KRALJEVINA SRBA, HRVATA 1 SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 21 (1)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN 15. NOVEMBRA 1924.
PATENTNI SPIS ŠT. 2266

Siemens & Halske Aktiengesellschaft, Berlin-Beč.
Stikalna uredba za mnogokratna ojačila.
I Dopolnilni patent k patentu štev. 2204.
Prijava z dne 30. marca 1921.	Velja od 1. septembra 1923.
Prvenstvena pravica z dne 24. oktobra 1916. (Nemčija).
Najdaljno trajanje do 31. avgusta 1938.
Da se doseže pri ojačilih izmenične struje visoke ojačbene stopnje, se uporablja takozvana kaskadna stikanja, pri katerih se strujo oddano od enega ojačila, dovaja sprejemnemu mestu drugega ojačila, večkrat tudi še od tega odano strujo sprejemnemu mestu tretjega ojačila i t. d. Skupna ojačba je potem, neu-poštevši izgube v stikalu, enaka produktu ojačb poedinih ojačil.
Ako sedaj uporabimp v enem takem oja-čilnem stikalu eno edino lokalno baterijo, z uporabo cevij za razelektrenje, kot ojačilo, torej eno edino anodno baterijo, tedaj se pokaže nezgodnost, da nastopa samovzbuje-vanje stikala, katero se izraža v žvižganju, ako ta baterija poneduje notranji upor neke gotove veličine S tem namreč, da ojačena struja zadnjega ojačila teče tudi skozi skupno baterijo, povzroča ista primerno svoji strujini sili in notranjemu uporu baterije, na njenih polih potencijalno razliko, katera pošilja v sprejemni krog ojačila odnosno vsačega pre-didočega ojačila vejno strujo. Te vejne struje se zopet ojačijo in proizvajajo, ako presežejo neko gotovo vrednost, samovzbujevanje stikala.
Sicer je samo po sebi mogoče takovrstna motenja preprečiti enostavno s tem, da se uporabi lokalno baterijo zadostno malega notranjega upora, na pr. zbiralno baierijo, ampak v mnogih slučajih je potrebno ali zaželjeno, da se uporabi iz razlogov štedenja s prostorom in težo, po možnosti malo baterijo, na
pr. tako od malih suhih elementov. Take baterije pa imajo neprijetno lastnost, da njihov upor pri daljši uporabi močno naraste, pri poedinih baterijah je celo že v početku tako velik, da kmalu nastopijo navedena motenja, katera zamorejo napraviti celo stikalo nerabno.
Predležeči izum pa omogoča potlačenje samovzbujanje tudi pri uporabi takšne lokelne baterije, katera bi vsled svojih upornih razmer sama po sebi proizvajala samovzbujanje oja-čilnega stikala. To sredstvo obstoji v tem, da se k skupni bateriji vsporedno stakne kondenzator take veličine, da ostane dozdevni upor baterije in kondenzatorje za v poštev prihajajoče izmenične struje vedno pod kritično vrednostjo, kolikor visoko naj tudi naraste sam upor baterije.
V	gotovih slučajih je celo koristno, da se upor baterije potom pristika trdnega upora umetno poveča in uvrsti kondenzator vsporedno z baterijo in z isto v vrsti staknjenim uporom, da obdrži dozdevni upor kombinacije z veliko natančnostjo stalno vrednost med celotno uporabno dobo baterije. V tem slučaju je nazajvodjena vejina struja ojačene struje praktično trajno ista. tako da ne nastopijo premembe v ojačilnem številu, glasovni barvi i t d. ojačilnega stikala.
V	risbi je prestavljeno kot vporabni primer iz-umakaskadno stikanje dveh razelekfrilnihojačil.
(Vi) in (V2) znčaita pri tem dva razelek-trilna ojačila znane zgradbe, na pr. visoko
Diiia 5a—
evakuirane Cevi, z žarnima katodam (Ki) in (K2). s pomoćnima elekirodama (Hi) in (H2) in z anodama (Ai) in (A2). Katodi (Ki) in (K2) se razgrevate iz skupne razgrevalne baterije (Bh) preko prestikalnih uporov (Wi, VVa) (upori na železo ali ki se dajo regulirati). Obe anodi (Ai) in (A2) dobivati svojo pozitivno napetost iz skupne anodne baterije Ba, čije notranji upor naj bo predstavljen z (Wi). Vzbujajoča izmenična struja prihaja pri sprejemnem mestu (P) v katodno stikalo in učinkuje potom prenosnika (Ti) na prvo ojačilo (Vi) Ojačena struja se dovaja po prenosniku (T2) drugemu ojačilu (V2). Tukaj v drugo ojačena struja se prenaša po prenosniku (Ta) na odpošiljalno mesto. (S) stikala, in se more tamkaj od jemati na pr. z telefonskim sluša-lom. Ojačena struja drugega ojačila (V2) teče v sledečem krogu: (A2, Ta, R, Ba, Wi, 0, K»), in proizvaja med točkama (R) in (Q) napetostno razliko, katera izablja vejno strujo v krogu (R, T2, Ai, Ki, Q). Ta struja prenesena potom prenosnika (T2) na prejemno mesto ojačila (V2), se vnovič ojači in bi včinilai ako (Wi) prekorači neko določeno veličino, samovzbujanje stikala. To prepreča pa med točkama (R) in (Q) vsporedno s skupno anodno baterijo (Ba) odnosno (Wi) staknjeni kondenzator (C). Veli-
čina tega kondenzatorja odvisi od stop n j ojačbe cele uredbe in se more na pr. tako določiti, da se vzame najprej kako baterijo z malim notranjim uporom, da se pristakne toliko upora, da žvižganje jedva ne nastopi in da se po tem Izbere kak kondenzator, čijega dozdevni upor je za vse v poštev prihajajoče frekvence manjši kakor pristaknjeni upor več baterijski upor. Ta kondenzator zadostuje potem za vsak baterijki upor, ki se pripeti.
Upor (Wi) more biti tudi poseben trdni upor, s čimur se doseže, kakor že omenjeno, korist, da ostanejo premembe upora baterije (Ba) same praktično brez upliva na stikalovo ojačbeno število, glasovno barvo i t. d
Patentni zahtevi:
1.	Uredba za preprečenje samovzbujenja v kaskadnih stikalih ojačil s skupno lokalno baterijo, naznačena s tem, da se k skupni bateriji vsporedno stakne kondenzator pripravne veličine.
2.	Uredba po zahtevu 1.. naznačena s tem, da je z baterijo v vrsti staknjen trden upor, da se pridobi po mogočnosti stalno vrednost dozdevnega upora v kombinaciji baterije, trdnega upora in kondenzatorja.
/7c/pa fenf brof 2266.
r3
■o
/S*

v .

I
''V

.r
\%

\