Lesce Vsem nagrajencem čestitamo! Radi pa bi vas opozorili tudi na rok za oddajo rešitev nagradne križanke Trgovskega centra JELEN. Ker bo žrebanje 31. julija ob 20.30 (na začetku Kranjske noči) na vrtu hotela Jelen, lahko rešitve pošljete do 31. julija 1992 (petekl) na Gorenjski glas ali pa jih osebno oddate v TD Cerklje in Škofja Loka in poslovalnicah Slovenijaturista v Kranju in na Jesenicah. JELOVICA STORITVE Izdelovanje ŠTAMPILJK in ZLA-TOTISK, v Kranju, Slovenski trg 7 (delavski dom), na zalogi štampilj-ke "IZJAVA" ZA NAROČILNICE " » 064/424, sprejem naročil vsak delovnik od 8. do 14. ure 9176 PRALNE STROJE popravim in ob novim hitro ter pocnei 9 74 809 ^_ 9195 ŽIČNE MREZT za ograditev vrtov, tenis igrišč, izdelujem U 217 937 J _9198 Po konkurenčnih cenah ČISTIM talne obloge, oblazinjeno poni štvo, steklene površine in avtose ježe 66 052 _9639 NON STOP SERVIS vseh tipov TV AUDIO VIDEO APARATOV Specializirani smo za Sony, Phi-IjPs, Sharp g 218 210 9?19 pARKETARSTVO Kralj nudi poce-m 'n hitre usluge. « 329 202 ali 212 410 9825 TV SERVIS Porenta, Breg 75. • 401-347 '»HIB ŽAGAMO grušte, ugodno smreko y« plohe in letve 4 x 5 cm in smre *j*opaž. 9 51 059_9856 CITROEN AVTOODPAD, rabljeni deli in gotovinski odkup vozil citro g!l£a avtoodpad 692 194 9865 TELETEXT Gorenje SATELITSKE ANTENE, cena za montažo 750 DEM qf 216 945 _9871 SMETNJAKE (kontejnerje) iz po cinkane pločevine izdelujem in prodajam 9 324 457 9876 VODO NA HIŠI (štemamo sami), kot tudi razne predelave in popravila, vam za solidno ceno in kvalitetno, strokovno naredi obrtnik « 218-427 9885 STANOVANJA SOBO s kopalnico, oddam 9 48 621_9795 Študent najame STANOVANJE v centru ali okolici Kranja za ceno 100 DEM* 327-729_223 STANOVANJE v Zagrebu, 64 kvad. m, prodam. « 041 316 369, Za greb 9860 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni deli in gotovinski odkup vozil Ci troen za avtoodpad * 691 946 _9514 FIČOTA (desna In leva vrata, ste-kla in streha), prodam po delih * 70 382 9879 VOZILA Montažo 216 945 Servis z garancijo in ORBITER. • 9870 SUPER UGODNO!!! TV SATELITSKI SISTE Ml DO 25 OBROKOV Tel : 48-570 SAMO PRI »SATEX«-u ALFA GTV 2.5 V6, odlično ohranje na, temno sive barve, 68000 km od obnovitve, registrirana do 4/1993, prodam 9 76 528 9580 Dve ZA'STAVI 750, starejši letnik, prodam po ugodni ceni. Ogled ob nedeljah do 12. ure Markelj Mar ko. Knape 7, Selca 9796 Mi RCtDE S (iKV.nl, kiison.ir, runi! gistriran, brez dokumentov, v voznem stanju, z novim menjalnikom motor ali celotnega, prodam Rajhert Marko, Spodnje Lancovo 50, Avtoodpad, Radovljica 9807 YUGO 45 AX, letnik 1987, registri ran, OLDTIMER FIAT 500, letnik 1967 in motorno kolo KAVVASAKI Z 1300, vozna, neregistrirana, odli čno ohranjena, prodam 9 726-637_9816 ZASTAVA 101, letnik 1977. registri ran do julija 1993, prodam 70 770 9828 ZASTAVA 750, letnik 1980, ugodno prodam. 9 311-050 9845 SAAB 900 turbo, letnik 1982, pro-dam.9 78-886 9848 4 2000 EKSPACE, letnik 1988, sive barve, prodam za 24.000 DEM. 9 621-765_9854 YUGO 55 S, letnik 6/1985, prodam. g 325-211_9881^ RENAULT 4, letnik 1990, zelo dobro ohranjen, prodam. 9 312-255 9884 ZAPOSLITVE MESARJA z izkušnjami ter odgovornostjo do dela, zaposlimo. Mesnica Dolhar, Tržič, 9 50-348 _9281 Zaposlimo ali priučimo PEKA. Bled ■g 78-465_222 Iščemo ZASTOPNIKE za dobro plačano delo na terenu. 9 325-526_9814 Resna ženska IŠČE kakršnokoli delo, g 310-074_9826 ZASTOPNIKE za delo na terenu, iščemo. 9 73-072 9830 DELAVCA, zaposlim v cementar-ski delavnici. 9 47-505 9835 GORENJSKI GLAS v sodelovanju z ZAVODOM ZA ZAPOSLOVANJE objavlja preglednico potreb po delavcih oziroma prostih delovnih mestih. Napisana je na osnovi uradnih prijav gorenjskih organizacij in delodajalcev. Bralce obveščamo, da smo pri sestavljanju upoštevali zlasti tale načela: a) vključili smo samo mesta, za katera so organizacije in delodajalci izrazili željo po sodelovanju z zavodom; b) zapisali le nazive poklicev, pri čemer lahko kandidati preberejo ostale pomembne podatke na oglasnih deskah zavoda v vseh gorenjskih občinah (o številu delovnih mest, organizacijah in delodajalcih, pogojih za zasedbo in podobno); c) upoštevali le nove prijave, aktualne na dan objave, kar pomeni, da je celotna slika razvidna iz izvirne preglednice, objavljene v prostorih zavoda. Opozarjamo tudi, da kandidate izbirajo organizacije oziroma delodajalci; zavod za zaposlovanje pri tem nima neposrednega vpliva. Kranj: KMETOVALEC, ŠIVIUA, PRODAJALEC. Radovljica: PLESKAR, GOJITEU divjadi, STROJNI MEHANIK. Tržič: STROJNI OBDELOVALEC KOVIN. Iskalce zaposlitve hkrati obveščamo, da lahko pri nas pregledajo še objave za začasna in občasna dela - kakor nam jih pač sporočajo uporabniki. 9872 Iščem IZVAJALCA zidarskih del za izgradnjo objekta. 9 241-841 9882 ŽIVALI Enoletne KOKOŠI nesnice, cena 150 SIT, 7 tednov stare PSE - križance Rotvveiler in TELICO simen-talko po prvem teletu, prodam. Pe-ternelj, Podbrezje 32 9794 JARKICE, stare 14 tednov, prodam.^ 422-180_9798 KOKOŠI, rjave, pred nesnostjo in JARKICE, dvanajst tednov stare, vse cepljene, prodajamo. Perutni-narstvo, Moste 99, Komenda. 9 061/841-471_9800 NEMŠKI BOKSER, mladič, odli-čnih staršev, prodam, flf 325-106 _98M LOVSKE TERIERJE z rodovnikom, stare 2 meseca, prodam. flj 65-313_9817 Mlado KRAVO, ki bo v kratkem telila, prodam. Habjan, Breznica 11. ■g 621-394__9818 KRAVO simentalko s prvim teletom, prodam. Zg. Bitnje 18, Žabni-ca_9820 KOKER ŠPANJELE, zlate, z rodovnikom, prodam. 9 65-301 9822 BIKCA, starega 2 meseca, prodam. Jama 24, Mavčiče. 9 401-350 _9824 KOKER ŠPANJEL, mladič, črn, z rodovnikom, na prodaj za 450 DEM g 75-320_9829 TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam. 9 57-581_9850 JARKICE ter 20 do 150 kg težke PRAŠIČE, prodam. Stanovnik, 9 65-546_9853 SAMOJEDA, psico, z rodovnikom, staro 3 mesece, ugodno prodam. 9 064/312-441 9856 KOKER ŠPANJELE, rjave, prodam. g 47 281_9857 Molzno KOZO, prodam. Voglje, Na Vasi 17, Šenčur 9861 KOZICO in KOZLIČKA, stara 2 meseca, prodam. 9 46-036 9863 NEMŠKEGA OVČARJA - psa ču-vaja, brezplačno oddam, flf 622-193_9874 BIKCA, starega 6 tednov, prodam za rejo ali zakol, flp 49-272 9878 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mami, hčerke, sestre, tete, sestrične, svakinje in nečakinje PAVLE BORAK roj. Sitar se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Sla-betu za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za lepo zapete poslovilne pesmi. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste bili z nami, še enkrat hvala! VSI NJENI Srednja vas, Šenčur, 12. julija 1992 ZAHVALA Oh izgubi moža, očeta, brata in strica JANEZA BIZJAKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje in tolažilne besede ter podarili cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi dr. Sajevčevi, dr. Ravniharjevi in medicinskemu osebju bolnišnice Golnik - splošni internistični oddelek, za zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Se enkrat vsem iskrena hvala! ŽALUJOČI J Vsi njegovi Kranj, 20. julija 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, svakinje in tete FRANCKE ROZMAN ; roj. Svoijšak se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Andreju Šubicu in patronažni sestri Olgi za nesebično pomoč ob njeni bolezni. ŽALUJOČI: sin Jernej in hčerka Mojca z družinama Škofja Loka, 20. julija 1992 ZAHVALA V 88. letu starosti je tiho odšel od nas dragi oče JOŽE BERNIK iz Bukovice Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, nesebično pomoč, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za čustveno zapete pesmi. Vsem, ki ste ga imeli radi in nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: hči Juika z družino in sestra Ivanka ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ALOJZA BOHINCA iz Zaloga pri Cerkljah se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in ostalim prijateljem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebna zahvala pa gre tudi gospodu župniku za pogrebno slovesnost. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Zalog, Cerklje V SPOMIN Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala. 30. julija mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša dobra žena, mama in stara mama ANGELA GRILC Hvala vsem, ki se je spominjate ali obiskujete njen grob! ŽALUJOČI . mož in hčerka z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete in stare mame JULKE NOVAK p.d. Perčeve mame iz Senturške gore 4 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam na kakršenkoli način pomagali. Zahvalo smo dolžni tudi g. duhovniku za lep pogrebni obred, zvonarjem in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI Šenturška gora, 12. julija 1992 slovenija IN SVET Karel Smolle je ogorčen Karel Smolle, donedavni častni konzul Republike Slovenije v Celovcu, se bo še naprej ukvarjal s problemi Slovencev v Avstriji, v Sloveniji pa bo pred volitvami pomagal strankam, ki se niso izneverile Demosu. Ko je Karel Smolle iz javnih občil zvedel, da ni več častni konzul Republike Slovenije v Celovcu in da naj bi konzulstvo prevzel donedavni slovenski minister za trgovino Jože Jeraj, je napisal pismo predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku in odstopil z mesta častnega konzula. To naj bi bil edinstven primer v zgodovini Republike Avstrije, katere uradna politika je po Smollejevih besedah za to zvedela tudi iz javnih občil. Bivši častni konzul je ogorčen nad tem in pravi, da je to resen trenutek za slovensko zunanjo politiko. Ministru Ruplu je že predlagal, naj začne delati z mladimi, neobremenjenimi diplomati, ki so končali šolo. Sedaj je enkratna priložnost, da se v novi državi postavi diplomacija na novo. Avstrijcem se zdi nerazumljivo, da se na položajih pojavljajo ljudje, ki so svoje vrhunce že dosegli v prejšnjih obdobjih. Predsednik slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je poudaril posebne zasluge Karla Smolleja, ki je za pomoč Sloveniji zbral na milijone šilingov in zato obsodil v tem primeru vladno politiko. Karel Smolle pa je dejal, da bo še delal v prid Slovenije, v predvolilnem boju pa bo pomagal strankam, ki so ostale zveste programu Demosa. Sem zato, da dobi desnica trdne korenine v slovenski politiki, je dejal Smolle. Slovenec na sedežu svetovne turistične organizacije Slovenski minister za turizem Janez Širše zadnje čase obiskuje nekatere evropske države in predstavlja slovenski turizem. Konec preteklega tedna je obiskal sedež svetovne turistične organizacije WTO v Madridu. O slovenskem turizmu je informiral generalnega sekretarja Savignaca. Sicer pa je bila osrednja tema pogovora včlanitev Slovenije v to organizacijo. Generalni sekretarje ministru zagotovil, da bo Slovenija sprejeta takoj, ko bo uradno zaprosila za članstvo. Slovenija bo sodelovala na pordenonskem knjižnem sejmu od 24. oktobra do 1. novembra. Pokrov iteljstv o nad našo udeležbo je prevzelo predsedstvo Republike Slovenije, sejmišče pa bo po besedah vodstva sejma, njegovi predstavniki so obiskali Ljubljano, brezplačno odstopilo naši državi prostor za knjižni sejem in spremljevalne kulturne prireditve. Član predsedstva Ciril Zlobec bo sodeloval na otvoritvi sejma. Sodelovanje na hrvaški meji Podsekretar v slovenskem ministrstvu za notranje zadeve Pavle Čelik in pomočnik hrvaškega notranjega ministra Joško Morič sta podpisala zapisnik o urejanju medsebojnih razmerij na meji med Slovenijo in Hrvaško. S tem bodo urejena nekatera vprašanja meje, ki uradno še ni določena. Obe strani sta pristali na uveljavljanje takega režima, ki bo enostavno in učinkovito reševal probleme. Osebna izkaznica bo tudi v prihodnje veljala kot dokument za prestop državne meje. Morsko mejo je treba podrediti gospodarskim interesom obeh držav. Med L julijem in 1. oktobrom bo omogočeno nemoteno gibanje in pristajanje športnih in navtičnih plovil, vendar se morajo vračati v državo, iz katere so prišla.•J. Košnjek Avstrijska ministrica na obisku Jutri, 29. julija, prihaja na tridnevni delovni obisk v Slovenijo avstrijska državna sekretarka za turizem Maria Fekter. Njen gostitelj bo slovenski minister za turizem in gostinstvo mag. Janez Širše, ki se vrača s promocijskih akcij slovenskega turizma, organiziranih v prvih dneh olimpijskih iger v Barceloni. Vsak četrti ima telefon TRGOVINA SkOk'CA Gregorčičeva 8, nasproti CHEMA, KRANJ VAM POLEG OPREME, KOZMETIKE IN OBLAČIL ZA DOJENČKA SEDAJ NUDI TUDI IGRAČE, VSE PO UGODNIH CENAH. PASJI DNEVI Vroče poletje, temperatura čez $0 stopinj v senci, pasji dnevni po koledarju in zares. Rešitev je hladno točeno pivo! Tako je v soboto pozno popoldne razmišljal tudi nemški turist na Bledu m svojo številno družbico povabil v Pizzerijo Gallus. Naročil si je "italijančka" oziroma dva decilitra točenega -kaj so mu postregli, je razvidno s /biografije. V družbici je bilo devet tujih turistov, ki so na račun "gorenjske" mere pri točenem pivu veselo zabavljali. Govorili so tudi o predpisih, pa o tržni inšpekciji - a kaj je en "italijan-ček" pod mero v primerjavi s problemi našega turizma! Kranj, 27. julija - Svečanost, kakršne so bile pri PTT podjetju Kranj na vsake toliko let na Gorenjskem, je bila v prostorih PTT podjetja Kranj minuli teden v petek, ko so priložnostno obdarili vključenega petdesettisočega telefonskega naročnika ter enega pred njim in za njim. Dipl. ing. Marjan Volk, pomočnik direktorja za telekomunikacije, je izročil darilo pošte Ivanki Bogataj z Brez-nice v KS Žiri, ki je bila sredi minulega tedna vključena kot petde-settisoči telefonski naročnik na Gorenjskem in Tomaž Skumavc iz Zgornje Radovne, ki je bil vključen kot 50.001. Neža Makovec iz Rateč v jeseniški občini, pa je bila vključena kot 49.999. telefonski naročnik na Gorenjskem. V imenu PTT podjetja Kranj je priložnostna darila izročil inž. Marjan Volk, pomočnik direktorja za telekomunikacije. Marjan Volk, pa je, da bi do leta 1995 imelo telefon vsako gorenjsko gospodinjstvo. Zadnja tovrstna priložnostna slovesnost PTT podjetja Kranj je bila 1989. leta v Strahinju, ko je bil vključen 40.000. telefonski naročnik. Sicer pa je bi- Z vključitvijo 50.000 telefonskega naročnika se je PTT podjetje Kranj v Sloveniji uvrstilo na drugo do tretje mesto po številu telefonskih naročnikov na sto prebivalcev. Zdaj ima telefon vsak četrti Gorenjec. Cilj podjetja, kot je poudaril inž. Avtobusne zveze z Istro Letos brez gneče Kranj, Tržič, 24. julija - Tako kot minula leta sta tudi letos dva gorenjska avtobusna prevoznika, tržiški Integral in kranjski Alpetour - Potovalna agencija s prvim julijem uvedla avtobusni liniji v Istro oziroma do Poreča. Medtem ko je število tistih, ki so se lani odpravljali na morje, zaradi znanih dogodkov močno upadlo, tudi letos oba prevoznika nista mogla pričakovati prevelike zasedenosti tako imenovanih kopalnih avtobusov. Pri tržiškem Integralu so nam povedali, da je njihov avtobus, ki vsak dan vozi v Poreč in nazaj med tednom zaseden samo polovično ali še manj, nekaj več prometa pa imajo ob koncih tedna, ko si morja zaželi nekaj več Gorenjcev. Sicer pa vas v Poreč popeljejo za 925 tolarjev, ob nakupu povratne vozovnice pa nudijo dvajset odstotkov popusta. Posebne popuste imajo tudi za družine in večje skupine. Alpetour - Potovalna agencija je pri prevozih nekoliko dražji, saj stane enosmerna« vozovnica na relaciji Kranj - Poreč 984 tolarjev, prav tako pa za nakup povratne vozovnice dobite 20 odstotkov popusta. Za organizirane skupine je prevoz še 20 odstotkov cenejši. Tudi pri Alpetouru se letos ne morejo ravno pohvaliti z zasedenostjo avtobusov, čeprav pravijo, da so pričakovali še manjše število potnikov. Ker bodo letos turistični delavci v Istri kljub nizkim cenam verjetno zabeležili nekoliko slabšo turistično žetev, bodo verjetno skušali podaljšati glavno turistično sezono tudi v september, vendar bosta oba prevoznika s I. septembrom obe liniji tako kot v minulih letih ukinila, ker nimata ustrezne registracije za podaljšanje obratovanja. Sicer pa bo ob dokaj visokih cenah avtobusnih prevozov verjetno marsikdo premislil ali se mu ne splača odpotovati s svojim avtomobilom. Hitri izračun namreč pokaže, da kakšnih velikih cenovnih razlik ni. • M. Gregorič Kolesar hitrejši od tekača - V nedeljo pod večer sta ob v/no/ju Šmarjetne gore začela kranjski kolesar Marko Polanec in stiper-maratonec Dušan Mravlje zanimiv dvoboj, kdo bo prej na Šmarje-tni gori. Ob bučnem navijanju občinstva je do sedlu vodil Mravlje, nato pa je Polanc krepkeje pritisnil na pedala in tekmeca iigual /a okrog 150 metrov. Na vrhu ni manjkalo obveznega šampanjca, tekmecema pa so se oddolžili s pokalom in priložnostnima dariloma. • J.K., slika P. Ko/jek lo leta 1975 na Gorenjskem 10.000 telefonskih naročnikov, šest let kasneje 20.000, leta 1986 pa 30.000. PTT podjetje Kranj pa v svojem razvoju v minulem obdobju, ko pogoji zaradi omejenih materialnih možnosti nikdar niso bili ugodni in imajo zato za razvoj telefonije na Gorenjskem še posebne zasluge predvsem sami naročniki in krajevne skupnosti, beleži nekatere lepe dosežke. Pred štirimi leti je bila vključena prva digitalna telefonska centrala, naslednje leto prvi digitalni prenosni sistem, lani pa je bil odprt glavni tele- komunikacijski center v Kranju, ki zdaj omogoča nadaljnjo izgradnjo digitalnega omrežja. Na petkovi priložnostni svečanosti v PTT podjetju Kranj sta bila še posebno zadovoljna Ivanka Bogataj z Breznice in Tomaž Skumavc iz Radovne. Se-veda nista pričakovala, da bosta vključena pod tako visoko in nenavadno številko. Povedala sta, da pravzaprav nista niti pomislila, daje na Gorenjskem že toliko telefonov. Pri Tomažu doma v Radovni je sicer imel telefon že pred drugo vojno njegov stari oče, ki je bil lovec. Vendar potem telefona že od 1952. leta niso imeli več. Ivanka pa je povedala, da imajo doma kmetijo in nekaj živine in jim bo zdaj prihranjena prene-katera pot z avtom v dolino, zamuda časa, strošek... • A. Ža-lar, foto: P. Kozjek V petek zvečer sta Mladinska knjiga, d.d. in Servis za protokolarne storitve Brdo pri Kranju s pomočjo Mercatorja - Ljubljanske mlekarne in Aleša Kristančiča (vina Movia), pripravila pogovor o knjigi Janeza Janše Premiki. V Gorenjskem glasu smo knjigo predstavili ob njenem izidu in v petkovi številki v Snovanjih. Tokrat je Brdo pripravilo "sladke Premike" - slaščičar Sašo Šuštar je pripravil čokoladno torto (merila je 80-krat 60 cm), avtor knjige Janez Janša pa je sladko inačico Premikov razreza! udeležencem predstavitve. Sicer pa je urednik knjige Aleksander Zorn povedal, da so Premike prodali v 30.000 primerkih, da že teče ponatis 10.000 izvodov, hkrati knjigo prevajajo v hrvaščino in nemščino. Po urednikovih besedah so Premiki zanimivi tudi za italijanski trg. Jane/ Janša je v petek povedal tudi to, da bo v prvem ponatisu knjig* nekaj manjših dopolnitev - vsekakor pa so Premiki megabestselh?r slovenskega knjižnega trga, kot smo v petek knjigo označili v naših Snovanjih. Foto: P. Kozjek Kranj, 25. julija - V soboto so se na igriščih prenovljene kranjsM" vojašnice na prijateljskih športnih srečanjih reševalnih ekip in <»r' ganov varnosti pomerili pripadniki kranjske Policijske postaje. I1" ritorialne obrambe. Zdravstvenega doma, t prave kriminalistični služb in gasilcev. V odbojki, košarki, nogometu in vlečenju vrvi s° bili najboljši policisti, v tenisu pa je zmagal Keršič (TO) pred Gfl£ čaninom (l'prava kriminalističnih služb) in Osredkarjern (•'' Kranj) Moč kranjske policije se je pokazala tudi v organi/acijsk1'"1 smislu, saj so prevzeli skoraj celotno organizacijo (če odšteje'"'' igrišča, ki jih je pripravila TO), predvsem pa so skrbno bedeli "a< vsemi zapisniki. Športna srečanja so podprli Bonami, Šiviljstvo Klakočar, trgovina Nina, delikatesa Koss, gostilna Arvaj, gostil"* GG, Fun sport in Trenča. Podobna srečanja so vse omenjene slu/D< imele že pred vojno, zdaj pa razmišljajo, da bi jih pripravili tudi p0' zimi in se pomerili v zimskih športih. Na sliki: policisti so potegni "ta dolgo". • M. C., slika P. Ko/jek "Iščemo najbolj urejen kraj" Cerklje, Šenčur in Golnik Kranj, 27. julija - Akcija "Iščemo najbolj urejen kraj", ki I1 kranjski občini potekala pri ocenjevanju turističnih društev " roma pod imenom Moja dežela urejena in čista, je uspela, Ug9* vljajo v občinski turistični zvezi. Občinska komisija, ki je kraj< ■ občini ocenjevala po merilih Turistične zve/c Slovenije, je ' , vila, da so /elemce bolje urejene in vzdrževane, da je več cvev na oknih in balkonih, polivale pa zaslužijo tudi gostinci m ci. Po drugi sirani pa komisija ugotavlja, tla je vedno več div|>^ odlagaliii smeti po gozdovih, da so zanemarjena avtobusna p itajaTiSca in precej \t poškodovanih in polomljenih prometn znakov. ^ Med izletntikimi in tranzitnimi kraji so se na prva tri me s uvrstili Cerklje, Kokrica in Naklo; med turističnimi Sencu* Preddvoi in Jezersko; nuni manjšimi turističnimi kraji pa < "''"^ Besnica in Bela Baielj V skupnem seštevku pa je dobilo naj' toik in osvojilo prvo mesto občinsko središče Kranj • A <