Štev. 37. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 9. septembra 1927. Leto V. Ishajft vsaJt petek dopoldne. Iadaja konaoroij Malega lista. Sa»loT: Mali list, Trieste, ca-sella oentro 37. — Urad : via Imbriani 9-111. Odgovorni urednik : dr. L. BERCE. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA na celo leto 10 L., pol leta fi L., Je trt leta B L. - IZVEN ITALIJE celo leto M L., pol leta 12 L., četrt leta B Ij. MALI I TEDNIK ZA NOVICE IN ŠVTESttfi ST>> - Trieste - C. Cor iHSK.0 KNJIŽICA (Dr- pui; iji.tjKJtS*' /TiirnSl AVI LJUBLJANA (JUGO.S1 ______________ *;a- —- , namsuv ■»> OUUU1UIV UCBOUa j ifi VEL1K1JII Č11K A Ml 60 st. beseda. Pri stalnom oglašanju primeren popust. Mali koledar. Petek, 9. septembra: Peter Klaver. — Sobota, 10.: Nikolaj Tolentinski; Pulhe-rija. — Nedelja, 11.: 14 pobinkoštna; ■ned. Mar. Imena. — Ponedeljek, 12.: Ime Marijino; Gvido. — Torek, 13.: Notburga. — Sreda, 14.: Povišanje sv. križa; Ciprijan. — četrtek, 15.: Sedem žalosti M. li.; Nikomed; Melitina. — Petek, 16.: Ljudmila. — Sobota, 17.: rane sv. Frančiška; Lambert. MALE NOVICE. Zaplemba. N° 082-8038 Prefekt tržaške dežele videvši slovenski tednik Mali list z 2. septembra 1927, št. 36., izdan v Trstu; vzemši v poštev, da članek oMussolini v Trstu« vsebuje napačne in tendenčne vesti, ki bi lahko razburile duhove z nevarnostjo za javni red; videvši veljavne naredbe o tisku ter 3. člen obč. in dež. zakona z dne 4. februarja 1915., št. 148; odloči: Zapleni se slovenski časopis «Mali list« z 2. septembra 1927. št. 36., izdan v Trstu, radi zgoraj označenega članka. Ta odlok mora uredništvo lista objaviti v prihodnji številki. Tržaški gospod kvestor ima nalogo ta odlok izvesti. Trst, 2. septembra 1927. 1. V. Za prefekta: Zanconato. Zavod v Tomaju. Zavod šolskih sester v Tomaju — Te-madio, prov. Trieste: Vodstvo javlja, da se v imenovanem zavodu prične z oktobrom nov 6 mesečni gospodinjski tečaj, ki ima namen, dati našim mladenkam priliko, da si prisvoje pravo umevanje in neko gotovo spretnost v vršenju gospodinjskih dolžnosti s posebnim ozirom na razmere po deželi. Tečaj se začne dne 6. oktobra. Gojenke se snidejo v zavodu dne 5. okt. t. 1. Sprejemajo se mladenke, ki so dovršile 16. leto in so telesno in duševno dobro razvite. Rok za vlaganje prošenj traja do 25. septembra. Prošnji se priloži: šolsko, zdravniško spričevalo in potrdilo o lepem vedenju, izdano od domačega duhovnika na navadnem papirju. — Mese-čnina znaša 180 L, vpisnina 100 L. Poleg gospodinjskega tečaja je v zavodu tudi internat za deklice v dobi do 14. leta, ki lahko obiskujejo domačo pet-razredno ljudsko šolo ali dopolnilni tečaj (Gorso integrativo). Tudi za te znaša mesečnina 180 L, vpisnina 50 L. Na-tančneiša pojasnila daje druge volje vodstvo zavoda. Oaebna vest. Učitelj g. Karel širok, tržaški rojak, naš najboljši živeči mladinski pesnik, je bil imenovan za stalnega učitelja v Črnomlju na Dolenjskem. Popravek. V dopisu iz Podsabotina smo priobčili, da je na zborovanju padla na naslov profesorjev svetega pisma, gg. drja Pavlice in drja Žigona, beseda, da sta dva navadna odpadnika. Prejeli smo popravek, da ni padla tista beseda ampak «da sta dva navadna liberalca», Vlada ln kinematografi. Notranji minister je izdal na vse prefekte okrožnico, v kateri opozarja na škodljivost nemoralnih kinema-tografičnih predstav. Zahteva od prefektov, naj slabe predstave prepovejo trmastim lastnikom pa naj vzamejo dovolilnice. Vse hvale vredna okrožnica! Petsto ljudi potonilo. Povodenj na Poljsskem. V nedeljo 28. avgusta so po močnem dežju začele naraščati reke na prostranih ravninah poljske države. V torek pa sc je v Malih Karpatih utrgal oblak in 1 nastala je katastrofa, ki je naredila velikansko škodo ter zahtevala veliko človeških žrtev. Nesreča je zadela velih del Galicije. Najhuje je'bilo prizadeto mesto Kosov, kjer je povodenj zrušila in odnesla 600 hiš. Samo iz tega mesta je baje okroglo 100 mrtvih. V Stanislavskem okrožju je kakih 200 mrtvih in podobno spet podrugod. Ranjenih je bilo kar na tisoče, ki so si rešili vsaj življenje. V celem Lvovskem palatinatu (provinciji) štejejo 132 vasi od povodnji prizadetih. Od večjih mest se naštevajo Przemisl, Uorislav, Saziok, Drohobič i. dr. V Rorislavu in Drohobiču so znani petrolejski vrelci. Te izvirke je vse voda zalila in napravila milijonsko škodo dblični industriji. Sest podjetij je skoraj ol> vse premoženje. Povsod po Galiciji je odneslo na stotine malih žag in mlinov. V Przcmislu so bile porušene poleg mnogih stanovanjskih hiš tudi vojašnice, ki so bile zgrajene na više ležečih krajih. Reke so v svojem navalu porušile vse mostove. V Striju je sredi mesta majhen, griček: na tega so se meščani rešili, oslal je kakor otok sredi jezera. V So-kolovu so ljudje bežali na strehe in čakali dva dni na pomoč. Železnica je bila na mnogih krajih razdrta na daleč. Reka Dnester s svojimi pritoki baje že od I. 1869. ni tako silno narasla kakor letos. Na severno stran Poljskega povodenj ni bila tako huda. Ko so prihajale v Varšavo prve vesti o gališki povodnji, je bila Visla še 1 m pod srednjo mero. V poplavljene kraje poslala je vlada brž vsakovrstno pomoč. Vojaštvo se je posluževalo tudi zrakoplovov, da je pregledalo poplavljeno deželo. Poročilo z dne. 2. septembra (petek) iz Varšave govori: Vremenska katastrofa v Galiciji je zadela skupno 347 vasi in 5 niest. Več desettisoč oralov obdelane zemlje je preplavljene tako, da so za to leto uničeni vsi pridelki. Dnjester, Prut in Čeremoš so danes narasli še bolj. Reka Sana je na nekaterih krajih narasla za 6 do 8 m. Vojaštvo je na mnogih krajih prišlo prepozno za reševanje. Ker manjka živil, je cena za kruh, meso in druge stvari narasla že za 100%. Skoda v petrolejskem revirju Uorislav se ceni na 3 milijone mark. Vlada je za pomoč določeno vsoto zvišala na 2 milijona zlotov. Zgodbe dunajskih pekov. Beseda pek je naša. Nemci so jo posneli in naredili «Backer» (izgovori peker). Italijanski Tržačani splošno rabijo našo besedo pek. «Andemo de pek«. Imenitna sedemstoletnica. Pa pojdimo k dunajskim pekom, ki so zelo slavni. Te dni so praznovali sedemstoletnico, odkar obstaja dunajsko pekovsko društvo. To društvo se je ustanovilo leta 1227. in je torej gotovo najbolj staro društvo v Evropi. Zato ni čudno, da so dunajski peki povsod znani že po krušnih izdelkih, kakor »kifelj«, »salcštangl«, «kajzer», po naše lunica, soljenik in rožica. Zanimivo je, kako je prišlo do kiflja, ki ga tudi v Trstu pečejo. Leta 1683. so Turki naredili zadnji veliki naskok na Evropo. Tedaj so prodrli do Dunaja in ga oblegali. Ves krščanski svet se je tresel ob misli, da bi Turki Dunaj zavzeli, kajti potem bi šli do konca Evrope. Peki in Turki. Dunaj je bil obdan z visokim in trdnim obzidjem. Na vseh mestih so se Dunajčani krepko borili, le eno mesto obzidja je bilo tako šibko, da so se branilci hoteli že vdati. Tedaj se prikaže četa pekov, ki jih je bilo na Dunaju 230; ti so se tako junaško uprli, da so Turki morali na tistem mestu popustiti. Poljaki režijo Dunaj. Toda sila Turkov je naraščala, branilci pa so pešali. Ko se bili Dunajčani že nepol obupani, zagledajo na bližnjem hribu Kalenbergu poljsko vojsko. Sam kralj Sobieski prihaja na pomoč. Na gori imajo slovesno mašo, kralj prejme sv. obhajilo. Po maši zaropoče boben, in poljska vojska se vali proti turški. V kratkem se prične strašno klanje, in čez uro je uspeh znan: Turki beže, kar se da, pred Dunajem puste v taboru velikansko bogastvo; Poljaki in Dunajčani pa koljejo bežeče Turke kot muhe. Turki in kifelj. Prvi stan, ki je hotel narediti trajen spomin na Turke, je bil pekovski. Ker so Turki imeli luno na uniformah, na | konjskih uzdah, na sabljah, zato so peki dejali: «Specimo kruhe v obliki lune«. Pa so zamesili in naredili prve — kifljfe, ki imajo podobo lune. Z Dunaja pa je prešla nova krušna oblika po svetu. Pekovski pomočnik in močtranca. Društvo dunajskih pekov hrani v svoji palači, ki se nahaja v 13. mestnem okraju, znamenito društveno knjigo, v katero zapisujejo pekovske zgodbe in društvene vesti že 500 let. Med temi zgodbami se nahaja tudi tista o pekovskem pomočniku in moštranci. Leta 1520. je neki pekovski pomočnik med procesijo šiloma vzel duhovniku mo-stranco iz rok. Množica, ki je to videla, je pomočnika kamnala, da je umrl. Kasneje se je dognalo, da je bil pomočnik hudo vinjen. Pek in hudič. Druga tam zapisana zgodbica je tale: Leta 1570. se je vršila, kakor vsako leto, procesija presv. Rešnjcga Telesa. Neki pekovski pomočnik, Konrad Haussler, je med procesijo zaničevalno zavpil proti Najsvetejšemu. Sam hudič se je prikazal, zgrabil peka za lase, ga visoko dvignil ter odnesel na neko drevo, odkoder je pomočnik padel, tako da je bil do smrti mutast. Cesar Jožef in peki. Cesar Jožef, ki je vladal od 1780. do 1790., je omilil ostre postave, ki so bile izdane zoper peke, ki so pri vagi goljufali. Peka, ki so mu sleparijo dognali, so deli v zaprt koš, nakar so ga na dolgi vrvi spustili čez most v Donavo, tako da je prišel trikrat z glavo vred v vodo. Ko je neki pek ob taki priliki umrl, je cesar Jožef to postavo odpravil. Dunajčani v sporu s peki. Leta 1805. je nastala po vsem svetu velika lakota. Na Dunaju so ljudje po cestah kar cepali. Lačne množice so s silo udrle v pekarne, kjer je med boji dosti pekov umrlo. Vse te in take zajemljive dogodbice so zapisane v društveni knjigi dmajskih pekov. Zavod dr. BONCINH-FINETTI TRST, Via Fabio Pilil 23. Tel. inf. 49-23. -v- Zdravljenje SJATIKE (ishias, vnetje bedrnih živcev) v treh dneh zajamčeno. Zdravi se tudi trganje živcev v rokah in bokih. Sprejema od 10-12 in od 16-17. Telefon v tleh. Če greš po Trstu, opaziš, da po nekaterih ulicah kopljejo jarke in polagajo vanje strašno debele cevi; vsaka cev pa ima v sebi več tanjših. Ali bo voda, ali plin? Ne. V teh ceveh bodo telefonske žice. Podjetje, ki je prevzelo od vlade upravo javnega telefona, bo ves mestni telefon vtaknilo v tla v dotične «kablje». Delo je proračunjeno- na 12 tisoč telefonskih številk za Trst; sedaj jih je v rabi le 4500. Zanaprej ne bo več videti tistih citer in harf po mestnih strehah; vsa žica bo v tleh. Vodo Iparamo. V Trstu se letos čuti hudo pomanjkanje vode. Pa že tudi kdo ve koliko.let ni bilo tako trdovratne suše kakor je letos Zato smo se naučili tudi bolj varčno delati z vodo. če greš po mestnih ulicah, opaziš po tlaku bele lise, kakor slano ali plesnobo; to je morska sol. Ulice namreč se letos škrope z morsko vodo, katera pušča po tleh svojo usedlino. Za ovce bi bilo kaj imenitno, če bi prišle malo na sprehod po Trstu. V prvih treh mesecih lanskega leta smo Tržačani porabili vsak 100 litrov vode na dan, letos pa v istih treh mesecih samo 98 litrov. Iz statistike za prve tri mesece vidimo, da strašno veliko vode porabi železnica. Opaža se pa tudi na postajah, da se z vodo zelo potratno dela. Prav bi bilo, da bi se tudi tam z vodo varčno ravnalo, saj prav zastonj pa le ni. B&llla po deželL Društvo za vzgojo fašistovskega naraščaja si je zbralo za občino Doberdob tale odbor: Calebotta Ildegrande, Ande-rancich Egon, Rebula Jerman, Ferfolja Andrej Cucič Jožef. Za občino št. Peter na Krasu: Rubatto Alessio, Fabris Erme-negildo, Ronchi Luigi, Peteln Luigi. Ženska moda in koprive. V avstrijski vasi Ratsche so se priselile nekatere dunajske letovičarke. Oblačile pa so se tako, da so bile skoro nage. Domača dekleta, ki so se tega sramovale, so zbrale koš koprivskih šopkov. Ko so se dunajske gospodične v nedeljo prikazale na glavni ulici, so jih dekleta obmetale s pripravljenimi šopki. Od takrat so se gospodične oblačile povsem dostojno. Ali bi ne bili ponekod tudi pri nas potrebni taki šopki? Neumna iala. Neki medicinec v brzovlaku Lipsko—• Halle je peljal v kovčegu anatomsko preparirano človeško glavo. Po noči je dobil družbo dveh trgovskih potnikov. Mladeniči so pili in postali tako razigrani, da so pomolili glavo pred vrata sosednjega oddelka, medtem ko je vstopil vlak v predor. Neka gospodična, ki je potovala v tem oddelku, se je tako prestrašila spačene mrtve glave, da je dobila živčne krče. Padla je v nezavest, po obuditvi pa je kazala očitno duševno zmedenost. Mo-ali so jo poslati v Halle v norišnico. Oblasti so prijeli šaljivce in se bodo zagovarjali radi povzročitve težke poškodbe tujega zdravja. Kaj nam z VREME. »Tebi, romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar 'drugim ni dano povedati. Nimaš pravice, da bi zaklepal duri, tudi tistih ne, ki jih sam s trepetajočo roko odpreš, če te vabi luč iz brezdanje globočine, se moraš spustiti vanjo brez obotavljanja in brez bojazni, da prineseš ljudem luč. Mnogokdaj ti je beseda okorna in težka, skriva se, boji se, kakor plah otrok tuje družbe; mnogokdaj okreneš glavo v stran, povesiš oči, ker tudi tebe, najbolj še tebe, naglas govorečega je sram ljubezni., Ali vsaka beseda, iz sramu zatajena, bi te vekomaj žgala na srcu: in ti, o romar, poznaš to bolečino!" (Cankar). To je bil pravec, ki je usmerjal vse dejanje in nehanje našega g. župnika Martina Goršeta od prvega v zadnja dva dni, ko je naneslo, da je v prvem teh oslednjih dni podelil zakrament sv. rsta, zadnji dan pa pokopal eno najstarejših ženic naše fare, poosebljeno delavnost in skrbnost, in z zakramentom sv. zakona potrdil zvezo dveh dolgo pa svesto se ljubečih src, in s tem vtisnil simbolni pečat v knjigo življenja ob uri slovesa iz naše doline, kjer je vsejal v kratki dobi obilo in izbranega semenja. Bridek in grenak je duhovski poklic, in ne zaveda se tisti, ki blebeče «služba je», njegove težavne pa svete naloge, polne žrtev, pa veličastne. »Služba je» pravi, pa ne pomisli na naimanj šestnajstletno študiranje, ne občuti žrtev rodne družine, ki često ob njih dogori kakor sveča v plamen, da drugim sveti: in vse to, da mora na migljaj umirajočega berača, ki je mogoče celo svoje življenje deželo gnjavil in ob svoji lenobi uši pasel, v najhujšem metežu v uro oddaljeno vas poslušat dolgo spoved njegovega lahkomiselnega življenja; da ima dalje čast biti kamen spotike vsakemu pripitemu slabiču in nadutemu nevedne-zu ter duševnemu pritlikavcu. Ne vidi duševnih dobrin, ki jih nudi duhovnikovo poslanstvo v času bolezni, zapuščenosti, žalosti, bridkosti, nevednosti, zapostavljanja, teptanja, sovraštva,, nesreče, strahu, razdvojenosti, skrušenosti, potrtosti, obupa. Vsemu temu najnujnejšega !eka more dati le tajna pozitivne vere, katere poslanec je ta osovraženi in odvisni «h!apec». In vendar je le goreča sveča, v plamenu sebe použivajoča. Tiho, nekako samo v sebi zaključeno je bilo njegovo delo, toda na globoko je šlo in nastavljeno je bilo pri klicah. Trudil se je, da bi se vživel v miselnost faranov in iskal je čim občutljivejša mesta naših src, kar ga je stalo mnogo prizadevanja in potrpljenja. Neznano nam je ogromno delo za ureditev že dolgo zastanih poslovnih zadev župnijske pisarne in spričo tega zastoja zapletenega reševanja tekočih poslov. Toda ljubezen do dela in točnosti je premagala vso neprijetno uradniško plat njegove pastirske naloge. Nedoumljivi nam bodo udarci, ki so rušili njegovo do nežnosti mehko dušo v osebnem in rodbinskem življenju. Vse težave niso ni malo motile njegovega dela; vse je vtap-ljal vase in trpel. Razumljivo je torej, da se mu je ob tolikem zatajevanju razbolelo živčevje in je redno opravljanje poslov bilo ogroženo. Zato je, sledeč opominu vesti, za- ________PODLISTEK. Jindfich Š. Baar Nova maša. 3 (Prevedel Grušenjka) «Sakra — mokra! Kelih, in še zlat! In kdo naj mu ga da? «1, kdo drugi — mi tukajšnja občina*, se je razvnemal omamljen po uspehu Maček. nVanj pa je treba vdolbsti posvetilo ■— nekakšne besede; gospod ravnatelj bi nam jih zložil«. »Hvala, hvala! Mene ni treba nikjer siliti vmes! Sicer pa je odbila deveta ura, lahko noč!* se je hitro poslovil gospod ravnatelj a za seboj je še slišal Mačkov srditi glas: «Torej dobro! Bomo pa sami to storili, so še bolj modre glave na svetu!« Sakramiš! Sosedje: vest« kaj? Naj gospod župan takoj skliče občinski odbor!« je rekel naglo Sramek. "Ta je modra beseda! Tam se o tem pogovorimo, kako, kaj. zakaj, kje in komu*. IH. Soparna julijska noč je legla na Ra-kovno. Njen topli dih jp poigraval z dežele pišejo prosil za pomočnika, oziroma za začasno lažje' mesto. Po dolgem obotavljanju in odlašanju mu je nadškofija podelila mesto v Matenji vasi, kamor je odšel 29. avgusta. Gotovo ni imel prijetnih občutkov, ko je odhajal, pa lahko ga je tolažila zavest, da je poverjeno mu poslanstvo v polni meri vršil, da, celo preko odkazanih mu mej, kar je v precejšnji meri pospeševalo njegovo preutrujenost. Mi pa pošiljamo še za njim pozdrave in izraze hvaležnosti z željo, da v novi njivi zastavi plug, kakor ga je pri nas, pri tem pa naj ne zabi naše doline, kjer bo ostal v hvaležnem spominu, močno pogrešan pri možeh, ženah, fantih, dekletih in otrocih, zlasti pa pri pevcih, ki bodo iz njihovih grl še v prihodnje rodove doneli od njega naučeni napevi mile domače pesmi. AVBER. Dne 23. avgusta smo pokopali Marijano Svagel.i iz Ponikev, iz znane družine Lovretove. Kovica, ki je učakala 71 let, je bila sedem let bolna, 16 mesecev je prebila v pe I*»lo med debelim židovjem le mala. Na J^ajfekem dvorišču je stalo nekaj koč za hlapce in dekle, potem hleri in včasih tudi kapela. Takšen je bil, kot nam kažejo razvaline, Stari grad nad Hru>-i*v,iom. V urbarju (=. zemljiški in davčni knjigi) barona Rossetija, Ki je bil spisan 1. 1687., najdem poleg slovenskega imena Hruševje (Hruschouye) tudi nemško ((Purpaumbo. (Birnbaum pomeni slovensko hruška). To ime spominja na pleme-nitaško rodovino Pirbaum (Purnbaum) iz 11. do 13. stoletja. L. 1251. je naveden v neki listini kot priča Rudelin de Pirbaum, ki ga srečamo 1. 1261. kot kaste-lana koroškega vojvode Ulrika na ljubljanskem gradu. Po 13. stoletju pa jih ne najdemo več. Ali ni mogoče, da bi bili, kdaj ta plemenitaška rodovina gospodovala v gradu nad Hruševjem? Leta 1348 na dan spreobrnjenja sv. Pavli. (25. febr.) je bil najstrašnejši potres, kar so jih občutili naši kraji. Razdejanih je bilo 26 mest, mnogo cerkva in nad 40 gradov. Morda se je takrat porušil tudi Stari grad in ga niso hoteli več popravljati’. — Silno strašen potres je zadel našo deželo tudi leta 1511. dne 24. marca, ko sc je med mnogimi drugimi stavbami podrl tudi — postojnski grad in hasperški pri Planini. — Mogoče je tudi, da so grad napadli in požgali divji Turki v 15. stoletju. Toda vse to so sama ugibanja in možnosti, res pa je, da je Stari grad spomin na davno preteklost pred dobrimi tisoč leti. ZANIMIVOSTI. Čudne obletnice. V Belfastu je pred kratkim umrl človek, kateri je bil poznan pod imenom ((vztrajni bobnar«. Vsako leto na obletnico neke bitke je vzel v roke velik boben ter korakajoč po mestnih ulicah bobnal. Vsakokrat se je seveda nabrala radovedna množica ljudi in ker tudi na Angleškem, oziroma Irskem, ni kaj takega dovoljeno, je bil vsakokrat aretiran. Prvikrat so ga samo posvarili, drugič je pa že plačal kazen, in ker se je to ponavljalo vsako leto, je bila tudi kazen vsako leto višja. Pa ni nič pomagalo, in dasi je bil mož skozi vse leto popolnoma pametnega vedenja, je ta dan vsako leto ponovil isto, četudi je vedel, da ga čaka kazen. Kakor je sam izjavljal, se temu ni mogel upreti, ker ga je spomin na one dni silil, da je tudi druge ljudi spomnil na ono bitko. Kdor pozna življenje največjega angleškega raziskovalca Livingstona, se bo spominjal, kako se je nekoč boril z levom, ki ga je napadel, in da je komaj ostal pri življenju. Vsako leto, ravno na obletnico boja z levom, so se mu bolečine na že davno zaceljenih ranah ponovile. Jekleni 6evelj. Glasnik nemške kazenske justice prinaša popis izuma komisarja Schloerecke v Magdeburgu. To je jekleni čevelj, ki odvzame zločincu vsako priliko za beg. Čevelj ima obliko jeklene nogavice, ki se zaklepa na ključ. Navadna nogavica se obleče povrh. «Čevelj« je zelo tenak, ne pozroča nobene bolečine, toda ovira gleženj. Zločinec more korakati le počasno in mirno. Beg in skoki so izključeni. čevelj se naredi iz posebnega finega jekla, ki kljubuje vsakemu orodju. Brez ključa ni mogoče odpreti duhovito narejene, ključavnice. Komisar Schloerecke bo menda veliko zaslužil s prodajo patenta v Ameriko in na Angleško. Koliko tisoč »ločincev bo preklinjalo njegov izum! Kameniti dež. Iz Madrida so pred nedavnim časom poročali v svet, da je vas Calando v Aragoniji dohitela nenavadna nezgoda. Nekega lepega solnčnega dne se je kar hipoma pojavil nad vasjo svinčeno siv oblak, iz katerega se je vsul kameniti dež. Vsa okna v vasi so bMa razbita in strehe ter dimniki poškodovani. A niti kaplje dežja ni padlo vmes. V Evropi so slični pojavi redkost, a v tropičnih krajih nastopijo večkrat. Tako je nastal kameniti dež med svetovno vojno v bližini Oranja v Južni Afriki. Bilo j’e proti večeru, ko se je na obzorju pojavil siv oblak, ne večji kot človeika roka. Neanansko hitro pa s® je oblak povečaval. V nekaj minutah je bila vsa okolica zatemnjena. Nato pa je nebo postalo rdeče, konji so se spenjali, vsa živa bitja so begalai sem in tja. Ko se je nato usul na zemljo droben kameniti dež in ker se je od nekod priklatil šakal, je okoli dvesto konj v divjem begu zbežalo na vse strani. Kogar je zajelo na prostem, ta se je vrgel na tla ter pokril glavo. Ko se je kamenita nevihta polegla, je že nastopila tropična noč in mnogo truda je stalo, pred no so zopet konje polovili. Patron letalcev. Avtomobiisti, ki drvijo čez drn in strn, so izbrali za pokrovitelja sv. Kri-stofora (Krištofa). Francoske tvrdke izdelujejo njegove podobe na sinjem emajlu. Videli jih boste levo od krmila na vsakem motorju. Kar se tiče letalcev, so nekateri v svojem praznoverju jemali s seboj v letalo različne predmete, ki naj jih varjejo nesreče, po večini nagačene galebe, race in druge ptice. Lindbergh je vzel s seboj kot «srečo» suho kurjo koščico. Katoliški letalci so zdaj sklenili proglasiti za svojega priproš-njika Karla Carnusa. Bil je mučenik in eden izmed prvih zrakoplovcev. Abbe (t. j. duhovnik) Carnus je bil profesor fizike na liceju v Perpignanu in 1. 1773., kmalu po prvem nastopu bratov Mongol-fierov, se je dvignil v zrak z lastnim balonom. Prišel ;e čez 800 ih visoko in se srečno spustil po 35 minutah tik pred svojo šolo. Njegovi dijaki so bili navdušeni, toda meščani so sklenili, da je profesor fizike obseden in so ga hoteli obenem 7 zrakoplovom sežgati na grmadi. Abbe Carnus se je rešil smrti z begom v Pariz, kjer je delal naprej. L. 1792. ob času velike francoske revolucije, so ga zaprli teroristi, ker ni hotel priseči zvestobe repuklikanski ustavi. 2. septembra so ga revolucijske rablji ua odredbo di-rektorija dobesedno raztrgali. L. 1926. je proglasil papež Pij XI. abbeja Karla Carnusa za blaženega obenem s 190. sotrpini, ki so postali žrtev revolucijskih morilcev. Zdaj je sklenila francoska letalska zveza, naprositi sv. stolico, naj proglasi pogumnega in mučeniškega abbeja za pokrovitelja letalcev, da bo konec malikovalstvu in fetišizmu, ki vlada med letalci. Neznana slovnica. V Južni Afriki je narod Kafri, razdeljen na več plemen. Nekatera plemena nimajo skoraj nobenih besed, temveč samo z jezikom dleskajo. In se izorno razumejo. Slovnice ta jezik menda še nima tiskane. Čudna navada. V Arabiji je kralj Ibn Saud, ki si je osvojil tudi znani dve sveti mesti, Meko in Medinot Prej je bil zelo preprost, sedaj je pa vpeljal navade, ki v moder-nil časih niso več običajne. Kdor pride k njemu, ga mora poljubiti na nos. Ker je Ibn Saud zelo velik, mora skoraj vsakdo stopiti pri poljubu na prste, iij •e zelo čudno vidi, ko telovadijo častitljivi starčki pred njim. Lep prestol. V Afriki je dežela Uganda; tam je pleme, ki mu vlada vladar z lepim prestolom; ves dan sedi na njem. — Močen zamorec se mora skloniti in vladar se mu usede na hrbet; črnec je obrnjen proti drevesu, ob katerem stoji drug črnec, ki prvega podpira. Ko se utrudita, prideta druga dva na vrsto. Tako gre naprej. Pa morajo pri izmenjavi še zelo paziti, da se Njegovo Veličanstvo ne pretrese preveč. Odtiski prstov. Sedaj imajo pri sodiščih, na policiji itd. navado, da mora obtoženec ali zločinec odtisniti prst na vosek ali papir. Te odtiske hranijo, da dotičnika lahko zmeraj spoznajo in ga zasledujejo. Mi mislimo, da je to moderna stvar. Pa ni; odtiske prstov kot spoznlalno sredstvo so poznali Kitajci že 4p0 let pred Kristusom. Hud sSs. Pred kratkim je v Ameriki umrl Izidor Carfunkel, ki j« svojo hčerko strašno kaznoval. Nekoč namreč na njegovo prošnjo ni hotela zstpreti okna, ob katerem je slonela. To ga je tako užalilo, da je vse svoje veliko premoženje v oporoki volil raznim dobrodelnim zavodom, svoji hčeri pa samo 50 dolarjev, dasi je bil to njegov edini otrok. Kako ae godi Mažarom. V češko-slovaški republiki je mažar-ska narodna manjšina, ki šteje 740 tisoč duš. Angleški jud Rothermer se je začel za to manjšino potegovati, češ da silo trpi. 'Sisti Mažari na Slovaškem imajo 824 ljudskih in meščanskih šol, 5 srednjih šol, 9 trgovskih in 19 obrtnijskih šol, izdajajo v mažarskem jeziku 8 dnevnikov, 18 tednikov, imajo v državnem zboru v Pragi 10 svojih poslancev. Ni res torej, da se jim posebno slabo .godi. Res pa je, da je v mažarskih mejah ostalo 300 tisoč Slovakov, ki nimajo prav ničesar. Zakaj se ni Rothermer potegnil raje/ za tiste? Tramvaj Gorioa-Šempeter. Od nedelje 21. avg. dalje vozi električni tramvaj iz Gorice v Šempeter in nazaj. Vozi vsakih 10 minut. Voznina 50 stotink. Marsikateri Kraševec in Vipavec, ki potuje v Gorico, bo iz stopil v Št. Petru ter se peljal s tramvajem v Gorico. Voznina po železnici stane več ko 1.40 L, tramvajnina pa le 50 st. Prvo nedeljo se je peljalo 24.000 oseb, kar je vrglo občini 12.000 lir. Tramvajska proga gre iz Št. Petra do kavarne Garibaldi (avtomobilska postaja Ribi), kjer lahko prestopiš v tramvaj, ki pelje do državnega kolodvora, vse skupaj za 50 stotink; seveda moraš sprevodnika opozoriti, da ti listek primerno preščipne. Tnriki nauk. V naši državi se je mudilo večje odposlanstvo jemitskih Turkov, ki so se pogajali z vlado za državno prijateljstvo. V odpostanstvu je, bil tudi prestolonaslednik. Odposlanstvo se je ustavilo tudi v Benetkah, kjer se je vršil sprejem in kosilo v naj večjem hotelu «Excel-sior«. K sprejemu in kosilu je bilo povabljenih tudi dosti gospa. Prestolonaslednik, ki so mu znane naše razvade, je par dni prej opozoril slavnostni odbor, da ne bi- mogel sprejeti gospa, ki niso dostojno oblečene, ker da njegova vera ne dopušča stika z ženskami, ki niso popolnoma oblečene. Tako so si morale gospe preskrbeti dolge rokave in tudi dostojno odete prsi.’ To je bil hud poper turškega cesarjeviča evropskim damam! Radi babjih kapric. V Bocnu se je v drevoredu zastrupil neki moški z veronalom. Pravočasno so ga spravili v bolnišnico in mu izprali želodec. Povedal je. da si je hotel vzeti življenje, ker si je žena proti njegovi volji dala odstriči lase. Bolj energičen je bil tisti Tržačan, ki je nedavno tega vdrl v brivnico ter naklestil tistega brivca, ki je njegovo ženo ostrigel. Kako je z njo obračunil, ni prišlo v javnost. zavod PRIMARIJA dr. A. de Fiori v GOKICI Corao Vlttorlo Emanuele ni. 14. Sprejema od 9-12 in ed 2-4. Zobozdravnik dr. Sardoč D. trdinipa v Trstu vfia M. R. Imbriani 16III (Prej vta S. Glovannl) ed 9-12 in od 3-7. Gospodarstvo Nov sovražnik vinogradov. Pojavila sta sc dva nova sovražnika naših trt: grozdni sukač in zeleni trtni črv. To sta dve žuželki, dva črvička, dve gosenici, ki vničujeta svetje in jagode. Kaj dela sovražnik. Ko grozdje cvete, se prvič prikaže. Hrani sc s cvetnimi deli. V juliju se zabubi, čez dva tedna se izležejo metuljčki, ki so rumeni in spredaj črno rjavkasti. Iz teh metuljčkov se čez dva tedtia spet izležejo gosenice, ki jim pravimo grozdni sukači. Ta sukač se zajeda v jagode,- ki potem ne morčjo dozoreti; če pa je jagoda že dozorela, ko se vanjo zaje sukač, pa začne gniti. Ob koncu septembra se gosenica spet zabubi, da bo prezimila. Splete si nit in se spusti v trtno steblo ali v kol. Vojska zoper sovražnika. Strokovnjaki nasvetujejo, naj bi se vsi vinogradniki lotili vojske, sicer se bo ta sovražnik vgnezdil, da ga bo težko odpraviti. 1. Pozimi, ko se gosenica zabubi in v kol ali deblo v razpoke spravi, treba kol in steblo s krtačo odrgniti in ga namazati z modro galico. Na en hekto vode 30 kilov galice. 2. Metuljčke poloviti in uničiti. 3. Grozdje škropiti s 30% tobačnim izžemkom. To se ponavlja vsakih 10 do 15 dni. Dobro je oluščiti kole. Haho se shrani sadje za zimo. Velikega pomena je za gospodinjo, da pravočasno in pravilno shrani za zimo primerno sadje. Znano je namreč, da je od uživanja sadja prav zelo odvisno zdravje družine. Navadno ima vsaka gospodinja že odbrano posebno drevo, od katerega shranja za zimo; važno pa je, da ve, kako naj ga shrani. Vedeti pa mora tudi, kdaj je označeno sadje zrelo in.kakšne posebnosti ima, da ga lahko dalje časa ohrani svežega in ga obvaruje gnilobe. Za to dvoje je važno, da ga trga ob pravem vremenu in na pravilen način. Zdravo sadje je samo na sebi trpežnejše, dočim piškavo in poškodovano sadje kaj kmalu nagnije. Kakor hitro se sad odtrga od drevesa, se prične — to je odvisno od zrelosti — v njegovi notranjosti neko razkrajanje. Sadja, ki ga misliš hraniti za dolgo, ne pusti docela dozoreti, nego odtrgaj zlasti finejše vrste jabolk nekoliko prej. Ako čakaš do popolne dozorelosti, ti sadje nekako zavre, postane mehko in nekako ovenelo. Obrtguj pa sadje zelo previdno, ne pretiskaj ga, ne rani in tudi ne meči v košaro ali na kup, da se ne potolče in obtisne. Na noben način pa ne tresi sadja, ki ga misliš shraniti; na obtolčenih mestih kaj kmalu prične gniti. Prav tako kmalu segnije, ako ga spraviš v vlažno in zatohlo klet. Obtrgavanje sadja za zimo naj se vrši le ob suhem in lepem vremenu in šele potem, ko se je rosa že osušila. Vse sadje namreč, ki ga trgaš ob deževnem vremenu, kmalu prične gniti. Jabolkr« in hruške, ki smo jih namenili shraniti, je treba odtrgati približno 8-10 dni preden popolnoma dozore, namreč preden prične odpadati listje in se sad brez posebnega odpora da odtrgati. Ako jih pa odtrgamo prezgodaj, se jim koža hitro naguba, osuše se in so brez pravega okusa. Obtrgano sadje je treba potem za 8-10 dni položiti drugo poleg drugega na plast suhe slame ali oblanja, da se nekoliko pozore. Seveda morajo tako dozorevati v zračnem in suhem prostoru. Da je treba za daljšo hrambo izbrati čisto lepo in gladko sadje, je samo ob sebi umevno. Prostor, kjer se hrani sadje za poznejšo porabo je najbolje suha in zračna klet, ali tudi druga shramba, ki pa mora biti dovolj zavarovana, da sadje iie zmrzne. Biti mora enakomerno hladen in temen; 'teplota ne sme. biti pod + 3° C in ne nad + 5° C. To shrambo je treba večkrat zračiti in sicer jeseni in pomladi v hladnih nočeh, podnevi pa ne; pozimi lc v opoldanskih urah. Sadje najdalje ostane dobro in sveže ako ima do njega dostop zrak od vseb strani. Zato zelo priporočajo police, s pletenimi predali, če teh ni, pa naj se na navadne police položi plast oblanja, da ni sadje na deski. Polagati je najbolje sadje samo v eni plasti, če nikakor ne gre drugače, največ v 2-3 plasteh, nikoli pa ne kupih. Jabolka naj se polagajo s pecljem navzdol, hruške pa navzgor. Vsak teden enkrat je treba pregledati sadje in odstraniti vsak obolel ali sumljiv sad. Ako moramo hraniti sadje v zabojih je treba med plasti polagati slamo ali oblanje. Da je treba shrambo varovati'miši in podgan, je že samo ob sebi umljivo. Vinska kupčija se je tekom avgusta nepričakovano oživila. Od vseh strani so vdrli kupci v vinske kraje in pokupili zaloge, ki so dozdaj tako brezupno čakale odjemalca. Zdi se, da je vzrok največ v hudi suši in’ se kupci boje, da ne bi se cene dvignile. Kmetu je ta okoliščina prinesla veliko olajšavo in nekaj prepotrebne gotovine v hišo. Pržavnl papirji. Po stanju borze 5. septembra so imeli državni papirji te cene: renta 71 L za 100 L imenske veljave; konsolidirani drž. dolg 81.25 za 100; beneške obligacije (vojna odškodnina) G9 za 100. Cena zlata. Uradna cena po borzi z dne 5. septembra: 366 papirnatih lir za 100 zlatih; 20 kronski cekin 70-72 lir. BOOOOOOOOIOIOOOOOOOOI Kje pa vi kupujete obutev? U Najboljšo čevljarnico v Trstu ima § Matija Pahor 1'rst — Via Aroatja 10 — Trst LASTNA IZDELOVALNICA čevlji delani samo na roko Tvrdka znana po vseh pode-žgishih SBlmlh. Velika izbepa. Prijazna postrežba — Zmerne cene. iooooooooooioiooooooB S ZDRAVNIK Dr. IGOR FRANKO [ absolvent dunajske klinike, ordinira odslej samo v IL. BISTRICI vsak tiari od 10-12 in od 15-17 h. Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST, Čampo S. Giacomo št.5 po ZLATO kupuje v vsaki množini najvišjih cenah. KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Po čem je lipa ? Dne 7. septembra si dal ati dobil: Za 100 dinarjev 32.— L » 100 čeških kron 54.20 » » 100 franc, frankov 71.80 D » 100 švicarskih fr. 352.— X » 100 nemških mark 432.50 » » 100 avstr, šilingov 255.— » » 1 dolar 18.10 » » 1 angleški funt 89.— )) Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste. Andrej Purič TRST Via INedia it. 6 Koira&ki mojster IZVRŠUJE vsakovrstna stavbena dela, železne ograje in omrežja - Takojšnja Izvršitev • Štedilniki vseh vrst - Izdeluje tudi železne rolettes. Poprave spopolnitve Podpirajte tiste trgovce, podjetnike in profesioniste, ki oglašajo v Malem listu! ZOBOZDRAVNIK Dr. L. Mermolja sprej ema V GORICI na Travniku št. 5II □ODonoDononoDonononoD o o D Ever Blas D Dobre in poceni u (■ ynM Kiae so testenine aPekatetev. Dobre vsled tega,; O ~ O ker se izdelujejo iz prvovrstnega zdroba v □ Odlikovana, svetovnoznana tekočina. □ svežem planinskem zraku, ceno pa vsled O Ne razjeda, ne maže, ne škoduje. O tega ker se jako nakuhajo; tako, da si>j □ Uničuje vse žuželke: stenice uši, ščurke □ jih potrebuje manj od drugih venejših j O in vse človeške in živalske zajedalce. O testenin. Zanesljivo prave v originalnih zavojih. V, kg □ q EVER BLAS rabijo z uspehom šole, [3 □ bolnišnice, plovna podjetja, zavodi itd. p MALI OGLASI ACOUA DELL* ALABARDA. proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca-stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. GLVKOL CASTELLANOVICH. Izredno učinkovito brezalkoholno sredstvo proti oslabljenju živcev, spošnemu oslabljenju teka in za ženske v slučajih nerednosti v čiščenju. Cena steklenici L. 7.50. Za popolno zdravljenje (i steklenic. Cena L. 42.—, Trst, Via dei Giuliani, 42. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via Ugo Polonio 5. Čevljarski vajenec Meton St6v. 1000. se iSče. Rozzol in PRODAM popolnoma nov kmečki voz, noseč 20-30 qu. Na ogled je pri g. Rozi Sel j v Sturijah 24. Cena po dogovoru. HIŠA v dobrem stanu se po ugodni ceni proda. URARSKI VAJENEC se sprejme takoj. Ivan Bizjak, urar v Postojni. Steklenica stane 3.75 L. O □ Tovarna EVER BLAS - TRST O TRIESTE - Guard. Scoglletto 340. Telefon štev. 18-78 □ Pošilja se po pošti s povzetjem. O □ODODODODonononopoDon Lovcem naznanjam, da imam zalogo vseh vrst smodnika, šiber in sploh lovskih potrebščin, dalje vse potrebno za mine, kar prodajam po najnižjih cenah. Ivan Bizjak, urar v POSTOJNI. Primarij kirurg sanatorija Villa S. Giusto in občinske bolnišnice v GORICI Dr. Lojze Sussig, prej asistent na dunajski vseučiliščni kliniki profesorja Hohenegga, sprejema vsak delavnik od 2-3 popoldne Corso Verdi 21, II. Telefon štev. 196. rMDUMOMPga—CMOB Čevljarnicd FORCESSIN odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo,- diplomo in zlato svetinjo — via Caprin 5 pri Sv. Jakobu - W Le k Forcessinu vsi hltš, da sl obujejo nogi- On ilva trdno In močno, pa elegantno In Iep6. Ko pa račun vam naredi, se vam celo poceni zdi. DMDTTDHO—CMHP—niDB