oštni Glasnik
Stanovsko in strokovno glasilo „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“.
Izhaja 1. in 15. v mesecu.
Cena: Za poštne uslužbence po 48 kron, za druge naročnike po 60 kron na leto.
Naročnina se vnaprej plačuje. -- Oglasi po dogovoru.
Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika" v Ljubljani. — Reklamacije, oglase in drugo na upravništvo lista (Gospodarski urad poštnega in brzojavnega ravnateljstva.) Rokopisi se ne vračajo.
Letnik I. V Ljubljani, dne 15. avgusta 1921.	14. številka.
Poziv!
Pozivljemo vse one, ki naročnine za prvo polletje še do sedaj niso poravnali (teh je 47), da to store do 1. sept. Istotako 334 naročnikov še ni plačalo naročnine za II. polletje. Tudi te nujno prosimo, da nam jo do 1. septembra gotovo plačajo.
Tako ne more in ne sme iti naprej! Kako naj vzdržimo list, ako se imamo boriti celo s takimi ovirami? Malo več stanovske zavesti! Gradimo vendar temelj! naši bodočnosti. Prav zdaj pričenjamo s pravim delom. Upoštevajte ta
zadnji poziv!
Obenem pozivljemo na delo. Nabirajte nove naročnike! Vstrajajte na tem, da mora biti vsak tovariš in tovarišica naročnik »Poštnega Glasnika«. Doslej se je žal naročila šele polovica članov.
S tovariškimi pozdravi
Uredništvo in upravništvo.
Disciplina, kje si!
Dan na dan pričakujemo, da se kdo oglasi in pritoži čez disciplino, pa zaman. Disciplina je izginila kakor kafra. Tega pojma mlajše uradništvo sploh ne pozna več, služabništvo pa še samo z malimi izjemami najstarejših. Zato se po vsej pravici povprašujemo: disciplina, kje si?! Ne pogrešamo je pa samo pri nas, med poštnimi uslužbenci. Povsod, pa že prav povsod, je disciplina tako zrahljana, da se o njej sploh več govoriti ne more. Spregovori o njej s kakim drugim uradnikom, profesorjem, ali sploh s komurkoli, vsak ti bo zapel isto pesem. Pretekli mesec se je pa nekaj pripetilo, kar nam je potisnilo z vso silo pero v roko.
Odposlanstvo našega služabništva se je Šlo pritožit naravnost na ravnateljstvo, češ, da se izkorišča s tem, da ga pošiljamo po razna okrepčila in druge vsakdanje potrebščine, pri čemer trpi služba.
Čudom se čudimo, da je šlo ravnateljstvo temu odposlanstvu na limanice. Vsaj soditi moramo tako, ker je uradom strogo zabičilo, da se kaj takega več dogajati ne sme.
Ravnateljstvo naj bo prepričano, da se služabništvo ne zlorablja, se ni in se ne bo, povemo pa na ves glas, da je služabništva dandanes sram opravljati služabniške posle, da se jim zdi pod njih »gospodsko« častjo, da bi šli komu po par cigaret ali črno kavo! Ne za take stvari »gospodje« služabniki niso več na svetu, zato si tudi najmejo drugo moč, da jim opravlja take posle.
Ako ravnateljstvo takim in enakim pritožbam verjame ali celo ugodi, napravi uradnim predstojnikom krvavo malo usluge, pač pa ruši disciplino in jo podre do tal. V dokaz temu so naravnost predrzne grožnje
predstojniku, ki kake prošnje ali želje pri najboljši volji izpolniti ne more.
»Pojdem pa na ravnateljstvo,« tako ti jo zabrusi v brk in ti pokaže hrbet, ne da bi se poslovil od svojega predstojnika kakor to store spodobni ljudje. Takemu ogroženemu predstojniku bi svetovali, da v tistem trenutku pozvoni in poprosi ravnateljstvo tele-fonično, da naj se proti uslužbencu izvede discipliniranje.
Radovedni smo, če bi tudi tako žugali, ako bi bilo ravnateljstvo v Trstu ali v Zagrebu! Resnici na ljubo pa naj še pripomnimo, da so tako disciplino zanesli nekateri, ponavljamo nekateri uslužbenci, ki jih je Jugoslavija milostno vzprejela in rešila lakote. Ne bomo jih našteli po imenih, saj jih vsi poznate tiste »anti-chambriste«, ki so imeli prej vsa druga imena samo »Janez« ne! To so vam kot klopi ali Židje, ki jih vržeš pri enih vratih ven, pa ti že rinejo in silijo pri drugih noter.
Komu je prišlo prej kdaj na misel, da bi se bil upiral kaki odredbi — če tudi res ni bila umestna — ali ugovarjal svojemu predstojniku in se pričkal ž njim — od zastopnikov ravnateljstva niti ne govorimo! Takih eksaltirancev sploh poznali nismo, kajti praktikantu je bil tovariš asistent že nekaj višjega, oficijal se je že dvigal malo nad zemljo, kontrolor je izginjal v oblakih, kar je bilo pa višjega od kontrolorja, nam je bilo že na pol božansko bitje!
In dandanes? Rajši molčimo! Le zini eno samo besedico, ki ne bo po volji tvojemu podrejenemu tovarišu, čez nekaj dni dobiš že »povabilo« na obravnavo zaradi razžaljenja časti! In to ni morda bajka, to je gola resnica! Pa se ti oglasi povojni naraščaj: »staro-kopitneži, ki so prespali prevrat, novo dobo, modernizem in demokratizem; stare pobesiti, med staro šaro ž njimi, pa se bo dalo živeti!« Tak evangelij si lahko slišal na svoji lastni ušesi.
In prav naša popustljivost, našd nekoliko le prevelika kolegijalnost ali če hočete — demokratizem je nemalo zakrivil te zablode. Kolegijalnost je potrebna in umestna, toda moramo jo prav razumeti, se ne sme zlorabljati, kar si mlajši dovolijo prav radi.
Saj se da primerno in taktno razpravljati, če smo še tako po domače med seboj. Tudi pritožimo se lahko, ali dostojno; včasih zadostuje ena sama beseda, pa je poravnano.
Discipline manjka, discipline, na vseh koncih in krajih, zbog tega je izginili tudi razlika med uradni-štvom in služabništvom. Morda se ne motimo, če trdimo, da je k temu pripomogla nehote nekoliko tudi »Zveza«.
Končamo. Take službene razmere so nezdrave. Treba je korenite remedure, ki bo pomagala disciplini
zopet na noge. Disciplino moramo uvesti za vsako ceno. Mlajši morajo imeti neko spoštovanje do višjih, starejših uradnikov, saj to zahteva že olika sama, da ne govorimo o pokorščini do odredb, do predstojnikov, saj zato vlada lahko še vedno najlepša kolegijalnost in vzajemnost. Sužnjev naj ne bo ne med uradništvom, ne med služabništvom, ampak red, vzornost, disciplina! In to smo hoteli povedati!
Priobčujemo	članek s	pripombo,	da je	»Zveza« vedno poudarjala potrebo	discipline. Jasno je,	da je	kakor povsod, tudi
pri nas potreba,	da nekdo	ukazuje in	drugi	sluša. Člankar je na
napačni poti, ako	misli, da	je »Zveza«	kriva	povojnim razmeram.
Nasprotno je res. Ravno »Zveza« je oni faktor, ki je največ pripomogel do boljših razmer v Sloveniji. Vedno smo trdili, da se v uradu razločujemo po činih in smo le v društvu in v zasebnem življenju enakovredni.
Kar se tiče intervencij pri ravnateljstvu, se strinjamo s član-karjem, da ni vsak posameznik upravičen iskati si »pravice« preko predstojnika pri ravnateljstvu, pač pa je vsako društvo upravičeno za svoje člane posredovati pri pristojnih oblastih.
Predsedstvo »Zveze«.
Strokovni del.
Poštna štedionica in čekovni zavodi.
»Poštanski in telegrafski Vesnik« je v letošnji 13. številki priobčil kar tri važne uredbe. Prvi dve že poznamo, ker jih je naš Glasnik skoraj v celoti ponatisnil in ne bo škodilo, če tudi o tretji izpregovorimo. Ime ji je: »Uredba o poštansko štednom čekovnom i virmanskom (kliring, izmenben) prometu u kraljevini SHS.«
Člen prvi ptibije decentralizacijo čekovnega prometa, ker pravi, da se bodo po potrebi otvarjali v glavnih mestih države čekovni zavodi. S tem je končan boj za centralizacijo. Pozdravljamo ta ukrep prav prisrčno, ker vemo, da bi današnje slabe prometne razmere v doglednem času ubile čekovni promet, če bi morale romati vse položnice v določen kraj in bi imetniki računov razpolagali s svojo imovino lahko šele v povprečno 8 dneh. Način, ki ga je sprejela vlada, je v eni zadnjih številk zagovarjal v našem Glasniku g. Klemenčič.
Isti člen nas pouči, da se namerava centralizirati hranilni promet v poštanski štedionici, koje sedež je v Beogradu. Pozdravljamo tudi centralizacijo hranilnega prometa, ker se vlagajo prihranki za daljši čas in je vseeno, če se pripišejo na račun nekaj dni prej ali poznej. Hranilcem je glavno, da jih lahko dvignejo do gotovega zneska pri vsakem poštnem uradu. Čekovni zavodi bodo podrejeni štedionici.
Ne bomo razmotrivali cele uredbe, ker nam primanjkuje prostora. Razpravljali bomo le v onih točkah, ki so za nas nove ali posebno važne.
Stalni nadzorni svet, ki se bo po potrebi postavil tudi pri čekovnih zavodih, bo kontroliral tekoče poslovanje, se posvetoval o posebno važnih zadevah in dajal mišljenja in predloge. Ne vemo, koga nameravajo poklicati v nadzorni
svet, a svetovali bi, naj bi bili udeleženi tu razen voditeljev štedionice, oziroma ček. zavodov tudi zastopniki finance, industrije, trgovine in prometa.
Dokler ne bo oživotvorjena hranilnica v Beogradu, se bo stopoma razširila hranilna služba štedionice v Sarajevu na celo državo. Tako pravi naredba, a privatno izvemo, da je to nemogoče, ker nima sarajevska štedionica dovolj kredita za nabavo tiskovin, hranilnih knjižic itd. S hranilnimi knjižicami je velika težava, ker zahtevajo tiskarne za vsak izvod 16 kron. Najmanjši vlog je 1 dinar. Koliko izgube bi imeli, če bi šolski otroci kakor nekdaj nalagali male zneske ter jih po preteku nekaj mesecev zopet dvigali.
Za prvi vlog bodo dajali poštni uradi le priznanice. Na podlagi osebnega popisa bo izgotovila hranilnica knjižico in jo poslala vplačniku. Poštni uradi torej ne bodo imeli hranilnih knjižic v zalogi kakor nekdaj.
Poedinec sme imeti samo po eno knjižico. Kdor si nabavi več knjižic, dobi obresti samo od prve knjižice.
Najvišja svota, ki jo je mogoče naložiti, iznaša 5000 dinarjev. Postavili smo se torej na širšo podlago, ker 20.000 kron nikakor ne odgovarja prejšnjim 1000 kronam, ki smo jih smeli vlagati kot maksimum v dunajsko ali budimpeštanske hranilnico.
Višino obrestne mere določi minister za pošto in brzojav v sporazumu z ministrom financ in trgovine, a ne sme presegati letno 4 0/0. Na novo ugotovljena obrestna mera stopi v veljavo 16., ako je bila objavljena med 1. in'15., in prvega, ako je bila objavljena med 16. in zadnjim. Nova obrestna mera velja tudi za stare vloge. Za sedaj so baje določili obrestno mero na 3°/o- Obrestovali torej ne bomo vedno enako, ampak se bomo ravnali po vsakokratnem dobičku, ter zmanjševali ali zviševali obresti. To postopanje menda ni najbolj priporočljivo in bi dosegli gotovo boljše uspehe, ako bi izplačevali vedno enake, četudi male obresti.
Minister za pošto in brzojav ima pravico, da odobri izplačilo do. 100 din. kratkim potom pri poštnih uradih. Za sedaj nameravajo dovoliti le kratka izpačila do 50 din., kar pa po našem mnenju ni posebno srečno pogođeno. Potniki porabijo v današnjih razmerah približno 100 din. na dan. Če bi lahko odpovedali pri vsakem uradu vsak dan 100 din., bi jim ne bilo treba nositi imovine seboj. Na ta način bi deloma nadomestili kreditna pisma.
Vlagatelj si lahko izbere tudi geslo, ki mu pravi naredba lozinka (Losungswort). Kako lahko bi vpeljali z novimi naredbami tudi čisto slovanske besede. Poleg gesla bi v oklepaju napisali nesrečno lozinko in čez nekaj let bi se naša beseda popolnoma udomačila. Obresti hranilnih vlog so oproščene vseh davkov. Tudi se ne more na vloge, ki ne presegajo 2000 din., izreči zabrana.
Kdor pristopi k čekovnemu prometu, se udeležuje istočasno tudi virmanskega prometa. V naredbi ni povedano, koliko iznaša osnovna vloga, ker jo od časa do časa ugotavljajo zgoraj omenjeni trije ministri.
Obresti od vplačil v čekovnem in virmanskem prometu ne smejo presegati 3 °/o- Obresti določajo zopet večkrat imenovani trije ministri. Za sedaj se namerava izplače-
Zlatorog
Ne kupujte importiranega inozemskega mila, kajti to milo je veliko draže. Vsaka gospodinja mora dandanes štediti, zato naj rabi samo
ZLATOROG-MILO
katero je v kakovosti vsem importiranim milom zajamčeno enakovrstno, ako ne boljše.
Glavno zastopstvo za Kranjsko:
R. Bunc in drug, Ljubljana, Eosposvetsha cesta štev. 7.
vati 18 °/o. Ko bomo začeli pripisovati te obresti, se bodo čekovni zavodi neverjetno naglo povzdignili. Trgovci danes odpovedujejo zneske, ko prekoračijo nekaj tisoč kron, da ne leži denar mrtev. Ce se bodo zavodi strokovno vodili, ne bo treba v nekaj letih državi iskati posojil do pol miljarde dinarjev pri vseh denarnih zavodih cele države, kakor se je to dogodilo pred nekaj meseci, ampak bo preskrbela lahko še veliko večja posojila štedionica sama.
(Dalje prihodnjič.)
Gospodarski in stanovski del.
Razglas o voznih ugodnostih na državnih železnicah.
Ministrstvo za promet je s št. 21.242/21 pooblastilo inšpektorat državnih železnic v Ljubljani, da sme za eno potovanje izdajati nakaznice za polovično vozno ceno:
1.	aktivnim častnikom v uniformi ali v civilni obleki in njih rodbinam; višji imajo pravico do vseh treh razredov, nižji pa samo do drugega ali tretjega razreda;
2.	vojaškim uradnikom, državnim civilnim uradnikom in učiteljem narodnih šol in njih rodbinam kakor tudi upokojencem te vrste in njih vdovam in otrokom, nadalje slugam in njih rodbinam. Višji uradniki imajo pravico do vseh treh razredov, nižji uradniki do drugega in tretjega razreda, sluge pa samo do tretjega razreda.
Za rodbino se smatrajo zakonska žena in zakonski otroci, ki žive s prosilcem v skupnem gospodarstvu in ki jih on vzdržuje, odnosno za katere prejema rodbinsko doklado. Zakonskim otrokom so enaki pastorki in adoptirani otroci ob zgoraj navedenih pogojih.
V prošnjah se mora pri vsakem otroku označiti ime in rojstno leto. Brez teh podatkov se ugodnosti ne izdajajo.
Inspektorat izdaja prosilcem po točkah 1. in 2. vozne nakaznice za polovično ceno za vse območje kraljevine, ako se potovanje izvršuje z odhodne postaje, ki je v njenem območju. Samo po sebi se ume-je, da velja ta ugodnost samo za proge državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in vi-cinalnih železnic, ki so v upravi državnih železnic. Potemtakem ne more inspektorat izdajati nakaznic za postaje, ki so n. pr. na progah južne železnice.
Prošnje se naslavljajo na inspektorat državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani ter se kolkujejo z dvema dinarjema. V prošnji mora prosilec točno navesti imena onih, za katere prosi ugodnosti, in razmerje, v katerem so nasproti prosilcu, odhodno in namembno železniško postajo (državnih železnic) ter pod svojim podpisom označiti svojo službeno lastnost.
Da so navedbe resnične, odnosno da ima prosilec pravico do ugodnosti za dotičnega rodbinskega člana, mora potrditi njegovo predstojno oblastvo ter na prošnjo udariti svoj službeni žig.
Predstojna oblastva so odgovorna za materijalno škodo, ki bi nastala železnici s potrdilom neresničnih navedb.
Da se izkaznica gotoveje vroči, naj prosilec navede svoj natančni naslov.
Prošnje upokojencev in vdov morajo biti opremljene s potrdilom onega oblastva, ki jim nakazuje pokojnino, odnosno s potrdilom blagajne, pri kateri se jim izplačuje pokojnina.
Nakaznice se izdajajo na tiskovinah za nakaznice za kupovanje vozovnic po znižani ceni, na katerih naj se besede: »po povlaščenoj cijeni« popravijo v: »uz pola cijene« in ki morajo biti opremljene z žigoma:
»vrijedi i za brzi voz« in »vrijedi bez legitimacije sa fotografijom«.
Nakaznice višjega razreda veljajo tudi za nižje razrede.
Nakaznica velja za tri mesece od dne, ko je bila izdana, in sicer samo za osebe, ki so navedene na njej.
Potovanje se sme pričeti na odhodni ali na kateri koli vmesni postaji, ki leži med odhodno in namembno postajo.
Za potovanje v obratni smeri, to je z namembne postaje proti odhodni postaji, se nakaznica ne more uporabljati.
Nakaznica se mora na odhodni postaji opremiti s postajnim žigom in z zaznambo datuma.
S to nakaznico se sme redno na odhodu in na povratku le enkrat kupiti polovična vozovnica. Izjema od tega pravila je dopustna, če se na odhodni postaji ne izdajajo neposredne vozovnice do namembne postaje ali če kdo potuje deloma z osebnim, deloma z brzim vlakom. Ob kupovanju nove vozovnice se mira uporabljena vozovnica oddati, na nakaznico pa se udari postajni žig in zaznamba datuma one postaje, ki izdaja novo vozovnico.
Vozovnica, kupljena na nakaznico, velja za razdalje do 400 km dva dni, na večjo razdaljo pa štiri dni. Potovanje^ od odhodne do namembne postaje se mora torej izvršiti v roku, za katerega velja vozovnica. (Saobraćajna uredba, § 25. točka VIL, str. 16.)
Ko se dovrši potovanje, se mora pri odhodu oddati vozovnica, pri povratku pa vozovnica in nakaznica ob izhodu.
Če kdo izkaznico zlorabi, se mu odvzame, z njim samim pa se postopa po predpisih.
Izgubljene nakaznice se morajo neutegoma prijaviti uradu, ki jih je izdal.
V Zagrebu, dne 17. julija 1921.
Direktor: Franic s. r.
K tej naredbi pripominjamo: V nujnih slučajih prosilec lahko osebno vloži po gorenjih navodilih opremljeno in z 2 dinarjema kolkovano prošnjo pri inšpektoratu državnih železnic v Ljubljani, mestni dekliški licej, oddelek za vozne ugodnosti, soba štev. 26, kjer takoj dobi nakaznico za vožnjo. Uradne ure za stranke od 10.—12. ure.	Predsedstvo »Zveze«.
Dve naredbi.
(Dalje in konec.)
Uredba o začasnem izenačenju naslovov in plač.
Čl. XIII.
Pokojnine in preskrbnine se določajo kakor doslej po pokojninskih zakonih in predpisih, razen po onih odredbah, ki se s to uredbo izpopolne, zamenjajo ali ki izgube veljavo.
Isto velja tudi za vse sluge, njih vdove in sirote, ki so ali pa bodo po srbskih zakonih z ukazom prevedeni na dinarske plače, če so imeli po predpisih, ki so dotlej veljali, do dneva ukaza pravico do pokojnine.
Pokojnina za vdove po teh državnih nameščencih se odmerja po predpisih § 51 in zakonskega člena LXV od 1912. leta, ki je s temi predpisi v zvezi in določa preskrbljenje poštnih in brzojavnih nameščencev, njih vdov in sirot na Hrvatskem in v Slavoniji.
V teh pokojninskih zakonih v kronah izraženi pre-skrbninski zneski se v enaki višini izpremene v dinarje.
Čl. XIV.
Pri prevedenju ne bo treba plačati nikake pristojbine^ razen če bo dinarska plača po edinicah večja od prejšnje kronske. Tedaj se pristojbina zaračuni po
številu edinic, ki jih nameščenec prejme več ko poprej v kronah.
Cl. XV.
Vsi dosedanji zakoni, naredbe in predpisi v posameznih področjih ravnateljstev, ki se nanašajo na imenovanje, stalno nameščenje, premestitev, zapustitev službe, odpust in druge osebne odnošaje pbt. uradnikov in slug, so veljavni tudi nadalje in sicer za dosedanje osobje kakor tudi za osobje, ki se sprejme nanovo vse dotlej, dokler ne pride edinstveni zakon za vse pbt. osobje v kraljestvu.
Cl. XVI.
Predpisi zakona od 25. jan. 1914, list štev. 15, ki se nanašajo na službene odnošaje državnih nameščencev (službena pragmatika) veljajo odslej tudi za 1.) nameščence oficijantskega staleža (višji poštarji, poštarji in oficijante(tke) v Sloveniji in Bosni), 2.) za pisarniške oficijante(tke) v Sloveniji, Dalmaciji in Bosni v kolikor ti odgova#ajo predpisu § 52 imenovanega zakona od 25. jan. 1914. Nameščenci pod 1.) se smatrajo za uradnike skupine D, nameščenci pod 2.) pa za uradnike skupine E.	. nr
Čl. XVII.
Minister za pošto in brzojav se pooblašča, da izda v sporazumu s finančnim ministrom vsa potrebna pojasnila, da se ta uredba pravilno izvrši.
Čl. XVIII.
Ta uredba dobi veljavo za področja izven Srbije in Črne gore s 1. majem 1921 in od tedaj ne veljajo več zakonski in drugi predpisi, ki se z njo ne vjemajo.
Vzajemno zavarovanje proti nezgodam in boleznim po stotinskih skupinah.
Zavarovalna blagajna poštnega uslužbenstva obstoji iz skupin po 100 oseb.
Vse skupine enega ravnateljstva tvorijo skupno blagajno.
Pristojbina naj bo za vsakega člana enaka. Tako dobimo obratovalno glavnico.
Blagajna posluje centralno. Zavarovanci (poštno osobje in njih družine) se razdele na »stotnije« t. j. po 100 oseb, po bivališčih.
Ob nezgodi ali bolezni plačajo samo udje skupine, kateri pripada član, ki ga je zadela nesreča dnevno re-, cimo 10 par. To bi bilo vnaprej plačljivo za teden dni. Ta čas je najkrajši, za katerega se izplačuje zavarovalnina. — Plača se s položnico. (Čekovne stroške poravna obenem vsak vplačifelj.)
Blagajna pa likvidira takoj po zanesljivo ugotovljeni upravičenosti do zavarovalnine upravičencu tedenski znesek, t. j. 99X70 par, t. j. 69 30 D.
Da se cela manipulacija v stotnijah napravi enostavna, plača vsak član mesečno, četrtletno, celoletno itd. te obvezne deleže dnevnih 10 par kar vnaprej.
Koncem leta se obračunajo zapadli zneski za izplačane zavarovalnine. — Ostanek se prenese na nov račun in se dopolni.
V zavarovalni praksi pride povprečno na 200 zavarovancev po 1 bolnik, torej bi bilo v normalnem stanju treba plačevati na leto za 180 dni 18 dinarjev in to v malih obrokih, zavarovanec pa'lahko računa z lepo podporo: dnevnih 10 din.
Seveda treba rigoroznih določil, da se izognemo izkoriščanju. Torej zdravniško spričevalo o potrebi zdravniške pomoči in delovne nesposobnosti itd. — Strogo nadzorstvo, da so izplačilni pogoji. —
Ob smrti člana v stotniji so deležniki obvezani plačati enomesečno deležnico t. j. v našem primeru 3 din. in bi bil pogrebni prispevek torej 200 din.
»Stotnije« (ali kako naj se že imenujejo skupine!) pa se ustanove po geografični razdelitvi ravnateljskega okrožja ter imenujejo po kraju največjega števila
članov. (V Ljubljani po črkah A, B, C....) Centralna
blagajna izdela razdelitev in uvrstitev članov v skupine in določi poverjenika v vsaki skupini.
Ob vsaki nezgodi ali bolezni se napravi objava na centralo in se prilože dokazilne listine; centrala obvesti poverjenika, ki vodi rač. beležnico in odredi izplačilo. — To je načrt obrata v glavnih potezah.
K. T.
Novi predpisi o službeni obleki služabništva poštne in brzojavne uprave.
Ministrstvo za pošto in brzojav je poslalo ravnateljstvu z odlokom štev. 33.775 od 25. aprila t. 1. pravilnik o službeni obleki poduradnikov, začasnih sprevodnikov in slug, nameščenih pri poštnih, brzojavnih telefonskih uradih v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po tem pravilniku pritiče službena obleka:
a)	poduradnikom,
b)	uradnim slugam,
c)	stalnim pomožnim slugam,
d)	začasnim pomožnim slugam, če opravljajo službo
nepretrgoma vsaj eno leto,
e)	selskim poštnim slugam in
f)	selskim pismonošam.
Poštnim slom, namestnikom selskih poštnih slug in selskih pismonoš ter pavšalnim slugam ne gre obleka ab aerario. Uradi naj torej ne predlagajo takih prošenj za razdelitev obleke, ker jih ravnateljstvo ne more upoštevati.
Da doseže ministrstvo pri zapiskih mer za službeno obleko enotno poslovanje, je uvedlo poseben obrazec E 11.
Vsi uradi, ki so upravičeni zahtevati službeno obleko, naj takoj naroče pri gospodarskem uradu potrebno število takih obrazcev, ki naj jih v vseh stolpcih izpolne in s seznamom uslužbencev predlože ravnateljstvu.
Pravilnik za službeno obleko zgoraj označenih uslužbencev je prinesla 34. številka »Službenega lista« poštnega ravnateljstva v Ljubljani, na katero vse prizadete opozarjamo.
Organizatorično gibanje.
Zapisnik seje širšega odbora »Zveze« od 25. julija 1921 ob 6. uri popoldne.
Dnevni r e d: 1. V zmislu sklepa širše odborove seje od 8. julija 1921 se ima vršiti danes volitev I. podpredsednika. 2. Določitev delegatov za Beograd k izdelavi nove službene pragmatike. 3. Pomnožitev gospodarskega odseka. 4. Slučajnosti.
Predsednik otvori sejo ob 6. uri 15 minut, ugotovi sklepčnost in preide na dnevni red.
Ad 1.: Za I. podpredsednika se enoglasno izvoli tovariš Ivan Ulepič, nadpoštar v Kranju.
Ad 2.: Kot splošni in glavni delegat Celokupnega uslužbenstva za izdelavo nove pragmatike se določi tovariš Miroslav Matjašič, v. pošt. komisar. Razen tega se delegirata tja še kot zastopnik poduradnikov tovariš Vinko Klančar in kot zastopnik slug tovariš Valentin Go-Ijar. Delegate je javiti »Savezu« v Beograd, da izposluje eksponiranje teh tovarišev v Beograd. — Drugi delegati se ne bodo odposlali, ker imajo posamezne organizacije itak svoje ljudi, ki jih bodo zastopali, že stalno v Beogradu. Vsaka organizacija naj tovariše v Beogradu v to pooblasti. Po potrebi pa bo še »Zveza« poslala posebne delegate.
Ad 3: V gospodarski odsek se izvoli še tovarišica Karla Modic-ova.
Ad 4.: a) Prečita se zahvala mariborskega društva za prejeto posojilo 80.000 kron.
b)	Predsednik predlaga, da se vse poslovanje gospodarskega odseka pregleda in prosi, da se za to določijo tovariši. — Določita se tovariša Rozman in Primšar.
c)	Tovariš Jereb vpraša zastopnike poduradnikov in slug, ako so z vzorci zimskih oblek, ki so došli lansko leto, zadovoljni. Ker ti izjavijo, da bi bila obleka dobra, ako bi bila došla taka kot so bili vzorci, prosi Jereb naj »Zveza« to izjavo sporoči poštnemu ravnateljstvu. Iz vrst poduradnikov in slug se je izrekla želja, naj bi ministrstvo dalo direkcijam potrebno blago za uniforme na razpolago, da jih izdela tukajšnja krojaška zadruga, da bodo lepo in res po meri izgotovljene.
Ker se nihče več ne oglasi, zaključi predsednik ob 7. uri 30 minut sejo.
Razne vesti.
Kondukterji. Uredba o organizaciji ministrstva pošta i telegrafa, ki je bila priobčena v zadnjem Glasniku, predvideva novo kategorijo uradništva, takozvane kondukterje. V smislu člena 43 imenovane naredbe postane lahko kondukter le oni, ki je dovršil najmanj štiri gimnazije ali podoficirsko šolo ter ima najmanj 5 službenih let. To je dovedlo mnogo oficijantov do domnevanja, da jih nameravajo prevesti v kategorijo kondukterjev. Predsednik Ulepič je prosil za pojasnilo šefa kabineta gospoda Paunoviča, ki mu je povedal, da je tako razumevanje uredbe napačno. Sedanji poduradniki, ki opravljajo službo pri potujočih poštah, postanejo uradniki, ker zares opravljajo uradniške posle ter bodo dobili naslov kondukterja. Naraščaj bo moral imeti predpogoje, ki jih predpisuje uredba.	O.
Lastno godbo oziroma orkester bi nujno potrebovali za razne naše družabne in druge prireditve. Nasvetovalo se je od zelo odlične strani, da tudi to zadevo spravimo v tir. Zato prosimo vse one tovariše in tovarišice, ki obvladajo katero koli glasbilo, da se takoj javijo v tajništvu »Zveze«.
Važna za vse tovariše in tovarišice je brošura »Hughesov brzojavni aparat«, priročno navodilo za enojno in dvojno brzojavljenje s protitokom in brez njega. — Kdor še knjižice ni naročil, naj to stori takoj, sicer bo zaloga pošla, ker brošurico pridno naročajo tovariši drugih ravnateljstev. Knjižica je potrebna za skušnje, zato jo priporočamo. Izvod stane 6 din. Naroči naj se pri tovarišu Ivanu Napotniku, višjemu poštnemu kontrolorju Ljubljana 1, brzojavna dvorana, ali pa pri Društvu prometnih poštnih uradnikov v Ljubljani.
Boj za uradno povprečnino. Dne 9. t. m. se je predsednik društva poštnih uradnikov in uradnic predstavil v Kranju Kr. pokrajinskemu namestniku g. Hribarju ter ga ob tej priliki opozoril na veliko krivico, ki jo trpe predstojniki razrednih uradov zaradi prenizko odmerjene povprečnine. G. namestnik se je za zadevo živo zanimal in obljubil svojo pomoč, ker je tudi po njegovem mnenju izključeno, da bi se v nezakurjenih sobah lahko dobro opravljalo službo. Nasvetoval je našemu predsedniku, da naj ga obvesti o vlogah, ki jih bo tozadevno naredilo društvo, ker jih bo toplo podpiral.
Odgovorni urednik Janko Tavzes, višji poštni oficijal, Ljubljana. Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani. Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani.'
IVAN SAXS, Ljubljana, Stari trg 8.
Trgovina z manufakturnim blagom in oblekami za gospode in otroke priporoča po znižanih cenah. (59)
Barvnih trakov ogljenega papirja, razmnoževalnih aparatov in vseh pisarniških potrebščin.
Mehanična delavnica za popravila pisalnih in računskih strojev ter kontrolnih blagajn.
Fran Škafar
Ljubljana, Rimska cesta 16
se priporoča za vse stavbene in pohištvene mizarske
izdelke.
Zaloga pohištva!	Solidne cene!
Trgovina usnja
ANTON KUNSTEK, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 4
priporoča svojo veliko zalogo usnja v vsaki množini
Cene solidne in nizke!	(52)
Pisalne stroje „Remington“ ^
tiamizne telefonske aparate,
nudi tvrdka	[54}
H. a. HREEilR, Ljubljana, S». Petra cesta ZI - Z3.
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure,
....a - budiljke, zlatnino in srebrnino
kupite najceneje pri tvrdki	(60)
IVAN PAKIŽ v Ljubljani, Stari trg štev. 20.
Ilvrdka Josip Peteline ° Ljubljana H (io)	Sv. Petra nasip št. 7
i H	šivalnih strojev vmSh»^:
i i fll	rijal kot pred vojno. — Igle, olje in vse posa-
il fll j mezne dele. — Galanterijo, modno blago, no->• ''' IH	gavice, srajce, na debelo in drobno.
___m	Ugodni plačilni pogoji
Trpci! Trikoti!
POZOR!

Cigaretni papir, stročnice, Oleschau papirčke z vodotiskom, pisalni papir, rokavice, sukane, bombaž, kremo, ličilo, konjske ščetke, vezalke, sesalke, plavila ter vsako vrsto galanterijskega in manufak-turnega blaga kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri os)	tvrdki
Proslav Čertalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 33
kuhinjsko posodo, cement, lepenko, železne blagajne, smodnik, dinamit, dinamon, strelne kapice in vrvico ter vse v železniško stroko spadajoče predmete edino le pri stari (e2)	domači tvrdki
FR. STUPICA
Ljubljana,	cesta 1
Zaloga raznega usnja priporoča
ANDREJ SEVER
V LJUBLJANI, Prešernova ulica 9,
(Restavracija Perles).	m
M. Kuštrin
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarneWal-ter Marting. — Autoga-raže in auto delavnice s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod
.................. vodstvom inženirja v
centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje,za kar jena razpolago lOtovor. automobilov
Centrala:
Ljubljana,
Rimska cesta štev. 2.
Podružnice:
Ljubljana, Dunajska cesta 20, tel. štev. 470. Maribor, Jurčičeva ulica 9, telefonska št. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 3.	[«]
ŠHBiSSS
Vse potrebščine za šivilje in krojače dobite najceneje in dobro pri
T. EGER-ju
(36)
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 2.
Tukaj se ne preceni! Prijazna in točna postrežba!
„PFRFF“ šivalne stroje „PÜCH“ vozna kolesa
(58)
Pnevmatiko in drugo
priporoča
IGN. VOK, Ljubljana, Sadna ulica 7.
Velika mniink rinnbnlßC razliene pneumatike tudi za otročje zaloga liUyin UkUnUlUU vozičke, šivalni stroji in vsakovrstni ' deli po ceni pri Batjel-u, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otročji vozički, šivalni stroji itd. v popravo. (48)
Mehanična delavnica Karlovška cesta št. 4.
Manje obleh, moderniziranje kostumov v osmih dneh. astna zaloga najfinejšega blaga in zunic (Rosshaar) za obleiu. Mništvo obleke na obroke!	Cene delu za moške obleke 600 H, ženske kostume 6S0 R.