GLAS" v vsako gorenjsko hišo! S skupnimi močmi razširimo naš list. Naročniki! Pokažite ga prijateljem in znancem. Povejte jim, da vas »Glas« sproti seznanja z vsemi domačimi novicami in problemi in z najpomembnejšimi dogodki od drugod. Za vse stare in nove naročnike, ki bodo poravnali naročnino za leto 1965 in vsaj za I. polletje 1966, bo priredilo uredništvo »Glasa« v začetku prihodnjega leta doslej največje nagradno žrebanje. LETO XVII. — številka 82 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Lota n Tržič, mm Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni ln odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 23. 10. 196S CENA 40 DIN list Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. OJ L januarja 1958 kot poltednik. ')d 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik* In sicer ob aiedab In sobotah ZA GORENJSKO ČRNO NA BELEM 0 gorstvu »Zameril sem se, pa so me vrgli na cesto.« Taka je ena izmed mnogih izjav v najrazličnejših pritožbah delavcev, ki jih imajo na odsekih za delo, na sindikalnih svetih, uradih za pravno pomoč in drugi. Utemeljen ali neutemeljen strah pred »cesto« v ozračju rejorme je v resnici marsikje zadušil sproščeno besedo delavcev, hkrati pa se je povečalo število pisanih pritožb in sporov prizadetih posameznikov. Naravnost povedano: gre za neurejeno zakonodajo v delovnih organizacijah. Že dosedanji statuti in ob njih razni pravilniki v delovnih organizacijah so bili marsikje narejeni brez izkušenj, pa tudi sicer jih je življenje že prehitelo. V zadnjem času pa smo dobili veliko novih zakonov, ki so postavili podjetja v povsem nov položaj. Sem sodijo temeljni zakon o podjetjih, Zakon o združ.evanju in poslovnem sodelovanju gospodarskih organizacij, Zakon o šolah, temeljni zakon o organih upravljanja, temeljni zakon o zavodih in drugi. Zlasti temeljni zakon o delovnih razmerjih je bistveno spremenil mnoge dosedanje funkcije organov, organizacij in vodstvenih ljudi v podjetjih ter uzakonil vrsto pravic in dolžnosti zaposlenih ljudi. Za uveljavljanje vseh teh zakonov bi morali v kolektivih čimprej prilagoditi novim razmeram tudi notranje predpise. Statuti podjetij kot določa zakon bi morali biti v duhu novih zahtev izpopolnjeni, prediskutirani in dokončno sprejeti najkasneje do 9. aprila prihodnje leto, mnoge pravilnike pa bi morali že sedaj spremeniti oziroma prilagoditi današnjim zakonskim zahtevam. Vendar gre to delo prepočasi naprej, to pa povzroča vse več nezadovoljstva med posamezniki in ponekod tudi med celotnimi kolektivi. Tudi stvari, ki so . rišle v javnost v zvezi s kolektivom »Gorenje« v Radovljici, hotelom »Park« na Bledu in še marsikje drugje, so imele korenine v reševanju stvari »od oka.« Zlasti to velja za delitev čistega in osebnega dohodka, za sprejemanje, premeščanje in odpuščanje delavcev itd. brez izdelanih kriterijev oziroma ustreznih pravilnikov. V takih razmerah so organi samoupravljanja in za njimi odgovorne osebnosti v podjetjih prisiljene mašiti luknje z reševanjem zdaj tega zdaj onega primera brez prave organizacije. Prizadeti pa ima ob takem reševanju nehote občutek, da se mu godi krivica (kar je večkrat tudi res!) in vidi povsod le osebne vzroke. Zaradi vse več problemov te vrste, ki marsikje vplivajo ne le na razpoloženje in odnose, marveč tudi na proizvodnjo, se v kolektivih zdaj odločno lotevajo reševanja teh zadev. Občni zbor občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah je pretekli teden ugotavljal, da je ena najvažnejših nalog — preurejanje in izdelava interne zakonodaje v kolektivih. Občinska skupščina Škofja Loka je na zadnji seji kritično ocenjevala stanje v podjetjih in sprejela priporočila. Prav tako pripravlja komisija za statute pri občinski skupščini Kranj poročilo o tem, ki ga bo predložila odbornikom. V večini ugotavljajo (to je stara pesem!) da je to vprašanje najbolj pereče v manjših kolektivih, kjer ni ustreznega strokovnega kadra. Se pa razen strokovnih težav pojavlja tudi pretirana previdnost in bojazen, češ saj še ni dokončno, saj bodo še spremembe, počakajmo druge in podobno. Skratka strah, da bi zapisali črno na belo tisto, kar okvinu zakoni zahtevajo in kar je konkretno za njihove razmere najboljše M. Makuc V torek prihodnji teden bo Kamnik obiskal predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Janko Smole, kjer se bo s predstavniki tamkajšnlh podjetij ln družbeno-političnih organizacij pogovarjal o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Razgovor sta organizirala občinska odbora SZDL in občinska sindikalna sveta občin Kamnik in Domžale. Nekatera vprašanja, na katera bo odgovarjal Janko Smole, so že vnaprej pripravili, in sicer največ o problemih, ki jih tudi po reformi še vedno ne morejo rešiti delovne organizacije same, POTROŠNIKI! POCENI pohištvo lahko kupite v prodajalni »DEKOR« — Kranj, Od 15. oktobra do 13. no-« irembra prodaja prodajal-1 na vse vrste stanovanjske | opreme 1 s 5 °/o popustom Pri klasičnih kuhinjah 1 še poseben popust Prodajalna odobrava po-I trošniška posojila Izkoristite Izjemno priložnost SEDEM VASI BREZ VODE BO TOROVO DOBILO VODO? Te dni je v teku akcija za gradnjo vodovoda v Tor ovu pri Vodicah. V vasi je deset hiš. Vodo bodo speljali iz vodovodnega omrežja Cerklje — Vodice — Mengeš. Vaščani sami bodo izkopali 1250 metrov dolg kanal za glavni vod, s čimer bodo zmanjšali stroške gradnje za okoli poldrug milijon dinarjev. Poleg tega so sami že zbrali nad pol milijona dinarjev prostovoljinih prispevkov. Kljub temu pa bodo morali dobiti še okoli šest milijonov dinarjev, da bo končno pritekla voda v tbrovske hiiše. Z gradnjo bodo lahko pričeli takoj, ko bo vodna skupnost Cerklje — Vodice — Mengeš dobila garancijo od občine, •da bodo to investicijo plačali. Krajevna skupnost Vodice zajema devet vasi. Od tega imajo do sedaj samo Vodica in Zapoge vodo, vse ostale pa so brez vodovoda. Težave nastanejo posebno pozimi, ko morajo vodo voziti iz sosednjih vasi in je največkrat cesta neprevozna. Zanimivo j a to, da imajo vasi, ki so oddaljenejše od večjih mest, že zdavnaj vodo. Vasi KS Vodice pa so v neposredni bližini Ljubljane pa jo še sedaj nimajo. — JJ Jesen na Bledu, ko redki turisti v sončnih popoldnevih še radi posedajo po klopicah ob jezeru in na vrtu Kazine, gostinci in turistični delavci pa štejejo denar, ki so ga zaslužili poleti, in razmišljajo o zimski sezoni — Foto Franc Perdan C+.^^ OB ZBIRANJU POMOČI ZA POPLAVLJENCE V Domžalah za 4 milijone dinarjev Nekatere krajevne organizacije Rdečega križa in tudi v raznih kolektivih domžalske občine že zaključujejo zbiranje pomoči za poplav-ljence v Pomurju in na Primorskem, medtem ko je v drugih krajih in kolektivih zbiranje še v teku. Na terenu so začeli zbirati pomoči šele 3 prvim septem- brom. Skupno so doslej zbrali na terenu, v delovnih organizacijah in v podmladkih in mladini RK za skoraj 2 milijona dinarjev oblačil, blaga za obleke, obutve in živil ter 1,850.000 denarja, kar vse se že bliža •vrednosti 4 milijone dinarjev. Samo krajevne organizacije so zbrale 830.000 dinarjev ln materialnih potrebščin v vrednosti 720.500 dinarjev. Pri tem so se še posebej izkazali v Ihanu, Moravčah* Mengšu, Trzinu, Radomljah j Krtini, Blagovici, in Domžalah, medtem ko so v drugih krajih (Vir, Dob, Lukovica* Jarše) šele sedaj začeli z bolj organiziranim zbiranjem pomoči. SKUPNI PLENUM SZDL IN ZK V RADOVLJICI Pred konferenco v novembru Na skupnem plenumu občinskega odbora SZDL ln občinskega komiteja ZKS Radovljica, ki je bil pretekli teden in sta se ga udeležila tudi republiška poslanca Miran Košmelj in Vaso šifrar, so razpravljali o spremembi občinskega proračuna in o pripravah na občinsko konferenco SZDL. V zvezi s spremembo občinskega proračuna so govorili zlasti o tom, kako na vseh področjih racionalneje trositi proračunska sredstva, ki bodo za okrog 77 milijonov dinarjev manjša kot je bilo predvideno. Radovljiška občina je v tem pogledu v težavnem položaju še zlasti zato, ker so bili dosedanjii njeni proračuni, v precejšnji meri odraz iintenzivnega širjenja proračunske potrošnje. Več kot polovico sredstev gre na primer za potrebe šolstva, vzdrževati morajo nad 120 km cest III. reda itd. ObračunvR&dovIjici RADOVLJICA, 28. oktobra — Tu bo Jutri, 29. oktobra, občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Obračun dvoletnega uspešnega dela tega organa bo na tem zboru, kot pričakujejo, zelo konkreten. Na območju občine je 97 sindikalnih enot, in sicer 24 v industriji, 36 v storitvenih dejavnostih in 19 v družbenih službah. Razen tega je se 5 podružnic v kmetijstvu, 9 v prometu in 4 v gradbeništvu. Občinski sindikalni svet je preko vseh teh organov uspešno usmerjal kolektive k množičnemu reševanju raznih te- žav gospodarske in družbene narave. Da so to uspevali so se posluževali raznih oblik seminarjev, sektorskih posvetov in zlasti obiskov v kolektive. Jutrišnji občni zbor bo verjetno na osnovi dosedanjih Izkušenj lažje začrtal pot na-daljnemu delu sindikalnih organizacij v tej komuni. J. B. Vrtec v Cerkljah V Cerkljah, ki se spreminjajo v delavsko naselje, je vse bolj potrebna urejena otroško varstvena ustanova. 2e sedaj je približno 70 otrok, ki bi potrebovali organizirano varstvo. Primernega prostora pa ni. Nujno bi bilo ob gradnji sedanje šole predvideti tudi otroško varstveno ustanovo, ki bi poslovala približ- no tako kot pri novi šoli v Šenčurju. To so ugotovili na občnem zboru društva prijateljev mladine v Cerkljah, ki ima 88 članov in Je v dveh letih ob-* stoja že marsikaj pomagalo staršem, zlasti sa letovanje otrok, za organizacijo novoletnih prireditev ln drugo. - R. C Gorje pred dnevom mrtvih Krajevni odbor Zveze borcev Gorje bo za letošnji dan mrtvih preuredil pokopališče padlih borcev In žrtev okupatorjevega nasilja med drugo svetovno vojno. Partizansko pokopališče v Zgornjih Gorjah so sicer že uredili kmalu po vojni, ko so prekopali posmrtne ostanke oadlih Iz raznih krajev na domače novourejeno pokopališče. Pokopališče pa je bilo potrebno obnove ln preureditve. Podrl1 so visok zid ob cesti i ar uredili nov vhod. Postavili bodo tudi spominske plošče z napisi vseh padlih ln umrlih ter preuredili poko-oališče s spomenikom. - J. B. Še težavnejše bo prihodnje leto. Zato je sedaj čas, da se prouči kaj vse sodi v pro-račum in kaj ne. V razpravi so veliko govorili tudi o vzrokih nezadostne udeležbe na zborih volivcev, ki so biLi pretekli teden prav o tej problematiki. Od 24 predvidenih zborov jih 9 ni bilo zaradi premajhne udeležbe, pa tudi sicer je bilo zelo malo ljudi. V celoti se je zborov udeležilo nekaj manj kot 400 ljudi, ali 2,7% vpisanih volivcev. V drugem delu skupnega plenuma so sklenili, da bo občinska konferenca SZDL okrog 20. novembra in da bodo tudi pri volitvah občinskega plenuma uveljavili načelo rotacije. Krajevne konference bodo končane do konca tega meseca. Doslej jih je bilo sedem. Za občinsko konferenco bodo pripravila tri poročila: o gospodarskem položaju v komuni in izvajanju gspodarske reforme, o položaju družbenih služb in o mestu in vlogi SZDL. »O, kar v redu je. Kadarkoli obrneš stikalo, zagori, štedilnik in radio delata, edino za novo ceno še ne vem, kolikšna bo!« Tak bi bil odgovor povprečnega Gorenjca. Ce bi vprašali obratnega električari a v kaki tovarni, bi že dopolnil odgovor: »Vse bi bilo, le frekvenca je včasih prenizka, pa imajo stroji premalo obratov v minuti in s tem trpi tudi že proizvodnja. Pa tudi delovanje modeme avtomatike na strojih ni povsem zanesljivo pri občutnih kakovostnih spremembah v omrežju!« Tovarniški obratovodja bi pristavil: »No, no, saj nič ne rečem, vendar s stalnimi omejevanji v porabi električne energije nam ni mogoče doseči tiste proizvodnje, kakršno smo planirali ln za kakršno smo pogodbeno obvezani, da jo do konca leta dosežemo! Pa spreminjanje obratovalnega časa v zvezi z dnevnimi konicami, pa izločanje posameznih večjih strojev iz obratovanja nujen Zlasti je treba pohvaliti podmladkarje RK na šolah. Tako je 12 podmladkarjev na šoli Rova zbralo 2.560 dinarjev, otroci Posebne šole v Homcu pa so za poplavljence darovali denar, ki so ga nabrali z zbiranjem odpadnega materiala. Na osnovni šoli Radomlje so zbrali 44.033 dinarjev, v Mengšu pa so zbrali veliko šolskih potrebščin in drugih materialnih potrebščin v vrednosti več kot 150.000 dinarjev. Na občinskem odboru RK je sekretar tov. Jože Kosmač poudaril, da se je spet pokazalo, da so najprej in največ pripravljeni pomagati občani z nizkimi osebnimi dohodki, ko so včasih celo sami potrebni pomoči. - F. G. V Gorjah so delovni V zgorncm delu soteske Vintgar je krajevna skupnost Gorje pred kratkim dala v promet nov most čez Radov-no. Most je sposoben za promet z vsemi motornimi vozili. Krajevna skupnost Gorje* ki je zelo delavno, ima v načrtu še gradnjo dveh mostov: v Radovnl in čez potok Jelo. Z dobro organizacijo dela so občani te skupnosti prihranili precej denarja. Zaradi gradnje in popravil mostov, ki jih je hudo razdejala poplava, bodo še nadalje usmerjali največ sredstev in dela za urejevanje vodnih objektov, ceste In pota pa bodo prišla na vrsto šele za temi nujnimi opravili. Kov zdravstveni dom Gradbeno podjetje »Graditelj« v Kamniku s polno paro dela, da bi bil nov zdravstveni dom do spomladi 1966 dograjen. V stavbi, ki so jo pričeli graditi že leta 1948 kot zadružni dom in ki je bila pozneje namenjena za dom družbeno-poli-tičnih organizacij, bodo zdaj razen prepotrebnega zdravstvenega doma še telovadnice za gimnazijo in osnovne šole In prostori za estetsko-izobraževalne ustanove (glasbena in baletna šola, petje, odrska dejavnost itd.). Stavba, ki je bila — na pot dograjena — že vrsto let predmet razprav in kritik na vseh zborih volilcev, sejah občinske skupščine in druž-beno-političnih organizacij, bo torej končno le začela služiti svojemu namenu. O ureditvi zdravstvenega doma v teh prostorih so že lani razpravljali na občinskem odboru SZDL, za to rešitev pa so se odločili predvsem zato, ker dosedanji prostori zdravstvene službe ne ustrezajo svojemu namenu, saj so raztreseni kar na treh neprimernih krajih v Kamniku, v občini pa je že več kot 11.000 socialno in zdravstveno zavarovanih ljudi Kapaciteta zdravstvenega doma bo takšna, da bo zadostna za takšno število ljudi, kakršno bo v Kamniku predvidoma čez dvajset let, pa tudi lokacija ob cesti proti Duplici je primerna, saj se novo središče mesta že zdaj premika v to smer (gimnazija, industrija, bloki, individualna, zadružna gradnja itd.). -a Ing. Boris Kako je kaj z elektri poziv, pa nenadni, nenapovedani izpadi oskrbovanja, kateri nam povzročajo zastoje in milijonske škode, pa napovedani odklopi zaradi popravil, kateri nam preprečujejo uporabo lastnih delavnic za popravila ob nedeljah in še in še. Saj to ni več normalno obratovanje. Industrija terja stalno, nepretrgano oskrbovanje z električno energijo in to s kvalitetno energijo. Kako pa naj sicer zagotovimo gospodarnost proizvodnje?!« Gospodinja vzdihuje: »Joj, joj, k vsemu pa še podražitev elektrike! Saj se ne bom upala kuhati na štedilniku in likati, da o bojlerju sploh ne govorim. Pa če bi imela vsaj dvotarifni števec, bi morda še nekam šlo! Oh, kako je bilo doslej prijetno, ko ni bilo treba nič misliti, nič računati ali sta vključeni dve plošči na štedilniku ali samo ena, ali je stikalo na »1« ali na »3«, saj je bilo vseeno za tistih 7 dinarjev. Pa še pečico sem si prižgala, če mi je bilo količkaj hladno! Vsa ta ko-modnost in čistoča je bila vendar vredna tista dva jurja mesečno! Zdaj bo pa drugače!« In če ponovimo svoje vprašanje posestniku v hribovski vasici, nam bo dejal: »Res smo precej prispevali za elektrifikacijo, zato smo si pa doslej že uredili razsvetljavo v vseh prostorih, kupili smo r ^ Gospodarske novice V Sloveniji zadnje čase precej razpravljajo o novi organizaciji bank. Nekateri so mnenja, da bi bila ea Slovenijo dovolj ena investicijska banka in morda nekaj komercialnih bank: Spet drugi so, drugačnega mnenja. Zanimivo pa je, da pri tem delovne organizacije molče, čeprav novi zakon o bankah in kreditnih poslih predvideva reorganizacijo bank prav zato, da bi gospodarstvo dobilo večji vpliv na bančne posle in da bi se uveljavilo načelo,, naj o razširjeni reprodukciji razpravljajo predvsem neposredni proizvajalci. Po podatkih slovenskega zavoda za statistiko so le cene v septembru v >rimerjavi z istim mese-xm lani zvišale za 43%. Sivila so dražja za 49%, vrtnine za 80%, sadje za :a 73 %, presno meso za 54%, jajca za 31%, ma-Sčobe za 15%, alkoholne »ijače za 22 %, tobačni izdelki za 61 %, tekstilni za 35 %, obutev za 27 %, pohištvo za 28 % in aparati za gospodinjstvo za 17%. Industrijska proizvodnja v letošnjem tričetrt-letju je za 5.7 % višja kot lani v istem razdobju, vendar je nižja kot smo k> predvidevali. Med strokami je po porastu proizvodnje na prvem mestu slektroenergija, ki je povišala proizvodnjo za 15 % »ledi ji pridobivanje in predelovanje nafte (13%), fcemlčna industrija (11%), V J TOVARNA USNJA KAMNIK IŠČE NOVE POTI Skrite rezerve v izobraževanju Nekdo je zapisal: »Ekonomski kriteriji še niso prisilili delovnih organizacij, da bi začele povezovati produktivnost s splošnim znanjem zaposlenih, da bi začele iskati rezerve v pospeševanju strokovnega dela in gospodarjenja.« Ta trditev prav gotovo velja za številne kolektive — vendar pa ne za vse. Delavska univerza v Kamniku dobiva, zlasti v zadnjem času, vse več naročil za izvedbo splošnih in strokovnih izobraževalnih akcij v podjetjih. Eno takih podjetij je prav gotovo kolektiv Tovarne usnja v Kamniku. Ta tovarna je v zadnjih letih vložila mnogo sredstev v modernizacijo osnovnih sredstev in ima danes zelo moderen strojni park. Ugotovili pa so, da hkrati z osnovnimi sredstvi ni rasla strokovna vrednost zaposlenih in da so zdaj ob modernih stroj.ih in sodobnem delovnem procesu ljudje s pomanjkljivim splošnim in strokovnim znanjem, Da so začeli bolj temeljito ocenjevati človeka na delovnem mestu, so deloma pripomogli tudi novi gospodarski ukrepi, ki silijo vsak kolektiv, da poišče svoje »rezerve«. V preteklosti so sicer večkrat zadevali na pojave, ki so škodovali proizvodnji in gospodarjenju, izvirali pa so iz pomanjkljivega splošnega in strokovnega znanja zaposlenih, vendar so šele zdaj prišli do možnosti, da temeljiteje izkoreninijo te pojave. Ob pospešenem izobraževanju bodo temeljito analizirali in ocenili tudi zanimanje, veselje in ^sposobnost posameznih delavcev za določeno delovno mesto, oziroma delovno fazo. Izobraževanje naj bi bilo hkrati tudi Valenčič: ko na Gorenjskem ? si motor, štedilnik, radio in bojler, z eno besedo elektrificirali smo se. Samo to mi - ne gre v glavo, da moram po velikosti motorja mesečno plačevati prispevek, če ga uporabljam ali ne. Saj pri nas tako malo porabimo elektrike!« Tovarniški direktor pa bi segel malo dlje: »Vse te trenutne težave v preskrbi z električno energijo bi še prenesli, če bi nam hotel kdo zagotoviti, da bomo smeli in mogli priključiti nove obratne prostore, ki bodo dograjeni in montirani čez 2 leti, ah kaj, če bomo smeli začeti obratovati z novim strojem, katerega smo letos prejeli. Vsak nadaljnji razvoj nam bo onemogočen, če ne bo na razpolago dovolj energije!« Tako! Vsakdo gleda na to vprašanje s svojimi očmi, vsak poudarja svoje posebne težave, le v enem so si vsi edini: električno energijo hočejo imeti v vsakem času, v zadostni količini in kakovostno! Kdo naj jo preskrbi, kako naj to uredi, to jih ne zanima. Oni pač plačajo to energijo kakor plačajo vsako drugo blago in to je vendar dovolj. PA POGLEJMO MALO KAKO JE S TO STVARJO V SPLOŠNEM IN POSEBEJ NA GORENJSKEM Električno energijo dobivamo iz vodnih, toplotnih in v bodoče tudi iz jedrskih central, jo prenašamo do potro- nekakšen test, s katerim bodo določili kakšno delovno mesto posameznemu delavcu najbolj ustreza. Prepričani so, da bodo s tem močno povečali storilnost posameznikov. Uresničevanja načrta izobraževanja Ln strokovnega izpopolnjevanja so se torej v Tovarni usnja v Kamniku lotili predvsem zaradi ekonomske nuje, predvsem zato, ker so pravilno spoznali, da je za delo ob modernih strojih in v sodobnem delovnem procesu potreben strokovno razgledan in umen delavec. Grobo povedano: zavedajo se, da je pomanjkanje znanja posameznikov za podjetje skoraj toliko pomembno, kakor pomanjkanje električne energije. In prav zato iščejo »skrite rezerve« tudi v izobraževanju. — D. Č. Manjši promet Tudi pri prometu v trgovinah se marsikje pozna gospodarska reforma. Tako so imeli lani septembra v prodajalnah jeseniškega podjetja »Zarja« 209,849.000 dinarjev prometa, letos v istem času pa samo 185,580.000 dinarjev, torej komaj 88 odstotkov lanskega prometa. Se zanimivejši podatek pa jej da je znašal promet lani junija 122,056.000 dinarjev in v istem mesecu letos kar 287.506.000 dinarjev ali za 135 odstotkov več kot lani. — jj OPEKA IZ ŽLINDRE Na Plavškem travniku pri Jesenicah so delavci SGP Sava pričeli v večjem obsegu izdelovati opeko iz žlindre v novo urejenih prostorih. Delo je mehanizirano in urejeno. O nekaterih cenah na Jesenicah Povišanje prispevka za odvoz smeti Svet za blagovni promet pri skupščini občine Jesenice je na svoji seji sprejel nekatere predloge za nove cene komunalnih storitev, ki jih bo predložil občinski skupščini. Tako je med drugim predvideno, da bi sedanji prispevek stanovalcev za* odvoz Tehnični napredek v kmetijstvu smeti od 2 dinarja za kvadratni meter stanovanjske površine povišali za 4 dinarje, medtem ko naj bi podjetje ,n ustanove plačevale po 9 dinarjev od kvadratnega metra poslovne površine. Prav tako so sprejeli nekatere predloga za spremembo cen pri pogrebnih storitvah, pri čiščenju cest, hkrati pa so se zavzeli za olajšavo potrošnikom pri nabavljanju ozimnice ter predlagali, naj bi za krompir, zelje in jabolka ne smela biti marža trgovskih podjetij nikakor iznad 15 odstotkov. Dokončno bo sklepala o predlogih občinska skupščina na prvi seji. — T. L. šnika in jo končno praktično izkoriščamo v zaželene namene z ustreznimi napravami (žarnice, peči, motorji, itd.). Mesta za postavitev central izbiramo po razpoložljivih naravnih pogojih (vodni padec), po ležiščih osnovnih surovin (premogovniki, naftna polja) in po težišču porabe energije, če je transport goriva ekonomsko ugodnejši. Njihove zmogljivosti so določene bodisi z naravnimi pogoji (množina vode in padec), bodisi z velikostjo osnovnih strojnih naprav (zmogljivost kotlov), bodisi z izbrano največjo porabo. Teh največjih vrednosti ne moremo prekoračiti, •vsaj ne poljubno in ne za daljši čas. Kratkotrajne preobremenitve naprav dovoljujemo le v izjemnih primerih in do nekega znosnega zvišanja. V nasprotnem primeru bi nastale na napravah takšne okvare, da bi ne bilo mogoče z njimi obratovati. Nadaljevanje' prihodnjič TRŽIŠKO GOSPODARSTVO V PRVIH TREH TROMESEČJIH Več kot lani, a manj kot... Po podatkih oddelka za gospodarstvo pri skupščini občine Tržič je bila konec septembra vrednost industrijske proizvodnje še vedno nekoliko pod predvidevanji. Tržiš-ka industrijska podjetja so namreč v tem času proizvedla za okroglo 11 milijard dinarjev blaga, kar pomeni 73.3% letnega plana. Tako zaostaja po letošnjem planu vrednost- industrijske proizvodnje za 1.6%, ali zaokroženo za milijardo din, čeprav je tudi res, da je to za 11.8% več kot lani v istem obdobju. Plan sta dosegli oziroma presegli le Tovarna kos in srpov in Tovarna pil Triglav, malenkostno zaostaja Bombažna predilnica in tkalnica, wsa ostala podjetja pa so precej pod plano.n. Tudi izvoz je še vedno nekoliko pod predvidenim. V tem času so namreč izvozili za 2,568.625 dolarjev, ali 73.8 °/o letnega plana. Najboljši pri izvozu sta Tovarna obu Ive Peko in Tovarna kos in srpov* ki sta dosegli že 83.4% letnega načrta, malenkost za predvidevanji je BPT, vsa ostala podjetja pa precej zaostajajo. Tako je na primer Tovarna usnja Runo izpolnila šele 16.5% letnega načrta, Tovarna pil Triglav pa še sploh ni našla poti na zunanji trg. Vendar pa je zadnje čase že čutiti povečane napore, da bi vsa podjetja svoje planske obveznosti do izvoza vsaj izpolnila, če že ne presegala. PRVA LETOŠNJA PREMIERA V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Jurčič-Govekar: Deseti brat Nekoliko pozno — če upoštevamo dejstvo, da so nekatera gledališča, pričela z delom že skoraj pred mesecem dni — so v Prešernovem gledališču v Kranju pripravili prvo premiero. Odločitev umetniškega sveta, da upri-fcore »Desetega brata«, je nedvomno izhajala iz želje po polni dvorani, pa tudi iz želje, da bi vsi tisti, ki so pred leti zahajali v njihovo dvorano, spet postali stalni obiskovalci. Sedaj, po premieri, lahko ugotovimo, da se jim Je namen uresničil. 2e nekaj Časa premiere predstav v Prešernovem gledališču niso bile tako dobro obiskane kot to pot. Jurčič je bil mojster, pa čeprav se nekaterim'* zdi, da Je že zastarel, da so njegova dela le še za na knjižno polico. Kvaliteta njegovega dela se je kazala in se še kaže predvsem v risanju značajev ljudi njegove dobe. Iz tega in zanimive fabule je morala izhajati tudi Govekarjeva dramatizacija. Zal je ta že precej zastarela in tudi ne kdove kako kvalitetna, tako da je bila potrebna temeljitih dramaturških sprememb. Prihodnji teden v kinu Prihodnji teden bomo lahko na gorenjskih platnih gledali naslednje filme: PESEM ZA KARABINKO — V Mehiki naredijo vsako leto precej filmov. Pretežna večina teh pa je komercialnega značaja. Tak je tudi film »Pesem za karabinko«, ki ga producenti proglašaj a za glasbeni film. Režiser Je Miquel Delgado. Več kot nekaj mehikanskih pesmic in solzave vsebine prav gotovo ne moremo pričakovati. HERKULES OSVAJA A-TLANTIKO - Film italijanske proizvodnje v barvah in cinemaseopu. Zgodba posega v mitologijo. Zanimivo je le to, da Herkulesa to pot ne Igra Stiv Rives; verjetno ni imel časa, saj »Herkulesov-K naredijo v Italiji vsako leto na desetine. ZAKLAD SIERRA MADRE — Kinotečni film, ki ga je režiral John Huston. V glavni vlogi igra Humperv Bogart. Film je ekranizacija znanega istoimenskega romana pisatelja B. Travna. INSPEKTOR — Eden izmed filmov letošnje jugoslovanske filmske proizvodnje je tudi film Inšpektor. V glavni vlogi igra Ljubiša Samardžič. Režiser je Mile Dukanović. Režiser Peter Malec je kar triintridesetkrat posegel v njegovo dramatizacijo in moramo reči, da so te spremembe precejšnjega pomena za uspeh predstave. Režiserju ne moremo očitati gledališkega obrtništva, saj je iz predstave dihala življenjskost in domiselnost. Scena sama bi ga lahko zavedla, saj ni dopuščala kdove kakšnih mizanscenskih • kompozicij kljub temu, da je bila uspešna sinteza realizma in stilizacije. Prav tu pa mu je uspelo narediti največ. Predstavi, ki bi lahko utrujala z monotonostjo, je uspel dati igrivost in živahnost. Re-laizem, ki Je tako značilen za Jurčiča, je obdržal in podal like takšne, kot jih je ustvaril avtor. S takim konceptom mu je tudi uspelo narediti homogeno in celovito predstavo. Zasluga igralcev pri vsem tem ni majhna. Vsi so se trudili in kljub letom, ki Jih imajo, so bile nekatere slike, po igralski plati nesporno kvalitetne. In ne samo starejši igralci, tudi mlajši, ki so v zadnjih letih tvorili ansambel Prešernovega gledališča, so uspešno opravili ^svoje delo. — B. Sprajc OBČINSKI ODBOR SZDL TRŽlC O IZDATKIH ZA KULTURNE POTREBE Denar tja kjer koristi množici V sredo je bila razširjena seja občinskega odbora SZDL Tržič, na kateri so med drugim razpravljali tudi o nerazčiščenih vprašanjih v kulturnem življenju v občini. Gradivo za posvet je pripravila občinska zveza kultflr-no-prosvetnih organizacij in društev v občini. Razprava je potekala predvsem o načinu financiranja kulturno-pro-svetne dejavnosti v prihodnje. Že letošnje zmanjšanje občinskega proračuna je namreč povzročilo precej težav vsem kulturnim ustanovam in dru- ŠOLSTVO V SMLEDNIKU IN VODICAH Povsod neurejen pouk Ali res kraji ob občinskih mejah ne morejo rešiti svojih problemov? Na zadnjih zborih volivcev se Je v Smledniku veliko govorilo o gradnji nove šole. Sedaj Je šolski pouk v dveh zgradbah. Prvi štirje razredi imajo pouk v stari osnovni šoli, višji razredi pa v vzgojnem zavodu »Frane Milčinski«. Razen tega so prostori stare osnovne šole neprimerni za pouk. Pred nedavnim so zdravniki ugotovili zaradi tega vrsto obolenj otrok na očeh in dihalih. Načrti za novo šolo so že Izdelani. Predvidevajo, da bi bilo stroškov za okoli 250 milijonov dinarjev. Lokacijo so izbrali, vendar pa lastnik te zemlje o tem še ni bil obveščen. Zato je na določeni parceli že posejal ozimnico. To pomeni, da z gradnjo nove šole še ne bodo pričeli prihodnjo spomlad? Vendar pa so nekateri mnenja, da bodo tudi to oviro, ki je nastala po malomarnosti nekaterih, »preskočili« in z gradnjo pričeli že v prvi polovici prihodnjega leta. V Vodicah so leta 1963 zgradili novo šolo. Takrat so se vodile »borbe« ali naj bo streha ravna kot jo je predlagal projektant, ali pa klasična, kot so jo predlagali vaščani. Oni so svoj predlog zagovarjali s tem, da bi bila strma streha bolj primerna. Projektant pa je trdil »svoje« in tudi uspel. Zdaj pa streha pušča ■ vodo. Letos so jo ponovno popravljali, vendar bo zima pokazala ali je popravilo uspelo ali ne. s GLAS v vsako Poleg tega imajo dve podružnični šoli, in sicer v Utiku in na Skaručni. Tu imajo kombiniran pouk. V prvem razredu je pet otrok, v drugem pa osem, vsi pa so istočasno v enem razredu. Ljudje so se pričeli pritoževati nad takim načinom pouka. Vendar je vprašanje ali se izplača nastaviti učitelja za pet otrok? Verjetno ne! Veliko ceneje bi bilo, če bi vse te otroke vozili z avtobusom v Vodice. Pri tem bi bil pouk kvalitetnejši in cenejši. Sedaj morajo plačevati učitelje in vzdrževanje šolskih zgradb, kar pa ni tako malo. Velike težave imajo tudi s šolo na Topolu pri Katarini. Tu imajo sicer lepo in moderno šolo, vendar pa je premalo otrok. Tudi o tem so že razmišljali in bili mnenja, da bi organizirali prevoz učencev v neko drugo višje organizirano šolo. Zal pa to ni mogoče. V zimskem času je nemogoče priti do tega kraja s .kakršnim koli vozilom. Vsekakor se bodo morali tako občina kot tudi občani sami resno spoprijeti s temi problemi in jih v čim-krajšem času tudi rešiti. J.Jarc štvom, saj so se jim že^tako skromna sredstva znižala še za nadaljnjih 7.3 %• Izgledi za prihodnje leto so še slabši. Zato je že izvršni odbor ObO SZDL na svoji zadnji seji načel razpravo o tem, da se bo v okviru občine treba dogovoriti za načelno stališče, kaj naj bi v prihodnje še obdržali v občinskem proračunu in kaj ne. Tudi razprava na posvetu je šla v to smer. Ob tem so ugotovili, da kulturno-prosvetno dejavnost nikakor ni mogoče postaviti na ekonomsko osnovo, se pravi, da bi jo komercializira-Ii. Zato tudi ni mogoče pričakovati od ljudi, da bi sami zavestno vlagali sredstva za delo in razvoj kulturnih ustanov, kot so muzej, radio, knjižnice in podobno pa tudi za razna delavska prosvetna društva. Premiera „Lucije" v Sorici V petek prejšnji teden (15.oktobra) je bila v Sorici nad Železniki premiera novega slovenskega filma »Lucija«. Predstava je bila namenjena domačinom, ki so sodelovali pri snemanju filma, prisostvovala pa ji je tudi glavna igralka Alenka Vi-potnik in ostali ustvarjalci. L. M. Tretja premiera „Žarometov" hišo Igralska skupina »Žarometi« iz Stražišča je s sobotno premiero poezije Pavla Lu-žana »Samota je stekel pes, ki trga prsi« dokazala, da lanska predvidevanja niso bila nična in da v Kranju raste nova talentirana dramska grupa, ki se bb lahko nekoč razvila v novo »Prešernovo gledališče.« Ocenjevati predstavo, kot je bila sobotna, ni lahko, kajti avtorju kritičnega zapisa ne dopušča nikakršne primerjave s tem, kar je videl in poslušal doslej, ker je nekaj novega, nekaj, česar nismo bili vajeni in na tako fuzijo poezije, glasbe in igre še pomislili nismo. Poezija mladega kranjskega neenaka Pavla Lužana jet- ri edvom no originalna čeprav le-ta še vedno išče pot k poti in kot iskalec pada iz kontrasta v kontrast, taka kontrastna poezija pa potrebuje tudi sebi primerno podajanje. Te naloge režiser Božo Šprajc ni izpolnil najbolje, manjkalo mu je posluha in tako disonančni efekti besede niso pravilno sinhronizira-ni z enakimi efekti, ki mu jih nudi gledališče. Zamerimo mu slabo kompozicijo luči in premikanja oseb, zbledelost M j učnih vrhov besede in ne dovolj precizno izbiro interpretov glede na njihove glasovne sposobnosti. To pa so seveda stvari, ki se jih da popraviti z daljšo vročo vajo pred reprizo. Z občutenim podajanjem poezije in z za amaterje pre- senetljivo vokalno sposobnostjo sta presenetila predvsem Time Oman in Edita Režun, boljša interpreta pa sta bila tudi Minka Oblak in Jože Vunšek. Presenečenje predstave je tudi efektivna scena Marka Pogačnika. Scenska glasba Miha Pogačnika je žal preveč individualna in kot taka neprilagodljiva celotnemu toku besede. Omeniti moram tudi, da predstavo dopolnjuje gledališki list, ki preseneča že s tem, da se je sploh pojavil, kajti tega pri amaterjih nismo navajeni; manj pa preseneča z vsebino prispevkov. Maks Jeza 5 vprašanj - 5 odgovorov Pet vprašanj nam je poslal VOVK ALOJZIJ, uslužbenec v tranzitnem odpravništvu železniške postaje na Jesenicah. Vprašanja obravnavajo problematiko Bleda ter so precej zanimiva, vendar pa zaradi precejšnje nejasnosti glede ureditve jezera, kljub najboljši volji, nismo mogli priti do zadovoljivih odgovorov. Na prvi dve vprašanji dajemo zaradj tega skupni odgovor. vili, da je iztok preslab. Vodna skupnost je v dogovoru s skupščino občine Radovljica, da bi poglobili strugo Jezer-nice v začetku ter bi s tem delno rešili problem iztoka iz jezera (v kasnejšem toku je padec Jezernice večji). Projekta za kompleksno ureditev Jezernic še niso izdelali, a bomo kljub temu opravili poglabljanje. Istočasno bodo morali pričeti z reševanjem vseh ogroženih stavb. Vsa dela pri urejevanju Jezernice in kanalizacije bodo zelo draga in jih občina Radovljica ne bo mogla reševati samostojno. Nismo pristojni VPRAŠANJE — Pred ureditvijo pritoka Redovna, so vzdolž jezerskega pritoka Je-zernica opravili razne geološke meritve zaradi zavarovanja potoka in gospodarskih poslopij. Obljubili so, da bodo naredili ščitne zidove vzdolž potoka. Ob zadnjem nalivu je prišlo do velike škode. Zanima me, zakaj niso bili narejeni ščitni zidovi in če so planirana kakšna sredstva za to v okviru sanacije jezera? 2. Ob potoku Jezernica je bil pred mnogimi leti zgrajen zaščitni zid za mestno kanalizacijo. Zelo stara je tudi kanalizacija sama, ki pa je iz leta v leto še slabša zaradi puščanja cevi. Delno izp<«!je-da zaščitni zid tudi potok. Možnost katastrofe je vsak dan večja ter bodo tudi stroški ogromni, če ne bodo popravili ali vsaj delno uredili struge potoka. ODGOVOR - Za odgovore smo prosili oddelek za gospodarstvo skupščine Radovljica. Zavod za razvoj turizma na Bledu in Vodno skupnost Gorenjske v Kranju. Povsod srno dobili pojasnilo, da oni niso pristojni za te odgovore, da se s tem bavi jo »razne komisije in zavodi v Ljuljani« itd. Delni odgovor nam je dal direktor Vodne skupnosti inž. JANKO KNIFIC. Da je bilo jezero potrebno zdravljenja ni dvoma. Sedaj dotok vode delno že funkcionira, vendar je prišlo do tehničnih težav. Vseeno je že viden pozitivni odjek dotoka Radovne. Na dotokih v jezero se pojavljajo jate rib. Ko so pričele naprave poizkusilo obratovati, so ugoto- Avlobiena postaja Mlino VPRAŠANJE — Nevšečnosti so tudi z avtobusno postajo Mlino. Cesta v okolici je v zimskem času največkrat nesplužena, v sezoni pa zanemarjena (brez rož itd.), čeprav so grede pripravljene. Zanima me, kdo je dolžan urediti avtobusne postaje in zakaj to ne dela? ODGOVOR — Direktor komunalnega podjetja Bled FRANC DIJAK je odgovoril tudi na to vprašanje. Ureditev avtobusne postaje spada pod krajevno skupnost Bled. Po njenem naročilu ureja dela Komunalno podjetje. Avtobusna postaja Mlino je tik ob cesti prvega reda. Ko pozimi plužijo to cesto, največkrat izplužijo ves sneg na postajališče. Komunalno podjetje ima sicer železen plug, s katerim redno pluži ceste, a v takšnem primeru plug ne zadostuje in so potrebna ročna dela. Ker v tem primeru ni mogoče postajo takoj splužiti, pride včasih do zastoja, ki pa ne traja več kot dan ali dva. V takšnih primerih mora ostajati avtobus na cesti. Cestna razsvetljava VPRAŠANJE — Ze nekaj let cestna razsvetljava na Bledu ne deluje tako kot bi morala. Težave so predvsem v zimskem času. Luč ugaša največkrat od 4.3» do 5.60 zjutraj, ko je največ ljudi na poti v službo. Menim, da je temu nekoliko kriv tudi avtomat v transformatorju in bi bilo prav, da ga vsaj redno regulirajo, če že ni sredstev za nabavo novega. ODGOVOR — Odgovoril je direktor Komunalnega podjetja Bled FRANC DIJAK. Problem s cestno razsvetljavo na Bledu je širši. Vse električne naprave so zastarele in so zaradi tega potrebne stalnega popravila. Vsako deževje povzroči že celo vrsto okvar. Potrebno bi bilo narediti -splošno popravilo«, saj moramo letno montirati 700 do 800 novih žarnic. Krajevna skupnost na Bledu nima denarja, da bi plačala tako velika dela. Zaradi zastarelosti naprav se netočno prižiga in ugaša cestna razsvetljava. Ure, ki regulirajo prižiganje in ugašanje, niso več točne. Ker niso točne, pride često do tega da luči prekmalu ugasnejo. Ure sicer stalnp naravnava in popravlja naš električar, ki pa že ne more več slediti stalnim okvaram. Z Elektro 2irovnico smo v dogovoru o montiranju avtomatov. Tak avtomat smo že montirali na transformatorju v Zerečah. Avtomat deluje tako, da sam prižge luči, kose dovolj stemni in jih zjutraj tudi v odvisnosti od svetlobe sam ugasne. Montirati nameravamo še več takšnih avtomatov. Mislim, da bo s tem rešeno redno prižiganje ln ugašanje cestne razsvetljave. Kino na Bledn VPRAŠANJE — Na Bledu Je bila že pred vojno zgrajena kino dvorana, ki pa je sedaj postala za Bled in okolico že mnogo premajhna. Zakaj ne bi v zimskem času preuredili festivalne dvorane za kino predstave. V zimskem času dvorana ni toliko zasedena in bi bile lahko v njej predstave vsaj toliko časa dokler ne bo zgrajena nova dvorana. ODGOVOR — Odgovoril je direktor Zavoda za razvoj turizma na Bledu JOŽE KA-PUS. Osnovni program pri projektiranju festivalne dvorane je predvideval, da bi bile v njej tudi kino predstave. Za- radi slabega projekta pa na žalost to sedaj ni mogoč«,' Dvorana je iz železne kon-i strukcije in bi bilo zelo težk« montirati kabine za projiciranje (stalo bi okoli 20 mili-! jonov dinarjev. Poleg te po-j manjkljivosti pa bi bil pro-i blem dvorano ogreti, kar bi zahtevalo, predvsem zaradi veH likosti, tudi precejšnja sred-« atva. Seveda pa je treba upošte-. vati, da bi bila kino dvorana potrebnejša v letnem času^ ker je pozimi na Bledu bol| malo prebivalcev in sedanjsj zadostuje potrebam. Prav y letnem času pa je festivalna dvorana stalno zasedena. V* njej se vrstijo najrazličnejša prireditve, zaradi katerih j« bila v prvi vrsti zgraieaa. Festivalna dvorana na Bledu je premalo izkoriščena. Čepra* so v letni sezoni v njej najrazličnejši pomembni dogodki, pa pozimi največkrat sameva. Ali je res krivda za to samo na neprimernem projektu? Morda pa bi se dala pri tem obtožiti tudi prizadevnost domačinov? — Foto Perdan Elektrika v Dupljah Cesta v Bitnjah Svet krajevne skupnosti v Dupljah pri Tržiču se je odločil, da vZgornjih Dupljah do Zadrage, t. j. ob glavni cesti Kranj—Tržič postavi sodobno javno razsvetljavo z živosrebrnimi svetilkami. Upajo, da bodo dela še letos končana. Vzporedno z javno razsvetljavo pa bo treba obnoviti tudi celotno električno omrežje v tej vasi in povečati moč transformatorja v Zgornjih in Spodnjih Dupljah. V Spodnjih Dupljah so letos že obnovili celotno električno omrežje. Ko bo tam urejen še transformator in nekaj javnih luči, bo vas dokončno pre- skrbljena z električno energijo. Sedaj pa ima tok, zlasti še v Zgornjih Dupljah, tako slabo moč, da ljudje komaj slišijo radio in uporabljajo druge stroje. Prebivalci Spodnjega, Srednjega in Zgornjega Bitnja v teh dneh z zadovoljstvom govorijo o gradnji lokalne ceste, ki bo speljana vzporedno z glavno cesto Kranj— Visoki dohodki v Gorenji vasi V obratu konfekcije Kroj v Gorenji vasi je zaposlenih 76 ljudi. Za podjetje v škof-ji Loki opravljajo različna konfekcijska dela. Ker Jo njihova produktivnost precej visoka, si ustvarjajo tudi lepe osebne dohodke. Povprečni zaslužek se giblje okoli 60.000 dinarjev me- sečno. Obrat v Gorenji vasi so uredili v bivši stavbi Remonta. Ta primer kaže, da se podjetjem izplača odpirati podobne obrate, saj imajo od njih korist, hkrati pa na ta način pomagajo ljudem v oddaljenejših krajih. Skofja Loka in nekaj deset metrov vstran za hišami oz. gospodarskimi poslopji, vse od Zabnice^do podjetja -Puškama« v Stražišču. Nova cesta bo povezana z vasjo Sutna. Ko bo dograjena, bo za kraje izredno velikega pomena, zlasti pa za prebivalce novega naselja v Srednjem in Zgornjem Bitnju, ker so sedaj praktično brez ceste. Pomembna pa bo tudi zato, ker se bo s tem sprostil lokalni promet aa glavni cesti Kranj—-Skofja Loka. Komisijski ogled so že opravili. Ko bo Izvršena še odmera zemlje, bodo z deli takoj pri-čeli. DOM NA SREDNJEM VRHU Počitniški dom na Srednjem vrhu nad Martuljkomi ki ga je do letos upravljala Počitniška zveza Slovenije, Je v letošnjem letu prevzela Počitniška zveza občine Jesenice. Dom, ki leži na izredno lepi točki, s katere je krasen razgled po Zgornjesavski dolini in gorah, je bil zadnje čase zaprt. Pred dnevi so ga začeli čistiti in delno obnavljati in bo verjetno kone« prihodnjega tedna odprt. Počitniški dom na Srednjem vr* hu, ki ga bo v bodoče uprav* ljal občinski odbor počitniške zveze, bo še privlačnejši, saj J« na Srednji vrh že speljana cesta, ki je prevozna za vsi vozila. / esen na Pšati in v Poženiku Vasici Pšata in Poženik sta pritisnjeni ob pobočja pod Šenturško goro, kjer zdaj že listje rumeni in kjer hladen jesenski veter boža late kozolcev kot nežna roka strune na harfi. Majhni in stari vasici sta to: Pšata ima le 24 hiš in 127 prebivalcev, Poženik pa 41 hiš in 208 prebivalcev. Zanimivo je, da se število ljudi tu že sto let nazaj ni bistveno spreminjalo: na Pšati jih Je bilo leta 1869 sicer le 95, leta 1900 že 129, deset let pozneje 135, leta 1931 spet nekaj manj (103), po zadnji vojni pa leta 1948 že 131, leta 1953 največ — 140, pred dvema letoma pa 127; še bolj stalno Je število ljudi v Poženiku, kjer Jih Je bilo 1.1869 sicer nekaj več kot danes — 218, leta 1900 in tudi še deset let pozneje 205, po osvoboditvi pa se njihovo število giblje med 201 in 217. Kmečka vas je to, pravijo Pšačani; vse hiše so kmetije, vendar le približno tretjina večjih, ostale pa majhne; po vojni ni bilo zgrajene na Pšati nobene nove hiše. Vas na zunaj torej po zadnji vojni res ni doživela velikih .sprememb, prav tako ne Poženik; življenje pa se je spremenilo, ljudje so s« spremenili in njihovo delo: skoraj od vsake hiše je kdo v službi, na vse strani gredo, vsak dan prihaja ponje avtobus in jih pelje v Kranj, kjer je največ zaposlenih, največ v tekstilni industriji. Pa tudi v druge kraje, v Komendo, Kamnik in celo v Ljubljano hodijo v službe vsak dan. Na Pšati samo od dveh hiš ne hodi nihče na delo, ker jih je še za delo na polju in doma pri živini premalo: pri Anžetovih je le mati s sinom in hčerko, pri Golobovih pa oče, mati in 25-letni sin. Po statističnih podatkih, ki smo jih dobili na krajevnem uradu v Cerkljah, je na Pšati od skupno 127 prebivalcev 81 aktivnih, v Poženiku pa od skupno 208 prebivalcev 133 aktivnih; aktivnih kmetov je po teh podatkih na Pšati le 6, v Poženiku pa 19. Kmečko ali delavsko naselje? Socialna struktura, kot jo prikazuje statistika, pa nas ne sme zapeljati; prehitri zaključki o povsem delavskih vaseh so le delno pravilni. Ljudje so se sicer zaposlili v tovarnah in v drugih dejavnostih, ker je po vojni primanjkovalo delovne sile, ker so bile prometne zveze dobre in ker so kmetije majhne, premajhne, da- bi preživele vse ljudi. Vendar v teh dveh vaseh skoraj ni ljudi, ki bi se povsem odpovedali zemlji, kmetovanju, dohodkom od kmetije; eden je npr v službi, drugi dela doma. Posplošeno ni mogoče ugotavljati in trditi, kateri dohodki so »glavni« in kateri »postranski«, »dodatni«: ali od kmetije ali od prejemkov v tovarni. Kombinacija obeh je nedvomno najboljša, razen tega pa iz rednega delovnega razmerja izhajajo še druge ugodnosti, ki jih kmet še nima (pokojnina) ali pa jih do pred nekaj leti ni imel (zdr. iravarovanje). Ali je taka hiša, družina ali gospodinjstvo še kmečko ali ni? Po statistiki ne in tudi po dohodkih ne povsem, po mentaliteti pa bržkone je. »Polproletarce«, kot take ljudi pogosto ponesrečeno imenujemo, je ustva- je med njimi nedvomno precej takih, ki bodo sčasoma kmetovanje povsem opustili. Na Pšati in v Poženiku po vojni novih hiš skoraj niso zidali, kajti tisti delavci ali uslužbenci, ki izhajajo iz kmečkih družin in ki so povsem opustili kmetovanje, niso gradili novo hišo v svoji vasi, ker je preveč od rok, preveč oddaljena od kraja zaposlitve, šli so v mesto in se nastanili v blokih ali pa so zgradili novo hišo v Cerkljah, v Šenčurju, ob cesti proti Preddvoru — bliže Kranja, cest, avtobusa. Na vasi so ostali tisti, ki delajo doma in v mestu,'ki so torej delavci in kmetje obenem; nekateri arov površine). Rži ne sejejo, »samo za preveslo en pehar« so jo vsejali letos. Tudi krompirja so precej pridelali, saj so ga imeli na enem hektarju površine, in sicer polovico zgodnjega belega in polovico merkurja. Jožmanovi s Pšate pa nimajo toliko zemlje, le okrog 2 ha obdelovalne. Krompirja merkurja so imeli na približno 30 arih in bo ves za dom; gospodar Peter Globočnik, ki je upokojen, delal pa je v Kranju, »nazadnje pri komunali«, je povedal, da ga le redkokdaj kaj prodajo. Zena, njena sestra in vnukinja so na vozu obrezovali kolerabo in jo metali v podsipnico na Na Flegarjevi hiši v Poženiku bodo prekrili slamnato streho — Foto Franc Perdan ril naš povojni razvoj z ugodnostmi, (ki jih nudi redna zaposlitev, s hoteno proleta-rizacijo vasi, s pritegovanjem vseh in za vsako ceno v tovarne (zaradi česar nas zdaj tudi že glava boli) in z vsiljenim mišljenjem o neper-spektivnosti privatne drobno-lastniške kmetijske proizvodnje. Mlajši ljudje, ki so se v tem procesu osamosvojili, ki so zapustili vas ali pa na vasi še živijo v svoji hiši, kj sojo zgradili, so postali pravi delavci v tovarnah, tudi njihovi dohodki izhajajo skoraj izključno le iz zaposlitve izven kmetijstva, čeprav so delno na vas še navezani, ker imajo tam hišo, ker včasih še kaj pomagajo pri očetu na kmetiji in ker jim vsega ni treba kupiti v trgovini ali na tržnici, saj pri kmetu kupijo ceneje ali pa celo z delom zaslužijo. Veliko tekih hiš je bilo po vojni zgrajenih po naših vaseh. Tistih pa, ki imajo doma hišo in kmetijo, čeprav majhno, in kjer se je le eden zaposlil, ne moremo šteti v to kategorijo, čeprav mlajši bodo odšli, nekateri ostali — vasi, ki sta preveč oddaljeni od industrije in ki tudi kmetijskih zemljišč nimata preveč pa tudi najboljših ne, se ne bosta širili, njuna prihodnost je privatno kmetijstvo in delno tudi še nadalje odhajanje na delo v Kranj, Kamnik in drugam. Moža lovca, ženi kmetici Pri Koučetu na Pšati imajo lepo prenovljeno hišo in veliko, zelo veliko rož na oknih in na vrtu ob cesti. »Junija smo imeli več kot 300 cvetov nageljnov!« se je pohvalila Frančiška Jenko. »Vse pa rihta ta mlada, Mira,« je še dodala, »jaz sem za ta staro.« Imajo okrog 3 ha obdelovalne zemlje, 9 glav živine v hlevu, oba moža sta lovca, ženi pa vodita kmetijo. »Vse smo že posejali!« je povedala Mira Jenko, ki je za gospodarja doma, »12 mernikov pšenice in 2 mernika ječmena.« (1 mernik posejanega je 10 njivi. »Včasih nismo nikoli imeli kolerabe, zdaj pa vsako leto; bolj trda je in boljša, več ima v sebi, repa pa je puhla, prej zgnije.« Vendar kljub temu še vedno pridelujejo tudi nekaj repe in peso. Nekaj tega dajo v klet, ostalo pa v podsipnico, in sicer naredijo eno na njivi, eno pa doma, »na vrtu, da je bolj pri roki«. »A ste že vso poruvali?« se je pozanimala soseda, ki jo je pot pripeljala mimo njive. »Se jo imamo, še; da bi se le vreme držalo, potem bomo že naredili!« Peter Globočnik mi je potem pokazal, kako je treba kolerabo v podsipni-ci najprej s slamo dobro zadelati, da se voda odteka kot na slamnati strehi, čez pa se potem prekrije še s prstjo. i Nova slamnata streha Skozi Pšato in Poženik teče potok Pšata, ki slovi med ribiči po lepih postrveh. »Takih ni v vsaki vodi; v Pšati so najboljše!« jih je brž pohvalil Anton čimžar s Pšate, ki je čistil strugo potoka, »škarpo bomo naredili,« je povedal, »da ne bo voda uhajala čez in poplavljala.« Pšata je šele lani dobila vodovod, »prej pa so bili vsi v grabnu«, za pitje, za živino in za vse drugo so uporabljali vodo iz Pšate. »Poleti je mrzla, pozimi pa čisto gorka, kar kadi se iz nje; če se ti zanohta, moraš samo v graben iti in bo dobro!« trdijo Pšačani. V Poženiku sva se s foto-raporterjam Francljem ustavila pri Flegarju, pri stari leseni hiši, kjer je najino pozornost pritegnilo prekrivanje slamnate strehe. Lastnica Rozalija Globočnik, ki ima že 58 let, pa bolj pridno dela kot vsaka »ta mlada«, je povedala, da je že skrajni čas za novo streho, kajti prejšnja že pušča vodo in končuje se ostrešje in krma, kijesprav-• Ijena spodaj. Hišo prekriva Janez Benda iz Lahovč, ki je eden redkih krovcev za slamnate strehe. »Toliko zemlje imam, da je delo in da se preživim!« je povedala Rozalija. »Imam kravo, mleko prodam, denar pa gre za davke. Letos sem pridelala približno 500 kilogramov krompirja in ne vem, če bo to zadostovalo, da bom plačala slamo za streho. Vse zemlje imam okrog 50 arov, davka pa plačam čez 30 tisočakov. Sama sem, zorjejo mi drugi, jaz pa jim moram zato pomagati pri delu.« Flegarjeva hiša je kot kulturni spomenik zaščitena. »Dobila sem pismo, da ne smem nič spreminjati in popravljati. Saj ne bom, kje pa, kje naj. pa denar vzamem! Streho pa moram pbpraviti zdaj pred zimo, drugače bo vse notri teklo!« A. Triler Nova pridobitev kamniškega muzeja Pred dnevi je muzej v Kamniku dobil precej novih pomembnih predmetov iz nekdanje privatne zbirke dr. Binterja. Zbirka, ki je bila v lasti njegovih naslednikov, Je po zadnji vojni prišla v last splošnega ljudskega premoženja, zdaj pa so jo prenesli v muzejske prostore; kjer pa so jo le začasno de- ponirali, kajti za stalne zbirke prostori v gradu Zaprice še niso urejeni (razen v drugem nadstropju stalna zbirka NOB). V zbirki dr. Binterja je v glavnem različno pohištvo, med drugim npr. lepa baročna tabernakeljska omara, Intarzirane skrinje itd., lep kristalni lestenec, dve oljni sliki itd. - a večji izvoz - manjši nanek y zacaranem krogu Čedalje manjša udeležba latinskoameriških držav v svetovni trgovini — Odplačilo dol gov »požre« 15 odstotkov letnega izvoza V zadnjem desetletju delež Latinske Amerike v svetovnem izvozu počasi, a stalno pada. Medtem ko je 1959. leta na latinskoameriške države odpadlo še 7,5% vsega svetovnega izvoza, je lani delež teh dežela v svetovni trgovini znašal le še 6,2 %. Spričo stalnega opadanja izvoza se poraja resna nevarnost, da bo gospodarstvo latinskoameri- KONFERENCA V AKRI Včeraj, v petek, 22. oktobra zjutraj, je začela z delom konferenca afriških voditeljev. Na konferenci sodeluje 28 voditeljev afriških držav, ki so se zbrali v Akri, glavnem mestu Gane. Na sestanku bodo pretresli vse pomembnejše afriške in svetovne probleme. Dnevni red, ki ga je pripravila posebna komisija, je zelo obširen in obsega 22 točk. Konferenci v A*ri je poslal pozdravno brzojavko' tudi predsednik republike Tito in v njej poželel udeležencem uspešno delo. PREDSEDNIK OKREVA Predsednik ZDA Johnson, ki je bil pred kratkim operiran na žolču .počasi okreva. Sedaj se že lahko sprehaja po vrtu bolnišnice in opravlja nekatere državniške posle. Pred odhodom v bolnišnico je vsa pooblastila prenesel na podpredsednika Humhre-ya, kar se je zgodilo prvič v ameriški zgodovini. ških držav začelo nazadovati. Pravzaprav gre za širši problem nadaljnjega razvoja držav v razvoju sploh. V Latinski Ameriki pa je položaj še bolj zamotan zlasti spričo ekonomskega pritiska ZDA. Izvoz iz dežel Latinske Amerike sicer iz leta v leto po obsegu narašča. Zaradi vedno nižjih cen za surovine na svetovnem trgu pa so rezultati vedno manjši. Razen tega blago iz ZDA vedno bolj konkurira blagu južnoameriških držav. Resen problem za južnoameriške države predstavljajo mednarodni dolgovi. Leta 1959 so dežele tega kontinenta morale odplačati 848 milijonov dolarjev na račun dolgov in obresti, lani pa se je ta vsota povzpela že na 1.354 milijonov dolarjev. To je predstavljalo nič več in nič manj kot 15% vsega njihovega izvoza. ali: kako si nekateri predstavljajo »boj zoper komunizem« v Latinski Ameriki Latinska Amerika se že dalj časa vrti v začaranem krogu. Vsebino tega kroga predstavlja dvoje dejstev, in sicer predvsem diktatura vojaških in konservativnih sil v nekaterih latinskoameriških državah, ki se upira vsakemu napredku in vsaki demokratizaciji. Drugo dejstvo pa je močno vmešavanje ZDA v notranje zadeve južnoameriških držav. To vmešavanje je v zadnjem času dobilo zelo specifično obliko. ZDA podpirajo konservativce, torej tiste sile, ki ne žele napredka Latinske Amerike, in to podporo opravičujejo s parolo o boju zoper »komunistično nevarnost«. Pred kratkim je ameriški predstavniški dom sprejel posebno resolucijo, ki zahteva uporabo sile, če bi bilo to potrebno, v katerikoli ameriški državi, da se prepreči komunistom, da bi prevzeli oblast./ Resolucija Je izzvala v Latinski Ameriki veliko nezadovoljstvo, kajti vse napredne "sile zelo dobro vedo, zoper koga je pravzaprav naperjena. Nazadnjaške sile so pripravljene vsak po- skus, da se uveljavijo demokratične ustanove, ožigosati kot poskus komunističnega prevrata — in že imajo proste roke, da s silo tak poskus zaduše. Celo več! Pri tem imajo pravico, da prosijo za vojaško pomoč tudi druge ameriške države na čelu z ZDA. Znani ameriški publicist Art Buchvvald je na račun sprejete resolucije napisal tole humoresko: Živela resolucija! Brl ko je bila sprejeta resolucija je general El Finco, — Ne boj se prijatelj. Dve, tri leti jim bomo za tarčo, potem pa bodo dobili neodvisnost. »Evenins Standart«, V. Brit. predsednik Enčtlade, sklical parlament, ki ga je bil pred štirimi meseci razpustil. »Zahvaljujoč ameriškemu predstavniškemu domu,« je dejal general na zasedanju parlamenta, »ki je izglasoval resolucijo, po kateri vsaka ameriška država lahko napade drugo ameriško državo, če gre za komunistično nevarnost, predlagam, da takoj napademo Gornji Tarnal. Kot vsi veste je v Gornjem Ta-malu polno komunistov in njihov voditelj general Free-holes je navadna Castrova figura.- Dolžnost Enčilancev je izkoreniniti prekucniške elemente v sosedni državi. Zato zahtevam od ZDA, da nam takoj pošljejo 200 bombnikov, 400 tankov in 1000 raket, da bomo začeli boj zoper to veliko nevarnost, da bo lahko Južna Amerika Uvela v miru in svobodi.* Predsedniku El Fincu to priredili v parlamentu mogočne ovacije in ga je njego* va telesna straža morala no ramah odnesti iz parlamenta* Pri demonstracijah so bitt ubiti trije študentje. V istem trenutku je imel general Freeholes v senatu Gornjega Tarnala naslednji govor: »Srečen sem, da vam lahko sporočim, da je 'mati svobo* doljubnih sil v Južni Amo-riki, naš Gornji Tarnal, pri-pravljen uničiti komunizem v Enčiladi.JVi veste, da tam prevladujejo levičarji in zata jih moramo enkrat za vsćlef izkoreniniti. Pri roki imam dokaze, da je general El Finco nezakonski sin Mao Ce Tunga. Ne moremo več mirno sedeti in gledati, kako v Enčiladi komunisti prevzo majo oblast. Naš ambasador v Washingtonu se že pogaja za dobavo 250 lovskih letal, 100 atomskih podmornic in 350 ton solzivca, s cimet bomo Enčilado zbrisali t zemljevida.« Senat Gornjega Tarnala j* poročilo sprejel. To. je generala tako razveselilo, da /t takoj amnestira! 5C0O članov opozicijske stranke, ki jih /a bil poprej pozaprl. Da bi dokazal svojo hvaležnost ameriškemu predstavniškemu domu, je gena-ral Freeholes zapovedal svojim študentom, naj 30 dni ne požgejo nobene knjižnici ameriške informativne službe. Medtem ko so mnoge jul-noameriške dežele nerazpo-ložene spričo resolucije a preprečevanju komunistični nevarnosti, sta torej najmanj dve latinskoameriški deželi t njo zelo zadovoljni. Spričo tega odslej v Južni Ameriki nobena »komunistična vlada« ne bo več varna. r-LJUDJE IN DOGODKI-— Dan združenih narodov Letošnje leto Je Jubilejno leto Združenih narodov. Pred dvajsetimi leti na jutrišnji dan, to Je 24. oktobra 1.1945, je začela veljati Ustanovna listina Združenih' narodov. Do tega dne Je namreč ta pomembni dokument ratificiralo dve tretjini držav — ustanov^ teljlc Združenih narodov, med njimi tudi Jugoslavija. Ustanovna listina Je doslej najpomembnejši mednarodni dokument. Dvajseto leto delovanja svetovne organizacije naj bi bilo leto mednarodnega sodelovanja. Spričo mnogih trenj, zlasti v Aziji, se ta želja vsega miroljubnega človeštva ni povsem izpol- nila. Vendar so Združeni narodi, tako kot mnogokrat doslej, tudi letos ve* liko prispevali k pomiritvi med državami (indljsko-pakistanskl spor) in tako preprečili najhujše: razširitev vojne. Dvajset let Je kratko obdobje in zato ni moč popolnoma oceniti vloge in pomena OZN. Kljub mnogim težkim preizkušnjam, ki Jih Je organizacija morala prestati, pa vendarle lahko napišemo, da brez Združenih narodov, brez vsaj načelnega spoštovanja Ustanovne listine, v mnogih primerih ne bi bilo mogoče zaustaviti svetovnega spopada. Združeni narodi so opravili pomembno vlogo pri reševanju aktualnih političnih problemov, ki so se nakopičili v svetu v zadnjih dvajsetih letih, zaradi globokih družbeno-političnih m materialno — tehničnih sprememb. Pomemb-vlogo je svetovna organizacija odigrala tudi v razpravah o razorožitvi, čeprav Je za sedaj na tem področju še bore malo konkretnih rezultatov. Povojni razvoj sveta označuje razpadanje kolonialnega slslfema. Organizacija Združenih narodov Je vseskozi podpirala težnje vseh narodov po samostojnosti in osvoboditvi Izpod kolonialnega Jarma. Ze 1960. leta Je osvojila deklaracijo o neodvisnosti vseh kolonialnih dežel, s katero se je opredelila za brezpogojno Hkvldacijo ko-lonializma. Na svetovno areno Je v povojnih letih stopilo mnogo novih, neodvisnih držav. To se najbolje vidi v sami organizaciji, ki je od 1945. leta, ko je bilo 51 držav — članic Združenih narodov, pove-' čala članstvo na 117 držav. Pomembno delo so Združeni narodi opravili tudi pri razvoju nerazvitih dežela s tehnično in drugo pomočjo. Ta razvoj sicer Se vedno ni ustrezen in no* razvite dežele se srečujejo s čedalje večjimi težavami. Vendar se vsi strinjajo, da Je edina možna pomoč lahko opravljena samo preko Združenih narodov, ker vsaka druga oblika pred- -"A stavlja nevarnost za neodvisnost nerazvitih dežela Preko 2 milijardi ljudi Se vedno živi v deželah z zelo nizkim narodnim dohodkom na glavo prebivalca, v 40 državah pa Je ta dohodek manjši kot 100 dolarjev na osebo. Zato delo Združenih narodov na tem področju še zdavnaj ni zaključeno oziroma se šele začenja. Jugoslavija Je od vsega začetka podpirala principe Ustanovne listine in je prepričana, da Je samo realizacija teh principov pot k trajnemu miru m sodelovanju. Zato skupaj z vsemi miroljubnimi ljudmi in vsem svetovnim mnenjem podpira svetovno organtea-cijo in njena miroljubna dejanja. ABC Gorenjski kraji in ljudje LESEN HIEV-REDK3ST 73. Bila je nedelja. Trije najboljši piloti, med njimi tudi Peter, so se zbrali že zgodaj zjutraj na letališču. Poleteli bodo vsak s svojim letalom na daljinski polet. Polet v neznano ni majhna stvar! Skrbno so proučevali zemljevide in vremenska poročila meteorologov. Vremenoslovci so napovedovali močan veter In termične vzgornike. Mi že vemo, da se letalo v njih lepo dviguje. Mladim jadralcem se je torej obetal lep dan. 74. Toda vetra ni in ni bilo. Kazalca na uri sta hitela — deset, enajst! Se vedno nič. Tedaj se je nad Za-dobrovo pojavil majhen puhast oblaček. »Kumulus!« je vzkliknil Peter. »Poglejte, termika že nastaja!« Branko ni bil tako navdušen ;hotel je še malo počakali. Toda fantje so bili preveč nestrpni: »Preden bomo v zraku, jih bo že vse polno,« so neučakano priganjali. Naposled se je Branko vdal. »Dobro, pripravite letala!« 75. Srečna trojica je poskočila. Kot Mignil so potegnili iz lope Cavko, nato Salamandhjn nazadnje so se zableščala v soncu dolga, bela ya Triglava. Tistega Triglava, katerega so JanfzJigr in Marko pred meseci občudovali, kako se jel^otno dvigal pod oblake. Z njim bo danes polek^jboljši učenec — Peter. Branko, ki je bil tat^torni pilot, je pripravil zaprego. Pa ne misli* |nlja in kočijo, marveč aero-zaprego! Ifi. »Izberi si lep teren za pristajanje,« je še naročil Petru, ki si je privezoval padalo. »Takoj po pristanku nam telefoniraj. Sporoči točno mesto pristanka, da te pridem z zaprego iskat. Srečno!« Potisnil je stekleni pokrov prek kabine, sedel v motorno letalo in pognal motor. Ozrl se je. Peter je veselo pokimal. »Vse v redu!« Branko je dvignil desnico. Pozor, pripravljeno! Motor je zabučal glasneje. Zelo redki so še na Gorenj- nj skem leseni hlevi; tudi če je hiša še lesena in s slamo krita, je hlev zidan iz kamenja, da živini pozimi ni prehladno. Alpska kmečka arhitektura se je namreč povsem prilagodila alpski klimi z mrzlimi zimami, razen tega pa je tudi gradivo, ki je bilo pri roki za gradnjo, dopuščalo funkcionalno kombinacijo kamenja in lesa. Vse stare hiše so lesene, le del stene ob ognjišču in peči je zaradi varnostnih razlogov zidan, hlevi pri teh hišah pa so skoraj praviloma zidani. Težko Je ugotavljati, kako je bilo prvotno; pastirski stanovi v planinah so v glavnem leseni, stare sirarnice pa so zidane; ni pa redka rudi kombinacija zidanega dela, name- enega živini, in lesenega za bivališče ljudi, z'asti ne npr. v rovtih v Bohinju (Voje, Ukane), Predvidevati smemo, da je bila kombinacija zidov iz kamenja in lesene gradnje tudi na Gorenjskem v tistih krajih, .kjer okolica kamenje kar sama ponuja, razširjena že v prvih stoletjih po naselitvi Slovencev, medtem ko so bile verjetno v ravninskih gozdnatih predelih prvotno vse stavbe lesene. Le redke lesene hiše pa so se do danes še obdržale, še redkejši pa so leseni hlevi; hiša se namreč pozimi ogreva, hlev pa ne, zato ne sme biti premrzel. Pri Flegarju v Poženku št. 2 pri Cerkljah pa še imajo lesen hlev. Vsa hiša je lesena in še s slamo krita in tudi majhen hlev je iz brun nare- jen. Stavba je ozka, kake štiri metre Široka, postavljena približno v smeri vzhod— zahod z dvoriščem in vhodom na južni strani. Prvi prostor z vzhodne strani je hiša po vsej širini stavbe (z mizo v enem in pečjo v nasprotnem kotu, dvema poste-« ljama itd.), na sredi je le provlzorično pregrajen prostor — veža ob vhodu (in klet pod njo) ter črna kuhi« nja, zraven je »kevder« (shramba), ki se ga — tudi po vsej širini stavbe — drži lesena »štala«, naprej -pa je pod in šupa. Vsi prostori so torej pod eno streho, le svinjak in nad njim prostor za kokoši je kot samostojna majhna stavba postavljen na dvorišču nasproti vhoda v hlev. A. Triler PANORAMA IZ DELA TURISTIČNIH DRUŠTEV V ŠVICI i Sonce je ostalo uosirne m odgovorne naloge j nepoškodovano ob zagotovljenih sredstvih — Viri sredstev: dotacije občin in kantonov ter turistična taksa « m,času j^ej razpravljamo o turističnih društvih, o njihovi vlogi pri razvoju turizma, o materialnih možnostih sa njihov obstoj in normalno delo. Zato ne bo napak, če objavimo, kaj in kako delajo turistična društva v Švici ter kako si ona zagotavljajo sredstva za delovanje. Osnovne naloge turističnih društev so olepševanje turističnih krajev, negovanje parkov in nasadov. Njihova naloga je osvetljevanje zani--mivih stavb in zgodovinskih spomenikov. Skrbijo, da je v kraju dovolj prostorov za počitek, klopic v parkih itd. V okolici turističnih krajev turistična društva označujejo steze in poti do izletniških točk. Ena izmed najpomembnejših nalog turističnih dru-itev je organizacija informa- Ukradli so kamere za boj proti tatovom Neka velika blagovna hiša ▼ New Yorku je pred nedavnim instalirala v vseh svojih lokalih notranji TV sistem^ tako da so z enega mesta s telivizijskimi kamerami lahko budno pazili na tatove. Kmalu po tem pa je ta blagovna hiša prijavila policiji, da so ji neznani tatovi ukradli televizijske kamere za borbo proti tatovom. Tokrat so torej tatovi ugnali v kozji rog sodobno tehniko, cijske službe za turiste, in sicer direktne ustne in pisme-me t. j. dopisoavnje s turisti, ki se zanimajo za posamezni kraj. V večjih krajih turistična društva skrbijo tudi za splošno propagando. Turistično društvo v Davosu .potroši na leto približno 180.000 frankov za reklame — pisane, filmske, foto itd. Turistična društva prirejajo v sezoni izlete, koncerte, športne prireditve v sodelovanju s športnimi in kulturnimi organizacijami. Skrbijo tudi, da gostje lahko uporabljajo najrazličnejša športna igrišča (kopališča, teniška igrišča itd.). Ob tem zagotavljajo ustrezne rekvizite in sodelujejo pri vzdrževanju športnih naprav. Turistična društva imajo povsod velik vpliv pri urejanju prometa in pogojev za promet (parkirišča, servisne delavnice ipd.) in tesno sodelujejo z lokalnimi prometnimi organi in organizacijami. Sredstva za delovanje dobivajo društva od občin in kantonov. Razen tega razpolagajo s turistično takso, ki pa Je sami ne predpisujejo. Takso predpiše občina ali kanton. Turistična taksa predstavlja dobršen del vseh dohodkov (od 70% do 90%) turističnih društev. Toda sredstva, ki jih društva dobijo na raččun turistične takse, lahko porabijo samo za vzdrževanje turističnih objektov in za turistične prireditve. Vse druge izdatke .morajo pokriti iz drugih virov ,torej ne direktno na račun turistov. Za turistično propagando ne smejo porabiti niti dinarja iz naslova turistične takse. Kantoni s posebnimi inšpekcijami redno kontrolirajo materialno poslovanje turističnih društev in namensko porabo sredstev. Včeraj popoldne je komet Ikeja Seki, za katerega so napovedali, da bo trčil v Sonce, letel približno 4 milijone kilometrov mimo njega. Vesti o trčenju kometa in Sonca so bile torej netočne. Komet je letel celo trikrat dlje od Sonca kot 1948. leta. Tudi če bi do trčenja prišlo, bi to — razen za astronome — ne bilo nič posebnega. Premer Sonca znaša nekako 1,400.000 kilometrov. Trčenje kometa bi torej imelo približno take posledice, kot če mušica trči v drveči avtomobil. i Anekdote o Mark fvainu Mali Samuel Clemens (pravo in* M/ka Tvval-na) je velikokrat »šprical« šolo. ZiMja je oče pošteno kaznoval. Ob neki taki priložiti mu je dejal: »Ne boš mi verjel, sin, da mene pi k tako boli kot tebe, če te moram kaznovati!« Mali Samuel pa je odvrnil: »že, že, toda ne na istem kraju!« Mark Twain je srečal svojega upnlin ta ga je zaustavil: »Kaj? Ne le, da ste mi dolžni ln d»4*ga do,Sa ne poravnate, vi nočete odgovarjati pisma, ki vam jih pošiljam? Pred kratkim * vam spet pisal in vas spraševal, kdaj boste tt^ povrnili dolg. Pismu sem priložil celo znamki' *a odgovor. Niste odgovorili in zadržali ste znaffw« »Dragi gospod,« je odvrnil skesano Tvvain, »mar bi bilo lepo od mene, če bi porabil vašo lastno znamko za to, da vam sporočim kaj neprijetnega?« Ko je bil Mark Tvvain reporter pri nekem časopisu v San Franciscu, ga je srečala znanka. Prav tedaj je nosil pod pazduho veliko škatlo cigar. »Gospod Tvvain,« ga je očitajoče nagovorila, »Tako pogosto vas vidim z veliko škatlo cigar v rokah, da se mi zdi, da preveč kadite.« »Oh ne, gospa,« je odvrnil Tvvain, »jaz se le tako pogosto selim.<: Nekoč je Mark Tvvain obiskal nekega francoskega prijatelja. Govorila sta o tradicijah in Francoz je pripomnil: »Američani ste brez tradicije. Ce Američan nima drugega delati, se mu morda posreči ugotoviti, kdo je bil njegov stari oče.« »In če Francoz nima drugega dela,« mu je odvrnil Mark Tvvain, »se mu morda celo posreči ugotoviti, kdo je bil njegov oče.« Flegarjeva hiša v Poženiku ima še lesen hlev — Foto Perdan Nizozemci „najslajši" Povprečno poje vsak Holandec 21,5 kg sladkarij na leto Med najrazličnejšimi podatki o deželah evropske gospodarske skupnosti, smo našli tudi podatek o tem, koliko prebivalci Francije, Zahodne Nemčije, dežel Beneluksa, Nizozemske in Italije pojedo na leto najrazličnejših sladkarij. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJ/ Na prvo mesto so se plasirali Nizozemci, ki krepko vodijo s povprečno potrošnjo 21,5 kilograma sladkarij na glavo prebivalca. Povprečen Nizozemec »pospravi« 12,2 kilograma keksov in ostalega peciva na leto, 4 kilograme bonbonov, 4,7 kilogramov čokolade, 0,2 kilograma karidi-ranega sadja in 0,4 kilogramov sladoleda. Z Nizozemsko mov sladoleda. Za Nizozem- sko pridejo dežele Beneluksa, kjer povprečno vsak prebivalec poje 18,3 kilograme sladkarij na leto. Zvezna republika Nemčije je s 13,5 kilogrami sladkarij na prebivalca na tretjem mestu, sledi Francija z 12,2 kilograma, zadnja pa je Italija z 8,7 kilogrami sladkarij na prebivalca letno. Kaže torej, da so severnejši narodi bolj sladkosnedi pa zato manj hrupni! A Rusija je popustili %ja 1913 so bile novenove meje začrtane. Poleg Grčije, Boljlie, Srbije in Crne gore so na zemljevidu Balkanskega otoka zadali meje nove države Albanije. In ker sta se morali Srbija irvfaija umakniti s tega ozemlja, sta zahtevali od Bolgarije večji ** pri razdelitvi Makedonije in Trakije. In ker se niso mogli spo^umeti, se je 29. junija 1913 začela druga balkanska vojna. Bolga^se je znašla v vojni s Srbijo, Grčijo, črno goro in Romunijo »naposled še s Turčijo in bila premagana. Turki so zasedli Odrinfekedonijo in Trakijo sta si razdelili Srbija in Grčija. Romunija našega hokeja, še vedno ® žive za svoj šport, vendar Kegljači drugi V nedeljo je bilo v Ljubljani končano republiško prvenstvo v kegljanju v borbenih igrah. Kranjskf kegljači so osvojili drugo mesto. Skupno z zmagovalcem tekmovanja, mariborskim Branikom, so precej odstopali od ostalih moštev. Rezultati: Branik 1322 točk, 2. Triglav 1308, 3. Gradiš 1268 ,očk itd. # sem dobil občutek, da so f) upravičeno nezadovoljni z % nekaterimi ukrepi in te- # žavaml, ki se vsak dan O pojavljajo pred njihovim • kolektivom. P. Čolnar r PORTRET TEDNA SREČNO NA NEBI Mladega učitelja letalstva Silva Orožima, nosilca zlate C jadralne in pa-dalne srebrne C značke sem obiskal na njegovem »drugem domu« na letališču v Lescah. Poprosil sem ga naj se bralcem predstavi kar sam. »Z letalstvom sem se začel ukvarjati s šestnajstimi leti (1954). Od takrat pa do danes imam za seboj preko 1200 ur motornega in okoli 450 ur ja-dralnega letenja ter preko 160 skokov. Po petih letih udejstvovanja v letalstvu sem postal učitelj jadralnega letenja, leto kasneje (1960) pa tudi za skoke.« Videlo se mu je s kakšnim zadovoljstvom pripoveduje. »Za tekmovanja, ki jih sicer nI veliko, nimam dovolj časa,« me je prehitel, kot da bi vedel, kaj serrr ga hotel vprašati. »Kaj pa tvoj največji uspeh,« sem pohitel z vprašanjem. Kot da ne bi hotel govoriti o uspehih je razgovor napeljal drugam, ven- dar sem opazil, da mu je pogled ostal na pokalu, ki je stal blizu naju. »To je prehodni pokal maršala Tita, ki sem ga osvojil pred kratkim. Za sedaj je to moj največji uspeh«. Pogovor je prišel na bodoča tekmovanja. »Udeležiti se nameravam tekmovanja za memorial Edvarda Rusjana v Beogradu, kaj več pa ne bi mogel povedati za bodočnost.« »Govorilo se je o tvojem skoku na Kredarico?« »Da, prav ta dogodek mi je ostal najbolj v spominu! 17. aprila 1963 sva z Brezarjem skakala na Kredarico. On je doskočil v redu, mene Pa je močan veter nesel po ledeniku navzdol in le nekaj metrov p^ed prepadom so me ujeli!« Videl sem, da se mu mudi, zato sem se moral posloviti, če mornarjem, ko odhajajo na morje želimo srečno morje, tebi Silvo srečno na nebu! JANEZ JUSTIN KINO Kranj »CENTER« 23. oktobra slov. film LUCIJA ob 16., 18. in 20. uri, premiera italijanskega barv. CS filma HERKUL OSVAJA ATLANTIDO ob 22. uri 24. oktobra italij. barvni CS film HERKUL OSVAJA ATLANTIDO ob 9.30 in 13. uri, slov. film LUCIJA ob 15., 17. in 19. uri, premiera mehiškega barvnega filma PESEM ZA KARABINKO — 30 ob 21. uri 25. oktobra italij. barvni CS film HERKUL OSVAJA ATLANTIDO ob 16., 18. in 20. uri 26. oktobra italij. barvni CS film HERKUL OSVAJA ATLANTIDO ob 16., 18. in 20. uri 27. oktobra meh. barvni film PESEM ZA KARABINKO - 30 ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORžIč« 23. oktobra amer. barv. CS film NAJLEPŠA NA SVETU ob 9.30, 16., 18. in 20. uri, premiera italij. filma HERKUL OSVAJA ATLANTIDO ob 22.30 uri 24. oktobra slov. film LUCIJA ob 9.30 uri, amer. barv. CS fUm NAJLEPŠA NA SVETU ob 14., 16., 18. in 20. uri 25. oktobra amer. barv. CS film NAJLEPŠA NA SVETU ob 16. uri, slov. film LUCIJA ob 18. in 20. uri 26. oktobra italij. barvni CS film HERKUL OSVAJA ATLANTIDO ob 9.30 uri, premiera jug. filma INŠPEKTOR ob 16. in 20. uri, italij. barv. V V film AMERIKA PONOČI ob 18. uri 27. oktobra amer. barvni CS film KOMANČEROSI ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 24. oktobra italij. barvni CS film HERKUL OSVAJA ATLANTIDO ob 15., 17. in 19. uri, slov. film LUCIJA ob 21. uri 27. oktobra jug. film INŠPEKTOR ob 19. uri Cerklje »KRVAVEC« 23. oktobra amer. barvni CS film BATERFILD 8 ob 20. uri 25. oktobra amer. barvni film PONOSNI UPORNIK ob 15. in 19.30 uri, ameriški barv. CS film BATERFILD 8 ob 17. uri Kropa 23. oktobra špan. barvni film CARMEN IZ GRANADE ob 20. uri 24. oktobra amer. barvni film TRAPER KELLY ob 15., 17. in 19. uri, špan. barvni film CARMEN IZ GRANADE ob 17. uri Preddvor 23. oktobra ameriški film LJUBITELJ VOJNE ob 20. uri Naklo 24. oktobra italij. barv. CS film RODOšKI VELIKAN ob 16. in 19. uri Gorje 24. oktobra amer. film LJUBITELJ VOJNE ob 16.30 in 19. uri Jesenice »RADIO« 23. do .24., oktobra amer. film NA DOKIH NEVV YOR-KA 25. oktobra amer. barvni film TRAPER KELL*Y 26. do 27. oktobra ameriški film DEKLE 28. oktobra amer. barvni film RAZKOŠJE V TRAVI Jesenice »PLAVŽ« 23. do 24. oktobra ameriški film DEKLE 25'., do 26. okt. amr. film NA DOKIH NEVV YORKA 27. oktobra amer. barvni film RAZKOŠJE V TRAVI 28. do 29. okt. franc. film STOTNIK COPATAR Žirovnica 23. oktobra angleški film ŠPORTNO ŽIVLJENJE 24. oktobra ruski film SLEPI MUZIKANT 27. oktobra amer. film NA DOKIH NEW YORKA Dovje-Mojstrana 23. oktobra ruski barvni film SLEPI MUZIKANT 24. oktobra angleški film ŠPORTNO ŽIVLJENJE 28. oktobra amer. film NA DOKIH NEVV YORKA Koroška Bela 23. oktobra francoski film STOTNIK COPATAR 24. oktobra amer. film DVA TEDNA V DRUGEM MESTU 25. oktobra amer. film DEKLE Kranjska gora 23. oktobra amer. film DVA TEDNA V DRUGEM MESTU m 24. oktobra francoski film STOTNIK COPATAR 29. oktobra ameriški film NA DOKIH NEVV YORKA Kamnik »DOM« 23. oktobra angl. barv. CS film HELIONI ob 20. uri 24. oktobra angl. barv. CS film HELIONI ob 17. in 20. uri 25. oktobra angl. barv. CS film HELIONI ob 20. uri 26. oktobra japonski film KRVAVI PRESTOL ob 20. uri 27. oktobra japonski film KRVAVI PRESTOL ob 20. uri iS. oktobra japonski film KRVAVI PRESTOL ob 17.15 GLEDALIŠČE NEDELJA — 24. oktobra Ob 10. uri URA PRAVLJIC, ob 16. uri Jurčič-Govekan DESETI BRAT ob 16. uri za IZVEN TOREK — 26. oktobra Ob 16. uri Jurčič-Govekan DESETI BRAT ob 16. uri za red DIJAŠKI ZVEDELI SMO Pešca ni videl! Voznik motornega kolesa KR 15-048 je peljal iz Železnikov proti Cešnjici. Ko je peljal mimo tovarne »Iskra^ v Cešnjici, so delavci pravkar odhajali s popoldanskega dc-j la. Ker je tu prostor neraz- Teden požarne varnosti Prihodnji teden (od 24. do 31. oktobra) je teden požarne varnosti. Tudi na Gorenjskem bodo organizirali razne prireditve in predavanja o požarni varnosti. Kljub temu, da gasilska organizacija in njeni člani-največkrat rešuje milijonske vrednosti, še nima tistega družbenega priznanja, ki ga zasluži. -JJ Ozimnica na Jesenicah Se v mesecu septembru Je bil na občini sestanek s predstavniki trgovskih podjetij na katerem so se menili o oskrbi potrošnikov z ozimnico. Določena je bila cena za krompir boljše vrste po 80 dinarjev In slabše vrste po 70 dinarjev. Dogovorili so se tudL da bodo razliko med kalku-lacijsko in maloprodajno ceno krila trgovska podjetja iz sredstev sklada za riziko. Poleg tega so predstavniki trgovskih podjetij izjavili, da bodo za ozimnico znižali marže od 24 odstotkov na 20 odstotkov. V ponedeljek pa Je imel sejo upravni odbor sklada rizika. Po sprejetem predlogu statuta sklada občine Jesenice za zavarovanje pred rizikom v trgovini s kmetijskimi živilskimi pridelki, so člani razpravljali še o ceni ozimnice, to Je o ceni krompirja, jabolk in zelja. Na seji so določili ceno za krompir v količini nad 5 kilogramov po 80 dinarjev, sicer pa po dnevni ceni. Cena jabolk in zelja pa je določena glede na kupno ceno x maršo 15 odstotkov. Ozimnico bodo predajali z znižano maržo do 1. decembra. Nogometni derbi v Kranju V nedeljb ob 11. url bo na centralnem stadionu »Stanka Mlakarja« v Kranju prvenstveno nogometno srečanje med prvo ln drugo plasirano ekipo v slovenski ligi CELJEM IN TRIGLAVOM. svetljen, Je najprej nekaj ljudi prehitel. Zatem pa ni opazil pešca Franca Ber-tonclja. Zaradi tega ga je zadel od strani ter podrl na tla. Pešec se je težko telesno Vinjen Po Kajuhovi cesti na Bledu je voznik osebnega avtomobila Marselj Gorhbac vozil vinjen. Zaradi tega je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal izven cestišča na kup gramoza. Peljal je še nekaj metrov naprej in vozilo usla- Pred kratkim je veteran slovenskega, gorenjskega in kamniškega alpinizma PAVLE KEMPERLE praznoval 60-letnico svojega, za planinstvo tako plodnega iivljenja. Z očetom lovcem je Kem-perle le kot otrok začel zahajati v gore. Kot mladeniču se mu je prebudila želja po plezanju, vendar je ni mogel tako kmalu uresničiti. Počasi pa mu je le uspelo pridobiti prijatelje, s katerimi je približno pred tridesetimi leti ustanovil alpinistični odsek Kamnik. Predvojna žetev njegovih prvenstvenih plezalnih vzponov je zelo obsežna: Kompo-tela, Planjava, Brana, Turska gora itd. Vzpon po šeststo metrov visoki severoiapadni steni Rznika, ki jo je preplezal z Binetom Benkovičem leta 1939, pa predstavlja njegov največji plezalski uspeh. Že prve dni po vojni je Začel obnavljati PD Kamnik, kasneje pa je • organiziral tudi ustanovitev PD Jezersko. Ves čas je bil aktiven plezalec, napravil vrsto novih smeri, zahtevnejših ponovitev ter tudi številne vzpone v tujih gorstvih. Najbolj požrtvovalno ter z naj- poškodoval in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Sopotnik motorista pa je bil lažje ranjen. Materialna škoda na motorju je okoli 20 tisoč dinarjev. —. jj. voznik vil. Nato je z vzvratno vožnjo zapeljal nazaj. Pri tem pa se je zaletel z desno stranjo avtomobila v zgradbo tovarne vezenin na Bledu. Pri nesreči je nastala materialna škoda v višini okoli pol milijona dinarjev. — jj večjim uspehom pa deluje kot gorski reševalec in načelnik postaje GRS Kamnik. Mimo ostalega moramo omeniti, da je Pavle Kem-perle zbral in uredil tudi arhiv PD Kamnik, ki je po svoji vrednosti edinstven v Sloveniji. Po marsičem lahko ocenjujemo prizadevanja Pavla Kemperla. Eno pa je nesporno: izšolal, vzgojil in izobli- $ KUD v Zalogu pri Komendi priredi jutri ob 15. uri popoldne mladinski ples, na katerem bodo igrali »Veseli trgovci«. % V Smledniku in okoliških vaseh bodo po vsej verjetnosti prihodnje leto dokončno uredili javno razsvetljavo. % Veletrgovina »Loka« iz Škofje Loke je pred nedavnim preuredila trgovski lokal v Valburgi pri Smledniku. Razen tega so ga za 50 % povečali. % Prihodnje leto bodo kulturni dom KUD »Jože Rozman« v Smledniku dokončno popravili in preplcskali. % V Vodicah so pred nedavnim določili 28 gradbenih zemljišč za zasebno gradnjo. % Na radomeljskem področju so po dograditvi samo- koval je mnogo generacij kamniških alpinistov. Po njegovih poteh in pod njegovim vplivom se je izoblikovala tudi najmlajša generacija, katere trije predstavniki so danes v Himalaji. Ob pomembnem življenjskem jubileju želimo, da bi Pavla Kemperla še vrsto let srečavdli v gorah tako vedrega in čilega kot je danes. D. C. postrežnih trgovin v Količek vem in Preserju ljudje zelo zadovoljni. # Šolska komisija pri AMD Kranj pripravlja strokovna predavanja za poklicne voznike in amaterje kranjske občine o novem zakonu o cestnem prometu. % V jeseniški železarni so ugotovili, da je 8.6 odstotka nezgod na število zaposlenih preveč. Največkrat je vzrok! nezgod — premajhna osebna pozornost. % V kranjski občini bodo letos razdelili med socialno šibke občane okoli 3 milijone in šeststo tisoči dinarjev. 9 Prebivalci Rov pri Domžalah morajo še sedaj hoditi do najbližje trgovine v Radomljah celih 45 minut. % Hotel na Šmarjetni gori bo imel 45 ležišč in 250 sedežev v restavraciji ter 300 sedežev na terasi. 0 Te dni so pričeli v Medvodah z, dokončnim urejevanjem avtobusne postaje, montirali bodo stene — J. Jarc Na cesti Kranj—Bled—Rečica je bil dne 15. 10. 1985 izgubljen brusilni stroj, katerega je proti nagradi vrniti v »Kamnosešlvo« Kranj. ŽELITE SODELOVATI PRI ŽREBANJU.? Za vse stare in nove naročnike bo »Glas« pripravil VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE Zato naročite »Glas«. Naročnina je le 1000 din za pol leta, oziroma 2000 din letno. ' »Glas« lahko naročite po priloženi dopisnici, na upravi v Kranju, pri podružnici v tiskarni na Jesenicah in v Kamniku v kinu »DOM«! P. n. uprava Znamka 80 din KRANJ p. p. 81 Alpinist Pavle Kemperle šestdesetlctnik 032775 14 OGLASI — OBJAVE Prodam otroški športni voziček, stojalo za kolesa, in iščem žensko za ročno . pletenje. Trgovina, Kranj, Titov trg 24 5533 Prodam NSU primo 175 ccm po zelo ugodni ceni. Kranj, Škofjeloška 5 5560 Prodam kravo s teletom. Mavčiče 59, Kranj 5561 Prodam 6 tednov stare prašičke in hruške moštarice. Cerklje 103 5562 Prodam težko kravo po teletu. Markič Franc, Kokrica 1, Kranj 5563 Prodam dva zazidljiva štedilnika (desna). Zlato polje 17, Kranj 5564 Prodam motorno kosilnico BCS novo. Naslov v oglasnem oddelku 5565 Marmor plošče za beneci-janski tlak 10 m2 prodam. Škofjeloška 56, Kranj 5566 Prodam brejo kobilo. Vog-Ije 76, Šenčur 5567 Prodam kravo v devetem mesecu brejosti in prašiča 100 kg težkega. Apno 7 Cerklje 5568 Prodam NSU primo 150 ccm, ojačevalec 15 w in foto aparat »Kodak.« Naslov v oglasnem oddelku 5569 Prodam zimska Jabolka, ži-rovnik, Valburga 14, Smlednik 5570 Električno peč »Tobi« novo prodam ali zamenjam z doplačilom za šivalni stroj. Jer-kovič, 31 divizije 50, Kranj 5571 Prodam 10 zajkel za pleme in 100 butar. Jereb, Sp. Brnik 23, Cerklje 5572 Prodam vola za pleme. Te-netiše 1, Golnik 5573 Prodam kravo s teletom. Sp. Besnica 15 5574 Prodam sod 75 literski. Naslov v oglasnem oddelku 5575 Prodam globok otroški voziček. Kopališka 9, Skofja Loka 5576 Ugodno prodam malo rabljen otroški globok voziček »Jadran« zložljivo stajico. Vencelj, Kranj, Vodopivče-va 16 5577 Prodam prašičke 6 tednov stare. Sp. Brnik 63, Cerklje 5578 Prodam telicoM7 mesecev staro za pleme. Juvančič Marija, Podreča 49 Smlednik 5579 Prodam tesan les za stanovanjsko hišo 9x9 komplet. Nasl. v ogl. oddelku 5580 Prodam morske prašičke. Polajner Sp. Brnik 11 Cer-kje 5531 Prodam 35 litrski kotel za žganjekuho in kmečki mlin za žito. Sp. Brnik 68, Cerklje 5582 Nov pralni stroj »Kastor« 5 kg najnovejši superavto-mat prodam. Naslov v ogl. oddelku 5583 Prodam CEAT navlon gume 5.60 x 13,5 kom. Štingl Silvo, Kranj, Kajuhova 14 5593 Ugpdno prodam globok otroški voziček. Rakovec, St. Rozmana 1, Kranj 5594 Prodam motor »Java« 250 ccm aH .zamenjam za dvose-dežnl moped. Mohorič Janez. Žgoša 33, Begunje 5595 Prodam 4 ha gozda v bližini škofje Loke. Naslov v oo-nov dinarjev, dohodkov in izdatkov, medtem ko novi predlog predvideva milijardo 285 milijonov 873 tisoč dinarjev dohodka. Razliko 82,127.000 dinarjev je bilo treba odvzeti skoraj pri vseh izdatkih v proračunu. Povečali so le sredstva za zdravstveno varstvo, gospodarske posege — to je v glavnem za regres za mleko, ki se bo povečal od sedanjih 5 na 10 dinarjev ter za proračunske obveznosti iz prejšnjih let. Ob podrobnejšem pregledovanju proračunskih postavk so člani odbora ugotavljali, da gredo precejšnja proračunska sredstva za izdelavo urbanističnih načrtov, ki pa so dolgoročnega značaja ter zato nastaja vprašanje, ali jih je res treba poravnati ravno v sedanjem obdobju. Poleg tega so predpisi s tega področja zelo tr/ji in zahtevajo pri izdelavi načrtov več različnih rešitev kar podraži delo. Zato so se dogovorili, da naj Občinski odbor socia-Istčne zveze delovnega ljud* stva organizira o urbanizmu in ostalih vprašanjih, ki nastajajo v zvezi s tem, širši razgovor oziroma tribuno. Redna konferenca občinskega odbora SZDL naj bi bila 5. decembra. Glede vsebine so se domenili, naj bi konferenca zlasti obravnavala družbene službe, turizem in obrtno dejavnost. S. H. TEŽAVE TD NA JESENICAH Brez sredstev zato brez perspektive Turistično društvo Jesenice, ki je imelo za letošnje leto bogat in za razvoj turizma važen delovni program, svojega programa ne bo izpolnilo, ker se bori s finančnimi težavami. Počasi, počasi raste tribuna na hokejskem igrišču na Jesenicah. Namesto da bi bile Jesenice ene od mest-gostiteljev najboljših hokejistov na svetu (za to bi morali imeti pokrito dvorano), prizadevni športni delavci s strahom pogledujejo na svojo tribuno in ne vedo, ali jim jo bo sploh uspelo dograditi — Foto Perdan Društvo ne prejema nika-kih dotacij. S sredstvi, ki jih dobi za plakatiranje pa ne more kriti niti tekočih izdat, kov. Da bi si finančno opomoglo, je prevzelo gostišče na Potokih. Zaradi prevelikih izdatkov gostišče ne dela z dobičkom na katerega je društvo računalo. Za letošnje novoletne praznike namerava postaviti društvo nekaj novoletnih jelk. To pa mu brez pomoči ne bo uspelo. Prav bi bilo, da bi priskočila na pomoč trgovska in gostinska podjetja, ki imajo od turizma največ koristi. Ce Turistično društvo Jesenice ne bo prejemalo redne dotacije in ne bo našlo razumevanja pri tistih, ki žanjejo od turizma koristi, bo tudi v prihodnje le životarilo. Vprašanje še, ali naj društvo, ki zaradi pomanjkanja NA TORKOVI SEJI OBČINSKEGA KOMITEJA ZK JESENICE 0 kolektivu v zagati Kolektiv Lesno galanterijskega podejtja na Jesenicah je letos v vse večjih zagatah. Naj za to zadostuje le datek, da so v letošnjem prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani dosegli za okroglo 35 milijonov ali 40 odstotkov dinarjev manjši dohodek. Težave so posta-le tako pereče, da je o tem razpraviljal občinski komite ZK na seji pretekli torek. V poročilu in razpravi je bilo ugotovljeno še vrsto pomanjkljivosti in nepravilnosti v tem podjetju bodisi v poslovanju, vodenju in "upravljanju. Sprejeli so več konkretnih zaključkov kot pomoč kolektivu, ki naj v celoti preko organov samoupravljanja prevzame odgovornost za izboljšanje sedanjega položaja. Na isti seji so obravnavali tudi poročilo kontrolne komi-sio'e o delu nekaterih osnovnih organizacij in predlagali nekaj konkretnih ukrepov. Domenili so se za razgovore s sekretar jati organizaciji ZK v Kranjski gori, Martuljku, Mojstrani, Zabreznici in v Žirovnici. Ker obiskovalci XV. Gorenjskega sejma v Kranju, še do danes niso dvignili vseh dobitkov, izžrebanih zadnji dan sejma, 10. oktobra, ponovno objavljamo številke izžrebanih vstopnic, katerih lastniki se še niso oglasili na upravi sejma: 1. izžrebane vstopnice za odrasle — zelene barve: 16926, 056115, 22202, 038000, 049525, 0394444, 17152, 06997, 039446, 22913, 056853, 04668, 14939, 057433, 02565, 20201, 52963, 06530, 52839 2. dijaške vstopnice — modre barve: 03583, 12681, 17803, 10020, 024556, 12671, 03744, 12439, 12149, 11498, 06680. Vse lastnike, ki imajo vstopnice, navedenih številk prosimo, da dobitke dvignejo na upravi sejma, Kranj, Staneta Žagarja 27, najkasneje do 10. novembra 1965. Po tem roku dobitkov ne bomo več izdajal). denarnih sredstev svojega po. slanstva ne more izvrševati, sploh obstoja? Pred rednim letnim občnim zborom bi bil nujen širši posvet s predstavniki občinske skupščine, gospodarskih organizacij in predvsem trgovskogostnskih podjetij, na katerem bi razčistili možnost nadaljnega uspešnega delovanja društva, ki je Jesenicam prav gotovo potrebno. OBJAVE Živinorejsko veterinarski zavod Kranj obvešča živinorejce s področja od Lancove-ga do Podnarta, da zaradi porušenih mostov ne more redno vzdrževati osemenjevalne proge za osemenjevanje vsak dan od 11. ure v Kmetijsko zadrugo Radovljica, telefon 70-253. Sporočiti je treba točen naslov. Osemenje-valec bo potem prišel na dom. ■4Š Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 515-1-135. Telefoni redakc. 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo MG