mali oglas velika prilož ««M. w _ ve t Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 87 - CENA 200 SIT (16 HRK) BORZA, \ Kt:DNOS I NI PAPIRJI, PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papirjev na sedežu Gorenjske banke, (04/208-43-28,04/208-44-14 PRODAJA: na vseh naših bančnih okencih. Banka Banka 4 po^luhifm Kranj, torek, 2. novembra 2004 Vse bolj odprto Evropo so letos poleti občutili tudi v Triglavskem narodnem parku, kjer so pri nedovoljenem šotorjenju beležili "nove" kršitelje, predvsem iz baltskih držav. Bled - Ko je svet zavoda TNP na seji prejšiyi teden obravnaval poročilo o poletnem dogajai^ju v parku, je ugotovil, da se stai^je v parku ne poslabšuje, obiskovalci se vse bolj zavedajo pomena parka, za omilitev nekaterih problemov pa bi potrebovali veČ urejenih parkirišč, počivališč, prostorov za piknike in druge parkovne "infrastrukture". Če so v parku prejšnja leta ob pripravi podobnih poročil že po pravilu ugotavljali, da obisk narašča, letos za takšno oceno ni bilo osnove, saj je bil obisk zaradi kratkega poletja v visokogorju in nestanovitnega vremena slabši kot prejšnja leta. V domu na Kredarici so v letošnjem poletju beležili za dobro četrtino manj nočitev kot lani. Po oceni upravljavcev planinskih koč je bilo letos na Triglavu le okrog petnajst tisoč ljudi ali skoraj dve tretjini manj kot leto prej. Na parkiriščih okrog Bohinjskega jezera so prodali 14 tisoč parkirnih lističev ali skoraj tretjino manj kot lani, manjši je bil obisk Vršiča, sodeč po plačanih pristojbinah za uporabo ceste je bil boljši le obisk bohinjskih Fužinarskih planin. Če so se upravljavci planinskih koč jezili nad slabšim obiskom, so bili v parku zadovoljni, saj je manjše število obiskovalcev pomenilo tudi nekaj manj problemov in negativnih vplivov na okolje. Vse pa tudi letos ni bilo dobro. V parku opažajo porast nedovoljenega šotor-jenja in množičnih prireditev v gorah, tudi z glasno živo glasbo in helikopterskim prevozom udeležencev, vse večji hrup. Še zlasti motoristov, na cesti preko Vršiča, izrazito povečanje zračnega prometa nad parkom, predvsem nad Dolino Triglavskih jezer ter dolino Trente in Soče, ter nizke prelete jadralnih letal nad t.i. mirnimi območji. In koga vse to moti? Ne le naravovarstvenih nadzornikov, ampak predvsem " V parku primanjkuje urejenih parkirišč, vse bolj moteč pa je tudi hrup. Foto: Tina Dok! divjad, domačine in obiskovalce, ki si želijo miru. Cveto Zaplotnik Zemeljski plaz zaprl KUogramski dokazi na sodišče cesto Bohinju Zemeljski plaz je v Soteski zaprl cesto med Bledom in Bohinjem Bohinjska Bela - Močno deževje, ki je v nedeljo zajelo Slovenijo, je tudi na. Gorenjskem zalivalo kleti, poplavljalo ceste in sprožalo plazove. Narasle reke so ponekod prestopile bregove. Po podatkih dežurnega operativca Centra za obveščanje Kranj je zemeljski plaz blizu Soteske zasul cesto Bled - Bohinjska Bistrica, obvoz je skozi Bohinjsko Belo. Do zaključka redakcije plazu še niso odstranili. Zaradi zemeljskega plazu je bila zaprta tudi cesta Petrovo Brdo - Podrošt, posledice deževja pa so bile vidne še na cesti v Davčo, kjer je voda na cestišče nanosila skale in mulj. Zaradi nanosa je cesta prevozna le za lokalni promet, saj obvoza ni mogoče urediti, drugi vozniki pa naj uporabljajo druge ceste. Veliko dela so imeli tudi ga- silci v Gorenji vasi, ki so iz nekaterih kleti morali črpati vodo. O poplavljenih kleteh in cestah ter o zemeljskih plazovih so poročali tudi iz jeseniške in kranjskogorske občine. Povsod so morali posredovati gasilci in pripadniki civilne zaščite. Voda je poplavila tudi številne travnike in polja. Največ padavin je padlo na Primorskem, še posebej na Tolminskem, kjer so nekatere ceste še vedno neprevozne. Voda je marsikje ovirala ljudi pri obisku pokopališč. Po napovedih meteorologov v naslednjih dneh ne bo obilnejših padavin, prevladovalo naj bi suho vreme z občasnimi nevihtami in dokaj visokimi temperaturami za ta letni čas. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki http: //www. goren jskiglas. si/ Po skoraj enoletnem spremljanju domnevne organizirane kriminalne združbe so kriminalisti prijeli osumljence. združbe. Ta je po Gorenjskem pa tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih ter v Avstriji in celo v enem od slovenskih zaporov razpečevala heroin, kokain, ekstazi in marihuano. Kriminalisti so njeno črno trgovino spremljali od konca lanskega leta, v preiskavi, ki jo vodi skupina državnih tožilcev za posebne zadeve, pa so tudi s pomočjo prikritih policijskih ukrepov zbrali dovolj dokazov za presojo krivde osumljencev na sodišču. Več na 18. strani. H, J., foto: Tina Doki 00 H O Vi) VX> Kranj - Kriminalisti sektorja kriminalistične policije kranjske policijske uprave so v četr- tek, skupaj z enajstimi prijetimi osumljenci, ki jih je zasliševal preiskovalni sodnik, na okrož- no sodišče v Kranju pripeljali tudi zajetne dokaze o dejavnosti osemčlanske kriminalne CTi Priloga Gorenjski upokojenec Go Kranj - V današnji številki Gorenjskega glasa je tem pišemo v prilogi. V kranjskem društvu upo- od sedme do desete strani spet priloga Gorenj- kojencev so razglasili letošnje športnike leta, v ski upokojenec. O čem pišemo tokrat? O tem, kamniškem je vedno zelo živahno na balinišču, zakaj se tudi upokojenci želijo naučiti uporabe Predstavljamo tri zanimive upokojence: nekda- računalnika, kdaj lahko pričakujejo povišanje njega predsednika tržiškega izvršnega sveta in pokojnin in o tem, ali bo Slovenija uvedla zava- občinske skupščine Ivana Kapla iz Tržiča, mag. rovanje za dolgotrajno nego, ki naj bi jo potre- Petra Kunstlja iz Spodnjih Gonj, ki danes "oku- bovalo okoli 40 tisoč ljudi. Ste morda vedeli, da ša" prvi dan upokojenskega življenja, in Viktor- Ijudje, ki zaradi bolezni ne morejo normalno ja Debelaka iz Gorenje vasi, ki je po Poljanski zaužiti hrane, dobivajo kosilo po cevki?! Tudi o dolini in širše znan kot dober fotograf. C.Z. 17703509 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / Simon.subic@g-glas.si Torek, 2. novembra 2004 Podpisali ustavno pogodbo Evropske unije Rim - Voditelji 25 držav Evropske unije so v petek v Rimu slovesno podpisali ustavno pogodbo. Vse države članice naj bi jo ratificirale v dveh letih, saj naj bi nova evropska ustava vstopila v veljavo 1. novembra 2006. V imenu Slovenije sta ustavo podpisala predsednik vlade Anton Rop in zunanji minister Ivo Vajgl. Državni voditelji so se pod ustavno pogodbo podpisali dvakrat - najprej pod dejansko pogodbo, nato pa pod njen sklepni akt. Slednjega so podpisali tudi voditelji Bolgarije, Romunije in Turčije, ki so tudi sodelovale pri oblikovanju ustave. Nova kandidatka Hrvaška se je slovesnosti samo udeležila. Slovenski premier Anton Rop je ob tem dogodku dejal, daje pred nami novo obdobje. S.Š. Vodstvo LDS bo ponudilo odstop Ljublana - Predsednik vlade in LDS Anton Rop je pred dnevi za TV Slovenija povedal, da bo januarja na kongresu stranke vodstvo LDS ponudilo svoj odstop. V LDS si po njegovih besedah želijo prenovljeno in moČno stranko, ki bo upravičila zaupanje volivcev in odigrala svojo vlogo v slovenski družbi, v koaliciji ali opoziciji. Kljub volilnem porazu LDS pa ne vidijo pravih razlogov za Ropov odstop članice odbora za politiko enakih možnosti v LDS. Po njihovem mnenju so razlogi večplastni in ne sodijo zgolj v obdobje, koje vodenje stranke prevzel Anton Rop. Tako stališče so Članice organov LDS, poslanke in kandidatke na letošnjih državnozborskih volitvah sprejele prejšnji teden, ko so razpravljale o volilnem izkupičku njihove stranke. S.Š. Vlada sprejela prostorski red Ljublana - Vlada je prejšnji teden sprejela uredbo o prostorskem redu Slovenije. Kot je dejal minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač, gre za državni strateški prostorski akt, ki skladno s strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ki je začela veljati julija letos, določa temeljna pravila za urejanje prostora na državni, regionalni in lokalni ravni. S tem se je zaključila velika reforma prostorske zakonodaje, ki temelji na novem zakonu o urejanju prostora, je Še pojasnil Kopač. Občine bodo morale sedaj pripraviti svoje strategije prostorskega razvoja in občinski prostorski red. ki morata biti usklajena z državnima dokumentoma. Po reorganizaciji občin leta 1994 se je pokazalo, da vse občine niso upoštevale dobrih poslovnih običajev in strokovnih priporočil. Nekatere so na silo spreminjale prostorske akte in načrtovale na primer stanovanjske soseske brez zelenic, otroških igrišč in podobno. Prostorski red Slovenije sedaj predstavlja temeljni okvir in ključne instrumente za enoten pristop in bodoči razvoj naselij in krajine. S.Š. VeČina zadovoljna z volilnimi rezultati Krai\j - Prva povolilna javnomnenjska raziskava Politbarometer je pokazala, daje z volilnimi rezultati zadovoljnih 58 odstotkov anketirancev, 29 odstotkov pa ne. Medtem ko je še v septembrski meritvi predsednik vlade Anton Rop med anketiranimi veljal za kompe-tentnejŠega od Janeza JanŠe na vseh Štirih presekih (pri spodbujanju gospodarstva, uveljavljanju Slovenije v Evropski uniji, zmanjševanju nezaposlenosti in zagotavljanju socialne varnosti), so ga tokrat za kompetentnejšega ocenili le Še na področjih razvoja gospodarstva in uveljavljanja Slovenije v Evropski uniji. Pri zmanjševanju nezaposlenosti in zagotavljanju socialne varnosti pa anketirani kot bolj kompetentnega ocenjujejo Janeza Janšo. Pred volitvami v ZDA je zanimiv tudi odgovor na vprašanje, koga od predsedniških kandidatov bi podprli anketirani. Za sedanjega predsednika Georgea Busha seje izreklo 18 odstotkov vprašanih, 59 odstotkov pa jih podpira protikandidata Johna Kerryja. S.Š. r J I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I \ I 1 I I I I I I I I i I I I I ] I I I I I I I I I I I I I I I t KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED -BREZPLAČNO- Veljavni so samo kuponi s številko tekočega meseca V tekočem letu (ta mesec št. 11/04)! Mati ogLas, oddan po telefonu aLi brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE OBJAVUEN VSAK PRVI TOREK V MESECU. Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malo-oglasnem oddelku na Zoisovi 1 pa smo vam na razpolago od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Kupon ne velja za pravne osebe (d.o.o. - s.p.). Pošljite na: gorenjski glas, d.o.o., Zoisova ul. 1,4001 kranj, p.p. 124 Jmein priimek, naslov: 11/04 Naročam objavo malega oglasa z naslednjim besedilom: Kupon ni veljaven za objavo pod šifro ali z navedbo: naslov v oglasnem oddelku. Po opravljenih posvetih s predsednikom države Janezom Janšo so podporo morebitnemu mandatarju Janezu Janši že napovedali v NSi, SLS in DeSUS. Skupaj s poslanci SDS bi torej za Janšo glasovalo najmanj 49 poslancev. Ljubljana - Čep rav predsednika republike Janeza Drnovška danes čakajo še posvetovai\ja z vodjema poslancev največjih parlamentarnih strank Mirkom Zamernikom (SDS) in Antonom Ropom (LDS) ter s poslancema italganske in madžarske narodne skupnosti Robertom Battellgem in Mario Pozsonec, je že jasno, da ima predsednik slovenskih demokratov Janez Janša v državnem zboru dovoU podpore, saj ga poleg njegove stranke kot mandatarja podpirajo tudi v NSi, SLS in DeSUS, pogojno pa tudi v SNS. Drnovšek naj bi svoj predlog za mandatarja državnemu zboru posredoval že jutri in vsakršno drugo ime kot Janez Janša bo veliko pre$enečei\je. Podpora Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke Janezu Janši je bila pričakovana, zato na četrtkovem posvetu s slovenskim predsednikom vodji poslanskih skupin NSi in SLS nista povedala nič novega. NSi bo Janšo podprla že zato, ker je del koalicije Slovenije, je dejal Andrej Bajuk, ki tudi meni, daje t.i. koalicija 3+1 (pomladne stranke in DeSUS) v tem trenutku najbolj verjetna, možna pa daje tudi širša koalicija. Predsednik NSi podpira Janševo stališče, da mora imeti vladna koalicija podporo najmanj 49 poslancev, saj v stranki soglašajo, da koalicije ne gre oblikovati za vsako ceno. O tem, koliko in katera ministrstva bo NSi zahtevala v vladi, Bajuk javno ni želel govoriti. Bolj zgovoren pa je bil Jakob Presečnik, vodja poslancev SLS, ki je po posvetu z Drnovškom dejal, da bo SLS zahtevala najmanj tri resorje, če bo koalicija sestavljena iz treh pomladnih strank in DeSUS, v primeru širše koalicije pa bodo zahtevali sorazmerno manj resor-jev. Za ljudsko stranko, ki se je po dogovoru z Janezom Janšo odpovedala mestu podpredsednika državnega zbora, so najbolj zanimiva ministrstva za delo, okolje in zdravje, zanimajo pa jih tudi prometno in notranje ministrstvo ter ministrstvo za evropske zadeve. Jeziček na tehtnici je na Janševo stran v petek prevesil odgovor DeSUS, saj je vodja njihovih poslancev Franc ŽnidarŠič predsedniku države povedal, da bodo štirje poslanci stranke upokojencev podprli kandidata za mandatarja, tudi če bo to Ja- nez Janša. Še vedno pa DeSUS ni povedal, ali bodo sodelovali tudi v vladi. "Janša lahko računa na našo podporo. Če bo prej podpisana koalicijska pogodba, ki bo stranki zagotavljala vsaj eno ministrsko mesto in tudi kakšno drugo mesto v vladi," je bil v petek jasen Žnidaršič. Stranko pa čaka še usklajevanje vsebine koalicijske pogodbe. Sašo Peče iz SNS je po petkovem pogovoru z Drnovškom dejal, da bi morala SDS kot največja parlamentarna stranka dobiti mandatarja. Šest poslancev nacionalne stranke bo po Peče-tovih besedah glasovalo enotno, če bo to v podporo Janši, pa bo odvisno od koalicijskega programa, ki bo moral biti zelo podoben ali identičen težnjam SNS. Sicer pa nacionalna stranka ne pomišlja o sodelovanju v vladi, ker ne želi biti le njen privesek. Vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč pa je po posvetovanju z Drnovškom dejal, da poslanci še nimajo enotnega mnenja o podpori mandatarju, zato je po njegovih besedah celo možno, da o tem vprašanju sploh ne bodo dosegli soglasja in da bodo glasovali po svoji vesti. Potrču se zdi bistveno, da Janša dobi večinsko podporo strank, ki bodo najverjetneje sestavljale koalicijo. V združeni listi sicer nimajo pomislekov, da predsednik države za mandatarja čim prej predlaga Janeza Janšo. Predsedstvo stranke naj bi odločitev, ali naj se sploh pogo-vaijajo z Janšo o morebitni koalicijski povezavi, sprejeli konec prihodnjega tedna, je napovedal Potrč. Simon Šubic Gorenjski glas: Sv. Duh, Virmaše in Brode Sv. Duh - Virmaše - Tokratno naročniško akcijo pridobivanja novih naročnikov smo izvedli na območju KS Sv. Duh - Virmaše. Prebivalce smo povprašali o treh zanimivih vprašanjih: 1. Ali bi se odločili za ogrevanje na zemeljski plin? 2. Ali naj bi razširili športno središče v Gorajtah? 3. Kako dela KS Sv. Duh - Virmaše? Odgovori 240 sodelujočih prikazujejo spodnji grafi. Več kot polovica prebivalcev bi se dolgoročno odločila za ogrevanje na zemeljski phn, 82 odstotkov jih meni, da bi bilo potrebno razširiti športno igrišče v Gorajtah, občani pa so v veliki veČini tudi zadovoljni z delom krajevne skupnosti, saj je kar tri četrtine mnenja, daje delo KS še kar dobro. Poleg te ankete smo vam v prejšnji številki obljubili tudi mnenje prebivalcev Brodov o nujnosti ureditve prehoda za pešce za na avtobusno postajo, ker cesto prečkajo tudi šolarji. Skoraj vsi sodelujoči so mnenja, da je to potrebno storiti, od tega jih kar 70 odstotkov meni, daje ureditev prehoda zelo nujna! V Klicnem centru slepih smo tudi tokrat vsem sodelujočim ponudili 14-dnevno prebiranje časopisa Gorenjski glas. Tudi tokrat nas lahko najbolj neučakani zadovoljni bralci pokličete na 517-00-00 in se naročite na časopis, druge pa bomo, tako kot ste se dogovorili z operaterjem, ponovno poklicali in vas povprašali o vašem mnenju o samem časopisu. Hitro se približujemo tudi 1000 novemu naročniku, ki smo jih pridobili preko Klicnega centra slepih in slabovidnih. Do sedaj se vas je odločilo postati naročnik časopisa Gorenjski glas že 925 bralcev in veseli smo, saj nam prav vi pomagate pri našem nadaljnjem razvoju Klicnega centra. S 1. oktobrom smo tako lahko zaposlili tudi slepega operaterja - Aleša, ki pri svojem delu uporablja Braillovo vrstico in ste nekateri imeli tudi priložnost govoriti z njim. V petkovi številki sledijo rezultati o tem, kaj menijo prebivalci Selc o novi cesti in kako dobro poznajo aktivnost krajevne skupnosti pod imenom Gremo gor! Klicni center slepih Matevž Pintar Ali naj bi razširili športno središče v Gorajtah? da 82% ne vem 9% ni potrebno 9% Ali bi se odločili za ogrevanje na zemeljski plin? da, takoj 25% da, kdaj kasneje 31% ne vem 15% ne 29% N=240 Kako po vašem mnenju dela KS Sv. Duh-Virmaše? še kar dobro 54% nimam mnenja 10% me ne zanima 4% slabo 10% n-240 - X Torek, 2. novembra, 2004 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN KOMENTAR Vilma Stanovnik Planiški zmagovalci Beg v omamo ni le posledica neurejenih družinskih razmer. So drugi časi in drugačna vzgoja, vprašanje je le, ali je prava. Škofja Loka - Veliko odraslih še vedno živi v predstavi o propadlih mladih narkomanih, ki so jih v drogo potisnile le neurejene družinske razmere. Pa temu ni več tako. Ste že kdaj razmišljali o tem, da so lahko tudi določeni vzgojni pryemi neučinkoviti in v to na zunaj povsem zglednih družinah? l\idi o tem so govorili na okrogli mizi Droga je med nami, na kateri so sodelovali mag. Roman Koštal iz terapevtske skupnosti Projekt Človek, vodja policijskega okoliša Robert Marke^ in odvisnica v procesu zdravljei\ja. "Spelca raste in hodi že v vrtec. Pride oče vprašal vzgojiteljico, kako gre kaj njegovi Špel-ci, temu čudežnemu otroku, ki že bere in piše. Vzgojiteljica ga preseneti, ko mu pove, da je ugriznila sovrstnika. In se oče razburi, da to pa že ne, da on ' najbolje pozna svojega otroka ... Špelca začne manjkali v šoli. Ocene so že v redu, neopravičene ure pa se kopičijo. Kako morate reči, da naša Spelca manjka, ko jo pa vsako jutro peljem v šolo? No, pa tudi če kakšno uro večujejo možnost zlorabe drog. "Naj vas ne bo strah reči NE. Otrok vas zaradi lega ne bo imel I nič manj rad, naj bo pa ta NE jasen in pojasnjen. Starši, ki popustijo, si sicer kupijo trenutni mir, zahteve pa rastejo in rastejo. Kjer ni meja skozi vzgojo, se jih najde v negativih. NiČ manj od tega ni pomembna enotnost staršev. Če je mladostnik kar naprej deležen dvojnih sporočil, zelo hitro ugotovi, kako lahko lovi krivine. Razumljivo je, da starša nista vedno istega mne- Andreja: "Zdaj sem vključena v Projekt Človek. Ena od stvari, s katerimi se ukvarjam, je iskanje odgovora, zakaj sem se sploh začela zadevat. Izhajam iz zgledne in dobro situirane družine. Verjetno je bil splet okoliščin, dogodek doma, ki sem ga doživela kot eno vrsto izgube. Takrat so se mi podrle vrednote. Zaprla sem se vase. Hotela sem pustiti šolo, začela sem hoditi ven, ko sem naredila prvih nekaj dimov jointa in se ob tem sprostila. Spoznala sem ljudi, ki pa niso imeli samo trave in hašiša ... Moji starši so to izvedeli na neobičajen način, ker sem "švercala" eno drogo. Takrat so za to prvič slišali. Bil je šok!" Andreja: "Z odvisnostjo sem se srečala pri 19 letih. Nisem vedela, v kaj se spuščam, predvsem se nisem zavedala razsežnosti tega početja. Ko sem spoznala, da se ne želim celo življenje samo zadevat, sem si predstavljala, da bo to zelo preprosto. Nehaš jemat drogo in normalno živiš naprej. A sem se vrtela v krogu. Zaradi sina sem še enkrat zbrala motivacijo. Nisem imela srca, da bi videla sebe kot njegovo mamo. ki je odsotna, ki mu ne bi mogla nič dati, pa ne samo materialno, ampak tudi oporo. Še danes je včasih težko. Verjetno se bom s tem spopadala še naprej, v majhnih situacijah, vsakič, ko bom koga srečala." Kljub teniu da smo novinarji znani po tem, da predvsem radi sprašujemo, se nam včasih zgodi, da nas kdo (ker naj bi bili pač najbolje informirani) vpraša za mnenje. Tako me je pred dnevi na športni prireditvi ogovoril starejši športni funkcionar in (včasih) precej dober poznavalec vsega, kar je povezano s smučarijo, in vprašal, kaj mislim, kdo ima prav r trenutno vročem "sporu" med Smučarsko zvezo Slovenije in Športnim društvom Planica in kdo mislim, da bo na koncu postal zmagovalec ... Ne vem, kakšen odgovor je gospod pričakoval, mislim le, da sem mu rekla, da je stvari (od gradnje podrte skakalnice do zavlačevanja z zaključnim računom svetovnega prvenstva) težko gledati na tak način in da sem globoko i' sebi nekaj časa dajala bolj prav eni strani, nato drugi, na koncu pa sem se (seveda) odločila, da naj zmagajo dejstva in argumenti, ki pa ne bodo pomenili, da bo zmaga enih ali drugih v vsakem primeru "sladka". Dejst\'o je namreč, da je zgodba o razcvetu in propadanju Planice daljša od mojih ne veČ tako maloštevilnih let, dejstvo je tudi, da iz leta v leto dobiva drugačen prizvok. Včasih smo o Planici govorili Zgolj kot o vsem najlepšem, najboljšem, o rekordih in slavi, če vprašam današnjo mularijo, mnogi govorijo o "sranju ", v katerem naj bi "starci" (eni in drugi) skušali v žep "pobasati", kar je i' Planici sploh še lahko pokrasti. Seveda je gotovo resnica nekje vmes. Planica je še vedno v mno-gočem posebna, Športnem društvu Planica in OK Planica je gotovo še veliko tistih, ki delajo z ljubeznijo do planiške slave. Po drugi strani pa je Planica postala velik biznis, saj je zaključni račun letošnjega svetovnega prven.st\'a pokazal, da je (kljub menda neracionalnemu zapravljanju) dobička kar 240 milijonov. Zato je seveda edina logična posledica vročega spora med naŠo krovno smučarsko organizacijo in izvajalcem tekem v Planici, oziroma Športnim druŠ-t\'om Planica ta, da skupno zagrabijo za delo, da obnovijo podrto skakalnico in se čim bolje pripravijo na novo tekmo. Ali kot so učili nekdaj in kot (najbrž) drži še danes, ...da se iz belega kruha ni dobro delati norca. Sicer kmalu še črnega ne bo. v manjka, kaj pa potem ... In Spelca ostane zaščitena," je bil nazoren v svoji pripovedi mag. Roman Koštal. "Ampak to dekle se slej ko prej sreča s tem, da mora tudi sama učinkovito reševati svoje težave. Ker je bila deležna pretirane zaščite staršev, ki sta vedno namesto nje premagala vse ovire, se pri njej v nekem trenutku pojavi velika stiska in droga je lahko beg nazaj v brezskrbnost." Koštal je izpostavil še nekaj "strupov", ki po- nja, je pa prav, da se o tem pogovorita.' Beg v omamo pa ni odvisen le od teh dejavnikov. Ti primeri so nekaj vsakdanjega v mnogih družinah, le da se pojavljajo v različnih odtenkih in različnih količinah. Več je tega, večji.je riziko. "Joj, Mihec je ves moj svet. Kako je to en fejst fant, tak cukrček. Še v službi ga imam stalno pred očmi ... Ja, gospa, koliko je pa vaš Mihec star? Letos bo maturiral..." Kar pomeni, da je sin ali hči nado- mestek za mrtev partnerski odnos med odraslima osebama, pojasnjuje Koštal. Tak otrok mora biti nekdo drug, kot je v resnici, na primer mamina sreča, čustveni partner. Ker vedno zadovoljuje potrebe enega od staršev, se začne spraševati, kdo sploh je. Škoda le, da tema ni pritegnila še več poslušalcev. Psihologinja Judita Slabe je na primer govorila tudi o tem, da se srednješolci ne znajo sprostiti in zaradi tega sežejo po kakšnem pivu, ki je ravno tako droga. Zato se ji zdi pomembno naučiti mlade, kako preživljati prosti čas in kako se sproščati na drug način. Četudi ni univerzalnega recepta za vse odgovore, pa je veliko strokovnjakov, ki so pripravljeni pomagati, tudi na anonimnih številkah. Morda v razmislek le še stavek vodje policijskega okoliša Roberta Markka: "Ob desetih zvečer potrkam na vrata stanovanja, pa starši ne vedo, kje je njihov otrok. Ta otrok hodi v peti razred osnovne šole." Suzana P. Kovačič, foto: Tina Doki Praznik kranjske porodnišnice Kranj - Kranjska porodnišnica praznuje štiri desetletja delovanja na sedanji lokaciji, kjer so 1. novembra leta 1964 zgradili novo in sodobno bolnišnico za ginekologijo in porodništvo, eno najsodobnejših v tedanji Jugoslaviji. V omenjeni porodnišnici so danes bogatejši za 40 let dragocenih izkušenj, v njej pa se je v teh letih rodilo več kot 70 tisoč otrok. S pomočjo različnih donatorjev so v zadnjih letih posodobili medicinsko opremo in uredili porodno sobo za naravno rojevanje. Ob pomembnem jubileju bo v Četrtek, 4. novembra, v krai\jski porodnišnici dan odprtih vrat, ob 14. uri pa bo veslač Iztok Čop, lani se mu je v kranjski porodnišnici rodila hči Ruby, v dobrodelne namene za kranjsko porodnišnico podaril dres, v katerem je na lanskem svetovnem prvenstvu v Milanu osvojil bronasto medaljo. R. Š. 'HUGLAS Veliko zunajšolskih dejavnosti Sedmošolci v devetletki niso nič bolj obremenjeni kot njihovi vrstniki izpred desetih let. Ljublana - Starši so v zadnjem času pogosto opozarjali na pre-obremei\jenost i\jihovih šolarjev, zlasti učencev v sedmem razredu devetletke. Zato so pri zavodu za šolstvo konec lanskega šolskega leta opravili analizo obremenjenosti teh učencev. Glede na rezultate učenci v devetletki niso nič bolj obremei\jeni od drugih. Obremenjenost učencev se objektivno, to se pravi glede na čas trajanja pouka, domačega dela za šolo in zunajšolskih dejavnosti, ni povečala tudi v primerjavi z njihovimi vrstniki izpred desetih let. Ugotovitve po mnenju direktorja zavoda za šolstvo Alojza Pluška kažejo, da smo očitno prestopili tisto točko, ko je vse, kar počnemo, že preobremenjenost. Zato bi bilo po njegovem treba marsikaj narediti na področju družbenih vrednot in znova postaviti na pravo mesto aktivnost, delavnost in vrednotenje znanja. V analizi, ki je zajela 1104 učence in 842 staršev, so skušali ugotoviti, kakšen je subjektivni občutek (pre)obremenje-nosti učencev sedmega razreda v šolah, ki že štiri oziroma pet let izvajajo program devedetne osnovne šole, to je v tako imenovanih šolah prvega in drugega kroga, sedmošolcev v šolah, ki so devetletko vpeljale lani, in učencev sedmega in osmega razreda osemletke. Pri tem so se za- vedali, je poudaril pomočnik direktorja zavoda za šolstvo Vladimir Milekšič, da je obremenjenost zelo spolzka tema in relativen pojem, ki vsakomur pomeni nekaj drugega in ima različne vzroke in posledice. V raziskavi jih je med drugim zanimalo, kako učenci preživijo ponedeljek. Izkazalo se je, da med sedmošolci v devetletki ni bistvenih razlik, koliko č.asa preživijo v šoli, v primerjavi s sedmošolci in osmošolci osemletke pa so v šoli v povprečju za 0,3 ure dlje. Pri drugih dejavnostih izstopajo učenci 8. razreda osemletke, ki manj časa porabijo za učenje in domače naloge ter več za prosti čas in zabavo. V primerjavi z raziskavo izpred desetih let, ki jo je vodila dr. Helena Novak, pa Vladimir Mi- Sedmošolci v devetletki preživijo v šoli 0,3 ure dlje kot njihovi vrstniki v osemletki. lekšič ugotavlja, da domačemu delu za šolo in reševanju domačih nalog učenci danes posvečajo manj časa. Danes za to porabijo od 1,3 do 1,6 ure, pred desetimi leti pa so učenci temu namenili od 1,8 do 2,1 ure. Razlike so tudi pri tem, kdaj hodijo učenci spat. Danes gre večina učencev spat med 21. in 23. uro, pred desetimi leti pa so hodili spat ob 21.30. V veliko večji meri kot pred desetimi leti pa so danes učenci obremenjeni z zu-najšolskimi dejavnostmi. Z dejavnostmi zunaj šole in doma se danes ukvarja od 75 do 85 odstotkov učencev, pred desetimi pa zgolj deset odstotkov učencev. Za reševanje domačih nalog večina učencev porabi manj kot uro, pri čemer več časa temu namenijo učenci v šolah, ki so devetletko vpeljale lani. Starši in sošolci občasno pomagajo pri učenju okrog 60 odstotkom učencev. Inštrukcije potrebuje 2,6 odstotka učencev v Šolah, ki so devetletko vpeljale med prvimi, in 5,9 odstotka učencev v šolah, ki so devetletko vpeljale lani. Inštrukcije ima tudi 5,1 odstotka sedmošolcev osemletke. Glede na rezultate raziskave Vladimir MilekŠiČ zaključuje, da gre pri različnem doživljanju obremenjenosti v prvi vrsti za kakovost, ki se skriva v zahtevnosti pouka, načinu izvedbe pouka, nenapovedanem ocenjevanju ter obsežnosti domačih nalog in domačega učenja za šolo ter s tem povezanim trajanjem pouka. Toda tudi enaka zahtevnost pouka in enak naČin izvedbe pouka sta za različne učence različna. "To pomeni, da nas čaka še veliko dela pri diferenciaciji in individualizaciji pouka ter delu za šolo doma." Predvsem, končuje MilekŠiČ, pa je treba vsaki novosti omogočiti čas, da se ustali in pokaže dejanske rezultate. Učinki devetletke se po besedah Alojza Plu-Ška namreč kot dobri kažejo tam, kjer jo izvajajo že dlje časa. Mateja Rant, foto: Tina Doki Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Suzana P. Kovačič, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žle-bir, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklavčič, Jasna Paladin, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Flajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00. tax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne •priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: BET. d.d.. Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za november: 2.200 SIT, drugo polletje: 13.300 SIT. letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Torek, 2. novembra 2004 KOMENTAR Helena Jelovčan Ne krivi, dolžni pa v besednjaku prostorskega planiranja hi formulacijo kmetijska stavbna zemljišča zaman iskali; ali so zemljišča kmetijska ali pa stavbna. Pa vendar v praksi na delu kranjskega Sorškega polja obstajajo tudi kmetijska stavbna. To so tista zemljišča, ki ie dve desetletji čakajo na industrijski razvoj, pa jih industrija še ni pozidala. Za njive, na katerih straziški kmetje od nekdaj sadijo krompir, sejejo koruzo in žita, naj bi nekateri letos plačali tudi po nekaj milijonov tolarjev nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. Spomnimo, da so taisti kmetje pred leti, ko je mestna občina Kranj sprejemala nove prostorske plane, predlagali, naj bi njihova stavbna zemljišča ponovno postala kmetijska. Niso uspeli. Zdaj pa naj plačujejo za nekaj, kar si želijo drugi! Krompir in koruza ne bosta zdržala takšne obremenitve: bodo kmetje začeli iskati delo v tovarnah in svoje njive prodajati - po kakršni koli ceni, celo pred v širitvijo industrije na njive? Zupan Mohor Bogataj je kmetom obljubil, da bo "nepravičnost" popravil novi odlok o nadotnestUu za uporabo stavbnega zemljišča. Mestni svetniki so osnutek v sredo sicer obravnavali, a debato zaradi preveč odprtih vprašanj prekinili. Mimogrede: Če bo sprejet odlok, kakršnega je ponudil župan, potem bo obremenitev zavezancev za plačilo nadomestila prihodnje leto povprečju za petnajst odstotkov viŠja kot letos; za malenkost naj bi se povečala za gospodarstvo, poslovno dejavnost in trgovino, občutno - za kar za 43 in 42 odstotkov - pa za družbeno in stanovanjsko dejavnost. A vrnimo se k davčnim odločbam za ktnete s Sorškega polja. Komisija za kmetijstvo pri mestnem svetu je predlagala, naj se letošnja odmera zniža na pet odstotkov za tiste zavezance, ki so čisti kmetje in ki niso imeli vpliva na spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno. Bi šlo, so odvrnili v občinski upravi, vendar pa ustavna pobuda, vložena za presojo državne zakonske podlage, ne zadrži izdaje davčnih odločb. Morda prihodnje leto, če bodo ustavni sodniki pritrdili pobudnikotn, letos pač ne. Mestni svetniki so zato svetovali občinski upravi, naj predlog komisije vendarle preuči in ga, če je zakonit, tudi izpelje, sicer pa poišče drugačno pot za razbremenitev kmetov. Morda pa bi nadomestilo naprtili industriji, ki se bo nekoč širila na stražiške njive in ki je neke vrste prikrito nacionalizacijo, kajpak s pristankotn občinskih in državnih mož, izsilila? Šolarjem angleška knjižnica \ V šolski knjižnici v kranjskogorski osnovni šoli v spomin na Andreja Miiesa 28. oktobra odprli malo angleško knjižnico. Kranjska Gora - Andrej in Jana Miles, otroka slovenske mame Slave, in angleškega očeta Keitha, sta v maminem domačem kraju Kranjski Gori osnovno šolo obiskovala leta 1980 in 1983, vsakič za pol leta. Slava Miles pravi, da sta se na šoli ob prijateljih in prijateljicah dobro počutila, rada sta govorila slovensko in se vsake počitnice z veseljem vračala k babici Alojziji Blenkuš. Andrej je bil nad svojo drugo domovino Slovenijo tako navdušen, da seje, potem koje v Angliji doštudiral pravo in pet let opravljal notarsko službo, odzval povabilu, naj služi vojaški rok v slovenski vojski. Čeprav gaje nekoliko skrbelo, kako bo starejši od ostalih vojakov dolžnost opravil, je b'A zadovoljen in v tem Času je tudi dozorela odločitev, da se ne bo vrnil k odvetniškemu poklicu. Dobil je priložnost, da bi sklenil s slovenskim zunanjim ministrstvom pogodbo kot prevaja- v lec. Štirinajst dni po zaključku Angleške knjige sta kranjskogorskim šolarjem predala britanski veleposlanik v Sloveniji Hugh Mortimer in Andrejeva mama Slava Miles. vojaškega roka, 14. novembra 2002, se je njegovo življenje v tridesetem letu žal končalo v razbitinah avtomobila pri Gozdu Martuljku. Ker je Andrej veliko in rad bral, je sestra Jana menila, da bi bilo najbolj prav. Če bi iz njegove zapuščine osnovala sklad za nakup angleških knjig in jih podarila osnovni šoli. Za začetek je sama izbrala zanimive knjige in revije, ki pritegnejo otroke, naprej pa jih bodo lahko otroci, saj se bo mala angleška knjižnica vsako leto dopolnjevala. Tako bo, če rečemo z ravnateljem kranjskogorske osnovne šole Markom Dulminoni, Andrej Miles skozi darovane knjige živel naprej. Hkrati se bodo krepile vezi med obema kulturama, kajti, če povzamemo britanskega veleposlanika v Sloveniji Hugha Mortimerja, ki se je skupaj z britanskim vojaškim atašejem tudi udeležil slovesnosti, "knjižnica je izjemna pozornost, ki jo lahko nekomu damo, je nekaj, kar traja." Odprtje knjižnice so učenci počastili s krajšim kulturnim programom v angleščini. Slava Miles je pohvalila njihovo znanje angleškega jezika ter se v svojem in moževem imenu zahvalila vsem, ki so družini v težkih trenutkih pred dvema letoma in naprej stali ob strani. Mendi Kokot Koliko delovnih mest v knjižnici % Radovljica - Občinski svet na seji v sredo ni dal soglasja k pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica, ampak je odločitev o tem preložil na eno od naslednjih sej. Zakaj? V knjižnici je trenutno trinajst redno zaposlenih, po predlaganem pravilniku, ki ga je knjižnica pripravila v skladu s predpisi, naj bi sistemizacija obsegala 26 delovnih mest, župan pa je zaradi prevelikega razkoraka med dejanskim in predlaganim Številom predlagal, da bi izdali soglasje le za 19 delovnih mest. Občinski svet bo odločitev o tem sprejel, potem ko bo od pristojnega ministrstva dobil odgovor na vprašanje, ali bi s tem kršili zakonodajo. C.Z. Letošnji nagrajenci občine Žirovnica v Žirovnica - Naziv Častna občanka za leto 2004 bodo podelili 82-letni dr. Vidi Roje, dr. nied., z Breznrce, ki je večino svojega življenja posvetila skrbi za bolne in pomoči potrebne. Najprej učiteljica, seje odločila za študij medicine in vstopila v red sester us-miljenk. Nato je kot zdravnica delovala na Kosovu, kasneje v misijonu na Madagaskarju in se v začetku 70. let prejšnjega stoletja zaradi bolezni vrnila v domovino ter se naselila v domu sester us-miljenk na Breznici. Do upokojitve je delala v Zdravstvenem domu na Jesenicah in skrbela za bolne od Rodin do Rateč. Tudi kasneje in do danes je ostala zelo dejavna v dobrodelnih društvih in odprtega srca za ljudi v stiski. Plaketi občine bosta prejela Smučarsko skakalno društvo Stol in Anton Justin iz Žirovnice. Društvu gredo velike zasluge za razvoj skakalnega športa po drugi svetovni vojni, ko so se v njegovih vrstah kalili tekmovalci svetovnega razreda, kot sta Rajko Lotrič in Franci Petek, njihov je tudi sedanji državni reprezentant Nejc Frank., Anton Justin je s prostovoljnim delom dejaven na več področjih v krajevni skupnosti in društvih, kjer prispeva k ustvarjanju vzdušja medsebojnega spoštovanja. Nagradi občine pa bosta prejeli Mešana pevska skupina dr. France Prešeren za bogatenje kulturnega življenja v občini in dosežen izjemen uspeh na letošnji pevski olimpijadi v Bremnu ter Nika Domislic, letošnja zlata maturantka, kije šolanje zaključila na Gimnaziji Kranj. M. K. Anica presenečena in srečna Lions klub Skofja Loka je Anici Podobnik podaril slabovidnim prilagojen prenosni računalnik. Goreiya vas - Anica Podobnik je letos postala dijakii\ja Skofy-ske gimnazije v Šentvidu, domov na Cerk^anski Vrh se vrača le ob koncu tedna. Zato so se v Lions klubu Škofja Loka odločili: "Če pomagamo, pomagajmo do konca," in Anico oskrbeli s prenosnim računalnikom, ki omogoča povečavo. Darilo je na kratki slovesnosti v galeriji Krvina izročil predsednik kluba Boštjan Šifrar. Anica ni mogla skriti veselja in sreče, malce jo je seveda tudi skrbelo, kako se bo navadila na novost. Z njo sta se veselili sestri Milka in Polona, srečna je bila mati Valerija, ki je za slovesnost pripravila prigrizek -domačo potico in suho sadje. Oče Edo se je v imenu vseh dolgo zahvaljeval in zagotavljal, da so resnično presenečeni in da novega darila niso pričakovali. Vrata naše hiše so vam široko odprta, pridite na obisk kadarkoli vas pot zanese v naše hribe, dobrodošlica velja za vse," je Edo Podobnik s poljansko gostoljubnostjo vabil na Cerkljanski Vrh nad Sovod-njem. "Pridite med zamejske Gorenjce,'' se je še pošalil Edo, saj prav na njihovem bregu poteka meja med Gorenjsko in Primorsko. S Cerkljanskega Vrha po opravkih hodijo na go- renjsko stran, spadajo pa v občino Cerkno. Prva meja je seveda razvodje na vrhu hriba, toda Italijani so pri postavljanju Anici je darilo izročil Boštjan Šifrar, predsednik Lions kluba Škofja Loka. Anica Podobnik je bila darila zelo vesela. rapalske meje šli čez hrib in tam je ostala j)okrajinska meja. Lions klub Skofja Loka je Podobnikovim dekletom - vse tri so od rojstva slabovidne - pred dobrima dvema letoma poklonil poveČevalnik (računalnik) v vrednosti 700 tisoč tolarjev. Tehnologija drvi naprej in na prenosnem računalniku omogoča povečavo, darilo je tokrat vredno 330 tisoč tolarjev. Po- rentovi iz VirmaŠ so poklonili še nahrbtnik, da bo lahko Anica računalnik čez vikend prinesla domov. Vsa tri Podobnikova dekleta poznajo v Šoli le dobre ocene, Anica pravi, daje v gimnaziji učenja več, vendar nima težav. Poslej bo s pomočjo računalnika lahko s sošolci izmenjavala zapiske itd. Marya Volčjak, foto: Gorazd Sinik Aleksander Kupljenik bo vodil Jeko-in Umrla velika ljubiteljica Bohinja v Jesenice, Žirovnica - Jeseniški in žirovniški svetniki so zadnji četrtek v oktobru odločili, da bo Javno komunalno podjetje Jeko-in naslednja štiri leta vodil 38-letni magister ekonomskih znanosti Aleksander Kupljenik iz Gozda Martuljka. Dosedanji direktorici Mojci Kobentar je 25. oktobra prenehal mandat. Pravilno so se do izteka roka 9. oktobra prijavili štirje kandidati. Mag. Aleksander Kupljenik nam je o svojem programu povedal, daje podjetje dolžno slediti potrebam obeh občin, hkrati pa si bo v pogojih vse večje konkurence na trgu prizadeval za povezovanje z ostalimi občinami na tem območju. Mag. Aleksander Kupljenik si je vodstvene izkušnje nabiral v Žitu Gorenjki kot vodja gospodarskega sektorja in v Bolnišnici Golnik na mestu pomočnika direktorja za poslovne in upravne zadeve, mandat v Jeko-inu pa bo nastopil 1. januarja 2005. M. K. ^^ v Bled - Na Škotskem je 24. oktobra v 82. letu starosti umrla Doreen Joyce Mitchell, ki je od leta 1982 dalje več kot petdesetkrat obiskala Slovenijo. Bila je velika ljubiteljica slovenske narave, alpinistka in pohodnica, še posebej soji ugajali Bohinj in kočevski gozdovi. Ko zaradi starosti in oslabelosti ni več zmogla zahtevnejših pohodov, je ostajala v svojem drugem domu, v bohinjskem hotelu Zlatorog, ki ji je predstavljal izhodišče za krajše sprehode po Triglavskem narodnem parku. Bohinjska občina ji je 1998. leta tudi podelila medaljo za podporo bohinjskemu turizmu in Triglavskemu narodnemu parku. Po upepelitvi v zasebnem krematoriju na Škotskem bodo njen pepel raztrosili v Sloveniji v kraju, ki si ga je izbrala sama, njeni sorodniki pa se zahvaljujejo vsem številnim prijateljem pri nas za podporo in razumevanje. C.Z. Začenjajo se Lavtižarjevi dnevi Kranjska Gora - Letošnji Lavtižarjevi dnevi se začenjajo jutri, 3. novembra, ob 19.30 v Ljudskem domu v Kranjski Gori s slovesno akademijo ob deseti obletnici ustanovitve Kulturno prosvetnega društva Josip Lavtižar. Člani društva bodo obudili odlomke iz nekaterih doslej uprizorjenih iger - Poročil se bom s svojo ženo. Namišljeni bolnik, Roksi, Zakonski vrtiljak, Ne v Ameriko, Gospod Evstahij iz Šiške in Izganjalci hudiča. V četrtek, 4. novembra, je napovedano predavanje alpinista Vikija Grošlja z diapozitivi, v petek, 5. novembra, predstavitev novega planinsko izletniškega vodnika po vrhovih v okolici Kranjske Gore in koncert kvinteta Ventus. V soboto, 6. novembra, dopoldne bo otroška predstava Pika Nogavička z Linhartovimi čuki iz Radovljice in zvečer vrhunec dogodkov - koncert Slovenskega okteta. Zaključek Lavtižaijevih dni bo v nedeljo, 7. novembra, z gledališko predstavo Tako sem prišel na svet v izvedbi Gašpeija Tiča. M. K. i Torek, 2. novembra 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Pogovor z Martinom Ivaničem, urednikom Slovenskega etnološkega leksikona etnološki stroki M Verjamem, da je po osamosvojitvi, s katero je Slovenija postala mednarodni subjekt, nastala očitna potreba po večji prepoznavnosti naše identitete in dela, kot je etnološki leksikon, so odlično spričevalo naše samoniktosti in povezanosti s svetom." Ljubljana - Z izidom Slovenskega etnološkega leksikona je etnološka stroka dobila doslej najbo^ celovito delo s področja etnoiogye, slovenski narod in država Slovenca pa novo kiyigo svoje samozavesti. Urednik izdajatelja, založbe Mladinska knjiga, Martin Ivanič, je z dolgoletnimi leksikografskimi izkuši\jami k projektu pristopil pred letom in pol. Slovenski etnološki leksikon je prvi tovrstni leksikon pri nas in hkrati eden od zahtevnih leksikografskih projektov, ki ste se ga v zadnjih dvajsetih letih lotili pri vaši založbi. Tako ste pred dvema letoma z zadnjim zvezkom zaključili veliko obsežnejšo Enciklopedijo Slovenije, ob njej izdali tudi Ilustrirano zgodovino Slovencev ... V čem je v primerjavi z njima etnološki leksikon konkretnejši, bolj svojevrsten? "V Založbi Mladinska knjiga smo se zlasti od začetka izhajanja Enciklopedije Slovenije 1987 začeli Še bolj usmerjati v izvirna domača leksikografska, lahko rečeva priročniška dela. Tako se nam je ob ponudbi etnologov, da njihovo delo izide pri naši založbi, zdelo smiselno, da etnološka stroka, ki že desetletja svoje raziskovalne rezultate predstavlja in publicira na različne načine, le-te predstavi tudi v celovitem, sistematično urejenem leksikalnem delu. Hkrati je prav etnologija tista veda, ki na veliko načinov zadeva življenje vsakega izmed nas in je kot taka še kako zanimiva za široko javnost. Enciklopedija je splošen prikaz Slovenije in Slovencev, naših odnosov z drugimi narodi, znotraj tega tudi načina življenja Slovencev. Etnologija je torej v enciklopediji obravnavana kot del splošnega razvoja, medtem ko so v etnološkem leksikonu predstavljene vse pomembne komponente procesa, ki mu rečemo vsakdanje življenje, seveda z ustreznimi poudarki. Natančno rečeno, obravnava vse pomembno v človekovem življenju med njegovim spočetjem oziroma rojstvom ter med smitjo oziroma pogrebom. Povedano drugače, etnologija obravnava vsakdanje in praznično življenje Človeka. Ilustrirana zgodovina Slovencev je nedvomno uspešnica, saj smo je prodali veČ kot 20.000 izvodov. Zgodovina obravnava narod "od zgoraj", skozi nacionalne ustanove, voditelje, znanstvenike, velike kulturnike, gospodarstvenike, politične stranke in podobno, etnološki leksikon pa ljudi "osvetljuje od spodaj", skozi življenje konkretnega človeka, naj si bo ta plemič, kmet, delavec ali meščan. Tako v njem lahko prav vsak najde košček sebe." Strokovnjaki na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, v Slovenskem etnografskem muzeju in drugi so gesla pisali in dopolnjevali več kot deset let. Kakšne so bile oporne točke pri oblikovanju geselnika, kaj sodi v leksikon in kaj ne? "Spočetka so etnologi, ki so prevzeh pisanje gesel po posameznih tematskih področjih, očitno brez zadosti poenotenih kriterijev in strogih pravil pripravljali geselnik in pisali gesla; prvi pregled besedil nam je na- Bogata likovna bera na Brdu Brdo pri Krai\ju - V hotelu Kokra na Brdu pri Kranju so v petek odprli razstavo likovnih del, nastalih na 2. likovni koloniji, ki seje na Brdu odvijala pred slabim mesecem dni. Letošnjega likovnega druženja na Brdu seje udeležilo dvanajst avtorjev iz različnih slovenskih pokr^in in tujine. Na Brdu so tako ustvarjali (z leve proti desjii) Bogdan Cobal, Zmago Puhar, Kari Vouk (zamejski Slovenec iz Pliber-ka), Klavdij Tbtta, Klementina Golija, na gorenjskem živeča Rusa Nikolaj Mašukov, Maša Bersan Mašuk, Boštjan Jurečič Vega, Špela Trobec, Španec Luis Rapela, ki živi in ustvarja v Zalogu pri Cerkljah, in Rudi Skočir (na fotografiji manjka Marko Tušek). Z deli omenjenih likovnikov pa se bogati tudi brdska likovna zbirka. Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič Našku Križnarju Murkova nagrada N Krai\j - V četrtek bo na slovesnosti v Skrabčevi domačiji na Hro-vači pri Ribnici podelitev letošnjih, že osemnajstih po vrsti Murko-vih nagrad in priznanj, kijih Slovensko etnološko društvo podeljuje za znanstvene dosežke v etnologiji oziroma za posebne dosežke v minulem letu. Letos bo Murkovo nagrado prejel kranjski rojak, višji znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU dr. Naško Križnar, ki velja za utemeljitelja avdiovizualne etnologije pri nas. Nagrado bo prejel za izredne dosežke na področju etnološkega znanstvenega filma in vizualnih raziskav. L K. Enciklopedije in leksikoni so zelo dolgotrajni projekti, ki zahtevajo veliko pozornosti in odgovornega dela. mreč pokazal, da ni bilo poenotenih kriterijev na ravni leksikona kot celote. Pri tem ni bistveno, da so sprva imeli v mislih etnološki slovar, kjer naj bi bila gesla obdelana zelo na kratko in so najhitrejši pisanje gesel že zaključili, ko je bilo odločeno, da slovar "preraste" v leksikon. Ne glede na obsežnost gesel je pomembno, da so v izhodišču postavljena trdna, izvedljiva in skladna pravila. Prilagajanje že napisanih besedil je praviloma silno naporno." Kakšna je okvirna dolžina gesel pri tovrstnih delih? "Od leksikona do leksikona različno, še večje so razlike med leksikoni in enciklopedijami. Pri etnološkem smo se odločili za tri velikostne kategorije gesel, najmanjša so enovrstična, najdaljša imajo približno eno stran tipkopisa, recimo Slovenci, etnografija, etnologija ... A kot rečeno, so etnologi začeli svoje delo brez zadostnih leksikografskih izhodišč, tudi zato je bil geselnik pravzaprav vseskozi zelo živa tvarina. Med redakcijo smo ga še prečiščevali, združili sorodne pojme, nekatera gesla tudi črtali, druga preimenovali, podatke smo ob tem vseskozi aktualizirali, hkrati pa smo tako rekoč do oddaje v tiskarno dodajali manjkajoča gesla. Kar veliko dela je bilo z naglaševa-njem narečnih oziroma lokalnih ali pokrajinskih izrazov, saj je lahko nabor črk v besedi enak, a je naglas drugačen ..." Kot klobuk, ki je v radovljiškem koncu klobuk... "Dober primer. To pomeni, da je naglaševanje pomembno ne le v geselskem imenu, ampak tudi v nadaljevanju, kjer so v oklepaju dodani lokalni ali regionalni izrazi. Lahko bi rekel, da je geselnik nastajal tako rekoč vse do konca. Ne boste veijeii, ampak ob Gorenjcih, Dolenjcih, Haloža-nih ... in geslih o prebivalcih drugih delov Slovenije, je nekdo tik pred zdajci ugotovil, da manjka geslo o TržaČanih ... Med sodelavci so se razumljivo pojavljali tudi različni pogledi. Z glavnim urednikom dr. Angelosom Ba-šem pa sva vseskozi vztrajala, da imava pri tem delu zadnjo besedo, on zlasti strokovno, jaz ured- Pobuda za Slovensko etnološko enciklopedijo je na svojo uresničitev čakata vse od leta 1947, ko je dr. Niko Kuret dal prvo idejo za Slovenski narodopisni slovar. Pred petnajstimi leti je Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU prevzel vodenje projekta Slovar etnologije Slovencev, za glavnega urednika pa je bil izbran dr. Angelos Baš, ki je leta 1991 začel z obsežnim delom. Več kot 6000 gesel je pisalo 110 avtorjev, strokovnjakov s področja etnologije. niško oziroma leksikografsko, če ni prišlo do uskladitve med samimi etnologi, je bil zame končna avtoriteta dr. BaŠ. Drugače se takšnih del ne da delati." Dr. Baš je bil na predstavitvi mnenja, da ste prav vi, k projektu ste kot urednik pristopili pred letom in pol, razvili nek kompetenten pogled od zunaj, ker je bilo dobro za nadaljevanje projekta. Precej korenito ste obdelali veliko gesel in napisali nekaj novih, na primer o Slovencih ... "Najbrž sem k vsej stvari lahko prispeval predvsem skozi moje dobre leksikografske izkušnje pri urejanju enciklopedije, pa tudi kot zgodovinar in navsezadnje Človek s podeželja, v primerjavi z marsikom drugim zelo dobro poznam agrarno življenje, ki ima v leksikonu pomemben delež." Vzdrževali ste tudi nekakšno in skrbeli za uravnoteženosti med stroko, etnologi in založbo, ki mora leksikon predvsem dobro prodajati... "Skupaj smo opravili veliko delo. Razhajanja, za katera moram priznati, da so bila, smo na nek način uspeli podrediti leksikonu, delo pa smo zaključili kot partnerji, ki se med seboj spoštujejo ne glede na to, da v posameznostih ostajamo na različnih stališčih." Omenili ste, da za leksikon že vlada veliko zanimanje? * ^premirje'* "Odmev na prednaročniško akcijo, ki je bila omejena le na tako imenovano direktno prodajo, torej brez knjigarn in zastopnikov, in brez vsake medijske ' reklame, je bil veČ kot odličen in upam, da bo zanimanje za leksikon po izidu še večje. Mislim, da smo z njim potešili lakoto po tovrstnem znanju v javnosti. Verjamem, da je po osamosvojitvi, s katero je Slovenija postala mednarodni subjekt, očitna potreba po veČji prepoznavnosti naše identitete in taka dela so odlično spričevalo naše samoniklosti in povezanosti s svetom. Sicer pa pozdravljam pogum etnološke stroke, da se je odločila za tako delo. Z leksiko- 0 nom je dobila imeniten "spomenik", se podvrgla kritiki in hkrati dobila izziv in opozorila za prihodnje delo." Bi bilo prebahavo reči, da v leksikonu ni nobenih napak? "Zagotovo se bo o kakšni zapisani stvari našlo drugačno mnenje, tudi napake bodo. Ampak, saj veste, kako je, nobeden ne opazi, če popravimo tisoč napak, vsi pa vidijo tiste maloštevilne, ki ostanejo ali jih zakrivi uredništvo." Kakšen je bil finančni vložek v Slovenski etnološki leksikon ? "Težko bi rekel. V zaključni fazi leksikona je bil strošek vsaj 50 milijonov tolarjev, ki sta si ga delila založba in ministrstvo za znanost, seveda pa je bilo v celoten projekt, ki traja že več kot petnajst let, vloženega vsaj Še enkrat toliko denarja. Pomislite le na vse etnologe, ki dolga leta raziskujejo in objavljajo in so proračunsko financirani, to njihovo delo pa se močno zrcali v etnološkem leksikonu ..." Naj za konec bolj zja šalo kot zares ugibam, da bi se kandidati za milijonarje na "televizijskem kvizu" z leksikonom najbrž bolje odrezali pri tradicionalno slabem znanju na temo pojmov s področja etnologije? "Absolutno. In Še marsikje drugje. No, sam sem mnenja, da je škoda, ker tovrstna dela, ustvarjena z veliko truda in sredstev, niso bolj znana in izrabljena. Žal ne znamo izrabiti kakšnih podobnih, zelo gledanih oddaj za promocijo teh koristnih priročnikov." Igor Kavčič Piše Eva Senčar Za 'knjigobrbce' Pyevo živyei\je, Yann Martel, prevedel Luka Senica, založba Mladinska knjiga, zbirka Roman, Ljubljana 2004, 325 str., broširana izdaja 2.900, trda vezava 4.990 sit. Kaj je tisto, kar neko knjigo katapultira med velike svetovne uspešnice? Je to močna zgodba, nujno junak, s katerim se bralec poistoveti, optimistično razpoloženje, sledenje najaktualnejšim vprašanjem občega človeštva, svežina, ki pomeni v literaturi lahko tudi nekaj drznega? Ko je kanadski pisatelj Yann Martel pisal svojo tretjo knjigo, Pljevo življenje, pravi v intervjuju za osrednji slovenski dnevnik, je ob pisanju užival, knjiga ga je navdihovala, a to vendar še ni bilo zagotovilo, da bo všeč tudi širšemu bralstvu - pisal jo je štiri leta, ne da bi vedel, ali bo objavljena. Roman je kolaž zgodb, prerivanje posameznih pripovedi, ki so same zase rdeča nit. Osrednja je brodolom in boj za preživetje, prvi del je dečkovo verovanje v tri veroizpovedi, v zadnjem, tretjem, smo priča preobratu, obenem pa povsem navadnemu izteku nenavadne dogodivščine. Deček je svoje ime dobil po Piscin Molitor, enem najelegantnejših pariških bazenov z začetka dvajsetega stoletja. Bazen, ali na kratko Pije prva v nizu prispodob, s katerimi pisatelj podaja svoje videnje sveta. Pije na kratko bazen, ki ga deček obvladuje kot plavalec, bazen pa posta- ne Tihi ocean, kjer mora preživeti šestnajstletnik. Pije tudi neskončno iracionalno matematično število 3.14, ki si ga Pi v Šoli izbere za nadimek, da bi nadomestil Pisoar; "In tako sem v grŠki Črki, ki kot nalašč spominja na kolibo z valovito pločevinasto streho, v neoprijemljivem, abstraktnem številu, ki naj bi znanstvenikom pomagalo razvozlati skrivnosti vesolja, našel zatočišče." Tu je tudi zgodba o indijskem živalskem vrtu, kjer družina živi in kjer je oče naslovnega junaka lastnik in direktor, je pripoved o zakonitostih animalične-ga sveta; "Dober živalski vrt odlikujejo skrbno načrtovana sovpadanja. Meja osebnega prostora, ki jo žival zaznamuje s sečem ali kakim drugim izločkom in nam tako sporoča, naj ne hodimo bliže, se mora dosleno ujemati z ograjo, s katero mi živali sporočamo, naj ne hodi dlje." In končno, fant prakticira tri vere, kot hinduist časti hindujska božanstva, doma razvija muslimansko preprogo in se da krstiti, da bi bil po krščanskem verovanju očiščen izvirnega greha. Zakaj ta pripoved o osebnem verovanju, ki z ortodoksnostjo posameznih ver, z družbenimi manifestacijami nimajo niČ skupnega? "Bapu Gandhi je govoril: 'Vse vere so prave.' Jaz bi samo rad ljubil Boga." Pripelje nas do brodoloma: živalski vrt ni več donosen, zato se družina z ladjo in živalmi, ki jih namerava prodati, odpravi v Kanado. Tihi ocean je preizkušnja, ki šestnajstletnika vodi v odraslost; preživeti mora sedem mesecev na sedemmetrskem rešilnem čolnu, z bengalskim tigrom. Avtor o svojem romanu pravi, da je raziskovanje religioznega verovanja, v zgodbi pa je pomembno tudi drugačno verovanje, v osebo, žival ali sistem. Leta 2002 je Martel za omenjeni roman prejel prestižno Man Bookerjevo nagrado in se kmalu znašel med najbolj branimi pisatelji povsod po svetu. GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 2. novembra 2004 Prazniki in godovi Lenart z raztrganimi verigami Lenartov god bo v soboto, 6. novembra. Pregovora pravita: "Kakršno je vreme na Lenartovo, tako bo do božiča" in "Kolikor ima Lenart snega na planini, toliko ga ima božič v dolini". Danes, 2. novembra, je praznik Spomin vseh rajnih vernih, puščavnika Marijana in iJkofa Malahije. V Sloveniji pravimo današnjemu prazniku tudi "verne duše". To je dan, ko verniki prosijo za svoje pokojne. Spominu vernih rajnih je namenjen že popoldan praznika vseh svetih. Jutri, 3. novembra, bo dan go-dovnih zavetnikov mučenca in škofa Viktorina Ptujskega, ki je umrl okrog leta 303 in je bil prvi znani in najbolj slavni ptujski škof, mučenca Justa Tržaškega in redovnika Martina Por resa. V četrtek, 4. novembra, bodo praznovali škof Karel Boro-mejski in mučenca Vital in Agrikola. Po Karlu Boromej-skemu ima v četrtek god papež Janez Pavel II. oziroma Karel Woityla. Karel Boromejski (1538 - 1584) je bil milanski nadškof in je izhajal iz ene najuglednejših družin v milanski kneževini. Njegova starša sta bila Gilberto Boromea in Margerite Medici. Karel je z dvojnim doktoratom končal študij prava. Bilje posvečen za duhovnika in je bil star 29 let imenovan za kardinala in za upravitelja milanske nadškofije. Ker je bil strog do sebe, je zbolel in umrl star 46 let. Za zavetnika so ga izbrali dušni pastirji, vzgojni zavodi in semenišča. V četrtek bodo imeh god tisti, ki jim je ime Karel, Karel, Kari, Karlo, Karla, Karlina, Drago, Dragotin, Draga, Dragica in Draguška. V petek, 5. novembra, bo praznik staršev Janeza Krstnika Za-harija in Elizabete, mučenca Teotima in opatinje Bertile. Elizabeta je bila sorodnica Marije, Jezusove matere. Z Zahari-jo sta bila že v letih, vendar sta si vseeno želela otroka. Ko sta zgubila vsako upanje, je božji poslanec angel Gabrijel povedal Zahariji, da je bila njegova molitev uslišana in da bo Elizabeta rodila sina, ki mu naj da ime Janez. Ima Janez pomeni po hebrejsko Johanan in pomeni "Bog je milostljiv". Evangelist Luka je zapisal, da je Marija, ki je bila tudi že noseča, obiskala Elizabeto. Ob pozdravu mater sta se na skrivnosten način pozdravila tudi njuna otroka Jezus in Janez Krstnik. V soboto, 6. novembra, bo praznik Škofov Demetrija in Melanija, mučenca in Škofa Se-verja in opata Lenarta (Narte-ja), ki je umrl leta 559. Lenart je med Slovenci zelo priljubljen, saj mu je posvečenih blizu 70 cerkva. Njegovo čaščenje je prišlo k nam z Bavarskega. Bil je sin plemiške frankovske družine inje postal duhovnik. Zavrnil je ponujeni škofovski sedež in odšel v samoto. Številnim ljudem, zlasti kmetom, je pri živinskih in kužnih boleznih svetoval z nasveti. V okolici njegovega bivališča je nastal samostan No-blac, v katerem je bil Lenart opat. Posebej se je zavzemal za kaznjence, prosil kralja za njihovo prostost, jih spreobračal, vračal v življenje in jim zagotavljal delo pri krčenju zemlje. Zaradi srbi za jetnike ga upodabljajo z raztrganimi verigami, častijo pa ga tudi kot zavetnika živine, zlasti konj. Lenart je tudi svetnik vremenjak, saj so z njegovim godom povezani vremenski pregovori. V nedeljo, 7. novembra, bo praznik škofa in mučenca Engelberta, opata Ernesta, ki je bil opat benediktinskega samostana v bližini Ulma in so ga kot križaija leta 1150 v Sveti deželi ubili Saraceni, in škofa Vili-brorda. V ponedeljek, 8. novembra, bo praznik škofa in opata Bogo-mirja(1065 - 1115). Jože Koši^jek Vodnik po ljubljanskih Žalah Ljubljana - Založba Družina iz Ljubljane je konec oktobra predstavila knjigo Ljubljanske Žale, vodnik po pokopališču, ki jo je napisala Milena Piškur. Zale so ljubljanska znamenitost, ki se raztezajo na 375.000 kvadratnih metrih. V najstarejšem delu A so začeli pokojnike pokopavati maja leta 1903. Danes imajo Žale blizu 39.500 grobnih prostorov, v skoraj stotih letih pa je bilo pokopanih okrog 152.000 pokojnikov. Med njimi je 2190 takih, ki so bili pomembni na umetniškem, kulturno prosvetnem, političnem, strokovnem in znanstvenem, tehničnem, športnem in na drugih področjih. J. K. Verski 5 ljudski in kulturni praznik Evangelijski center iz Kranja je v nedeljo zvečer organiziral prireditev v počastitev 31. oktobra, dneva reformacije. Kranj - Dan reformacije, ki je od leta 1992 naprej državni in dela prost dan, ni le verski, ampak tudi kulturni in ljudski praznik. Kulturni zato, ker je najbolj znan slovenski reformator Primož Trubar leta 1550 v izgnanstvu v Nemčiji izdal Katekizem kot prvo knjigo v slovenščini, ljudski pa zato, ker so reformatorji zahtevali, da imajo ljudje pravico brati Sveto pismo in druge knjige v maternem jeziku. Po Sloveniji, kjer živi okrog 20.000 evangeličanov in pripadnikov drugih protestantskih cerkva, je bilo več proslav in prireditev. Ena od njih je bila v nedeljo zvečer v Prešernovem gledališču Kranj, organiziral pa jo je Evangelijski center iz Kranja. V kulturnem programu sta sodelovala pevski zbor evangelijske cerkve iz okolice Milana v deželi Lombardije, kjer deluje Drago Sukič nad 50 evangelijskih občin, in pevski zbor Maranata iz Gorič-kega v Prekmurju. Beseda "maranata" je pomenila v aramej-skem jeziku pozdrav kristjanov. Pastor Evangelijske cerkve v Kranju Drago SukiČ je v nagovoru dejal, da so naleteli reformatorji pri svojem delu na velike ovire. Če bi se ozirali nanje, ne bi dosegli tistega, kar so. Reformacija ima tudi v Kranju in okolici bogato zgodovino. Prvi pastor v Kranju je bil Gašper Rokavec, ki je bil tesni Trubarjev sodelavec in je imel leta 1562 nad 300 vernikov, leta 1569 pa je postal kranjski pastor povsod priljubljeni Jernej Kna-fey. Zato bi bili krivični. Če mladim ne bi povedali, kaj se je dogajalo na tem področju v 16. stoletju. Pastor Evangelijske cerkve iz Kopra Izet VeladžiČ je govoril o pomenu prevoda Svetega pisma v jezike narodov. Reformatorji so spoznali, da je treba Sveto pismo prevesti v ljudsko govorico in ga dati med preproste ljudi. Do takrat so bili ljudje oropani božje besede in to je bila zloraba Cerkve. Se je kdaj toliko oznanjal evangelij kot danes in, ali je bilo kdaj toliko odpadništva kot danes, se je vprašal govornik. Ugotovil je, da je na svetu premalo vrednot, premalo ljubezni in božjega strahu. Krivic je vsak dan več. Po drugi strani pa v stiski vedno več ljudi išče resnico. Očetje reformacije so razumeli klic časa in dali božjo besedo med ljudi, da so se lahko učili brati, se Šolali in iskali resnico in modrost, je dejal govornik. Evangelijsko gibanje oziroma Cerkev se je kot ena od protestantskih cerkva začela pojavljati konec 18. in v začetku 19. stoletja kot odgovor na togost državnih protestantskih cerkva. Evangelijsko gibanje se drži besede "evangelij", ki izhaja iz grške besede "euangelion", kar pomeni "veselo oznanilo". Jože Koši^jek Misijonska tombola v Železnikih Župnijska Karitas Železniki z drugimi župnijami Selške doline vabi na 13. misijonsko tombolo, ki bo v nedeljo, 7. novembra, ob 15. uri v novi športni dvorani v Železnikih. Železniki - Izkupiček bo namenjen misijonarjem z Gorenjskega, ki delujejo v jugovzhodnem delu Madagaskarja. V tem najbolj revnem in zapuščenem območju Madagaskarja delajo naši slovenski misijonarji neprekinjeno že 36 let. Res, premalo vemo, kaj delajo naši gorenjski misijonarji Janez Mesec s Koroške Bele, Janez Kr-me^ iz Polhovega Gradca in Klemen Štol-car z Bleda ter Tone Kerin iz Krškega, ki bo gost letošnje misijonske tombole. Peter Opeka, zelo poznan misijonar, o njih pravi: "Ti fantje garajo, delajo v zelo težkih razmerah, njim je potrebno nuditi pomoč. Jaz sem popularen in znan, zanje res ne ve nihče!" Slovenski misijonarji so na teritoriju Van-gaindrano-Ranomena-Midungy, kjer je naseljeno pleme Antešakov. To so odkritosrčni, bojeviti in inteligentni ljudje, vendar odrezani od sveta. Za razvoj tega območja je cesta bistvenega pomena, da bi kmetje svoje pridelke lahko spravili na trg in s tem dvignili kupno moč ter tako rešili njihove zdravstveno-ekonomske in socialne probleme. Na tomboli bomo gostili narodnega ravnatelja za misijone Draga Ocvirka, misijonarja na Madagaskarju Toneta Kerina in Mal-gaša Josepha Rakotorahalaya, ki bo zapel nekaj malgaških pesmi. Tombolo bosta vodila in povezovala Ivo Kožuh in Rok Pin-tar. V kulturnem programu bo nastopil cerkveni otroški pevski zbor iz Davče. Anton Sedej Državni svetniki pri papežu Boris J. Bregant se rokuje s papežem. Za njim Janez Sušnik. Ljubljana - Predsednik državnega sveta Janez Sušnik in državna svetnika Boris Janez Bregant, ki je tudi župan občine Jesenice, in David Nabergoj so konec preteklega obiskali Vatikan, kjer jih je sprejel papež Janez Pavel II. Letos mineva pet let od drugega obiska papeža Janeza Pavla IL v Sloveniji in beatifikacije Škofa Antona Martina Slomška. Delegacija državnega sveta se je papežu zahvalila za njegov osebni prispevek pri tem dejanju, ki je bilo za Slovence velika spodbuda na duhovnem in kulturnem podro- v ^ čju. želela je izraziti medseboj- no spoštovanje in zaupanje med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo, ki je bilo potrjeno z izmenjavo ratifikacijskih listin o sporazumu o pravnem položaju katoliške cerkve v Sloveniji med obiskom predsednik vlade Antona Ropa pri papežu 28. maja letos. Delegacija državnega sveta, ki je papeža seznanila s prizadevanjem Slovenije za razvoj Evrope kot ekonomske, politične, kulturne in duhovne skupnosti, je bila pri papežu Janezu Pavlu IL v času, koje za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita imenoval msgr. Alojza Urana. J. K., foto G.K. Jasna Paladin XXVI. del Kamniški Kurhaus Ne le domačini, tudi letoviščarji so bili, po reklamni brošuri zdravilišča sodeč, vabljeni predvsem na t, i. besede - prireditve z dramskimi uprizoritvami, recitac^ami, petjem in glasbo, ki so se navadno zaključile s plesom, zabavo in tombolo. Čitalnica je Kamničanom letno pripravila tudi po 12 takšnih besed, skoraj pri vseh prireditvah pa je sodeloval tudi čitalniški pevski zbor. Prav ta zbor pa je bil jedro, iz katerega seje leta 1882 razvilo prvo samostojno slovensko pevsko društvo Lira, ki pa je tudi kasneje ostalo trdno povezano z delovanjem kamniške narodne čitalnice. Poleg same čitalnice je s svojimi nastopi navduševalo tudi pevsko društvo Lira, od leta 1899 pa še kamniški salonski orkester, ki gaje ustanovil skladatelj Viktor Parma. Vse tri organizacije so izrazito zaznamovale javno in družabno življenje v Kamniku in prav Viktor Parma je ob koncu stoletja med sezono vsako soboto in nedeljo s svojim orkestrom navduševal obiskovalce Kamnika s koncerti v zdraviliškem domu in v zdravifiškem parku. Poleg mnogih glasbenih, gledaliških in plesnih predstav v Čitalnici so lastne zabavne prireditve prirejali tudi v samem zdravilišču. Poleg vojaških koncertov, ki jih je v letni dobi v zdraviliški dvorani, kjer je bil tudi klavir oziroma ''glasovir'\ prirejala godba, so bili še posebej priljubljeni plesi oziroma plesni venčki. Že od 80. let 19. stoletja so bili zelo cenjeni med okoliškimi aristokrati, ki so jih redno obiskovali in se tam srečevali z uglednimi kamniškimi meščani in zdraviliškimi gosti. Prav na plesih so se tako največkrat tkala nova trajna poznanstva. Goste so najbolj razveseljevali tradicionalni vsakoletni plesni venčki ob godovanju vseh An in ob cesarjevem prazniku. Plese so prirejali vse do prve svetovne vojne v znameniti zrcalni dvorani zdraviliškega poslopja. Blišč plesne dvorane je v zadnjem obdobju delovanja Kurhausa sicer precej zbledel, saj so znane pritožbe, da so imeli v dvorani zelo slabo razsvetljavo. Zrcala iz Kurhausa so med prvo svetovno vojno prenesli v dvorano narodne čitalnice. Kot že rečeno, pa je za razvedrilo skrbela tudi godba, zlasti po letu 1898, ko so v Kamniku ustanovili mestno godbeno društvo. Po pravilih društva je morala godba vsako drugo soboto nastopati po mestu, vsako nedeljo dopoldne pa je- bila dolžna prirediti tudi promenadni koncert na mestnem trgu. Predvsem pa je igrala na različnih slav-nostih in prireditvah ter s tem pripomogla k dobremu počutju tako domačinov kot tujcev. Za slednje so še posebej skrbeli, saj so iz leta 1906 znani pozivi Kamničanom, naj podpirajo godbo, katere namen je tudi v tem, da skrbi za razvedrilo letovi ščaijev. V zdraviliškem parku so salonski orkester, pevsko društvo Lira in mestna godba prirejali številne koncerte za Prašnikarjeve goste. Vsak dan so se zdraviliški gostje lahko zabavali ob igranju biljarda in ob kegljanju v eni od sob zdraviliškega poslopja, od leta 1898 pa tudi ob igranju tenisa na travi, ki je status elitnega športa nosil vse do druge svetovne vojne, kriketa in ob drugih družabnih igrah. GORENJSKI GLAS Torek, 2. novembra 2004 info@g-glas,si 7 Računalnik zrelih letih Morda novembra, verjetno decembra Najstarejši udeleženec računalniških tečajev, ki jih organizira družba Macro iz Zgornjih jarš, je štel 82 let. Cveto Zaplotnik « • * • »• * Zgornje Jarše ■ Družba Macro že četrto leto organizira računalniške tečaje za upokojence. Doslej so jih po besedah direktorja Petra Jerine pripravili v števUnih slovenskih rnestih, obiskalo pa jih je skupno okrog tristo starejših. Približno f)etkrat na leto jih povabijo tudi na sedež Mestne zveze upokojencev Ljubljane, kjer jim brezplačno predstavijo računalnik in vse, kar jim ponuja. Naslednja takšna predstavitev bo prihodnjo sredo, 10. novembra, ob štirih popoldne. Pokojnine so bile oktobra še po starem, morda se bodo zvišale novembra, verjetno pa šele decembra. Cveto Zaplotnik javi s povprečno lansko plačo ..............................................................................zvišala za 2,8 odstotka, naj- Kranj - "V začetku oktobra so nižja pokojninska osnova, s volitve, septembra se bodo katero merijo rast pokojnin, pokojnine zanesljivo zviša- pa se je v primerljivem obdo- le," sem slišal pogovor dveh bju zvišala za 3,6 odstotka, upokojencev, ki pa sta se to- Podobno je bilo tudi oktobra, krat uštela. Pokojnine se ko je upravni odbor zavoda niso zvišale ne septembra in ne oktobra, morda se ne bodo niti novembra, bolj ver- mesečna bruto plača, izpla-jetno je, da se bo to zgodilo šele decembra. Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavaro- ponovno preverjal gibanje plač in pokojnin. Povprečna 1 } .c-Jif; Med starejšimi narašča zanimanje za uporabo računalnika. nja. Učenje je namreč treba II Večina je stara od 55 do 75 nalnika. Najbolj praktična je pokojnine. Upravni odbor prilagoditi starosti in vsak let, sicer pa ni starostnih rešitev, da vnuk odstopi raču- Zavoda za pokojninsko in in- čana v prvih osmih mesecih, je znašala 261.138 tolarjev in je bila za 3,1 odstotka višja od povprečne lanske mesečne vanju se pokojnine uskladijo bruto plače, najnižja pokoj-z rastjo plač febmarja in sep- ninska osnova pa je dosegla tembra, vendar to le v prime- 98.276 tolarjev in je bila skoraj za 3,7 odstotka višja od lanskega povprečja. In kakšni so obeti za november in ru, če plače rastejo hitreje kot korak večkrat omejitev, najstarejši tečajnik nahiik dedku, ta pa prispeva validsko zavarovanje Slove- december.^» Jože Kuhelj, sve-Zanimanje za računalnik doslej je štel 82 let. Prevladu- kaj vnuku za novega, sodo- nije je ob septembrski obra- tovalec generalnega direktor-se verjetno povečuje tudi jejo bolj izobraženi oz. tisti, bnejšega. Na začetku vsake- vnavi gibanja plač in pokoj- ja zavoda, ocenjuje, da bodo med starejšimi... "Ko smo jih na prvem Festivalu za tretje življenjsko obdobje spraševali, ali bi jih zanimala uDoraba računalni- tečaji." Tečaj je prilagojen starejšim ... izkušenj s ga tečaja je veliko vprašanj nin lahko le ugotovil, da za- novembra gibanja plač in po- tudi o cenah dostopa do in- konski pogoji za zvišanje po- kojnin že zelo blizu, pozitiv-terneta, o tem, kaj je to isdn, kojnin niso izpolnjeni. Pov- na razlika med plačami in adsl, kabelski internet, ali je prečna mesečna bruto plača, pokojninami, kar je pogoj za uskladitev, pa bo verjetno nastala šele decembra. Peter Jerina "Na tečaju, ki traja tri ted- sevanje škodljivo ... Pred- izplačana v obdobju od janu- ka, je vsak peti ali šesti odgo- ne in na dan največ tri šolske vsem je pomembno, da ima- arja do julija, se je v primer- voril pritrdilno, na letošnjem ure, jih naučimo le to, kar de- jo dober monitor in da med festivalu je bilo takšnih odgo- jansko rabijo. Pazimo, da ni gledanjem na računalnik Računalnik je "osvojil" mlado generacijo in prisilil srednjo, da ga je "posvojila". Kaj pa upokojenci? vorov že polovica." Iz kakšnih razlogov se starejši želijo naučiti uporaJ>e računalnika ? naenkrat preveč informacij. Na razpolago imajo učno literaturo, v kateri so vsi večkrat zaprejo tudi oči." Za otroke slišimo, da veliko oz. preveč presedijo pred postopki natančno opisani. računalniki. Ali to velja tudi "Številni se vpišejo v tečaj Postopke praktično večkrat za starejše? zato, ker nočejo zaostajati za ponovimo. Največ časa po- M Starejši so dovzetni za no- domačimi, ki dobro obvlada- elektronski "Ko pridejo prvič na tečaj, marsikdo reče, češ - saj elek- vosti in se ga tako kot drugi jo delo z računalnikom in intemetu, damo pa jim tudi tronske pošte in intemeta ne lahko naučijo uporabljati, vse, kar jim omogoča - elek- glavna ovira pri tem pa je tronsko pošto, internet... In strah oz. predsodek. To še drugi razlog: v vsakdanjem zlasti velja v primerih, ko življenju vse pogosteje nale- seznam spletnih jiaslovov, bom uporabljal. Ko se ju kas- na katerih lahko najdejo zanimive vsebine." niso deležni spodbude iz do- informacij mačega okolja. Marsikdo v na spletni strani. Brez raču-družini obvlada ravnanje z računalnikom in bi lahko na- učil to tudi svojega očeta ali dedka, vendar nima potrplje- nalnika in znanja pa ni mož-rio do teh informacij." Kdo prevladuje med tečajniki? Ali jim svetujete tudi pri nabavi računalnika in ostale opreme? "Najprej jim povemo, da za to, kolikor bodo uporabljali računalnik, ne potrebujejo novega ali zelo dragega raču- njih po svetu. neje naučijo uporabljati, veliko presedijo pred raomalni-kom in brskajo po spletnih straneh, ni pa nevarnosti, da bi postali zasvojeni. Po elektronski pošti se zelo veliko dopisujejo, navdušujejo pa jih tudi informacije o potova- M Zavarovanje dolgotrajno nego domu, ki jo je deležno že blizu pet tisoč starejših. In kaj načrtujejo pri varstvu starejših v obdobju 2006 - 2010? Veliko pozornost bodo namenili ljudem, ki zaradi starostnih in zdravstvenih težav potrebujejo pomoč drugih. Po podatkih ministrstva bo v Sloveniji dolgotrajno nego potrebovalo približno 40 tisoč ljudi, pri tem Cveto Zaplotnik za starejše v zadnjih štirih le- mov za starejše s skupno pa se bo treba odločiti, ali naj ....................................... tih in izhodišča za pripravo 866 mesti in podelili šest- bi denar za to zagotavljali iz Kranj - Ministrstvo za delo, strategije varstva starejših v najst koncesij za 1.755 ^^^ državnega proračuna ali v V Sloveniji naj bi dolgotrajno nego potrebovalo okoli 40 tisoč ljudi. družino in socialne zadeve je obdobju 2006 - 2010. v domovih, do konca pri- okviru socialnega zavarova- V zadnjih letih pri skrbi za Kot je dejal, se je doslej v hodnjega leta pa bo skupno nja. Skupina, ki je pripravila starejše doseglo dobre rezul- dodatno pokojninsko zava- število mest za starejše od študijo o možnosti uvedbe tate, še zlasti pri izvajanju rovanje vključilo več kot 65 let naraslo na 14.450. dolgotrajne nege, se zavze- pokojninske reforme in razvoju socialno varstvenih storitev, je dejal minister dr. Vlado Dimovski na Festivalu 400 tisoč zavarovancev oz. približno polovico zaposlenih, kar Slovenijo že uvršča med države z razvitim dru- Poleg tega so zgradili še pet ma za uvedbo zavarovanja, dnevnih centrov za starejše, dokončno odločitev o tem ga ministrstvo pa se je vključi- naj bi sprejeli po javni raz- lo tudi v prizadevanja za pravi. Po napovedi ministr- za tretje življenjsko obdobje, gim stebrom. Od leta 2000 gradnjo oskrbovanih stano- stva naj bi dolgotrajno nego kjer je upokojencem tudi so s proračunskim denar- vanj. Dobro se je razvila in začeli izvajati v drugi polovici predstavil dosežke pri skrbi jem zgradili pet novih do- razširila tudi pomoč na leta 2007. Ljubljana Vsi niso izpolnili obveznosti Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na oktobrski seji sprejel poročilo o sofinanciranju razvoja invalidskih podjetij v lanskem letu. Kot izhaja iz poročila, se je lani na razpis prijavila le dobra petina Invalidskih podjetij, zavod je sklenil pogodbe z 31 podjetji in jim dodelil skupno 319 milijonov tolarjev. Podjetja, ki so prejela podporo zavoda, so zaposlila 164 invalidov, od tega le dobro tretjino brezposelnih. Pogodbene obveznosti je v celoti izpolnilo 19 podjetij, med njimi je šest podjetij zaposlilo celo več invalidov, kot jih je moralo glede na prejeti denar. Upravni odbor je naročil službi zavoda, da s podjetji, ki še niso izpolnila obveznosti, sklene dodatek k pogodbi za izpolnitev obveznosti do konca leta, s podjetji, ki so zaposlila več invalidov, pa za dodelitev dodatnega denarja. CZ. Gorenjski upokojenec Priloga Gorenjskega glasa za sedanje in bodoče upokojence. svoj ih "V čem je poslanstvo društva upokojencev? V tem, da petdeset upokojencev spravi v hribe," je na nedavni podelitvi priznanj športnikom - upokojencem iz kranjskega društva slikovito pripomnil predsednik gorenjske pokrajinske zveze društev upokojencev Marjan Prinčič, ki pri dvainsedemdesetih letih še vedno veliko planinari in hodi na sprehode. Še več je "v gibanju" 68-letni Marjan Mihelčič, ta je letos že četrtič prejel priznanje za najboljšega športnika upokojenca v kranjskem društvu. "Ne morem mirovati," je dejal in tudi drugim upokojencem priporočil gibanje, še zlasti zmerno hojo in plavanje. V življenju ni nekih pravil, a nesporno velja, da je zmerno telesno naprezanje koristno za vse, tudi za upokojence. In ko sem se pogovarjal z dobitniki priznanj, ki se veliko posvečajo rekreaciji, ni nihče tarnal o bolezni, nasprotno: eden je celo priznal, da si je z gibanjem pozdravil hudo bolezen. Zakaj pišem vse to.^ Zato, ker dobri zgledi vlečejo in ker bo morda še kdo spremenil svoj življenjski slog posedanja in poležavanja, od katerega se "dela trebuh in pamet kisa"! C.Z. o? 8 UPOKOJENCI info@g-glas.si GORENJSKI GLAS Torek, 2. novembra 2004 V kranjskem društvu upokojencev so razglasili športnike leta, zlato medaljo je že četrtič dobil Marjan Mihelčič iz Kranja. Cveto Zaplotnik društva upokojencev Franci Šmajd se je zahvalil vodjem S tako skromnim vplivom bomo težko uresničili naše Kranj - "Leto je hitro mini- športnih sekcij in upokojen- zahteve po spremembi vdov-lo, to pa zato, ker nismo leža- cem - športnikom, ki so se ske pokojnine in zvišanju re-li na peči, ampak smo hodili, pri športnih dejavnostih veli- gresa - prihodnje leto na 85 Dobitniki zlate in srebrnih medalj: (od leve proti desni) Jana Mihelčič, Elza Ovsenar, Vera kolesarili, plavali, smučah, ko gibali in krepili zdravje, se tisoč tolarjev, leto kasneje na Bradaška, Marjan Prinčič, Nada Lampret, Marjan Mihelčič in Alojzij Kalan./mratina doki. kegljali, balinali, šahirali, pri družili in nabirali točke, pri 95 in leta 2007 na 105 tisoč tem pa zbirali točke, ki so od- tem pa jih je od 50 do 60 so- tolarjev." pohodnikih pa zlato Marjan krat pa je osvojil srebrno me- jinske zveze društev upoko- Po kulturnem programu, v Prinčič, srebrno Alojzij Ka- daljo. Ukvarja se z vsemi jencev za Gorenjsko, pravi: ločile, kdo bo prejel meda- delovalo tudi na regijskih Ije," je za uvod v podelitev tekmovanjih. Vinko Gobec, katerem so nastopili društve- lan in bronasto Silva Moj- športi, ki jih "negujejo" v priznanj športnikom leta v predsednik Zveze društev ni moški pevski zbor Petra strovič. Športnikom leta so društvu, z izjemo šaha in ko- Društvu upokojencev Kranj upokojencev Slovenije, je bil Liparja, folklorna skupina podelili 58 medalj, od tega lesarjenja. Planinari, hodi. Letos je bil na približno štiri- dejal dr. Zdravko Kaltnekar, tudi tokrat politično aktua- nakelskega društva in pevec eno zlato, šest srebrnih in 51 plava, igra tenis in namizni desetih pohodih in planin- - ki je tudi tokrat spretno vodil len. "Zmagovalci volitev so Frenk, je najlepše ostalo za bronastih. Zlato je dobil tenis, "uganja" zimske špor- skih izletih. 74-letni Alojzij "Četrtki so moji, to je dan za pohode in planinske ture." prireditev in v šali priznal: nam med volilno kampanjo konec, ko je vodja športnih Marjan Mihelčič, srebrno pa te, keglja, bil je že tudi na pla-"Hribi postajajo nam, upo- obljubljali hudiča in pol. sekcij Marjan Mihelčič raz- Alojzij Kalan, Nada Lampret, ninskih in turističnih odpra- Kalan iz Zgornje Besnice se vsak dan enkrat ali dvakrat kojencem, iz leta v leto višji. Upam, da bomo dobili vsaj glasil rezultate tekmovanja Jana Mihelčič, Elza Ovsenar, vah v Južni Ameriki, Avstra- povzpne na 706 metrovviso- Kriška gora je že Storžič." A pol hudiča," je dejal in pri- za športnika leta in še pose- Še preden so razglasili rezultate točkovanja, ki poteka po znal razočaranje nad izidi letošnjih volitev. "Računal bej pri pohodnikih in planincih. Pri planincih je zlato Vera Bradaška in Marjan Prinčič. liji. Novi Zelandiji, v Afriki in ki Rovnik, rad pa se pridruži na Kitajskem. Vsak dan v 68-letni Marjan Mihelčič povprečju tri ure nameni re- tudi upokojencem na pohodih in izletih v hribe. "Bil posebnem pravilniku, in raz- sem, da bomo upokojenci iz- medaljo dobil Alojzij Kalan, iz Kranja je tokrat že četrtič kreaciji in se dobro počuti. sem že zelo bolan, gibanje delili medalje, so dobili bese- volili sedem ali osem poslan- srebrno Marija Jenkole in postal športnik leta kranjske- Marjan Prinčič iz Kranja, si- me je pozdravilo," je povedal do funkcionarji. Predsednik cev DeSUS-a, pa smole štiri. bronasto Marjan Prinčič, pri ga društva upokojencev, en- cer tudi predsednik Pokra- Alojzij. Živahno na balinišču Kosilo po cevki Društvo upokojencev Kamnik je med večjimi in bolj dejavnimi v občini Balinanje na društvenem balinišču je zelo priljubljeno. Jasna Paladin društvenimi prostori živah- ki redno vsako leto obiskuje ....................................... no skoraj vsako popoldne, Kamnik - Društvo deluje že saj imajo lastno balinišče, ki bolne in ostarele člane ter jubilante. Predstavniki društva 57 let, s pestrim programom je tako središče vsakodnev- se z društvenim praporom različnih dejavnosti pa jesen nega dogajanja. Da pa ne življenja lepša približno ostane le pri aktivnostih pred poslovijo tudi od vseh svojih umrlih članov in članic. Kul- 3300 članom. Po besedah domačim pragom, znajo po- turna sekcija skrbi za kul- dolgoletnega predsednika skrbeti z zelo priljubljenimi turno-zabavne popoldneve, Staneta Simšiča vedno po- avtobusnimi izleti po vsej ki jih v društvenem gostišču skušajo upoštevati želje članov, med katerimi so Sloveniji. Doslej so pripravili pripravijo enkrat mesečno, tudi štiri izlete s posebnim Zelo aktiven je mešani pev- zelo priljubljeni organizirani vlakom, ta jih je prišel iskat v ski zbor, pri nastopih pa se sprehodi, planinske ture in Kamnik in jih odpeljal na jim pogosto pridruži tudi pohodi s PD Kamnik in kole- Štajersko, Dolenjsko in Gori- priznana folklorna skupina, sarski izleti. Šport ima v ško. Zelo radi obiskujejo tudi ki deluje v okviru društva, društvu posebno mesto, kar druge upokojence, zato ne Kako dobro se člani počutijo dokazuje tudi vrsta pokalov, manjkajo na nobenem upo- v medsebojni družbi, kažejo ki so jih dani osvojili na bali- kojenskem srečanju. V druš- tudi skupne počitnice, ki jih narskih, kegljaških ali strel- tvu je zelo dejavna tudi t.i. vsako pomlad in jesen pre- skih tekmovanjih. Prav ba- ženska sekcija in pa komisija linanje je krivo, da je pred za humanitarno dejavnost, življajo v Izoli ali v slovenskih zdraviliščih. Kadar ljudje zaradi bolezni ne morejo normalno zaužiti hrane, jim v bolnišnicah in v domovih starostnikov pomagajo s sondo. Danica Zavrl Žlebir hrane, zdravnik odredi, da mo za tak način hranjenja se prehranjujejo s pomočjo dobro spasir^ti (zmiksati) in Potoče - Za zavode predstav- sonde. Gre denimo za pri- Ija to precejšnje materialno breme. Problem sedaj rešujejo s pomočjo Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, mere, ko ljudje po možganskih kapeh nimajo več poži-ralnega refleksa. V takih primerih bolnikom vstavimo jim jo takšno dajemo pri treh ali štirih dnevnih obrokih. Z njo pa običajno ne dobijo vseh potrebnih hranilnih snovi, zato jo dopolnju- nas pa tokrat zanima, za kak- sondo skozi, in nos in poži- jemo še z dodatnimi pri- šen način hranjenja pravzaprav gre. Več o tem nam je povedala Marinka Čebulj, glavna sestra v Domu starej -ših občanov Preddvor. "Ka- ralnik v želodec ali pa jim v bolnišnici cevko skozi kožo speljejo v želodec in jim prek nje dovajamo hrano. Z dnevnimi obroki moramo pravki v obliki tekoče prehrane, ki jo dobijo pri ostalih dveh dnevnih obrokih. Na tak način bolniki dobivajo bodisi standardno bodisi di- dar naši stanovalci zaradi poskrbeti, da ljudje dobijo etno hrano. Nekatere stano- različnih bolezenskih stanj ne morejo normalno zaužiti vse potrebne hranilne snovi. Vsakodnevno hrano mora- Marinka Čebulj valce pa hranimo izključno s temi pripravki in v takem primeru dobi bolnik s tako imenovano enteralno prehrano dve ali tri steklenice omenjenega pripravka dnevno. Trenutno 6 od 189 stanovalcev našega doma dobiva takšno prehrano in bi bili brez nje življenjsko ogroženi. To hranjenje izvajajo medicinski tehniki, ki s posebno brizgo počasi potiskajo hrano skozi cevko, kar je tudi ža osebje precejšnja časovna obremenitev." Ljudje, ki jih hranijo s sondo, so večinoma vezani na posteljo, tudi na invalidskem vozičku jim je mogoče tako dajati hrano. V preddvorskem domu so letos s pomočjo sonde hranili 12 ljudi, Marinka Čebulj pa pove, da so nekateri med njimi pozneje spet začeli normalno jesti. m GORENJSKI GLAS Torek, 2. novembra 2004 UPOKOJENCI info(g)g-glas.si 9 Politika ga še vedno zanima Ivan Kapel, nekdanji predsednik tržiške občinske skupščine in izvršnega sveta, je štiri leta upokojen, a tudi zdaj ga politika še zmeraj zanima. Cveto Zaplotnik Tržič - Ko je leta 1990 končal štiriletni mandat predsednika občinske skupščine, prej pa je bil štiri leta tudi predsednik izvršnega sveta, je ugotovil, da bo zanj najbolje, če se umakne iz politike. Tedaj je marsikoga presenetil s svojo odločitvijo. Postal je samostojni podjetnik in se začel ukvarjati z gojenjem gob, zlasti šampinjonov, ter z distribucijo podlog za gojenje. Deset let, vse do upokojitve leta 2000, je v Ziganji vasi gojil gobe, vsak mesec jih je pridelal približno dve toni, prodajal pa jih je predvsem pizzerijam. Ivan je po izobrazbi kemik. Petnajst let je delal v BPT-ju, v bombažni predilnici in tkalnici, pet let je bil v podjetju tudi vodja tozda - temeljne organizacije združenega dela. S tega položaja je odšel za predsednika občinskega sindikalnega sveta in Ivan Kapel nato za osem let na občino, najprej za "izvršnika" in nato padal, ali se posipal s pepe- nih demokratov in v tržiškem društvu upokojencev, drugi mandat je tudi član tržiškega občinskega sveta. Kot svetnika ga marsikaj moti, med drugim tudi to. da sta bili letos doslej samo dve seji sveta, da ima občinski svet le eno komisijo in da marsikaj tega, kar je ustaljena oblika dela v drugih gorenjskih občinah, v tržišld ne velja. "Ne morem iz svoje kože, politiko še vedno rad spremljam," pravi in dodaja: "Rezultat letošnjih volitev za poslance državnega zbora me je nekoliko presenetil, nič pa ni narobe, če še kdo drug poskusi z oblastjo." In kaj ga še moti.^ To, da v družbi nastaja visoki sloj in da vse pogosteje naleti na napis - zasebna lastnina - ni prehoda, prepovedano parkiranje... Ivan nabira tudi gobe, najraje tiste, ki jih domači radi jedo, in največ na območju Loma in Doline. Z letošnjo gobarsko sezono se ne pohvali, pravi, da je bila bolj sla-Ko se je Ivan pred štirimi ba. V okviru društva upoko- še za predsednika občinske lom, kot so se nekateri moji leti upokojil, je prve mesece jencev se udeležuje občasnih skupščine. nekdanji politični somišlje- zelo užival, potem je nastopi- srečanj nekdanjih tržiških V času političnih in gospo- niki. Nekaterih stvari tedaj la krajša kriza, zdaj ima kot direktorjev in politikov, kot darskih sprememb se je nisem razumel in jih še da- številni drugi upokojenci veli- ribič poskuša srečo le še na umaknil iz politike, ob tem nes ne morem. Na primer: ko dela. Dela pri hiši, rad morju, v sladkih vodah pa ne pa poudarja: "Nikoli se ni- ko je v tistih časih "padel" za- ustvarja iz lesa ali kovine, se več. Poletni "dopust" preživ- sem sramoval svojega poli- kon o delovnih razmerjih, so ukvarja z vnuki, od katerih Ija ob morju na Hrvaškem, tičnega delovanja, se distan- temu najbolj ploskali prav ti- enega vozi tudi v vrtec, akti- ciral od politike, ki sem ji pri- sti, ki jih je najbolj ščitil." ven je v Združeni listi sodal- kjer ima počitniško prikolico in čolniček. Škofja Loka Prihodnje leto srečanje v Škofji Loki Letos je bilo gorenjsko srečanje upokojencev v Kranjski Škofja Loka V dveh tednih na štirih tekmovanjih 0 Balinarke škofjeloškega društva upokojencev so v dveh Gori, prihodnje leto bo v Škofji Loki. Kot je povedala pred- tednih nastopile na štirih tekmovanjih. Na državnem prven- sednika škofjeloškega društva Mana Veble, bo srečanje že stvu v Solkanu so osvojile drugo mesto, prav tako pa tudi na po tradiciji prvi četrtek v septembru, verjetno pa bo na gra- turnirju na Jeseriicah. Na medobčinskih igrah so nastopile s du. Tiste, ki iz kakršnihkoli razlogov ne bodo mogli sami na tremi ekipami in med trinajstimi ekipami zasedle tretje, če- grad, bodo tja peljali. V društvu se bodo potrudili, da bo trto in sedmo mesto. Na tekmi v Podnartu so bile druge srečanje prav tako prijetno, kot je bilo letošnje. CZ. med petimi ekipami. CZ. PREjEU SMO Pismo IZ Mošenj Ob prebiranju Gorenjskega glasa v torek, 5. oktobra, sem z veseljem ugotovil da je kar nekaj strani namenjenih upokojencem. Prav je, da bralci vašega časopisa vedo, kaj upokojenci delamo in kako živimo. Kako živimo, je odvisno od več dejavnikov. Seveda je višina pokojnine ena poglavitnih za normalno preživetje posameznika, so pa še druge pomembne stvari, predvsem zdravje, fizična in umska aktivnost. Še zlasti bolj osamljenim veliko pomeni druženje s prijatelji. Za tako druženje pa poskrbijo naša društva upokojencev s številnimi sekcijami. Društvo upokojencev Brezje - Mošnje - Ljubno združuje v štirih krajevnih skupnostih 500 äanov, od tega kar 329 žensk in 171 moških. Največ Članov premore KS Ljubno -180, Brezje 279, Mošnje 73 in Otok }2, nekaj pa jih je tudi iz okoliških krajev. Več kot polovica (zGy^jih plačuje tudi prispevek samopomoči. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2989 in je s svojim aktivnim delom pritegnilo v đanstvo blizu 80 odstotkov upokojencev iz omenjenih krajevnih skupnosti. Najbolj zagnani in kondicijsko aktivni so delavni v raznih sekcijah, kot so kegljanje, kolesarjenje, smučanje, plavanje in drugo, društvo ima tudi mešani pevski zbor. Skrbi tudi za zdravje äanov, redno mesečno organizira merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi. Ob novem letu vedno obiščejo bolne na domu in v domovih starostnikov. Najstarejša đanica društva Helena Pristavecje že v 99. letu inje še vedno čila in zdrava ter zna poskrbeti za dobro voljo v domu starostnikov dr. Janka Benedika v Radovljici. V društvu najbolj izstopa odbor za pripravo izletov. Na vsakem izletu odkrivamo nove kraje in sklepamo prijateljstva. S tem hočemo nadoknaditi zamujeno oz. čas, ko ni bilo možnosti za izlete ali za druge dejavnosti. Generacija upokojencev, ki je prekoračila sedmi križ, je bila najbolj aktivna mlada delovna sila po drugi svetovni vojni. Takrat nismo poznali prostih sobot, nedelje so bile namenjene različnim udarniškim delom. Bila je to obnova porušene domovine, čas odrekanja, ki ga nam ni bilo žal. Samo daje bilo konec vojne, konec trpljenja in strahu! Tudi danes ni vse tako, kot bi si želeli, pa vendar najdemo čas, da se družimo, obujamo spomine in odkrivamo našo lepo Slovenijo, kije prvič v zgodovini postala samostojna in tudi enakopravna äanica evropske družine. O tem so naši predniki lahko le sanjali, mi pa smo generacija, kije dočakala tudi to. Ciril Zupan, Mošnje 24 Škofja Loka Ločanke druge, jeseničani tretji Društvo upokojencev Škofja Loka je ob koncu septembra s pomočjo domačega strelskega društva pripravilo državno prvenstvo upokojencev v streljanju z zračno puško. Med petimi ženskimi ekipami je zmagala DU Vrbje - Žalec pred DU Škofja Loka (Ivanka Prezelj, Julija Jenko, Nevenka Man-dič), posamično pa je bila od škofjeloških strelk najboljša Ivanka Prezelj s petim mestom. Med trinajstimi moškimi je prvo mesto osvojila ekipa DU Grosuplje, Jesenice (Pavel Je-zeršek, Franci Bizjak, Janez Bohinc, Slavko Rabič) so bili tretje in Škofja Loka (Pavle Jereb, Karel Kastelle, Henrik Pe-ternel, Adi Kočar) peta. Od gorenjskih strelcev so bili najboljši Pavel Jezeršek, Karel Kastelle in Pavle Jereb, ki so se razvrstili od petega do sedmega mesta. CZ. Milenca Stare ŠTEFINI SPOMINI NA ZGODNJE OTROŠTVO delo se je, kot da bi jo- od dežja in solz v bolečini, Vendar tega nikakor ni oči- jami in rjuhami in ležišče je se jih ni bala, pa še strica gotovo ni opazila, saj je ime- kalo tudi nebo skupaj katero je tisti trenutek sku- tala mami, ki je bila v tem bilo pripravljeno. Pavleta ni bilo. S tem pa ni la druge skrbi... z mamo in kasneje še paj z njo občutila tudi mala trenutku popolnoma skruše- Štefi se je utrujena od pre- bilo strahu glede prepirov in Po treh tednih pa so v ste- s Štefi, ki se ji je pridružila v Štefi, in jo prosila še za eno na. Tam sta obstali, na cesti. . stanega privila k mami in ji popivanja. Sicer pa je bila Iji našli mrtvo kačo ... Saj je svoji otroški zmedenosti. " Kako so lahko Ij udje prenočišče ali podaljšanje - Dež je padal, pa ju ni niti govorila, kako dobri da so prepuščena bolj sama sebi in samo slepec, so se pogovarjale toliko, da si najde kaj dru- motil. Le jokali sta... Nato sta ljudje, ker so jima ponudili svoji iznajdljivosti kot kme- li med seboj... Strah pa je bil taki?" ji ni šlo v glavo. Stala je gega ... "Ja, na to bi pač mo- se objeli in skupaj odšli do prenočišče ... Nekoliko po- tom, kjer sta prenočevali. tedaj le prevelik! tam in nemočno opazovala rali misliti preje! Sploh pa v dogajanje. vašem stanju in z otrokom! bližnje kmetije, kjer je mama sem in tja vzela mle- mirjena je zaspala. Mama pa Tam niso imeli otrok, tako Kmalu po tem dogodku se ni mogla spati. Ne prvo noč da tudi družbe ni imela pra- je Štefi nekega dne vrnila iz Na vratih se je za nekaj tre- No, kje pa je sedaj vaš part- ko ali jajca - mogoče ju vza- in tudi naslednje ne. Tam sta ve. Mama je bila z njimi do- šole, tokrat tudi ona ne več nutkov pojavila gospodinja. ner,. ki je vedno tako pogu- mejo pod streho. prenočevali tri tedne. Dolge govorjena, da jo pošljejo v tako vesela, razigrana kot ne- 'Teh prepirov nočemo več men.^!" je še naprej vpila go-poslušati, je le preveč za našo spodinja. In res se je tam mama po- tedne za mamo, ki je hodila šolo, kako pa naj se uredi, kdaj, saj je prav dobro občuti- družino!" je vpila. govarjala z njimi dolgo v noč. Saj res, kje pa je stric Pav- Nazadnje pa so ji ponudili zjutraj neprespana v dokaj visoki nosečnosti v službo. počeše ali umije ... pa že ni la nekam čudne poglede svo-bila več njihova skrb ... in jih sošolcev, ki so jo spraše- "Sicer pa smo se zmenili le.^ Mogoče pa le ... Vendar, prenočišče v hlevu poleg živi- Delala je v proizvodnji, kjer tudi potrudili se niso. Le za- vali: "Ha, kje pa ti spiš? Ne- in podpisali le za pol leta." kakor je lahko razbrala mala ne. Tam je bil zapuščen svi- Njena mami se je še z za- Stefi, je bil prav on glavni njak - prašičev že dolgo niso ni imela lahkega dela ... Štefi se takrat niti ni zdelo kaj, saj so jima že tako ali tako dali prenočišče v hlevu kaj sena imaš še na sebi, ha, ha..." dnjim možnim upanjem vzrok njime žalosti in nasta- imeli. Tja so nasuli steljo: tako zelo hudo ... Živali je ... Vendar mama tega, kakš- obrnila k njej - premočena le situacije. listja in slame, pokrili z ode- imela rada že od malega in na je hodila Štefi v šolo, prav Nadaljevanje prihodnjič 10 UPOKOJENCI info@g-glas.si GORENJSKI GLAS Torek, 2. novembra 2004 pisano na kožo Viktor Debelak je po vsej Poljanski dolini in širše že pol stoletja znan kot dober fotograf. Boštjan Bogataj detje je slikal praktično čisto ..............................................................................vse. Pogrebe in poroke, v šo- Gorenja vas - Ze kot mlad lah in tovarnah, poroke, bir-fant je Viktor moral pomaga- me in rojstva - to so bila doti očetu Matiji, ki je bil brez mena Viktorja Debelaka. V desne roke. Pri petnajstih le- zgodnjih 60-tih letih prejš-tih je že slikal poroke. "Oh, njega stoletja so prišli slabi kako so mi nagajali. A sem časi za obrtnike. Viktorju so jim kar rekel, da jih ne bom slikal in bom odšel. Potem odmerili tako velike davke, da je obrt odjavil in se zapo-so mi celo pomagali," se za- slil v Škofji Loki, Dolgo brez četkov spominja fotograf, ki fotografiranja ni zmogel. Že ga po dobrem delu pozna ve- čez dve leti je prijavil popol- liko generacij. dansko obrt, v Gorenji vasi V fotografske vode se je pa tudi studio. V studiu še podal bolj po naključju. Med danes, kljub častitljivim 79- vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, zato je bil po tim letom, slika portrete. Danes ima seveda sodo-njej povsem brez pravic. "Fo- ben, polaroiden fotoaparat, tografiranja sem se lotil zara- spominja pa se še slikanja z nega, na kasete in film. To je di preživetja. Največji pro- mehom. "To je bil kar zaple- bil prvi izmed mnogih apara-blem je bil, ker nisem imel ten postopek, ki ga ni znal tov, še vse ima lepo shranje- dote. Zdi se, da jih Viktor ve-fotoaparata, oče pa mi ga ni vsak. Z roko sem moral po- ne v svojem studiu. In prav liko ve, a o tem ne želi govo- Viktor Debelak z enim od starejših fotoaparatov v svojem foto studiu v Gorenji vasi. Gorenja vas. Iz vsega tega so nastale tudi zanimive anek- hotel dati," pravi Viktor, ki je kriti objektiv in nato odvisno vsi še delujejo! riti za časopis. "No, dvakrat. moral kmalu spet v vojsko. od svetlobe osvetliti ploščo za Tam je zbolel in se praktično nikoli več ni pozdravil. Leta tri do petnajst selomd. To so bili veliki in tudi zelo redki Lani je Viktor uradno praz- trikrat so mi aparat ukradli, noval petdeset let dela v foto- prav tolikokrat tudi uničili. V grafskem poklicu, a se ob vsem tem času sem najraje 1953 je na Hotavljah odprl fo- fotoaparati," z žarom v očeh tem le zasmeji, saj slika fotografiral otroke. Naj se jo-tografski studio. Dela je bilo razlaga Viktor. Dolgo časa ga praktično že vse življenje. Od kajo ali smejejo, toda takšni veliko, že čez leto dni pa se je je iskal in kupoval, nato pa je malih nog je tudi lovec, še preselil v Gorenjo vas. Dese- v Brebovnici našel spodob- vedno je član Lovske družine so!" še pravi fotograf Viktor Debelak. Peter bo smučal Mag. Peter Kunstelj, ki je med gorenjskimi kmeti in kmetijskimi strokovnjaki dobro poznan, se je upokojil, sodelavci so mu kot ljubitelju smučanja ob slovesu podarili smučarske karte. cvfio Zaplotnik prvi dan "okuša" upokojen- bom kolesaril, hodil v hribe bo za kontrolo mlečnosti ....................................... sko življenje. Medtem ko in smučal in če me bodo v krav, rodovništvo in odbiro Spodnje Gorje - 62-letni marsikomu prehod iz zapo- zavodu še kaj potrebovali, živali za pleme. Odločil se je mag. Peter Kunstelj je v pet- slitve v upokojitev pomeni jim bom tudi priskočil na po- za delo v zavodu in tu je, vse- ek v kranjskem kmetijsko tudi močan stres, Peter že ve, moč. Da res ne bom mogel skozi kot vodja te službe. gozdarskem zavodu dokončal še zadnje službene obvez- kaj vse bo počel zdaj, ko mu ni treba več v službo. "Pri poležavati, so poskrbeli tudi vztrajal do upokojitve. Vmes sodelavci, ki so mi ob upoko- se je zgodilo marsikaj: Peter nosti kot vodja oddelka za ži- hiši je vedno dovolj dela, po- jitvi poklonili smučarske kar- je postal magister, spremenil vinorejo, danes, v torek, že magal bom hčerki, veliko te za smučanje na Voglu, Kr- se je način kontrole, povečal vavcu, Rogli, Kranjski Gori, se je obseg kontrolne sliižbe Pohorju-in Kobli." (na začetku je bil sam, danes Peter izhaja s kmetije na je osemnajst zaposlenih) in Bohinjski Beli, že sedemintrideseto leto živi v Spodnjih Gorjah, še vedno pa se vrača gorenjska govedoreja je neizmerno napredovala. Povprečna mlečnost krav v A kon- tudi domov, kjer kmetuje troli na Gorenjskem je bila njegov brat. Po končanem leta 1975 3.171 kilogramov šolanju na jeseniški gimna- mleka in je za 50 kilogramov ziji je na tedanji agronomski zaostajala za slovenskim fakulteti v Ljubljani študiral povprečjem, lani je gorenjsko povprečje znašalo 6.249 kilogramov in je bilo več kot za šeststo litrov večje od slovenskega. "Gorenjska je po agronomijo - smer živinorejo. Diplomiral je na svoj rojstni dan leta 1965, pol leta je delal v Kmetijski zadrugi Radovljica, na posestvu Polj- mlečnosti na prvem mestu če, po odsluženju vojaškega med vsemi pokrajinami in roka sta se mu ponujali dve tudi pri vseh pasmah, razen možnosti za zaposlitev: me- pri lisasti", pove Peter, očitno sto svetovalca za pašo na Zgornjem Gorenjskem ali zadovoljen, da so rejci znali dobro izkoristiti strokovno Mag. Peter Kunstelj služba v kranjskem živino- delo in da so tudi podatki, rejsko veterinarskem zavo- pridobljeni s kontrolo, pridu, kjer so v skladu z zakono- spevah k napredku prireje dajo morali organizirati služ- mleka na Gorenjskem. NA POHODE, IZLETE - IN ŠE KAM Društvo upokojencev (DU) Cerklje vabi v torek, 9. novembra, na zadnji pohod v letošnji sezoni, tokrat se bodo podali v Prenje, zbor bo ob 9. uri pred stavbo AMD. Jutri, v sredo, bodo začeli s telovadbo, ki bo v župnijski dvorani vsako sredo ob 18. uri. Vsak ponedeljek od 18. do 19. ure bo pri Ivanu Kropivhiku na Zgornjem Brniku krožek ročnih del, prvič bo v ponedeljek, 8. novembra. Od 24. novembra do i. decembra organizirajo letovanje v Izoli, na voljo je še nekaj prostih mest, informacije na teL št. 031/813-106. DU Preddvor bo v soboto, 6. novembra, pripravilo pohod na Lovrenca, odhod izpred društvene pisarne v Preddvoru ob 8. uri ali od Va-škarja v Bašlju ob 9. uri. V sredo, 10. novembra, bo v gostilni Štorovje na Selu pri Stični martinovanje, prijave zbirajo poverjeniki ali v društvu, z Bele bo avtobus odpeljal ob 12.15 iz Preddvora ob 12.30. Vsak delovni torek od 18. do 20. ure so v društvenih prostorih srečanja ob ročnih delih. DU Dovje Mojstrana vabi v četrtek, 11. novembra, na martinovanje v Belo krajino, avtobusa bosta izpred trgovine Mercator v Mojstrani odpeljala ob 7.30. V petek, 26. novembra, ob 19. uri bo v dvorani kulturnega doma Jaka Rabič na Dovjem literarni večer z naslovom Ubrane misli. Sodelovali bodo pisci Literarnega kluba upokojencev Slovenije od Rateč do Rodin. V četrtek, 2. decembra, bo Miklavžev izlet v Lenti na Madžarskem, prijave sprejemajo v klubu in Marjan Olip do zasedbe avtobusa, na pot bo odpeljal ob 2.30 izpred Mercatorjeve trgovine. DU Kranj organizira v četrtek, 4. novembra, pohodniški izlet Bajnof -Trška gora - Hmeljnik, prijave z vplačili sprejemajo do zasedenosti avtobusa oz. samo še danes in jutri do 12. ure, avtobus pa bo odpeljal na pot ob 7. uri izpred hotela Greina. V torek, 9. novembra, bo martinovanje na Goričkem (odhod avtobusa ob 7. uri izpred Greine), v sredo, 10, novembra, kopanje v Termah Zreče in martinovanje (odhod ob 7. uri izpred Greine), v soboto, 13. novembra, z začetkom ob i6. uri pa bo martinovanje še v društvenih prostorih v Kranju. V četrtek, 11. novembra, bo planinski izlet Podgorje - Kojnik - Rižana, v torek, 16. novembra, turistični izlet v neznano, v četrtek, 18. novembra, pohodniški izlet v neznano, in v četrtek, 25. novembra, še planinski izlet Dražgoše - Vodiška planina - Jamnik. DU Tržič vabi v soboto, 6. novembra, na martinovanje na Štajerskem, v četrtek, 11. novembra, na izlet v neznano z martinovanjem in v četrtek, 25. novembra, na nakupovalni izlet v Palmanovo. DU Komenda vabi 13. novembra na martinovanje v Prekmurju in na Goričkem. Odhod avtobusov iz Komende, Most in Križa bo ob 6.30. Prijave sprejemajo do zasedenosti poverjeniki društva ali vodja izletov Marija Špehonja na tel. št, 8341-529. DU Naklo vabi v torek, 9. novembra, na martinovanje na Studenec, odhod avtobusa iz Naklega ob 7. uri. Pohodniška sekcija vabi 8, novembra na pohod na Možjanco in Štefanjo goro (zbor ob 13. uri pred kulturnim domom v Naklem) in 22. novembra na Sv. Lovrenca nad Bašljem (zbor ob 13. uri v Naklem). » DU Žabnica - Bitnje vabi jutri, z odhodom ob 7.30 z avtobusnih postaj na zadnji letošnji turistični izlet v neznano. Tudi pohodna sekcija vabi na pohod v neznano, pohod bo v sredo, 17. novembra, z odhodom avtobusa ob 8. uri s Sv. Duha. Avtobus bo ustavljal na vseh postajah do Labor, hoje bo približno štiri ure, prijave zbirajo do petka, 12. novembra, na tel. št. 23 12 288. V četrtek, 11. novembra, bo v gostilni Kapušin v Beli krajini martinovanje. Avtobus bo odpeljal na pot ob 11. uri z običajnih avtobusnih postaj, vplačila pa sprejemajo še danes in jutri. DU Škofja Loka združen z martinova- un DU Šenčur / Izletniška sekcija v^bi člane v soboto, 6. novembra, na martinovanje na Dolenjsko. Prijave z vplačili sprejemajo poverjeniki, v sredo od 17. do 18. ure pa tudi v društvenih prostorih (teL št. 25ii 022). S jorek. 2. novembra 2004 REKREACIJA / alenka.brun@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 11. STRAN V VeČino med njimi je med hip hop pripeljala želja po druženju in spoznavanju plesnih korakov, o katerih njihovi otroci tako radi razpravljajo. Potem je spoznavanje plesa preraslo v rekreacijo. Udeležijo se celo kakega resnega tekmovanja. Ob sredah zvečer je termin, ki ga - če se le da, hip hop mame pet do dveh nikoli ne izpustijo. Najdete jih v telovadnici osnovne šole na Kledu. Povprašali smo jih, kako so se znašle v skupini Pet do dveh, ki jo vodi Miha Krušič, kaj jih vleče nazaj na vajo in kako pravzaprav gledajo na hip hop. Je to za i^ih resna rekreacija ali bolj zabava? Ugotovili smo, daje v njih veliko športnega duha, plesne nadarjenosti in želje po učenju novega, še vedno pa gojijo otroka v sebi. Veliko je takih, ki jim sreda zvečer pomeni uro in pol miganja, nekatere pa poleg hip hopa hodijo še na druge plesne tečaje, gojijo različne športe, drugačno rekreacijo ter obiskujejo Številne aerobne vadbe. Erika Marolt iz Radovljice: "Zame Je ples pri skupini absolutno rekreacija, ker druge rekreacije ne gojim. Sedaj teče že tretje leto, kar sem pri hip hop mamah. Za skupino sem izvedela od otrok. Pravzaprav ne čisto. S koreografom Mihom Krušičem smo spremljali otroke na svetovno prvenstvo v Bremen. To je bilo pred dvema letoma. Tam smo bile mame zelo pokroviteljske do otrok, češ kako naj plešejo in Miha je dobil idejo, da 'ko smo tako pametne in vse znamo', naj same poizkusimo. Pa smo." f^.'/- ....... it* V/' Ki T;, / - » - ' ■ - , Mojca Ogriz iz Podhoma: "Pri hip hop mamah sodelujem že od samega začetka. Lahko rečem, da mi je to prišlo na neki način na misel, ko je bila moja hči prvič svetovna prvakinja, ko je bila Še pionirka. Na tistem svetovnem prvenstvu je bila tudi Januša in takrat sva razmišljali, da bi morda naredili kaj v tej smeri, da vidimo, kako zadeva gre, se odvija, kakšen je način treniranja. Vprašale smo Miha, kaj si misli, ali bi nas prevzel, treniral. Vaje imamo enkrat tedensko, po potrebi večkrat. Sedaj je postal naš hip hop tudi malce tekmovalen. S prvo koreografijo, ki smo jo naštudirale pred leti, smo se predstavile otrokom na državnem prvenstvu v Radovljici. Za njih je bilo to popolno presenečenje, ki je uspelo, in požele smo velik aplavz. Meni je trening s Pet do dveh zelo dobra rekreacija, vendar se re- kreiram tudi drugje. Obiskujem še jazz in aerobiko. Nekaj časa sem hodila celo na trebušni ples, potem je pa to sovpadlo s hip hop vajami in sem se odločila za hip hop." I Ar Marta Baje iz Lesc: "V skupino sem prišla pred dvema letoma, da bi se naučila dobro plesati hip hop in bi to potem uporabila na moji uri športne vzgoje. Srednješolke sem želela animirati in moram priznati, da mi je kar uspelo. Miha vidim kot čudovitega koreografa in njegov trenerski pristop je krasen. Tako sem od njega povzela nekaj idej, razmišljanj, kako pristopiti do srednješolcev. Letos smo na Srednji šoli Jesenice naredili že malo skupino v hip hopu, drugo leto, ko dobimo še vzgojiteljski program, pa mi bo obvladanje učenja plesne tehnike hip hopa prišlo še dodatno prav. Skratka, plesna skupina je zelo zaživela. Od začetka mi je bil hip hop v skupini Pet do dveh bolj ljubiteljski in rekreativen. Sedaj, ko smo se pripravljali na svetovno prvenstvo, je postala celotna zadeva resnejša. Treniranje je postalo večkratno. Sama sem precej aktivna športnica, pazim, da sem kondicijsko pripravljena, in moram priznati, daje bilo zelo naporno. Vendar tako prvenstvo zahteva dobro telesno pripravo, ker brez tega potem plesna izvedba ni kakovostna. No, vložen trud pa se je obrestoval." Tatjana Soklič iz Bodešč: "K hip hop mamam sem prišla dva meseca kasneje kot druge. Zvedela pa sem zanje preko hčerke. S treningi sem zelo zadovoljna, saj sem se prej aktivno ukvarjala s tekom na smučeh in mi je sedaj tega pri treh otrocih v manjkalo. Ce se le da, potem pridem vsakič. V prvi vrsti mi predstavlja hip hop rekreacijo, čeprav sem občasno v Ribnem v šoli poučevala športni krožek." Martina Kleindienst z Bleda: "To ni moja edina rekreacija. Ukvarjam se Še s tenisom. Za hip hop mame pa sem izvedela tako kot druge - spotoma, ko so otroci domov prinesli položnico. Pri Pet do dveh plešem že od začetka in sem zelo zadovoljna s celotno zadevo. Priznam, da je vsakič učenje težje, ples težji, vsakič nas Miha bolj "zavozla" (smeh)." Nuša Kokalj z Bleda: "Sedaj sem tu že tretje leto. Začela sem enako kot vse ostale, kot mame otrok, ki plešejo. Druženje je fino, rekreacija dobra. Poleg tega pa se ukvarjam še s konjeniškim športom. Hm. Če bi recimo hčerka hodila na plavanje namesto na hip hop in bi bila tam kakšna skupina mam, dvomim, da bi se tja prijavila s tako vnemo ali zanimanjem kot na hip hop. Pa še rado me zebe." Marjana Markelj iz Gorij: "Sedaj imajo hip hop mame še drugo skupino in jaz sem članica druge, mlajše skupine. Tako sem tu komaj leto dni. Za hip hop mame pa sem izvedela od ene mame iz Pet do dveh. S treningi sem zelo zadovoljna, obiskujem pa še jazz. Treniraš, ponavljaš in spet treniraš - zabava in dobra rekreacija." Alenka Brun, foto: Tina Doki •»i ' - • s*' I .. / ,; . , ^ v ^ t.' '"t, Pred časom so hip hop mame Pet do dveh dosegle drugo mesto v Bremnu na svetovnem prvenstvu v hip hopu v svoji kategoriji. Med osmimi skupinami so navdušile z Labodjim jezerom. Fitnes konvencija uspela Maribor - Mariborsko društvo Bodifit in Sokol sta organizirala tridnevno mednarodno fit- v nes konvencijo. Športna prireditev je potekala od 29. do 31. oktobra 2004 v Mariboru v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja in v dvorani Štuk. Že šesta tovrstna prireditev je bila razdeljena na tri glavne segmente: izobraževalni del konvencije (strokovnost), tekmovalni del in zabavno-sejemski del konvencije. Izobraževalni del je, glede na posamezni tematski sklop (skupinska vadba - aerobika, fitnes, body&mind programi, ples, predavanja, praktične delavnice), v Šestih dvoranah. Predstavili so se svetovno priznani strokovnjaki in fitnes eksperti. Letos so na svoj račun prišli tudi plesalci, saj so zanje posebej poskrbeli s plesnimi delavnicami, in sicer: afro, show dance, hip-hop, street jazz, aero-dance, striptis. Teoretični seminarji so potekali v obliki zanimivih predavanj. Predavanja so zajemala različne pogle- de in predstavitev opravljenih raziskav na tematske sklope. Tekmovalni del konvencije so sestavljala odprta prvenstva, ki so potekala po mednarodnih pravilih in pod okriljem slovenskih panožnih zvez, in sicer gimnastične zveze (GIM), triatlon zveze (TZS) in bodybuilding fitnes zveze (BFZS). Udeležba je bila mednarodna. Se-jemsko-zabavni del konvencije pa je predstavljala predvsem predstavitev podjetij s športnimi izdelki. A.B. -T«-«» J4\ / \ 1 tJSfVARJAMO AVTOMOBILE STORITEV \ r/' r 'k. > ^v I i«' ■i /-1 • '.K ti, . » . f % r< • ^'-'ii ^ K « v. v. 1 z j e tli n a p o n u d b j z i rii s k i f -pnevmatik in jeklenih platišč, p i) s n m j č n i) a i i \ p a k e 11 fv kakovostna in strokovna menjava ter BREZPIAĆN'O 2-lETNO ZAVAROVANJE PNEVMATIK za primer poškodbe, kraie ali vandalizma - samo od 01. U). do 16. 11. 2004. Paket pnevmatika vkljueuje; - od 10 % do 15 popust na pnevmatiko. - kakovostno proniontažo in uravnoteženje, - pregled vitalnih delov podvozja, zavornega in izpušnega sistema. Zaupajte izurjeni ekipi \ prodajno servisni mreži Renault! xvww.fetmiU.si k V sodelovanju z Zavarovalnico Triglav, d.d. > u .I-' v-.. TT. ir • .V i« M '1 < ririrt I M? i»' • •'•v. y > v^,- v. ' > . v. m- T" t v v • • --J v. -- I» 100% Renault ki •—I •Jfrj GORENJSKI GLAS • 12. STRAN SPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 2. novembra 2004 ODBOJKA Blejci ponovno uspešnejši Radov^ica - Odbojkarski Autocommerce Bleda so tudi tretjič zapored ugnali lanske državne prvake iz Šoštanja. Potem ko so Blejci že med tednom v povratni tekmi 3. kroga Pokala Slovenije v Šoštanju premagali domačo ekipo s 3:0 in se zanesljivo uvrstili v četrtfi-nale, so se v soboto pomerili z njimi i>e v tekmi državnega prvenstva. Za razliko od obeh pokalnih tekem so odbojkarji Šoštanj To-polšice tokrat presenetili z odličnim serviranjem in Še boljšim blokom ter dobili prvi niz. V nadaljevanju pa so Blejci vse bolj prevzemali igro v svoje roke in po nekaj sreče v zaključku tretjega niza tekmo zanesljivo dobili z 1:3 (21, -17, -24, -19). Caldt Kamnik je tokrat gostoval pri ljubljanski Olimpiji in se še kako moral potruditi za novo zmago - Olimpija : Calcit Kamnik 2:3 (22, -18, -20, 21, -10). Slabše pa so se odrezali igralci Termo Lubnika, ki tokrat v Novi Gorici niso uspeli ponoviti igre s pokalne tekme v Slovenski Bistrici, kjer so med tednom z zmago s 3:2 izločili Svit. Marchiol Prvačina je v soboto nadigrala Termo Lubnik - Marchiol Prvačina : Termo Lubnik 3:0 (18, 15, 21). Po štirih krogih sta Še brez poraza v vodstvu Prevent gradnje IGM z 12 točkami in Autocommerce z enajstimi. Tretji gorenjski predstavnik v moškem pokalu - odbojkarji Astec Triglava, so bili v sredo blizu presenečenja, saj so v povratni tekmi povedli z 2:0, toda v nadaljevanju so odbojkarji Pomurja le upravičili vlogo favorita in se z zmago s 3:2 uvrstili v četrtfinale. So pa zato igralci Astec Triglava prišli do novih prvenstvenih točk. Zelo izenačeno tekmo v Šempetru so Kranjčani dobili celo z 0:3. Podvig pa ni uspel odbojkarjem Telemach Žirovnice, ki so se sicer v Logatcu dobro upirali precej okrepljenim domačinom, za vsaj posamezen niz pa jim je zmanjkalo malce sreče - Logatec : Telemach Žirovnica 3:0 (26, 19, 25). V vodstvu sta še brez poraza TAB Mežica in Pomurje-Galex-Mir z 11 točkami, Astec Triglav je na šestem mestu (6 točk), Telemach Žirovnica pa na 8. mestu (3). Na odlično razpoloženega nasprotnika pa so tokrat naletele igralke Mladih Jesenice. Potem ko so med tednom po pričakovanju še enkrat izgubile v Pokalu s 3:0 proti TPV Novo mesto, so ostale brez točk tudi nä gostovanju v Zrečah. V izenačenem srečanju so domačinke zmogle dovolj moči, da so dobile odločilne točke v zaključku nizov in slavile s 3:1 in z zmago prevzele vodstvo na lestvici, kjer je sedaj kar pet ekip s tremi zmagami in enim porazom in med njimi so tudi Jeseničanke na drugem mestu. V 3. DOL so bili igralci Elmont OK Gorje prosti, igralci UKO Kropa pa so gostovali v Mokronogu in izgubili s 3:0. V vodstvu je Kočevje z devetimi točkami. Kropa je na 5. mestu (3), le z eno odigrano tekmo pa so še brez točk na 6. mestu Gorje. V ženskem delu pa sta po štirih krogih brez poraza le Še ŽOK Partizan Šk. Loka in Broline Kamnik, ki sta tudi tokrat zanesljivo odpravila svoje nasprotnike (Šk. Loka doma Pizzerio Morena s 3:0, Broline Kamnik pa v Črnomlju domačinke z 0:3). Po tesni zmagi z 2:3 v Semiču so se na peto mesto povzpele igralke Bleda, Pizzeria Morena pa je po porazu v šk. Loki zdrsnila na 8. mesto. Igralke Bohinja so gostovale v Novi Gorici in izgubile s 3:0 in so po štirih krogih z eno osvojeno točko na 10. mestu. v Ze med tednom bodo igralci v prvi ligi odigrali tekme 5. kroga. V Kamniku se obeta pravi derbi, saj se bosta že ob 18.30 pomerila domači Calcit Kamnik in vodilni Prevent gradnje IGM iz Maribora, Autocommerce se bo ob 20. uri v dvorani SGS Radovljica pomeril z Marchiol Prvačino, Termo Lubnik pa v četrtek ob 20. uri z bistriškim Svitom. Brane Maček JADRALNO PADALSTVO Tri zmage Svoljšaka ŠkoQa Loka - Član društva za prosto letenje LET iz Škofje Loke Tone SvoljŠak je v zadnjem mesecu in pol dosegel tri zmage v mednarodni konkurenci na tekmovanjih v točnosti pristajanja z jadralnimi padali. Tako je bil najboljši na prvenstvu Slavonije, na pokalni k hrvaški tekmi in prejšnji konec tedna na državnem prvenstvu Bolgarije. Na tekmi za evropski pokal na OŠvenu je zasedel šesto mesto in drugo v skupnem seštevku. Na svetovni lestvici Tone Svoljšak ostaja na tretjem mestu. V.S. BOKS Makariču "evropska" zmaga v Sarajevu - Že nekaj časa je znano, da v Boksarskem klubu Kranj vzgajajo nekaj odličnih mladih boksarjev, ki se vsako leto uspešneje kosajo tudi z vrstniki iz tujine. Lep uspeh pa sta dva mlada kranjska boksarja prejšnji teden dosegla v Sarajevu, kjer je potekal turnir Evropske amaterske zveze (EABA). Boris Makarič je namreč v sklepnem nastopu ugnal domačega boksarja Ivana Laikerta in zmagal v kategoriji do 75 kilogramov. Prav tako bi si zmago zaslužil še en kranjski boksarski up, Erduan Braimi, ki je v kategoriji do 64 kilogramov v finalu boksal precej bolje od domačina Jasmina Alimanoviča, a so ga sodniki oškodovali in Je izgubil 6:7. Kljub temu je bil njun trener pri kranjskem klubu Dušan ČaviČ zadovoljen z nastopom obeh svojih varovancev, Boris Makarič pa je - po Dejanu Zavcu - prvi slovenski boksar, ki je zmagal na turnirju EABA. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Svišu v se Ta teden bo "zgodovinski" tako za rokometaše Terma kot gorenjski rokomet, saj bodo Ločani prva gorenjska ekipa, ki se bo pomerila v evropskem rokometnem pokalu Škofj a Loka - Rokometaše Terma, ki so si z lanskim petim mestom v državnem prvenstvu prislužili svoj prvi nastop v pokalu EHF, čaka te dni težko delo, saj se želijo predstaviti ne le kot stabilen slovenski prvoligaš, temveč tudi kot moštvo, "zrelo" za evropske predstave. Tako bodo jutri, v sredo, ob 20. uri (in ne danes, kot je bilo sprva napovedano), v vnaprej odigrani tekmi domačega državnega prvenstva v dvorani na Podnu gostili moštvo Sviša, to soboto ob 20. uri pa bodo v domači dvorani na prvi tekmi v pokalu EHF gostili ekipo Metalurga iz Skopja, ki jim jo je določil žreb. "Lahko rečem, da smo z žrebom kar zadovoljni, predvsem zato, ker ne bo treba predaleč na povratno tekmo. Sicer pa je dejstvo, da je makedonsko moštvo zelo dobro, ekipa je menda zelo bojevita in učinkovita, saj so v drugem krogu kar s po dvajsetimi točkami razlike na obeh srečanjih odpravili tekmece. Tako se zavedamo, da nas za uvrstitev v naslednji krog tekmovanja čaka trdo delo, ki bo toliko težje tudi zato, ker igramo prvo tekmo doma, drugo pa v "vročem" Skopju, kjer pravijo, da ekipa Metalurga na vsaki tekmi z navijači do vrha napolni domačo dvorano. Tudi mi upamo, da nam bodo navijači v soboto v veliko pomoč, saj si želimo v Loške rokometaše (na sliki MIha Keše) tudi v tej sezoni odlikuje borbena Igra Makedonijo z lepo prednostjo in tako z upanjem na uspeh," pred prvim evropskim nastopom ekipe Terma razmišlja direktor Rokometnega društva Termo Jože Galof. Ekipo Terma, ki se je prejšnji teden v domaČi dvorani predstavila z zmago nad Adrio Krko, tako te dni čaka veliko dela, saj se pred svojimi navijači želi izkazati v najlepši luči. "Trenutno razmišljamo zgolj o jutrišnji prvenstveni tekmi z ekipo Sviša. Vemo, da ne bo lahko, vendar se igralci zavedajo odgovornosti in zagotovo bodo pokazali, kaj zmorejo. Takoj po tekmi pa se bomo začeli pripravljati na nasprotnike iz Makedonije, o igri katerih še zbiramo natančnejše informacije. K sreči v ekipi zaenkrat ni poškodb, le Domen Likozar je moral na operacijo kolena," pravi trener ekipnega gorenjskega rokometnega moškega prvoligaša Borut Rebič. Pri Termu so se tudi odloČili, da bodo vstopnice za sobotno "evropsko" tekmo po običajnih cenah, 1000 tolarjev za odrasle in pol manj za mladino. Vilma Stanovnik, foto: Polona Mlakar Baldasin KEGUANJE ROKOMET TViglavankam točka v Mariboru Krai^ - Triglavanke so, kljub štirim posamičnim izgubljenim točkam, tokrat odšle iz Maribora s toČko in s 57 podrtimi keglji boljšim končnim seštevkom. Rezultati v L A ligi za ženske: Konstruktor : Triglav 4 : 4 (3063:3120), Miroteks : Brest 5 : 3 (3083:3074), Slovenj Gradec : LjubeU 8 : O (3230:3035), Adria : Rudar 6 : 2 (3155:3019), Bela krajina : Gorica 7 : 1 (3073:2935). Vodi Miroteks 14 točk, Triglav je četrti, 7 točk, in Ljubey osmi s 4 točkami. V soboto, 6. novembra, se igra 8. krog: v Kranju se bosta udarili obe gorenjski ekipi ob 14.30. Rezultati v 1. A ligi za moške: Litija : Iskraemeco 1 : 7 (3278:3407), Siliko : Interokno 3 : 5 (3384:3388), Lj. Slovan : Rudar 7 : 1 (3548:3387), Proteus Liv : Konjice 6 : 2 (3423:3259), Si-net : Konstruktor 2 : 6 (3530:3666). Vodi Konstruktor, 14 toČk, ekipa Iskraemeco je druga, 13 točk, Siliko še brez točk. V soboto Iskraemeco ob 14.30 v Kranju gosti vodilni Konstruktor, Siliko pa odhaja v goste k Litiji. Rezultati v 1. B moški ligi: Konstruktor - 2 : Radenska 3 : 5 (3077:3081), Calcit: Korotan 5 : 3 (3366:3280), Kočevje : Simon Jenko 3 : 5 (3198:3226), ffidro : Brest 6 : 2 (3278:3190), Gorica : LjubeU 6 : 2 (3253:3215). V vodstvu je ekipa Hidro, 12 točk, Ljubelj je četrti, 9 točk, 6. Calcit, 8 točk, 8. Simon Jenko, 4 točke. V soboto je v Medvodah ob 17, uri dvoboj med sosedi Simon Jenko in Hidro, Calcit odhaja v Maribor k Kostruktorju, Ljubelj pa gostuje pri Radenski. Rezultati v 2. ligi - moški: Iskra Transmision : Triglav 7 : 1 (3348:3185), Termo Polet : Izola 8 : O (3280:3058), Adria : Pivka 8 : O (3312:3076), Coma : Lokomotiva 2 : 6 (3068:3157), Jesenice : Novo mesto 4 : 4 (3038:3094). Vodita Iskra Transmision in Jesenice obe 12 točk, tretji Termo Polet, 10 točk, Triglav peti, 7 točk. Coma deveta, 2 točki. V soboto vodilni Jesenice odhajajo v goste k Lokomotivi, Triglav gosti ekipo Novega mesta ob 18. uri v Kranju, Termo Polet gostuje pri vodilni Iskri, Coma pa pri Pivki. Rezultati v 3. ligi - moški: Domžale : Železniki 5 : 3 (2969:2950), Bela krajina : Kranjska Gora 6 : 2 (3170:3066), Lj. Slovan : Delo 5 : 3 (3254:3214), Jesenice -2 : Ljube^ -2 2:6 (2950:3118), Pro-teus-2 : Št. Jurij 5 : 3 (3055:3046). Vodi LjubeH, 11 točk, Jesenice so pete, 7 točk, šesti Kranjska Gora in sedmi Železniki po 6 točk. V soboto je ob 15.30 v Škofji Loki derbi med Ljubeljem in domačimi Železniki, Kranjska Gora gosti na Jesenicah ob 16. uri ekipo Slovan, Jeseničani pa že v petek v Ljubljani gostujejo pri Št. Juriju. Rezultati petega kroga Gorenjske lige: Foto Bobnar Adergas : Železniki-2 6 : 2 (2215:3117), Termo Polet-2 : Triglav rekreativci 2 : 6 (3039:3114). Triglav rekreativci (5 tekem) 10 točk, Železniki-2 6 točk (4), Termo Polet 4 točke (4), Portorož 2 točki (2), Foto Bobnar Adergas (5) 2 točki, Ljubelj-3 brez točk. V soboto, 6., in v nedeljo, 7. novembra, se igra polfinale gorenjskega prvenstva posamezno in v dvojicah, zato igralci Gorenjske lige nimajo ligaških nastopov. Tekmovanje bo potekalo v popoldanskem času na kegljiščih v Tržiču in na Jesenicah. Mar'an Fuis Zmaga le za Ločanke Kranj - Tokratni rokometni konec tedna je bil za gorenjske ligaše črn. Zmagale so samo rokometaŠice Loka kave KSI, ki so trenutno druge na lestvici. Gostovale so pri novinkah s Polja. Tekma je imela dva polčasa. V prvem so bile boljše gostiteljice, ki so ga, po zaslugi vratarke, dobile s štirimi goli razlike. Ločanke so bolje zaigrale v zadnjih dvajsetih minutah. Prednost so zniževale predvsem iz protinapadov, na koncu pa so slavile s štirimi goli prednosti. Moškima 1. B-ligašema ne gre in ne gre. Tokrat sta oba izgubila doma. Chio je bil nemočen proti Slovanu, Cerklje proti GoriŠnici. Oba sta zasidrana na repu lestvice. Neuspešni so bili tudi drugoligaŠi. Alples je gostil lanskega 1. B-li-gaša Mokerc. V izenačeni tekmi so gostje slavili minimalno zmago. Slabše so jo odnesli Radovljičani v Izoli. Najresnejši kandidat za napredovanje je zmagal brez težav. Rezultati: Telekom liga - moški: Celje P.L. - Termo 40 - 32; Telekom liga - ženske: Polje - Loka kava KSI 30-34; 1. B liga - moŠki: CHIO Kranj - Slovan 31 - 40; Cerklje - Gorišnica 22 - 29; 2. Liga moški - zahod: Alples - Mokerc 30-31; Izola - Radovljica 36 - 24. M.D. KOŠARKA Še vedno brez zmage f Krai\j - Košarkarski spored tega tedna je postregel s prvo tekmo Triglava v domači dvorani. Mladi Kranjčani so v 1. A SKL gostili šoštanjsko Elektro in bili precej blizu uspeha. V drugi četrtini so nadoknadili izostanek iz prve in odšli na odmor s točko prednosti, v 0 nadaljevanju pa so popustili, saj so se, kot je po tekmi povedal trener Dalibor Damjanovič, zadovoljili z izenačenim rezultatom proti eni izmed najmočnejših ekip v državnem prvenstvu. Na koncu je slavila Elektra z 68:60 (60:50, 35:36, 23:13), najboljši domači strelci pa so bili novinci Crnogorac 16, Skok 12 in K. Lorbek 11. Naslednjo priložnost za zmago bodo imeli v naslednjem krogu, ko gostujejo pri Kraškem Zidarju. V ligi Goodyear je Budučnost premagala Helios s 77:72 (57:62, 39:38, 15:14). Domžalčani so tekmo odigrali zelo dobro, v tretji četrtini so celo povedli s 60:53, a so se gostje zbrali in v zadnji minuti tekme odločili o zmagovalcu. V soboto bodo Domžalčani doma gostili Crveno zvezdo. Ostali rezultati: ženske -1. SKL: Odeja : Panter Ilirija 72:55; 2. SKL: Jesenice : ŽKK Šentvid 53:46, ŠD Šentvid : Triglav prestavljeno, Domžale proste; moški - L B SKL; Loka Kava TCG : Hop-si 93:80; 2. SKL zahod: Artplet Kočevje : Šenčur 72:99, Jesenice : Tolmin 75:70, Radovljica : Tomas Sport 02 82:70; 3, SKL center: Kranjska Gora : Tinex Medvode 63:71, Gorenja vas : Krvavec 110:50, Mavrica Kamnik : Žiri 73:58, Lastovka Smlednik : Podboč-je 73:96. B. T. Torek, 2. novembra 2004 ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN NOGOME Tako pred novo sezono pravi 32-letni Mojstrančan Jure Košir, ki načrtov o povratku med najboljše slalomiste sveta še ni opustil. Ljubljana - Več kot deset let je že minilo od prvih velikih uspehov Jureta Koširja, enega naših najuspešnejših smučarjev vseh Časov, ki seje pred dobrimi desetimi leti veselil tudi olimpijskega odličja. Toda Jure je lani sklenil, da se - kljub slabim štartnim Številkam - vrne med najboljše in svoj cilj delno uresničil. Tudi zato je sklenil, da bo še vztrajal in razveseljeval svoje navijače, ki jih zlasti na Gorenjskem ne manjka. Po tridesetem letu in bogati tekmovalni karieri te bomo tudi letos še videvali na tekmah svetovnega pokala. Kaj te drži, da vztrajaš? "Če bi prenehal tekmovati po lanski sezoni, bi se počutil, kot da sem le na polovico uresničil zastavljeni cilj, ta pa je bil, da se vrnem nazaj med najboljše. Lani sem na lestvici napredoval za petindvajset mest in če mi letos uspe še en tak "skok", bom na koncu sezone nekje okoli petega mesta. Če bi se to zgodilo, bi bilo res krasno. Mislim tudi, da sem tega - glede na počutje in pripravljenost - vsekakor sposoben. Dejstvo pa je tudi, da vztrajam zato, ker do smučanja še vedno čutim veliko ljubezen." Tüdi sponzorji nate še računajo, če spomnim samo na Milko, ki te je podpirala lani in te še letos. Je tudi denar vzrok, da tekmovalnih smuči ne postaviš v kot? "Denar zagotovo ni razlog, da še vztrajam, saj sem nekaj v teh letih tekmovanj vendarle zaslužil. Lahko rečem celo, da sem zadovoljen s tem, kar sem zaslužil v smučariji. Dejstvo je, in kar nekaj primerov poznam, da če je zgolj denar razlog za tekmovanja, Jure Košir je prepričan, da v smučariji še ni rekel zadnje besede. potem se to ne izide. Vsak profesionalni Šport je tako zahteven, da je treba zanj veliko veselja in ljubezni. Zase osebno pa mislim, da bi se znašel tudi, če bi prenehal tekmovati že nekaj let nazaj in začel početi kaj drugega." Lepe uspehe si imel v slalomu, pa tudi v veleslalomu. Si se sedaj dokončno odloČil, da boš tekmoval le še v slalomu? "Veleslalom normalno treniram z drugimi fanti, kar mi veliko pomaga pri tehniki sla- loma, vendar pa v veleslalomu ne bom tekmoval. To pa predvsem zato, ker skušam čim več energije ohraniti za tekme v slalomu. Veleslalom je fizično zelo zahteven in tekme te precej izčrpajo. Sploh tekme, ki so daljše ali kjer je zelo mraz. Tako sem imel na primer velike težave v Koloradu, kjer sem navadno zbolel." Pri dvaintridesetih seveda ne morem reči, da si star, vendar pa se priprave na novo sezono gotovo precej razlikujejo od tistih pred desetimi in več leti? Opažam predvsem to, da precej več Časa porabim za trening kondicije. Prav tako opažam, da se je podaljšal čas regeneracije po naporih ... Jasno je, da imam manj energije, kot sem jo imel pri dvajsetih. Vendar pa sem vesel, da se dobro počutim, letos sem zelo dobro pripravljen. Nekaj kondicije gotovo dobiš tudi pri varstvu hčere? Ja, res me včasih doma malce "zmuči", saj je pri dveh letih kar živahna. Vendar pa vse skupaj ni tako naporno, kot je bilo na začetku, zdaj smo se že privadili in uživamo." Tvoj dom je zadnja leta postala Ljubljana, kaj pa domača Mojstrana in Gorenjska? "Ja, živim sicer v Ljubljani, Čez vikende pa rad grem domov v Mojstrano. Se pa pripravljam, da se vrnem na Gorenjsko, saj imam že nekaj časa parcelo na Bledu in upam, da bomo pomladi začeli z gradnjo." Vilma Stanovnik, feto: Tina Doki ALPSKO SMUČANJE HOKEJ V DVORANI Smučarji so ponosni na novega pokrovitelja Ljubljana - Zavarovalnica Wiener Städtische je letos maja postala novi glavni pokrovite^ slovenskih alpskih smučarskih reprezentanc, sodelovanje pa so predstavili prejši\ji teden. Derbi ekipi FBK Jesenic Jesenice - V soboto je na Jesenicah potekal 6. krog državnega prvenstva v velikem floorballu. V derbiju je ekipa FBK Jesenic 4:2 premagala ekipo FBC Loka Spiders Dewalt, ekipa Domela je bila 4:6 boljša od SD Marmor Hotavlje, ekipa Thunder Jesenice je 8:4 ugnala moštvo FBC Loka Spiders B, ekipi InSporta in TVD Partizana Borovnice pa sta se razšli z rezultatom 7:7. Na lestvici s po desetimi točkami vodita ekipi FBC Loka Spiders Dewalt in FBK Jesenice (imajo tekmo manj), na tretjem mestu pa je s 6 točkami ekipa FBC Thunder Jesenice. Na lestvici strelcev je s 14 točkami najboljši Janez Jugovic (FBC Loka Spiders Dewalt). V avstrijskem Zeli am Seeju pa je bil na sporedu drugi turnir v mednarodni floorball ligi za ženske. V njej uspešno nastopa tudi ekipa FBC Loka Spiders, ki je tokjat zabeležila dve prepričljivi zmagi. Tako je najprej z rezultatom 6:2 premagala ekipo TVZ Wikings Zell, t« nato pa je bila z rezultatom 6:1 boljša od ekipe Team 00. Tako so Ločanke s 7 točkami 1. na lestvici mednarodne lige. V.S. Kranjčani so se veselili Krai\j - V 1. ligi Si.mobil je ekipa Domžal gostila moštvo Zagorja in po neodločenem rezultatu 0:0 iztržila točko. Na lestvici vodi ekipa Hit Gorice s 24 točkami, Domžalčani pa so s 15 točkami deveti. Zmage pa so se tokrat veselili nogometaši Supernove Triglava, ki so v 2. SNL ugnali Svobodo 3:1 (3:1). Na lestvici vodi Nafta s 33 točkami. Supernova Triglav pa je s 23 točkami na petem mestu. Konec tedna so 12. krog odigrali tudi nogometaši v 3. SNL - zahod. Rezultati: Jesenice - Šenčur 2:3 (0:1), Kalcer Vodoterm - Zarica 4:2 (1:0), Portorož Piran - Slovan 2:2 (1:1), Kolpa - Bilje 6:1 (3:0), Jadran Dekani - Radio Krka 7:0 (3:0). V L goreixjski nogometni ligi so odigrali 12. krog. Rezultati: Bohinj - Polet 2:4, Žiri - Britof 2:0, Visoko - Sava 3:2, Železniki - Bled 4:1, Lesce - Velesovo 5:3. Na lestvici s po 27 točkami vodita ekipi Visokega in Alpine Žiri. Zadnji jesenski krog pa so odigrali nogometaši v 2. gorenjski ligi. Rezuhati: Naklo - Preddvor 6:2, Kondor - Ločan 0:2, Kianjska Gora - Bitnje 5:3, Podbrezje - Trboje 1:1. Jesenki prvak je s 27 točkami ekipa Naklega, ekipa Kranjske Gore na drugem mestu pa je zbrala 20 točk. V.S. VATERPOLO Poslovili so se od Evrope Szeged, Kotor - Slovenska kluba sta se od evropskih tekmovanj poslovila, saj se tako državnemu prvaku Triglavu iz Kranja kot tudi podprvaku Kopru ni uspelo uvrstiti med šestnajst najboljših moštev. Tako v evropskih tekmovanjih ostajajo še trije naši reprezentanti: Erik Bukovac z reškim Primorjem EB v ligi prvakov ter Teo Galič in Jure Nastran s francoskim Mareillom v pokalu LEN Trophy. Kranjčani so začeli tekmovanje v pokalu LEN Trophy, kamor so se uvrstili kot nosilec ene od osmih skupin, zelo slabo. Slaba realizacija igralca več, slabe podaje in sprejemi žog so bili glavni krivec za visok poraz proti peto uvrščenemu moštvu hrvaškega državnega prvenstva, V K MedveŠčaku iz Zagreba. Poraz s kar šestimi zadetki razlike 6:12 (1:4, 2:3, 2:3, 1:2) je bil le previsok za moštvo, ki je upalo celo na prvo mesto. Drugo srečanje proti domačemu klubu so Kranjčani za spremembo od prvega srečanja zaigrali boljše, a kljub temu doživeli še drugi poraz s 7:5 (2:1, 2:2, 1:1, 2:1). Zadnjo srečanje v Szegedu pa so Triglavani odigrali tako, kot se je od njih tudi pričakovalo. Visoko so premagali ASA Tel. Aviv s 16:7 (2:1, 5:2, 4:2, 5:2) ter na koncu osvojili tretje mesto. Jože Marinček HOKEJ Danes derbi v Podmežakli Jesenice - Hokejisti so v inter ligi minuli petek znova prekrižali palice, najbolj zanimivo pa je bilo v Zalogu, kjer je pri moštvu Sla-vije M Optime gostovala še neporažena ekipa Acroni Jesenic. Pcf zaslugi Marcela Rodmana (podajalec) in Aleša Kranjca (strelec) seje mreža slovenskih podprvakov prvič zatresla že v 14. sekundi in Jeseničani so povedli 0:1. V nadaljevanju je Tomaž Razingar povišal na 0:2, upanje na uspeh Založanov pa je zanetil Uroš Peruzzi, ki je zadel za Slavijo. V drugi tretjini je bil edini strelec znova Tomaž Razingar, končni rezultat 2:3 (1:2, 0:1, 1:0) pa je postavil Dejan Žem-va. Na gostovanju v Zagrebu je ekipa ZM Olimpije 1:2 (0:0, 1:0, 0:2) premagala moštvo MedveŠčaka, ekipa Albe Volana pa je bila 3:1 (0:1, 1:0, 2:0) boljša od DAC-a. Na lestvici tako še vedno vodi ekipa Acroni Jesenic, ki danes ob 18. uri v domači dvorani pričakuje drugouvrščeno ekipo Albe Volana. V Tivoliju se bosta pomerili ekipi ZM Olimpije in Slavije, v Du-naujvarosu pa DAC in Medveščak. V državnem prvenstvu sta danes na sporedu dve tekmi. Ekipa Triglava bo ob 18.45 na Bledu gostila moštvo HS Olimpije, ekipa HIT Casinoja pa odhaja na gostovanje v Maribor. V.S. Z zavarovalnico Wiener Städtische je naša alpska smučarska reprezentanca dobila pokrovitelja, kot ga doslej še ni imela. Minuli četrtek so se na priložnostni tiskovni konferenci v ljubljanskem hotelu Lev predstavili člani vodilne avstrijske zavarovalne skupine v srednji in vzhodni Evropi Wiener Städtische in naše Smučarke zveze, saj je Wiener Städtische postala nov glavni pokrovitelj slovenskih alpskih smučarskih reprezentanc. "V veliko veselje in čast nam je, da smo začeli sodelovati, pomembno pri tem pa, da smo našli skupni jezik, kajti vsi si želi-.mo dobro nastopati. Dejstvo je, da je konkurenca na obeh področjih huda, naši smučarji pa se bodo zagotovo potrudili, da bodo čim večkrat posegali po stopničkah ter tako "vrnili" zaupanje pokroviteljem, ki so najboljši, kar smo jih kdaj imeli. Pogodbo smo podpisali za tri ieta, z možnostjo podaljšanja še za dve leti," je povedal direktor alpskega smučarskega sklada Smučarske zveze Slovenije Tone Vogrinc. Prav tako kot vodstvo naše smučarske organizacije so na sodelovanje ponosni tudi vodilni pri avstrijski zavarovalnici, saj so prepričani, da bodo na slovenskem trgu tudi zato deležni še posebnega zanimanja. "Naša zavarovalnica si tudi v Sloveniji želi čim več pozornosti, saj ravno te dni odpiramo podružnico tudi v Ljubljani," je povedal direktor slovenske podružnice Wiener Städtische mag. Tomo Mrdjen, ki je delo zavarovalnice predstavil skupaj z vodilnimi možmi iz Avstrije. "Tako v Avstriji kot Sloveniji je smučanje "ljudski šport" in zato smo se za sodelovanje še laže odločili," je prepričan dr. Helmut Zilk, predsednik nadzornega sveta zavarovalnice Wiener Städtische. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Sparkasse svetuje Kakor si boste postlali, tako boste poslovali. Dobre poslovne ideje potrebujejo za svojo uresničitev dobrega posiov-nega partnerja. Naše načeto pri kreditiranju podjetnikov Je, da se ved-no prilagodimo finančnim okoliščinam in potrebam vsakega posameznega podjetja. Po vaši meri izdelamo načrt financiranja, ki vas bo uspešno pripeljal do zastavljenih ciljev kot so nakup zemyišča In Izgradnja poslovnih prostorov, povečanje obstoječih alt posodobitev njihove infrastrukture. Investicijski krediti za podjetja in podjetnike med drugim omogočajo: dobo kreditiranja od 1 do 15 let, individualno višino kredita, kredit z devizno klavzulo, mesečni ali četrtletni interval odplačevanja. Tudi glede izbire ustreznega kreditnega za varovanja se Sparkasse povsem prilagodi vašim zahtevam. Izbirajte med možnostmi hipotekarnega zavarovanja, bančne garan cije, ali zavarovanja v obliki poroštva. Konec koncev je v našem interesu, da se vaše podjetje počuti karseda udobno. Andreja Tacer Finančna svetovalka Podjetja in zasebniki Poslovna enota Kranj Rožna ulica 44, Šenčur Telefon: 04/251 94 92 info@sparkasse.si Pri izplačevanju kreditov se lahko odločite za enkratno Izplačilo, aH pa za izplačilo večkratnih zneskov glede na napredovanje gradnje oziroma izgradnje vašega podjetja. Vas zanima več? Finančni svetovalci za podjetja in zasebnike so vam vedno na voljo. Drugačna banka GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Torek, 2. novembra 2004 Kanalska dolina eno leto po naravni nesreči Deroči odnesel zvonik V Kanalski dolini, ki se začenja v Beli Peči in v Trbižu ter konča v Tablji, živi med 1000 in 1200 Slovencev. Konec avgusta lani je to italijansko dolino prizadelo hudo neurje. Kanalska dolina je gorenjska soseda. Začenja se kmalu za mejnim prehodom z Italijo v Ratečah v Beli Peči (Weissen-fels, Fusine, Fužine) in Trbižu (Tarvisio, Tarvis). Nadaljuje se v z Zabnicami (Camporosso, Sai-fnitz), nad katerimi se dviga 1789 metrov visoko ležeče bo-žjepotno središče Višarje (Monte Santo Lussari), Ukvami (Ugovizza, Uggowitz), Ovčjo vasjo (Valbruna, Wolfsbach), Naborjetom (Malborget, Mal-borghetto) in konča s Tabljo (Pontebba, Pontafel). V Kanalski dolini imajo kraji, razen italijanskih, še slovenska in nemška imena zaradi nemško in slovensko govoreče manjšine. V Kanalski dolini živijo tudi Fur-lani. Avtohtona jezika doline sta slovenščina in nemščina. Italijani so se začeli v Kanalsko dolino priseljevati po letu 1919. To območje Italije ob meji s Slovenijo na zahodu in z Avstrijo na severu je imelo burno zgodovino. Izmenično je bilo pod avstrijsko in italijansko vladavino. Kanalska dolina je najsevernejši del približno 30 kilometrov širokega pasu v Furlaniji in Julijski krajini ob meji med Slovenijo in Italijo od meje z Avstrijo do Jadranskega morja. Razen v Kanalski dolini živijo Slovenci še v Beneški Sloveniji (Terske in Nadiške doline), v Reziji v Videmski pokrajini, na Goriškem in na Tržaškem. Med 1000 in 1200 Slovencev Rudi Bartaloth iz Ukev, predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika v Kanalski dolini in svetovalec za slovenščino na občini Trbiž, je povedal nekaj najnovejših poda- Cerkev pred poplavo ... ...in danes Rudi Bartaloth tkov o številu prebivalcev v Kanalski dolini in deležu Slovencev. V občini Naboijet živi 1032 prebivalcev, v občini Trbiž pa nekaj čez 5000. Skupaj torej nekaj čez 6000, od katerih jih je od 1000 do 1200 oziroma od 17 do 20 odstotkov Slovencev, ki govorijo in razumejo sJovenšči-no. Največ jih je v Ukvah in Žabnicah, manj pa v Ovčji vasi, v Trbižu, v Rajblu in v Beli Peči. "Naši ljudje so večinoma kmetje, zaposleni v trgovinah v Trbižu in na železnici. Na pomembnejših mestih in višjih ravneh jih ni. To je posledica dejstva, da v zgodovini Slovenci po prvi svetovni vojni nismo imeli svojih šol in svojih učiteljev. Ko je bilo to področje do leta 1918 pod Avstrijo, je bilo močno povezano z Ziljsko dolino in tam živečimi Slovenci. Potem je bila ta vez pretrgana. Do Trsta in Gorice je bilo daleč. Edina rešitev za naš jezik in našo kulturo je bila dejavnost po društvih in domača vzgoja. Oboje je pomembno tudi danes, čeprav je bila v preteklem šolskem letu na osnovi zakona o zaščiti jezikovnih manjšin v petletne osnovne šole v Kanalski dolini uvedena ura multikulture, ki vključuje tudi poučevanje slovenščine. Pred tem Slovenci v Kanalski dolini, Reziji in Benečiji nismo bili priznani kot avtohtona jezikovna skupina. Problem so učitelji slovenščine. Svojih nimamo. Pomagamo si z učitelji iz Slovenije, ki pa morajo znati tudi italijanščino. V Slovenskem kulturnem središču Planika organiziramo jezikovne in glasbene tečaje, kulturne pri- reditve, raziskovalne tabore in druge dejavnosti. NaŠi ljudje se zavedajo svojih slovenskih korenin. Pomembno vlogo pri ohranjanju slovenščine imajo tudi Višarje, kamor prihaja veliko romarjev iz Slovenije." Mag. Nataša Komac, asistentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, iz Strmeča na Predelu nad Logom pod Mangartom, ki pri Slovenskem kulturnem središču Planika odgovarja za pouk slovenščine, je zbrala podatke o Slovencih in slovenščini v Italiji, tudi v Kanalski dolini. V njej je bilo leta 1901 med prebivalci 27 odstotkov Slovencev, leta 1911 19,5 odstotka, leta 1921 17 odstotkov, leta 1951 19,6 odstotka, leta 1971 17,4 odstotka in leta 1981 16,4 odstotka. Do leta 1919 so v Kanalski dolini delovale dvojezične nemške in slovenske šole, po priključitvi k Italiji pa se je slovenščina umaknila za zidove cerkva in domov. Nagrobna plošča Gerti SchnabI na pokopališču v Ukvah. Potok razdejal Ukve Podivjani in narasli hudourniški potok Ukve je večkrat prestopil bregove in poškodoval vas. Hudo je bilo 11. septembra leta 1903, ko je bil poškodovan del vasi v okolici cerkve. Po stotih letih, 29. avgusta lani, je huda ura znova divjala nad Ukvami. Deževalo je in voda je napolnila tri doline nad vasjo. Potem se je začela zlivati v dolino v potok Ukve, ki je močno narasel podiral pred seboj vse, kar mu je bilo napoti. Voda je z bregov nosila skale, les in blato. Cerkev je komaj vzdržala pritisk, zvonik pa seje porušil. Neurje je zahtevalo tudi dve žrtvi. V Ukvah je umrla zavedna Slovenka in Članica znanega Vinarskega kvinteta Gerti Schnabl. Po njeni tragični smrti kvintet nekaj časa ni deloval. Spomladi je začel v spremenjeni sestavi ponovno vaditi in na prireditvi Primorska in Koroška pojeta v Trbižu znova javno nastopil. V Naborjetu je pod blatom umrl Bruno Urli. Neurje je povzročilo veliko škode. Občina Naborjet bo pri odpravljanju posledic neurja zagotovila varnost Ukev, še posebno dela v bližini potoka, varnost zaselka Kuk pod Naborjetom in drugih zaradi vode in plazov ogroženih delov občine. Precej škode je na cestah, na vodovodni in električni napeljavi, na gorskih in gozdnih poteh in na UkovŠki planini. Na novo bo treba sezidati zvonik pri cerkvi v Ukvah in obnoviti hudo poškodovano cerkev. Dežela Vene-to je za obnovo zvonika darovala milijon evrov. Cerkev je zaradi poškodb in nevarnega zadrževanja v njej zaprta. Zvonika še niso začeli graditi. Na novo je urejena in zavarovana struga potoka Ukve. V soseščini cerkve je še vidno razdejanje, ki ga je povzročil narasli potok. "Za pomoč pri odpravi posledic lanskega' neurja je v občini Naborjet prosilo 231 posameznikov. Njihova škoda je ocenjena na 9.585.000 evrov. Škodo je prijavilo še 63 podjetij, med katere štejemo tudi kmete in manjše obrtnike*. Njihova Škoda je ocenjena na 1,349.000 evrov. Če upoštevamo še škodo v občinah Trbiž in Tablja, je vsota precej višja," je povedal Rudi Bartaloth. Kanalska doliria je bila deležna solidarnostne pomoči. Tudi Slovensko kulturno središče Planika je zbiralo prispevke med Slovenci na Koroškem in v Sloveniji. Odziv je bil dober. Kulturno središče Planika je zbralo 130.000 evrov. Jože Košnjek Piše Miha Naglič Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž Žirovski svet Jerneja Lenčka « Koje dr. Janez Bleiweis leta 1858 obiskal svojega sošolca in prijatelja Janeza Majnika, župnika v Zireh, je po vrnitvi ta izlet opisal v Novicah. "Pre-serčnega sprejema v Zireh ne bomo popisovali, ker to je privatna reč, ktera ostane v sercu prijatlov; škoda le, da človek vsake vesele ure ne more pribiti, da bi mu ne ušla tako hitro. Ko smo v veseli v družbi odkosili, smo vsi skupaj odšli na ogled Zi-rovskega sveta, katerega so nam tukajšnji kaplan, častiti gospod Jernej Lenček v svojem letošnjem 'Romaiji' tako izverstno popisali, da moramo tu očitno željo izreči po več takih popisih mile naše domovine. Potem še le bi poznali naše kraje skozi in skozi, čez in čez. Kdor ne verjame, naj vzame 'Romarja' v roke — zalo knjižico, ktera ima večjo vrednost kakor le koledar biti za 365 dni." S temi besedami je oče naroda pohvalil drugega stanovalca našega nekdanjega župnišča, kaplana. Duhovnik JERNEJ LENČEK se je rodil 25. avgusta 1827 na Brezovici. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani, nadaljeval v Avguštineju na Dunaju. Od tam je bil 1852 poslan za kaplana v Žiri. Kot bogoslovec je 1850 v Novicah objavil nekoliko čuden Nasvet novih mesečnih imen za sve Slovane. Pomlad je imenoval "oživen", njene mesece pa "ranoživen ali oživnorast" (marec), "sre-doživen ali oživnovrh" (april) in "poznoživen ali oživnopad" (maj). Poletne mesece pa: letorast (junij), letovrh (julij) in letopad (avgust) ... Novost je ostala popolnoma brez odmeva. Lenček pa je neutrudno iskal in zbiral V žirovski župniji je po hišah nabral 84 starejših slovenskih knjig (dve luteranski) in jih popisal v prispevku za Mittheilun-gen des historischen Vereins für Krain, julija 1857. Zdaj je ta zbirka v Semeniški knjižnici v Ljubljani. V letih 1857 in 1858 je uredil prva dva zvezka koledarja Slovenski romar. Založil gaje Ničman v Ljubljani. V drugem zvezku (1858) je objavil dokaj obsežen spis z naslovom Žirovski svet, temeljit domoznanski opis svoje fare. Ob končuje obljubil nadaljevanje, v katerem bi pisal o faranih, njihovem življenju in delu. Vendar je usoda hotela drugače. Zbolel je za jetiko, bil prestavljen za ekspozita v Št. Peter na Krasu (Pivka) in tam 7. oktobra 1861 umrl. Poskušal seje tudi v pesništvu. V spominskem zborniku Vodnikov spomenik (1859) je objavil pesem Cvetlica Operosa. Bog ve, ka^vse je še načrtoval. Jaz vem samo to, da bi vsaj v Zireh zaslužil več spomina, mogoče tudi spominsko ploščo. Leta 2008 bo minilo 150 let od ob- v jave Zirovskega sveta in prav bi bilo, da to obletnico počastimo s primernim spomeniškim ali založniškim dejanjem. Iz njegovega spisa smo nekaj malega že navajali, dodajmo to pot le uvodni oris Zirovskega sveta. "Zirovska dolina sicer ni obširna, vendar pa je ravnotna, prijazna, po podobi dvakrat trivoglata in Pomlad na Žirovskem (Foto: Janez Pelko) se tu in tam v manjši dohnice in grape razteguje. Od Verha svetih 3 Kraljev sem proti severozapadu se vlečejo Goropejski bregovi in ločijo obširniši Zirovsko ravnoto proti Verhu v Račevsko, proti Zavratcu v Brekovsko dolino. Več vzrokov imamo terditi, daje po Žirovski ravnoti in po pristranskih dolinah veliko zemlje nanesene, ki so jo deroče vode v predavnih časih že z bližnjih in daljnih gora in hribov v poprejšnjo globokeji grapo nanesle, jo sčasoma zasule in v zdanji podobi čedno poravnale. Še zdaj po ozkih grapah in dolinah de-reče vode s hribov pritekajo in peska, proda, zemlje in druziga dokaj nanašajo ter popušajo." Ne predstavljam si prav dobro, kaj je imel pred očmi Lenček, koje zapisal, daje žirovska dolina po svoji podobi "dvalaat trivoglata"? Goropeški hrib se res zajeda v kotlino kot nekakšen trikotni pomol, ki ima svojo osnovnico na vrhovskem koncu, konico pa v kotlini, tik nad sedanjim središčem kraja. Če s tega pomola gledamo kotlino samo, ima ta en kot v Brekovicah, drugega v Ra-čevi, tretjega na Selu ... In če je bila ta kotlina pred zasutjem z jezerskimi usedlinami in rečnimi prodi v davnih Časih res globlja, v ožini pri Fužinah nad Trebijo pa neotrebljena, potem je bila tudi v njej stoječa voda oziroma jezero več kot verjetno ... Torek, 2. novembra 2004 GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN GOSPODARSKI KOMENTAR Direktor poslovnega sistema Riko kupuje blejsko smučišče. Letos boljša gostinska ponudba. Sezono naj|)i podaljšali z zimsko-letnim sankališčem. Bled - Blejskemu smučišču Straža se z letošnjo zimsko sezono obetajo tudi novosti. Lastniške in naložbene. Poleg tega naj bi bili smučarji deležni boljše gostinske ponudbe, nad katero so se zadiha leta upravičeno pritoževali. Del smučišča naj bi dobil novega lastnika, upravljavec pa naj bi z zimsko-letnim sankaliŠ-Čem sezono podaljšal na celo leto. Na blejskem smučišču Straža je lani smučalo skoraj 13 tisoč smučarjev, s prodajo vozovnic pa so zaslužili okrog 20 milijonov tolarjev. Šest hektarjev veliko smučišče s težjo in lažjo progo ter otro^skim smučiščem so uredili pred dobrim desetletjem. Spada med manjša smučišča, njegova prednost pa je lokacija, saj hotelski gostje na smučišče lahko pridejo peš. Dvosedežnica v eni uri prepelje 1100, vlečnica pa 720 smučarjev. Celotno smučišče umetno zasnežujejo, /a za-snežitev pa ob ugodnih vremenskih pogojih potrebujejo od 7 do 10 dni. "Večjih novosti letos ne bo. Smučišče, ki je v lasti občine Bled in Šestih zasebnih lastnikov, bo tudi letos vključeno v "ski pas Julijske Alpe", kjer so Še smučišča Kobla, Vogel, Soriška planina, Krvavec in Kranjska Gora, smučar lahko z nakupom enotne vozovnice smuča na vseh omenjenih smučiščih, slednja pa so poleg tega povezana tudi s smučarskim avtobusom," je povedal vodja programa turistična infrastruktura v podjetju Infrastruktura Bled Bojan Zerovec. Dnevna vozovnica za odrasle bo stala 2500 tolarjev, za otroke in upokojence 1600 tolarjev, odrasli bodo za dopoldansko vozovnico morali odšteti 1300 tolarjev, za popoldansko pa 1700 tolarjev, nočna smuka bo stala 2400 tolarjev, pri nakupu večjega Števila smučarskih vozovnic pa nudijo popust. "Poskrbeli smo za boljšo gostinsko ponudbo, saj mora sedanji na- krŠnega so v začetku oktobra odprli na Rogli. Proga, po kateri bi se lahko vse leto vozili s sanmi, bi bila dolga dobrih 500 metrov, po prvih ocenah naj bi postavitev zimsko-letnega san-kališča stala okrog 250 tisoč ev-rov. "Na Straži so dobre prostorske možnosti za tako sanka-liŠče, zdaj moramo pridobiti še potrebna dovoljenja in zagotoviti denar," je pojasnil Žerovec. CO, nima pa denarja za nakup, zato je pripravila pismo o nameri, ki gaje poslala Škrabcu, vendar morebitnih pripomb doslej še niso prejeli. "Gre za precejšnji del smučišča, ki ga Skrabec namerava kupiti, vendar je obljubil, da delovanja smučišča tudi po nakupu ne bo oviral. Kupoprodajna pogodba za vilo in zemljišče Še ni podpisana, kar pomeni, da Škrabec uradno še Letos naj bi na Straži poskrbeli za boljšo gostinsko ponudbo, načrtujejo pa tudi ureditev sankaške proge. jemnik gostinskega lokala na smučišču blejsko podjetje Doro Turist do konca leta prenoviti lokal in smučarjem ponuditi hrano in pijačo. V nasprotnem primeru bo to storila občina in poiskala novega najemnika," je dejal Žerovec. Upravljavec podjetje Infrastruktura Bled premišljuje tudi o podaljšanju sezone in postavitvi sankaške proge, oziroma sankališča, ka- Smučišče Straža pa naj bi dobilo tudi novega lastnika. Del smučišča, okrog 20 odstotkov zemljišča, naj bi kupil prvi mož loslovnega sistema Riko Janez krabec. Slednji naj bi kupil tudi Molnarjevo vilo - vilo Rožnik pod Stražo 1, kar je potrdil tudi Žerovec, ki je kot blejski podžupan sodeloval pri pogovoru z Janezom Škrabcem. Občina Bled ima sicer predkupno pravi- ^ v ni njun lastnik," je pojasnil Zerovec. Odgovor na vprašanje, kdaj naj bi prišlo do nakupa in koliko je za znano blejsko vilo in del smučišča pripravhen plačati, smo iskali tudi pri Skrabcu, ki pa zaradi službene poti v tujino ni bil dosegljiv. Po neuradnih podatkih naj bi za omenjeni nepremičnini odštel dober milijon evrov. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Sinik O nekaterih bilancah ^ Dr. Robert Volčjak, m Ekonomski inštitut Pravne fakultete Predsednika uprave bavarske tovarne avtomobilov BMW so pred kratkim v intervjuju vprašali, zakaj bi si razumen človek kupil avto, ki je recimo dvakrat ali celo večkrat dražji od drugih, pa Čeprav opravljajo vsi avtomobili na tem svetu praktično enako funkcijo, prepeljejo osebo A s točke B na točko C. Njegov odgovor je bil pomenljiv. Pri nakupu avtomobilov igrajo zelo močno vlogo Čustva. Kot pa vemo vsi, so čustva močnejša od razuma. Nekateri si ob takšnih in drugačnih bolj ali manj hudih življenjskih razočaranjih kupujejo kakšne opojne substance, drugi se za tolažbo predajo delu, spet tretji pa si za celjenje ranjenih duš ali zlomljenih src kupijo na primer bmw-ja ali kaj podobnega. Koliko jim to pomaga, je seveda odprto vprašanje, dejsn>o pa je, da s tem seveda vplivajo na gospodarske tokove, Sloveniji predvsem na uvoz, posredno pa tudi na izvoz, saj naj bi bila ta dva tokova v ravnovesju. Po ožji opredeUt\'i se štejejo i' izvoz in uvoz le materialne dobrine, ki prehajajo prek državne meje. Takšno opredelitev pa je potrebno nekoliko popraviti. Najprej je potrebno k oprijemljivim dobrinam dodati Še storitve. K temu je seveda potrebno opomniti, da tiste dobrine, ki jih na primer slovenski državljani ali podjetja nosijo s seboj v tujino in tam potrošijo, ne štejejo i' izvoz, po drugi strani pa v izvoz štejejo pri nas proizvedeni proizvodi, kijih tuji državljani ali podjetja porabijo pri nas, pa čeprav ti proizvodi ali .^itoritve nikoli ne prečkajo državne meje. S stališča izvoza pomembne storitve so predvsem pomembne storitve tujim turistom pri nas, transportne in gradbene storitve, ki jih naša podjetja opravljajo v tujini, ter nenazadnje tudi kapital, ki ga naša podjetja posodijo tujim gospodarstvom. Nasprotno pa pomenijo storitve tujih gradbenih podjetij ali storitve kapitala, ki nam ga posojajo tuja gospodarst\'a, za nas uvoz. Spremljanje vseh omenjenih izvozno-uvoznih tokov je precej težko opravilo in zaradi tega st\'ar nekaterih dogovorov. Pri praktičnem mednarodnem trgovanju se zato uporablja na eni strani trgovinska bilanca, ki vključuje mednarodno menjavo dobrin in včasih storitev, na drugi strani pa plačilno bilanco za ves izvoz in uvoz, vendar samo z njunima denarnima protivrednost ima. Za občutek si poglejmo nekaj zadnjih podatkov za Slovenijo. Meseca avgusta je znašal primanjkljaj (uvoz večji od izvoza) tekoče bilance, ki vključuje mednarodno menjavo blaga in storitev ter dohodkov kapitala in dela, 58 milijonov evrov, v enakem mesecu lani pa le 12 milijonov evrov. Pri kapitalskem računu in finančnem računu je slika precej podobna. Oba v prvih osmih mesecih kažeta povečanje primanjkljaja oziroma povečanje obveznosti naše države glede na enako obdobje lani. Končne posledice stanja omenjenih bilanc se poznajo na zmanjšanju deviznih rezerv pri centralni banki in so se letos zmanjšale za dobrih 400 milijonov evrov, kar glede na obseg deviznih rezerv, ki so konec avgusta znašale približno 7500 milijonov evrov, pomeni dokaj zmernih pet odstotkov. Ali je vse skupaj posledica letošnjih (pre)močnih čustev, pa vedo samo nekateri. Letališče je pripravljeno na zimo Zimska služba Aerodroma Ljubljana je že v polni pripravljenosti, kar je za letališče bistvenega pomena. da se letalski promet redno odvija tudi v zimskem obdobju. Brnik - "V zadi^ih petnajstih letih se še ni zgodilo, da bi potniki morali dosti čakati zaradi naše zimske službe. Redni promet lahko na Brniku ogrozi le 'snežna katastrofa', če bi, denimo, v pol ure zapadlo 80 centimetrov snega. Nemočni smo edino v primeru žleda, kot se je to zgodilo pred dvema letoma, ko smo morali za nekaj ur ustaviti vzlete in pristanke letal,'' je prejšnji petek, ko so v Aerodromu Ljubljana simbolično odprli zimsko sezono, napovedal predsednik uprave letališke družbe Vinko Može. Letališki zimski službi, ki se že tako lahko pohvali z dobro opremljenostjo, bo letos delo olajšal novi odmetalec snega, za katerega so odšteli okoli 80 milijonov tolarjev in ki lahko očisti do 30 kilometrov površin na uro oziroma v eni uri odmeče približno 5000 ton snega. Uporabljali ga bodo za čiščenje manevrskih površin na letališču, za- radi velike gibljivosti in prilagodljivosti izmeta pa bo primeren tudi za čiščenje ob robovih in okoli parkirnih hiš ter za čiščenje parkirišča in območja pred letališko stavbo. Po predpisih o varnosti zračne plovbe morajo na brniškem letališču s čiščenjem snega začeti takoj, ko začne snežiti, oziroma najkasneje, ko zapade 15 mili- Ponudbi za nadaljevanje proizvodnje v Vezeninah Bled - Na interni razpis Vezenin Bled za najem dela prostorov in strojev, ki je v postopku likvidacije, sta prispeli dve ponudbi. Na njuni podlagi bi bilo mogoče na Bledu v zmanjšanem obsegu nadaljevati s proizvodnjo konfekcije in vezenin. Z delom bi tako lahko nadaljevalo okoli 30 od 119 delavcev, kolikor jih je sedaj zaposlenih v Vezeninah. Kot je za STA povedal likvidacijski upravitelj Marko Vidnjevič, se bodo delavci sami odločili za nadaljnje delo pri novih delodajalcih ali pa za prijavo na zavod za zaposlovanje, pri čemer bodo dobili izplačano vse, kar jim pripada. Za bolj uresničljivo od obeh prispelih ponudb Vidnjevič ocenjuje tisto, ki se nanaša na vezeninski del in omogoča delo 25 delavcem. Postopek registracije novega podjetja bi lahko zaključili decembra, tedaj pa bi v novejših prostorih vezilnice že lahko stekla tudi proizvodnja predvsem zaves in prtov. Novi delodajalec, ki bi nadaljeval z 80-letno tradicijo blejskega podjetja in bi prejel tudi licenco Vezenine Bled, se bo moral iz najetih prostorov dokončno izseliti v dveh letih. S.S. Med pregledom strojne opreme zimske službe na Brniku (z leve): Jože Gradišar, direktor Rika Ribnica, enega večjih dobaviteljev opreme, Vinko Može in Boris Kraljić, direktor prometno tehnološkega sektorja Aerodroma Ljubljana. metrov brozge, 20 milimetrov mokrega ali 50 milimetrov suhega snega. Sneg morajo neprekinjeno čistiti, da snežna odeja nikoli ne preseže teh meja. Zaradi teh zahtev sta dve dežurni ekipi po petnajst mož razpoložljivi 24 ur na dan. Kot je dejal vodja zimske službe Lado Ja-nežič, letališko stezo uspejo očistiti najkasneje v petnajstih minutah. "Za posipanje letaliških površin vsako zimo porabimo okoli 100 ton ureje, ki jo uporabljamo namesto soli. Pri zelo nizkih temperaturah do 25 stopinj pod ničlo pa steze polivamo z acetatom," je še razložil T V • V Janezic. Simon Šubic Laze 18a, 4000 Kranj ČIŠČENJE CISTERN DOSTAVA KURILNEGA QUA Sava uspešna v poslu in drugod Družbe znotraj Poslovne skupine SaVa so do konca septembra ustvarile 1,8 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo. Sava prejela številna priznanja. Krai\j - Uspešno poslovanje delniške družbe Sava in Poslovne skupine Sava se je nadaljevalo tudi v mesecu septembru, so sporočili iz Save. Nadzorni svet seje tako prejšnji teden seznanil z najnovejšim poročilom, po katerem so v devetih mesecih letošnjega leta odvisne družbe Poslovne skupine Sava ustvarile 42,3 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je na ravni načrtovanega ter realno sedem odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Odvisne družbe so v navedenem obdobju ustvarile 1,8 milijarde tolarjev celotnega dobička pred davki, kar je 146 milijonov tolarjev več, kot so predvideli in kar za 990 milijonov tolarjev več kot v enakem lanskem obdobju. Pri ustvarjanju dobička še posebej izstopata dejavnosti Gu-marstvo in Turizem. Delniška družba Sava kot matična družba Skupine je v prvih devetih mesecih ustvarila 2,1 milijarde tolarjev celotnega dobička pred davki, kar je skoraj za polovico več kot lani in štiri odstotke nad načrtom za to obdobje. Uprava Save ocenjuje, da se bo pozitivni trend rasti in uspešnosti poslovanja nadaljeval tudi v zadnjem kvartalu letošnjega leta. Skupina Sava se lahko pohvali tudi z različnimi priznanji, kijih je prejela v zadnjem obdobju. Ekipa kuharjev, v kateri je sodeloval Daniel Kozar Term 3000, je na svetovni kuharski olimpijadi v Erfurtu v Nemčiji dosegla drugo mesto, sodelavci dejavnosti Turizem pa so na Gostinsko turističnem zboru Slovenije v Radencih osvojili skupaj kar 70 medalj (od tega 22 zlatih) in 9 priznanj. Po izboru Turistične zveze Slovenije v okviru akcije Moja dežela lepa in čista so Terme Ptuj med najboljšimi zdravilišči za leto 2003 osvojile drugo mesto v kategoriji manjših zdravilišč, Zdravilišče Radenci pa tretje mesto med večjimi zdravi- 1 • v v • hsci. Poleg tega je družba Savatech za pnevmatski zaporni čep iz programa Eko prejela zlato priznanje za "naj" inovacijo Gorenjske, kompetenčni center Kadri Skupine Sava pa je na 7. konferenci o ravnanju z ljudmi v Novi Gorici prejel nagrado za drugi najboljši projekt 2004 - za projekt elektronskega učenja. Za odmet pa tudi ni podatek, da se je po izboru komisije časnika Finance Savino letno poročilo za leto 2003 že petič zapored uvrstilo med najboljših pet letnih poročil slovenskih družb. Med 42 slovenskimi podjetji je doseglo četrto mesto v skupni oceni, drugo mesto po merilu "komuniciranje", med vsemi slovenskimi podjetji pa je Sava po mnenju komisije najbolje poročala o vodenju in upravljanju družbe. Simon Subic GORENJSKI GLAS • 16. STRAN s NEPREMIČNINE Torek, 2. novembra 2004 Podelili nove licence Doslej je licenco za nepremičninsko posredovanje pridobilo 183 posrednikov. Ministrstvo je izdalo štiri podzakonske predpise, v kratkem pa bo še zadnjega. Ljubyana - Minister za okoUe, prostor in energyo mag. Janez Kopač je ob koncu oktobra podelil nepremičninskim posrednikom še 102 licenci za oprav^ai^je poslov nepremičninskega posredovalca. Posredniki so si z licenc in z vpisom v imenik, ki ga vodi ministrstvo, tudi formalno pridobili položaj nepremičninskega posrednika. Ministrstvo je doslej nepremičninskim posrednikom izdalo 183 licenc, od tega 154 trajno, petnajst pogojno do 14. februarja 2005, Štiri pogojno do 24. maja 2007 in deset pogojno do 14. februarja 2007. Pogojno licenco so izdali posrednikom, ki so se na dan uveljavitve zakona ukvarjali s posredovanjem, ven- dar Še niso opravili zahtevanega programa izobraževanja, so bili na izobraževanju in preverjanju znanja, a v okviru ustanov, ki so izobraževale pred uveljavitvijo zakona, ali za posredovanje nimajo ustrezne izobrazbe, kot jo predpisuje zakon o nepremičninskem posredovanju. Po podatkih ministrstva za okolje. prostor in energijo je doslej k opravljanju strokovnega izpita za pridobitev nepremičninske licence pristopilo že 389 kandidatov, od tega jih je 127 opravljalo celotni strokovni izpit, 262 pa le iz dopolnilnih vsebin. Tisti, ki so opravljali celotni izpit, so bili uspešni 58-odstotno, izpit iz dopolnilnih vsebin pa je uspešno opravilo 91 odstotkov kandidatov. Za izvajanje zakona so pomembni tudi podzakonski predpisi. Ministrstvo je doslej sprejelo štiri: pravilnik o strokovnem izpitu, licencah in vodenju imenika nepremičninskih posrednikov, sklep o stroških vpisa v imenik nepremičninskih posrednikov, pravilnik o rokih in načinu posredovanja podatkov davčne uprave v evidenco prometa nepremičnin in navodilo o vodenju in posredovanju podatkov nepremičninske družbe o sklenjenih poslih pri prometu z nepremičninami. Ko bodo objavljen še predpis o usposabljanju cenilcev nepremičnin, kar naj bi se tudi zgodilo v kratkem, bodo sprejeti vsi podzakonski predpisi, kot jih določa zakon. Cveto Zaplotnik Oktobra 0,3-odstotna inflacija Kranj - Po podatkih državnega statističnega urada so se cene življenjskih potrebščin oktobra v primerjavi s prejšnjim mesecem zvišale za 0,3 odstotka, v letošnjih prvih desetih mesecih za 2,9 odstotka (lani za 4,2), med lanskim in letošnjim oktobrom pa za 3,3 odstotka. V letu dni so se najbolj zvišale cene v skupinah stanovanje (za 9,8 odstotka), izobraževanje (7,7) ter prevoz (6,2), cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače pa so se v istem obdobju celo znižale za 2,6 odstotka. Oktobrsko gibanje cen so najbolj zaznamovali nadaljnje zniževanje cen počitnic v paketu ter višje cene obleke in obutve ter naftnih derivatov. Najbolj so se prejšnji mesec zvišale cene v skupinah obleka in obutev (za 4 odstotke), stanovanje (2,3), gostinske in nastanitvene storitve (1,3), izobraževanje (1,1) ter prevoz (0,3), znižanje pa so zabeležili v skupinah rekreacija in kultura (za 2,5 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače (0,9), zdravje (0,4), alkoholne pijače in tobak (0,2) ter stanovanjska oprema (0,2). Cene oblačil so se zvišale za 4,1 odstotka, obutve za 5 odstotkov, tekočih goriv za 7,9 odstotka, trdih goriv za 5,8 odstotka, najemnin za stanovanja za 1,9 odstotka, visokošolskega izobraževanja za 5,8 in gostinskih storitev za 1,6 odstotka. Počitnice v paketu so se pocenile za 14 odstotkov, sadje za 4,3 odstotka, zelenjava za 1,9, meso za 1,8, kruh in drugi izdelki iz žit pa za 0,9 odstotka. Cene blaga so se v povprečju zvišale za 0,6 odstotka, storitve pa so se pocenile za 0,3 odstotka. C.Z. Novosti elektronskega imenika Kraixj - Pri Telekomu Slovenije bo jutri, v sredo, izšla jesenska izdaja Elektronskega telefonskega imenika Slovenije (Etis), ki bo prinesla tudi več novosti. Poleg najnovejših podatkov o telefonskih naročnikih bo v imeniku prvič interaktivni zemljevid Slovenije v vektorski obliki, ki bo omogočal podroben pregled (do najmanjših krajev), poseben program pa tudi načrtovanje najkrajše in najhitrejše vozne ali peš poti med kraji. Imenik bo vseboval podatke o veČ kot 1.150.000 telefonskih naročnikih Telekoma Slovenije, Mobitela, Debitela in Si.mobi-la in bo med drugim omogočal klicanje z modemom, tiskanje nalepk, prenos podatkov v osebni imenik in izračun razdalj. Cena bo enaka kot že več let. Za enouporabniško verzijo bo treba odšteti 3.800 tolarjev oz. za naročnike Še 500 tolarjev manj, za mrežno verzijo za največ deset uporabnikov 24.000 tolarjev in za vsakega dodatnega uporabnika še 400 tolarjev. Novost je tudi možnost uporabe naprednega iskanja v internetnem telefonskem imeniku, ki je bila doslej na voljo le Etisovim naročnikom. Storitev tis.telekom.si bo odslej možno tudi naročiti, za kar bodo naročniki dobili uporabniško ime in geslo, mesečna naročnina storitve pa bo znašala 490 tolarjev. Interaktivni zemljevid bodo do konca leta lahko uporabljali vsi uporabniki, potlej v celoti le naročniki Etisa oz. uporabniki storitve tis.telekom.si, vsi drugi pa le v omejenem obsegu. Neregistriranim uporabnikom bo v imeniku na intemetu na voljo samo pet zadetkov. C.Z. Nova delnica na borzi v minulem tednu na Ljubljanski borzi ni bilo večjih presenečenj. Osrednji slovenski borzni indeks SBI20 je na tedenski ravni pridobil 0,4 odstotka in tako spet presegel mejo 4800 točk, indeks investicijskih skladov PIX je pridobil 0,3 odstotka ter indeks prostega trga 1,4 odstotka. Med prometnejšimi delnicami so največjo rast vrednosti tečaja dosegle delnice Merkurja. Po informacijah o sanaciji Bofexa se je veliko vlagateljev odloČilo za prodajo delnic, kar je povzročilo padec tečaja do vrednosti 35.000 tolarjev. Sama sanacija naj ne bi imela negativnega vpliva na tečaj delnice, saj bodo stroške krili s prodajo delnic Gorenjske banke. Prav gotovo pa bi v Merkurju lahko beležili Še boljše rezultate. Če jim omenjenih delnic ne bi bilo treba prodajati, saj predstavljajo zelo dobro dolgoročno naložbo. Gorenjska banka je namreč objavila zavidijive rezultate za prvih devet mesecev letošnjega poslovanja. Bilančna vsota je višja za 12 odstotkov, dosežen dobiček v višini 10,5 milijarde tolarjev bruto pa predstavlja 96 odstotkov načrtovanega za letošnje leto. Vlagatelji so očitno razočarani glede informiranosti o poslovanju, saj ne vedo, kaj jih čaka. Najprej informacije o dobrih rezultatih in načrtih, potem pa nove in nove izgube Bofexa. Očitno bo potrebno počakati letne rezultate. Na podlagi nezadovoljivih rezultatov poslovanja družbe Kompas MTS v prvih devetih mesecih v primerjavi s sprejetim planom za letošnje leto je nadzorni svet iz ekonomsko - poslovnih razlogov odpoklical dosedanjo direktorico družbe. Za vlagatelje očitno zelo dobra novica, saj je tečaj omenjenih delnic porasel v zadnjem tednu za 3,7 odstotka. Kaj Šele lahko pričakujemo, Če bo novo vodstvo zagotovilo Še boljše poslovanje. Tudi pri Krki se pričakujejo bistveno boljši rezultati od lanskih. Tečaj njihovih delnic se je zopet povzpel na 82 tisočakov. Večji padec tečajev so zabeležile delnice Salusa in Term Čatež. Pri slednji družbi bi tudi lahko prišlo do zamenjave vodstva, če sam predsednik uprave ne bo podpisal nove individualne pogodbe, ki mu trenutno nudi visoko odpravnino ob odhodu iz družbe. Po dolgem času smo pričakali novo uvrstitev delnic na prosti trg. Od torka dalje lahko v tečajnici Ljubljanske borze v segmentu prosti trg spremljate tudi gibanje tečaj delnice Iskre Av-toelektrika. Glavno dejavnost družbe predstavlja proizvodnja in trženje avtoelektrične opreme, pogonskih sistemov in komponent. Družba se s programi po velikosti uvršča med vodilne proizvajalce v svojem segmentu. VeČino prodaje dosegajo na tujih trgih. V prvih dneh trgovanja je vrednost delnice poletela v nebo. Prvi dan se je trgovalo še po 9.300 tolarjev, v petek pa že celo po 12.500. Nekateri so več kot 30 odstotni donos že idcoristili za unovčevanje dobičkov, tako da se je v petek proti koncu trgovanja tečaj znižal na 11.200 tolarjev. Na prostem trgu je bilo v zadnjem tednu poleg obveznic Slovenske odškodninske družbe, največ prometa z delnicami družb Triglav naložbe (TRSG) in Triglav finančna družba (TFDR). Trenutno je za omenjeni družbi v teku prevzemna ponudba s strani Zavarovalnice Triglav. Prevzemna cena za prvo je 425 tolarjev, za drugo pa 1270 tolarjev, ponudba pa velja do 19. II. 2004 do 12. ure. Glede na to, da so holdingi bolj tvegane naložbe, da so nekateri večji delničarji že sprejeli ponudbo, torej bo ponudba najbrž uspela in da po izteku ponudbe ponavadi tečaj pade, priporočamo sprejem ponudbe. In ne Čakati na zadnji dan! Alenka Eržen, alenka@gbd.si,GBD, d.d. ZAVOD REPUBUKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRADBENI DELAVEC; ZIDAR, KAMNAR; ned. č., posk. d. 1 mes, slov. j.-dobro; rok prijave: 05.11.04; VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, D.D.. UL. MiRKA VADNOVA 5, KRANJ DELAVEC BREZ POKLICA V PROIZVODNJI; dol. č. 1 mes; rok prijave: 09.11.04; št. det. mest; 3; ISKRA MEHANIZMI, D.D., UPNICA 8. KROPA ČIŠČENJE POSL. PROST. IN SANITARU; dol. č. 1 leto; posk. d. 1 mes, slov. j. - tekoče; rok prijave: 02.11.04; PROSEN COM., D.O.O., SP DUPUE 8, DUPUE POMOŽNI DELAVEC PREKLADALEC GUM; dol. č. 3 mes; možnost podaljšanja del. razm.; rok prijave: 10.11.04; HRIBAR BLESK, D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ SLIKOPLESKAR, FASADER; ned. č.; posk. d. 1 mes, del. izk. 5 let, kat. B, rok prijave: 10.11.04; št. del. mest: 3; MEGAMATRIX. D.O.O., STARETOVA UL. 39, KRANJ KURJAČ, GOSTIŠČE DOM NA KRVAVCU; dol. č. 5 mes; posk. d. 1 mes, del. Izk. 2 leti, slov. j. - tekoče, izpit iz varstva pri delu, izpit za kurjača; rok prijave: 09.11.04; TAJO-TEAM, D.O.O., AMBROŽ POD KRVAVCEM 31, CERKUE STROJNIK; dol. č. 3 mes; posk. d. 1 mes, del. izk. 6 mes, kat. B, Izpit za TGM; rok prijave: 05.11.04; VAŠKAR, D.O.O., BAŠEU 32, PREDDVOR ned. č.; posk. d. 3 mes, kat. B, rok prijave: 02.11.04; ŽVELC DAMJAN S.P, LAHOVČE 87, CERKUE LIČARSKI BRUSILEC; SERVISER, VZDRŽEVALEC LETAL (POM. DELA); alter, izobr.: PLESKAR; dol. č. 5 mes; slov. j. - tekoče; rok prijave: 05.11.04; št. del. mest: 2; NOVAK FRANC S.P., ALPSKA C. 43, LESCE BOLNIČAR NEGOVALEC NA DOMU; alter. Izobr: BOLNIČAR -NEGOVALEC; dol. č. 6 mes; del. mesto je prosto od 01.12.04; posk. d. 2 mes, del. izk. 6 mes, kat. B, slov. j. - tekoče; rok prijave: 02.11.04; št. del. mest: 3; DOM UPOKOJENCEV KRANJ, C. 1. MAJA 59, KRANJ NEGOVALEC NA DOMU; alter, izobr.: BOLNIČAR -NEGOVALEC; dol. č. 3 mes; dei. mesto je prosto od 01.12.04; posk. d. 2 mes, det. izk. 6 mes, kat. B, slov. j. - tekoče; rok prijave: 02.11.04; DOM UPOKOJENCEV KRANJ, C. 1. MAJA 59, KRANJ STRUGAR NA STRUŽNIH APARATIH; dol. č. 6 mes; posk. d. 3 mes, del. izk. 2 leti, kat. B, rok prijave: 02.11.04; PETROVČIČ JOŽE S.P., ŽIROVSKI VRH 36, ŽIRI ORODJAR; ned. č.; posk. d. 3 mes, del. izk. 2 leti, kat. B, nem. j. - zadovoljivo; rok prijave: 03.11.04; MIKROS, D.O.O., KOROŠKA C. 92, TRŽIČ MONTER CEVNIH SISTEMOV, INSTALACIJ; NE-RJAVNE INSTALACIJE; dol. č. 3 mes; posk. d. 3 mes; rok prijave: 10.11.04; PMt-PROCESNA OPREMA, D.O.O., UKOZARJEVAUL 27, KRANJ STROJNI MEHANIK VZDRŽ. STROJEV IN NAPRAV; alter. Izobr.: STROJNI TEHNIK; dol. č. 6 mes; posk. d. 2 mes, det. izk. 2 leti, rok prijave: 02.11.04; ELAN, D.D.. BEGUNJE 1, BEGUNJE DELO V PROIZV. PLASTIČNIH MAS; alter, izobr.: ELEKTRIKAR ELEKTRONIK; ned. č.; posk. d. 3 mes, del. izk. 1 leto, kat. B. rok prijave: 03.11.04; SAXONIA-FRANKE, D.O.O.. KOROŠKA C. 92, TRŽIČ VZDRŽ. V GOSTIŠČU DOM NA KRVAVCU; dol. č. 5 mes; posk. d. 1 mes, del. izk. 2 leti, slov. j. - tekoče, izpit za kurjača; rok prijave: 09.11.04; št. del. mest: 2; TAJaTEAM, D.O.O.. AMBROŽ POD KRVAVCEM 31, CERKUE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK; dol. č. 1 leto, angl. j. ali nem. j. - dobro, slov. j. - zelo dobro; rok prijave: 02.11.04; ALPE-TOUR POTOVALNA AGENCIJA, D.D., UL. MIRKA VADNOVA 8, KRANJ POMOČ AVTOMEHANIKOM PRI MANJ ZAHTEVNIH DEUH, NA BRNIKU; alter, izobr.: STROJNI TEHNIK; dol. č. 6 mes, rok prijave: 02.11.04; HEKATA, D.O.O., TOMAČEVO 1, UUBUANA- POUE VOZNIK TOVORNJAKA S PRIKOUCO, PO SLO IN ITA; ned. č., posk. d. 3 mes, del. izk. 2 leti, kat. C, E, lahko druga smer IV. stopnje; rok prijave: 17.11.04; ŠUBIC BOJAN - PREVOZ STVARI, ŽIROVSKI VRH 50, ŽIRI ELEKTROMEHANIK; ELEKTROINŠTAUTER; dol. č. 2 mes; posk. d. 1 mes, del. izk. 2 leti, kat. B; rok prijave: 12.11.04; ELKOTURIZEM, D.O.O., BREZJE 70, BREZJE TESAR dol. č. 3 mes; kat. B, rok prijave: 02.11.04; PRO-MAS, D.O.O., SREDNJA VAS 5, BEGUNJE ned. č., posk. d. 1 mes, del. Izk. 1 leto, kat. B, slov. i. - dobro; rok prijave: 05.11.04; VODNOGOSPODARSKO PODJETJE D.D., UL MIRKA VADNOVA 5, KRANJ ZIDAR; dol. č. 3 mes; kat. B, rok prijave: 02.11.04; PROMAS, D.O.O., SREDNJA VAS 5, BEGUNJE STROJNIK GRADBENE MEH. ZA ZEMELJSKA DELA; ned. č., posk. d. 1 mes, del. izk. 1 leto, kat. B, zaželena C in E kat.; rok prijave: 05.11.04; VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, D.D., UL MIRKA VADNOVA 5, KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA V MEDN. RELACIJAH; ned. č.; posk. d. 3 mes, del. izk. 1 leto, kat. B, C, E, ital. j. - zadovoljivo, katerikoli evropski j., izkušnje s hladilniki; rok prijave: 17.11.04; št. del. mest: 3; MURENC TRADE, D.O.O., BRATOV HVAUČ 4, NOVA GORICA VOZNIK TOVORNJAKA, SLO-HRVAŠKA IN SLO-ITA; dol. č. 6 mes, posk. d. 3 mes, del. izk. 2 leti, kat. B,C,E. rok prijave: 02.11.04; PETROVČIČ JOŽE S.P, ŽIROVSKI VRH 36, ŽIRI VOZNIK VLAČILCA S CISTERNO, DOMAČ! iN MEDN. PROMET, PREVOZ KONTEJNERJEV; ned. č., posk. d. 3 mes, kat. C,E, nem. j. - osn., ADR IZPIT; rok prijave: 02.11.04; št. del. mest: 2; ŠKOFIC ANDREJ S.P., TRSTENIK 32, GOLNIK VOZNIK TOVORNJAKA; ned. č., posk. d. 1 mes, del. izk. 1 leto, kat. B, C, D, E, slov. j. - dobro, zaželen izpit za strojnika TGM; rok prijave; 05.11.04; VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, D.D., UL. MIRKA VADNOVA 5, KRANJ PRODAJALEC PRI BLAGAJNI; dol. č. 6 mes; posk. d. 3 mes. del. izk. 2 leti, kat. B, rok prijave: 06.11.04; št. del. mest: 2; GACHO, D.O.O., PODNART 64, 4244 POD-NART TRGOVINA Z GOSTINSKO OPREMO IN PRIPOMOČKI, GOSPOD. PRIPOMOČKI...; alter, izobr.: GOSTINSKI TEHNIK; ned. č.; posk. d. 6 mes, kat. B, angl. j. in nem. j. - dobro; rok prijave: 10.11.04; KREK, D.O.O., SAVSKA C. 35, BLED V TRGOVINI ZA MALE ŽIVAU, KRANJ; alter, izobr.: VETERINARSKI TEHNIK; rfed. č.; posk. d. 3 mes, del. izk. 1 leto, kat. B, poznavanje oskrbe in nege malih živali; rok prijave: 06.11.04; VETPET, D.O.O., KANTETOVA 18, UUBUANA KUHAR dol. č. 3 mes; posk. d. 3 mes, det. izk. 3 leta, rok prijave: 13.11.04; APRO COM, D.O.O., C. GORENJSKEGA ODREDA 15A, BLED alter, izobr.: TEHNIK KUHARSTVA; ned. č.; posk. d. 6 mes, del. izk. 2 leti, rok prijave: 10.11.04; št. del. mest: 2; KREK. D.O.O., SAVSKA C. 35, BLED dol. č. 2 mes; del. mesto je prosto od 09.01.2005; posk. d. 3 mes. rok prijave: 05.11.04; OŠ BISTRICA TRŽIČ, BEGUNJSKA C. 2, TRŽIČ V GOSTIŠČU DOM NA KRVAVCU; dol. č. 5 mes; posk. d. 1 mes, del. izk. 4 leta, slov. j. - tekoče; rok prijave: 09.11.04; št. del. mest: 2; TAJO-TEAM. D.O.O., AMBROŽ POD KRVAVCEM 31, CERKUE NATAKAR; alter, izobr.: TEHNIK STREŽBE; ned. č.; posk. d. 6 mes, del. izk. 2 leti, angl. j. in nem. j. - dobro, slov. j. - tekoče; rok prijave: 10.11.04; št. del. mest: 2; KREK, D.O.O., SAVSKA C. 35, BLED STROJNI TEH. TEHNOLOG V RETNJAH. KRIŽE; ned. č-.; angl. j. in nem. j. - dobro; rok prijave: 05.11.04; INTEC MKD, KOVINSKE KONSTRUKCIJE, D.O.O., UUBUAN-SKA C. 24A, KRANJ ORODJAR; dol. č. 6 mes; del. izk. 2 leti, rok prijave: 09.11.04; ISKRA MEHANIZMI, D.D., UPNICA 8, KROPA OPERATER NA CNC PREBIJALNEM STROJU; ned. č.; posk. d. 6 mes, angl. j. - zadovoljivo, slov. j. - tekoče; rok prijave: 06.11.04; SAX KONSTRUKCIJE, UUBUANSKA C. 24A, KRANJ UREJEVALEC StROJEV, VZDRŽ. ORODIJ; alter, izobr.: ELEKTROMONTER; ned. č.; posk. d. 3 mes, del. izk. 2 leti, kat. B, nem. j. - dobro; rok prijave: 03.11.04; SAXONIA-FRANKE, D.O.O., KOROŠKA C. 92, TRŽIČ TEHNOLOG V PROIZV. PREDELAVE PLASTIKE; alter. izobr.: ELEKTROTEHNIK; ned. č.; posk. d. 3 mes, del. izk. 2 leti, kat. B, nem. j. - dobro; rok prijave: 03.11.04; SAXONIA-FRANKE, D.O.O., KOROŠKA C. 92, TRŽIČ ELEKTROTEHNIK POMOČ AVTOMEHANIKOM PRI MANJ ZAHT. DELIH, NA BRNIKU; dol. č. 6 mes, rok prijave: 02.11.04; HEKATA, D.O.O., TOMAČEVO 1, UUBUANA - POUE VODJA ELEKTRO DELAVNICE; dol. č. 6 mes; posk. d. 3 mes, del. izk. 5 let, zaželena B kat.; rok prijave: 13.11.04; PILASTER, D.O.O., ŽIROVNICA 107, ŽIROVNICA KEMIJSKI TEH. ned. č.; posk. d. 3 mes, del. izk. 1 leto, rok prijave: 13.11.04; CMC GALVANtKA, D.O.O., ALPSKA 43, LESCE alter, izobr.: KMETIJSKI TEHNIK; dol. č. 3 mes; rok prijave: 09.11.04; št. del. mest: 5; I.S.S., D.O.O., KOROŠKA C. 53. KRANJ GRADBENI TEH. dol. č. 1 leto; posk. d. 3 mes, del. izk. 3 leta, kat. B. STROK. IZPIT, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NED. Č.; rok prijave: 06.11.04; ARHES, D.O.O., BLEIWE-ISOVA 6, KRANJ VODJA GRADBIŠČA; alter, izobr.: INŽ. GRADBENIŠTVA; ned. č.. posk. d. 3 mes, del. izk. 3 leta, kat. B. slov. j. - tekoče, STROK. IZPIT, POZNAVANJE ZAKONOV IN PREDPISOV S PODR. GRADB. ZAKONODAJE; rok prijave: 05.11.04; VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, D.D., UL MIRKA VADNOVA 5, KRANJ ZDRAVSTVENI TEH.; ned. č.; posk. d. 3 mes, kat. B; rok prijave: 02.11.04; OZG KRANJ, ZD ŠK. LOKA, STARAC. 10, ŠK. LOKA GIMNAZIJSKI MATURANT ZAST. NA TERENU, GORENJSKA; dol. č. 6 mes, posk. d. 3 mes. kat. B, angl. j. - dobro, lahko druga sr. šola. možnost zap. za ned. č.; rok prijave: 17.11.04; št. del. mest: 15; GENERAU ZAVAROVALNICA. D.D., KRŽIČEVAUL 3, UUBUANA VARNOSTNIK, RECEPTOR L; alter, izobr.: STROJNI TEHNIK; dol. č. 1 leto; posk. d. 2 mes, del. izk. 2 leti. rok prijave: 02.11.04; JGZ BRDO PROTOKOLARNE STORITVE RS. PREDOSUE 39. KRANJ INŽ. KMETIJSTVA ZA RASTLINSKO PROIZ.; STROK SODELAVEC ZA PODR. EKOLOŠKEGA POUEDELSTVA IN ŽIVINOREJE; alter, izobr: UNIV DIPL. INŽ. KMETIJSTVA; dol. č. 11 mes, 20 ur/teden; rok prijave: 05.11.04; SR. BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ, SMLEDNIŠKA C. 3,- KRANJ INŽ. STROJNIŠTVA; KONSTRUKCIJA, RAZVOJ PROGRAMA ZA ZAŠČITO RASTLIN IN TRAKTORSKEGA PROGR.; dol. č. 6 mes; del. izk. 6 let, kat. B, možnost zap. za ned.č.; rok prijave: 02.11.04; AGROMEHANIKA, D.D., HRASTJE 52A, KRANJ POSLOVNI SEKRETAR; VODJA KADROVSKE SLUŽBE, KRANJ; alter, izobr.: PRAVNIK; dol. č. 6 mes; posk. d. 1 mes, del. izk. 3 leta, angl. j. in nem. j. - tekoče, izpit za koncesionarje, možnost podaljšanja pogodbe, PROŠNJE S TEL. ŠT. POSLATI NA SEDEŽ PODJETJA; rok prijave: 10.11.04; TEHNOCO-MERC, D.O.O., DRAVSKA UL 9, MARIBOR UNIV. DIPL INŽ. KMETIJSTVA UČITEU/ICA STROK. TEORETIČNIH PREDMETOV IN PRAKTIČNEGA POUKA S PODR. VRTNARSTVA; dol. č. 1 leto; rok prijave: 05.11.04; SR. BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ, SMLEDNIŠKA C. 3, KRANJ UČITEU/ICA STROK. TEORETIČNIH PREDMETOV IN PRAKTIČNEGA POUKA; dol. č. 1 leto; rok prijave: 05.11.04; SR. BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ, SMLEDNIŠKA C. 3, KRANJ STROK. SODELAVEC ZA PODR. KMET. MEHANIZACIJE; alter, izobr.: INŽ. KMETIJSTVA ZA RASTLINSKO PROIZ.; dol. č. 11 mes, 20 ur/teden; rok prijave: 05.11.04; SR. BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ, SMLEDNIŠKA C. 3, KRANJ UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA; SAMOST. STROK SODELAVEC ZA BRIZGANJE PLASTIKE; alter. izobr.: UNIV DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE; dol. č. 6 mes; posk. d, 4 mes, kat. B, angl. j. in nem. j. -zadovoljivo; rok prijave: 09.11.04; ISKRA MEHANIZMI, D.D., UPNICA 8, KROPA UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE; SAMOST. STROK. SODELAVEC ZA INF. PRIKAZOVALNIKE; alter. izobr.: UNIV DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA; dol. č. 6 mes; del. izk. 2 leti, kat. B, angl. j. in nem. j. - tekoče; rok prijave: 09.11.04; ISKRA MEHANIZMI, D.D., UPNICA 8. KROPA UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA ZA ORGANIZACIJO IN TEHNOLOG. DELA alter, izobr.: INŽ. GRADBENIŠTVA; dol. č. 1 leto; posk. d. 3 mes, kat. B. vodenje večjih skupin, angl. j. - zadovoljivo, ODG. VODJA DEL ZA ZAHTEVNE OBJEKTE, možnost zap za ned. č.; rok prijave: 06.11.04; ARHES. D.O.O., BLEIWEISOVA 6, KRANJ DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA (VS); SVETOVALEC ŽUPANA ZA KOMUNALNO IN GOSPOD. INFRASTRUKTURO; alter, izobr.: UNIV DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA; ned. č.; posk. d. 6 mes. del. izk. 3 leta, 8 mes, kat. B, JAVNI NATEČAJ UR. LIST 15/10-04, POGOJI RAZPISA NA ZAVODU ZA ZAR KRANJ. TEL 04 280-61-33; rok ptijave: 10.11.04; OBČINA GORENJA VAS - POUANE, POUANSKA C. 87, GORENJA VAS UNIV. DIPL EKONOMIST RAČUNOVODJA; alter, izobr.: EKONOMSKI TEH- # NIK; ned. č.; posk. d. 6 mes, del. izk. 5 let. kat. B, angl. j. in nem. j. - dobro; rok prijave: 10.11.04; KREK, D.O.O., SAVSKA C. 35, BLED POSLOVNI SEKRETAR; alter, izobr.: UNIV. DIPL ORGANIZATOR; ned. č.; posk. d. 6 mes, del. izk. 3 leta, angl. j. in nem. j.-tekoče; rok prijave: 03.11.04; ŠIBO, D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA UNIV. DIPL EKONOMIST ZA KOMERC. DEJ.; SAMOST. KOMERCIAUST ZA PRIDOBIVANJE NOVIH NAROČNIKOV ZA PODROČJE KARTONAŽE, PROPAGANDE IN KNJIG; alter, izobr.: UNIV. DIPL. INŽ. GRAFIČARSTVA; ned. č.; posk. d. 3 mes, del. izk. 2 leti, kat. B, angl. j. in nem. j. - tekoče; rok prijave: 27.11.04; GORENJSKI TISK, D.D., UL MIRKA VADNOVA 6, KRANJ DIPL. VARNOSTNI INŽ. (VS); SAMOST. KOMERCIAUST; alter. Izobr: DIPL. EKONOMIST (VS); dol. č. 1 leto; posk. d. 3 mes, del. izk. 6 mes, kat B, angl. j. - dobro; rok prijave: 13.11.04; TRIO, D.D., MLAKA 10, TRŽIČ UNIV. DIPL INŽ. ARHITEKTURE; dol. č. 1 leto; posk. d. 3 mes, del. izk. 3 leta, kat. B, angl. j. in nem. j. - dobro, možnost zap. za ned. č., OBVEZNO AUTOCAD; rok prijave: 06.11.04; ARHES, D.O.O., BLEIWEISOVA 6, KRANJ DR. MEDICINE ZDRAVNIK SPL/DRUŽ. MED.; ned. č.; kat. B, slov. j. - tekoče, UCENCA ZDR. ZBORNICE, STROK. IZPIT; rok prijave: 10.11.04; OZG KRANJ, OE ZD TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARIJU V SPL. AMB. V ZD. V RADOVUlCI; alter, izobr.: DR. MED. SPEC. SPL MEDICINE; dol. č. 1 leto; del. izk. 2 leti, kat. B, slov. j. - tekoče; rok prijave: 03.11.04; OZG KRANJ, OE ZD PADOVUICA,ZD BLED, MLADINSKA C. 1, BLED ZDRAVNIK SPL/DRUŽ. MED. V ZD BOHINJ; alter, izobr: DR. MED. SPEC. SPL MEDICINE; ned. č.; del. izk. 2 leti. kat. B, slov. j. - dobro; rok prijave: 03.11.04; OZG KRANJ, OE ZD RADOVUlCA, ZD BLED, MLADINSKA C. 1, BLED DR. MEDICINE SPEC. PEDIATRUE V ZD BOHINJ; ned. č.; posk. d. 3 mes. del. izk. 1 leto, kat. B, slov. j. - tekoče; rok prijave: 06.11.04; OZG KRANJ, OE ZD RADOVUlCA, ZD BLED, MLADINSKA C. 1, BLED Ostali pogoji, ki jih zahtevajo delodajalci, so objavljeni na oglasnih deskah Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba Kranj, Bleiw/eisova c. 12, Kranj. Zavod RepuErfike Slovenije za zaposlovanje. Glinška 12, Ljutljana Torek, 2. novembra 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Lovci Z območja jugovzhodnih Alp podpirajo smernice in direktive Evropske unije, a tudi samostojnost regij pri določanju lovnih vrst in lovnih dob. Predoslje - Delovna skupnost lovskih zvez z območja jugovzhodnih Alp, ki jo sestavljajo predstavniki enajstih lovskih zvez iz Italije, Avstrye in Slovenye, je minuli konec tedna na zasedanju na Brdu obravnavala za sedanje razmere zelo aktualno temo: prihodnost lova v Evropski unyi. Za lov v un^i ni skupne politike, vsaka članica ga lahko ureja po svoje, vendar v skladu z evropskimi direktivami. Slovenija ima nekatere predpise celo strožje kot unija. Po razpravi, v kateri so predstavniki zvez predstavili svoje lovske probleme in stališča do prihodnosti lova v Evropski uniji, so sprejeli deklaracijo, s katero podpirajo smernice Evropske unije o rabi okolja in tudi lova, direktivo unije o varstvu ptic, varstvo okoljsko pomembnih območij (Natura 2000), enotna higienska določila o uporabi in prometu z divjačino, avtonomijo regij pri določitvi lovnih vrst in lovnih dob, prizadevanja gorskih lovcev za ohranjanje okolja in trajnostno rabo naravnih virov, delo z javnostjo in sodelovanje z naravovarstvenimi organizacijami. Kot je na zasedanju dejal dr. Michl Ebner, član evropskega parlamenta in koordinator posebne delovne skupine za lov, ribolov in okolje, je na območju 25 držav članic unije več kot 6,7 milijona lovcev, povprečje pa je 1,74 lovca na kvadratni kilometer površine. Od lova je neposredno ali posredno odvisnih 175 tisoč delovnih mest, v lovski dejavnosti pa se na leto "obrne" 15 milijard evrov denarja. Za lov v Evropski uniji ni enotne direktive, tako naj bi bilo tudi v prihodnje, lov pa zadevajo direktiva o varstvu ptic, zahtevano varstvo okoljsko pomembnih območij (Natura 2000), uredba o divjačini, zakonodaja o orožju in zahteve za ohranjanje biološke pestrosti. Kot poudarjajo v Lovski zvezi Slovenije, je Slovenija že v pripravah na vstop v Evropsko unijo prilagodila svojo zakonodajo različnim predpisom, smernicam in navodilom Unije, pri tem pa je upoštevala tudi direktivo o ohranjanju prosto živečih ptic in direktivo o ohra- Na območju Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnih Alp je 135 tisoč lovcev, od tega v Sloveniji 22 tisoč. Na sliki: skupina gorenjskih ovcev - začetnikov. njanju naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. Nekateri predpisi, ki zadevajo lov, so pri nas celo strožji od zahtev Evropske unije, kar še posebej velja za veterinarske predpise ter lovne in zavarovane vrste divjadi. V Sloveniji so med lovne vrste ptic uvrstili samo raco mlakari-co, fazana, poljsko jerebico, srako, sivo vrano in Šojo, medtem ko so vse druge vrste zava- rovali. Slovenska zakonodaja o orožju je usklajena z evropsko, vendar še ni izvedbenih predpisov za izdajo evropskega orožnega lista, ki bi lovcem olajšal prehod preko meja med državami Evropske unije. Lovci lahko dobijo za to ustrezno potrdilo, ki ga priznavajo tudi članice unije, vendar je problem v tem, daje tako potrdilo le za enkratno uporabo. Cveto Zaplotnik Tržnica s kmetijskimi pridelki Škofja Loka - Razvojna agencija Sora bo v soboto dopoldne spet pripravila na Mestnem trgu v Škofji Loki Tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov. Kmetje in drugi ponudniki s škofjeloškega območja bodo predstavili izdelke blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca - Naravni izdelki iz škofjeloških hribov: kruh iz krušne peči, potice, piškote in drugo pecivo, sir, skuto, skutne namaze, kislo in sladko Ismetano, maslo in kajmak, čipke in druge izdelke domače in umetnostne obrti, med in izdelke iz medu, domačo volno in ročno pletene izdelke iz nje, žganje in druge alkoholne pijače iz travniškega sadja ter dražgoške kruhke. C.Z. Biomasa in izdelava sekancev Bled - Blejska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije bo v četrtek na Mrzlem Studencu na Pokljuki predstavila sodobno ogrevanje na lesno biomaso, v petek pa bo na Kopišču v Gozd Martuljku še predstavitev problematike pridobivanja biomase ter praktični prikaz izdelave sekancev. Na predstavitvah, ki se bosta oba dneva začeli ob 11. uri, bodo med drugim predstavili pomen, tehnologijo in ekonomiko pridobivanja lesne biomase iz gozda, državne spodbude, pomen energetskega svetovanja, sejem o varčevanju z energijo v Wellsu in vrste kotlov za kurjenje z lesno biomaso. Prikazali bodo izdelovanje lesnih sekancev, v gozdarski koči na Pokljuki pa si bo možno ogledati še ogrevanje na sekance. C.Z. Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE Načrtujemo, kje bodo rastline rasle prihodnje leto Jesen je čas, v katerem z vrta pospravimo največ pridelka, hkrati pa tudi čas, ko moramo že načrtovati, kaj bo na vrtu raslo prihodnjo pomlad. Jeseni namreč zemljo gnojimo in jo tako pripravimo na prihodnje leto. Ker pa rastline potrebujejo različno gnojeno zemljo, moramo že zdaj vsaj v grobem vedeti, na katere gredice bomo posadili solato, kam krompir, pa čebulo ... Zaradi sajenja iste zelenjave na isto mesto se zelo hitro razmnožijo škodljivci, zato moramo na vrtu tudi kolobariti. Tako moramo pri načrtovanju vrta za prihodnje leto upoštevati, kje so posamezne vrste rasle letos, da jih bomo prihodnje leto posadili drugam. Danes pišemo o kolo-barjenju in o tem, katere rastline potrebujejo bolj in katere manj pognojeno zemljo, prihodnji te- dea pa se bomo posvetili različnim vrstam gnojenja. Kolobarimo, zato vrt razdelimo na tri dele v če želimo imeti obilo pridelka in zdrave rastline, velike večine rastlin ne smemo vsako leto saditi na isto mesto. Zaradi sajenja na isto mesto se namreč zelo namnožijo škodljivci, ki napadejo posamezne vrtnine, pa tudi poruši se ravnovesje hranilnih snovi v tleh. Na vrtu zato kolobarimo. To najlažje storimo. Če ga razdelimo na tri dele, kar pomeni, da bomo četrto leto na gredo spet posadili tisto rastlino, ki je tam rasla prvo leto. Vrt razdelimo na tri dele tudi zato, ker rastline potrebujejo različno gnojeno zemljo. Na najbolj pognojeni zemlji bodo rasle zeljevke (zelje, brokoli, ohrovt, Zemljo lahko izboljšamo z zelenim gnojenjem. cvetača, kolerabica, redkev, podzemna koleraba). Na srednje pognojeni zemlji bodo rasle druge rastline: blitva, bučke, čebula, česen, endivija, fižol, grah, ku- Qcyexn«*«' doc». Zoiso'^ \, Kfan» iZDGPLSi Vseslovenski portal matih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasil Brsicanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno. pillU>rs]te Štam-ski novice TEHNIK mare, paradižnik, paprika, por, sladka koruza, solata, špinača in zelena. Na najmanj pognojenih deh pa bodo rasle korenovke in gomoljevke (korenje, krompir, radič in rdeča pesa). Tam, kjer prvo leto rastejo korenovke in gomoljevke, drugo leto posadimo druge rastline, tretje leto pa zeljevke. Tam, kjer prvo leto rastejo zeljevke, drugo leto posadimo korenovke in gomoljevke, tretje leto pa druge rastline. Tam, kjer prvo leto rastejo druge rastline, drugo leto posadimo zeljevke, tretje leto pa korenovke in gomoljevke. Monika in Mateja Slomšek zavetnik slovenskih kmetov Kranj - V nedelo bo na Ponikvi pri Šentjurju vseslovenski sliod kmetov, na katerem bodo blaženega Antona Martina Slomška razglasili za zavetnika kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva. Slovesnost, ki jo pripravljata Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Slovenska ljudska stranka (SLS) v sodelovanju z Mariborsko škofijo, se bo začela opoldne s sveto mašo v farni cerkvi na Ponikvi in se nadaljevala s slavnostno akademijo in druženjem pred Slomškovo rojstno hišo na Slomu. Slovesnost bo vodil pomožni škof in generalni vikar dr. Anton Stres. Pobudo za razglasitev Slomška za zavetnika slovenskih kmetov in kmetijstva so dali Jože Romšak s Podjelš pri Kamniku, dr. Marta Ciraj z Gmajnice pri Komendi in mag. Andrej Golob iz Starega trga pri Slovenj Gradcu. Kot so zapisali v obrazložitev, bi slovenski kmet s tem dobil zaščitnika, na katerega bi se obračal v težkih trenutkih, ki jih ni malo in jih bo v prihodnje verjetno še več. Slovensko kmetijsko slovstvo bi s Slomškovo zaščito in priprošnjo dobilo trdnega za- vetnika, ki bi mu kazal pravo smer, da bi bilo sposobno pravilno svetovati in tako pomagati slovenskemu kmetu. Slomšek se je kot kmečki sin rodil leta 1800 v trdni kmečki družini, svojo mladost je preživel na kmetiji na Slomu v vasi Uniše. Že kot otrok je ostal brez mame, njihova nekoč trdna kmetija je šla na boben. Kljub tej hudi izkušnji je bodril slovenskega kmeta in je verjel, da je slovenstvo obstalo samo zaradi klenih in poštenih ljudi na deželi. Predlog za razglasitev Slomška za zavetnika slovenskih kmetov je sprejel in podprl mariborski škof dr. Franc Kram-berger, pobudo je javno na taboru SLS v Sevnici podprl predsednik stranke Janez Podobnik, za njeno uresničitev pa se je zavzela tudi kmetijsko gozdarska zbornica kot največja stanovska organizacija kmetov. Cveto Zaplotnik Potovanje z živalmi po Evropski uniji Kraixj - Evropska unija je lani za poenostavitev potovanj s hišnimi živalmi uvedla potni list za živali. Novi predpis naj bi začeli uporabljati 3. julija letos, a ker večina članic Unije na to še ni bila pripravljena, so rok za izvajanje preložili na 1. oktober. Po novem je za potovanje mačk, psov in živali iz vrst dihurjev med državami članicami Unije dovolj le veljavno potrdilo o cepljenju proti stekleni oz. potni list z vsemi potrebnimi podatki o zadnjem cepljenju, izjema so Irska, Švedska, Malta in Velika Britanija, ki zahtevajo po cepljenju proti steklini še dodatno testiranje. S potnim listom, ki ga izda veterinar, je možno potovati tudi v nekatere druge države, ki niso članice unije. V tc skupino sodijo Švica, Norveška, Liechtenstein, Islandija, Andora, Monako, San Marino in Vatikan. C.Z. Blagovna znamka Anton Ihan - Farma Ihan, ki je vodilno slovensko podjetje za prirejo in trženje svinjskega mesa, je pred nedavnim za sveže svinjsko meso uvedla blagovno znamko Anton - po svetem Antonu, zavetniku in priprošnjiku, ki praznuje 17. januarja in je marsikje poznan kot "Sveti Anton prešičkar". V družbi se prizadevajo, da bi blagovna znamka Anton postala zaščitni znak za sveže in zdravo slovensko meso, prirejeno izključno iz naravnih surovin. Za to so se odločili, da bi v okviru novih predpisov o sledljivosti potrošnikom olajšali izbiro pri nakupu svinjskega mesa znanega porekla in kakovosti. "Svinjina še zdaleč ne ogroža zdravja, kakor je veljalo nekoč," zatrjuje direktor farme Marko Višnar in dodaja, da so se s selekcijo in spremenjenim načinom reje prilagodili zahtevam potrošnikov. "Naši prašiči so daleč od "umetnega", saj za njihovo prehrano uporabljamo samo žita in druge naravne surovine. Edina "umetnost" je v tem, da znamo prisluhniti potrebam živali in jim ponuditi hranilne snovi ob pravem Času in v pravih razmerjih". C.Z. Delež kmetijstva se zmanjšuje Kranj - Ijo podatkih državnega statističnega urada se delež kmetijstva v bruto domačem družbenem proizvodu (BDP) zmanjšuje. Pred sedmimi leti je kmetijstvo predstavljalo 2,9 odstotka BDP-ja, predlani 2,1 odstotka, lani pa samo še 1,6 odstotka. Od leta 1998 dalje se zmanjšuje tudi zaposlenost, lani je bilo v tej dejavnosti zaposlenih še 95.988 delavcev oz. 9 odstotkov manj kot v letu prej. Zmanjšujeta se tudi dohodek v kmetijstvu in dohodek na zaposlenega. C.Z. GORENJSKI GLAS • ^8. STRAN KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si Torek, 2. novembra 2004 Osemnajst ovadenih kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili Po skoraj enoletnem spremljanju domnevne organizirane kriminalne zdruzbe so kriminalisti v sredo, 27. oktobra, s pomočjo policistov iz kranjske posebne enote in iz slovenske specialne enote vdrli v štirinajst stanovanj, opravili hišne preiskave in prijeli deset osumljencev, enajstega zvečer, dva pa še iščejo. Kranj - Na petkovi novinarski konferenci Policijske uprave Kraixj je vodja sektorja kriminalistične policije Simon Velički povedal, da so preprodajalce drog vzeli pod drobnogled pred koncem leta 2003, na podlagi zanesljivih kazalcev, da se "že nekaj časa" ukvarjajo s prepovedano trgovino. Odtlej so jih spremljali, tudi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ki sta jim jih dovolila sodišče oziroma tožilstvo. Združba naj bi bila organizirana večnivojsko, vodili naj bi jo trije Krai\jčani, ki naj bi držali niti vse do uličnih razpečevalcev. "Da je skupina dejansko obvladovala črni trg z drogami po Krai^ju in okolici, dokazuje tudi to, da je po prgetju med kranjskimi narkomani zavladala pre-cejšixja panika," je dejal Simon Velički. Preiskavo vodi Andrej Baraga iz skupine državnih tožilcev za posebne zadeve. Vendar pa skupina ni skrbela le za kranjsko narkomansko sceno. Droge naj bi preprodajala po Gorenjskem, v nekaterih drugih mestih Slovenije in celo v Avstriji. Kriminalisti govorijo o najmanj 58 kaznivih dejanjih neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, za kar so ovadili osemnajst osumljencev, starih med osemnajst in 39 let; trinajst jih je z območja Kianja, dva iz Maribora, po eden pa iz Celja, Ljubljane in Avstrije. Ovadenim po Kazenskem zakoniku grozi od tri do petnajst let zapora. "Kriminalna združba je zalagala narkomanski trg z različnimi vrstami droge; s heroinom, kokainom, ekstazijem, marihuano. Z drogo je oskrbovala celo enega od slovenskih zaporov. V zapor so jo pošiljali tako, da so jo s sosednje stavbe po plastični V četrtek popoldne in zvečer so policisti pripeljali prijete osumljence na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. vrvici spuščali pripornikom. Ne le drogo, tudi mobilne telefone in različno dokumentacijo. S sodelovanjem zaposlenih v zaporu smo ta kanal prekinili," je povedal Simon Velički. V hišnih preiskavah so kriminalisti zasegli 134 kilogramov O razkritju skupine preprodajalcev droge so v petek spregovorili (od leve) Vojko Mulec, Simon Velički in Zdenko Guzzi. marihuane, 100 gramov heroina, 200 gramov kokaina in 30 tablet ekstazija, okrog tri milijone tolarjev ''mamilaškega".denarja, dve puški, pištolo in naboje. To je seveda le zadnji izkupiček. Natančne ocene, koliko droge so v obstoju prepovedane trgovine uspeli razpeČati, so bolj približne, trdnejše številke so kriminalisti v skoraj enoletni preiskavi zbrali s prikritimi ukrepi. Šlo naj bi za več kilogramov vsake vrste droge. "Za nas je razkritje tako številčne skupine zahteven organizacijski, tehnični, skratka, delovni zalogaj. S prijetjem osumljenih smo odlašali, ker smo želeli razkriti celotno skupino in zbrati zanesljive dokaze, ki bodo zdržali tudi na sodiŠČu," je dejal Simon Velički ter poudaril, da preiskava še zdaleč ni končana. Kriminaliste zanima predvsem to, od kod je skupina droge za razpečevanje dobivala. Kot rečeno, so organizirano skupino preprodajalcev drog vodili trije Kranjčani, kriminalistom že od prej znani po hudih kaznivih dejanjih, zlasti kaznivih dejanjih z elementi nasilja, med drugim celo za poskus umora, za katera so bili tudi že pravnomočno obsojeni. Predvsem zato so se kriminalisti v sredo ob šestih zjutraj, ko so se podali v zaključno akcijo, najprej v Kranju, potem pa tudi v Ljubljani, Celju in Mariboru, skušali izogniti tveganju pred morebitnimi napadi presenečenih osumljencev ali njihovimi pobegi. sektorja uniformirane policije v kranjski policijski upravi. Vdrli so na Štirinajst naslovov in prijeli deset osumljenih. V enem primeru je dejansko prišlo do napada na policiste specialne enote, ki so morali zato uporabiti fizično silo in "lisice". EnajvStega osumljenca so prijeli v sredo zvečer na Karavankah, ko se je iz tujine vračal v Slovenijo, za dvema pomembnejšima članoma kriminalne združbe pa so odredili razpis iskanja in pričakujejo, da ju bodo v kratkem izsledili in prijeli. Vse prijete so pridržali in jih v četrtek popoldne, skupaj z Zasežena indijska konoplja. "Kriminaliste so v zaključni akciji spremljali policisti iz posebne enote Policijske uprave Kranj in iz specialne enote generalne policijske uprave, ti so dan prej v vaji na Jezerskem pokazali, kako se pride v hiše," je povedal Vojko Mulec, vodja zaseženimi dokazi in s kazenskimi ovadbami, pripeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Kranju. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki KRIMINAL NESREČE Ukraden temno moder golf v Skofja Loka - V noči s četrtka na petek je neznanec s parkirišča v Frankovem naselju odpeljal osebni avto VW golf, serija IV, temno modre barve, z registrsko oznako KR N4-488. Če ga kdo vidi, naj pokliče 113, prosijo policisti. Avto na zidakih Kranj - V isti noči so se neznanci znesli nad avtom, parkiranim v Triglavski ulici'v Dru-lovki. Postavili so ga na zidake, z njega pa pobrali vsa štiri platišča 195-krat 50-krat 15, s pnevmatikami lasa vred. Lastnika so obrali za približno 200.000 tolarjev. Fotoaparat in denar Jesenice - Neznanec, ki je vlomil v poslovne prostore enega od jeseniških podjetij, je odnesel digitalni fotoaparat sony P73 SonD MS 256 pro blue LCS CP2 in 270.000 tolarjev v različnih bankovcih. Policisti v v ga se iscejo. Policisti zalotili vlomilca Škofja Loka - V petek, 29. oktobra, ob pol polnoči so škofjeloški policisti po vlomu v butik zalotili 18-letnega domačina. Pri njem so dobili za približno sto tisočakov ukradenih stvari. LCD zaslon in cigareti v Skofja Loka - Nekdo je v noči s sobote na nedeljo vlomil v gostinski lokal na Kapucinskem trgu v Škofji Loki. S točilnega pulta je ukradel LCD zaslon, iz skladišča pa cigarete. Škode je za okrog 700.000 tolarjev. H.J. Naboji V drvarnici Tržič - Med pospravljanjem drvarnice so v soboto v Sebe-njah našli več nabojev za puško in pištolo ter več signalnih raket, ki izvirajo iz druge svetovne vojne. Skranili so jih na tržiški policijski postaji, kjer čakajo, da jih prevzameta regijska pirotehnika. Trčil v drevo ob cesti v Ziri - 29-letni Zirovec je v četrtek, 28. oktobra, nekaj po opoldnevu z osebnim avtom citroen AX peljal po lokalni cesti od Račeve proti Zirem. V rahlem desnem ovinku ga je zaneslo s ceste. Trčil je v drevo, nazadnje pa je avto obstal v potoku. Huje ranjenega voznika so reševalci odpeljali na urgen-co v Klinični center. Foto: Polona M. Baldasin Pešec umrl Radovljica - 39-letni državljan BiH je v soboto, 30. oktobra, ob pol dveh zjutraj z osebnim avtom audi A4 vozil po glavni cesti od Radovljice proti Kranju. Približno meter od desnega roba ceste naj bi stal 38-letni pešec, ki gaje voznik zbil. Pešca je odbilo na pokrov avtomobilskega motorja in v vetrobransko steklo, po nekaj metrih pa je padel na cesto ob glavni cesti. Voznik se je ustavil Šele po dobrih 113 metrih. Pešec se je v nesreči tako hudo ranil, da je na kraju umrl. Nesreči naj bi botrovala prevelika hitrost voznika audija in nepravilna hoja pešca po cesti. zavrti Padel devet metrov globoko Lesce - V soboto, 30. oktobra, ob 12.40 je na gradbišču motela v Lescah prišlo do hude delovne nezgode. 27-letni delavec je v drugem nadstropju opravljal groba elektroinštalacijska dela. Pri vrtanju v armiranobetonsko ploščo mu je zaradi nenadnega zastoja vrtalnika in povratnega učinka vrtalnik iztrgalo iz rok, ob tem pa je izgubil ravnotežje in padel približno devet metrov globoko. Huje ranjenega so odpeljali v Klinični center. H. J. NAGRADNA IGRA 27.9. - 9.12. 2004 V Času od 27. septembra do 9. decembra 2004 vam nova nagradna igra prinaša bogate nagrade. Vsak Četrtek bomo na žrebanjih podelili denarne in praktične nagrade, na koncu pa vas čaka še glavna nagrada, in sicer novi avtomobil znamke Merce >0) O CQ =s <0 S a N O CO iS ■g i D E o - 0) -č^ CO a OJ CO CO s"" CO "čo" •Ü (D CO N :S.8 O p JN 2 OtfoiJöG p-QV^SQ Blaževe uganke Meh in gumbe ima, naixjo se igrati da. (R>|IUOlUJBq) Leze, leze, zelo počasi, leze, leze po listju in trati. (?lod) Tak je kot čebela, a bolje rejen, medu ne nabira, ker je prelen. ([l-i^u?) Meša moko, vodo, sol in kvas, hitro speče kruh za nas. (>13d) Iskanje mej pri dr o g ah Med nagrajenci letošnjega natečaja za najboljši esej je tudi kranjska dijakinja Nastja Celeč. t Krai^ - Meje v znanosti: ovire ali izzivi? je bilo naslov teme, s katero so se spopryeli udeleženci letoši\jega natečaja Slovenske znanstvene fundacije za najboljši esej. Izziv je sprejela tudi dijakinja Sredi\je poklicne in strokovne šole v okviru Ekonomske šole Krai\j Nastja Celeč. In si med srednješolci prislužila nagrado z esejem o problematiki drog med mladimi. Z omenjenim natečajem želijo mlade od osnovne šole do konca dodiplomskega študija spodbuditi k razmišljanju o pomenu in razsežnosti novih znanstvenih odkritij. Na razpis se je prijavilo 58 piscev, in sicer 13 osnovnošolcev, 27 dija- v kov in 18 študentov. "Se sama nisem vedela, da sem sposobna napisati tako dober esej," je ob omembi nagrade skromno pripomnila Nastja Celeč. Vse se je začelo, pravi Nastja, s pobu- do profesorice Jane Zazvonil, ki dijake vsako leto znova poskuša navdušiti za natečaj. "Doslej večinoma neuspešno," z obžalovanjem pravi Zazvoni-lova. "Dijaki imajo drugače toliko idej, v svojem razmišljanju so tako kreativni, da je škoda, da vse to nekam ponikne." Njena prigovarjanja, naj uresničijo svoje želje po nečem novem in naj odkrivajo stvari tam, kjer jih zanimajo, pa so letos le obrodila sadove z Nastjinim :L W h. Nagrade za najboljši esej so podelili na slovesnosti ob odprtju letošnjega 10. festivala znanosti. Nastja Celeč esejem. Kot pravi Nastja, se je zadeve lotila z omahovanjem, saj niti ni vedela, o čem naj piše.'Tema o drogah je prišla kar sama po sebi. "Med mladimi je to zelo popularna tema. Meni je predstavljala nek izziv - kje so meje pri drogah, do kam lahko greš ..." Zbrala je literaturo na to temo, potem pa, kot pravi, kar "padla noter" in esej spisala v enem popoldnevu. Vanj je vpletla svojo zgodbo, kako se je srečala z drogo in kako jo je iz položaja rešila mama s telefonskim klicem. "Starši so tisti, na katere se lahko v takih primerih vedno najbolj zanesemo," potegne nauk iz te zgodbe Nastja Celeč. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič, arhiv šole Mladi hitro krivi za vse Pri preprečevanju nasilja v šolah bi imelo lahko pomembno vlogo vrstniško svetovanje. v Ljubljana - '^Število nasilnih dejai\j mladih se je v zadi\jeni desetletju zelo povečalo. Pri tem pa ne želim postavljati stereotipa, da so vsi mladi nasilneži, ampak gre zgolj za določen segment mladih," Je ob predstavitvi zbornika Nasipe in mladi poudaril urednik in eden izmed avtorjev Aleš Bučar Ručman. V knjigi so strnili ugotovitve in zaključke iz raziskave dejanskega stanja na področju nasilja med mladimi v okviru projekta novomeškega mladinskega kulturnega centra z naslovom Ustavimo nasilje mladih. Odnos družbe do nasilja je eden od dejavnikov, ki vplivajo na razširjenost nasilja v družbi, ugotavlja Aleš Bučar Ručman. Pri tem ima glavno vlogo družina, ki predstavlja vez, s katero je posameznik povezan z družbo. Tako družina predstavlja tisti dejavnik, ki najbolj oblikuje vrednostni sistem pri otroku. Prav vrednote mladih pa po mnenju predsednika Mladinske-a sveta Slovenije Matjaža itolfe najbolj pogosto vplivajo na nasilje pri mladih. Med te vrednote se namreč vse pogosteje vrivajo nestrpnost, tekmovalnost in potrošniška miselnost. Skozi raziskavo so opredeli štiri oblike nasilja pri mladih, in sicer ulično nasilje, ki je najpogosteje posledica dokazovanja moči, nasilje na športnih prireditvah, nasilje nad člani družine in nasilje v šolah. Slednjemu so posvetili tudi posebno raziskavo, ki so jo opravili v štirih slovenskih šolah, in sicer v osnovnih šolah Domžale in Muta ter poljanski gimnaziji in srednji ekonomski šoli. Ugotavljali so odstopanja oziroma posebnosti med mestno in primestno šolo ter srednjo šolo z gim- Knjigo Nasilje in mladi, ki je izšla ob podpori urada za mladino in Mladinskega sveta Slovenije, bodo brezplačno razdelili centrom za socialno delo, osnovnim in srednjim šolam, fakultetam, knjižnicam, mladinskim centrom in lokalnim mladinskim svetom.. nazijskim in poklicnim programom. Neprijetno izkušnjo v ali zunaj šole je že imelo več kot dve tretjini učencev in dijakov. Med načini ustrahovanja prevladuje zmerjanje, pri srednješolcih pa je na drugem mestu že otipavanje. Kot nasilneži tako pri osnovno-kot srednješolcih najpogosteje nastopajo starejši ali pa sošolci, glavni nosilci nasilja v šoli pa so pogosteje fantje kot dekleta. Bistvenih razlik med osnovno in srednjo šolo niso opazili niti pri tem, komu žrtve najpogosteje zaupajo svoje težave, in sicer v obeh primerih najprej prijateljem in šele nato staršem, le redko pa se zaupajo učiteljem. Zaskrbljujoča je še ugotovitev, da večina anketiranih učencev in dijakov ne bi posredovala v primeru, ko bi nekoga trpinčili, čeprav se zavedajo, da bi nasilje morali ustaviti. Razlog je najpogosteje strah, da bi se, če bi povedali učitelji recimo, poslabšali odnosi s sovrstniki ali bi celo sami posta-U žrtve ustrahovanja. O vrstniškem nasilju, pravi direktorica urada za mladino Sa-iya Vraber, se več govori šele v zadnjih dvajsetih letih, kar pripisuje večji občutljivosti družbe. "Rešitev tega problema lahko predstavlja delo mladih z mladimi," meni Sanja Vraber. O uvedbi vrstniškega svetovanja v šolah je razmišljal tudi Aleš Bučar Ručman, ki obenem predlaga, da bi šole odprli različnim društvom, ki bi mladim ponudila kakovostno preživljanje prostega časa znotraj šole. K preprečevanju nasilja bi lahko pripomoglo še preventivno delovanje policistov pedagogov. Dr. Gorazd MeŠko z mariborske fakultete za policijsko varnostne vede pa je opozoril, da je treba tudi pri odzivanju na nasilje mladih spoštovati človekove pravice in ohranjati dostojanstvo mladih, da ne bi zašli k strogim represivnim ukrepom in marginaliziranju določenih skupin. "Mlade, zlasti mlade moške iz delavskega razreda, že skozi vso zgodovino starejši pojmujejo kot neukrotljive, uporniške in neredko nasilne." Z njim se je strinjal tudi dr. Dragan Petro-vec s pravne fakultete. "Mladi so hitro krivi za vse, kar se v družbi dogaja slabega." Mateja Rant Torek, 2. novembra 2004 GORENJSKA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN Raziskovanje za gospodarstvo Raziskovalno delo dijakov bodo v prihodnje bolj povezali s potrebami gospodarstva. www.gorenjskiglas.si Kraixj - Na zagotav^anju ravnovesja med izobraževalno ponudbo ter potrebami gospodarstva in dela je glavni poudarek regü-skega projekta, katerega nosilec je Sredi\|a elektro in strojna šola Krai\j. K sodelovai\ju so uspeli pritegniti številne partnerje, med drugim osem gorenjskih sredi\jih šol in pet podjet^. Z i\jim so uspešno kandidirali na razpisu ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki bo za izbrane projekte v okviru projekta Partnerstvo izobraževanja in dela namenilo 13 miiyonov tolarjev. sko in obrtno zbornico ter BSC Poslovno podporni center Kranj, razen tega pa še Gorenjsko turistično zvezo in kmetijsko gozdarsko zadrugo Sloga. Želeli smo namreč zajeti čimbolj raznolika področja," sta razložili koordinatorki projekta Branka Dijaki bodo svoje raziskovalne naloge pripravljali v sodelovanju s podjetji. ''Eden od glavnih ciljev omenjenega projekta je, da se šole obrnejo navzven in izobražujejo za tisto, kar okolje potrebuje," je poudarila ravnateljica in direktorica srednje elektro in strojne šole Andreja Pogačnik. Projekt Partnerstvo izobraževanja in dela v okviru evropskega socialnega sklada sofinancira Evropska unija. "Na razpis ministrstva je prispelo 27 vlog. Za sofinanciranje je bilo izbranih pet projektov, med njimi tudi naš z naslovom Model uvajanja inova- tivnosti in podjetništva v srednje poklicno in strokovno izobraževanje v povezavi z gospodarstvom." V juniju so se obrnili na potencialne partnerje in jih povabili, naj skupaj z njimi pristopijo k projektu. "Odzvali so se vsi, ki smo jim ponudili sodelovanje, to je osem gorenjskih srednjih Šol in pet podjetij. K sodelovanju smo pritegnili tudi fakulteto za organizacijske vede, zavod za podjetniško izobraževanje mladih, kranjsko občino, gospodar- Jarc Kovačič in Branka Balantič. Te dni se v šoli odvija seminar, namenjen učiteljem, ki se bodo izobrazili za mentorje mladim raziskovalcem. V sodelovanju s podjetji bodo oblikovali teme raziskovalnih nalog, in sicer na podlagi potreb posameznih podjetij. "Doslej so recimo predlagali teme, kot so uporaba solarnih strešnikov na Gorenjskem, zmanjšanje stroškov ogrevanja v šolah, zmanjšanje porabe energije na kmetijah in podobno. To so večinoma Obiskali prikrita grobišča Skofja Loka - Ob dnevu v mrtvih so se v Skofji Loki spomnili tudi dolgo zamolčanih žrtev vojnih in povojnih pobojev. V petek je občinska komisija za odkrivanje in evidentiranje povojnih grobišč pripravila obhod vseh dvajset lokacij, na katerih so odkrili grobišča pobitih domobrancev, hrvaških civilis- - v T ^ i; • * «f K Župan v novi pisarni Goreixja vas - Lani je občina Gorenja vas - Poljane začela s prenovo pred tem odkupljenega doma Partizan, ki je tako postal Občinski dom. Zamenjali so okna, uredili ogrevanje in hlajenje ter opravili druga nujna vzdrževalna dela. Kako pomembna je obnova, vedo vsi, ki so se udeležili seje občinskega sveta, saj svetniki delujejo kar v garaži. Za njihovo (in naše) udobnejše delo bo poskrbljeno v bližnji prihodnosti, domači župan Jože Bogataj pa se je pred dnevi preselil v novo, prostornejšo pisarno. "Zagotoviti moramo kolikor toliko normalne pogoje za delovanje občine. Novo pisarno smo uredili tako, da obiskovalce najprej pričaka tajnica, temu sledi moja pisarna, nato pa pisarna direktorice občinske uprave Elizabete Rako-vec ter nato drugih sodelavcev," je razložil Bogataj. V novi pisarni bo župan (končno) lahko tudi sestankoval, saj je imel prej na voljo le mizo in dva stola. B. B. * T t:\ r I T A « . .s LjP" . 1 ^ g^ ^ I > . 'i .'X C v . tJ ."V tov in nemških vojakov. Med drugim so se odpravili tudi na pet lokacij, ki so jih evidentirali pred kratkim. "Štiri grobišča so na širšem območju Križne gore, eno pa v Breznici ža Lub- •v,.'. ..-^jr- - nikom," je pojasnil predsednik omenjene komisije Janez Pin-tar. Žrtvam so se poklonili s polaganjem vencev in krajšo molitvijo. M. R., foto: Tina Doki Novo mednarodno sodelovanje Škofj a Loka - V sredo je domačega župana Igorja Drakslerja obiskal kolega iz mesta Nova Bana iz Slovaške, župan Juraj Schwarz. Skupaj z njim sta občino obiskala še nekdanji ravnatelj tamkajšnje gimnazije dr. Jan Juhas in direktor podjetja Izomat Pavel Petrech. Želja po navezavi stikov je prišla iz gospodarstva, saj je Izomat strateško povezan s škofjeloškim Termom. Direktor slednjega Janez Deželak se je povezal s škofjeloško občino, saj Slovaki izražajo željo tudi po drugih oblikah sodelovanja. Poleg gospodarstva vidijo možnosti še na področju turizma, kulture, znanosti in izmenjave študentov. Ob sprejemu je Igor Draksler povedal, da je vedno vesel takšnih pobud, ki pa morajo najprej dozoreti med ljudmi, temu pa naj sledi tudi politika. "Naši državi pogosto zamenjujejo, zato je prav, da se spoznamo vsaj mi," je še povedal župan in jih spodbudil k sodelovanju pri mednarodnem projektu Kultura 2000, ki ga pripravljajo v Skofji Loki. Schwarz je Drakslerja že povabil v mesto Nova Bana. B. B. projekti, ki jih že izvajajo in jih bodo deloma izpeljali skupaj z dijaki, na ravni srednješolskega znanja seveda," je pojasnila Andreja Pogačnik. Dijake, pravi Branka Balantič, želijo na ta način naučiti ceniti svoje znanje. Dijaki so že doslej imeli krasne ideje, meni Branka Jarc Kovačič, a ker ni bilo povezave z gospodarstvom, so ostale zgolj na papirju. "Zdaj pa bodo s pomočjo učitelja in zunanjega mentoija svojo raziskovalno nalogo lahko zaključili v podjetju, kar predstavlja dodatno motivacijo dijakov za raziskovalno delo," je prepričana Branka Balantič. V okviru lega projekta nameravajo oblikovati tudi bazo podatkov na spletni strani šole, ki bo dostopna širši javnosti. Vanjo bodo vključili dijake raziskovalce, njihove naloge in mentorje. "Bistveno je, da zadeva ne bo zaprta, ampak se bo vsak, ki bo želel, lahko povezal z nami," je poudarila Branka Jarc KovaČiČ, Branka Balantič pa dodaja: "Naša želja je, da se oblikuje baza raziskovalcev celotne Gorenjske, od osnovne šole do fakultete. Poimenovali smo jo borza raziskovalnega znanja. Dolgoročni cilj pa je ustanovitev Središča mladih raziskovalcev t Martin izlet Gorenjske." Pričakujejo, da bodo na ta način pridobili inovativne kadre za potrebe gospodarstva in znanstveno-raziskovalnih ustanov. "Naš cilj je vzgojiti kadre, ne da se morajo s tem ukvarjati podjetja, ko zaposlujejo dijake po koncu srednje šole," končuje Branka Jarc KovaČič. Mateja Rant, foto: Tina Doki V prejšnjih števllkiah Gorenjskega glasa smo za bližnji dan sv. Martina, močno čaščenega svetnika, ki mu je v Sloveniji posvečenih več kot 120 cerkva, napovedali izlet. Legendarni misijonar je imel mnoge vrline, naše enodnevno potepanje pa se bo vrtelo predvsem okrog tiste Martinove zasluge, ki jo opeva znani ljudski Izrek: "Vino pije svet Martin, voda naj pa žene mlin!" Za ta nezapovedani, a zelo priljubljen praznik vas vabimo v Belo krajino. V soboto, 13. novembra 2004, ob 11. uri se bomo pod taktirko vodiča iz turistične agencije Linda odpeljali izpred poslovne stavbe Gorenjskega glasa na Zoisovi 1 v Kranj v smeri Ivančne Gorice in naprej po dolini Krke do Semiča, kraja, na katerega pobočju se vije neskončno veliko vinogradov in zidanic. Tu bomo imeli na kmetiji Malnarič degustacijo priznanih belokranjskih vin, pa tudi belokranjske pogače ne bo manjkalo za prigrizek. Nato še vožnja do bližnjega Črnomlja, kjer bo veselo ves dan in pozno v noč. Degustacija mladih vin, tekmovanje za Martinovo harmoniko, nastop društva kmečkih žena iz Dragatuša ... Mi se bomo zvečer odpravili do dobrega domačega gostišča, si privoščili Martinovo večerjo in zaplesali ob zvokih ansambla. Domačim raje ne povejte, kdaj pridete domov, ker bomo zagotovo pozni. Cena izleta je 8.500 tolarjev, za naročnike časopisa Gorenjski glas pa 15 odstotkov manj, to je 7.225 tolarjev. V ceno je všteto; prevoz z avtobusom, vse cestnine in parkirnine, degustacija s prigrizkom, Martinova večerja, glasba, ogledi po programu, vodenje, DDV, nezgodno zavarovanje in organizacija izleta. Prijave zbiramo v Gorenjskem glasu in turistični agenciji Linda, do zasedbe avtobusa. Na podlagi prijave vam bomo poslali račun za 30 odstotkov akontacije, ki jo lahko plačate s položnico ali v turistični agenciji Linda na Primskovem, celoten znesek pa bo treba poravnati do 10. 11. 2004. Za vse nadaljnje informacije so vam na voljo v agenciji Linda: Turistična agencija Linda, Staneta Žagarja 32, 4000 Kranj / tel.: 04/235 84 20. Prijave (rezervacije brez vplačil) sprejemamo tudi v Gorenjskem glasu: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj / tel.: 04/201 42 41 Turistična agencija Linda, d.o o.. Staneta Žagana 32, 4000 Kranj, tel.: 04/235 84 20 Prisrčno vabljeni. GLAS GRAFOLOŠia KOnČEK Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe in druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papiija ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poiščite svoje odgovore. Siiia;ZORISLAVA Ko takole pogledam pisavo, vidim, kako se držite zase in se nikakor ne odlepite od preteklosti, spominov. Od stvari, ki so vam ostale utrjene v notranjosti. Notranje ste premalo odprti, sproščeni in malo ste domišljavi. Le zakaj gradite gradove v oblakih? Do okolice ste premalo odprti, premalo jih razumete. Le kako jih boste razumeli, če jih ne želite. Čustveno premalo dozoreli, notranje zaprti, življenjsko nedostopni. Iz vsega lahko potegneva črto in rečeva: premalo za čudovito življenje. Odprite se, prisluhnite okolici in uživajte življenje. u • % Najprej naj zapišem, da ste oseba, kije optimistična, vendar pa premalo odprta. Vse preveč se poglabljate v notranjost, med spomine. Včasih sanjate neuresničljive stvari ali po domače, radi bi več, kakor zmorete. Življenje preveč opazujete, namesto da bi ga uživali. Toda po drugi strani ste v svojih odločitvah trdni in premišljeni. Želite si več pozornosti, spoštovanja. Na kratko bi lahko rekel, pustite spomine in se raje posvetite realnemu življenju, brez zadržkov. ijx^op^a ulcioWof ko.. -^euj. le. .e tlO ^ . 1 , e Q, Brafološko društvo - LAURA Društvo za proučevanje pisave Partizanska ulico 2, 2319 Poljčane http://www.jurgec-sp.com e-maii: gd.iaura@emaii.si G5M : 041/947-113 me In priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj Št. naročnika Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki sta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. mca-AS" GORENJSKI GLAS • 24. STRAN ZANIMIVOSTI / jnfo@g-glas.si Torek, 2. novembra 2004 Va tekočem z dogodki v občini Janko Pšenica, po rodu Jeseničan, kasneje Žirovničan, ki živi pri hčerki Nataši Mali na Rodinah, je 26. oktobra praznoval 96. rojstni dan. Generacija Nulanula se dobro zabava brez alkohola - Nagrade samo za trezne glave. čestitke Janku Pšenici od žirovniškega župana Franca Rajfarja in iz društva upokojencev. Rodine - Čestitke so mu izrekli žirovniški župan Franc Pfajfar s sodelavko Mojco Di- mitrov in iz društva upokojencev predsednik Edo Kavčič, Jerca Tičar in Ana Kermc. Obiska in pozornosti je bil zelo vesel, saj še vedno redno spremlja dogajanje v občini in v • v sirse. Kako tudi ne, saj je bil vse življenje zelo dejaven na različnih področjih. Doma iz številne družine s sedmimi otroki je najprej na Jesenicah opravil meščansko Šolo in šel po letu dni brezposelnosti za vajenca v elektrotehnično podjetje Jožeta MarkeŠa. Kasneje je pomagal v lesni obrtni delavnici pri Viš-narjevih in se vpisal na srednjo tehniško šolo. Poklicno seje zapisal elektriki, ko je prvo službo dobil v Kranjskih državnih elektrarnah. Začelje kot monter na terenu, sledila je premestitev v pisarno na obračun tokovine, sodelovanje pri vseh večjih naložbah tedanjih Državnih elektrarn Slovenije na Gorenjskem -HE Savica, HE Moste - in grad- nji dravskih elektrarn. Potem ko je bil direktor HE Moste, se je leta 1965 upokojil kot vršilec dolžnosti direktorja Savskih elektrarn v času oblikovanja podjetja. Za sedanjo široko razpravo v javnosti o prenovi HE Moste je prepričan, da se bodo sčasoma stvari polegle. Življenje, polno odgovornosti do poklicnih obvez, družine in sredine, kjer je živel. Bilje dejaven v krajevni skupnosti, turističnem in avto-moto društvu, predsednik poravnalnega sveta in matičar. V zakonu z ženo Fani (pokojna od leta 1988) so se mu rodili Štirje otroci, eden je pri štirih letih umrl, rod pa nadaljujejo Janez, Vojko in Nataša s skupaj devetimi vnuki in desetimi pravnuki. Z zdravjem večjih težav nima, nekoliko slabše sliši in na srce mora paziti. Bere več Časopisov, pogleda televizijski dnevnik, kakšen film, posebej ga pritegnejo dokumentarne oddaje. Za sprehod pa domači rajši vidijo. Če ostane v bližini hiŠe, sicer bi jih preveč skrbelo. M. K. Šola na Duplici kmalu z novim športnim igriščem Duplica - Površine za Osnovno šolo Marije Vere na Duplici so te dni pravo gradbišče. V skladu s predvidenim programom del so namreč začeli urejati novo športno igrišče, tako da že ob koncu novembra lahko pričakujemo novo atletsko stezo, kjer bodo urejene tudi površine za skok v daljino, dve asfaltirani ploščadi za igre z žogo, tlakovane pohodne površine, ter urejene prostore za različne interesne dejavnosti učencev v naravi. Projekt, ki je vreden 40 milijonov tolarjev in ga sofinancira Občina Kamnik, predvideva tudi javno razsvetljavo in postavitev ograje med športnimi površinami in okolico. J.P. 4 Vedno več zanimanja za plin Škofja Loka - Uporabo plina kot energenta so v Škofj i Loki začeli širiti konec 80-tih let prejšnjega stoletja. Takrat so priključili sedem večjih podjety, do letos pa je prik^učenih več kot 800 odjemalcev. Možnost priključka na plinovod je doslej izkoriščena 80-odstotno na območjih Trate, Hafnarjevega naselja ter območja od Podlubni-ka. Partizanske ceste, Novega sveta, Spodnjega trga ter Kopališke in Fužinske ulice. KonCesijo za dobavo in vzdrževanje je občina podelila Loški komunali, glavni dobavitelj je Geoplin. "Poraba plina raste skupaj s številom uporabnikov, a ne sorazmerno, saj prvotnih sedem večjih porabnikov porabi polovico vsega plina. Interes zasebnikov za priključitev je velik," nam je razložil Boštjan Cuznar iz škofjeloške občinske uprave. Gospodinjstva porabijo 15 odstotkov celotne dobave plina v Skofjo Loko, javne ustanove slabih 10 odstotkov, industrija 40 odstotkov, 27 odstotkov kotlovnice, ostalo pa storitvene dejavnosti. Povprečna maloprodajna cena plina je 68,25 tolarja za kubični meter (brez DDV) inje vedno nekoliko nižja od kurilnega olja, kije v zadnjem času vedno dražje. Z ustreznim varčevanjem je plinsko ogrevanje (kuhanje, ogrevanje sanitarne vode) cenejše od ogrevanja na olje. "Tudi zaradi vse višjih cen kurilnega olja nas na občino sprašujejo, kdaj bomo zagotovili priključek tudi njim," je povedal Cuznar. Res pa je, da mora interesent ob priključitvi na mestni plinovodni sistem plačati delež k primarnemu plinovodu in je odvisen od moči oziroma napovedi odjema plina. Za zasebnike je ovprečen priključek od 150 do 180 tisoč tolarjev. Na območju kofje Loke naj bi po načrtu izpred desetih letih plinifikacijo širili v naselja Vincarje, Staro Loko in ob rekonstrukciji ceste Podlubnik - Klančar tudi Binkelj in Trnje, naslednje območje bo Puštal, pod Plevno ter največja veja proti Kranju do novih stanovanjsko obrtnih con ter pri Sv. Duhu. Plinifikacija se bo vršila skupaj z gradnjo kanalizacije ter drugih vodov. Boštjan Bogataj Krai\j - "če se avto zaleti v pešca s hitrostjo 50 km/h, je tako, kot da bi človek padel iz višine desetih metrov," je v soboto dopoldne pojasnjeval Rok Žlender obiskovalcem Merca-torjevega nakupovalnega centra. "Če zbijete pešca pri hitrosti 130 km/h, pa je to enako, kot bi padli iz 66,5 metrov visokega nebotičnika." V bližini je Rokova kolegica razlagala staršem, kakšni avto sedeži so primerni za otroke in kako se jih pravilno pritrdi v avto. Spet drugje so dekleta in fantje v rumenih majicah promovirali brezalkoholne pijače. Raper Pižama je skrbel za pevsko vzdušje. Čarodej Sam je iz višine, bil je na hoduljah, bdel nad dogajanjem. Vsi omenjeni pa so člani Generacije Nulanula, simpatični posamezniki, kijih druži ista vsebina, to je zabava brez alkohola. So nepogrešljivi člen Fundacije Z glavo na zabavo, ki jo je pred štirimi leti ustanovilo trinajst posameznikov, strokovnjakov iz različnih področij. Njihov glavni cilj ostaja poskus zmanjševanja pitja alkohola med mladimi. "Najpogosteje se pojavljamo v popularnih lokalih in na odmevnih javnih prireditvah, se pravi v tipično alkoholnih območjih. Letos Generacija Nulanula v elementu smo bili prisotni tudi na maturantskih plesih, s 1500 maturanti pa smo bili v Španiji na maturantskem izletu," je povedal pobudnik in soustanovitelj fundacije Saš Kravos. Ne delujejo restriktivno, v smislu "vi pa ne smete piti alkohola", ampak vzpodbujajo pitje brezalkohol- nih pijač s številnimi nagradami za trezne, in animacijo. Svoj glas širijo tudi v nakupovalnih centrih, kjer je veliko družin. Miran Lesnik iz Zgornje Bes-nice je na simuliranem vozilu z rezultatom dokazal, da hitro reagira na spremembe v prometu: "Več ali manj imam vedno do- bre reflekse. Na cesti je najpomembnejša zbranost voznika in upoštevanje vožnje, to sta prilagojena hitrost in razmere na cesti. Alkohol odpade." In Miranova nagrada? Dan v Šoli varne vožnje Braneta Kuzmiča. Suzana P. Kovačič Spoznala sta se na plesu Poročena sta že 50 let in nikoli nista obžalovala, da sta se vzela. Spodnja Luša - Prejši\jo nedelo sta Francka in Janez Dolenc iz Spodile Luše v Selški dolini po 50 letih obnovila zakonsko zaobljubo ter si priznala večno zvestobo in ljubezen. '^Srečna sva, da nama je bilo dano vsa ta leta preživeti v zadovo^stvu, medsebojnem razumevanju in spoštovanju. S ponosom se ozirava na skupno prehojeno pot," pravita zlatoporočenca. A w . • ' . J ' ''i" v^'^/; ''ivi. . ' '.v* Zlatoporočenca Francka in Janez Dolenc Obred sta opravila v gostišču Rupar na Svetem Andreju nad Zmincem, kjer se je nadaljevalo poročno slavje. Francka se je pred 75 leti rodila v Spodnji Luši v družini kovača, Janez pa pred 80 leti na Stirpniku v Selški dolini v kmečki družini s 13 otroki. Janez je Francko opazil že v rosnih letih, saj je njegova družina večkrat rabila usluge njenega očeta, ki je bil kovač. "Bolje pa sva se spoznala na plesu," se spominjata. V otroštvu in mladosti jima ni bilo z ničimer prizane-seno. Tako doma kot pri bližnjih sosedih sta opravljala lažja pa tudi težja kmečka opravila. Francka je pomagala tudi očetu kovaču v domači kovačiji, opravljala dninarska in lažja gozdarska dela, gospodinjila, kmetovala, skrbela za bolehne starše in otroke, tako da se ni zaposlila. Janez pa se je izučil za revirnega gozdarja. Drugo svetovno vojno je preživel v vrstah partizanske vojske, v Prešernovi brigadi, kjer je opravljal kurirska dela. V zakonu sta se jima rodila sin Cveto in hčerka Jelka, po prezgodnji smrti Franckine sestre pa prevzela skrb še za nečaka Denisa. Imata tudi devet vnukov. Po svojih najboljših močeh poskušata skrbeti za njihovo majhno kmetijo. Še danes je njun življenjski moto delo in Še enkrat delo. Prostega časa jima je vedno primanjkovalo, kar pa ga jima je ostalo, sta ga najraje preživela v družinskem krogu. Francka v prostem času zelo rada nabira gobe in borovnice, Janez pa se z vnukom Anžetom rad odpravi v v gozd na lov. Ze 50 let je namreč član Lovske družine Selca. Rada sta se udeležila kakšnega izleta in na stara leta za kakšen dan ob- v iskala toplice. Želita si, da bi jima zdravje še naprej služilo kar se da dobro. Ana Hartman Va Ogled prevodi Svetega pisma Od leta 1584 pa do danes je v slovenščini izšlo okrog 200 prevodov in izdaj s ponatisom celotnega Svetega pisma ali posameznih knjig. V svetu že 2355 prevodov v različne jezike in narečja. Kamnik - V galeriji Veronika je do 21. novembra na ogled zanimiva razstava Japelj - prevajalec Svetega pisma, ki predstavlja življenje tega duhovnika in tudi Številne prevode Svetega pisma pri nas in po svetu. Razlogov za postavitev takšne razstave je več, saj v letu 2004 praznujemo kar nekaj obletnic, povezanih s to tematiko: mineva 420 let od izdaje Dalmatinove Biblije, 260 let od rojstva Jurija Japlja, 220 let od prvega katoliškega prevoda celotnega Svetega pisma, 200 let od ustanovitve Britanske in inozemske svetopisemske družbe, ki je imela posebno vlogo pri prevajanju in širjenju Svetega pisma med Slovenci, 90 let od drugega protestantskega prevoda in 30 let od Ekumenske izdaje Svetega pisma v slovenščini. Razstava v Kamniku posebno pozornost namenja Juriju Japlju, ki je prevajal in usmerjal prvi katoliški prevod svetega pisma v slovenščino, saj je bil leta 1744 rojen prav v Kamniku, poleg tega pa si lahko ogledamo primerke vseh pomembnejših slovenskih prevodov vključno z Dalmatinovo Biblijo, Japljevim in Wolfo-vim Svetim pismom, mariborsko izdajo, ekumensko izdajo idr. Še posebej zanimive so primerjave med prevodi in pa pri- merki nekaterih prevodov drugih narodov. Ste vedeli, da je Sveto pismo napisano tudi v pisavi za slepe, v hebrejŠčini, perzijščini in mnogih drugih pisavah ter da ga imajo npr. tudi Eskimi, Indijanci iz rodu Ketšua in še mnoga druga ljudstva po a svetu? Na odprtju razstave so o prevajanju Biblije in pomenu te knjige govorili Marjan Peklaj, v doktor teologije, Matjaž Črnivec iz Slovenske svetopisemske družbe in Danijel Hamp, eden glavnih organizatorjev razstave. Razstavo spremljata tudi dve predavanji: 5. in 19. novembra bosta v Galeriji Veronika o Svetem pismu spregovorila prof. dr. Maksimiljan Matjaž in prof. dr. Mihael Kuzmič. Jasna Paladin ANJCANKA www.gorenjskiglas.si GORENJSKI GLAS, d.o.o., Zoisova ul. 1. Kranj i ToreK, 2. novembra 2004 GORENJSKA, HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 25. STRAN prednostna izgradnja pločnika VcČ Z a ŠolstVO ill in kanalizacije Žirovnica - Občina Žirovnica 23 prihodnje leto na odhodkovni strani načrtuje 492 milijonov velik proračun, predvidenih prihodkov je 472 milijonov, za razliko 20 milijonov se bodo zadolžili. Po posameznih namenih porabe ne odstopajo veliko od lanske, vendar bodo poskušali slediti precej ambicioznemu programu vlaganj. Prednostni sta izgradnji pločnika ob regionalni cesti skozi vasi in kanalizacija. Za projekt pločnika župan Franc Pfajfar pravi, da bo leto 2005 še pripravljalno, da pridobijo lokacijsko dokumentacijo in odkupijo potrebna zemljišča. Dela so predvidena v letu 2006, ko bodo v prvem delu zgradili 1400 metrov pločnika od železniškega prehoda v Žirovnici do križišča v Zabreznici. S polaganjem kanalizacijskih vodov pa bodo nadaljevali od letos zaključenih del v Smokuču proti Doslovčam. Tudi v žirov-niški občini ugotavljajo, da skoraj 70 odstotkov denarja namenjajo obveznim odhodkom, za vlaganja v razvoj pa jim ostane skromnih 165 milijonov tolarjev. Letos so začrtali okoli 3 milijarde tolarjev težak program vlaganj do leta 2015, vendar "ga bodo ob sedaj razpoložljivem denarju težko uresničili, tudi z zadolževanjem," meni župan. Pri obveznih odhodkih poskušajo zadrževati rast, čeprav so svetniki v razpravi na oktobrski seji predlagali prav dodatno povečanje pri subvencioniranju otroškega varstva. M. K. Koristna dijaška praksa v tujini Škofja Loka - V sklopu projekta Leonardo da Vinci je skupina uČite^ev, mentorjev ter predstavnikov delodajalcev obiskala šoli na Finskem in v Belgyi. Skupino, kije obiskala Poklicno šolo za umetnost in obrt v Lahtiju in Tehnični inštitut v Maasmechelenu, sta sestavljala ludi Jurij Štancer, vodja Šolskih delavnic in učitelj, in Irena Leban, učiteljica strokovno tehničnih predmetov, oba iz Srednje lesarske Šole Škofja Loka. Zanimala jih je predvsem organizacija delovne prakse v šolskih delavnicah in podjetjih. Prve so opremljene z najsodobnejšo tehnologijo, tako da dijaki ob. zaključku šolanja že poznajo sistem dela. Zanimivo je, da se v šolskih delavnicah izobražujejo tudi zaposleni. "Prakso na Finskem načrtujejo za vsakega dijaka posebej, učitelj pa ga opremlja tudi med prakso v pod-yetju. Vsakemu dijaku prilagodijo program, posebej se to pozna v dualnem izobraževanju, ki je na Finskem bolj prisotno pri listih, ki nimajo primerne izobrazbe," nam je razložila Irena Leban. Na Finskem imajo 20-tedensko prakso v Podjetjih (v treh letih), v Belgiji pa vse skupaj le dva tedna v zadnjih dveh letih šolanja. "Na Finskem vlada veliko zanimanje za vpis na poklicne šole. Zaradi tesnega sodelovanja med šolo in podjetji je podpora slednjih še bolj izrazita," pravi Lebanova. V Belgiji so dijaki vključeni v izobraževanje od 12. do 18. leta, od katerih so zadnja tri leta podobna našemu poklicnemu šolanju. "Pred dvema letoma so uvedli integrirano izobraževanje. Teorijo spoznavajo hkrati z delom v delavnici," razloži Irena Leban. Pri takšnem pouku predmetov ni več, ampak pri vseh vsebinah sledijo istemu cilju in se mu še posebej posvetijo. Zanimivo je, daje na inštitutu vedno več Nizozemcev, saj večji poudarek namenjajo disciplini in programu. V obeh državah, ki jih je spoznala skupina, se učite- lji vseskozi dodatno izobražujejo v podjetjih. "Upam, da bodo predstavniki podjetij, ki so bili z nami, predstavili obe obliki izobraževanja tudi svojim kolegom. Tako bodo v podjetjih zagotovo dobili tisti kakovosten kader, ki ga potrebujejo. Sedaj je žal tako, da je dijakov pri nas vse manj, izgublja pa predvsem gospodarstvo," je še povedala Lebanova. V sklopu projekta Leonardo da Vinci bodo februarja 2005 Štirje dijaki Srednje lesarske šole za štiri tedne odšli na prakso v finska podjetja in Šolo v Lahtiju, avgusta prihodnje leto pa še dva mlada delavca na celoletno izobraževanje za graditelje lesenih plovil. Tudi takrat se bosta izobraževala v Lahtiju, v Sloveniji pa te vrste šolanja ne poznamo. V sklop projekta bodo maja 2005 na Finsko potovali tudi člani izpitne komisije za mojstrske izpite za mizarskega mojstra. Ogledali si bodo potek takšnih izpitov na Finskem in izmenjali izkušnje. Boštjan Bogataj socialo Po predlogu proračuna jeseniške občine bo ta prihodnje leto na odhodkovni strani težak 3,7 milijarde tolarjev. Jesenice - Po predlogu proračuna jeseniške občine bo ta prihodnje leto na odhodkovni strani težak 3,7 milijarde tolarjev, predvidenih prihodkov je nekaj manj kot 3,4 milijarde tolarjev, razliko bodo pokrivali iz ostanka sredstev konec tega leta in z zadolževanjem do 150 milijonov tolarjev. Župan Boris Bre-gant upa, da bodo v januarju uspeli na javnih razpisih, kar bi pomenilo nadaljevanje urejanja površin v industrijskih conah, kjer je predvideno okoli 800 milijonov tolarjev vložka. Zato bo nekaj manj narejenega pri šolskih, socialnih in športnih programih, vendar bo nujni del pokrit, saj se deleži proračuna največ zvišujejo prav na področju šolstva, otroškega varstva in sociale. "Obvezni del proračuna se Še vedno povečuje, da že prihajamo počasi do razmer, ko bo lokalna skupnost, kot so Jesenice, ki nima igralnice, kamnoloma ali turistične takse, praktično ostala brez kakršne koli možnosti nadaljnjega razvoja in se ne bo mogla postaviti ob bok razvitim. Zato je proračun za leto 2005 ponovno izrazito dolgoročno razvojno na- ravnan." Velika je obremenitev s socialnimi programi, ki izjemno hitro naraščajo. V jeseniški občini je, denimo, 5 odstotkov občanov zavarovanih na občini. Zato župan poziva upravičence, naj v največji možni meri tudi sami iščejo zaposlitvene možnosti in povedo, za vse prihodke, ki jih imajo. Sicer bodo kmalu iz proračuna financirali samo še socialne po- v trebe. Želijo pa Jesenice urediti tako, da bodo zanimive za večje vlagatelje, saj se le tako lahko nadejajo gospodarskega razvoja. M. K. Občine podpirajo razvojni program podeželja Regionalni projekt "Po poteh dediščine" je projekt 13 občin Savske ravni in Posavskega hribovja, ki zajema tudi šest gorenjskih občin: Kamnik, Komendo, Trzin, Lukovico, Domžale in Moravče. Lukovica, Komenda - Občine so se za sodelovanje pri projektu že leta 1999 odločile na pobudo Občine Moravče, ki je tudi nosilec projekta. Znotraj projekta "Po poteh dediščine" seje že lani izoblikoval eden od izvedbenih projektov - Razvojni program podeželja, s pomočjo katerega naj bi več občin oblikovalo skupni tržni produkt, projekt pa morajo s svojimi proračunskimi sredstvi občine podpreti vsako leto znova. Sredi oktobra je nadaljnje sofinanciranje projekta potrdil že občinski svet Lukovica, pred dnevi pa so to storili še svetniki v Komendi. Izvajalec projekta. Center za razvoj Litija, je na podlagi strokovnih vrednotenj in terenskega dela sestavil seznam predvidenih 44 lokacij v vseh 13 občinah, s pomočjo katerih bi prebivalci regije lahko privabljali turiste in to dediščino tudi tržili. V Lukovici so kot takšni objekti predvideni grad Brdo, cerkev Marijinega vnebovzetja, pokopališče, ter cerkvi sv. Luke in sv. Neže, v Komendi, ki ima v projektu podoben delež kot Lukovica, pa so takšni objekti cerkev sv. Petra, Glavarjeva beneficiatura s knjižnico, grad Komenda, Glavarjeva bolnišnica ter Selanovi sobi. Projekt sta na občinski seji v Komendi predstavili Saša Gradišek, odgovorna oseba projekta, in Karmen Sadar, strokovni vodja, svetniki pa so izrazili željo, da bi v načrtovanju razvoja njihovega kraja lahko več sodelovali tudi občani sami, saj so nenazadnje v okviru svojega Odbora za kulturno dediščino pred časom naredili temeljit popis kulturne dediščine v komendski občini. Jasna Paladin HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti •do ponedeljka tn četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Trst 4. 11. in 10. 11., Lenti 20. 11.; Madžarske toplice od 11. do 14. 11., 18. do 21. 11. in 25. do 28. 11.. 2. 12 do 5. 12. Palmano va in tovarna čokolade 24. 11.; Tel.: 04/53-15 -249 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6, Kranj Miniature 2004, svečano odprtje razstave fotografij (Fotografsko društvo Janez Puhar) , 4.11. ob 19.30, - prost vstop E. Risar: NORA NORA, 5.11. ob 19.30, za PETEK 3, IZVEN in KONTO; M. Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA. 6.11. ob 19.30, za SOBOTA 1. IZVEN in KONTO. PODAUŠAN VPIS V ABONMA 2004/2005 DO 12. NOVEMBRA! Rezervacije pri blagajni PG tel. 04/20 10 200, www.presernovogledalisce.com G L AS o v KAZI POT krače na Glavnem trgu 22 potekajo ustvarjalnice. Izleti Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat. Prosimo, da pri posredovanju sporočil to upoštevate! Prireditve Ure pravljic Jesenice - Iz Občinske knjižnice Jesenice vabijo otroke v četrtek, 4. novembra, na uro pravljic. Tržič-V četrtek, 4. novembra, se bo ob 17. uri na otroškem oddelku tržiške knjižnice začela Ura pravljic. Kranj - V pionirskem oddelku kranjske knjižnice potekajo ure pravljic vsako sredo ob 17. uri. Namenjene so otrokom od 4. eta starosti dalje. Hišica iz kart Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja bo od torka do petka potekala brezplačna počitniška delavnica Hišica iz kart. Delavnica se bo vsakič začela ob 10. uri, mentorica pa je Evelina Guček. Odkrivamo lepoto čipke Tržič - Delavnica za odrasle z naslovom Odkrivamo lepoto čipke bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja potekala v sredo, začela se bo ob 18. uri. KRCNE ZILE-S Dr med. Jan Zimmermann^ Na Griču 11^ Izola Martinovanje z jubilanti Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice obvešča svoj člane, da bo Martinovanje skupaj z jubilanti v petek, 12. novembra, ob 18. uri v prostorih restavracije Kazina. Prijave sprejemajo v pisarni društva v času uradnih ur ali po te ali 580 18 90. 583 28 73 Ustvarjalnice Krice krače Kranj - Vsako sredo ob 17. uri v Otroškem kulturnem centru Krice Od Litije do Čateža Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na tradicionalni že 18. pohod od Litije do Čateža. Pohod bo na Martinovo, v soboto, 13. novembra. Odhod izpred hotela Greina bo ob 7. uri. Hoje bo približno za 5 ur. Obutev naj bo po-hodniška, obleka pa vremenu primerna, priporočljive so pohodne palice. Prijavite pa se ahko do četrtka, 6. novembra, oz. do zasedenosti avtobusa v društveni pisarni na Koroški cesti 27. Ob prijavi je obvezno plačilo. Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj v soboto, 13. novembra, vabi na tradicionalni pohod od Litije do Čateža. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creine v Kranju bo ob 6. uri. Prijave in dodatne informacije: Niko Ugrica (tel.: 041 734 049) ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj. Na Mirno goro Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj 6. novembra vabi člane društva in druge planince na Mirno goro in k izviru Krupe. Mirna gora (1051 m) je najvišji belokranjski vrh in obiskovana izletniška točka. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creine v Kranju bo ob 6.30. Prijave in dodatne informacije: Niko Ugrica (tel.: 041 734 049) ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj. Obvestila Muzejske delavnice Kranj - Gorenjski muzej Kranj vsak četrtek od 17. do 19. ure na gradu Khislstein pripravlja Muzejske ustvarjalne delavnice. Srečanje žensk z rakom dojke Radovljica - Skupina za samopomoč žensk z rakom dojke vabi na redno mesečno srečanje, ki bo v četrtek, 4. novembra, ob 17. uri v prostorih nad knjižnico A. T. Linharta. Vabijo vse članice, posebno pa tiste, ki še oklevajo. Predavanja Stopala - zemljevid zdravja Preddvor - Krajevna organizacija Rdečega križa Preddvor in Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj vabi jutri, v sredo, ob 19. uri v dvorano gasilskega doma v te Preddvor. Izkušena terapevtka in predavateljica Meta Fonda bo predavala o sproščanju in naravnem čiščenju telesa z naslovom Stopala - zemljevid zdravja. Ob majevskih piramidah Kranj - V Modri dvorani gradu Khislstein se bo danes ob 18. uri začelo predavanje Adriana Sala-sa z naslovom Ob majevskih piramidah - drugačna vizija sveta in človeštva. Potopisna diskusija Kranj - V Kinu Storžič se bo jutri ob 20. uri začela potopisna diskusija z naslovom Pot v fotografiji in besedi. Sodelovali bodo Arne Hodalič, Evald Flisar in Carmen Lašič. Razstave Ustvarjamo, torej smo Tržič - Varstveno delovni center Kranj. Enoti Tržič in Škofja Loka, Turistično društvo Tržič in Občina Tržič vabijo v Rotunde Abanke Tržič na ogled razstave z naslovom Ustvarjamo, torej smo. Izdelki varovancev Varstveno delovnega centra Kranj, Enoti Tržič in Škofja Loka bodo razstavljeni do 12. januarja 2005. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro ter med 14. in 17. uro. Keramike Barbe Štembergar Kranj - V Cafe galeriji Pungert, na koncu starega dela mesta Kranja bodo jutri ob 20. uri odpr-i razstavo keramike Barbe Štem- bergar. Slike Aleša Nežmaha Kranj - V galeriji Elektra v Ulici Mirka Vadnova 3a bodo v četrtek ob 14. uri odprli razstavo slik slikarja Aleša Nežmaha. Impresije v naravi Kranj - V kleti Mestne hiše v Kranju bodo v četrtek, 4. novembra, ob 18.30 odprli razstavo fotografa Boštjana Gunčarja z naslovom Impresije v naravi. Miniature 2004 Kranj - V Galeriji Mestne hiše v Kranju bodo v četrtek, 4. novembra, odprii 2. mednarodno bienalno fotografsko razstavo Kranj Miniature 2004. Razstavljajo člani Fotografskega društva Janez Puhar Kranj. Uvodna svečanost bo ob 18. uri v Prešernovem gledališču. Les Škofja Loka - Foto klub TNP in Hotel Astoria Bled vabita na razstavo fotografij in predstavitev diapozitivov z naslovom Les. Svoja dela predstavlja Peter Pokom iz Škofje Loke. Odprtje bo jutri, v sredo, ob 18. uri v hotelu Astoria. Na prireditvi bo z igranjem na kitaro sodelovala tudi učenka Glasbene šole Radovljica Lavra Šimnic. KRANJČANKA www.gorenjskiglas.si GORENJSKI GLAS, d o o, Zoisova ul 1. Krani Rodio TngloY ® Prvi 9I0/ OorenJ/ke^ Prvi 9lQ/ek OoroAj/ke Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora. 101,1-Bohinj GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.st Torek, 2. novembra 2004 izhePLsi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 aii 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. »S oglasi, označeni s to Ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. GorenisKi glas d o o . Zotsova 1. Kr»^ Poti so sediU asfaltirane Pokopališče Lipica je vse večje in tudi bolj urejeno. Škofja Loka - Pred tremi leti je občina (in nato še občinski svet) sprejela načrt o načrtovani širitvi pokopališča Lipica. Letos pa je prišel na vrsto največji in najvidnejši zalogaj. "S postavitvijo novega grobnega polja smo pokopališče razširili na jug, na zahodnem delu pa smo uredili odvodnjavanje ter hkrati popravili še javno razsvetljavo in asfaltirah poti med grobnimi polji," nam je povedal Boštjan Cuznar iz občinske uprave. Po 1. novembru bo občina skušala urediti še spominski park v južnem delu pokopališča ter območje za raztros pepela. Vrednost investicije znaša dobrih 10 milijonov tolarjev. B. B., feto: P, M. B. Da se ne izgubite Medvode - Kje je kaj v medvoški občini, boste po novem izvedeli in videli na treh informacijskih točkah. Na vsaki toČki so v lesenih uticah tri table. Na prvi boste poleg panoramskega pregleda našli koristne informacije o gostinski in turistični ponudbi ter pohodnih poteh. Na drugi tabli je orisan ulični sistem Medvod s periferijo in z javnimi objekti, kot so bencinske črpalke, železniška in avtobusna postaja. Do konca leta naj bi izdelali še tretjo tablo, na kateri bodo označene kolesarske poti. Teh je pet, dolge so od 5 do 20 kilometrov, vsaka od kolesarskih poti bo opisana s turističnimi in drugimi znamenitostmi, višinskimi razlikami in težavnostjo, je povedal Sandi Bartol iz Odbora za turizem na občini Medvode. S.K. MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 SILOREZNICO Epple 900 breje ovce ali za zakol 031/699-145 - nizko korito, prodam. ir 13030 GARAŽE Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek • v sredo do 13.30. in za objavo v torek, v potek do 14.001 DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno ed 7. • 15. ve. Podkleteno vrstno GARAŽO. 3,5x6 m z možnostjo priključitve na el. omrežje na Slovenskem Javomiku Jesenice, cena 1,6 mio SIT, prodam. It 041/638-575 13032 Kranj, Vodovodni stolp: garažo v pritličju, letnik 1960, cena = 12.000,00 SIT/mes. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 GLASBILA Uvedli smo novo rubriko "ČISTO V ZADNJEM HIPU". S to rubriko želimo pomagati našim bralcem, ki se jim res mudi neka| prodati, kupiti, najeti, oddati Oglas za to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za petek v četrtek prav tako do osme ure. Cena oglasa je 2.000 SIT do 10 besed, vsaka nadaljna beseda je 100 SIT in |e enotna za naročnike oziroma nenaročnike - kupon ne velja. Za male oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure in za petek v sredo do pol dveh. APARATI STROJI Prodam KASETAR, ZVOČNIKE in RECEIVER TECHNICS, cena 30.000 SIT. -ET 041/826-526 12753 Prodam TELEVIZOR Gorenje, ekran 60 cm, črne barve, cena po dogovoru. It 041/252-768 12819 prodam TRAKTOR imt 560 DELUX HIDRAVLIČNI CEPILEC 12 T, GOZDNI VI-TEU 4-TONSKI. IP 031/339-962 12949 Prodam brezhiben PRALNI STROJ Gorenje za 27.000 SIT in osovino za cirkular. TP 513-71-41 12979 Prodam malo rabljen OUNI GORtLEC 15.000 SIT Đ 512-05-12, 031/298-235 12982 Prodam TROSILEC gnoja Tehnostroj In rotacijsko kosilnico SIP 135, 2 bobna. « 040/661-859 12988 Za simbolično ceno prodam ŠTEDILNIK 4 elek. in hladilnik 80 I, cena 12.500 SIT. Đ 040/285-748, 23-25-823 12990 Ugodno prodam HLADILNIK z zamrzovalno omaro Ariston z napako, star 3 leta. ff 23-?5-823, 040/285-748_ PEČ na drva Lokaterm prodam. Đ 031/612-289 12999 Prodam HLADILNIK 125 lin zamrzovalno skrinjo 220 I oboje Gorenje. ® 041/816-530 13021 Prodam dobro ohranjeno HARMONIKO frajtonarico in električno kitaro Iris, ugodno. •S 533-10-15, 040/890-519 laooa GRADBENI MATERIAL KERAMIČNE PLOŠČICE odporne proti zmrzali za teraso ali balkon ugodno prodam. TT 031/612-289 12997 Prodam stensko oblogo lužen hrast po polovični ceni in pertinaks macesen. W 204-18-38 13024 HIŠE KUPIMO Gorenjska kupim starejše gospodarsko poslopje, g 041/333-222_12927 RADOVUlCA, ZGOŠA, BEGUNJE: za znano stranko kupimo hišo od 25 - 50 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 081 HIŠE ODDAMO V najem oddam HIŠO z garažo in vrtom za daljše obdobje. W 040/668-711 13047 ODDAMO: Škofja Loka - hišo, 60m2, z vrtom, 100.000 SIT Frast d.o.o, Šuceva 27, 041/366 896 ŠKOFJA LOKA - Virmaše, opremljena hiša zgrajena 1. 1991, oa parceli 527 m2 (štirisobno stanovanje, dve garaži, možnost dolgoročnega najema), cena 650,00 evrov (156.000,00 SIT) + stroški. IDA d.o.o., PE Planina 03, Kranj. 04 2351 000, 041/331-886 HIŠE PRODAMO v središču starega mesta v Radovljici prodam starejšo hišo z gospodarskim poslopjem, potrebno obnove, ff 041/810-274 KOKRICA - stan. hiša, 150 m2 stanov, površine na parceli 810 m2, I. izgr. 1982, dobra lokacija, delno podkletena, prodamo za 43 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Blei-weisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605- 114, www/.mike-co.si _ « TRZIC center, hiša, potrebna popolne adaptacije. 100 m2 stanov, površine, dva parkirna prostora, brez zemljišča ob hiši, starost cca 150 let, prodamo za 7,5 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiw/eisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wwv^.mike-co.si KRANJ - MLAKA, 2-stanovanjska hiša, na parceli 1033 m2, cca 400 m2 stanov, površine, I. izd. 1984, lepa lokacija, prodamo za 60 mio sit, Mike &Co. d.o.o., Blei-v^eisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si BEGUNJE: 77 m2, rekonstrukcija 1970, pritličje: dnevna soba, kuhinja s shrambo, vi/c, nadstropje: spalnica, kabinet, kopalnica, balkon; neizdelano podstrešje, dvorišče 290 m2, zelenica, poleg hiše stoji tudi star stanovanjski objekt (31 m2). Cena: 19.000.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, w/ww.alpdom.si KOVOR PRI TRŽIČU, prodamo vzdrževano dvodružinsko hišo, ki stoji na 501 m2, stara 30 let in ima 200 m2 stanovanjske površine, hiša je delno podkletena z garažo, v 1. in 2. etaži pa se nahajajo bivalni prostori, balkon in terasa. CK-olje, tel. priključek, za hišo se nahaja pomožni objekt in se uporablja kot večnamenski prostor ali letna kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 37.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net PREDDVOR - BELA, na 795 m2 prodamo samostojno dvodružinsko hišo. 150 m2 bivalne površine v etaži, podkletena, pritličje + mansarda, stara 5 let, balkoni. CK - olje. vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 92.400.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vi/ww.agentkranj.si PODNART - DOBRAVICA, prodamo enodružinsko hišo v 2. podaljšani gradbeni fazi, ki stoji na 701 m2 zemljišča. 213 m2 stanovanjske površine, hiša je podkletena. 1. etaža ter mansarda, 2xbalkon, kritina bramac, prevzem možen takoj. CENA: 21.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, w/vw.agentkranj.si ŠENČUR - SAJEVČEVO ALI MAČKOVO NASEUE. NUJNO KUPIMO SAMOSTOJNO ENODRUŽINSKO HIŠO, CCA. 300 m2 STANOVANJSKE POVRŠINE, 1500 m2 ZEMUlŠČA, NE V BUŽINI BLOKOV,VSEUI-VA PO DOGVORU. KUPIMO ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. CENA: cca. 60.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - Stražišče; 132 m2, polovica hiše v pritličju na parceli 431 m2, I. 1976 v dobrem stanju, lastna elektrika. CK na plin in trda goriva, pokrita terasa 24 m2. CENA: 28 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, vww.svet-nepremicnine.si KRANJ - Stražišče; visokopritlična dvostanovanjska hiša, 1. 1980, 180 m2, parcela 285 m2, prevzem takoj. CENA: 33,7 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, viww.svet-nepremicnine.si NAKLO; 294 m2, tloris 12 x 9 m. I. 90, visokopritlična, kvalitetno grajena, energetsko varčna hiša. varovana, lahko dvodružin-ska, kamin, zastekljena terasa, 611 m2 lepo urejene parcele. CENA: 56,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Enot^ Kranj. Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, vww.svet-nepremičnine.si SPODNJ! BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, ob glavni cesti, parcela 260 m2, notranjost je neizdelana, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, vww.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - Možjanca; 96 m2. 100 let stara kmečka hiša, spomeniško zaščitena, potrebna temeljite adaptacije. Parcela 209 m2. CENA: 6 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, v/ww.svet-nepremicnine.si STRAŽIŠČE pri KRANJU - na parceli 1.200 m2, leta 1957 narejena hiša in leta 1970 obnovljena, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi. poleg stoji garaža z drvarnico 34 m2, hiša stoji na odlični razgledni točki in ima ceno 46,6 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ (bližina): stan. hiša - dvojček, v izmeri 9,50 x 10 m, parcela 493 m2, cena = 45,6 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠENČUR: novogradnja - hiša z razgibanim tlorisom, v izmeri 14 x 13 m, parcela 500 m2, cena = 57,6 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 PREDDVOR: nadstropje hiše v izmeri 100 m2, obnova pred 10 leti, cena = 15,5 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 POSAVEC: 1/2 stan. hiše, letnik 39. bivalne površine 90 m2, parcela 460 m2, cena - 13,0 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KOKRICA: stan. hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvostanovanjsko hišo, stara 20 let, parcela 1,033 m2, cena = 60,0 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 VODICE (okolica Ljubljane), hiša v izmeri 65 m2, zgrajena I. 1900, samostojna, potrebna rušenja, primerna za nadomestno gradnjo, parcela 650 m2, cena: 11 mio. IDA d.o.o., PE Planina 03, Kranj, 04 2351 000, 041/331-886 ŠENČUR bližina, nadstandardna energijsko varčna hiša, 145 m2, parcela 360 m2, 39 milj. SIT TRIDA Nepr. Na skali 4 Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 VISOKO, sam. hiša, I. 85, skrbno vzdrževana, 250 m2, parcela 500 m2. lepa lokacija, cena 44,4 mil, SIT TRIDA N. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 Stanovaniski dvojčki Primskovo - LIKO, d.d,. Uboje obvešča zainteresirane stranke, da nudi v mesecu novembru komercialni popust v višini 5% ob sklenitvi pogodbe. Vse inf. TT 041/437-624 12910 IZOBRAŽEVANJE Inštruiram MATEMATIKO za vse stopnje ter FIZIKO za osnovno in srednjo šolo. AR-HIMED izobraževanje. Marko Koselj prof. s.p., Šercerjeva ul. 4. Radovljica, IT 04/531-58-36 i 3036 KUPIM Kupim SAMONAKLADALKO SIP, cisterno za gnojevko in cepilec za drva. It 041/865-675_^ Kupim FREZO za kosilnico Moti. It 031/578-840 13002 Kupim enojno POSTELJO 200x90 lahko s predalom ali Meblo. tr 512-78-10 13035 LOKALE ODDAMO Poslovni prostor v Kranju na C. 1. maja 45 m2. svetel, parket, z WC oddamo, tr 041/902-020 12938 Gostinski lokal v obratovanju v okolici Kranja oddam v najem. Šifra: LOKAL 12992 Oddamo več pisarn v centru mesta in v nebotičniku. 100 m2 poslovnih prostorov, primernih za pisarne v bližini Mercator centra, prevzem možen takoj. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-CO.si KRANJ - Huje, poslovni prostor z lastnim vhodom, 42 m2, primerno za mirno dejavnost. I. izd. 1965. 350 evrov mes. in stroški, 2 x varščina, prevzem možen takoj. Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si KRANJ - mestno jedro, oddamo več pisarn, velikosti od 18 - 37 m2. 7 EUR/m2 in stroški, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw.mike-co.si KRANJ - center; oddamo 58 m2 velik poslovni prostor v 1. nadstropju hiše. staro 30 let, svoj vhod z izložbenim oknom na ulici, kabinet, sanitarije, velika soba. CENA: 91.405 SIT/mesec. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12. tel. 04/28 11 000. wv/w.svet-nepremicnine.si KRANJ - center; oddamo pisarno v 2. nadstropju v izmeri 37 m2, obnovljena I. 2001, prevzem takoj. CENA: 71.200 SIT/mesec. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, wvi/w.svet-nepremic-nine.si ŠKOFJA LOKA - Trata; v 1. nadstropju oddamo pisarno v industrijski coni (bivša carina), staro 25 let, 32 m2, z močno elektriko. Internetom, telefonom, sanitarijami, parkirno mesto. V najemnini so zajeti vsi stroški. CENA: 61.000 SIT/mesec. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si V STRAŽIŠČU: gostinski lokal s kuhinjo vel. 60 m2, letnik 1990, oprema stara eno leto, najem = 120.000,00 SIT/mes, z odkupom inventaria za 3,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700, V ŠENČURJU: 150 m2 skladiščnega prostora z elektriko in vodo, kot samostojnim objekt, ki je star 20 let. Cena najema je 600,00 SIT/m2. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 V KRANJU: v pritličju objekta 40 m2 za pisarne, cena je 96.000,00 SIT/mes in tekoči stroški, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 V smeri KOKRICE: poslovni prostor star 8 let, na odlični lokaciji ob cesti, v pritličju stanovanjske hiše velikosti 82 m2. Dostop z vsemi vozili, cena najema je 96.000,00 SIT na mesec, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Škofja Loka (bližina): primerno za poslovne partnerje 4-sobno stanovanje v hiši, garaža v kleti, v 5 let stari hiši, z vso opremo, cena = 156.000,00 SIT/mes, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - Stražišče. pisarniški prostori v izmeri 65 m2, z lastnim vhodom, cena 120.000,00 SIT mesečno + stroški. IDA d.o.o., PE Planina03, Kranj. 04 2351 000, 041/331-886 LOKALE PRODAMO RADOVLJICA - poslovni prostor, na novo urejen, z dvema vhodoma, PR, 70 m2 + klet 31 m2,1. izg. 1990, v kleti je skladišče in savna, prodamo za 30 mio sit. Mike & Co. d.o.o.. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si Trgovski lokal v Kranju v izmeri 94 m2. obnovljeno I. 1990, prodamo za 19 mio SIT, Mike & Co. d.o.o,, Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mikehCo.si PLANINA III - lokal. P, 35,5 m2, primeren za razne dejavnosti (pisarne, trgovina, frizerski salon ,..), I. izd. 1987, prodamo za 12.5 mto sit, Mike & Co., d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si LESCE: Nov sodoben objekt v obstoječem trgovsko-poslovnem centru, naša novogradnja, slaba ura vožnje od Ljubljane, Avstrije in Italije, novih 27 poslovnih prostorov v štirih etažah, 43 - 320 m2, za različne dejavnosti, vselitev avgust 2005. foto in tlorisi na www.alpdom.si. Cena: 331,200,00 - 360.000,00 SIT/m2 ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si ALBIS, d.o.o. Savska cesta 34, Kranj Posiovanje in upravljanje z nepremičninami PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV V INDUSTRIJSKO OBRTNI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898 (M RADOVLJICA - prodamo montažno poslovno hišo Maries, ki stoji na 486 m2 zemljišča, v hiši se nahajajo pisarne in ima 320 m2 skupne površine, stara 18 let, podkletena, vsi priključki. CK - olje. parkirišče, prevzem po • dogovoru. CENA: 43.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si V KAMNIKU: gostinski lokal v obratovanju v vel. 82 m2 + letni vrt (zastekljen), lokal je star 10 let in se prodaja z vsem inventarjem, cena - 33,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 V STRAŽIŠČU prodajo trgovski prostor v pritličju v izmeri 206 m2. na parceli 500 m2, ob lavni cesti, obnovljeno leta 2000, cena = 70,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ bližina sodišča, prodam prostore za pisarne 80 m2 v I. nadstr.. in 100 m2 v mansardi, I. 35. cena: 288.000 SIT/m2, možen delen nakup, TRIDA Nepr. Kranj. 041 860 938, 04 2363 388 OTROŠKA OPREMA Prodam OTROŠKI VOZIČEK lemi 325 paco lux, velika kolesa, vožen 6 mesecev, lepo ohranjen. It 041/252-768 12822 Ugodno prodam otroški kombiniran VOZIČEK Inglesina. tr 031/785-018 12981 OSTALO IŠČEMO PROSTOR POD STREHO ZA SPRAVILO AVTODOMA, PLAČAMO MESEČNO NAJEMNINO, ZAINTERESIRANI POKLIČITE It 041/645-186 i285o Posestvo UCA Smokuč vas vabi na prijetno varno jahanje islandcev. tt 031/442- 038 13046 PRIDELKI Prodam beli in rdeči jedilni in krmilni KROMPIR, možna dostava. It 25-51-368 12941 Prodam jedilni, semenski in drobni KROMPIR, možna dostava. It 041/760- 801 12969 Prodam REPO. jedilni in krmilni krompir. tP 25-22-637 12971 Prodam REPO, pridelano brez umetnega gnojila, cena 10 SIT. Tupaliče 1, Preddvor 12972 Prodam domači gorenjski MED in medeni liker. « 041/621-725 12974 Prodam sladek MOŠT iz neškropljenih bo-bovcev. cena 80 SIT ® 257-16-07 12953 Prodajamo JABOLKA HRUŠKE, jedilni in krmilni krompir, sveže zelje - lahko tudi naribamo. sladki mošt, jabolčni kis in suho sadje. Matijovc, Jeglič, Podbrezje 192, tr 533-11-44 12994 Prodam obrana neškropljena JABOLKA voščenke in druge vrste, tf 204-23-97 12995 Prodam neškropljena JABOLKA za mošt. tf 031/875-730 isoos SADNE SADIKE različnih vrst in sort dobite v drevesnici Zakotnik, Dorfarje 32, W 51-33-313 13027 POSLOVNI STIKI Nadino agodna gotovinske ter avtomobllste kredite do 6 let za v» 2^osiene In apokojence (01,09). Možnost obremenitve o^bnega iHibodka do polovica. Star kredit nI ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560. 041/331-991. NBMERO UNO Trgovhii z motoniiRd vozIK KiAovec ngtKtf. »9 MMska d 22.2000 MMMT PODARIMO Podarim lepega MUCKA starega 2 meseca. ® 031/323-104 12805 POSESTI Prodam zemljišče v izmeri 1500 m2 v postopku zazidljivosti. tr 040/851-906 11979 Prodam PARCELO 1.900 m2 v bližini Kranja, delno zazidljivo, cena 6.000 SIT/m2 ir 031/330-642 12682 Kupim manjše kmetijsko zemljišče na robu naselja, tr 041/333-222 12929 KRANJ bližina kupim zazidljivo parcelo od 700 do 1000 m2, TRIDA Nepr. Kranj, 04i 860 938, 04 2363 388 MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki, foto na www.alpdom.si. Cena: 24.000,00 SIT/m2. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, O4 537 45 16, www.alpdom.si V neposredni bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000 m2, ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, w.vifw.agen-tkranj.si BRNIK - prodamo 1022 m2 zazidljive parcele, nahaja se na robu vasi, zelo lepa in ravna, možnost gradnje kleti, vodovod, elektrika in asfalt z dveh strani, prevzem po dogovoru. CENA: 24.000,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si PŠEVO, prodamo starejšo kmečko hišo s pripadajočim zemljiščem 900 m2, kot travnik, stara 100 let, 200 m2 stanovanjske površine, delno podkletena. 1 etaža ter mansarda. hiše v tem trenutku ni bivalna in je pod spomeniškim varstvom. Trenutno brez CK in ostalih priključkov, streho je potrebno zamenjati v celoti, ob hiši je prizidana garaža z nadstrešnico. CENA: 20.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si KRANJ - ŠORUJEVO NASEUE, prodamo 1092 m2 zemljišča, 500 m2 zemljišča zazidljivega, ostalo je pomožno zemljišče, nahaja se v naselju vrstnih hiš in manjših blokov, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 120 EUR/m2, 28.800,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, v/ww.agentkranj.si PODVIN - MOŠNJE, prodamo 509 m2 zazidljivega zemljišča, ravna, prevzem po dogovoru. CENA: 21.647,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča, na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, www.agen-tkranj.si ČtRČE, HRASTJE, PREBAČEVO - kupimo 2-15 ha kmetijskega zemljišča. IDA d.o.o., PE Planina 03, Kranj. 04 2351 000, 041 331 886 BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 12 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, wvw.svet-nepremicnine.si PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, za stanovanjsko gradnjo aii obrtno dejavnost. CENA: 15,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, vww.svet-nepremicnine.si BITNJE - pri Kranju: stavbno zemljišče 1.380 m2 po 16.700,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 VISOKO: stavbno zemljišče 700 m2 s staro hišo, 20.400,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 ZBILJE, zazidlj. parcela. 800 m2, poraščena, cena: 31.200,00 StT/m2, TRIDA Nepr. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 ĆERKLJE, zazidlj. parcela 4500 m2, posl. stan. namembn.. cena 37.400,00 SIT/m2, TRIDA Nepr. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 Prodam zazidljivo PARCELO v Besnici, 750 m2. tr 041/784-126 13022 POZNANSTVA Spoznati želim iskreno, pošteno, simpatično dekle, staro do 33 let iz 04 za skupno prihodnost, tr 041/810-585 13013 RAZNO PRODAMO Prodam unikatne tapiserije različnih velikosti, oblik, motivike in cenovnih vrednosti. Đ 031/22-58-70 12425 DRVA metrska ali razžagana, možnost dostave, prodam, tr 041/718-019 12544 Ugodno prodam POWER JUICER (sokovnik) in AB SWING (pripomoček za telovadbo). tr 041/397-403 i2683 Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kurjavo. tr 53-31-648, 040/88-74-25 12355 Prodam STRELNI DAUNOGLED Swarov-ski 4x32 z montažo in lovske trofeje, ir 531-86-64_129^ Prodam GAJBICE. tr 23-26-357 13001 Prodam SUKANEC za industrijske šivalne stroje iz 100% poliestra, debeline 15, sive barve, večja količina, cena zelo ugodna, tr 040/980-820 13003 Prodam termoakumulacijski peči, električno premično peč, pisalni stroj, ff 57-41-782.031/861-200 13011 Torek, 2. novembra 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN izhePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. »3 oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski gJas. d o.o . Zoisova i, Krajij Prodam mizarsko delovno mizo - ponk, nioško kolo na 21 prestav ter diatonično harmoniko (češka). Inf. na tr 04/25-51- 803_^ prodam 10 m3 suhih bukovih drv. Koritno C 57-43-500 13025 RAČUNALNIŠTVO prodam RAČUNALNIK P II, 128 ram, mo-dem, ekran, miška, tipkovnica, Windows 98, cena 30.000 SIT. 041/582-829 13009 STANOVANJA ODDAMO v Škofji Loki oddam 2-sobno STANOVANJE v zasebni hiši. tr 51-31-076 13008 Kranj, Planina oddamo delno opremljeno garsonjero, cena 40.000 SlT/mes., 6-mesečno predplačilo. Int. 11041/721-655 13023 TRŽIČ - oddamo 1-sobno, 29 m2, opremljeno v celoti, mesečna najemnina 50.000 sit in stroški, 1-mesečna varščina, 6-mesečno predplačilo. Mike & Co. d.0.0., BleiweisovaB, Kranj, 20-26-172, 031 BOSIM, v/ww.mike-co.sl KRANJ-Britof, dvosobno 65 m2, v hiši, pritličje, opremljeno, z lastnim vhodom in parkirnim mestom, najemnina 450,00 (110.000,00 Sm, vsi stroški vključeni v najemnino. IDA d.o.o., PE Planina 03, Kranj, 04 2351 000, 041 331 886 STANOVANJA KUPIMO KRANJ - 4-sobno (2+2) kupim ali zamenjam z mojim manjšim z doplačilom. V 041/596-015 13034 Več 1- in 2-sobnih stanovanj v Kranju In stanovanje v Tržiču {Kovorska, Deteljica), za znanega kupca kupimo, Mike & Co., d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si SKOFJA loka. ŠENČUR, KRANJ - nujno takoi kupimo Iss in 2ss. FRAST d.o.o. Sučeva 27,04/23 44 080 RADOVUlCA: kupimo TRISOBNO STANOVANJE za stranko z gotovino. FRAST d.o.o. Šuceva 27. 04/23 44 080. 041/734 198 Bled z okolico: TAKOJ kupimo ENOSOB-NO STANOVANJE. FRAST d.o.o. Šuceva 27, 041/734 198' KRANJ - OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. Agent Kranj, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, www.agent-kranj.si KRANJ - ZLATO POLJE, NUJNO KUPIMO 2-SOBNO + 1 ALI MANJŠE 3-SOBNO. NUJNO KUPIMO. LAHKKO TUDI GRAD-BINČEVA JAMA. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ; ZA ZNANE STRANKE KUPIMO STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI!!! SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si KRANJ. ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, BLED kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj. IDA d.o.o., PE Plani-na 03, Kranj, 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ, Vodovodni stolp ali Šorlijevo naselje za znani stranki kupim garsonjero, eno-sobno in dvosobno stanovanje v pritličju; TRIDA Nepr. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 KRANJ, za znano stranko iščem 4-sobno stanovanje, po možnosti v pritličju. TRIDA Nepr. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 STANOVANJA NAJAMEMO Mlad par najame 1-sobno opremljeno stanovanje v Kranju ali okolici. V 041/253-749 popoldan 12154 KRANJ - najamemo 1.5 ali 2ss, v celoti opremljeno. Tel.: 041/721-572 Je kje kdo. ki bi mi bil pripravljen pomagati iz trenutne krize? V zameno za stanovanje vam vračam dobroto - nudim pomoč z dvema hčerkama 13 in 14 let. Želim si miren in topel dom. ® 031/494-310 12970 STANOVANJSKA OPREMA Prodam SPALNICO - zakonska postelja, nočni omarici, 5-delna omara, psiha, cena po dogovoru, g 041/252-768 igazo JEDILNICO (miza, 6 stolov, omara) proizvajalec Stilles, Novo mesto, ugodno prodam. -B 041/697-435 12856 ^ - _ — SPALNICO dobro ohranjeno prodam. ® 031/612-289 12998 STORITVE Krovsko kleparska dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji. Brežnjak Zvonko s.p., Šinkov Turn 39, Vodice, ff 040/754-286_72m SLO - DOM! Montaža predelnih sten in stropov po sistemu: knauf. rigips, arm-strong, AMF, izdelava podstrešij in adaptacije stanovanj, termoizolacije in laminati, okna, vrata in strešna okna velux ter pleskarska in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko s.p., Suška cesta 28. Škofja Loka. tt 04/515-22-38. 04/515-22-39. 041/806-751 11823 PROTIVLOMNE KO\iJNSKE MREŽE za okna, STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, pohodne REŠETKE, Geld, d.o.o., Ul. Janeza Šmida 15, Jesenice ir 580-60-26 12091 Strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. It 041 /642-097, Ur-mar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 12202 Zidarska in fasaderska dela od temeljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje In tlakovanje z vašim ali našim materialom. Delamo hitro in poceni, tt 041/561-838, Bytyqi Bene in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj 12346 Delamo notranje omete, tt 041/570-957, Megamatrix, d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj 12601 Inštalacije vodovoda, ogrevanje, adaptacije kopalnic, čiščenje bojierjev. It 040/373-644, Gregor Kozamernik s.p., Hraše 30a, Smlednik 12710 Nudimo vam vsa obrtniška dela pri adaptaciji kopalnice ali celotnega stanovanje. Unika s.p., C. Kokrškega odreda 2, Križe, It 040/65-13-01, unika.net@volja.net 12715 SENČILA ASTERIKS Rozman Peter s.p., Senično 7, Križe, It 59-55-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE. Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje in svetovanje, montaža in servis. DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU. 12756 Želite na novo pobarvati fasado ali lesen napušč. Ugodno in hitro. It 041/570-957. Megamatrix. d.o.o., Staretova 39. Kranj »2776 T ' ■' Nudimo vam vsa slikopleskarska dela, izdelavo novih in obnovo starih fasad, izdelujemo in adaptiramo podstrešna stanovanja, predelne stene in strope s suhomontažnimi elementi po sistemu knauf in riggips ter montažo vseh vrst stropov sistem arm-strong. Naročila sprejemamo v trgovini Pri Juretu, na Mlaki pri Kranju. Goiniška c. 30 ter po telefonu 04/204-96-30 in mob, 040/624-078. 12797 Najem dvižnih košar za dela na višini z upravljavcem ali brez. Inf. na tt 041 /669-309, Iztok Kavčič s.p., Retljeva 19, Kranj 13018 STANOVANJA PRODAMO PUVNINA 111 - 1-sobno, 42,40 m2. II. nad., balkon, predelano v 1,5-sobno. leto izgr. 1987, prodamo za 13,5 mio sit, Mike& Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw.mike-co.si KRANJ - Dražgoška, 1-sobno, 42,40 m2, VI. nad., balkona ni, skupna terasa, leto izgr. 1976, prodamo za 13,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ZLATO POLJE - 2-sobno z dvema kabinetoma, 74 m2, IV. nad. - mansarda, leto izgr. 1953, v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi, prodamo za 19,8 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvwv.mike-co.si ZLATO POLJE - 2-sobno stanovanje. P, 46,11 m2, leto izgr. 1964, delno obnovljeno. prodamo za 14,2 mio sit. Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, 20-26-172, 031 605-114, wvAV.mike-co.si PLANINA - 2-sobno stanovanje z dvema kabinetoma, 100,5 m2, VI. nad., 2x balkon. I. izgr. 1984, prodamo za 22 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si DUPUE - 3-sobno, nizko pritličje, novo, vrt, garaža, terasa, shramba, 139,75 m2,1. izgr. 2002, prodamo za 27 mio sit, Mike&Co., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si TRŽIČ - mestno jedro, 2-sobno, 57 m2,1. nad., balkon, l.izgr. 1930, adaptirano pred 12 leti, prodamo za 12 mio sit. Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wv^rw.mike-co.si TRŽIČ - mestno jedro, 1-sobno, 27 m2, I. nad., brez balkona, leto izd. 1930, obnovljeno I. 2004, prodamo za 7,5 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si RADOVUlCA: 49,61 m2, 2-sobno v 4. nadstropju, Gradnikova, I. 1978, dnevna soba, kuhinja, spalnica, kopalnica + wc, balkon, klet, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 14.500.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVUlCA: 78,28 m2, večje 2,5-sob-no, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04, virtualni ogled na wvw.alpdom.si. Cena v novembru/m2: 378.360 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alp-dom.si ZASIP: 91,04 m2 3-sobno v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, 1. '04, naša novogradnja, vselitev takoj, mirna okolica, foto in tlorisi na wvw.alpdom.si. Cena: 25.952.773,00 SIT. ALPDOM d.d., Cankarjeva 1, Radovljica, 04 537 45 15, www.alpdom.si BLED - Mlino: cca. 105 m2, v obnovi - 4, gradb. faza. pritličje, starost 50 let, 3 vhodi, možna izdelava dveh 2-sobnih stanovanj, inštalacije v objektu, v neposredni bližini jezera, foto na vww.alpdom.si. Cena: 29.500.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si DETEUlCA PRI TRŽIČU: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 79 m2, 1, 1978, vzdrževano, 19 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/366 896, klemen@frast.si PLANINA 1: prodamo poslovni prostor, 45 m2, z možnostjo preureditve v stanovanje, I. 1978, cena 9 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/366 896 TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 77m2, I. 1960, cena 14,5 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/366 896 RADOVUlCA: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE. 35 m2, vzdrževano. I. 1978, cena 9,5 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27,04/23 44 080 KRANJ: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 1/2 hiše, 80 m2, adaptirano 2000, cena 16,5 mio. FRAST, d.o.o., Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/366 896, kle-men@frast.si AGENT KRANJ, d.o.o., Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon in parkirišče. Na razpolago še nekaj stanovanj in sicer:- 1S.S.+I vpritličju, 38,83 m2, CENA: 15.403.200,00 SIT (64.180,00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju. 39,24 m2, CENA: 15.556.800,00 SIT (64.820,00 EUR) -2S.S. + 1 v mansardi 62,49 m2, CENA: 21.206.400,00 SIT (88.360,00 EUR) AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - OKOLICA, NUJNO kupimo već garsonjer različnih velikosti za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I., 11. ali 111. nujno kupimo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA 111, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 51,10 m2. vzdrževano. staro 19 let, 4. nad./7. SV lega, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agentkranj.si KRANJ - OKOLICA, kupimo već dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net GOLNIK, prodamo dvosobno stanovanje predelano v dvosobno s kabinetom, 53,96 m2, staro 45 let, ne račun balkona pridobljen kabinet, ogrevanje na termoakumula-cijsko peč, tel. priključek, nova okna, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.600.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agent-kranj.si KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,80 m2, 5. nad./13, balkon, staro 30 let, kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO, ne lepi lokaciji prodamo zelo lepo trisobno stanovanje v izmeri 63,78 m2, visoko PR/3, CK - olje, vsi priključki, balkon, staro 38 let, vseljivo po dogovoru. CENA; 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - KOROŠKA C., prodamo štiri sobno stanovanje v izmeri 95,38 m2, staro 50 et, ogrevanje na litoželezni kamin, brez tel. priključka in KTV, terasa, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si TRŽIČ - DETEUlCA, prodamo lepo trisobno stanovanje s kabinetom, 79,88 m2, 1. nad./5, staro 28 let, lega S-J, balkon, CK-olje, vsi priključki, kuhinja brez bele teh., deloma adaptiran, stanovanje je svetlo in vzdrževano, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.700.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si KRANJ - Drulovka; prodamo nova stanovanja v Drulovki v velikosti od 68,65 m2 do 104,51 m2. CENA: od 24,5 mio SIT do 34,9 mio SIT z vključenim DDV in garažnim boksom, kupec ne plača provizije. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000. wvw.svet-nepremicnine.si TRŽIČ - Deteljica; trisobno stanovanje, 79,88 m2. I. 1975, nizek blok, urejeno in adaptirano, vredno ogleda, CENA: 19,2 mio SIT SVET RE d.o,o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si Pri zahvali za pokojnim Markom Koseljem in zahvali za pokojnim Urošem Koseljem je prišlo dO neljube napake. Pravilno se glasi: Žalujoči sin Gregor z Matejo oziroma brat Gregor z Matejo.... Za napako se opravičujemo! KRANJ - Planina 1; 2+2-sobno stanovanje. 1. 1976, 92 m2, dva balkona, KTV, tel., vseljivo po dogovoru. CENA: 20,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, wvw.svet-nepremicnine si GORENJA VAS; 59 m2. prodamo skoraj novo dvosobno mansardno stanovanje z balkonom v nizkem poslovno stanovanjskem objektu, I. 2003, z opremljeno kuhinjo. CENA: 19,9 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000. wvw.svet-nepremicnine.si LESCE - 2 SS + K 62,57 m2 v 2. nad., mansardno stanovanje v hiši, obnovljeno pred 5 leti, cena - 16,8 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 STANOVANJA: Novogradnja v KRANJU - 3 stanovanjske enote, last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 2 enoti 3-sobno z atrijem vel, 86,75 m2 za 31,62 mio SIT - 1 enoto 2-sobno s teraso v 1. nad. in gar-der.prostor v mansardi vel. 72,12 m2 za 26.29 mio SIT V ceno je že vključen DDV 8,5 %. Vsako stanovanje ima svoje parkirno mesto pred hišo, ki je vračunano v ceni in lastno CK na plin. Rok dokončanja je april 2005. KRANJ, Vodovodni stolp: 2-sobno 58,5 m2 v 6. nads., letnik 76. cena ® 16.8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Vodovodni stolp: 3-sobno 85,1 m2 v 6. nads., letnik 68, cena - 23,5 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ TRŽIČ, Deteljica: 3-sobno z garderobo 79,40 m2 v 3. nad., letnik 19781, cena -19, 3 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ, mestno jedro: 1-sobno 33 m2 s podstreho, v 1. nad., obnovljeno 2001, cena = 7,3 mio SIT, in 34,84 m2 v 1. nad., ni obnovljeno, cena = 5.7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 TRŽIČ - BALOS, garsonjera 13,50 m2 + 5,50 m2 kleti, v stanovanjskem bloku, 1. 1959, 2. nad., obnovljena kopalnica, cena 4.450.000,- SIT (lastno stanovanje, brez provizije). IDA d.o.o., PE Planina 03, Kranj, 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ- Šorlijevo naselje, garsonjera 30 m2, popolnoma obnovljena, v stanovanjskem bloku, 1. 1965, pritličje, primerna tudi za poslovni prostor, cena 12,5 mio. IDA d.o.o., PE Planina 03, Kranj, 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ CENTER, klasično meščansko 3-sobno, medetažno, 110 m2+26 m2, zelo prijetno, I. 1887, adaptirano 1987, cena: 28,9 mil. SIT TRIDA Nepr. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 DRULOVKA, 2-sobno v hiši. v prvi etaži, prijetno, 62 m2,1. 91, cena 22 mil. SIT, TRIDA Nepr. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 Lesce na lepi sončni lokaciji prodam večje novo stanovanje 78 m2. z lepim razgledom. TT 051 /256-182 13029 TOVORNA VOZILA MB 814, 1. 97. TT 031 /634-081 13012 VOZILA DELI Prodam avtomobilski STREŠNI KOVČEK, cena 20.000 SIT tt 031 /605-157 12823 Jeklena platišča in gume za razne avte 13, 14, 15 in 16 col, nove ali malo rabljene, tr 041/722-625 i2824 Prodam SUZUKI MARUTl I. 93, za rezervne dele. tr 041 /840-717 12975 Prodam 4 zimske GUME Sava eskimo 185/70/R14, rabljene eno sezono, tt 51-85-500 12980 V jutranjem času potrebujemo pomoč pri čiščenju prostorov - lokala. Inf. 040/226-198, Karolina Ferjan s.p., Dvorje 5Ö, Cerklje 130CX) VOZILA Odkup - prodaja rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax, d.o.o., tt 23-23-298, 041/773-772 12443 Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, tt 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358. Avto Kranj, d.o.o., Savska c. 34, Kranj 12741 Prodam DAEWOO MATIZ, I. 99. kovinsko modre barve, prevoženih 87.000 km, 1. lastnik, tt 041/230-489 i2845 FORD MONDEO I. 97, 190.000 km. odbijač počen, 700.000 SIT Lili Adili, tt 051/364-374_129^ Ugodno prodam VOLVO 460 GLE. tt 041/745-684 13007 FIAT BRAVO 1.9 JTD I. 00, vsa oprema -usnje, prodam, cena 1.500.000 SIT. tt 031/341-728 13028 KOCA PENZION STARI VRH honorarno zaposli KUHARICO/JA, NATAKARICO/JA In ČISTILKO/CA Informacije po telefonu: 5189 007 Koča Stari vrh, Gregor Štefe s.p., Zapreval 5. 4223 Poljane Vabimo komunikativne gospe za sprejem naročil. Delo poteka v pisarni v Radovljici. Obvezne pisne prošnje s pripisom telefonske številke na naslov: Modita, d.o.o., Šuceva 25, Kranj 13020 BEU BABER, (1.0.0.. Visoko 93. Visoko zaposlimo mizarje;zaželene delovne izkušnje. INFOBMACUE po teL: 25 31 007 Bratov Praprciiiik lU, 42Ü2 Naklo Tfl'F,ix 04.?57-fin52 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ^ BLA2ILCEV ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo - inštrukcije iz nemščine za vse stopnje, konverzacijo z domačim govorjenjem. V 041/440-793 i2984 Iščem delo - generalno čiščenje stanovanj in stanovanjskih hiš. tr 051/230-228 Sla-vica 13010 Iščem delo - pomoč v gospodinjstvu. It 233-07-72 13038 fMOHROtl ŽIVALI Prodam AUDI A4 1. 95, 1.6, bencin, rdeče barve, 185.000 km, vsa oprema, servisna knjižica, cena 1.400.000 SIT. n 041/660-752 13033 CITROEN AX 1.1 i, 1. 93, kovinsko siv, reg. do 10/05, cena 210.000 SIT. V 031/453-080 13037 ZAPOSLIMO Zaposlimo izkušenega S U KO PLES KAR JA ali FASADERJA. tt 041/570-957, Megamatrix, d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj 12757 Takoj zaposlimo SLIKOPLESKARJA, POMOŽNEGA SLIKOPLESKARJA in NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA, tr 040/899-473, Kalan Peter s.p., Bertoncljeva 36, Kranj 12807 Če potrebujete redno zaposlitev, pa vas ne moti terensko delo (ni prodaja) pokličite na v 041/604-413 ali 04/595-79-95, MK2, Slovenska c. 29, Ljubljana i285i Zaposlimo VOZNIKA kategorije C, E z izkušnjami na prevozih na območju EU {A,D,1). Za vestno delo dobi voznik dobro plačilo. Vozimo z najnovejšimi vlačilci znamke Scania. Inf. Vater transport, Goriče 61, Golnik, tr 040/20-60-75 12375 Redno zaposlimo dekle ali fanta v strežbi, tr 04/236-13-02, Stare - Hribar Mateja, s.p., Koroška c. 59, Kranj 12939 Prodam dve ZREBICl stari 7 In 8 mesece, tr 041/846-649 12782 Poceni prodam rabljene kletke za kokoši nesnice. tr 513-26-22 12935 k Prodam ČB BIKCA, starega 10 dni. tr 58-03-056 12996 Prodam 14 dni staro TEL1ĆK0 simental-ko. tr 51-32-293 13015 Prodam KRAVO simentalko v 9. mesecu brejosti, 3. telitev. tr 041/603-240 13016 Prodam KRAVE in breje telice. tr 23-11- 967_13017 Prodam ČB BIKCE. Goriče 11, Golnik, tr 25-61-047 13026 TELIČKO ČB 20 dni A kontrola, drobni krompir prodam, tr 253-13-52 13031 ŽIVALI KUPIMO Odkupujemo mlado pitano govedo, krave teleta, tr 041/650-975 12152 Kupim mlado OVCO z dvema jagnetoma stara do 14 dni. tr 531-86-64 12976 Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. tr 259-12-69 12973 Kupim BIKCA simentalca do 14 dni starega. tr 031/307-195 12936 Kupim BIKCA simentalca težkega približno 100 kg. tr 031/280-774 isou ® Rodio Tfiglor PH 9IQ/ CorcnJ/ke'^ Prvi 9lQ^k Corenj/ke'^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89.8-Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naŠa upokojena sodelavka iz Elastomerov FRANČIŠKA ZEVNIK v rojena 1936 Od nje smo se poslovili v nedeljo, 31. oktobra 2004, ob 15. uri na pokopališču v Mavčičah Ohranili jo bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA V 97. letu je sklenila svojo življenjsko pot naša mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča ANA ROZMAN Jančkova mama Od nje smo se poslovili v sredo, 27. oktobra 2004. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili v tako velikem Številu na zadnji poti ter ji poklonili cvetje in sveče. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem. Društvu upokojencev Zabnica -Bitnje, Zvezi borcev in pogrebni službi Komunala. Vsem imenovanim in neimenovanim hvala. VSI NJENI ZADNJA STRAN / info@g-glas.si 'zo» Se Ml e>A scovei^cf 'i 1 »AN MAC r5£ ^ C". • ^ •« C'" VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo 22f14 \ / n TOREK od 11 '^C do 15 ^'C SREDA ČETRTEK od 10 do 14 od 9 ^C do 14 Sprva bo še pretežno oblačno. Občasno ahko ponekod še rahlo dežuje. Noč volitev Kot vsako leto so tudi letos zadnji dan oktobra, na predvečer vseh svetih, Američani množično praznovali noč čarovnic. Po starem keltskem običaju se 31. oktobra, dan pred začetkom novega keltskega leta, vrnejo duše umrlih, ki smejo na Zemlji ostati le kratek čas. Dandanes se noči Čarovnic najbolj veselijo otroci, ki našemljeni hodijo od hiše do hiše, prosijo za sladkarije in strašijo mimoidoče. 'Halloween* pa še zdaleč ni samo praznik otrok, kar dokazujejo lepo okrašene hiše, buče na dvoriščih, ulične zabave in trgovine z maskami in kostumi, ki so zadnje dni pred praznikom odprte dan in noč. Najbolj navdušeni se na noč čarovnic pripravljajo cel mesec, česar so nedvomno najbolj veseli trgovci. Zadnje ankete potrjujejo, da Američani praznik jemljejo zelo resno; skupno naj bi za to priložnost zapravili kar 3 milijarde dolarjev, pri čemer naj bi povprečen potrošnik porabil dobrih 40 dolarjev. Anketa je pokazala tudi, da je kar 69 odstotkov odraslih Američanov letos praznovalo noč čarovnic, 54 odstotkov se jih je našemilo, 51 odstotkov jih je priredilo hišno zabavo, 83 odstotkov Američanov pa je otrokom podarilo sladke dobrote. Tudi tisti, ki so ostali doma, niso ušli duhovom. Televizijske mreže so predvajale grozljivke, zgodbe o duhovih in prikaznih ter reportaže očividcev, ko so se osebno srečali z duhom. NajpogumnejŠi so se opravili v kino, kjer so si ogledali srhljivko The Grudge, ki se je minuli konec tedna povzpela na prvo mesto najbolj gledanih filmov. Praznovanje so letos popestrile predsedniške volitve, ki jim Američani v vojnih razmerah namenjajo večjo pozornost kot običajno. Posebej priljubljeni sta bili maski ameriškega republikanskega predsednika Ge-orgea Busha in demokratskega predsedniškega kandidata Johna Kerryja. Javne raziskave kažejo izenačenost kandidatov; medtem ko ljudje Kerryju bolj zaupajo vodenje gospodarstva, izboljšave zdravstvenega zavarovanja in davčne politike, pa sedanji predsednik Bush vodi v vprašanju nacionalne varnosti in v boju proti terorizmu. Ana Volčjak GLASOV JEZ Pot za zazidljiv gozd Kranj - Mestni svetfiiki, ki od razvpite dražbe lokalov na Koroški cesti pred letom dni županu Mohorju Bcgataju še posebej pozorno gledajo pod prste, so med predlogi za zadnjo sejo sveta spet našli "cvetko". Občina naj bi od Olge in Srečka Šamperl ter družbe.Bau-imex iz Strazišča i' zameno za 507 k\'adratnih metrov gozda kupila 552 kvadratnih metrov poti. Občina zasebne poti plačuje po deset evrov, kolikor naj bi bil vreden tudi gozd v približno enakih izme-rah. Da, če ne bi bil zazidljiv. Mladi svetniki so namreč odkrili, da je gozd zazidljiv, kot tak pa je vreden nekajkrat po deset evrov. Pa ne, da župana licitacija lokalov, zaradi katere se v kratkem začenja sodna preiskava, ni prav nič spametovala? Z menjavo zasebne poti za občinski gozd seveda ni bilo nič. Za zdaj. Razigrana mladost v Kranju Novorojenčki Krai\j - Kulturno društvo Brdo iz Kranja, ki združuje okrog 300 družin Srbov iz Bosne in Hercegovine, praznuje letos 10~letnico delovanja. Kot je dejal njegov predsednik Zlatomir Bodiroža, so veseli, kar so dosegli v desetih letih. "Ljubimo to, kar imamo, ker nimamo vsega, kar si želimo,''je povedal. PRVENSTVENA TEKMA RD TERMO - RK SVIS Hala Poden, v sredo, 3.11. 2004, ob 20., uri mo RD Škofia Loka, Podlubnik 1/c, škofje Loka Minuli teden smo Gorenjci dobili 41 novih prebivalcev. Polna luna je močno sijala predvsem v Kranju, kjer je na svet prijokalo 31 novorojenčkov, na Jesenicah pa se je rodilo 10 novorojenčkov. V Kranju se je torej rodilo 31 novorojenčkov, i^ed njimi 16 dečkov in 15 deklic. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 4 kilograme in pol, najlažji deklici pa je tehtnica pokazala 2.320 gramov. Na Jesenicah je prvič zajokalo 10 novorojenčkov, med njimi 5 deklic in 5 dečkov. Najlažji je bil deček z 2.200 grami porodne teže, najtežja pa je bila tokrat deklica, ki ji je tehtnica ob rojstvu pokazala 4.050 gramov. .,10 RADIO KRANJ d.o.o. Stritarjeva ul. 6. KRANJ TELEFON: (04) 2812-(04) 2812- KfOAKCiJA TRŽENJE (04) 2022-222 prooram (051) 303-505 i^cxiKAM »SM Mlajša skupina KD Brdo v novih narodnih nošah. Kulturno društvo Brdo je v soboto v Kinu Center v Kranju organiziralo že drugo prireditev z naslovom Razigrana mladost. Na sobotni prireditvi v polni dvorani Kina Center v Kranju so nastopili starejša in mlajša folklorna skupina Brdo iz Kranja, folklorna skupina Srbskega kulturnega društva Sloga iz Nove Gorice, folklorna skupina Makedonskega kulturnega društva Ciril in Metod iz Kranja, Folklorna skupina Srbske skupnosti iz Ljubljane Moravac, Folklorna skupina Srbskega kulturnega društva Sava iz Hrastnika in Folklorna skupina kulturnega društva Mladost iz Ljubljane, kot gosta pa Folklorna skupina Sava iz Kranja in ena najboljših nekdanjih jugoslovanskih in srbskih folklornih skupin Srbija IMT iz Beograda. Jože Košnjek FAX: <04) 28i2-(04) 2812- RF D AKCIJA TRŽENJE F-poÄto: ra