CHICAGO, ILL., SOBOTA, 6. MARCA — SATURDAY. MARCH 6. 1943 "Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIK L OVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) ŠTEV. (NO.) 45 LETNIK (VOL.) LJL AMERIKAHCI UNIČILI P JAPONSKIH LADIJ Okrog 15,000 japonskih vojakov našlo smrt v morju. — Američani zgubili le komaj 4 letala. — Zavezniki obvladujejo položaj v zraku in so izvojevali v Bismark morju eno najpomenljivejših zmag. ZDRUŽENE DRŽAVE ŽELI-JO POSVETOVANJA GLEDE EVROPE Iz Nove Gvineje ravno dospela poročila prinašajo vesele vesti za zaveznike; da so a-meriški in avstralski letalci popolnoma razbili japonski konvoj, ki je silil do obrežij Nove Gvineje, da bi izkrcal ojačenja japonskim posadkam, ki se nahajajo v pokrajini okrog: Salamaua in Lae. ) Poročila omenjajo, da japonski konvoj, ki je obstojal j ^rma iz sedem bojnih ladij in pet-1 Kžev najst vojaških transportov je bil dobesedno uničen. Sedem ladij je bilo na mestu potopljenih in 15 ladij je v ognju. Konvoj je imel na krovih svojih transportov okrog 15,000 vojakov in mnogo raznega RUSI POTISKAJO NEMCE NAZAJ Nemci zgubili svojo udarno moč. — Poraz upliva na javnost doma. Moskva, Rusija. — Ruske armade, ki so osvojile mesto in njega okolico razvijajo ofenzivo dalje proti Smolensky ki se nahaja kakih 65 milj zapadno od Rževa. V Rže-vu so Rusi zajeli 112 tankov, 7 topov, 35 lokomotiv, 1200 Washington, D. C. — Dr-žavni department je poslal an-! £leški vladi v London noto, v : kateri obvešča londonsko vla-j do, da naj bi obe deželi imele potom svojih zastopnikov v Ottawi, Kanada sestanek, na katerem naj bi se proučevale! razmere in zahteve zasedenih dežela v Evropi. Po tej vojni bo potreba Evropo popolnoma urediti gospodarsko in poli l tično, kar naj bi odgovarjalo yorski nadškof prevzv. Francis bodočemu miru v Evropi. Tre- J. Spellman, je včeraj dospel z ba pa je uplivati in najti po- letalom iz Rima, ki je pristalo ta, da bi se pomagalo zasuž- tukaj. Odtod bo potoval v Lis-njenim manjšinam že sedaj, bono in potem nazaj v Ameri-če mogoče. Združene države ko. Politični opazovalci nami-so pokazale s tem svojo do- gujejo, da ima nadškof važna bro voljo. Kaj bo storila glede naročila od sv. Očeta, kljub te-tega še Anglija ? mu, da nadškof trdi, da je bil --o--njegov obisk v Vatikanu srikt- NEMCI NAPADLI LONDON no cerkvenega značaja. LJUDJE BODO ZAVAROVANI Ob ZIBELE DO GROBA Vladni uradniki v Washington« pripravljajo ogromen načrt za splošno socialno zaščito po vojni. — Sedanji davki bodo najbrie ostali in se bodo hranili za starostne in druge po-kojninske namene. VESTI 0 DOMOVINI Ker že dolgo nismo poročali, kaj počenja slovenski "prijatelj" Oto Habsburški, objavljamo danes članek, ki bo vse to osvetlil. KRI2EM SVETA _ — Seville, Španija. — New- Chicago, 111. — Državni direktor R. Brandon za javno skrbstvo, je v svojem govoru, ki ga je imel na proslavi 75-letnice Univerze države Illinois med drugim govoril tudi o splošni socialni zaščiti. Naj-prvo je govoril o angleškem sistemu, ki ga pripravljajo za povojno dobo in se imenuje "Beveridgev načrt", ker ga je mož s tem imenom zasnoval in sestavil. V Angliji bodo imeli po Beveridgevem načrtu socialno zaščito, ki bo obsegate do malega vse potrebe cloye-ka od zibele do groba. Vsaka Avstrijski bataljon armade Zed in jenih Držav Znani publicist Johannes Steel je pred kratkim objavil v New York Post u naslednji članek: Ko je dr. Oto Habsburg v mesecu novembru 1942 objavil, da mu je War Department Zedinjenih Držav poklonil za rojstni dan organizacijo avstrijskega bataljona, je takoj1 prositi za premestitev, jim vendar ob vsaki priliki s čim večjim povdarkom kažejo u-godnosti, katerih bodo deležni, ako ostanejo člani te edini-ce. Pisma, katera moštvo tega bataljona pošilja svojim sorodnikom, so zanimivo čtivo. Vsi so z navdušenjem pripravljeni, boriti se za Ameriko in pripomoči do osvoboditve Av- London, Anglija. — Kot- od- — Rio de Janeiro, Brazilija. govor na obsežni in učinkovit — Brazilske mornariške oblasti " iu-L ■------::'„-:.:: angleški napad na Berlin, so objavljajo vest, da je neki na- zelezniskih voz in pet skladisč N,emci pogIali nekaj SVQjih ,e_ 2ijski submarin potopil te dni , aznega vojnega materiala. nad London v noči med!šPansko ladijo Monte Igueldo. "rezposeinosi, pofcablje- iNemci se izgovarjajo, da »o^^ četrtkom. Vreli *« Iz kakega namena je bil napad nost> družine za slučaje roj- voijci- Kakor je b izvršen, še ni pojasnjeno. ) ^ev in sploh vse^slučaje. V ia- v*tif Prostovoljcev izbruhnil silovit vihar prote-j I T ' v"" "Z ^ , ,_ , . . . , ... strije, a obenem se trpko in stov, katerim le nato sledila ___• • . i ■ \ zagrizeno upirajo, da bi se uradna izjava, da je stvar ne- iih nnftMMi«i .. e koliko drugačna. Akoravno ie l+S?Z°toil ogorčenje javnost, poleglo,! Habsburškega. Pred nekaj dnevi je dr. orožja. Od cele skupine ladij ** izgovarjajo, aa so,8redoJ četrtkom. vrK„ so - —-u se ho naihržp r^Si! u .n „lS«_ Kžev iz razloga, da: nekaj bomb' ki pa njgo na ra. izvršen, še ni pojasnjeno brambno rrtn ...-i___« • v ___ . . se bo najbrže rešil le en ruši-lec, ki je pobegnil od konvoja, menda iskat pomoči, ki je i pa ni bilo. j Vojaški strokovnjaki izjav- prodreti °do ^Smolenška^kMe i 't™*' u an?!ešk* P^tizračna nih napadov v katerih, so vrgli ljajo, da ta najvažnejši dogo- središče razdeTeva^ja če n h *' ? ^ B°mb ™ °t<>k KL,ka dek v tej vojni z Japonci je materiala za Nemce se bo " J ~m>ko vojno letalstvo v Alaski, ne da bi izgubili pri pokazal, da močna mornarica tem zrušila vsa juTna in sever 28 enkl^ razkropljeno Item kako letalo. Na otoke v ni več odločujoči faktor, kjer'na fronta. Nemci bi se morali T V "' ''Alaski Je t"/™,0 v tem času iz- 1—, , ■ , . - siji in Tuniziji. Nic vec ne vajati napade, ker so zaviti v Čehi in Jugoslovani vendar ni so bili docela zadovoljni, toda pustili so stvar pri miru. V začetku je trdil razglas, da bodo sprejeti v ta avstrijski bataljon edinole prosto-Kakor je bilo pričako , i__ v .. , u uviiio, ki pa niso napra- m pojasnjeno. . --------___ so si skrajsali obrambno črto,; vili obsežnejše škode in nem- — Washington, D. C — Te- su brezposelnosti bodo angle-I o je pa samo izgovor. Rzev je ška letala SQ hitrQ odkurila kom meaeca februarja go ame_ ške družine dobivale po $11.-- 2a Nemce naJvazneJsa toc- nazaj( ko jih je 2ačela Qbde riški letald izyrm devet zrač 20 na teden podpore, cjokler bo brezposelnost trajala. To bo izvzamemo par Habsburg imel tri ure trajajoč shod v drugem nadstropju hotela Diplomat, kjer je bilo zbranih približno sto povabljenih gostov. Mr. Rott, ki sam o sebi trdi, da je avstrijski fe-je otvoril ni kilo od," T™1: Je nor^r, ' deralni minister. jiiv uai u i • ---- klase in ' in P°svarii vse navzoče, : da gre za strogo zaupno stvar. Bredstavil je Otona kraljuje močno letalstvo nad morjem. Imeli so pa tudi Japonci močno letalsko skupino na po-zorišču. Petindvajset "Zero" bombnikov je bilo v boju, izmed katerih so ameriška letala 17 uničili. Japonci so se hrabro držaii, toda boljšim a-meriškim letalom niso mogli biti kos. Japonci so zgubili pri tem porazu več, kakor 90,000 ton svojih ladij, kar je vsekakor hud udarec za njeno mornarico. Američani in Avstralci so pri tem napadu uporabili novo taktiko, ki se je sijajno obnesla in skoro vsaka bomba je I od zavezniških krogov, ki mu zadela. McArthur je prejel te- čestitajo na strategiji in zma-kom dneva številne čestitke | gi. uspe, da bi Nemci mogli posta- neprestano meglo, viti vso svojo zračno silo le — London, Anglija. — Josef proti eni točki. Polagoma Stalin, vodja sovjetske Rusije zmankuje in bq- zmanjkovalo je poslal čestitke angleškemu še bolj. prvemu ministru Winstonu o--Churchillu k napadu na Berlin. da letos bo umakniti in prepustiti Rusom celo Kijev in druge važne točke. Nemški porazi v Rusiji so silno poparili nemški narod doma. Z neko vidno zaskrblje- rrivMn BlndaJM ' NENAVADNA^OSTRA ZIMA Stalin"je mnenja! pravijo poročila iz Švice. J -o- ANGLEŽI POTOPILI 7 LADIJ London. Anglija. — Angleška admiraliteta poroča, da so angleške podmornice tekom zadnjih dni potopile okrog italijanskega obrežja sedem italijanskih parnikov. Chicago, 111. — Osrednji zdrobljena za vselej nemška zapad, ki je vžival prejšni te- moč. den par pravih skoro spomla- — Alžir, Afrika. — Nova danskih dni, je v začetku ted- francoska administracija v A-na zajela nenavadna ostra zi- *je izpustila na prosto ma. 2ivo srebro se je pomak- 1.299 političnih jetnikov, ki so nilo na enkrat za tri stopinje -Hh prejšni režimi kaznovali ra-pod ničlo. Tekom Štirih dni je di političnih prestopkov s zapo-mrzlo vreme držalo v šahu ves rom- V zaporu jih je pa še več, osrednji zapad. Vremenoslov- ki čakajo na oprostitev, ci napoveduje za Week-end — Washington, D. C. Polje-gorkejže vreme. delski department poroča, da nikoder, ako nadvojvodov druge njihovih pomagačev. Očividno zaradi tega — da predstavil je Otona kot ne bi stvar dr. Otona H Zupec. Zalo Ihčerkico prvorojenko so dobili tudi pri družini Mr. ;n Mrs. John Zdravje. Mrs. Vlary Železnikar je s tem pr-/ič postala stara mama. Pri družini Frank in Jennie Cich so tudi prejeli v dar malo .mnčko. Naše častitke vsem! Jennie Okoiish* RAZNE NOVICE IZ LA SALLE La Salle, 111. V petek 19. feb. smo imeli pri nas kar dva pogreba. Dne 16. feb. je po dolgi bo lezni in previdena s sv. zakra menti umrla rojakinja Mrs Mary Luzar, stara 59 let. Zapušča moža Johna, tri hčere in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Jugoslaviji, v lepi Dolenjski, pri Novem mestu. Pogreb se je vršil 19. feb. iz Težak-Šimkus zavoda v cerkev sv. Roka, kjer so župnik Rev. Kassovic opravili pogrebno sv. mašo in pogrebne obrede. Truplo pokojne poči va na pokopališču Sv. Vincen-ca. — Možu in hčerkam naše sožalje! Umrl je tudi rojak Mr. John Kastello (oče), in sicer 15. februarja. Bil je boJan par mesecev. Umrl je v bolnišnici Sy. Margarete v Spring Valley, 111. Pogreb se jfe vršil iz cerkve Sv. Roka, kjer so g. župnik Stefan-Kassovic opravili sv. mašo in pogrebne obrede za pokojnega, na katoliško pokopališče Sv. Vine ene a. Mož je bil star 61 let. Zapušča 4 sinove. Žena, katere dekliško ime je bilo Ravnikar, mu je umrla že pred leti. Zapušča tudi več drugih sorodnikov, tu in v stari domovini na Dolenjskem. — Sinovom naše sožalje ! Naše sorojake in rojakinje že sedaj opozarjamo in jih vabimo dol v Slovenski Narodni Dom za dan 25. aprila, na Veliko noč, ko bomo tudi obhajali Victory dan. Tam bo velik shod in polno lepih govorov, govorniki pa pridejo med nas tisti dan iz drugih mest. Med vami tam bo tudi poznani pionirski narodni Cerkveni pevski zbor. Po vsej pravici ^ahko toekaj . lepefea pričakujete, tako od zbora, kakor od govornikov. Ko se bo pa vse to skončalo, boste šli vsi v spodnjo dvorano, tam pa si boste pogasili žejo in malo zgladili podplate in se po domače lepo pogovorili, kako smo sekali pirhe v Jugoslaviji pred leti. Ta shod prirejajo skupno vsa društva iz La Salle in okolice, zato ne pozabite priti vsi! Naznanjamo tudi vsem delničarjem, da je ves dolg plačan. Tako nam je doma odbor že sporočil. Torej tista velika »luknja je zdaj zamašena, da smo lahko brez .skrbi. In prišel bo čas, ko se bodo delile dividende. Pa bo že 7>dbor o vsem tem poročal. Več rojakinj se nahaja v bolnišnici. Mrs. Pavel Frenčak se je nahajala tri tedne v Rochester, Minn.; morala se je podvreči težki operaciji, zdaj pa se že nahaja na svojem domu na Lincoln Ave. v La Salle, četudi še ni sposobna za delo. V St. Mary bolnišnici v La Salle se nahajajo Mrs. Joe Furlan, ki si je zlomila nogo, — Mrs. Louis Gnidovec, ki je padla po stopnicah in se zelo pobila po životu, — in Mrs. Mary Korošec, ki je morala na operacijo, pa jo je srečno prestala. Vsem trem želimo, da se crdno pozdravijo in zopet vesele povrnejo na svoje domove. Vaš zastopnik za Am. Slovenca pravi, da pride malo k yam v vas, da bi mu zopet plačali za naročnino. Prosimo vas, ne zameriti in bodite pripravljeni. Zastopnik pride in želi tudi par novih naročnikov za Am. Slovenca. Tudi želim glasove od vas, rojaki in rojakinje za mojo 25 letnico, in ,prosim, da me na ta način nagradite, ter se vam že vnaprej zahvaljujem. Dne 6. aprila, bomo imeli spet volitve, in prav dobro vem, da bo naš rojak Mr. Matt Vogrich zopet kandidat za assistent supervisorja. Slovenci, Slovenke! Naša dolžnost je, da volimo Slovenca, in s tem se bomo vsi postavili. Saj smo vsi državljani, zato tisto staro politiko na stran: kaj si ti, kaj sem jaz! Matt je zmožen, da nas dobro zastopa; tako je mož delal zadnja leta in tako bo v prihodnjih. Zato, Slovenci, Matt se vam priporoča, da mu daste svoj glas 6. aprila in vam bo mož hvaležen. Pozdrav vsem Slovencem, ki berejo naš list Am. Šfovenec! Poročevalec Anton. - ——o UREDNIKOVO PISMO slovenskim očetom in materam, ki imajo sinove pri vojakih Chicago, III-Zdaj je že malo slovenskih družin v Ameriki, od katerih ni vsaj po.en fant v vojaški službi. Iz mnogih hiš jih je šlo po več, iz treh družin celo po šest. Ko so odšli sinovi, skoraj lahko rečemo, da je ž njimi odšlo tudi srce očetov in mater, ki jih zdaj nobena druga ftč bolj ne zanima, kakor pismo od sina, da vidijo, kaj počne, kako se počuti in kako se mu godi. Kolikor več zvejo o svojih sinovih, toliko bolj se umirijo, saj nobena stvar človeka ne izmuči bolj, kakor premišljevanje v stvareh, ki ima o njih le malo ali nič goto\/ih 1 podatkov. Razen pisma od lastnega sina pa vsak oče in vsaka mati najraje bere, kako se godi drugim, ki so v istem ali podobnem položaju, kakor domači sip. Tukaj pa lahko naš list vsem obilno postreže, ako hočejo z nami sodelovati. Kadar zopet pišete sinovom, jim povejte, da jih urednik Amerfkanskega fSlovenca vabi, naj mu o priliki pošljejo pismo ali poročilo v objavo. Več ko napišejo, boljše bo. Vsakovrstne podrobnosti, ki zanimajo domače in osebne prijatelje,'bodo zanimive tudi za širše občinstvo. Kar se teh fantov tiče, ne bomo delali nobenih pravil, kako naj pišejo. Vseeno je, ali pišejo slovensko ali angleško, slovnično pravilno ali nepravilno, z eno besedo, na jezik in obliko se ne bomo ozirali; šteje samo to, da kaj zanimivega povedo. Vsak tak dopis pa bo objavljen v primerni obliki v slovenščini. Tudi lahko pišejo brez skrbi in pridržka, saj smo njihovi prijatelji in ne bomo ničesar priobčili, za kar si lahko mislimo, da iz enega ali drugega razloga ni primerno za splošno javnost. Četudi je prav malo naših fantov, ki ne bi vsaj nekoliko razumeli slovensko, jih je pa še manj, ki bi se znali prosto izraziti v slovenščini, če jih je sploh kaj. Pogovori se še kako ta ali oni, ali pismo napisati pa ni vedno tako lahko, mnogokrat niti za tiste ne izmed nas, ki smo hodili v starem kraju v slovenske šole. Ce se torej v angleščini lažje izrazijo, naj kar v angleščini pišejo; bomo že tukaj prestavili. Slovenščine se bodo nevede učili že tedaj, ko jim boste poslali izrezek njihovih dopisov v listu. Lahko ste sigurni, da bo vsak svoj prispevek preštudiral do zadnje pike. Dopisi naših fantov so za ; nas posebno zanimivi, ker so pač dopisi naših fantov. Pa ne samo to. Ti dopisi so zanimivi tudi sami na sebi. Naši fantje imajo priliko videti razne kraje in mesta, doma in drugod, ki jih večina izmed nas ni ni koli videla. Povsod so drugačne razmere, drugačen način življenja. Taki popisi so od sile zanimivi. Tudi po taboriščih v Ameriki, kjer se vežbajo, se vsak dan dogodi marsikaj, kar smejo povedati, nam pa take podrobnosti, resne ali pa šaljive, mimogrede marsikaj razodenejo, kar bi radi vedeli. Tudi se nam zdi, kakor da sami vse tisto doživljamo, kar nam fantje opisujejo. Dozdaj nam je fant iz Chicage, ki služi pri trgovski mornarici, opisal svojo pot krog Afrike, drugi chicaški fant je popisal, ka ko se vojaki zabavajo s pet jem, tretii nan^ je povedal, kako je v vojaški šoli v Ashland, Wis., četrti nam popisuje, kako je v letalski šoli v Tucson, Arizona, ter nas na vdušuje, naj kupujemo vojne bonde; slovenski mornar iz Waukegana je potom redne poročevalke popisal, kako je bil ranjen v Afriki. Vsak je pisal o čem drugem, toda vsi zanimivo, pri vsem tem pa ni nobeden izdal kakšnih vojaških skrivnosti; sicer pa že vojaški cenzorji poskrbijo, da ni nič takega v pismih, kar bi ne smelo biti. Le pomislite, koliko osebnih poročil iz vseh koncev sveta bi bilo čez nekaj časa v našem listu, ko bi vsaj eden izmed vsakih sto slovenskih fantov v vojaški službi le eno samo poročilo poslal u-redništvu. Pravimo poročilo, ne le pozdrave. Taki dopisi pa niso le zanimivi in podučljivi za nas, temveč pomagajo tudi fantom samim. Premostijo razdaljo med (Dalje na 3. strani) Darovala kri Cleveland, O. — Mrs. Angela Drobnič, 917 E. 73 St. je že. tretjič darovala po en pint krvi Rdečemu Križu. Priporoča, da bi ostale Slovenke storile enako ter sledile zgledu patriotičnih žena. Izpod zvona* Marije Pomagaj Paeblo, Colo. — Od kapi zadeta' je preminila Mrs. Agata Simonich, ki je bivala tukaj dolgo vrsto let. Doma je bila iz vasi Prevalje, fara Hinje, na Dolenjskem. Zapušča bolnega moža, 3 sinove in S hčere, namreč Mrs. J. Jamjiik, Mrs. Helen Krašovec in Miss Josephine Simonich, ter več drugih sorodnikov. Pogreb je bil iz cerkve Marije Pomagaj. Pokojni naj sveti večna luč, ostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. — J. M. Na dopustu Chicago, 111. — V sredo je prišel domov na enotedenski dopust Pvt. Henry (Hank) Bogolin, brat našega pomožnega župnika. Nastavljen je v Columbus, O., in služi pri Medical Corps. Tudi Pvt. Frank Nahtigal je prišel domov, toda za dva tedna, iz Camp Blanding, Fla., kjer je nastavljen tudi naš zdravnik Lt. Frank T. Grill. . Pred 40 leti Chicago, 111. — Te dni je preteklo 40 let, odkar je prišel v Ameriko Mr. Frank To-mažič, tedaj mlad fant, ki dela zdaj v tiskarni Am. Slovenca. Takrat mu pač ni moglo priti na misel, da bo nekoč tiskal najstarejši slovenski list v Ameriki. i : Zopet so trije odšli , . • Pueblo, Colo. — Te dni so odšli k vojakom John GlachfVi £in družine Mr. Anton Glach, — Anton Gradišar, sin družine Mr. Anton Gradišar — v tej družini je 7 sinov: trije so že v službi Strica Sama, štir-ji pa so že bolj mladoletni, — nadalje Mr. Bregar, sin družine Mr. Joe Bregar, kjer imajo dva sina v armadi. Vsem trem novim vojakom želimo, da bi se zmagoslavni srečno povrnili domov. Vsi zgoraj navedeni starši so naročniki Am. Slovenca in dobri plačniki. P red pust na, veselica Chicago, 111. — Šentštefan-čani in rojaki iz okolice, ne pozabite na maškaradno veselico to nedeljo 7. marca zvečer v Šolski dvorani! V bolnišnici Pueblo, Colo. — Mrs. Joseph Pugel, 120 W. Arroya, je težko bolna v bolnišnici. Želimo ji, da se kmalu pozdravi in zopet vrne k svojim domov. Družina je naročena na Am. Slovenca. rARZAN (657) ON MISLI ZARES (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs I NEED YOUR NECKLACE TO MAKE FISHHOOKS,' TARZAN SAID TO DAREENA. "ITS A PRICELESS HBRLOOM/1 T ME fiiRL SNAPPED, • AMD "YOU WANT TO MAKS FISHHOOKS OF IT ? HOW RID« CULOU S i • 'THEM YOU PREFER To STARVE?" INSTEAD OF ANSV^SRIMG, THE GIRL REPEATED". M YOU CAN'T HAVE IT'" AS SHE TURNED AWAY TAROAN WHIRLED HER AROUND ANDJ£RK£D THE GOLDEN ORNAMENT FROM HSR NECK- "Potrebujem tvojo verižico, da napravim iz nje trnke za loviti ribe," reče Tarzan obrnjen k D areni. _ j je dragocena dediščina," odvrne Darena; "in ti hočeš iz nje napram viti trnke? Kako smešno!"____i "Potem raje stradaš?" Namesto odgovora mu ona odvrne, da verižicg pikakor ne more oddati. ______ Ko se je obrnila stran, jo je Tarzan teasukal in potegnil zlato verižico z Jijenega vrata. -. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI 1941W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ieniioranjfc—Mi kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. TEDENSKI PREGLED VOJNI SKLAD RDEjČBGA KRIŽA Ko je predsednik Roosevelt označil mesec marec kot "mesec Rdečega Križa", pozval je vsakega Amerikanca, naj se vpiše "v vojsko usmiljenja" pod praporjem Rdečega Križa in naj "radodarno prispe" k skladu Rdečega Križa. Cilj te kampanje je, da se nabere 1125,000,000, in do te svote je prišlo po natančnem proračunjenju dejanskih potreb Rdečega Križa z ozirom na njegove izredne obveznosti in odgovornsti za časa vojne. Zgornja svota bi pokrivala lokalne, narodne in mednarodne vojnodobne obveznosti organizacije za leto dni — ra-zun v slučaju nepričakovanih nujnosti in nezgod. O dejanskem delovanju Rdečega Križa — za časa miru ali vojne — ima večina ljudi le nejasne pojme. Ljudje si predstavljajo Rdeči Križ bolj kakor simbol kot kakor organizacijo posameznih ljudi. Či-tajo, kako je Rdeči Križ priskočil na pomoč žrtvam kake povodnji ali sestradanih otrok Grške ali pa vojnih ujetnikov; redkokdaj pa mislijo na zdravnike, bolničarke in druge osebe raznih poklicev, ki končno omogočujejo ono dobro delo, katero Je znaoilno za RdeČj Križ. Amerikanci tu doma, ki prispevajo k vojnemu skladu Rdečega Križa, dajejo direktno in takojšnjo pomoč očetom, soprogom ali bratom, ki so na bojni fronti, sorodnikom, ki so vojni ujetniki, ljudem zasedenih dežel, ki trpijo vsled vojne. RUSKA FROHTA • Nemška umikanja iz Krasno-dara, Rostova, Vorošilovgrada in Harkova so morda manj hudi porazi po merilu človeških zgub kot polom v Stalin-gradu. Nemci pa so bili tako premanevrirani po superijorni strategiji Rusov, da so morali odrediti umikanja na veliki potezi, kajti trdnejša obram-bena akcija l}i bila stala pre- CESTE IZ PROTJA V DŽUNGLI jdrago. Povsem jasno je, da so Nemci izgubili večji del svojih poglavitnih postojank na južni ruski fronti, dočim so Rusi pridobili nazaj mnogo mest, ki po prejšnjem baha-nju Nemcev samih so tudi odločilne gospodarske in vojaške važnosti. MOGOČEN LOVEC NA ; PACIFIKU Mogočna ameriška podmornica Wahoo je priplula v neko luko jugo-zapadnega Pacifika z metlo privezano k svojemu stražnemu stolpu. Ljudje, nenavajeni na morske običaje, so kar zijali. Stari mornarji pa so dobro znali, da je metla neuradno odlikovanje za podmornico, ki se vrača v luko, potem ko je potopila vse ladije sovražniškega konvoja. In podmornica Wahoo je bila zares zaslužila tako odlikovanje, ker je bila vse pometla proč, ko je potopila eno razo-račo, en tanker, en transport in dve veliki tovorni ladiji nedaleč od Nove Gvineje. Transport je bil nakrcan z japonskimi vojaki. S tem prispevkom podmornice Wahoo je ameriška mornarica mogla našteti vsaj 129 japonskih ladij, potopljenih od podmornic, 22 jih bržkone potopljenih in 32 drugih poškodovanih. M * TUNIZIJA Da so se Naciji odločili na krvavo obrambo v Tuniziji, je moral brezdvomno vplivati na nje govor predsednika Roose-.yelta, ki ga je imel na dan Lin-colnevega rojstnega dne. V i-stem je rekel: 'Hitler zna, kake bodo posledice zmage zaveznikov v Tuniziji. Te posledice so dejanske invazije evropskega kontinenta. Pritiski na Nemčijo in Italijo bodo stal-pi in nepopustljivi. Čudotvor-ne ruske vojske na Vzhodu so udarile premagovalno; mi moramo storiti isto na Zapadu. Udarjati moramo na sovražnika tako težko in s tolikih strani, da ne bo znal več, kje je glava in kje rep." Ameriški vojaki grade po džungli mostove in pota po iz prolja. Nasekajo protja in ga nanesejo in razravnajo in vozijo s vojaškimi avtomobili. TO IN ON NO P0M02NA AKCIJA IN RDEČI KRI2 Janko N. Rogelj, gl. predsednik ABZ. Glavni tajnik slovenske sekcije JPO je dobil iz Washingto-na, D. C., pismo, da je "The President's War Relief Control Board" sprejel resolucijo, v ka-\teri se apelira na vse vojne pomožne akcije, da prenehajo z nabiranjem denarnih prispevkov v mesecu marcu, ker je mesec marec v letošnjem letu z odobritvijo predsednika Roose-velta odbran le za nabiranje denarnih prispevkov za Ameriški rdeči križ. Slovenci in Slovenke, darujte in prispevajte za Rdeči križ, pomagajte tej samaritanski organizaciji, kolikor pač morete. Vsi darujte, saj vsi veste, kako veliko in plemenito delo vrši ta človečanska organizacija v vojnem času. Glavni blagajnik slovenske sekcije JPO mi poroča, da je v mesecu februarju prejel sledeče prispevke: Mr. in Mrs. George Radeff $1.00; A. Cedilnik, blagajnik lokalnega odbora št. 34, De- naših bratov in sester onkraj morja. Slovenski list, Jugoslovanski Obzor, je v mesecu decembru poročal o veliki in posnemanja vredni kampanji za JPO.SS, ki se je završila v Milwaukeeju in West Allisu, k|er so šli nabiralci in nabiralke od hiše do hiše nabirat denarne prispevke. Tako organizirana kampanja je prinesla $2,312.40. Lokalni odbor št. 5 je poslal glavnemu blagajniku že $2,815.95. To je res lepa vsota za obe naselbini. Če bi vsaka naselbina napravila take nabiralne kampanje, potem bi imeli veliko več v naši skupni blagajni. Hvala lepa vsem, ki so bili zaposleni in so se trudili v tej kampanji. Narod vam bo hvaležen v domovini, in naselbini Milwaukee in West Allis sta dokazali, da čutita z zasužnjenim narodom onkraj morja. Denar, ki je nabran za našo pomožno akcijo, je sedaj naložen v vojne bonde ter pomaga kateri mu je poslal ček za vsoto ($74.62. Darovali so posamezniki; društvo Slovenec, št. 262 SNPJ je prispevalo $5.00, pri igri mladinskega krožka št. 21 SNPJ in kazanja slik so dobili $23.72. Hvala zavedni naselbini! V mesecu aprilu naj bi zopet poživela naša pomožna akcija. Lokalni odbori naj bi zopet sklicali svoje seje, kjer bi se organizirali za nabiranje denarnih prispevkov. Veliko dolarjev bi se še dobilo, ako bi naši zavedni rojaki in rojakinje šli od hiše do hiše. Koliko imamo danes še naših Slovencev in Slovenk, katerih še nobeden ni vprašal, da naj prispevajo v sklad JPO.SS. V mesecu marcu pa pokažimo, da smo zvesti in vredni državljani velike in svobodne ameriške republike, ki nas je sprejela za svoje državljane. Pomislimo, kaj bi se zgodilo nam, če bi bili onkraj morja med našimi rodnimi brati. Že iz te velike hvaležnosti napram usodi, ki nas je pripeljala v A-meriko, storimo svojo dolžnost. Amerika je prva! Kadar nas ona kliče, je to glas naše skupne matere, ki prosi za vse one, ki se borijo in umirajo za nas. Cas je, da vsi delamo, vsi žrtvujemo in vsi dajemo. Darujmo in prispevajmo vsi za Ameriški rdeči križ! -o- Vi radi berete veati iz drugih naselbin; drugi radi bero novice iz vaše naselbine. Poro* čajte novice in dogodke v "Am. Slovencu . SOVRAŽNA MRAVLJIŠČA V velikem londonskem zoološkem vrtu je namenjen mravljam otočič sredi jezera. Tu so nastanjene mravlje iz vseh delov sveta. V teku več desetletij se niso brigale za sosede in so živele v popolni slogi. A letos so nepričakovano zasledili strokovnjaki na otoku veliko razburjenje. Dolge vrste vojakov so vedno potovale po otoku in imele veliko opravka. Opazovanje je ugotovilo, da sta pričeli obe polovici otoka ogorčeno medsebojno vojno. Mravlje so premostile vse potoke, zgradile ceste preko travnikov in utrdile mravljišča. Spopadi so tako o-gorčeni, da je polno polje po bitki odtrganih glav vojščakov. Oba glav. sovražna rodova nista bogve kako redka, toda zraven trpijo tudi dragocene družine iz tropskih dežel. Vsled tega je moralo ravnateljstvo poseči v vojne dogodke in naseliti svoražnike v različnih oddaljenih kotih vrta. od Slovenic Publishing Co., New York, N. Y., je dobil $4; in Alexander Skerly, blagajnik lokalnega odbora št. 25, Cla-ridge, Pa., mu je posla! vsoto $300.00. Skupna blagajna slovenske sekcije JPO je bila dne 28. februarja 1943 — $42,934.89. To je že lepa vsota, toda bila bi lahko še večja, če bi se vsi zavedali neznosnega položaja troit, Mich, je poslal $113.00; naši ameriški republiki. Glavni IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje s 2. strani) fanti v raznih taboriščih, na morju ali na bojnem polju, in njihovimi domačimi. Dajo jim občutek in spoznanje, da niso osamljeni, temveč, da tisoči rojakov doma z napetim zanimanjem in prijateljskim sočutjem sledijo vsakemu njihovemu koraku. Fantje ki so, posebno nekateri, tako daleč proč od svojih domačih, se ne bodo občutili tako osamljeni in izgubljeni med tujci. Če jim pokažemo, da smo ž njimi, bodo tudi oni toliko bolj cenili svoje slovensko pokole-nje, zdaj, pa tudi, ko pridejo nazaj domov. Iz tega razloga zaslužijo posebno pohvalo tisti rojaki in rojakinje in naša mladina doma, ki pišejo onim vojakom, katerih dopise so videli v listu, četudi jih osebno ne poznajo. Ko fantje povejo, kako veseli so takih nepričakovanih pisem, ni nobenega dvoma, da ne bi govorili od srca. Starši, ne pozabite torej o prvi priliki povedati svojim "sinovom vojakom, naj nam pišejo in naj to storijo kar po domače, kakor na primer pišejo svojim ' osebnim prijateljem. Že zaradi vojaške cenzure bo na splošno morda celo bolj priporočljivo, da pišejo v angleščini, če je pa kateri zmožen pisati v slovenščini, bo pa še toliko bolj častno zanj. Pismo naj naslovijo na "Ameri-kanski Slovenec" 1849 W. Cermak Bd., Chicago, HI. blagajnik je kupil že za $37,-259.00 vojnih bondov. S tem je dokazano, da najprvo pomagamo š tem denarjem Ameriki, in ko bo konec vojne, bomo s tem denarjem pomagali našim bratom in sestram onkraj morja. Lačni in potrebni bodo vsi, ko jim zopet Zašije sonce svobode. Glavni tajnik JPO,SS mi je poslal pismo blagajnika lokalnega odbora št. 13, Sharon, Pa., PASJI NAOČNIKI Dočim so človeški naočniki zelo star izum, se je pobrigala optika šele v zadnjem času tudi za živali. Zdaj vemo, da vidi konj drugače kakor pes ali mačka, ne da bi govorili o žuželkah. V Sydneju, v Avstraliji, kjer imajo veliko bolnišnico za živali, izdelujejo zdaj očala za daljnovidne in kratkovidne pse. Njih leče so popolnoma drugačne kakor pri ljudeh. Večletni poizkusi so obrodili dober uspeh. Psi se navadijo očal. Od kraja- se tako veselijo izboljšanega vida, da skačejo in norijo ter naposled skoro vedno potol-čejo očala. A tem previdnejši so prihodnjič. Naposled se le navadijo kretenj, ki ne ogrožajo naočnike. Zdaj izdeluje neki londonski strokovnjak tudi očala za plemenite dirkalne konje, pri katerih je kratkovidnost znan in usoden pojav. -o- SREDSTVA ZOPER NESPEČNOST Londonski listi so prinesli oglas nekega maharadže iz Indije. Obljuboval je veliko nagrado za zanesljivo sredstvo zoper nespečnost. Obiskal je vse vodilne mednarodne strokovnjake, a vsi skupaj mu niso mogli pomagati. Vsled tega je izgubil veselje do življenja. — Seveda je sprožil ta oglas ne-število nasvetov. Listi objavljajo med drugim naslednje vsekakor izvirno sredstvo. "Kupite dve sveči. Ena mora biti dvakrat večja od druge in pogoreti v dveh urah, druga pav eni uri. Postavite obe sveči v kovinsko posodo. Vtaknite pod prvo bankovec za 5 in pod drugo za en funt sterlingov. Ko greste spat, prižgite obe sveči. Mislite na bankovca, ki bosta sežgana, če pogorita sveči. Recite si, da ne boste zaspali, ker hočete preprečiti izgubo. Čim bolj se boste potrudili bdeti, tem prej vas bo premagal trden spanec. Zaspali boste tako hitro, kakor nikoli v življenju." Listi ne omenjajo, ali se je res poslužil bogati knez tega nas* rita. -o- UTRUJEN KROKODIL V londonskem Zoološkem vrtu trajno strada nad 100 let star aligator George. Leži nepremično v vodi in odklanja vsako hrano. Strokovnjaki so izjavili, da je postal prestar in izgubil veselje do življenja. V sličnih primerih ne more pre prečiti neizogibno smrt niti u-metno hranjenje živali. —o— 103 LETA STAR DELA NA FARMI Bolezen je bila kriva, da je moral George Herman, Metropolis, 111., zapustiti delo na farmi, ko je bil 102 leti star. Polagoma se je zopet okrepil, toda kolikor boljše se je počutil, toliko bolj mu je začelo presedati življenje brez dela. Dne 5. feb., na svoj 103. rojstni dan, je izjavil da se bo povrnil na farmo in krmil pujske in kokoši ter prideloval zadosti koruze, da jih bo imel s čim krmiti. Njegov oče je umrl 106 let star. ~ OGLASI V "AM. SLOVENCU*' IMAJO VEDNO USPEH! KRIŽEM SVETA — Wellington, Nova Zelandija. _ Japonski ujetniki so se uprli v tukajšnjem ujetniš-kem taborišču in so napadli straže, katere so pa odgovorile z ognjem in ubile 48 ujetnikov in 63 pa ranile. Zadevo upora preiskujejo oblasti. — London, Anglija. — V Angliji primanjkuje razne toaletne postrežbe. Posebno primanjkuje povsod brisač in oblasti so nasvetovale te dni, da naj ljudje, kadar gredo v brivnice, ali v lepotične salone jemljejo brisače seboj. — Washington, D. C. — U-rad za kontrolo-cen poroča, da odkar je v vzhodnih državah uvedena omejitev prodaje ga-solina za nepotrebne automo-bilske vožnje, da prihranijo 1,350,000 galonov gasolina dnevno. — Bloomfield, Conn. — Prebivalci tega malega podeželskega mesta so predložili nabornemu odboru peticijo, ki jo je podpisalo 200 meščanov. Peticija prosi, da naj naborni odbor oprosti Leonarda Levinso-na, ki ima v mestu grocerijsko prodajalno. "Če ga nam vzamete," pravi peticija, "kdo bo nairf grocerijo prodajal?" V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI našega dragega sina, oz. brala EDWARDA ARKO, ki je preminul 6. marca 1942. Preteklo je že leto dni, kar .si ti zapustil nas, ljubi sin in bral, ler odšel v boljšo domovino, kjer ni težav, ne joka. Za vedno je utihnil tvoj mili glas in te ni več med nami toda spomin na te še živi in se te bomo do konca naših dni spominjali v svojih molitvah. Dragi sin in brat, počivaj mirno in uživaj nebeški raj, kjer se zopet snidemo gori nad zvezdami. Žalujoči ostali: MR. in MRS. JOHN ARKO, starši, ter dva brata in dve sestri. Pueblo, Colo., v marcu 1943. DR. H. N. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St) Telefon Canal ŠSlfj CHICAGO. ILL. wwwmm Slika kaže, kako čakata dva ameriška Vojaka na' bus v Tel Avivu, v Palestini. Ograja is cevi tvori hodnik, po katerem more hoditi le ena oseba za drugo. ______- ——£---— - ---- - . . .v. i.. PŽJ ' '» IJfojt.-« . ».• - — _ ___ -__vT-J. BUY U. S. DEFENSE BONDS! Obenem ste vabljeni, da vpišete sebe in svoje družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu v Chicagi DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, jjft štev. 1, K. S. K. J. Chicago, Illinois Zboruje vsako prvo soboto ▼ mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Naša društvo vam nudi vse raz« lične moderne zavarovalnine — podporo v bolezni, preskrbo dostojnega pogreba, in goji zdrav koristen šport za mladino. Glede pristopa v društvo se obrnite na odbor: FRANK BANICH, predsednik JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street ANTON KREMESEC, blagajnik F ' Sobota, 6. marca 1943 r AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S - r Stran * ^ AMER1KANSKI SLOVENEC Sobota, 6. marca 1943 Hlapec Jan I Stijn StreuveLs "Kaj pa rana, Jan?" je vprašala dobrohotno. "Bo že sama od sebe boljša, mati." "Naj ti denem lilijinega listja nanjo? Daj, da pogledam, ali je rana globoka? Morda je prišla umazanija vanjo." Z zdravo roko je potegnil iz žepa zmečkano, umazano pismo., "Sofrenija, kaj mi lahko tole prebereš?" je prosil v zadregi. Pri tem se je boječe oziral okoli sebe, ker je menil, da bi utegnil kdo priti ali poslušati. Gospodinja je poravnala v roki zaprto pismo, vzela iz žepa v predpasniku svoje raočnike in prebrala naslov na ovoju. V težkih črkah, ki so bile neokretno načečka-ne s topim gosjim peresom, je bilo napisano: "Gospodu Janu Vindeveughelu, konjarju pri kmetu Hostenju." Raztrgala je ovoj in šla k oknu, da bi prebrala pismo. Jan je potrpežljivo čakal, kaj mu bo sporočila. "Ljubi Jan! Sporočam Ti, da je Tvoj oče na smrt bolan in da ga je župnik včeraj dejal v sveto olje. Tvoji bratje Ivo, Lude in Tomaž so že prišli in so me prosili, naj Ti pišem, da pridi takoj domov, ker hočejo zdaj tudi razdeliti vse stvari in hišo in moraš biti Ti zaradi svojega deleža zraven. Upam, da boš takoj prišel in Te pozdravljam. Vina Vandewiele." v Jan je pogledal gospodinjo, kakor bi dvomil, ali naj veruje, kar je slišal. _ "Kdo je to: Vina Vandewiele?" je vprašala in ga pogledala čez naočnike. "Naša soseda. Ivo in Lude ne znata pisati." "Kaj nimaš nobenih bratov več doma, Jan?" "Vsi trije so oženjeni." Ne da bi se dalje zmenil za pismo, je odšel, da bi napregel konje in se odpravil na polje. Ko je Jan zvečer prišel k jedi, so ga ljudje pogledali in čakali, kaj bo dejal. Dejal ni nič. Še štiri dni je nemo opravljal svoje delo.. V nedeljo zjutraj, ko so bili njegovi konji očiščeni, je prišel v najboljši obleki v kuhinjo. "Sofrenija, mi boš dala mojo plačo, grem domov." Končno mu je prišla beseda z jezika. Vse te zadnje dni se je boril z mislijo, ali naj dela naprej in ne misli več na pismo, ali pa naj gre za zmeraj domov. Izmenoma si je govoril: "Pojdem." — "Ostanem." Konjem je pripovedoval o svoji zadevi. "Seva, kaj naj storim? Janov oče je na smrtni postelji in Jan mora domov." Toda ni mu bilo moči misliti, da bi kdo drugi mogel konje prav snažiti in skrbeti zanje. "Končno pa oče lahko umrje tudi brez mene. Tu sem vendar že tako dolgo. Kaj naj pa tam začnem?" V svoje pomirjen je je sklenil, da bo počakal do nedelje. In šele to jutro se mu je končno vsilila in utrdila predstava, da leži pred njim odprta pot, po kateri mora pokorno in brez svoje volje, ne da bi kaj mislil. Nato je odšel v kuhinjo. "Kaj si moral stem tako dolgo odlašati? Kaj meniš, da bo oče čakal s smrtjo, dokler ne prideš domov ti?" se je zdelo, da hoče reči gospodinja. Potem si je mislil, kako dobro je, da je gospodar že poskrbel za novega hlapca. Gospodinja je prinesla iz boljše sobe svojo pesmarico, na ovitku katere je bilo zaznamovano, koliko dolguje hlapcu. "Avgusta sva zadnjič obračunala, Jan." Pokimal je. Potegnila je s prstom čez čudna, s svinčnikom zapisana znamenja, s katerimi so bile označene razne postavke. "Kupila sem ti tudi nedeljsko čepico za deset souojev in dva para rokavic, srajco, delovne hlače, ruto za okrog vratu. In prejšnjo nedeljo si dobil deset frankov." Jan je spet pokimal. Gledal je, kako je spisovala številke in računala, koliko mora še dobiti. Prinesla je denar iz košarice v sobi in ga naštela. Jan ga je vzel, ne da bi račun količkaj razumel, ter bil vesel, da je bilo ^toliko. "Ce hočete, lahko še nekaj dni ostanem, dokler ne dobite drugega hlapca." "Zdaj bo najbrž že zadnji čas, če hočeš videti očeta še pri življenju, Jan." "Zelo težko grem, Sofrenija. Tu sem se tako privadil." Spustil se je na stol ob mizi in je vedel, da ji je treba zdaj reči samo še besedo, pa bo ostal. A njej se je zdelo samo po sebi umevno, da gre domov. "Meni je tudi hudo, Jan, pa je žo tako," in obrnila se je k ognjišču. Ta čas ni bilo nikogar v kuhinjo in sta lahko zložno kramljala. Govorila sta o dolgih letih, ki sta jih preživela skupaj. Ko je vzela kmeta Hosteja, je prišel mali Jan k njim, da bi najprej služil kot mali kra-var. Z otroki, ki so se rodili potem, je ra-stel; pomagal jih je vzrediti, jih zibal in se igral z njimi; poleti in pozimi se je ubijal od jutra do večera. In zdaj naj zaradi te preproste dogodivščine vse zapusti in postane za to hišo tujec. Gospodinja ga je vprašala, kaj namerava začeti. Sam ni vedel, a je upal, da se bo že tudi doma kako pretolkel. To ga ni več vznemirjalo. Še mu je svetovala kakor o-troku, ki mora prvič v svet in se postaviti na lastne noge. "Jan, in predvsem več ne pij, fant, zakaj sicer boš povsod slabo vozil." Končno je vstal. "Torej, Jan, zdaj pojdi k maši in pridi opoldne trezen domov jest." Obljubil je in šel. S trdnim sklepom, da ne bo zapravil niti beliča, je obdržal v žepu roko, ki je krčevito tiščala denar. Šel je mimo vseh gostiln in ni spregovoril ne besede s svojimi tovariši. Ko se je vrnil, mu je bilo doma že vse postalo tuje. Sicer je še opravil konje, a česarkoli se je dotaknil, ni čutil več kot svojo lastnino; tla, po katerih ie hodil, mu niso bila več domača. Oči so mu zrle na orodje, na krmo, na * opravo, na posteljo, na kovčeg, na podobico, kakor da bi vse to bile nove stvari, ki jih je prvič opazil. (Dalje prih.) Inkorporirana 12. oktobra 1923. CHICAGO, ILL. Odbor za leto 1943: Predsednik: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place . Podpredsednik: Frank Puklavec, 1930 W. 21st Place. Tajnik: Jo*. J. Kobal. 2118 W. 23rd Street. Blagajnik: Jos. Oblak. Jr.. 1840 W. 22nd Place. Zapisnikar: Anna ZokaL 2050 W. Coulter Street Duhovni vodja: Rev. Edward Gabrenja, OFM., 1852 W. 22nd Place Nadzorniki: John Densa. 2730 Arthington Ave. — Karolina Pichman. 2326 So. Wolcott Ave. — Frank Dolenc. 1940 W. 21st Place. Porotni odbor: Peter Coff. 1830 W. Cermak Rd. — Malh Hajdipjak. 2017 W. 21st Place — Leo Mladic. 1919 W. 22nd Place — Pauline Oabolt. 2029 W. Cermak Rd. — Anna Zorko. 1654 W. 21st Place. Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Ursich, 1901 W. Cermak Rd. Vratar: Frank Roblek, 1833 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecih od maja do oktobra, in vsako prvo nedeljo od novembra do aprila, v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Wolcott Ave. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je prost. Pri Družbi se lahko zavarujete proti bolezni in smrti za samo en dolar mesečnine. To je izvan-redna ugodnost za vsakega katoliškega Slovenca v ChicagL Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo. Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali pa predsednika. £ M. Trunk Vsako vo, in če poročilo prihaja očividcev. Odpravljal sem se v je dvomi ji-1 ročili in buletini pa ni niko-celo od — mur prav nič pomagano, ako ' je kdo pomoči potreben. Po- Pariz. Pri vladi mi dajo obse-1 roeila žen zavitek, naj ga nesem tja, in naj se tam predloži mero-dajnim krogom. "Kaj obsega zavitek?*' vprašam. "Grozodejstva na Koroškem", mi odgovori najvišja vladna glava. ,4Ali so resnična?" "Ali so resnična?" "Tu pri takih, ki so videli na lastne oči, pa so dali! le z ušesi videli ali gle- Ti imentani — partizani. Eni od samega veselja in same vzhičenosti ne morejo spati, ko gre partizanska roba v vladi smo jih sestavili, zašli- j klasje, drugi nimajo spanja, ker šali smo očividce". Hm? Ni mi hotelo v glavo, in pri diploma- prav čudni čuki. ciji se mora priti z dejstvi, j pravijo Nemci NAZNANILO Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne 7. marca točno ob pol dveh popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Vabljeni ste, da se gotovo vdeležite. Na naši zadnji seji je gospa sreča obiskala sledeče člane in članice v tem redu: Benčan Agnes, Habjan John, Mikush Bertol, Srsha Steve in Trinko Mary. Čestitke vsem. Člani, ki ste zaostali z svojim asesmentom ste prošeni, da vaš dolg nemudoma poravnate in to brez posebnih opominov. Vsak'naj se zaveda svoje dolžnosti. Ali ste vi že pridobili kakega novega člana za našo Družbo? Posebno starši, ali je vaš sin, vaša hčer že pri naši Družbi? Prihodnost naše organizacije je odvisna na tem, koliko mladih članov in članic dobimo v našo vrsto. Zatoraj malo pomislimo, potem pa na delo. Ali imate-že knjigo "Ko smo šli v morje bridkosti", katero je spisal ederf izmed naših glavnih ustanoviteljev, P. Kazimir Zakrajšek? Ako ne, bo vam prilika dana na naši seji, da jo lahko naročite. Csna knjigi je $2.50. MPa jih preglejte", mi pravi ista najvišja glava, saj imate še časa do odhoda'. Tisti vidci so bili še pri vladi. Pokličem zdaj tega, zdaj onega, ko pregledam slučaje, po advokatsko sem vsakega prijel, če je res videl. Izkaza- so ti partizani mestoma Česar ne o-in Lahi, opravijo ti nečedni partizani, da teče kri, ki bi lahko gnala °či-mlinske kamne tri. Saj razumete. Veselja je na koše, ker bomo — delili po partizanih, Prav vse polno skrbi in opravičenega strahu pa je tudi, ker bo po partizanih še vratov zmanj- '4 lo se je, da so "videli" le, ker j kalo, da bi jih porezali, in po-so od drugih "slišali", m ti so zopet le slišali itd. Odločno rezali naši ljudje našim ljudem. Človek bi se lahko še povem predsedniku, da se kaj zmešal, zmedeni smo pa že ne takega plomatične mi je. "Podtalna podtalnih ljeno malo niča še sme porabiti za di-svrhe, in pritrdil Z sobratskim pozdravom, JOS. J. KOBAL, tajnik. Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor jc močno naše katoliško časopisje. < ' i poročila ... iz virov . . . vtihotap i poročilo . . Bodimo' previdni. Morda je res-hujša, morda pa tudi le: "slišal sem!" Zadnjič mi i je neka_ žena, ki se zanima za politiko in je vrlo razbo-rita, rekla: "Ali res verujete, j da je vse to tako, kakor sli- j širno dan na dan?" Well, kaj j naj odgovoriš? Da je vse j-es, da ni vse res, tega tudi ne veš. Odgovoril sem: «"Malo potr-pimo in počakajmo". Dosti je dobro plačanih oseb, ki morajo za to plačo zbirati — poročila. Kaj bi bilo s plačo*, ako bi ne bilo — poročil? Natiskanega papirja imamo na koše, velike vsote denarja gre j o i za papir in za plače ... s po- VSAKO MINUTO se porajajo razne novice po vseh delih sveta, po naših slovenskih naselbinah, itd. Vi gotovo hočete važne novice izvedeti. Kako? vse vrste točno In lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. BO izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbL TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS v lepem in slabem vremenu, pom ladi, poleti, v jeseni in pozimi, prinaša vam vesti in novosti iz vseh delov sveta, pouk in informacije ter zabavne povesti in romane in drugo zanimivo berilo dnevnik Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL Naročnina stane $6.00 letno; polletno $3.00. — Za Chicago, Kanado in inozemstvo $7.00 letno; pol letno $3.50. NAROČITE SI TA ZANIMIVI SLOVENSKI DNEVNIK! skoroda vsi. En pojav se mi zdi značilen, ako je resničen. Naletim pri poročilih, da se je ta učitelj postavil na čelo partizanov in i oni učitelj ustanovil — sovjet tu ali tam. Dalje vidim, da je tak učitelj postrelil kar na desetine naših ljudi, in bil .sam ustreljen, ako je prišel v roke Lahov ali Nemcev. Strašno, ako je tako. Hudo slabo je, ako slovenski učitelj na čelu partizanov mori slovenske ljudi. Kaj takega bi bilo razumljivo le iz stališča, da bi bili naši ljudje partizanstvu škodljivi, in dalje iz stališča, da je parti-zanstvo hudo dobra roba. Well, jez sodim, da ni pravilno ne prvo, ne drugo stališče. Morda je tudi kakemu učitelju binglalo pred očimi le, "da bomo delili". Vsa čast slovenskemu Učiteljstvu, ampak prav z učitelji je tudi križ*. Navadno so slabo plačani, vsak si želi več, in prav mnogo učiteljev spada ir.rd "narol študirane ljudi*'. ;n ti so najbolj nevarni. Ko j? bil na krmilu liberalizem r > se mn -ji učite-!m dali v;Nfjri pred vo.* liberalizma, da o! bili posebno na podeželju postali neki — liberalni fajmoštri, ako je imela duhovščina v