Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 1
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017
2
Oglasi
  
Tretja stran
Iz vsebine:
Tema tedna:    
Nova delovna zakonodaja 
proti prekarizaciji  ................................................... 4
Občinski svet Rečica ob Savinji: 
Sprejet podrobni prostorski načrt 
za območje Rečice ob Savinji  ........................... 7
Ljubno ob Savinji: 
Potrebujejo nov gasilski dom  ............................ 7
Nazarje: 
V novem bloku na voljo
več neprofitnih stanovanj  ................................... 8
Kulturno društvo Slap:
Predstavitev najnovejše knjižne zbirke 
v starodavni lučki hiši  ........................................ 11
Cankarjev dom Ljubljana: 
Pevci iz Luč zapeli ob 50-letnici oddaje 
Slovenska zemlja v pesmi in besedi .............. 12
Alojz Voler, gozdar iz Podvolovljeka:
Devetdesetletnik iskrivega pogleda
in ostrega pomnjenja  ......................................... 15
Alpska smučarka Anja Drev:
Štirikrat na stopničkah 
v evropskem pokalu  ........................................... 21
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi 
Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za-
kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po 
stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek-
toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 3, 20. januar 2017. Izhaja vsak 
petek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske 
novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in 
odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
(ML)
Nekoč bomo vsi podjetniki
V ne tako oddaljeni prihodnosti tradicionalne-
ga osemurnega delovnika ne bo več. Delali bo-
mo za več naročnikov tisto delo, v katerem bomo 
dobri. Postali bomo podjetniki, pogodbe za nedo-
ločen čas bodo zgodovina. Tako vidi prihodnost 
dela angleški kadrovski futurolog Perry Timms, ki 
meni, da nas robotizacije ne sme biti strah, res pa 
je, da se bodo morali tisti, ki bodo zaradi robotov 
izgubili delo, prekvalificirati.
Marsikomu se zdi takšna napoved preveč fu-
turistična, toda bodimo realni: avtomobilski proi-
zvajalci že intenzivno preizkušajo vozila brez voz-
nikov. Proizvodni procesi v tovarnah se hitro robo-
tizirajo, kdor bo v tem trendu zaostal, globalno 
ne bo več konkurenčen, kar seveda ne bo osta-
lo brez posledic. 
Timms napoveduje, da bo po letu 2030 na tr -
gu dela precej več starejših, ki bodo želeli delati 
dlje. Po prognozi Eurostata bo leta 2050 v Slove-
niji več upokojencev kot delovno aktivnih. Kaj bo 
to pomenilo v praksi? »S tehnološkim napredkom 
in kakovostnimi zdravstvenimi storitvami se ži-
vljenjska doba ljudi podaljšuje, vse več ljudi se ne 
bo pripravljenih upokojiti in nikoli več delati. Prip-
ravljeni bodo širiti svoje znanje, aktivno prispevati 
k skupnosti. Nastali bodo novi trgi, nove storitve,« 
meni Perry Timms in nadaljuje:
»Starejši nočejo opravljati fizičnega in monoto-
nega dela. Potrebujejo izzive. Morda je to delo v iz-
obraževanju, z mlajšimi, mogoče z ranljivimi sku-
pinami. Pomembno je, da prispevajo k skupnos-
ti, imajo smisel v življenju. Večina starejših ne želi 
delati pet dni na teden poln delovnik, temveč zgolj 
nekaj ur na dan. Kdo ve, kako bomo delali čez de-
set let, a delo bomo lahko našli prek tehnologije, 
lahko bomo delali od doma, tako rekoč virtualno, 
brez pisarn, kar bo spodbudno za vse.«
To naj bi pomenilo, da bo z leti vse več ljudi, ki 
bodo delali za podjetja, vendar v njih ne bodo za-
posleni. Nastal bo drugačen trg dela, na katerem 
bodo podjetja za določen čas iskala strokovnja-
ke, ti pa bodo ponudili svoje znanje, veščine in iz-
kušnje pri določenem projektu. Kako pa se bodo 
v tem novem svetu znašli manj izobraženi, ki se 
jim morda ne bo uspelo tako hitro prilagoditi raz-
meram?
Perry Timms: »Stara miselnost bi bila: omogo-
čite takšnim osnovno socialno pomoč in to je naj-
več, kar lahko naredimo. S tem se ne strinjam. 
Takšne ljudi bi bilo treba izobraziti, usposobiti, jim 
pomagati, da ugotovijo, kaj želijo početi, se nau-
čijo novih veščin. Vanje bo treba vlagati, da spet 
postanejo produktiven del skupnosti. S pomoč-
jo proizvodnim delavcem, ki bodo zaradi roboti-
zacije izgubili delo, nastaja popolnoma nov trg 
storitev – strokovnjaki, ki bodo lahko pomaga-
li takšnim ljudem, jih usposobili, pripravili za dru-
go delo v drugi panogi.« Si lahko to predstavljate?
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 4
Tema tedna, Aktualno
NOVA DELOVNA ZAKONODAJA PROTI PREKARIZACIJI
Obvezno zaposlovanje prekarcev – večja ekonomska varnost
Pri Šaleško-savinjskih sindikatih Velenje (ŠSSV) 
lahko prekarni delavci dobijo vse odgovore v 
zvezi z delom, ne samo, če so redno zaposleni. 
(Fotodokumentacija ŠSSV)
Nada Pritržnik, sekretarka na Šaleško-savinjskih sindikatih Velenje:
Vlada se je v lanskem letu lotila prenove de-
lovne zakonodaje, med drugim so v njej pred-
videni ukrepi, ki naj bi zaustavili trend prekari-
zacije dela. V ta namen spreminjajo tudi Nove-
lo zakona o inšpekciji dela, ki prinaša inšpektor-
jem dodatno pooblastilo. Delodajalcu, za kate-
rega delavec kljub očitnim elementom delovne-
ga razmerja opravlja delo na podlagi pogodb ci-
vilnega prava, bodo lahko inšpektorji odredili, da 
mora temu delavcu v treh dneh ponuditi ustre-
zno pisno pogodbo o zaposlitvi. Hkrati nova 
zakonodaja povečuje globe za delodajalce ter 
uvaja denarno sankcijo za prekarnega delavca.
ATIPIČNE OBLIKE DELA NE ZAGOTAVLJAJO 
SOCIALNE VARNOSTI
Raziskave trga dela kažejo, da je med vsemi 
zaposlitvami v Sloveniji kar 41 odstotkov atipič-
nih. Študentsko delo, agencijsko delo, tudi sa-
mostojno podjetništvo, so oblike dela, ki so v 
vedno večjem porastu. Hkrati so to oblike dela, 
ki delavcu ne zagotavljajo trdnega socialnega in 
ekonomskega varstva. 
Vlada je zato prepričana, da so potrebni dolo-
čeni ukrepi za zaščito zaposlenih, v okviru kate-
rih morajo delodajalci in delavci upoštevati vsaj 
minimalne standarde. Na Šaleško-savinjskih 
sindikatih ugotavljajo, da se je v zadnjem času 
zelo povečalo tudi število agencijskih delavcev. 
Kot pravi njihova sekretarka Nada Pritržnik, so 
ti delavci v slabšem položaju zato, ker so njiho-
ve plače večinoma nižje od plač v podjetjih, kjer 
delajo in ker jih lahko selijo iz podjetja v podjetje. 
PREKARNE DELAVCE BO TREBA ZAPOSLITI IN 
JIH USTREZNO PLAČATI
V veljavni zakonodaji za sedaj ni učinkovitega 
vzvoda, ki bi vplival na ravnanje delodajalca. Po 
novem bodo delodajalci prekarno zaposlenim 
osebam zavezani izročiti pisno pogodbo o za-
poslitvi, ki bo morala ustrezati dejanskemu sta-
nju, tudi plačilo za delo bo moralo biti v skladu s 
kolektivno pogodbo in splošnimi akti. S tem bo 
po prepričanju ministrstva za delo odpravljena 
ovira, ko prekarno zaposlene osebe zaradi stra-
hu pred izgubo dela ne prijavijo svojega delo-
dajalca. Delavec bo imel tudi pravico, da neu-
strezno pogodbo zavrne in pravico uveljavlja po 
sodni poti.
GLOBE TAKO ZA DELODAJALCE 
KOT DELAVCE
Drugi učinkoviti vzvod, ki bi naj delodajalce 
prepričal v legalno zaposlovanje, so globe. Te 
se po novem močno zvišujejo, sankcije za de-
lodajalce bodo znašale od 10 do 30 tisoč evrov, 
odvisno od velikosti podjetja. Uvaja se denarno 
sankcioniranje prekarnega delavca, to bo v viši-
ni od 500 do 2.500 evrov. Prekarec se bo lah-
ko kazni izognil, če bo delodajalca sam prijavil 
inšpekciji za delo ali dokazal, da je bil v takšno 
delovno razmerje prisiljen, torej, da delodaja-
lec drugačne pogodbe z njim ni hotel skleniti. S 
takšnimi sankcijami želi ministrstvo za delo pre-
prečiti nezakonito ravnanje, ko je to v interesu ta-
ko delavca kot delodajalca.
DELODAJALCI OPOZARJAJO: SLOVENIJA NE 
SLEDI TRENDOM TRGA DELA
Delodajalci se s takšnimi spremembami ne 
strinjajo. Tehnološke spremembe spreminjajo 
trg dela, v stroki so prepričani, da lahko že v sla-
bih dveh desetletjih na račun uveljavljanja robo-
tike in digitalizacije pričakujemo izpad polovice 
vseh obstoječih delovnih mest. Posledično naj 
bi večino delovne sile v ne tako oddaljeni priho-
dnosti sestavljali samozaposleni, ki bi se posve-
čali predvsem projektnemu delu. 
Delodajalci zato opozarjajo, da spremembe 
delovne zakonodaje, ki jih je predlagalo mini-
strstvo za delo, tem trendom ne sledijo. Zave-
dajo se, da so redne zaposlitve nujne, če želi 
podjetje vzgajati zanesljive in zveste delavce. 
Ni pa po prepričanju delodajalcev sprejemljivo 
to, da so vanje prisiljeni, hkrati pa ne omogoča-
jo hitrega zaposlovanja in odpuščanja, zapo-
slitev za nedoločen čas pa še vedno ostaja tu-
di najdražja.
Tatiana Golob
»Pri prekarnem delu gre za delo, ki ima vse 
elemente delovnega razmerja, vendar je na-
mesto pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas 
sklenjena avtorska ali podjemna pogodba ali 
pa se delo izvaja preko s.p.-ja oziroma preko 
študentske napotnice. Take oblike dela niso za-
konite, Zakon o delovnih razmerjih je v 213. čle-
nu takšno delo opredelil kot prikrito delovno raz-
merje, jih je pa kljub temu vse več. 
Delodajalci se teh oblik poslužujejo zaradi 
negotovih gospodarskih razmer, da lahko šte-
vilo zaposlenih zmanjšajo brez prevelikih stro-
škov in postopkov, predvsem pa, ker si to, ob ve-
liki množici brezposelnih, lahko privoščijo. Ljud-
je take oblike dela sprejemajo, ker nimajo druge 
izbire oziroma drugega vira za preživetje. 
Pri takih oblikah dela so prikrajšani za na-
domestila za malico in prevoz na delo, za re-
gres za letni dopust, plačanih nimajo nadome-
stil za letni dopust in praznike, ne odsotnosti 
dela zaradi bolezni … Predvsem pa gre za bolj 
negotove oblike dela in zato manjšo ekonom-
sko varnost. 
Kako ugotoviti, ali gre za zakonito obliko de-
la oziroma kako ukrepati, kadar se delavec to 
sprašuje. Odgovore na vsa vprašanja v zvezi 
s tem lahko ljudje pridobijo pri našem odvetni-
ku, ki je na voljo 40 ur tedensko. Pri nas dobite 
vse odgovore v zvezi z delom, ne samo, če ste 
redno zaposleni, in tudi včlanite se lahko indivi-
dualno ne glede na vaš status. Članarino lahko 
plačujete preko trajnika in tako nihče ne ve za 
vaše članstvo. Seveda obstaja tudi možnost pri-
jave na Inšpektoratu za delo, vendar iz prakse 
opažam, da se ljudje temu izogibajo, ker se boji-
jo izgube še tega edinega vira zaslužka.«
PREVENTIVNO CEPLJENJE 
Učinkovita zaščita 
za otroke in odrasle
Proti pnevmokoknim okužbam se s preven-
tivnim cepljenjem lahko učinkovito zaščitijo ta-
ko otroci kot tudi odrasli. Zaradi pnevmokoknih 
okužb lahko zboli kdorkoli, največje tveganje pa 
je pri majhnih otrocih do drugega leta starosti, 
pri starejših od 65 let, pri ljudeh s šibkim imun-
skim sistemom in pri kroničnih bolnikih. Naj-
težje okužbe, ki jih povzročajo pnevmokoki, so 
pnevmokokni meningitis, sepsa, bakteriemija in 
pljučnica. 
Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je 
brezplačno za dojenčke, medtem ko je za sta-
rejše otroke, rojene pred oktobrom 2014, in za 
odrasle samoplačniško. Cepljenje je brezplač-
no tudi v določenih primerih bolezni in stanj, 
pri katerih odločitev za cepljenje utemelji izbra-
ni zdravnik.
NIJZ
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 5
Aktualno
Direktor Savinjsko-šaleške gospodar-
ske zbornice mag. Franci Kotnik:
»V Savinjsko-šaleški gospodarski zbor-
nici z zadovoljstvom ugotavljamo, da je 
vlada držala besedo in z manjšim časov -
nim zamikom glede na obljubo dejansko 
sprejela uredbo o državnem prostorskem 
načrtu za hitro cesto na relaciji Šentru-
pert-Velenje jug. S tem so izpolnjeni po-
goji za nadaljnje postopke, ki so potrebni, 
vključno s pridobitvijo gradbenega dovo-
ljenja, da bi se gradnja ceste začela v letu 
2018 ali najkasneje leto kasneje.
Kot smo seznanjeni, je DARS medtem 
v zaključni fazi izdelave študije širših 
ekonomskih učinkov gradnje hitre ces-
te na relaciji Šentrupert-Velenje-Slovenj 
Gradec. Po njihovih izračunih bo grad-
nja omenjene prometnice doprinesla le-
tno od 32 do 40 milijonov evrov k bruto 
družbenemu produktu Slovenije. Študija 
širših ekonomskih učinkov bo implemen-
tirana v študijo variant, ki bo odločila fa-
znost gradnje in obseg hitre ceste na re-
laciji od Šentruperta do Velenja in od Ve-
lenja do Slovenj Gradca. Ker je nujno, da 
izdelovalci študije pri tem upoštevajo ra-
zvojne načrte gospodarstva savinjsko-
-šaleške in koroške regije, saj bodo le na 
ta način lahko realno ovrednotili potrebe 
po prometni infrastrukturi za prihodnje 
obdobje, se bodo predstavniki gospodar-
stva obeh regij v kratkem sestali s prip-
ravljavci študije in jim omenjene razvojne 
načrte tudi predstavili.
Od vseh odgovornih za izvedbo na-
daljnjih postopkov pričakujemo, da bo-
do svoje delo opravili v najkrajšem mož-
nem času, saj naše gospodarstvo zara-
di potrebe po odpiranju novih delovnih 
mest sodobnejšo cestno infrastrukturo 
nujno potrebuje. Umeščanje trase 3. ra-
zvojne osi v prostor na relaciji med avto-
cesto A1 in Velenjem je potekalo nerazu-
mno dolgo. Sedanjo vlado velja pohvaliti 
za njeno konsistentnost pri tem projektu, 
ki jo pričakujemo tudi v naslednji fazi do 
čimprejšnjega začetka gradnje.« 
3. RAZVOJNA OS
Sprejetje uredbe omogoča nadaljnje 
postopke za izgradnjo ceste
Po izračunih DARS bo gradnja hitre ceste 
Velenje-Šentrupert-Slovenj Gradec doprinesla 
letno od 32 do 40 milijonov evrov k bruto 
družbenemu produktu Slovenije.
Priključek na hitro cesto Šentrupert-Velenje v Podgori pri Šmartnem ob Paki pod goro Oljko 
(posnetek iz video simulacije PNZ)
Vlada je na svoji seji v četrtek, 12. januarja, 
izdala Uredbo o državnem prostorskem načr-
tu za državno cesto od priključka Šentrupert na 
avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje 
jug. Vlada je sklenila tudi, da se projekt 2430-17-
0017 Državna cesta Šentrupert–Velenje uvrsti v 
Načrt razvojnih programov 2017-2020.
PODLAGA ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA 
DOVOLJENJA 
Uredba, s katero vlada v skladu z zakonom o 
umeščanju prostorskih ureditev državnega po-
mena v prostor sprejme DPN, daje podlago za 
pripravo projektov za pridobitev gradbenega do-
voljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev 
objektov, na podlagi katerih se izda gradbeno 
dovoljenje. 
Vlada je sicer sprejetje omenjene uredbe ob-
ljubljala do konca leta 2016. Čeprav je bila ured-
ba sprejeta z zamudo, so se je razveselili mnogi 
gospodarstveniki pa tudi občani. Hitra cesta 3. 
razvojne osi bo omogočila sedaj prometno sla-
bo dostopnim območjem, kot so Zgornja Savinj-
ska in Šaleška dolina ter koroška regija, hitrejšo 
povezavo z osrednjo Slovenijo. Še posebej je ta 
povezava pomembna za gospodarstvo našega 
območja in razvoj tukajšnjega turizma.
VEČJE MOŽNOSTI ZA RAZVOJ 
GOSPODARSTVA IN MLADE 
Na potezo vlade so se odzvale tudi nekate-
re politične stranke. V velenjskem odboru SMC 
so v sporočilu za javnost zapisali: »Novica, da 
je Vlada RS na 1 17. redni seji sprejela in izdala 
Uredbo o državnem prostorskem načrtu za dr-
žavno cesto od priključka Šentrupert na avto-
cesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje jug, 
je razveselila ne le članice in člane lokalnega 
odbora Šaleška dolina, temveč vse tiste, ki so 
takšno odločitev vlade nestrpno pričakovali že 
vse od lanskega decembra. Projekt hitre ces-
te od Šentruperta do Velenja je uvrščen tudi v 
načrt razvojnih programov 2017-2020. 
Predsednica LO SMC Šaleška dolina Breda 
Kolar: »S to potezo vlada odpira vrata razvoja 
tako za Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino kot 
za Koroško. Odpira možnosti za armado mla-
dih, ki do zdaj niso imeli priložnosti za razvoj in 
obstoj v domačem kraju, odmaknjenem daleč 
od ostale Slovenije.« Kot so še zapisali v spo-
ročilu, mnoga podjetja s tega območja, med 
njimi Gorenje kot drugi največji izvoznik, s hit-
ro cesto pridobivajo dodatne možnosti za svo-
jo rast. To pomeni najmanj ohranjanje delov-
nih mest, predvsem pa priložnost in možnost 
za razvijanje in ustvarjanje novih poslovnih pri-
ložnosti.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 6
Gospodarstvo
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Matija Petrin direktor tehničnega 
področja
Matija Petrin je postal 
član vodstva družbe 
BSH Hišni aparati Nazarje. 
(Fotodokumentacija BSH) 
POROČNI SEJEM NA GOLTEH
Vse za organizacijo in pripravo romantične 
poroke
V hotelu na Golteh so pripravili prikaz ponudbe poročnih možnosti in storitev.
Na ogled je bilo tudi več sto različnih poročnih 
prstanov.
V hotelu na Golteh so v soboto priredili tret-
ji sejem z naslovom Poroka v hribih. Različ-
ni ponudniki storitev so gostom hotela in os-
talim obiskovalcem predstavili aktualne tren-
de in možnosti priprave ter izvedbe vsega, kar 
je potrebno za poroko v planinskem ambien-
tu. Ob desetih porokah in še nekaj poročnih 
pogostitvah v lanskem letu na Golteh z opti-
mizmom pričakujejo letošnjo sezono sklepa-
nja poročnih zvez in spremljajočih poročnih 
zabav.
VSE NA ENEM MESTU ZA DOBRO 
NAČRTOVANJE POROKE
Kot je povedal vodja prodaje in marketin-
ga ter osrednji animator hotela Golte Mitja 
Škrabl, je bil sejem sestavni del njihovih priza-
devanj, da na Golteh organizirajo različne de-
javnosti in bivanje skozi vse leto, tako v zimski 
kot poletni sezoni. Med številne prireditve sodi 
tudi sejem Poroka v hribih, saj je v povezavi z 
možnostmi vključitve drugih partnerjev in na-
ravnih lepot poroka v gorskem svetu posebno 
doživetje. Ponudniki različnih poročnih vsebin 
so na sejmu predstavili in ponudili pester na-
bor izdelkov in storitev, od nakupa poročne 
obleke in nakita do kulinarike, dekoracije, iz-
bora prostorov in zabavnega programa.
POROKA NAJ BO IZZIV 
ZA ZAROČENCA
Čeprav formalni del poroke predstavlja 
sklenitev zakonske zveze pred predstavnikom 
Republike Slovenije (hotel Golte je registrira-
na zunanja enota za sklepanje zakonskih 
zvez), je za mladoporočence pomembno tudi 
okolje in vse ostalo, kar je potrebno, da poro-
ka poteka kot odličen, romantičen in čustven 
življenjski dogodek. Ker je strošek priprav in 
izvedbe poročne slovesnosti in zabave odvi-
sen predvsem od dobrega načrtovanja, so se 
na na Golteh potrudili in nudijo opcijo cenov -
no dostopne poroke.
POROKA V HRIBIH
Na sejmu Poroka v hribih je bilo mogoče 
opaziti najrazličnejše ponudnike: hotel Gol-
te v sodelovanju z vinogradništvom Steyer 
- vinsko kletjo Mozirje, varstvo otrok Varu-
ška Živa, dekoracijo prizorišča Baloni Roma-
na Kolenc, grafično oblikovanje, fotografira-
nje in darila Urška Hrastnik, poročni prstani 
in nakit Gajšek, organizacija porok in glasba 
2party Mrkonjić, tiskanje vabil, napisov in iz-
delava foto-magnetov Instalab, idr. Možen je 
bil ogled postavljene gostinske sobe s pogle-
dom na naravo in pogovor s predstavnikoma 
hotela, ki sta zainteresiranim predstavila iz-
vedbo poročnega obreda na Golteh.
Tekst in foto: Jože Miklavc
Matija Petrin, ki je bil do novega leta na 
mestu direktorja nazarske tovarne BSH Hi-
šni aparati, je s 1. januarjem postal član vod-
stva družbe. Odgovoren je za tehnično podro-
čje. Na tem položaju je zamenjal Petra Eiser -
manna, ki se je po petih letih v Sloveniji vrnil v 
centralo BSH v München. 
Matija Petrin je zaposlen v BSH že več kot 
22 let. V vodstvu družbe se je pridružil Wolfra-
mu von Ohainu in Boštjanu Gorjupu.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 7
Iz občin
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI 
Sprejet podrobni prostorski načrt za območje
Rečice ob Savinji
S sprejetjem občinskega podrobnega pro-
storskega načrta za območje naselja Reči-
ca so določeni pogoji za gradnjo objektov 
na tem območju. Podrobni občinski prostor-
ski načrt (OPPN) je na decembrski seji v dru-
gi obravnavi sprejel tamkajšnji občinski svet. 
Postopek izdelave je zaradi objektivnih razlo-
gov trajal tri leta. 
PRVE INFORMACIJE OBČANOM 
ŽE LETA 2013
Občina Rečica ob Savinji se je priprave OPPN-
-ja lotila že v letu 2013. Takrat je bila izvedena 
delavnica, na kateri je občina želela od krajanov 
dobilo čim več pobud in predlogov. Kot je na tok-
ratni seji občinskega sveta povedal občinski ur-
banist Peter Rušnik, je priprava dokumenta po-
tekala tako dolgo zato, ker se nosilci urejanja 
prostora niso odzivali pravočasno. 
V lanskem marcu in aprilu je potekala jav -
na razgrnitev in nato javna razprava. Rušnik 
je pojasnil, da so v dokumentu v največji mo-
žni meri upoštevali med postopkom zbra-
ne predloge. Povedal je še, da so na predlog 
upravne enote v odloku dodal člen, ki določa, 
da se postopke za pridobitev gradbenega do-
voljenja, ki jih je investitor začel pred spreje-
tjem omenjenega dokumenta, izpelje v skla-
du z OPN, ki je bil v veljavi takrat.
PROSTORA ZA GRADNJO ŠE 
DOVOLJ
V krajši razpravi so svetniki postavili nekaj 
vprašanj. Jožeta Veninška je zanimalo, kaj 
OPPN predvideva na lokaciji obiralnega stroja 
za hmelj nekdanje zgornjesavinjske zadruge. 
Menil je, da bi se pripravljavec moral o tem 
pogovoriti z novimi lastniki tamkajšnjega ob-
močja. Rušnik je pojasnil, da so tam predvi-
dene centralne dejavnosti. Novi lastniki so bili 
obveščeni o postopku priprave OPPN, vključ-
no z javno razpravo, a niso podali pobud. 
Če bi se občinski svet v tej fazi odločil za 
spremembe, bi bilo treba postopek priprave 
OPPN začeti znova, možno pa je po sprejetju 
na občinskem svetu pristopiti k spremembam 
OPPN. Rušnik je tudi povedal, da je na obmo-
čju OPPN še kar nekaj prostora za pozidavo. 
Gre za okoli petnajst hiš, kar je seveda teore-
tična možnost, zidava bo odvisna od lastni-
kov zemljišč.
Občinski svet je tako sprejel odlok o občin-
skem podrobnem prostorskem načrtu Rečica 
ob Savinji, vključno z dodatno določbo. Ta pravi, 
da se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvi-
jo OPPN, zaključijo v skladu z obstoječim OPN.
Marija Lebar
LJUBNO OB SAVINJI
Potrebujejo nov gasilski dom
Gasilski dom, kjer ima PGD Ljubno svoj sedež, je star skoraj toliko kot društvo.
Ljubenski gasilci, ki so lani obeležili 130 
let delovanja svojega društva, se srečujejo s 
precejšnjo prostorsko stisko. O tem je njihov 
predsednik in občinski svetnik Slavko Fluder-
nik spregovoril na zadnji seji občinskega sve-
ta, ko je izrazil pobudo, da bi bilo potrebno 
razmišljati v smeri, da bi občina poiskala in 
zagotovila ustrezno zemljišče za gradnjo no-
vega gasilskega doma. 
DOLGOLETNA PROSTORSKA STISKA
O nujnosti rešitve prostorske stiske v dru-
štvu razmišljajo že dalj časa. Trenutno delu-
jejo na dveh lokacijah, obe sta v središču kra-
ja in zato dokaj utesnjeni. V primeru poziva na 
intervencijo se operativci ne zberejo pri gasil-
skem domu, pač pa pri garaži, ki stoji med 
občinsko in šolsko zgradbo. Tam imajo sprav -
ljeno cisterno in intervencijske obleke. Če se 
za ukrepanje potrebuje več gasilcev, je treba 
po dodatno vozilo (kombi) v gasilski dom. To 
povzroča precejšnje logistične težave. 
Predsednik društva Slavko Fludernik: »V 
zadnjih desetih letih smo nabavili precej opre-
me v skladu z zahtevami za opremljenost 
društva II. kategorije. Imamo 23 operativnih 
članov in 15 rezervnih. Vseh skupaj z mla-
dimi nas je okoli dvesto. Tudi zaradi tega se 
vse bolj kaže potreba po večjih prostorih, ki 
bi na enem mestu omogočali učinkovito de-
lovanje društva tako na operativni kot na si-
ceršnji ravni.«
NAJPREJ JE TREBA NAJTI ZEMLJIŠČE
Fludernik je dodal, da je pridobitev zemljišča 
nujna osnova, s katero bi bilo omogočeno kan-
didiranje na morebitna državna ali celo evrop-
ska sredstva. »Ko bi imeli zemljišče, bi dalje že 
šlo. Tudi do zdaj smo vedno lahko računali na 
pomoč večine občanov, tudi gospodarstva. Ta-
ko je bilo v primeru nabave gasilske cisterne, ki 
bi je brez sredstev občine, krajanov in še pose-
bej podjetja KLS in direktorja Mirka Straška ne 
mogli kupiti, čeprav je bilo staro cisterno nujno 
potrebno zamenjati. Za razumevanje in pomoč 
smo gasilci vsem hvaležni.«
SEDANJI DOM STAR SKORAJ TOLIKO 
KOT DRUŠTVO
Gasilski dom, kjer ima društvo svoj sedež, 
društvene prostore in skladišče, je bil zgrajen leta 
1887, torej bo letos star 130 let. Leta 1939 so ga 
nadgradili in napeljali vodo in elektriko. Takšen je 
služil namenu do osemdesetih let prejšnjega sto-
letja, ko so dodobra prenovili streho in uredili sani-
tarije. Ob 120-letnici društva so prenovili še fa-
sado. Leta 1995 jim je občina dala na razpo-
lago prostore, v katerih imajo sedaj garažo in 
del opreme. 
Tekst in foto: Marija Lebar
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 8
Iz občin
NAZARJE 
V novem bloku na voljo več neprofitnih 
stanovanj
Občina Nazarje bo v skladu s sprejetim sta-
novanjskim programom in veljavnim proraču-
nom v novem objektu v centru Nazarij, ki ga gra-
di družba Gradiatim, kupila več neprofitnih sta-
novanj. Občina bo v kratkem objavila razpis za 
oddajo teh stanovanj v najem. Obenem je poda-
la vlogo na Stanovanjski sklad RS, da bi ta soča-
sno kupil svojo kvoto neprofitnih stanovanj. 
STANOVANJA VSELJIVA ŠE LETOS
Na razpis za najem neprofitnih stanovanj se 
bodo lahko prijavili tisti zainteresirani, ki izpol-
njujejo pogoje za tak najem. Gre za manjša sta-
novanja v približni izmeri od 40 do 50 kvadra-
tnih metrov. Primerna bodo tudi za gibalno ome-
jene in starejše osebe, saj bodo dostopna z dvi-
galom. Po terminskem planu bodo stanovanja 
vseljiva še letos.
ŠTEVILO STANOVANJ ODVISNO 
OD INTERESA
V letu 2017 bo Občina Nazarje kupila dve 
neprofitni stanovanji in enega, ki ga bo oddaja-
la za tržno najemnino. Direktor občinske uprave 
Samo Begič pojasnjuje: »V letu 2018 bo sledil še 
nadaljnji nakup, če bomo na osnovi razpisa do-
bili več vlog. Stanovanjski sklad v okviru svojega 
razpisa kupi enako število stanovanj kot občina 
ali kakšnega manj, več pa ne.« 
Marija Lebar
OBČINSKI SVET LJUBNO 
Denar za kulturo in 
šport zagotovljen
Občina Ljubno ima za letos potrjen program 
izvajanja ljubiteljske kulturne dejavnosti. Pro-
gram so potrdili svetniki na decembrski seji ob-
činskega sveta. Na tej seji so sprejeli tudi pro-
gram športa, ki se sofinancira s proračunskimi 
sredstvi.
Programa opredeljujeta vsebine športnih in 
kulturnih programov, ki se sofinancirajo iz javnih 
financ, ter namen in višino sredstev, ki jih občina 
prispeva za omenjeni dejavnosti. Za dejavnost 
na področju kulture so na razpolago sredstva, 
za katere občina objavi razpis in se nanj prijavi-
jo društva s svojimi programi. Poleg tega je upo-
števan znesek za sofinanciranje programov mo-
zirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne 
dejavnosti in denar namenjen javnemu zavodu 
Osrednja knjižnica Mozirje. 
DEL KULTURNIŠKEGA PRORAČUNA 
ZA KNJIŽNICO
Skupaj bo letos občina za kulturo nameni-
la malo manj kot 45 tisoč evrov, od tega je za 
razpis predvidenih 13 tisoč evrov. Kot je pojasnil 
župan Franjo Naraločnik, je znesek, namenjen 
knjižnici, letos nekoliko višji. Povišan je za de-
lež, ki bi ga občina sicer namenila za plačilo za-
poslenega v knjižnici preko programa javnih del. 
VELIK DEL DENARJA ZA ŠPORT OTROK 
IN MLADIH 
Za realizacijo letnega programa športa v občini 
je v proračunu namenjenih 27.900 evrov. Od tega 
gre največ, to je 45 odstotkov, za športno vzgojo 
otrok in mladine v društvih in klubih. Ostali denar 
je namenjen za športno dejavnost odraslih, za izo-
braževanja in usposabljanja, za delovanje društev 
in za pomembne športne prireditve v občini.
Marija Lebar
OBČINA REČICA OB SAVINJI 
Letos na vrsti investicije v gasilska domova 
Predstavniki gasilstva in župan Vinko Jeraj ob podpisu aneksa k javni gasilski službi 
(Foto: Urša Selišnik)
V rečiški občini delujejo tri prostovoljna 
gasilska društva: Rečica ob Savinji, Pobrež-
je ob Savinji in Grušovlje. Predsednike vseh 
treh društev je skupaj s poveljnikom občin-
skega poveljstva in poveljnikom ter predse-
dnikom Gasilske zveze Zgornje Savinjske do-
line rečiški župan Vinko Jeraj v četrtek, 12. ja-
nuarja, povabil na podpis aneksa k tristranski 
pogodbi o izvajanju javne gasilske službe, 
ki jo financira občina. Z aneksom so določi-
li sredstva in način izplačil posameznim dru-
štvom in zvezi za njihovo dejavnost oziroma 
za nakup opreme.
SKORAJ ČETRTINA DENARJA ZA INVESTICIJE
Že lani so gasilci na podobnem srečanju žu-
panu predstavili, da društva zelo težko pokriva-
jo stroške za svojo dejavnost in za vzdrževanje 
domov, saj so stroški, kot sta vodarina in plačilo 
elektrike, zelo visoki. Tako je v proračunu občine 
letos več denarja namenjenega za redno dejav-
nost društev in manj za nakup opreme. Skupaj 
občina v letu 2017 za gasilske organizacije na-
menja 47 tisoč evrov. Nekaj manj kot četrtina te-
ga zneska je namenjena za investicije, med nji-
mi za menjavo oken na rečiškem in pobreškem 
gasilskem domu in za nabavo hidrantov. 
SODELOVANJE NA VISOKI RAVNI 
Podpis aneksa je bil priložnost, da se žu-
pan Jeraj, tudi sam dolgoletni član gasilskega 
društva, ter predstavniki gasilstva pogovorijo o 
načrtih društev in zveze za tekoče leto in o nji-
hovih izzivih. Z dogovori je mogoče doseči mar-
sikatero ustrezno rešitev. Ob tokratni priložnosti 
so ponovno ugotovili, da je sodelovanje med ga-
silci in občino zelo dobro. Župan Jeraj je izposta-
vil tekmovalne uspehe domačih gasilcev in se 
vsem zahvalil za njihovo nesebično delo v dobro 
skupnosti in tistih, ki se znajdejo v stiski. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 9
Organizacije
ČEBELARSKA DRUŽINA JANEZA GOLIČNIKA MOZIRJE
Pogoji za vzrejo čebel iz leta v 
leto bolj komplicirani 
V poročilu je predsednik mozirskih čebelarjev Ivan Čopar izpostavil 
probleme z zatiranjem varoje. (Foto: Marija Šukalo)
ČEBELARSKA DRUŽINA KOKARJE
Spodbujajo dobro čebelarsko 
prakso in enoten pristop 
Na občnem zboru sta priznanji za življenjski jubilej prejela Cvetka Praznik 
in Franc Žehelj (na fotografiji desno). (Foto: Barbara Rozoničnik) 
V prostorih gradu Vrbovec v Na-
zarjah so se na občnem zboru ses-
tali člani Čebelarske družine Ko-
karje. Predsednik Franc Podrižnik 
je podal pregled aktivnosti in uvo-
doma poudaril, da bodo v druži-
ni, ki trenutno šteje nekaj manj kot 
60 članov, imetnike čebel še nap-
rej spodbujali, da postanejo pol-
nopravni člani Čebelarske zveze 
Slovenije, saj članstvo omogoča 
dostop do novosti, kar je bistvene-
ga pomena za uspešno čebelar-
jenje. 
ZDRAVSTVENO VARSTVO
 ČEBEL
Čebelarji so preteklo leto ozna-
čili za povprečno dobro. Jesen je v 
posameznih čebeljih družinah žal 
prinesla nepričakovano močan ra-
zvoj varoje. Čebelarji naj bi podali 
točne informacije o stanju in številu 
svojih čebeljih družin, ker so podat-
ki podlaga za načrtovanje zdravlje-
nja v naslednjem letu.
Zdravstvenemu varstva čebel so 
v preteklem letu namenili kar nekaj 
pozornosti tudi v obliki srečanj in 
izobraževanj, saj je opaziti različne 
poglede na oskrbo in zdravljenje 
čebeljih družin. »Naša dolžnost je, 
da vzrejamo zdrave in vitalne čebe-
lje družine, hkrati pa morajo ostati 
čebelji pridelki varna hrana,« je po-
udaril Franc Podrižnik. 
AKTIVNO VKLJUČEVANJE 
V LOKALNO OKOLJE
Ob dnevu odprtih vrat so neka-
teri čebelarji svoje čebelnjake prija-
zno odprli za obiskovalce, skrbijo 
pa tudi za podmladek, saj že vrsto 
let podpirajo delovanje čebelarske-
ga krožka na Osnovni šoli Nazarje 
in podružnični osnovni šoli v Šmar-
tnem ob Dreti. Poročilo o zavzetem 
delu mladih čebelarjev je podala nji-
hova mentorica Branka Nareks. Če-
belarska družina je sodelovala tudi 
na tradicionalnem slovenskem zaj-
trku v vrtcu in omenjenih šolah.
V preteklem letu so se med dru-
gim odpravili na strokovno ekskurzi-
jo k belokranjskim čebelarjem, pro-
jekt sajenja medovitih rastlin in sta-
rih sort sadja pa so preložili na le-
to 2017.
ZA OHRANITEV KRANJSKE SIVKE
Ustrezno pozornost namenjajo 
nabavi in vzreji matic, saj lahko le 
tako ohranjajo dobre lastnosti kranj-
ske sivke. Občnega zbora se je ude-
ležil tudi Tomaž Lesnjak iz plemenil-
ne postaje v Lučah, kjer v kontrolira-
nem okolju Lučke Bele vzrejajo ma-
tice. Spregovoril je tudi župan Obči-
ne Nazarje Matej Pečovnik, ki je poz-
val k enotnemu delovanju in nadalj-
njemu razvijanju dobre čebelarske 
prakse v korist celotne družbe.
Barbara Rozoničnik
Člani Čebelarske družine Jane-
za Goličnika Mozirje so na občnem 
zboru prvi petek v januarju prisluh-
nili predsedniku Ivanu Čoparju, ki je 
predstavil delo v preteklem letu in na-
črte za delo v prihodnje. Najzasluž-
nejšim so izročili pohvale in zahvale 
za dolgoletno plodno delo.
KLJUB TEŽAVAM RAST ŠTEVILA 
ČLANOV
Prvenstvena naloga čebelarske 
družine je povezovati člane in jim po-
magati pri čebelarjenju. A kot ugota-
vljajo čebelarji, so pogoji iz leta v le-
to bolj komplicirani, največji problem 
pa sta zajedalec varoja in huda gni-
loba čebelje zalege. V družini se po 
Čoparjevih besedah lahko pohvalijo 
z rastjo števila članov. Začetniki mo-
rajo pred pričetkom dela s čebelami 
pridobiti osnovno znanje o čebelarje-
nju, družina pa nato vsakemu novin-
cu dodeli mentorja, ki mu pomaga 
pri uvajanju v zahtevno delo. 
PREMALO UDELEŽENCEV 
IZOBRAŽEVANJ
Mozirski čebelarji spoštujejo sklep 
upravnega odbora čebelarske zve-
ze, da čebelar ne sme prodati ali po-
dariti čebel začetniku, ki nima osnov-
nega znanja. Ugotavljajo namreč, da 
zaradi nezadostnega znanja čebe-
larjev čebele umirajo zaradi bolez-
ni ali lakote v brezpašnem obdob-
ju. Predavanja in delavnice priprav-
ljajo tudi za izkušene člane, a se jih 
udeležuje premalo slušateljev. Posle-
dica tega je porast bolezni in izguba 
čebel, v lanskem jesenskem obdobju 
so jih izgubili kar 24 odstotkov.
ZGLEDNO SODELOVANJE 
Z OSNOVNO ŠOLO
Obisk čebelarskega sejma v Ce-
lju so izkoristili za nabavo potrebne 
opreme. Udeležili so se tudi Čebelar -
skega praznika v Gornjem Gradu in 
slovenskega čebelarskega praznika 
v Račah pri Mariboru. Zgledno sode-
lujejo z osnovno šolo, kjer čebelarski 
krožek vodi Blaž Podrižnik. Pod nje-
govim mentorstvom so krožkarji tek-
movali v znanju o čebelah v Markov -
cih in posegli po visokih priznanjih. 
TUDI LANI SLOVENSKI 
ZAJTRK
Lani so jih obiskali čebelarji iz Vu-
zenice, Mozirjani pa so se odpravili 
na strokovno ekskurzijo v Prekmur -
je. Kot že vrsto let so v novembru za 
šolarje pripravili slovenski zajtrk, de-
cembra pa se udeležili Ambroževe 
maše v Novi Štifti. 
Ker je njihovo poslanstvo dobro 
delo s čebelami, to pa se začne z iz-
obraževanjem, bodo v zimskih me-
secih pripravili predavanja in delav-
nice za člane. Za začetnike bodo, če 
bo dovolj zanimanja, pripravili zače-
tni tečaj čebelarjenja.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 10
Organizacije
ČEBELARSKA DRUŽINA REČICA OB SAVINJI
V planu medena tržnica
Darko Glušič (desno) je predstavil delo rečiških čebelarjev. 
(Foto: Marija Šukalo) 
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Srečanje z goro Elbrus kot 
uvod v zimska srečanja 
Izidor Furjan, izkušen gorski vodnik, osvaja vrhove po vsem svetu. 
(Foto: Tatiana Golob) 
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POBREŽJE OB SAVINJI
Veliko pozornosti namenili obnovi gasilskega doma
Predsednik PGD Pobrežje ob Savinji Franc Finkšt se je v svojem poročilu 
zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri delovanju društva.
Prostovoljno gasilsko društvo 
Pobrežje ob Savinji je na občnem 
zboru pregledalo delo v preteklem 
obdobju in predstavilo načrt de-
la za naprej. V svojem poročilu je 
predsednik Franc Finkšt izpostavil, 
da so lani veliko energije in prosto-
voljnega dela vložili v obnovo sta-
rega gasilskega doma, zamenja-
vo oken in vrat na gasilskem do-
mu ter izdelavo pomožnih objektov 
na športnem igrišču. Omenjene in-
vesticije so jim pomagali realizirati 
donatorji, ki so prispevali material, 
nekaj denarja pa je primaknila Ob-
čina Rečica ob Savinji.
ZAVIDLJIVI REZULTATI PIONIRJEV
V avgustu so pripravili športno 
druženje gasilskih društev naše 
doline v malem nogometu, v zim-
skem času pa rekreacijo za člani-
ce. V svoje vrste so uspeli privabi-
ti tudi nekaj najmlajših občanov – 
pionirjev. Ti so pod vodstvom men-
torjev pokazali zavidljivo znanje in 
dosegli vidne rezultate. 
RELATIVNO MIRNO PRETEKLO LETO
Preteklo leto je bilo po besedah 
poveljnika društva Iveka Antinca re-
lativno mirno, brez intervencij, za-
to pa so pomagali sosednjim dru-
štvom pri gašenju dimniških in sta-
novanjskih požarov. Svoje znanje so 
izpopolnjevali na vajah in tekmova-
njih. Pregledali so hidrantno omrež-
je in tam, kjer to še ni urejeno, pripra-
vili načrt postavitve. Tudi letos bodo 
delali po ustaljenih tirnicah in skrbeli 
za vzdrževanje gasilskega doma ter 
krepili pripravljenost na intervencije.
Tekst in foto: Marija Šukalo
V Medgen borzi na Rečici so se 
prvo nedeljo v januarju zbrali čla-
ni Čebelarske družine Rečica ob 
Savinji. Pregledali so lani opravlje-
no delo in prisluhnili gostom iz so-
sednjih društev, ki so podali nekaj 
nasvetov o izobraževanju čebelar-
jev in o zajedavcu čebel – varoji.
VSAKA TRETJA ŽLICA HRANE 
ODVISNA OD ČEBEL
Predsednik družine Darko Glu-
šič je povedal, da je vsaka tretja 
žlica hrane odvisna od čebel, in to 
podkrepil z ugotovitvijo, da so la-
ni jablane slabše rodile, ker je bi-
lo predlani premalo čebel in cve-
tov niso oprašile. Ko je vse kazalo, 
da so čebele odlično prezimile, je 
narava konec aprila lani pokazala 
svojo moč. Zmrzal je namreč uni-
čila, kar je brstelo in cvetelo. Za-
radi tega so ostali brez cvetnega 
medu. 
SVOJE DELO PREDSTAVILI 
NA LENARTOVEM SEJMU
Se pa lahko pohvalijo, da ze-
lo dobro sodelujejo z osnovno šo-
lo in vrtcem. Čebelarji namreč obi-
skujejo vrtec in predstavljajo delo s 
čebelami, v šoli pa deluje krožek. 
Svoje delo so predstavili tudi na Le-
nartovem sejmu, novembra pa so 
obeležili 10-letnico tradicionalnega 
slovenskega zajtrka. 
Letos bodo čebelarji nudili men-
torstvo začetnikom, v planu pa 
imajo tudi medeno tržnico, na ka-
teri bi občanom nudili bogastva iz 
čebeljega panja.
Marija Šukalo
Planinsko društvo Nazarje je 
prvo sredo v novem letu pričelo s 
tradicionalnimi planinskimi veče-
ri, ki se odvijajo v gradu Vrbovec. 
Večere, ki so namenjeni druženju 
ljubiteljev gora, narave in popoto-
vanj, planinsko društvo pripravlja 
že enajsto leto.
ELBRUS VEDNO BOLJ 
PRILJUBLJENA DESTINACIJA
Letošnje planinske večere so za-
čeli s predavanjem o vzponu na 
najvišji vrh Evrope Elbrus. O tej iz-
kušnji je spregovoril Izidor Furjan, 
izkušen gorski vodnik, ki osvaja vr-
hove po vsem svetu, zbranim na 
večeru pa je predstavil vrh, ki po-
staja vedno bolj priljubljena desti-
nacija tudi slovenskih gornikov. El-
brus leži v Rusiji na zahodnem delu 
gorovja Kavkaz ob meji z Gruzijo. 
POLEG LEPIH FOTOGRAFIJ 
TUDI VIDEO
Furjan je planince seznanil s po-
tjo na vrh te gore, ki je sicer teh-
nično nezahtevna, vendar pa za-
radi svoje višine in zemljepisne le-
ge zahteva posebno visokogorsko 
opremo, dobro kondicijo in zaradi 
dolgega dostopa veliko vztrajnosti 
pri vzpenjanju. Poleg lepih fotogra-
fij je gost pokazal tudi dva videopo-
snetka, ki sta zbranim še bolj prib-
ližala izkušnjo srečanja z goro El-
brus.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017
Kultura
11
KULTURNO DRUŠTVO SLAP
Predstavitev najnovejše knjižne zbirke v starodavni lučki hiši
Nekaj pesmi je občuteno ubesedila dr. Liljana Rihter (tretja z leve). (Foto: Marija Lebar) 
RAZSTAVA MARJANE DOBNIK IN MARJETE MAJNIK V CENTRU RINKA 
Nakit iz filca in torbe iz naravnih materialov pripovedujejo 
zgodbo
Marjana Dobnik (levo) in Marjeta Majnik na odprtju razstave. (Foto: Darja Knez) 
Člani Kulturnega društva Slap so tik pred zak-
ljučkom lanskega leta predstavili svojo najnovej-
šo literarno zbirko, ki nosi zaporedno številko 17. 
Predstavitev za javnost, ki je privabila lepo število 
udeležencev, so pripravili v Juvanovi hiši v Lučah. 
STARA HIŠA ZBUDILA NOSTALGIČNE SPOMINE 
Uvodoma je lastnik prenovljene Juvanove hiše 
Jaka Matijovc predstavil prizadevanja za ohrani-
tev te večstoletne zgradbe. Ob predstavitvi posa-
meznih kosov opreme se je gostom utrnila marsi-
katera misel na nekdanje čase in mladostne dni. 
Nekaj časa so nato odmerili spominom na lani 
preminulega člana Toneta Mlačnika.
SLAPOVE ZBIRKE TUDI NA DRUGIH CELINAH
Kot je povedal predsednik društva Stan-
ko Gašparič, je v osemnajstih letih delovanja 
društva izšlo sedemnajst knjižnih izdaj SLAP, 
skupaj več kot šest tisoč izvodov, ki jih prebira-
jo tudi na drugih kontinentih, saj jih marsikateri 
avtor, med njimi tudi Gašparič, kot darilo pošlje 
svojim sorodnikom in znancem v tujini. 
NEKAJ AVTORJEV SE PREDSTAVLJA PRVIČ 
V 17. izdaji, ki obsega 140 strani, so objavlje-
ne pesmi in nekaj proze sedemnajstih avtorjev iz 
Zgornje Savinjske doline in različnih koncev Slo-
venije. Nekaj ustvarjalcev je novih, saj so se še-
le lani pridružili Slapovemu literarnemu krogu. 
Med posameznimi pesmimi, ki jih je občuteno 
ubesedila dr. Liljana Rihter, hčerka ene od usta-
novnih članic Marjane Rihter, so zveneli zvoki har-
monike Gašperja Kopušarja, ki je na koncu še za-
pel. Po uradnem delu se je večer nadaljeval z dru-
ženjem v prijaznem okolju starodavne hiše. 
Marija Lebar 
Od sredine decembra je v Centru Rinka v 
Solčavi na ogled razstava z naslovom Pripoved 
barv v božični čas preko nakita iz filca in torb iz 
naravnih materialov. Avtorici, Marjana Dobnik 
in Marjeta Majnik, sta vsaka s svojim umetni-
škim prispevkom ustvarili prostor, nabit z moč-
no estetsko dimenzijo. 
O RAZSTAVI
Nakit in torbice odlikujejo razgibane oblike ter 
dinamične kombinacije barv in materialov. V sa-
mih barvah vidita več od podatkov, ki nam jih 
omogoča fizični svet. Barve dajejo čustveno vse-
bino in kot takšne so postale močno sporočilno 
sredstvo nove dobe. Skozi celotno razstavo se od-
raža ljubezen do ustvarjanja in oblikovanja unika-
tnih izdelkov. Ti se prilagajajo modnim trendom in 
novostim tako v oblikovanju kot v materialih.
MARAIA UNIKAT 
Dobnikova, ki deluje pod imenom Maraia unikat, 
se ukvarja z izdelavo torbic iz naravnih materialov. 
Ena izmed razstavljenih torbic je v okviru natečaja 
Ekoci green design zasedla prvo mesto v kategori-
ji dodatkov. Na omenjenem izdelku je poleg lesa, 
konoplje, svile in bombaža uporabila tudi polstene 
kroglice, ki jih je izdelala Marjeta Majnik iz Solčave. 
ATELJE MAJNIK
Marjeta Majnik je za razstavo pripravila tri se-
gmente nakita, in sicer nakit na elastični vrvici, 
na jekleni žici in nakit v enem kosu. Umetniško 
se izraža tudi skozi številne druge ročne izdelke, 
ki si jih lahko ogledate v njenem ateljeju. Največ 
produktov nastane s polstenjem in vezenjem. 
Omenjeni tehniki je združila in kot prva umetni-
ca pričela z vezenjem na filc, za kar je pridobila 
tudi ustrezen certifikat.
Prodajna razstava bo na ogled do konca ja-
nuarja.
Tjaša Pečovnik
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017
12
Kultura
Ob 50-letnici oddaje nacionalnega radia Sloven-
ska zemlja v pesmi in besedi so v Cankarjevem do-
mu v Ljubljani organizirali prireditev Skozi prostor 
in čas. Med nastopajočimi ljudskimi pevci, godci 
in pripovedovalci so na oder stopili Ljudski pevci iz 
Luč in odpeli pesem Na visoki gori. Urednica odda-
je, Lučanka mag. Simona Moličnik, jih je povabila 
na prireditev, saj so edini, ki še prepevajo šestglas-
no in ta način petja prenašajo iz roda v rod.
Na prireditvi so v prvem delu nastopili izbra-
ni glasbeniki in pripovedovalci, glasniki sloven-
skega ljudskega izročila. V drugem delu je no-
vo skladbo Alda Kumarja Slovenska suita izve-
del Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigen-
tom Simonom Krečičem.
OHRANJANJE SVOJEVRSTNEGA PETJA
Član lučkega zbora Tone Kumer je povedal, 
da so bili pevci ponosni, da so bili del svečane 
prireditve ob okrogli obletnici. Skoraj izgubljen 
način prepevanja na »treko« in »štrto« ohranja-
jo tako, da medse vabijo mlade pevce, ki bodo 
ta redek način prepevanja prenašali naprej. Tudi 
sami so se ga naučili od starejših pevcev.
Vodja lučkih pevcev je Jože Mlačnik, svoje na-
domestilo pa je že našel v mlademu Roku Prušni-
ku. Zelo pomemben član zbora je bil lani preminu-
li Tone Mlačnik, Gričarjev Tončk, ki je spisal veliko 
50 LET ODDAJE SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI
Ljudski pevci iz Luč zapeli v Cankarjevem domu
Ljudski pevci iz Luč so edini, ki še prepevajo šestglasno. (Foto: Simona Zadravec)
pesmi in v ljudskem petju ter igranju zapustil velik 
pečat. Njegovih citer in glasu res ne slišimo več, a 
njegove skladbe bodo za vedno ostale prisotne, 
še posebej med lučkimi pevci.
NASTOPAJOČI V CANKARJEVEM DOMU
Na prireditvi so nastopili še: Anica Lazar, Ja-
nez Ramoveš, Ana Duša, Volk Folk, Ljudske 
pevke Trstenke, Ljudske pevke Kresnice, Hru-
šiški fanti, dr. Drago Kunej, Tomaž Rauch, San-
dro Quaglia, Emil Zonta, Cvetko Rakar in Klavdi-
jo Šavron, Marko banda, Folklorna skupina Val 
Resia, pritrkovalci iz Šentvida pri Stični in Simfo-
nični orkester RTV Slovenija z dirigentom Simo-
nom Krečičem.
Štefka Sem
POGOVOR Z LJERKO BELAK V GALERIJI MOZIRJE
Svoje najlepše dni je preživela v Celju
Igralka Ljerka Belak je obiskovalcem pričarala zanimiv in zabaven večer; njena duhovitost in 
energičnost sta pritegnili slehernega poslušalca. (Foto: Slavica Tesovnik)  
Gostja tedna Društva upokojencev Mozirje je 
bila igralka Ljerka Belak. Pogovor z njo je v Ga-
leriji Mozirje vodil odličen poznavalec odrskega 
ustvarjanja Bert Savodnik. Igralka je dogajanje 
na odrskih deskah in življenjske izkušnje pripove-
dovala tako iskrivo, da so obiskovalci lahko »oti-
pali« čas, ko so bili igralci pri delu kot ena družina. 
ODIGRALA PREKO 110 GLEDALIŠKIH VLOG
Ljerka Belak je prejemnica mnogih nagrad in 
priznanj, velik del svoje igralske kariere pa je bi-
la aktivna v celjskem gledališču. Povedala je, da 
so bili njeni celjski kolegi izjemni in da takih v Lju-
bljani ni imela. Zelo rada se je učila od mladih, ki 
jih je srečevala na gostovanjih. 
Govora je bilo tudi o kostumografiji, ki se je 
včasih zelo razlikovala od današnje, ki je bolj 
»instant«. Podobno se danes zanemarja reto-
rika, ki je bila pred leti bolj pod drobnogledom. 
Omenila je tudi pomembnost kvalitete iger za 
otroke, ki je precej spregledana, podobno kot 
določeni ustvarjalci. Belakova je rada sodelo-
vala tudi z amaterskimi gledališči, za katera 
pravi, da so nekaj posebnega v svojem zano-
su.
ŽIVLJENJE IN DELO V PREPLETU 
S partnerjem Bogomirjem Verasom živita 
v Ljubljani v hiški, obdani z vrtom, ki ga je sa-
ma zasadila. Sladkorna bolezen je bila zanjo trd 
oreh, saj njeno delo ni poznalo pazljivo prilago-
jene prehrane. V žepe so ji dajali zavojčke slad-
korja, da ne bi na odru omedlela ob padcu slad-
korja v krvi. 
Danes vodi radijsko pogovorno oddajo, za 
katero je povedala, da jo naredijo poslušalci. 
Ker Ljerka Belak postavlja na prvo mesto zado-
voljstvo občinstva, je za konec obiskovalce raz-
veselila z recitacijo prešernovega Orglarčka in 
pristavila piko na i.
Slavica Tesovnik
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 13
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Besedila zagovorov (nadalje-
vanje)
Zagovor iz Primoža nad Ljub-
nim. »Jaz (ime) zagovarjam ves 
ta strah, vso kužno bolezen, ves 
ta fergift, vso to božjast …« Zmo-
li tri očenaše, tri zdrave Marije na 
čast sv. Dominiku, Jobu, Valenti-
nu, sv. Roku in patronu tistega, ki 
ga je treba zagovoriti. »Naj poma-
ga Bog Oče, Sin in sv. Duh. Zmoli 
še vero in se pokriža. Med zagovo-
rom mora z obema rokama drža-
ti palce bolnika na nogah in med 
samim obredom večkrat pihniti, 
ob koncu se mora spet pokrižati.
Za opekline. Uvodoma moli po 
tri očenaše, češčene Marije v čast 
sv. Roku, Valentinu, sv. Jobu in 
svojemu patronu. Nadaljuje z mo-
litvijo vere in za tem govori: »Po-
magaj Bog Oče, Sin in sv. Duh.« 
Trikrat pihne na opečeno mesto in 
spet zmoli za vsakega od že nave-
denih svetnikov očenaš, češčeno 
Marijo in zaključi z vero v čast Bo-
ga Očeta, Sina in sv. Duha.
Za šen. Na Slovenskem je bilo 
veliko zagovorov, saj so tudi ta bo-
lezenski pojav različno opredelje-
vali. V Solčavi in Lučah je bil obi-
čaj, da so šen zagovarjali z odšte-
vanjem. Tako je Jožef Podbre-
žnik kar trikrat odšteval, drugi so 
spet pri odštevanju vsakega šte-
vila vlekli nad telesom bolnika od 
zgoraj navzdol trioglat kamen, ki 
je moral biti iz potoka in izpod br-
vi, preko katere so nosili mrtve na 
pokopališče. Takole pa so govori-
li: »Šenov je devet, jih ni devet, jih 
je le osem, jih je le sedem, jih je le 
šest …« Odštevali so vse do ene, 
ko so rekli »ni nobenega« in pri 
tem zamahnili preko rame.
V okolici Luč najdemo podoben 
postopek, le da so med obredom 
Rože in čarovnije (13)
pihnili trikrat na oboleli del telesa, 
zmolili tri očenaše in češčene Ma-
rije, obenem so nad telesom vlekli 
z roko od zgoraj navzdol in govo-
rili: »Ti si sedemdesetih sort, v ime-
nu križanega Jezusa in svete Tro-
jice, beži ven iz teh kosti, iz te krvi, 
iz vseh drugih reči …« Torej gre za 
opazne razlike med posameznimi 
postopki.
Za škrofelne. S Koroške so 
naši zdravilci prinesli tale zago-
vor: »Bodi ramar ali ramarka, poj-
di na javor, čez javor na list, čez 
list na planino, kjer nobeden zvon 
ne zvoni, nobena rit ne sedi, nobe-
den ogenj ne kuha, nobena usta 
ne jedo. Tam ti prebivaj, tu nimaš 
kaj iskati.«
Zoper bodljaje (bodnje, zbada-
nje) so govorili: »Jest vas bodljaj 
in trganje zarotim skuz ta bodeča 
trnova krona, skuz te tri ostre žeb-
lje, skuz ta ostra sulca, kir je Jezus 
Kristus za vas vulno razboden ino 
raztrgan bil, skuz vsa moč božja. 
Jaz vam zapovem vi bodljaj in ter-
ganje, morete jeinat proč od tiga 
(ime), v imenu Boga Očeta, Sina 
in svetega Duha. Amen.«
Božjast so zagovarjali: »Jest vas 
prosim sv. Gašper, Boltežar in sv. 
Melhar, svet Balantin, usa nebeška 
družina, perstopite pred Božji tron, 
prosite z mano Boga, ukroti straš-
no božjast temu (ime). Jest te pro-
sim, o Bog Sabat, ti veš vseh, ti veš 
vseh sare misa, ti naš Oče. Strup 
bejž proč, jest kršen človek (ime), 
jest tebe zagovorim, strup pejd 
proč, si panan od mene.«
Krvavitev ran. V Solčavi so za-
govarjali takole: »En težn mlinar, 
oče mlinar, sin mlinar, mati mlinari-
ca. Ako so bile te tri duše zveličane, 
tako mi nimaš več tečt.«
Drugod so spet zagovarjali zau-
stavitev krvi: »Kir ga je krstil Jezusa, 
glih tako obstati moreš ti, kri tiga ži-
vota v imenu te svete nedolžne krvi 
Jezusove, v ime vsiga Kristusove-
ga terpljenja, u ime Boga Očeta, Si-
na in svetega Duha. Amen.«
Iz spodnjega dela Savinjske 
doline je tudi v Mozirju veliko de-
loval zdravilec Anton Petrič, ki je 
zagovarjal prisad: »Jest zagovo-
rim tebe prisad, od vseh strupe-
nih luftov, ti moreš jet proč o sed-
mih urah skuz sv. Kozmijana in 
Damjana. O ti sončni ogen ru-
deni, zmarzli, ledeni prisad, pejd 
vun s kože, jest tebi zapovedujem 
skuz uso moč božjo, kir obema 
kerščanska kri ne doide.« To je 
ponovil trikrat in zaključil: »(ime), 
ti tudi prisad moreš jet proč u 
imenu Boga Očeta in Sina in sve-
tega Duha. Amen.« 
Zvin so zagovarjali: »Kristus je 
vzel zlat venec v roke, je šel po 
daljnih krajih, sv. Peter je vzel zla-
to palico v roke. Šla sta s Kristu-
som po daljnih krajih. Prišla sta 
do enega grabna, Kristus je šel 
naprej, sv. Peter pa za njim, ko je 
rekel, jaz sem si nogo zvil, Kristus 
se je ozrl in dejal – kar je zlama-
nega ali zvinjenega naj bo celo.«
Opekline. V okolici Solčave so 
zagovarjali: »Ogenj beži iz mesa 
in kosti, jaz te s tisto vodo prega-
njam, ki je sv. Janez krstil z njo. 
Don's je pečenina, jutr' bolečina, 
pojutrišnjem bo zdravje.« 
Druga verzija je bolj znana in 
se ne pojavlja le v Solčavi: »Beži 
ogenj. Jaz te preganjam s frišno 
vodo, kakor je krščeval Jezus 
Kristus v njej.«
Zoper kače so zagovarjali v 
imenu sv. Martina, ki je kot pas-
tir imel izkušnje z njimi. Zagovar-
jalec mora stati na stanovitnem 
svetu, najbolje na kaki »peči«, ne 
sme pa biti starejši od kače, ki je 
nekoga pičila. Največkrat so za-
govarjali kruh ali staro mast. Ba-
je je bil zelo znan zagovarjalec 
zoper kačje ugrize Vinogradski 
Skok v Radmirju.
Gliste. Zelo znan je bil Anton 
Petrič iz Savinjske doline, o kate-
rem smo že pisali. Zagovarjal je 
takole: »Jest vas gliste poznam in 
zavežem, koker je Jezus Kristus 
naš ljubi Gospod, to peklensko 
pošast povezal in zavezal, na 
svetem križu je odrešil ves svet, 
tako odrešim tebe (ime) od teh 
glist. V imenu Boga Očeta, Sina 
in svetega Duha. Amen.«
Nadaljevanje prihodnjič.
 
Rokopis, najden na Brezjah pri Mozirju, vsebuje zagovore za ljudi in živino.
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 14
Kultura, Organizacije
DOBRODELNA GLEDALIŠKA PREDSTAVA
Izkupiček Bezovškovim, poslovilno darilo za Zotlerja
Jože Remšak – Zotler (desno) je bil nad presenečenjem prijateljev 
navdušen. (Foto: Štefka Sem)
Podpredsednik društva Rudi Stakne (desno) je Bezovškovima predal zbrana 
sredstva in jima zaželel, da se življenje na njihovi kmetiji čim prej vrne v 
normalne tirnice. (Foto: Štefka Sem)
Člani Kulturnega društva Gor-
nji Grad so ponovili predstavo Mož, 
ki si ne upa. Izkupiček prostovolj-
nih prispevkov so namenili Petru in 
Martini Bezovšek, ki jima je junija la-
ni zgorelo gospodarsko poslopje.
POSLOPJE POD STREHO
Ob zaključku predstave je pod-
predsednik društva Rudi Stak-
ne Bezovškovima predal zbra-
na sredstva in jima zaželel, da 
se življenje na njihovi kmetiji čim 
prej vrne v normalne tirnice. Pe-
ter Bezovšek se je zahvalil in nav -
zoče razveselil s tem, ko je pove-
dal, da je ravno v tistih dneh no-
vozgrajeno gospodarsko poslo-
pje dobilo kritino. V pol leta jim je 
uspelo veliko narediti, tudi s po-
močjo ljudi, ki so na raznih prire-
ditvah s prispevki pomagali, da 
je gradnja potekala hitreje. Sedaj 
bodo z deli nadaljevali, najpo-
membneje je, da se je živina lah-
ko vrnila v domači hlev.
PRESENEČENJE ZA ZOTLERJA
Posebno presenečenje je čaka-
lo Jožeta Remšaka – Zotlerja. Po 
dvorani je na njegovem kolesu pri-
vršala Gelca iz Zavodnja (Ivo Te-
sovnik) s pomembno dostavo. Zot-
lerjevi prijatelji in gledalci predstav 
so ga obdarili ob slovesu z gledali-
ških odrov.
Nackov Franjo mu je sešil Krjav-
ljevo malho, v kateri je prva pomoč 
(malica in borovničevec) za v nje-
mu ljube planine. Zakrivljena pali-
ca je delo Rafka Žerovnika. Na njej 
so vžgani naslovi nekaterih iger, 
katerih glavni akter je bil Zotler.
SLOVO PO 50-IH LETIH
Kot zadnje darilo je bila Gel-
ca osebno. Pregovorila ga je, da 
se je še enkrat prelevil v Krjavlja, 
in mu natančno obrazložila, ka-
ko naj uporabi vsebine iz malhe. 
Spodbudila ga je, da naj čim več 
planinari in uživa v naravi. Zotler 
je predlani praznoval 50-letnico 
gledališkega ustvarjanja in poča-
si zapušča odrske deske. Zahva-
la gledalcev in prijateljev za vse 
lepe trenutke, ki so jih z njim pre-
živeli ob predstavah, ga je zelo 
razveselila.
Štefka Sem
LETA NIČ, EN DAN POTEM V GORNJEM GRADU
Predstava s globokim sporočilom božične noči
Marija z Jezusom v naročju je Debori napovedala rojstvo sina Simona, ki se 
bo srečal z njenim sinom Jezusom. (Foto: Štefka Sem) 
V gornjegrajskem kulturnem 
domu je v soboto, 7. januarja, 
gostovalo Ljubiteljsko gledališče 
Teharje Celje s predstavo Zorka 
Simčiča Leta nič, en dan potem. 
Predstava nosi sporočilo božične 
noči, gledalci pa so jo ocenili kot 
zelo globoko in ganljivo.
Zgodba se dogaja na domu 
mladega para, kjer si mlada že-
na Debora zelo želi otroka, njen 
mož Lameh pa temu nasprotu-
je. Napeto ozračje pri mladem 
paru poskuša omiliti njena ma-
ti Noema.
VSE SE SPREMENI S PRIHODOM 
SVETE DRUŽINE
Življenje paru spremeni prihod 
svete družine. Marija napove De-
borah, da bo dobila sina, ki ga bo 
poimenovala Simon. Oba mla-
deniča se bosta srečala v 33. le-
tu, ko bo Simon iz Cirene poma-
gal njenemu sinu Jezusu. Globo-
ko sporočilo Marije iz Nazareta in 
novorojenega deteta Jezusa je 
mlademu paru spremenilo življe-
nje in takrat se je tudi Lameh za-
čel veseliti otroka.
ŽE VEČ KOT OSEMDESET 
REPRIZ
Predstava je v repertoarju gle-
dališča že dvajset let in šteje že 
več kot osemdeset ponovitev. 
Gledalcem v Gornjem Gradu sta 
ogled omogočila domače kultur-
no društvo in tamkajšnja župnija.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 15
Ljudje in dogodki, Informacije
ALOJZ VOLER, GOZDAR IZ PODVOLOVLJEKA, PO DOMAČE ŠTAJERC
Devetdesetletnik iskrivega pogleda in ostrega pomnjenja
Bistrost in iskriv pogled Alojza Volerja sta nekaj, 
kar pritegne. (Foto: Slavica Tesovnik) 
Po domače se reče pri Štajercu. V Lučah, 
natančneje v Podvolovljeku, živi Alojz Voler, 
Štajerc. Pri njegovih letih, dobrih devetdeset 
jih šteje, sta njegova bistrost in iskriv pogled 
nekaj, kar pritegne. Ko spregovori, se odstre-
jo tančice preteklosti in pokaže se pot male-
ga šolarčka v coklačah, ki je postal gozdar, 
na stara leta pa spet pastir in pisec spominov 
vojnega obdobja. Še vedno rad gre v planine. 
Čas, ko je tam bival z ženo kot pastir, mu svet-
li spomine.
OTROŠKA LETA V PODVEŽI
Alojz Voler se je rodil leta 1925 v Podveži 
pri Kladniku, blizu Raduhe. Na svet je privekal 
kot četrti od petnajstih otrok, od katerih so tri-
je kmalu po rojstvu umrli. V Lučah je obisko-
val šest razredov osnovne šole, do šole je bilo 
uro hoda. Obut v čevlje z lesenimi podplati je 
bil mali Alojz tarča otroškega posmeha in pri-
jel se ga je vzdevek Kladnski coklač. Ob enem 
izmed takšnih zbadanj je prišel mimo upravi-
telj šole. Brez besed je prijel fanta za roko, ga 
odpeljal k čevljarju, kjer mu je plačal nove če-
vlje. V tistih časih so se otroci igrali s smreko-
vimi storži, ki so bili volički, vozili pa so se z le-
senim kolesom.
OD PASTIRJA DO HLAPCA 
V družini Volerjevih je bilo veliko lačnih ust 
in pri trinajstih je Alojz moral v svet. Sprva je 
bil sramežljiv pastir, kasneje hlapec pri Oster-
manu v Gornjem Gradu. Za gospodarja je po-
vedal, da se mu je zapisal v srce kot najboljši 
človek, kar jih je spoznal, saj se je vedno zavzel 
zanj in ga vselej vodil s seboj, karkoli so delali. 
Alojz se rad spominja dogodka, ko je v ko-
šu nesel hrano pastirju v planino. Z njim je tak -
rat šel pes in ko sta prispela na Lamprečko 
planino, je pastir ravno prignal vole. Živali so 
zagledale psa in se kot ponorele pognale za 
obema. Bežal je, kolikor so ga nesle noge, a 
preden je preplezal ograjo, se je moral zne-
biti koša s tedensko malico. On je srečno po-
begnil na varno, voli pa so polomili koš in po-
jedli kruh. Ker je Alojz vedel, da se bo gospo-
dinji zdelo škoda koša in malice, se je zelo bal 
vrniti domov. A ob povratku, ko je povedal ža-
lostno zgodbo, se je gospodar le od srca na-
smejal in vse je bilo rešeno. 
Po letu dni se je Alojz zaradi hudega domo-
tožja vrnil v Podvežo na kmetijo Sedelšak. Ob 
odhodu mu je Osterman stisnil v roko sto dinar-
jev. Med manj prijetnimi dogodki pomni zlom 
noge. Ko je peljal dvokolesni voz - gare, se je 
zgodila nezgoda. Za pastirja takrat ni bilo de-
narja za zdravniško oskrbo, niti bolniške ni do-
bil. Zlomljeno nogo so obložili s smrekovim lu-
bjem in jo povili, delal je sede, kot stare ženske.
V NEMŠKO VOJSKO IN V PARTIZANE
Komaj sedemnajst in pol jih je štel Alojz, ko 
je bil mobiliziran v nemško vojsko. Pot ga je 
vodila v Avstrijo, Nemčijo in Francijo, v Nor -
mandijo. Naučil se je rokovati z orožjem, v bo-
jevanju mu je bila sreča mila in po štirinajstih 
mesecih se je, štirinajst dni pred invazijo na 
Normandijo, vrnil domov na dopust. 
Kmalu po izteku dopusta se je mlademu 
fantu ponudila priložnost odhoda v partizane 
s patruljo Tomšičeve brigade. Njegov prvi boj 
je potekal v Okonini, bil je pomočnik mitraljez-
ca. Kako je med partizani pričakal osvobodi-
tev, je zapisano v njegovi knjigi Moji spomini, 
ki jo je napisal pri osemdesetih letih, ponatis 
knjige pa je izšel leta 201 1. Med natančnimi 
opisi dogodkov med vojno je mogoče preb-
rati tudi zgodbo o tem, kako je zbral pogum 
ob srečanju s komandirjem Tomšičeve briga-
de in zastavil dobro besedo za vodnika, ki je 
bil zaradi utaje kosa slanine obsojen na smrt. 
Za tovariša se je zavzel z besedami, da je ze-
lo vesten, umirjen in složen, kar je pripomoglo 
k njegovi pomilostitvi. 
GOZDAR, MOŽ IN OČE
Vse bi bilo lepo, če Alojzu po osvoboditvi ne 
bi zamerili služenja v nemški vojski, a zgodi-
lo se je prav to. Ponudila se mu je priložnost, 
da odide na vojaško akademijo, a ko je pri-
šel s skupino kandidatov v Kranj, so jih najprej 
vprašali, kdo je služil v okupatorski vojski. Tri-
je so dvignili roko in takoj zaključili kariero.
S šestimi razredi osnovne šole se je zapos-
lil kot gozdar pri gozdnem gospodarstvu in ta-
ko se je, z izjemo osmih mesecev dela v lju-
bljanskem Litostroju, zapisal delu v gozdu. 
Prva pridobitev za gozdarje je bila kuharica, 
ki je poskrbela za boljšo prehrano ob napor -
nem delu, druga pridobitev pa so bile motor -
ne žage, ki so jih dobili leta 1960. 
Nevarnemu delu navkljub se je Alojz le 
enkrat usekal v koleno. V zakonu sta se mu ro-
dila Alojz in Medard ter sin izven zakona. Žena 
je skrbela za družino in invalidne starše, zato 
je ostala doma. V Podvolovljeku sta zakonca 
zgradila hišo, v kateri zdaj domuje Alojz sam. 
Njegov dom obiskujeta sinova z družinama, v 
veselje so mu vnuk in štiri vnukinje. 
V POKOJ IN MED PASTIRJE
Gozd in planine, nabiranje zelišč in izdela-
va ročajev za ročno orodje so veselje Alojza 
Volerja. Prehodil je mnoge planinske poti, ho-
ja je bila zanj vselej zelo pomembna. Z ženo, 
žal pokojno, ki je bila odlična kuharica, skrb-
na gospodinja in mati, sta po upokojitvi sku-
paj preživela štirinajst let pastirstva v planini, 
kjer je pasel krave. To so bili časi, ko še ni bilo 
plačila, a bilo je lepo. 
Alojz se spominja tudi skladatelja Blaža Ar -
niča iz soseske, kjer je odraščal. Bil je zelo za-
nimiv človek. Spomni se njegovih besed: »Ko 
bi mogel človek v Lučah umret, ker tako ze-
lo molijo … Kljub temu, da Bog je, ni treba ta-
ko zelo molit.« Ob svojem ostrem spominu se 
Alojz nasmehne z iskrivostjo v očeh. 
Na okenski polici ga čaka Hitlerjeva biogra-
fija na 900 straneh. Prebira jo vztrajno, vsak 
dan par strani. Prebral je tudi dve knjigi o Ti-
tu. Radoveden in bistroumen tudi po devetde-
setem.
Slavica Tesovnik
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI 
MOZIRJE
Mojca Kumerdej: 
Kronosova žetev
Roman je postavljen v konec 16. stoletja, ge-
ografsko pa v notranjeavstrijske dežele, torej 
na območje današnjega slovenskega prosto-
ra. Bralec takoj stopi v sredo srditih bojev za pre-
vlado med protestantskimi deželnimi stanovi in 
katoliško habsburško oblastjo. Zgodba, v kate-
ri se prepletata zgodovina in fikcija, se osredo-
toča na knezoškofa Wolfganga, ki je poslan na 
naše ozemlje, da ga očisti protestantov in vseh 
nečistih duhov, ki nad ljudstvo prinašajo vse mo-
žne nadloge.
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 16
Ljudje in dogodki, Organizacije
RODOSLOVNO PREDAVANJE V LUČAH
Iskanje sledi za lučkimi Amerikanci
Metod Rosc je v Lučah pripravil 
zanimivo rodoslovno predavanje 
o izseljevanju Lučanov v Ameriko. 
Ob tem je bila postavljena manjša 
razstava fotografij iz življenja izse-
ljencev in poseben pano s slikami 
njihovih grobov v novi domovini.
PO BOLJŠE ŽIVLJENJE 
ČEZ LUŽO
Predavatelj je govoril v lučki go-
vorici in tako še bolj ponazoril čas 
na prelomu devetnajstega stoletja, 
ko je bilo izseljevanje v »obljublje-
no deželo« najbolj množično. Kot 
je povedal, se je z zbiranjem podat-
kov ukvarjal celo desetletje. Iskal 
je po različnih arhivih, marsikaj je 
mogoče najti tudi na spletu. Doslej 
je zbral informacije za 229 izse-
ljencev. Svoj čar je predavanju do-
dalo naštevanje imen domačij, iz 
katerih so izvirale izseljene osebe, 
saj je večina domačih imen še ved-
no ohranjenih.
POTOVANJE PO FRANCOSKI 
ČRTI
Lučki Amerikanci, kot jih je nazi-
val predavatelj, so čez lužo odhaja-
li v iskanju boljšega življenja. Priz-
nati jim je treba dobršno mero po-
guma, saj niso govorili angleškega 
jezika, veliko je bilo tudi nepisme-
nih. Večina se jih je preko Ljublja-
ne in Trsta napotila po tako imeno-
vani francoski črti. Iz francoskega 
Le Havra so se nato s parniki po-
dali do New Yorka. Končni cilj veči-
ne od njih je bilo rudarsko območje 
Minnesote. Po dostopnih podatkih 
je bil najmlajši potnik star tri mese-
ce, najstarejši pa 67 let. Kar 77 od-
stotkov oseb je bilo samskih.
MNOGI SO POSTALI ZELO 
USPEŠNI
Rosc je raziskal in predstavil izje-
mne zgodbe nekaj generacij več iz-
seljenih Lučanov. Nekateri so se po 
nekaj letih dela in zaslužka vrnili, 
drugi so si v ZDA ustvarili družine in 
bili v življenju dokaj uspešni sami 
ali pa njihovi potomci. Tako je raz-
iskovalec med lučkimi Amerikanci 
odkril sošolca Ronalda Reagana, 
hollywoodskega fotografa, uspe-
šnega športnega trenerja, ustano-
vitelja in predsednika neke invalid-
ske organizacije, ki je bil sprejet ce-
lo v Beli hiši, in še več uspešnih po-
sameznikov.
STIKI 
S STARO DOMOVINO
Kljub temu, da so se uspešno 
vključili v življenje v novem okolju, 
na domovino in na svoje lučke ko-
renine niso pozabili. Mnogi so po-
zneje prihajali na obiske, mnogi 
ohranjali stike s sorodniki. Pismo, 
ki ga je pisala ena od izseljenk svo-
jim sorodnikom v Luče, je Metod 
Rosc prebral. Avtorica pisma je bi-
la že v visoki starosti, a se je vsee-
no pohvalila z zdravjem in je zvene-
la zelo optimistično.
Ena izmed udeleženk na preda-
vanju se je spomnila, da so dobivali 
od sorodnikov iz Amerike številne pa-
kete, tako živila kot zanimive obleke. 
Rosc se je na občinstvo, ki je v veli-
kim zanimanjem prisluhnilo predsta-
vitvi, ob zaključku obrnil s prošnjo za 
morebitne dodatne podatke ali foto-
grafije, če bi kdo razpolagal z njimi.
Marija Lebar
Metod Rosc je raziskal in predstavil izjemne zgodbe nekaj generacij več 
izseljenih Lučanov. (Foto: Marija Lebar)
DRUŠTVO DR. MARTHA WEDER MOZIRJE
O zdravju ob prigrizkih in japonskem čaju
Doc. dr. Marta Svetina Veder (prva z leve) je v sproščenem pogovoru ob 
čaju predstavila pulzno elektromagnetno terapijo. (Foto: Marija Šukalo) 
Društvo Dr. Martha Weder iz Mo-
zirja je v torek, 10 januarja, v gra-
du Vrbovec v Nazarjah pripravilo 
ponovoletno srečanje, na katerem 
so obiskovalci spoznali pulzno ele-
ktromagnetno terapijo, se seznani-
li z boleznijo kosti – osteoporozo in 
se družili ob zdravih prigrizkih ter 
japonskem čaju.
PULZNA ELEKTROMAGNETNA 
TERAPIJA
Pulzno elektromagnetno terapijo 
je predstavila predsednica društva 
doc. dr. Marta Svetina Veder in pou-
darila, da je tovrstna terapija podpo-
ra zdravju. Na telo deluje tako, da raz-
struplja, pomaga pri obnovi celic, od-
pravlja bolečine in ima druge pozitiv-
ne učinke. Kako deluje, so nekateri tu-
di preizkusili in si bili enotni, da ima 
blagodejne učinke na počutje.
NEVAREN PROCES »REDČENJA« 
KOSTNINE
V drugem delu so udeležen-
ci srečanja prisluhnili predavanju 
zdravnice Karmen Fürst o oste-
oporozi. »Proces »redčenja« kostni-
ne lahko dolga leta poteka tiho in 
brez opaznih težav, privede pa do 
zlomov z vsemi posledicami, ki iz-
razito poslabšajo kakovost življe-
nja,« je med drugim povedala Für-
stova. Bolezen lahko povzroča bo-
lečine, ovira gibljivost in oteži opra-
vljanje vsakodnevnih opravil, po-
sledično pa lahko povzroči tudi so-
cialno izolacijo. 
POVEZOVANJE LJUDI, KI ŽIVIJO 
ZDRAVO
Ob zaključku srečanja je dr. Mar-
ta Svetina Veder predstavila plan 
dela društva, ki je bilo ustanovljeno 
pred nedavnim in ima namen po-
vezovati osebe, ki želijo gojiti zdrav 
način življenja, in organizirati izo-
braževanja za ohranitev ter povr-
nitev zdravja. Ponovoletno sreča-
nje je bilo prvo v nizu tovrstnih do-
godkov, zadnjo januarsko soboto 
pa vabijo na seminar Moja energi-
ja zrcali moje počutje. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017
Organizacije, Čestitke, Oglasi
17
ODKRITJE NOVE JAME NA MENINI PLANINI
Božična jama je pravi zaklad za Gornji Grad
Rafko Žerovnik (levo) in Ivan Sovinšek sta bila nad najdbo dolgo iskane 
jame navdušena. Bernard Štiglic (desno) jo je označil kot lepotico. 
(Foto: Štefka Sem)
Kapniki v Božični jami se spuščajo s stropa in sten. 
(Foto: Bernard Štiglic)
Ljubitelj Menine Rafko Žerovnik 
živi ob njenem vznožju v Zgornjem 
Dolu že vse življenje, zato pozna 
številne poti, jame, brezna in zgod-
be o planini. Dan pred božičem se 
je, kot že velikokrat, odpravil v iska-
nje jame, o kateri je veliko slišal. Ve-
del je, kje približno je, a vhoda va-
njo še ni našel. Tokrat je bila nje-
mu in lovcu Ivanu Sovinšku, ki ga 
je spremljal, sreča naklonjena. Oba 
sta se spustila vanjo in doživela pri-
jetno presenečenje.
LEPOTICA DOBILA IME PO 
PRAZNIKU
Jama, ki jo je Žerovnik poime-
noval Božična jama, je lepotica z 
okrog 150 metri rovov. Kapniki se 
spuščajo s stropa in sten, tudi na 
tleh jih je nekaj. Kako pomembno 
odkritje je, je povedal Bernard Šti-
glic, predsednik Jamarskega klu-
ba Tirski zmaj, inštruktor jamar-
ske reševalne službe in blagajnik 
Jamarske zveze Slovenije. Kot 
izkušen jamar je videl že veliko 
jam, a je ta ena najlepših.
»V Božično jamo je dostop te-
žak, do nje vodi lovska pot. Po 
spustu v jamo je vhodni del vi-
sok osem do devet metrov, na-
to se jama prične rahlo spušča-
ti in odpre se neverjetno lep pros-
tor, poln kapnikov. Jama je živa, 
kar pomeni, da so kapniki še v 
nastajanju. Ko jo bomo jamar-
ji natančno pregledali in preme-
rili, bomo mogoče odkrili še kak -
šen prostor, saj ima več rovov,« 
je povedal Štiglic, ki skupaj z Že-
rovnikom že dve leti sistematično 
pregleduje terene Menine, kjer iš-
četa nove jame in brezna ter jih 
evidentirata.
VODENI OGLEDI POD VODSTVOM 
JAMARJEV
Božično jamo bodo raziskali in na-
to zaprli, za javnost bo možen ogled 
v manjših skupinah pod vodstvom 
jamarjev. V kolikor bi ostala odprta, 
bi se v njej lahko naredila nepopra-
vljiva škoda, saj odnašanje kapnikov 
iz jam ali odmetavanje smeti vanje ni 
redko viden pojav, ki ga želijo prepre-
čiti. Na Menini je nekaj jam, ki so one-
snažene, nekaj je tudi delno izropa-
nih. V jami živijo veliki in mali netopir -
ji, pajki, našli so tudi okostje, najverje-
tneje lisice.
V zadnjih dveh letih sta jamarja 
Žerovnik in Štiglic na Menini evidenti-
rala 28 novih jam. Pred tem so bile 
registrirane le štiri. 
BOGASTVO PODZEMLJA
Koliko nove energije je v odkritju 
Božične jame našel Žerovnik, pove-
do njegove besede: »Ne bom odne-
hal z raziskovanjem, dokler ne bom 
šel s Krope v Novo Štifto pod zem-
ljo.« Štiglic je bil mnenja, da to ne bo 
preprosto, ni pa nemogoče in dodal: 
»Neverjetno je, kako raziskan je svet, 
v jami, ki jo najdeš, pa si lahko prvi 
človek.«
Koliko jih je še neodkritih, je težko 
oceniti, saj je Menina kraška planota 
in zaradi apnenčaste notranjosti bo-
gata z vodo, ki ustvarja bogat svet 
podzemlja. Po kriterijih za registraci-
jo mora imeti jama vsaj deset metrov 
v dolžino ali globino.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017
18
Oglasi
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 19
Šport
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE
Vidne uvrstitve Slovenk na 
Japonskem
NAZARJE
Hokej namesto nogometa
Na zaledenelem nogometnem igrišču ob Dreti sedaj potekajo hokejski 
dvoboji. (Foto: Igor Solar) 
POGOVOR S SREBRNIM PARAOLIMPIJCEM FRANČKOM GORAZDOM TIRŠKOM NA REČICI
Narava - prostor za lov in uživanje v samoti
Franček Gorazd Tiršek (levo) je v pogovoru z Erikom Rosensteinom 
predstavil svoje delo in način razmišljanja. 
(Foto: Marija Šukalo) 
V Medgen borzi na Rečici so 
pripravili pogovorni večer s sre-
brnim paraolimpijcem in športni-
kom Zgornje Savinjske doline le-
ta 2016 Frančkom Gorazdom Tir-
škom. Pogovor z njim je v petek, 
6. januarja, vodil kolesar Erik Ro-
senstein.
Športnika, ki sta bila skupaj na 
paraolimpijskih igrah v Londonu 
pred štirimi leti, Gornjegrajec kot 
strelec, Rečičan kot trener kolesar-
ja, sta obiskovalcem predstavila, 
koliko dela in odrekanja je potreb-
no za vrhunske rezultate.
VEDNO JE POTREBNO POZITIVNO 
RAZMIŠLJATI
Tiršek je to dokazal pred skoraj 
desetletjem in pol, ko je doživel hu-
do prometno nesrečo. Takrat mla-
demu fantu se je življenje v trenut-
ku obrnilo na glavo. Zdravniki niso 
bili optimistični. Menili so, da bo po-
polnoma negiben oziroma da vsaj 
hodil ne bo nikoli več, diagnoza se 
je namreč glasila tetrapareza. A je 
dokazal nasprotno. 
Je človek, ki premaguje vse pre-
preke, človek, ki se zna postavi-
ti na noge, in človek, ki z močno 
voljo navdihuje ostale okoli sebe. 
»Vedno je potrebno pozitivno raz-
mišljati in potem lažje dosežeš ci-
lje,« pravi Franček Gorazd Tiršek, 
ki tekmuje v kategorijah R4 zrač-
na puška stoje in R5 zračna puška 
leže v tekmovalnem razredu SH. 
Posebnih obredov med pripra-
vo na tekmovanja nima, ni vraže-
veren, verjame le v svoje znanje 
in trening ter psihično pripravlje-
nost. Da vse to doseže, mu je v 
pomoč trenerka Polona Sladič. 
Rezultat njunega sodelovanja so 
številna priznanja in odličja sve-
tovnega formata. Za vsako izmed 
njih se je boril in dokazal, da kjer 
je volja, je tudi pot. 
STRASTEN LOVEC S ŠTEVILNIMI 
TROFEJAMI
Sicer pa je Franček Gorazd Tir-
šek tudi strasten lovec. A nara-
va, v kateri najde zatočišče, ker 
ga pomirja, zanj ni le prostor za 
lov, temveč tudi prostor za uživa-
nje v samoti. 
Lovske trofeje so še eno po-
membno poglavje v njegovem 
življenju. Teh ima kar nekaj. Ka-
tera je zanj najpomembnejša, 
ne more reči, vse so enako po-
membne in vredne spoštovanja. 
»Res pa je, da mi merjasec, uple-
njen doma, več pomeni, kot če bi 
ga ustrelil kje drugje,« je ob za-
ključku pogovora, v katerem so 
številna vprašanja zastavili tudi 
obiskovalci, povedal Nani, kot ga 
kličejo prijatelji, in obiskovalcem 
pokazal olimpijski medalji iz Lon-
dona in Ria.
Marija Šukalo
Minulo soboto in nedeljo se je 
karavana tekmovalk v smučarskih 
skokih mudila na Daljnem Vzhodu. 
Prvi japonski tekmi sta vidno preme-
šali sicer ustaljene uvrstitve na sto-
pničke. Po priznanjih tokrat sloven-
ske skakalke niso posegle, kljub te-
mu pa so se dobro odrezale.
EMA TIK POD STOPNIČKAMI
Na sobotni tekmi v Sapporu je 
Ema Klinec pristala na četrtem 
mestu. Točke so osvojile še štiri slo-
venske tekmovalke. Enajsta je bila 
Maja Vtič, Špela Rogelj je bila štiri-
najsta, Urša Bogataj 23., dve mes-
ti za njo je pristala Eva Logar. Zma-
gala je Japonka Juki Ito.
NEDELJSKA TEKMA PREMEŠALA 
UVRSTITVE
Na nedeljski tekmi se je na prvo 
mesto zavihtela Norvežanka Ma-
ren Lundby. Japonka Sara Taka-
naši tokrat prvič po lanskoletni 
tekmi na Ljubnem ni stala na sto-
pničkah. Maja Vtič se je uvrstila 
na solidno osmo mesto, Ema Kli-
nec je bila 1 1., Špela Rogelj 14., Ni-
ka Križnar 26., Urša Bogataj 28., 
Eva Logar pa 29.
V SKUPNEM SEŠTEVKU VODITA 
JAPONKI
V skupni razvrstitvi letošnjega 
svetovnega pokala je še vedno 
trdno na prvem mestu Sara Taka-
naši. Za njo je Juki Ito in na tretji 
poziciji Lundbyeva. Ema Klinec je 
na 6. mestu, deseterico zaključu-
je Maja Vtič.
Japonska turneja se nadaljuje 
ta vikend, do tekem na Ljubnem, ki 
bosta 1 1. in 12. februarja, pa je še 
manj kot mesec dni.
Marija Lebar
V teh dneh nizke temperature 
marsikje povzročajo preglavice, v 
Nazarjah pa temperature pod le-
diščem koristijo za manj običajno 
obliko rekreacije. Nogometno igri-
šče ob Dreti, ki je prekrito z ledeno 
ploskvijo, so spremenili v hokejsko.
Rekreativci se tako po igrišču 
namesto za žogo ženejo za pa-
kom, pri tem pa jih nič ne moti, da 
to počnejo obuti kar v čevlje, ne v 
drsalke. Kljub pomanjkljivi opremi 
je pod reflektorji mogoče videti veli-
ko borbenosti in akcije, rezultat pa 
pri tem ni v prvem planu. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 20
Šport
ŠPORTNIK LETA 2016 ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE 
Danilu Dobovičniku priznanje za življenjsko delo
na področju športa
Danilo Dobovičnik je bil med drugim predsednik 
Telesnokulturne skupnosti in Športne zveze 
bivše občine Mozirje. (Foto: Jože Miklavc)
Prireditev Športnik leta Zgornje Savinjske 
doline, ki je doživela premiero v zelo lepi lu-
či in prijetnem, športno-zabavnem vzdušju, v 
javnosti po malem še odmeva. Ostaja nam še 
dolg do nagrajenca, ki je bil predstavljen še-
le na prireditvi. Komisija je podelila priznanje 
za življenjsko delo na področju športa inva-
lidsko upokojenemu nekdanjemu aktivnemu 
športniku Danilu Dobovičniku z Ljubnega ob 
Savinji. 
VSESTRANSKI ŠPORTNIK IN PODPORNIK 
ŠPORTA 
Že v zgodnjih mladostniških letih je pokazal 
velik talent za košarko in bil dolgo časa član 
prve ekipe Elektre, ki je igrala v prvi slovenski 
ligi. V tistem času je igral tudi v slovenski ka-
detski reprezentanci. Ko se je preselil v Zgornjo 
Savinjsko dolino, je svojo košarkarsko pot na-
daljeval v KK Glin Nazarje. Kmalu zatem se je 
pričelo vodenje najpomembnejših športnih or-
ganizacij, ki so skrbele za razvoj in financira-
nje športa v dolini. Bil je predsednik Telesnokul-
turne skupnosti občine Mozirje in Športne zve-
ze občine Mozirje. 
ZASLUŽEN TUDI KOT ŠPORTNI FUNKCIONAR
Kot je član komisije Rajko Pintar še zapisal 
v utemeljitvi, je Dobovičnik v času predsedova-
nja pomembno vplival, da so bili zgrajeni številni 
športni objekti in igrišča po dolini. Po nastanku 
novih občin je bil predsednik športne zveze na 
Ljubnem. Bil je tudi predsednik Partizana Ljubno 
ter iniciator razvoja tenisa po dolini. Na Osnovni 
šoli Ljubno ob Savinji je kar nekaj let brezplačno 
vodil košarkarski krožek. Za svoje delo je prejel 
zlato priznanje Zveze telesnokulturnih organiza-
cij nekdanje občine Mozirje, katere predsednik je 
bil dva mandata, ter zlato medaljo za razvoj teni-
sa v Zgornji Savinjski dolini. 
ELITNO PRIZNANJE MU VELIKO POMENI
Kot nam je po razglasitvi športnikov leta povedal 
nagrajenec, je takšna prireditev prav to, kar špor -
tniki in športno občinstvo v naši dolini potrebuje-
mo. »Bil sem zelo presenečen, da so mi nomina-
cijo namenili kolegi, poznavalci športa in športniki 
sami, a hkrati zelo vesel in ponosen, da sem stopil 
na oder v Mozirju kot prvi izbranec iz naslova za-
služnih športnikov, organizatorjev športnih priredi-
tev ter podpornikov te lepe dejavnosti. Da sem si to 
zaslužil, se lahko zahvalim družini in soprogi Darji, 
ki so me vseskozi podpirali v tem ter tudi kasneje, 
ko mi je bolezen hipoma vzela to, kar sem imel naj-
rajši; gibanje in športno udejstvovanje.«
Jože Miklavc
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Pred zadnjo tekmo prvega dela sezone še vedno 
na prvem mestu
Članska ekipa nazarskega košarkarskega 
kolektiva je v novo koledarsko leto vstopila s 
pomembno zmago v gosteh pri Gorenji vasi. 
V soboto, 7. januarja, je zmagala 78:81, teden 
dni kasneje pa je na gostovanju pri Slovanu v 
Ljubljani morala priznati premoč gostiteljem, 
ki so slavili z 80:74.
POMEMBNA ZMAGA NA 
GORENJSKEM
Nazarski košarkarji so na zadnji tekmi v 
lanskem letu zabeležili poraz, vendar ohrani-
li dobro vzdušje v ekipi zaradi vodilnega polo-
žaja v skupini zahod 3. SKL. Do konca leta so 
imeli še dva treninga, nato pa so si privoščili 
počitek pred novimi izzivi. Le-ta jim je očitno 
dobro del, saj so dobro pripravljeni začeli na-
daljevanje sezone.
Prvi izziv v novem koledarskem letu je bi-
lo gostovanje pri ekipi Gorenje vasi, ki se je že 
v Nazarjah izkazala za zahtevnega nasprotni-
ka. To je bil razlog za silovit začetek Nazarča-
nov na gostovanju na Gorenjskem. Že v uvo-
du so jasno nakazali, da s prišli po zmago in 
prvo četrtino dobili 25:15. 
Prednost so ohranili tudi ob polčasu, sle-
dil pa je rezultatski »mrtvi« tek med ekipa-
ma. Zadnji del srečanja je postregel z zani-
mivo predstavo obeh moštev, ki pa se je na 
koncu zasluženo prevesila v osmo nazarsko 
zmago v prvenstvu. Igralec srečanja je bil An-
draž Marolt, ki je dosegel 24 točk, od tega kar 
šest trojk. 
DERBI NA KODELJEVEM PRIPADEL 
SLOVANU
V soboto so Nazarčani odigrali še zadnjo 
tekmo v gosteh v prvem delu 3. SKL skupina 
zahod. Na Kodeljevem so se pomerili s Slo-
vanom, ki je bil boljši z 80:74. To je bil tretji 
poraz nazarske ekipe v sezoni, ki pa ni vpli-
val na njeno uvrstitev v ligo za prvaka.
Nazarčani so si namreč že v prejšnjem 
krogu zagotovili napredovanje v ligo za prva-
ka 3. lige. V skupini zahod so zasedali prvo 
mesto, tako pa je ostalo tudi po sobotnem 
gostovanju na Kodeljevem. Nekoč sloviti tek -
mec je bil magnet za gledalce na prvi tekmi 
med nasprotnikoma, ki je bila v Nazarjah in 
kjer je v napetem dvoboju s pomočjo bučne 
podpore s tribun slavila domača zasedba.
Tekma v Ljubljani za nazarske košarkarje 
ni imela bistvene teže, saj so presegli cilj se-
zone – obstanek v 3. ligi. Slovan je iskal toč-
ke za preboj s trenutno 5. mesta v skupini.
Uvod tekme je bil skoraj popolnoma izena-
čen, do polčasa pa so si gostitelji priigrali iz-
datno prednost 15 točk. Nazarčani se niso 
predali in so se Ljubljančanom uspeli prib-
ližati, vendar so bili slednji v končnici tekme 
boljši nasprotnik in zasluženo zmagali.
Tretji poraz v sezoni ni spremenil položa-
ja Nazarčanov na lestvici, ki še vedno vodi-
jo. V soboto, 28. januarja, bodo igrali zadnjo 
tekmo prvega dela sezone. V domači dvora-
ni bodo gostili ekipo Janč, od katere so bi-
li boljši v gosteh konec novembra, slavili pa 
so z 82:79.
Roman Mežnar
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 21
Šport, Informacije, Oglasi
Občina Nazarje na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje dru-
gih interesnih skupin in njihovih programov v Občini Nazarje za leto 
2017 (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja
JAVNI POZIV
za oddajo vlog za sofinanciranje drugih interesnih skupin in 
njihovih programov v Občini Nazarje za leto 2017
Predmet razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje drugih interesnih sku-
pin in njihovih programov v Občini Nazarje v letu 2017 v skupni višini 
6.600,00 evrov.
Razpisni postopek:
1. Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora 
predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripa-
dajoča in zahtevana dokazila.
2. Čas razpisa od 20. 1. 2017 do vključno 20. 2. 2017 do 12. ure.
3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Na-
zarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.na-
zarje.si.
4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo oseb-
no ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis 2017 DRUGE IN-
TERESNE SKUPINE – NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinj-
ska cesta 4, Nazarje.
Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00. 
Številka: 122-0003/2017-2
Datum: 16. 1. 2017
Župan: 
Matej PEČOVNIK, l. r. 
Občina Nazarje na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje soci-
alnih, humanitarnih in invalidskih organizacij v Občini Nazarje za leto 
2017 (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja
JAVNI POZIV
za oddajo vlog za sofinanciranje socialnih, humanitarnih in 
invalidskih organizacij v Občini Nazarje za leto 2017
Predmet razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje socialnih, humanitarnih 
in invalidskih organizacij v Občini Nazarje v letu 2017 v skupni višini 
1.600,00 evrov.
Razpisni postopek:
1. Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora 
predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripa-
dajoča in zahtevana dokazila.
2. Čas razpisa od 20. 1. 2017 do vključno 20. 2. 2017 do 12. ure.
3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Na-
zarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.na-
zarje.si.
4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo oseb-
no ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis 2017 SOCIALNE, 
HUMANITARNE IN INVALIDSKE ORGANIZACIJE – NE ODPIRAJ« na na-
slovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje.
Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00. 
Številka: 122-0002/2017-2
Datum: 16. 1. 2017
Župan: 
Matej PEČOVNIK, l. r.
ALPSKA SMUČARKA ANJA DREV
Štirikrat na stopničkah v 
evropskem pokalu
V avstrijskem St. Lambrechtu so 
tretji vikend v januarju potekale tek-
me za evropski pokal za gluhe in 
naglušne v smučanju. Na teh tek-
mah je bila več kot uspešna Anja 
Drev, članica Gornjesavinjskega 
smučarskega kluba Mozirje, ki je v 
treh dneh štirikrat stala na stopnič-
kah. 
TRINAJST STOTINK DO ZMAGE
Drugo mesto ji je uspelo osvo-
jiti v superveleslalomu, slalomu 
in kombinaciji, tretje mesto pa je 
osvojila v veleslalomu. Anji je do 
slalomske zmage manjkalo le tri-
najst stotink sekunde. V prvem te-
ku je za najboljšo zaostajala 32 
stotink, v drugem teku pa je doseg-
la najboljši čas, ki pa ni zadostoval 
za zmago.
VRHUNEC SEZONE BO SVETOVNO 
PRVENSTVO
V skupnem seštevku evropske-
ga pokala je 19-letna Anja na dru-
gem mestu. V marcu in aprilu jo 
čakata še dva podobna sklopa 
tekmovanj za evropski pokal, vrhu-
nec sezone pa bo zanjo svetovno 
prvenstvo gluhih marca v Avstriji, 
na katerega bo šla s ciljem osvo-
jiti kolajno. Anja uspešno tekmuje 
tudi na FIS tekmah. V tem tednu se 
je udeležila veleslalomske tekme v 
Kranjski Gori in dveh slalomov na 
Sljemenu pri Zagrebu.
Štefka Sem
OBČINA NAZARJE
Zbirajo pomoč za Hudoklina, ki 
mu je zgorelo stanovanje
Štiri dni pred novim letom je iz-
bruhnil požar v podstrešnem stano-
vanju hiše v Žlabru, last Jerneja Hu-
doklina iz Nazarij. Kljub hitri interven-
ciji gasilcev je zgorelo celotno stano-
vanje, potrebna je popolna obnova.
POLEG STANOVANJA UNIČENA 
TUDI STREHA
Učinkovita intervencija gasil-
cev PGD Nazarje, Gorica ob Dreti, 
Šmartno ob Dreti in Mozirje je pri-
pomogla, da v požaru ni bil uničen 
celoten objekt in da se ogenj ni raz-
širil na bližnji gozd. V požaru je bila 
poleg stanovanja s stavbnim pohi-
štvom in napeljavami uničena tudi 
streha objekta. Ljudje na srečo ni-
so bili poškodovani. 
DOBRODOŠLA POMOČ 
V MATERIALU IN DENARJU
Občina Nazarje se je na pobudo 
Krajevnega odbora Nazarje odloči-
la za zbiranje prostovoljne huma-
nitarne pomoči pri obnovi objekta. 
Dobrodošla je predvsem pomoč 
v materialu in finančna pomoč za 
poplačilo stroškov obnove. 
Vsi, ki so pripravljeni pomagati, 
lahko to storijo tako, da predajo fi-
nančna sredstva ali material od-
bornikom, ki so prisotni na terenu, 
kontaktna oseba je predsednik KO 
Nazarje Ivan Turk, ali pa finančna 
sredstva nakažejo na transakcijski 
račun št. 01283 0100018921 sklic 
00 71419980.
SB
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 22
Oglasi
KOLEKTIV ROPOTAR – POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA IZ ŠEMPETRA 
V najtežjih trenutkih z vami že 23 let
Ivanka in Ivan Ropotar se v tej dejavnosti dopolnjujeta že 23 let in se 
skupaj z zaposlenimi trudita za spoštljivo zadnje slovo pokojnikov.
Ropotarjevi iz Šempetra že 23 
let opravljajo dejavnost. pri kate-
ri mora biti človek čustveno trden, 
natančen, spoštljiv, zanesljiv, 
predvsem pa mora imeti občutek 
za ljudi, ki izgubijo bližnjega. Ivan-
ka in Ivan Ropotar se v tej dejav-
nosti dopolnjujeta že 23 let in se 
skupaj z zaposlenimi trudita za 
spoštljivo zadnje slovo pokojni-
kov, skrb pa v veliki meri namenja-
jo tudi žalujočim svojcem. 
NA VOLJO OB KATEREMKOLI 
DNEVU ALI URI
Sedež dejavnosti imajo v Šem-
petru, kjer imajo lepo urejene po-
slovne prostore, za kar so lani pre-
jeli priznanje Turističnega društva 
in Občine Žalec. Na voljo so 24 ur 
na dan, tudi ob nedeljah in prazni-
kih, vedno dosegljivi na mobilnih 
številkah ali pa sprejmejo naroči-
lo pogreba na domu svojcev in jim 
tako prihranijo odvečne poti. Zara-
di vseh teh odlik je danes kolektiv 
Ropotar znan daleč naokrog.
PROSTA IZBIRA POGREBNEGA 
PODJETJA 
Nič ne more nadomestiti iz-
gube ljubljene osebe, vendar se 
v kolektivu Ropotar zavedajo, 
V kolektivu Ropotar poskrbijo za spoštljivo slovo pokojnika. Z znanjem in izkušnjami želijo biti v pomoč žalujočim 
tudi na območju Zgornje Savinjske doline. 
da lahko prijazna in kakovostno 
opravljena storitev prinese vsaj 
kanček tolažbe. 
Z znanjem, izkušnjami in spo-
štovanjem želijo biti v pomoč ža-
lujočim tudi na območju Zgornje 
Savinjske doline, saj imajo svojci 
za celotno pogrebno storitev, kar 
mnogi ne vedo, prosto izbiro. V 
kolektivu Ropotar poleg pogreb-
nih storitev opravljajo tudi poko-
pališko dejavnost. So edini na ob-
močju Savinjske regije, ki v celoti 
skrbijo za pokopališča v občinah 
Prebold, Vransko, Tabor in Šmar-
tno v Rožni dolini. 
To pomeni, da poleg pogrebov, 
ki jih sicer vršijo tudi v ostalih 
okoliških občinah, skrbijo za ure-
jeno podobo pokopališč. 
Že pred leti so prvi v Savinjski 
dolini uredili prostor za raztros 
pepela. 
BOGATA IZBIRA POGREBNE 
OPREME
Ponujajo vse, kar je potrebno za 
spoštljivo slovo, od bogate izbire 
pogrebne opreme (krste, žare, ... os-
tali dodatki), izvedbe in kompletne 
organizacije pogreba ter ostalih že-
lja, kamnoseštva ter seveda ponud-
be iz lastne cvetličarne z brezplačno 
dostavo naročenih aranžmajev.
Storitve in prevoze opravljajo po 
vsej Sloveniji, tudi v tujini, večino-
ma pa seveda v domačem okolju. 
Potrudijo se izpolniti vsako, še tako 
drobceno željo in, kar je v teh težkih 
časih najpomembneje, so cenovno 
ugodni. V zahvalo za izkazano zau-
panje na njihovi spletni strani nudi-
jo brezplačno objavo osmrtnice, ob 
kateri trenutno edini kot novost nu-
dijo možnost brezplačnega vpisa v 
žalno knjigo, če želite pokojniku ali 
svojcem nameniti kakšno misel ali 
izraziti sožalje. 
Barbara Rozoničnik, fotodoku-
mentacija kolektiva Ropotar
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 23
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Naročniki Savinjskih novic
imajo 15% POPUST pri objavah 
zahval in čestitk.
• VLOM V GOSTINSKI LOKAL
Mozirje: V noči na 9. januar je neznani storilec vlomil v gostinski 
lokal v Mozirju. Iz notranjosti je odnesel žgane pijače.
• NAJDEN DENAR ČAKA NA POLICIJI
Mozirje: 10. januarja v večernih urah je občan v reži bankoma-
ta na upravnem centru v Mozirju našel denar. Občan, ki je denar 
pozabil na bankomatu, ga lahko prevzame na policijski postaji v 
Mozirju.
• MRAZ POVZROČAL PREGLAVICE
Spodnja Rečica: 1 1. januarja ob 13.30 je v Spodnji Rečici zara-
di leda v Savinji voda ogrožala bližnje stanovanjske objekte. Pos-
redovali so gasilci PGD Rečica ob Savinji, ki so s poplavnimi vre-
čami utrdili nasipe struge in s tem preprečili poplavljanje objektov. 
Mozirje: 13. januarja ob 13.20 so gasilci PGD Mozirje v Novih 
Lokah očistili zaledenel jašek za meteorne vode v neposredni bli-
žini stanovanjske hiše.
• KAZNI ZA VINJENE VOZNIKE
Mozirje: V noči na 15. januar so imeli policisti v postopku šest 
vinjenih voznikov. Zoper štiri sledi obdolžilni predlog na Okrajno 
sodišče v Celju, saj je za koncentracijo alkohola, ki so jo imeli v iz-
dihanem zraku, predpisana sankcija prenehanja veljavnosti vozni-
škega dovoljenja. Dvema voznikoma je bil zaradi vožnje pod vpli-
vom alkohola izdan plačilni nalog.
Pri enem izmed vinjenih voznikov je bilo na podlagi hitrega testa 
za ugotavljanje vožnje pod vplivom prepovedanih drog ugotovlje-
no, da je vozil tudi pod vplivom prepovedanih drog. Hitri test je na-
mreč pokazal prisotnost prepovedane droge (kokain). 
Enemu izmed navedenih voznikov je bil zasežen osebni avto-
mobil, saj je poleg vožnje pod vplivom alkohola vozil tudi kljub te-
mu, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja, osebni avtomobil 
pa je bil za povrh neregistriran.
• ZAGORELE SAJE
Krnica: 16. januarja ob 10.10 so v Krnici zagorele saje v dimni-
ku stanovanjskega objekta. Gasilci PGD Luče so na kraju počaka-
li, da so saje pogorele, pregledali dimnik in preventivno ostale pro-
store s termo kamero ter jih prezračili.
Marjan ŠPEH
iz Poljan 
21. 4. 1946 - 1. 1. 2017
Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali za svete maše in sveče, gos-
podu župniku Davidu Zagorcu za pogrebno mašo in pogrebcem, go-
vornikoma Jožetu Grudniku in Petru Kolencu za poslovilna govora, 
pevskemu zboru za odpete pesmi. Hvala Marti Solar za molitev in 
dobroto, Pekovi Jani in Jerneji Vračun, Planinskemu društvu Rečica, 
Avguštinu Strnišniku za zaigrano tišino in pogrebni službi Ropotar.
Zahvaljujemo se zdravnikom, sestram, strežnemu osebju iz Doma 
Zimzelen Topolšica za zdravljenje, skrb in nego ter vsem tistim, ki 
so ga obiskovali in mu bili dobrotni. Posebej hvala Budna Zdravku, 
ki ga je največkrat obiskal, mu pomagal in mu izpolnil želje. Bog mu 
bo povrnil.
Marta in Jožica z družino 
Minilo je nekaj let,
nekaj let preteklo je,
pa ni rane zacelilo,
začelo je še bolj bolet.
Bil si borec za življenje.
ZAHVALA
V SPOMIN
18. 1. je minilo leto dni, od kar nas je zapustil dragi 
Ivan ZAGRADIŠNIK
(Hanzi mesar)
Hvala vsem, ki ga nosite v srcu in molitvi.
Vsi njegovi 
Srce je dalo vse,
kar je imelo,
nobene bitke zase
ni poželo...
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 24
Za razvedrilo
(Foto: JM)
(Foto: ST)  
(Foto: ŠS)  
KO TIČKA SKOČI
Darinka Dobovičnik, prokuristka Dobovičnik & Dobis z Ljubnega ob Sa-
vinji, se je zelo začudila, ko je k njej prisedel znani športni novinar in TV vo-
ditelj Saša Jerkovič ter bližnjega fotografa naprosil, da naredi sliko. Še pre-
den je televizijcu naštela pet pogojev, da bi se takole javno izpostavila, je že 
skočila tička in slika na digitalno kartico, oba do tedaj (ne)znanca, pa sta si 
takoj za tem imela kaj povedati. Saša je menil, da je po dvournem naklada-
nju čas, da spregovori dama iz dvorane, in zgodilo se je. Ni pa nam še us-
pelo izvedeti, ali bo poslej za honorarno delo Jerkovič naročil knjigovodske 
usluge prav pri simpatični Darinki.
KJE JE, DA GA NI IN SE Z NAMI NE SMEJI?
Bert Savodnik (literat, novinar, prevajalec in režiser) se je v Galeriji Mozir -
je pogovarjal z upokojeno igralko Ljerko Belak in jo vprašal, kako je bilo, ko 
so igrali igre za otroke. Ljerka: »Zelo radi smo igrali otroške igre. Kolega Bo-
rut Alujevič je med igro plezal in poskakoval, da je bilo veselje. Pa res, za-
kaj danes ni prišel?« Bert: »Opravičil se je, ker je zaseden v vlogi Božička!« 
Kdor zna zabavati otroke, mu ne zmanjka vlog niti na stara leta.
DELA MU NE BO MANJKALO, LE ČASA
»Dragi moj Jože,« je zadnjič dejala Gelca iz Zavodnja (amaterski igra-
lec Ivo Tesovnik) multipraktiku Jožetu Remšaku – Zotlerju (upokojenemu 
amaterskemu igralcu): »Čeprav sem bila dolgo jezna nate, ker si rekel, da 
smo ženske dobre le za »grbce«, sem ti odpustila. Se vidi, da nisi imel oprav -
ka z mano, potem bi vedel, da smo ženske dobre še za marsikaj. Ampak, 
Jože, tvoj »pecikl« je tako fajn, da se bom z njim kar v Novo Štifto peljala, ti pa 
boš prišel ponj sam. Še malho prinesi zraven, da bova malicala, jaz bom 
sprobala borovničke. Pri meni se boš počutil kot kralj na Betajnovi in vojak 
Švejk naenkrat. Če pa boš pri volji, bova potem še nabijala ... Ja, opaž men-
da! Kaj misliš, da stare ženske ne rabimo urejenih prostorov?«
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 25
Križanka, Informacije
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 4. številki SN
2017
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazni-
ki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. 
ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
Dežurne službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob so-
botah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tu-
di za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so 
možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 26
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
Petek,
20. januar
ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
Predavanje o boreliozi
ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji 
Meditirajmo skupaj! – Povežimo se s seboj ob zvokih 
tibetanskih posod
Sobota,
21. januar
ob 9.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje Input : KŠ Sani Bistrica 
svetli (ml. pionirji, turnir)
ob 10.00. Bočna
Vseslovenska tekma v starodobnem smučanju
ob 10.30. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - KŠ Sani Bistrica svetli : Ajdas 
Lenart (ml. pionirji, turnir)
ob 12.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje Input : Ajdas Lenart 
(ml. pionirji, turnir)
ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji 
Turnir v taroku
ob 19.00. Športna dvorana Mozirje
Letni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline
Nedelja,
22. januar
ob 10.00. Golte
Ford Cup - veleslalom za vsakogar
ob 12.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje Input : Rogaška 
(st. pionirji)
Torek,
24. januar
ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji 
Dopoldanska čajanka
ob 17.00. Knjižnica Luče 
Ura pravljic: Rokavička
Sreda,
25. januar
ob 9.00. Kulturni dom Mozirje
Zeliščarski pomenki
ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji 
Ura pravljic: Izgubljen & najden
ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji 
Svetovalnica za demenco
ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad
Ura pravljic: Izgubljen & najden
Četrtek,
26. januar
ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Vilma in zima
ob 18.00. Knjižnica Nazarje
Ura pravljic: Vilma in zima
ob 19.00. Glasbena Šola Nazarje
Nastop učencev Glasbene šole Nazarje
Petek,
27. januar
ob 16.30. Center Rinka, Solčava
Omizje s Francem Bogovičem (SLS/EPP) - Kakovostno 
življenje državljanov v podeželskih, gorskih in odmak-
njenih območjih
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala de-
la s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-
lec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	 TOTAL	TV	AKCIJA
Pop tv in Kanal A nič več preko sobne ali navadne antene. Izkoris-
tite brezplačno namestitev sistema Total tv. Pokličite 041 208 968.
Slavko Robnik s.p., Podvolovljek 29, 3334 Luče, pooblaščen zastopnik za TO-
TAL TV in TELEMACH.
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava 
zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	 STEKLARSTVO	TAMŠE
Vsa obdelava stekla, okvirjanje slik, darila …
www.steklarstvotamse.com, gsm 031/305-532.
Jaka Tamše s.p., Savinjska c. 12, Mozirje.
◊	 KOMBI	PREVOZI	–	TEVČ
Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in SKI BOARD SERVIS
raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk – kli-
psnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučar-
ske opreme. Novo: napenjanje in testiranje tenis loparjev. Servis na 
Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063.
Vinko Tevč s.p., Prihova 51, Nazarje.
Prodam telico pasme rj/lim, težko 150 
kg; gsm 051/314-306. 
Pujski mesne pasme, težke cca 25 
kg, 2,5 eur/kg, možna dostava; gsm 
041/37-20-40. 
Prodam jagenjčke; gsm 031/299-
738.
Prodam telička simentalca, starega 10 
dni; gsm 041/716-210.
Prodam telice CK in CK/LIM pasme, ter 
bikca CK/LIM pasme; gsm 031/501-
250.
Prodam brejo ČB telico,  pašna, dobro 
poreklo; gsm 041/519-643. 
ŽIVALI – PRODAM
Prodam svinje za zakol ali nadaljno re-
jo; gsm 041/637-241. 
Prašiče, najboljše pasme za dopitanje 
na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. 
Prodam teličko, staro 14 dni, sivo rjavo; 
gsm 041/299-928.
Prodam telico čb/ls, brejo 7,5 mese-
cev; gsm 041/466-720.
Prodam bikca križanca, težkega 180 
kg; gsm 031/855-186.
Prodam telice, breje devet mesecev, čb 
pasme, pašne, po izbiri; gsm 041/519-
507.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje 
in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 
031/533-745.
ŽIVALI – IŠČEM
Na območju Brdega se je izgubil 
nemški ovčar. Kuža je zelo prijazen, 
ima kovinsko ovratnico in je čipiran. 
Opažen je že bil na Venišah, Lačji 
vasi …, vendar se ni pustil prijeti. Za 
kakršnekoli informacije prosim pokli-
čite zaskrbljenega lastnika na tel. št. 
041/464-027.  
DRUGO – PRODAM
Prodamo jedilni krompir; gsm 031/ 
815-238.
Prodam ocvirke, čisto svinjsko mast, 
domače krmljeno; gsm 031/756-
413.
Prekajene svinjske krače in rebrca 
prodam; gsm 031/845-884.
Prodam suha bukova drva; gsm 
031/698-055.
Prodam fižol sivček, cena 7 eur; gsm 
070/439-445. 
Prodam cepljena,suha bukova drva, 
metrska; gsm 041/942-169.
Prodam rabljene knjige v odličnem 
stanju: enciklopedije, priročnike, ro-
mane; gsm 051/625-441.
Prodam bukovo hlodovino; gsm 
04/365-010.
DRUGO – PODARIM
Podarim starejši tv sprejemnik gore-
nje z daljinskim upravljanjem; gsm 
041/913-518. 
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam 87 m2 veliko sta-
novanje v Mozirju; gsm 030/284-
699.
OSEBNI STIKI
Podjetnik hoče prihodnost deliti z 
dekletom 36-48 let; gsm 031/807-
376.
DRUGO – IŠČEMO
Iščemo žensko za popldansko varstvo 
otroka in pomoč v gospodinjstvu; gsm 
040/702-1 12.
DRUGO – KUPIM 
Kupim rezan oreh, debeline 30, 80 in 
200 mm; gsm 031/687-885.
VOZILA – PRODAM
Prodam vw caddy, 1,6 tdi, l. 201 1, be-
le barve, 14.000 km, redno servisiran; 
gsm 031/708-180.
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017
Oglasi
27
Kolikokrat ste že »posli-
kali« zanimiv in prijeten 
dogodek, digitalnih foto-
grafij pa nikoli več pogle -
dali? Fotografije v svoji fi-
zični pojavni obliki nikoli 
ne bodo in niti ne smejo 
izumreti. Človeški spomin 
je namreč dokaj temelji-
ta stvar, ni pa trajna - zato 
moramo za trajne spomi-
ne poskrbeti sami. 
PREDNOSTI 
FOTOKNJIGE 
Trenutki, ki jih avtor ujame v 
objektiv, so neponovljivi. Lepo 
urejeni bodo v fotoknjigi shra-
njeni za vedno, vsak pa jih bo 
z veseljem pokazal prijateljem 
in sorodnikom - malce druga-
če kot klikanje po prenosniku, 
mar ne? 
Fotoknjiga v primerjavi s 
klasičnimi fotoalbumi nu-
di veliko možnosti pri ustvar-
janju. Kombinacij med ozad-
ji in postavitvami okvirčkov je 
ogromno, vedno pa lahko tu-
di sami prispevamo h končne-
mu videzu. 
KOMENT ARJI 
FOTOGRAFIJ 
Kdor je že kdaj urejal običa-
jen fotoalbum, dobro pozna 
težave pri pisanju podpisov 
pod fotografije. V nekaterih 
fotoalbumih to sploh ni mo-
goče, pri drugih pa je to op -
ravilo zamudno - sploh pa zo-
prno, če nimamo lepe pisave. 
V foto knjigi je to enostavno. 
Pod vsako fotografijo lahko 
napišete kratek komentar, ki 
ga lahko po mili volji spremi-
njate, dokler z njim niste za-
dovoljni. 
S FOTOKNJIGO 
PRIHRANITE ČAS 
Kot lastnik digitalnega foto-
aparata imate gotovo veliko 
fotografij na računalniku, ni-
koli pa ne najdete časa, da bi 
naredili izbor in jih dali v izde -
lavo. S fotoknjigo prihranite 
čas. Ko oblikujete fotoknjigo, 
obenem že delate izbor foto-
grafij, ki jih ni treba pošiljati v 
izdelavo fotostudiu, in ko fo-
tografije postavite v fotoknji-
go, ste obenem že prihrani-
li čas, ki bi ga sicer izgubili z 
vlaganjem izdelanih fotografij 
v fotoalbum. 
Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
www.fotoknjiga.net
KOMU JE NAMENJENA 
FOTOKNJIGA? 
Fotoknjiga je namenje-
na vsem, ki nimajo posebne-
ga oblikovalskega znanja, vsee-
no pa bi radi iz svojih fotografij 
naredili nekaj več. Če pa izdela-
nim predlogam dodamo še svo-
jo umetniško žilico, bo pa izde-
lek naravnost fantastičen.
Fotoknjiga je storitev, ki bi 
jo lahko opisali kot nekakšno 
»vse-v-enem« rešitev za na-
še spomine, ujete z digitalnim 
fotoaparatom. Govorimo o te-
matski knjigi, v katero so vkom-
ponirane naše slike, besedilo, 
ozadja, najlepši del pa je to, da 
zadevo čisto sami oblikujemo 
kar preko spleta. 
KAKO DELUJE 
FOTOKNJIGA.NET? 
Omenjeno storitev ponuja za 
mnoge že znana spletna stran 
Fotoknjiga.net. Sistem Fotoknji-
ga.net deluje torej preko inter-
neta, zato na domačem računal-
niku ni potrebna nikakršna na-
mestitev programske opreme. 
Storitev je brezplačna, uporab-
nik plača le stroške tiska fotok-
njige, ko se zanjo odloči. Ustvar-
janje fotoknjige preko sistema 
Fotoknjiga.net je enostavno, 
znanje, ki je potrebno za ustvar-
janje, pa je mogoče osvojiti v ze-
lo kratkem času. 
Spomini
nimajo cene
Fotoknjiga je čudovito darilo.
Slika pove več kot tisoč besed.
Savinjske novice št. 3, 20. januar 2017 28