www.rumenestrani.com POZOR ODJUGA! Polo: -200.000 SIT Golf: -330.000 SIT Passat: -500.000 SIT Velja za letnik 2002. Število vozil in modelov je omejeno. # Malgaj Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 UVOD Komaj smo leto pričeli in že je pred vami druga številka Zasavca. Tokrat vam prinašamo tri intervjuje: mdali smo se v zdravstvo, kulturo in politiko. Kako simbolno - tudi vsakdanje življenje obvladujejo vsaj ta tri področja. Malo smo pokukali v edini zasavski hotel, dal videli, kaj se z njim dogaja - smo uspeli? Preberite! Objavljamo prijavnico za festival salam. Salamijada seveda bo! Hude težave imajo v vzpostavitvi oblasti v Trbovljah. Župan ugotavlja porazno stanje v gospodarski sferi mesta in pravi, da je svetnikom malo mar za to. Saj veste, važno ja imajo za sinove “superge” in kakšen pir. Je tako stanje ''duha? Kot da nočejo biti kooperativni z novim županom! No počakajmo, če se bodo kaj oglasili! Sicer je z oblastjo tako ali tako križ. Trenutno ne ve kaj bi z referendumi, saj je znano da je podmladek obeh vladajočih strank proti natovsko razpoložen, če pa izbruhne vojna na bližnjem vzhodu, bo to brez dvoma potegnilo velik del neopredeljenih k odločitvi proti priključitvi. To bo potlej fiasko vodilne garniture, vetjetno bodo ministri leteli s stolčkov, pa še kaj se bo našlo. Je pa v tem trenutku zaskrbljujoče, da šef generalštaba daje politične ocene in izjave, kar daje slutiti politizacijo vojske. To p| demokracijo ni dobro... Mojmir Maček KJE JE KAJ 8 BORIS SMRKOLJ PRED 9 VELIKIM IZZIVOM MEDGENERACIJJSKO 1Q DRUŠTVO UPANJE SE PREDSTAVI 16 POGOVOR Z BERNARDOM 17 KOVAČIČEM Naslovnica: xJ M Naslednjič Smo z Vami 13. Februarja 2003! Boris Smrkolj Foto: Matej Burkeljc POMEMBNEJŠE TELEFONSKE S TE IT/L NE. r ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Anton Šutan Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, far: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, I. polletje 2.916,00 SIT, I. tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 77.50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. POLICIJSKE POSTAJE ZA60RJE:03/5B-61 002 TRB0VLJE03/50 21 102 HRASTNIK:03/56 41 602 RADECE03/56-81 002 LITI J A:01/80-83 142 PROMEJME m F O O M A d JE 03/50 55-110 TAXE050/B1 63-40 050/63 31-07 ZORAVSEVEN! POM O V! ZD RADECE03/66 88-207 ZD HRA8TNIK:03/56-44 006 ZD TRB0VLJE03/56 26 322 ZD ZA60RJE03/56-55 000 Z0 LITIJ A: 01/80-81-855 + ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH- 6.del X 7 tokratnem nadaljevanju o novem V Zakonu o delovnih razmerjih se bomo nekoliko več časa mudili pri poglavju, ki govori o delovanju sindikalnih zaupnikov. V kar veliki večini podjetij so sindikalni zaupniki bolj kot ne nujen okras in manj tisti, ki lahko v določenih primerih, pa najsi gre za nejasnosti med delodajalci in delojemalci ali v drugih “kriznih” situacijah, mnogokrat stori veliko za preseganje in razreševanje le teh v korist predvsem delojemalske strani, kateri je podrejen in ki jo zastopa. Žal seje v dosedanji praksi izkazalo, da se mnogi sindikalni zaupniki, ki uživajo imuniteto, vse premalo zavedajo, da so predstavniki delavcev predvsem zato, da bodo pravočasno razreševali različne komflikte med obema stranema in da niso le sami sebi namen. Nenapisano pravilo je, da je potrebno težave začeti razreševati takoj, ko do njih pride in ne šele potem, ko se že skorajda ne dajo več razrešiti brez posledic. Seveda pa je še mnogo primerneje, da se poskrbi, da do njih sploh ne pride. Pa poglejmo, kaj o delovanju in varstvu sindikalnih zaupnikov prav nov zakon. V 207.členu so navedene obveznosti delodajalca, ki mora sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalne dejavnosti, seveda v skladu s predpisi. Dolžan pa mu je omogočiti tudi dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti. V naslednjem členu je navedeno, da lahko sindikat, ki ima člane zaposlene pri določenem sindikatu, imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika, ki ga bo zastopal pri delodajalcu. Lahko ga zastopa tudi njen predsednik. Seveda mora sindikat delodajalca obvestiti, kdo je bil imenovan za zaupnika. Sindikalni zaupnik pa ima pravico zagotavljati in varovati pravice in interese članov sindikata pri delodajalcu, hkrati pa mora izvajati sindikalno dejavnost v času in na način, ki ne zmanjšuje učinkovitosti poslovanja delodajalca. 209. člen pravi, da v primeru spremembe delodajalca, sindikalni zaupnik ohranja svoj status, če pri delodajalcu prevzemniku obstajajo pogoji za njegovo imenovanje v skladu s kolektivno pogodbo. Sindikalni zaupnik, ki mu preneha mandat zaradi prenosa, uživa varstvo še eno leto po prenehanju funkcije. Število sindikalnih zaupnikov (210. člen), se lahko določi v skladu z dogovorjenimi kriteriji. Sindikalnemu zaupniku zaradi sindikalne dejavnosti naprimer ni mogoče znižati plače ali proti njemu začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka, ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden položaj. Na zahtevo sindikata zagotavlja delodajalec tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine. Kar pa v zakonu ne piše, je pa najpomembnejše, je, da mora biti sindikalni zaupnik vseskozi v stiku z preostalimi člani sindikata, ki so ga na to mesto imenovali ali izvolili. Ali je v praksi resnično tako, lahko presodite vsak v svojem podjetju. Seveda pa tudi sindikalni zaupnik ne more kaj dosti storiti, če nima podpore. Ne le takrat, ko gre za osebne interese, ampak todi, ko gre naprimer za sodelavca in ki so mu kršene določene pravice. Če vas kaj zanima iz delovno pravne zakonodaje, o sindikalizmu, nam vprašanje pošljite na naš naslov ali na elektronski naslov: postR@volia.net. Na vprašanja bo odgovorila Evelin Vesenjak, sekretarka Ljubljanske regije KNSS- Neodvisnost. Igor Gošte FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC Letopis 2002 bčina Hrastnik je tudi x_y letos izdala svoj letopis, ki v obliki in besedi pripoveduje, kaj seje dogajalo v preteklem letu. Zanj je skrbel Janez Kraner, avtor pa je Marko Planinc. Glavni del zavzema kronika, ki po posameznih mesecih oziroma dnevih navaja, kdaj se je kaj zgodilo, kje in kdo je bil organizator. Avtor je namenil veliko pozornosti tudi raznim obletnicam, ki jih je bilo v leto 2002 kar precej - 50 let OŠ Vitka Pavliča, 95 let Vrtca Hrastnik, 50 let PGD Turje in tako dalje. Navaja tudi priznanja in večje dosežke na področju kulture in športa. Dogodke dokumentirajo tudi fotografije, ki jih prispeval Branko Klančar, Jure Nagode, Vili Zaletel ali pa so iz arhivov in zasebnih zbirk. Kvaliteto hrastniškemu zborniku za leto 2002 dvigujejo tudi umetniške fotografije, ki sojih prispevali: Vinko Žagar, Simon Tanšek, Andrej Zdovc, Gorazd Hafner in Jernej Biderman. Tudi letošnji letopis je oblikoval Vili Zaletel, natisnil pa Pagat d.o.o. v 4.300 izvodih. Fanči Moljk Pomoč Rdečega križa /'"'V bmočna organizacija Vv RK Trbovlje je konec prejšnjega leta zelo povečala obseg pomoči občanom. Število le-teh seje v Trbovljah precej povečalo, predvsem zaradi brezposelnosti. Po podatkih sekretarke RK v Trbovljah Helene Kastelic so konec lanskega leta razdelili 570 paketov z živili in drugimi nujnimi potrebščinami. Zelo se je povečalo število ljudi, ki iščejo obutev in obleko. Za novoletne praznike so obdarili 203 otroke in 206 starejših ljudi. Socialno šibkim družinam so namenili 1,1 mio SIT, številnim otrokom so omogočili letovanje. Kljub številnim težavam RK rešuje številne socialne probleme v občini Trbovlje. T.L. Gasilci so uspešno reševali ljudi in PREMOŽENJE ryTavod za požarno varnost, ki v Trbovljah deluje že več let ko /L/poklicna gasilska enota, je tudi v preteklem letu izpeljal vrsto protipožarnih in drugih akcij. Vseh intervencij so imeli 189 - predvsem gašenje požarov, reševanje ponesrečencev, odpiranje stanovanj, intervenirali pa so tudi v primeru lažnih prijav. --------------------—----------------T.L. Komunala Trbovlje je veliko VLAGALA JP Komunala Trbovlje je v letu 2002 precej vlagala v razne komunalne naprave, predvsem v obnovo in razširitev vodovodnega omrežja. V načrtu so imeli še večje investicije, pa zaradi pomanjkanja denarja ni bilo možno izpeljati vsega. S temi deli bodo nadaljevali letos. Dosti je bilo narejenega tudi na področju ločenega zbiranja odpadkov. Nabavili in namestili so plastične kontejnerje za 60 ekoloških otokov v mestu. V njih ločeno zbirajo steklo, pločevinke plastenke, papir,... Računajo, da bodo letos dodatno nabavili in namestili kontejnerje. S tem bodo ločeno zbrali okoli 15% odpadkov. Zimski bazen v Cementarni spet^ OBRATUJE Pred meseci je Cementarno Trbovlje prevzel nov lastnik. V njegovo last je s tem prišel tudi zimski bazen. Pred kratkim soje pojavile govorice, da naj bi ga zaprli, novi direktor Franc Blaznek pa je to zanikal in dejal, da se glede tega ni nič spremenilo. Bazen je na voljo šolskim in predšolskim otrokom predvsem pa seveda zaposlenim. Cementarna še nadalje sponzorira razne društvene dejavnosti. v_______________________________________________________y FUNŠTERC ---------h RAZPISI ZA VPIS V ŠTUDIJSKE PROGRAME SO TU! v O olsko leto še niti ni prav na sredini, O vendar pa tisti, ki se nameravajo v prihodnjem šolskem letu na novo vpisati v katerega od izobraževalnih programov za pridobitev javnoveljavne izobrazbe, vedo, da so prav ti prvi meseci v koledarskem letu zelo pomembni za zbiranje različnih informacij o izobraževalnih programih, organizacijah in nenazadnje pogojih, ki so za vpis potrebni. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport v ta namen na začetku vsakega leta objavi vrsto razpisov za vpis v izobraževalne programe za naslednje šolsko leto. 15. januarja 2003 sta že izšla letošnja prva dva razpisa (Razpis za vpis v višje strokovno izobraževanje, ki vključuje tudi razpis za sprejem študentov višjih šol v dijaške domove ter Razpis Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in samostojnih visokošolskih zavodov), ki bosta zanimiva za vse tiste, ki nameravajo v študijskem letu 2003/2004 vpisati študij po zaključenem srednješolskem izobraževanju. Oba razpisa določata programe, v katere se je mogoče vpisati, prosta mesta za posamezne programe, splošne in posebne pogoje za vpis v posamezne programe, seveda pa določata tudi informativne dneve, način prijave, prijavne roke, prijavne obrazce, omejitev vpisa in merila za izbiro kandidatov. Vprašanj in dilem pred vpisom v študijski program verjetno ne zmanjka. Odločitev za študij je pač velika in pomembna odločitev v življenju vsakega posameznika. Od izbire študijskega programa je nenazadnje odvisna posameznikova kariera, njegovo nadaljnje življenje, hkrati pa sam študij, vsaj v prvih letih, zapolni veliko posameznikovega časa in terja od njega veliko energije, pa tudi materialnih sredstev, zato je že prav, da nas področje študija, za katerega se odločimo, zares zanima in da študij v čim večji meri izpolni naša pričakovanja, da v študiju uživamo. Še večji problem bodočemu študentu lahko predstavljajo administrativne zanke. Potrebno je vedeti, kakšni so pogoji za vpis v nek program, kakšne so omejitve pri vpisu, ali so za vpis potrebna posebna znanja in spretnosti, predvsem pa povzročajo preglavice različni roki, obrazci, potrebni dokumenti... Večina bodočih študentov, zdaj še dijakov, bo informacije, ki so potrebne za vpis v študijske programe, dobila v šolski svetovalni službi na srednji šoli, ki jo obiskuje. Če pa določeni problemi vendarle ostajajo odprti, je zdaj v Zasavju na voljo tudi Svetovalno središče Zasavje. Nove pridobitve bodo še zlasti veseli odrasli, torej tisti, ki se za študij ali druge oblike učenja in izobraževanja odločajo po večletni prekinitvi šolanja. Doslej namreč specializirane ustanove, ki bi ponujala informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih, ni bilo, zato so odrasli pri zbiranju informacij za izobraževanje velikokrat ostajali odvisni od lastne iznajdljivosti. Svetovalno središče Zasavje deluje od januarja 2003 dalje. Informiranje in svetovanje ponujamo po telefonu 03 56 31 191, osebno v prostorih Zasavske ljudske univerze na Trgu svobode 11 a v Trbovljah (v Delavskem domu Trbovlje) ali po elektronski pošti na naslovu isio.zasavje@guest.arnes.si. Obisk v svetovalnem središču Zasavje je brezplačen, še več, lahko prihrani veliko časa in energije. Za Svetovalno središče Zasavje, ------------------------ Valentina Uran SVETOVALNO SREDIŠČE ZASAVJE NOVO NA ZASAVSKI LJUDSKI UNIVERZI - SVETOVALNO SREDIŠČE ZASAVJE Razmišljate o nadaljnjem izobraževanju? V Svetovalnem središču Zasavje Vam bomo pomagali pri odločitvah za izobraževanje in Vam posredovali informacije, ki jih boste pred vključitvijo v izobraževanje potrebovali. Svetovanje in informiranje poteka: po telefonu 03 56 31 191, • osebno v prostorih Zasavske ljudske univerze v Trbovljah ali ■ na elektronskem naslovu isio.zasavje@guest.ames.si Obisk v Svetovalnem središču Zasavje je brezplačen. Vabljeni! REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ Regionalni center za razvoj vabi k sodelovanju podjetnike oziroma potencijalne podjetnike za vstop v podjetniški inkubator Nudimo vam poceni poslovne prostore Pomoč pri pridobivanju ugodnih finančnih sredstev Podjetniško izobraževanje Pravno svetovanje Računovodske storitve Pomoč pri raziskavah trga in mednarodnem povezovanju Pomoč pri promociji podjetja, izdelka ali storitve Pisne prijave pošljite na naslov: Regionalni center za razvoj, d.o.o. Cesta Zmage 35 b, 1410 Zagorje Kandidati bodo povabljeni na razgovor! Dodatne informacije dobite na tel,: 03/56-60-530 ± * l • -.v* .... > v.-X.... ... > JJL..-, . ..... > . > - • • ■ ' J* : 1 * ? ! 1 1 • r ?:" 7AS4vr 6 1 FUNŠTERC Druga seja občinskega sveta Hrastnik "TXraga seja hrastniškega občinskega sveta J—V pod novim županom Miranom Jeričem je bila ob koncu decembra - 19. 12. 2002. Od 19 članov sveta so bili vsi prisotni. Med prvimi točkami dnevnega reda so potrdili mandat članu Miranu Groharju kot kandidatu z liste LDS v I. volilni enoti. Mesto se je sprostilo z izvolitvijo Mirana Jeriča za župana. Soglasno so sprejeli tudi sklep, da potrdijo za podžupana Marjana Dolanca, ki je opravljal to funkcijo še v zadnjem mandatu 1998-2002 in ima na področju lokalne uprave bogate izkušnje. Funkcijo bo opravljal nepoklicno. Dogovorili so se tudi o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Hrastnik. Od 1 .januarja 2003 dalje bo znašal 0,06848 SIT. Sklepali so tudi o vrednosti točke sredstev za varstvo okolja. Za leto 2003 znaša 13,30 SIT. Ustanovili so tudi komisijo, ki bo preverjala nezdružljivost opravljanja javnih funkcij v občini s pridobitno dejavnostjo. Predsedoval ji bo Borut Pušnik. Pri osmi točki dnevnega reda so imenovali predsednike, podpredsednike in člane različnih komisij in odborov občinskega sveta, da bodo lahko pričeli z delom. Imenovali so tudi občinsko volilno komisijo ter pooblastili župana in podžupana za sklepanje zakonskih zvez. Pri zadnji točki dnevnega reda - vprašanja in pobude so razpravljali o čiščenju javnih površin, o deponiji Unično in o nekaterih nevarnih cestnih odcepih - cesta Hermana Debelaka, Slatno,... Zanimal jih je tudi potek sanacije plazu na Slatnem. Župan Miran Jerič je člane informiral tudi o zahtevi, da pristojni republiški organi že končno posredujejo študijo o prometni ureditvi dolske ceste, ki postaja vedno bolj obremenjena. Fanči Moljk Zasavski novinarji že drugič z županom Miranom Jeričem "X J ponedeljek, 20. januarja je župan in V poslanec Miran Jerič povabil zasavske novinarje na ponovoletno srečanje oziroma na drugo novinarsko konferenco v svojem mandatu. Najprej je predstavil proračun občine Hrastnik za leto 2003. Načrtujejo, da bodo iz raznih prihodkov zbrali 1,615.149.000 SIT, za financiranje nalog iz občinskega proračuna pa bodo namenili 1,782,308.000 SIT Negativno razliko med prihodki in odhodki bodo pokrili iz prenesenih sredstev iz preteklega leta v višini 120,159.000 SIT in neto zadolževanja občine v višini 47,000.000 SIT, tako da je proračun za leto 2003 uravnotežen. Proračun obsega 91 strani in je sestavljen po novi metodologiji. Zanjo je značilno, da so načrtovalci točno imenovani in bodo zato lahko odgovarjali za svoja področja. Podrobneje je novo metodologijo razložila VANJA JERIČ, vodja proračuna, ostali strokovni sodelavci pa so obrazložili proračun na svojih področjih. Tako je Ljubo Zalezina, vodja oddelka za družbene dejavnosti in gospodarstvo povedal, da bo letos poudarek na izobraževanju, saj šola prehaja na devetletko. Več sredstev bo tudi na področju socialne varnosti, razvoju turizma, na novo pa se zagotavljajo sredstva za štipendiranje učencev, ki obiskujejo šole za pridobitev mojsterskega poklica. Za kulturo, šport, zdravstvo in kmetijstvo bodo porabili toliko sredstev kot prejšnja leta. Za ta oddelek načrtujejo letos skoraj 700 mio SIT ali 39% - brez investicijskih vlaganj. Tomaž Sihur, direktor direkcije za okolje, prostor in javne gospodarske službe, je povedal, da bodo v letu 2003 izdelali dva zazidalna načrta - za individualne gradnje na območju Spodnje Mamo in za naselje Dol. Izgradnjo vodovodnega sistema načrtujejo v Krnicah, javno razsvetljavo pa v KS Steklarna in mimo dolske šole. Najzahtevnejši projekt je nadaljevanje s čistilnimi napravami in razširitev ter prekategorizacija komunalne deponije Unično v regijski center za ravnanje z odpadki. Ministrstvo je občini Hrastnik dodelilo 221.284.665,00 SIT nepovratnih sredstev, ostalo se bo krilo iz takse na odpadke. Predvidena vrednost izgradnje druge faze znaša 442 mio SIT Zadostili bodo potrebam odlaganja za 18 let. Občine podpisnice - od Litije do Radeč in Laškega morajo najkasneje do L januarja 2004 uvesti sistem ločenega zbiranja odpadkov. Med pomembne projekte spada tudi preureditev križišča pri Riklovem mostu, o čemer smo že pisali. Jani Kraner, tajnik občine, je predstavil cilje oddelka za splošne zadeve v letu 2003. Na uradni spletni strani bodo izboljšali možnosti dostopa do informacij o delu občinskih organov. Izboljšati želijo tehnologijo obdelave podatkov v upravi s posodobitvijo strojne in programske opreme. Izboljšati želijo tudi sodelovanje z organi občine, KS in državno upravo. Na samem objektu občinske uprave pa so potrebna večja vzdrževalna dela oziroma obnova električnih instalacij in toplotnega ogrevanja. Obrtna cona ob Bobnu bo letos zahtevala vlaganja v stavbna zemljišča, v letih 2004 in 2005 pa se bodo zmanjšala na 10 mio SIT Obrtna cona pri železniški postaji in v Podkraju je v zaključni fazi na področju urbanistične obdelave. Tu bodo tudi parkirišča za kamione in nove dejavnosti Steklarne. Vlaganja bo zahtevala tudi obrtnoindustrijska cona ob Steklarni in TKI, kjer bodo rušili stanovanjske objekte za pridobitev površin. Stanovanja so dotrajana, zato bodo gradili nova. Načrtujejo 30 novih socialnih stanovanj. Odgovarjali so tudi na vprašanja novinarjev in ob tem pojasnili še načrte za posodobitev smučišča v Rajski dolini na Kalu, o zamenjavi kritine na bazenu, potreben je nov parket v športni dvorani in novi sedeži v delavskem domu. Prav tako bodo končali z urejanjem muzeja. Predvidevajo tudi novo kajak progo - sočasno z gradnjo nove ceste. Seveda se bodo trudili, da bodo vse te investicije uresničili in zato bodo kandidirali na vsa možne državne razpise za pridobitev sredstev. Za sproščeno vzdušje na novinarski konferenci z županom Miranom Jeričem in strokovno ekipo hrastniške občinske uprave pa so poskrbeli tudi krokarji, ki so zavzeli deponijo v Uničnem oziroma na Marnem. Na občini se namreč trudijo, kako se krokarjev rešiti. Preženejo jih lahko dresirani sokoli ali njihov pisk na posnetku oziroma ozvočenje, kar je praksa v svetu. Zadeva je na prvi pogled smešna, vendar predstavlja velik problem, saj povzročajo na njivah veliko škode. Zato se bo župan Miran Jerič s svojo ekipo spopadel tudi s tem roparskimi pticami. Fanči Moljk Irsko-Zasavsko SREČANJE 13. 01. 2003 ob 12.00 uri, je bilo srečanje med irsko delegacijo in predstavniki RCR Zasavje. S strani Ircev je bil prisoten tudi irski ambasador v Sloveniji, Gary Ansbro. Visokega irskega gosta je pozdravil direktor Regionalnega centra za razvoj Zasavja, Tomo Garantini. Gary Ansbro, irski ambasador, seje potrudil svoj pozdravni govor prebrati v slovenščini. Predstavnika obeh strani sta poudarila dobro sodelovanje med Irskima pokrajinama Mayo in Clare ter zasavsko regijo in izrazila optimizem, da se bo sodelovanje v prihodnjih letih še okrepilo. Govora je bilo tudi o možnostih sodelovanja na področju turizma. Za konec so bile prisotnim predstavljene še razvojne ambicije zasavske regije. M.A.Š. 7AS4vr 30. PROSINCA 2003 + Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino. NEVARNO MOČNA LEVICA r7di se, da od osamosvojitve naprej še ^-/nobena politična opcija ni bila tako prevladujoča, kot je po zadnjih parlamentarnih in tudi lokalnih volitvah tako imenovana leva opcija, ki jo tvorita LDS in ZLSD s sateliti ob asistenci vladne stranke SLS. Tudi Demos v času osamosvajanja ni imel tako močne prevlade (bil je tudi notranje raznolik in ob koncu osamosvojitve tudi razklan), čeravno so nekateri publicisti (spomnimo se samo dr.Spomenke Hribar) javnost svarili, daje treba desnico v imenu demokracije zaustaviti. O kakšnih podobnih svarilih- torej daje potrebno zaustaviti prevlado levice (ki še zdaleč ni podobna sodobni evropski levici), v zadnjih letih ni ne duha ne sluha. Pa bi bilo nujno, saj skorajda ni pomembnejšega političnega, ekonomskega in gospodarskega položaja, ki ga ne bi zasedal kdo izmed članov prej omenjenih “levih" strank. Državnemu zbom tako predseduje Borut Pahor iz ZLSD (opoziciji so sicer milostno prepustili eno podpredsedniško mesto, ki ga zaseda dr.Miha Brejc iz SDS, pa še tega bi po tem, ko je vodil zadnjo slavnostno sejo, najrajši zamenjali, saj je bil v oceni demokracije v Sloveniji nadvse kritičen, kar pa naši levici ni po meri). Predsednik vlade je Tone Rop, ki je na tem mestu zamenjal dr.Janeza Drnovška. Slednji je na mestu predsednika Slovenije zamenjal Milana Kučana, kateremu so priskrbeli razkošno popredsedniško obdobje, njegovi ženi Štefki pa podelili naziv ženske leta (v Jani)???! Guverner banke Slovenije je Mitja Gaspari (vsi omenjeni so ti.levičarji in nekdanji komunisti), e se spomnite, je na tem položaju zamenjal “očeta” tolarja dr.Franca Arharja. Na mestu predsednika sveta javnega zavoda RTV SLO, ki bolj kot javni zavod postaja vladna RTV, je nekdanji predsednik ZLSD Janez Kocijančič. Kocijančič je tudi (očitno) večni predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Tudi drugje v športu in v raznih “nepolitičnih”civilnih združenjih ne manjka političnih funkcionarjev t.i. levice. Zdi se, kot da se brez njih ne da. Tudi večini uprav največjih slovenskih gospodarskih dražb predsedujejo vplivni ali nekoč vplivni člani LDS in ZLSD (Gorenje, Mercator, Petrol, Istrabenz, Luka Koper, Krka, Lek, Elan, razni skladi), celo na ustavnem sodišču pa najdemo sodnike, ki so bili še nedolgo nazaj politično aktivni. Naprimer dr.Ciril Ribičič, kije bil dolga leta poslanec ZLSD, še prej prenoviteljev in v Jugoslaviji zvezni poslanec. Očitno je zelo podobno v vrhu tožilskih vrst (gen.državna tožilka je Zdenka Cerar), kjer skupaj s sodišči in policijo niso razrešili skorajda nobene odmevnejše afere. Primeri kot so Šuštar, Rdeči križ, množični povojni poboji, primer Petek, Zavarovalnica Triglav, več kot očitno namerno sprožena afera s kloramfcnikolom še zdaleč niso raziskani. Nič kaj drugačna ni zgodba s slovenskimi mediji, ki so svojo vlogo kontrole oblasti opravljali le v času nelevih vlad, pa na svoje poslanstvo v času levih vlad povsem pozabili. Edini urednik kakšnega dnevnika, ki se je pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami odrekel “prijateljskega” sestanka takrat s predsednikom države Milanom Kučanom in ki je znal s svojo ekipo gledati vsakršni oblasti pod prste, pa je bil na uredniškem mestu le še dober mesec potem, ko je dal predsedniku košarico. Gre seveda za urednika Večera Milana Predana. Večer je po njegovi “politični” zamenjavi postal vse bolj tak, kot sije očitno želela oblast in kot so tudi dragi dnevniki. Je pri političnih tednikih kaj drugače? Mladina, ki je znala včasih močno dregniti v osje gnezdo, v zadnjih letih drega le še v že tako šibko slovensko opozicijo (SDS, NS.i) ali visoke predstavnike katoliške cerkve. Ko pa slučajno odkrije kakšne večje anomalije pri vladajočih oziroma pri pomembnih paradržavnih institucijah, naših največjih podjetjih, urednik in lastniki poskrbijo, da se neprijetno drezanje v osje gnezdo hitro zaključi. Nekaj časa smo imela vsaj tednik Mag, ki je bil do vladajočih mnogo bolj kritičen kot dragi in kije odkril marsikatero oblastniško nečednost, pa še ta je očitno v zadnjih letih pokleknil pred močjo (denarjem?) oblastniške strukture in se prodal v roke “sumljivih” lastnikov. Nekaj let nazaj smo lahko vsaj v državnem zbora (mdi pred državnim zborom, kar pa bo verjetno z novim zakonom o javnih zborovanjih prepovedano) spremljali žolčne debate in razprave med opozicijskimi in vladnimi poslanci, pa so vladajoči ob koncu lanskega leta z novim državnozborskim poslovnikom poskrbeli, da so že tako šibko opozicijo skorajda povsem utišali. Hram demokracije, kar naj bi državni zbor bil in kjer naj bi se debatiralo, kjer naj bi se kresala različna mnenja, se vse bolj spreminja v dolgočasni aparat za sprejemanje zakonov brez kakršnekoli razprave. Mnogi, predvsem poslanci vladajočih strank, so v parlamentarnih klopeh prisotni le ob trenutkih glasovanja in opozicijskih poslancev skorajda ne poslušajo oziroma ne prisluhnejo njihovim argumentom. Potem pa se naši komentatorji naivno sprašujejo, kje je opozicija, kje je Janez Janša in so za nameček še polni kritik na njihov in njegov račun. Kot da bi bili v opoziciji krivi za vse slabo, kar se v državi dogaja, da bi bili oni krivi, da se afere na raziščejo do konca, da inflacija in nezaposlenost rasteta, da se večajo razlike med bogatimi in revnimi, da si dajo nekateri menedžerji izplačati astronomske vsote od dobička, medtem ko za ostale zaposlene ni niti drobtinic, da se v zdravstvu dogajajo čudne reči, da nekdanje župane, ki niso bili uspešni na zadnjih volitvah, zaposlujejo na ministrstvih (npr. nekdanjega novogoriškega župana Črtomirja Špacapana) in podobno. Bo čas sprememb na oblasti prišel prepozno? Igor Gošte, Izlake 19, 1411 Izlake TUDI V ZASAVJU TI IZTRGAJO TORBICO IZ ROK X 7 Trbovljah živim že od leta 1947, ko V sem nastopila po “dekretu” svojo prvo službo. Moje življenje tu je potekalo vedno mimo, saj sem se rada pošalila, da kar nam je bilo ukradeno, je tat vedno vrnil, saj smo pogrešano našli kar doma. Soboten večer pa je bil povsem drugačen. S svakinjo sva se vračali iz “doline”, zavili sva že na pot proti domu, ko mi je kar na enkrat mlad fant izstrgal torbico iz rok. Obrnila sem se in mu zaklicala, naj mi vme torbico, saj ni v njej denarja. Videla sem kako beži proti glavni cesti, potem ga je vzela noč, sploh nisem vedela kam je stekel. Od doma smo takoj poklicali Policijo. Že po nekaj minutah sta prišla policista, ki sta popisala dogodek. Vnuk in njegovi prijatelji so še istega večera pregledali okolico, če bi našli odvrženo torbico. Žal neuspešno. Že naslednji dan, v nedeljo popoldan meje presenetil telefonski klic s Policije. Sporočili so, daje torbica pri njih in naj jo pridem iskat. Povedali so, da jo je našel pošteni najditelj in jo prinesel k njim. V torbici, ki jo je tatič pustil na kantejnerju, so bile vse pogrešane stvari: očala, napotnica za laboratorij, denarnica, nožek in še nekaj malenkosti. Manjkalo je le 200,00 SIT kolikor sem imela s seboj. Vem, daje bila tokrat sreča v nesreči, saj mi je bila torbica le odvzeta, mene pa se ni nihče niti dotaknil. Vse stvari, ki so zame v njej bile pomembne, sem dobila nazaj. Sprašujem se, kaj je pripeljalo mladeniča do tega, da mi je izmaknil torbico. Če bi me prosil, bi mu dala toliko kolikor sem imela s sabo, pa še nihče ne bi imel nikakršnih poti. Tako pa je vse zapisano pri Policiji, ki se je odzvala zelo hitro, vesela pa sem, da je najditelj odnesel torbico na Policijo. To njegovo dejanje potrjuje dejstvo, da niso ljudje pri nas brezbrižni in da jih nič ne zanima. Vesela sem, da živim v Trbovljah, saj se podobne reči ne dogajajo kar po tekočem traku. Predvsem pa hvala vsem, policistoma in Policiji ter seveda poštenemu najditelju, ki je poskrbel, da sem dobila vse nazaj. Ivana iz Trbovelj (naslov hranimo v uredništvu). 7AI LETA 2002 v Litiji so nastopali tudi ZASAVCI. Seveda so povedali nekaj malenkosti, ki so zanimive za vse tiste, kijih radi poslušajo in ne zamudijo nobenega njihove-ga nastopa. In kaj so povedali? Na splošno o lanskem letu - V lanskem letu so imeli veliko nastopov in veliko novih skladb so posneli, da komaj čakajo, ko bodo letos v avgustu izdali svojo sedmo zaoščenko oziroma osmo kaseto Rebeka Dremelj: T)resenetila je, ko je T predlagala, da se tikava. Kljub temu je namreč ohranila spoštljiv ton pri vodenju pogovora. Pravzaprav so bile na prireditvi SLOVENEC LETA 2002 v Litiji, številne oči uprte v Rebeko Dremelj, saj je pred leti osvojila laskavi naslov Miss Slovenije 2002. In takšen dosežek je dovolj, da je marsikdo ugibal, v čem je prekosila toliko lepotic, ki so se tistega leta potegovale za najlepšo Slovenko. Kako si se znašla v teh manekenskih vodah? Trenutno sem manekenstvo potisnila v kot, ker se več ukvarjam z glasbo. Lani septembra sem izdala svoj po vrsti. O najlepšem dogodku - Nihče iz ansambla se ni ločil ali poročil ali dobil vnuka, marveč je bil najlepši dogodek, ko so bili vsi zdravi in dobrega počutja. O nastopih - še z večjim veseljem delujejo, ker so skupaj že 35 let in razveselilo jih je, ker se ljudje spet vračajo na veselice in pogrešajo medsebojna dmženja. O glasbi - Vse večje narodno zabavnih ansamblov, česar so veseli, v svojih skladbah na še vedno pojejo največ o zasavskem vsakdanu ter o vsem tistem, kar včasih popestri vzdušje v zasavski dolini. O horoskopu -Rajši kot horoskop imajo ljudi, ki znajo kreirati svoj vsakdan, ki znajo okušati uspeh kot tudi neuspeh, in kateri niso preveč zahtevni in samovšečni.______ P.R. Foto: M.Š. BIVŠA MISS V TOKU GLASBE prvi CD z naslovom PRVI KORAK, do konca letošnjega leta pa nameravam izdati tudi drugi CD. Z maenekenstvom pa sem se začela ukvarjati pri svojih 15-ih letih, vendar trenutno bolj uživam v glasbi, kot pa v menekenstvu. Ali hitro zameriš oziroma kako si pri izboru miss reagirala na negativne kritike? Nikomur nisem zamerila, če ni bil zadovoljen z mojo zmago Miss Slovenije 2002. V glasbi kot tudi v manekenstvu, si izpostavljen mnenju in okusu drugih, zato moraš te stvari vzeti v zakup, pa naj bo kritika pozitivna ali negativna. Res pa je, da se za priljubljenost glasbeniki trudijo po cela desetletja, medtem ko miss takorekoč zaslovi čez noč. Kako to, da je tvoj pevski talent odkril nek naključni ameriški manager, ko si bila na tekmovanju za izbor miss sveta 2002 v Sun Cityju? Na tem svetovnem izboru za miss sveta, sta mi Natka Geržina in Zvone Tomac napisala pesem: Ko ugasnejo luči, katero je v angleščino prevedel Dušan Velkavrh, jaz pa sem jo zapela v Sun Cityju. Manager Elliot Cohen je bil nad mojim nastopom navdušen, stike smo ohranili, potlej sem CD izdala v Sloveniji, zatem pa smo podpisali pogodbo za tujino in pred kratkim sem imela romocijski koncert v Genevi v vici. Mislim, da je bil CD dobro sprejet. P.R. Foto: M.Š. INTERVJU 1-------- POGOVOR S ŽUPANOM RADEČ FRANCIJEM LIPOGLAVŠKOM Situacija v radeški občini je posebna. Kako je z občinskim proračunom? Ker državni proračun trenutno še ni sprejet, je tudi vsako oblikovanje občinskega proračuna bolj spisek želja. Občinski proračun, obravnavan na drugi seji 23.12. za leto 2003, ki je bil, kot sem dejal, spisek želja, smo dali v razpravo. Med tem računam, da bo sprejet državni proračun, ki bo dal izhodišča za leto 2003 -2004 in iz tega bodo znane možnosti za pripravo našega proračuna. Trenutno imamo preprosto premalo elementov, več kot polovica občinskega sveta je nova in je prav, da o proračunu rečemo nekaj več besedi in mu namenimo nekaj več časa. Sedanja finančna situacija je zelo težka, predvsem na prihodkovni strani. Občina Radeče je v proračunu pričakovala iz koncesijskih dajatev 80 mio tolarjev, z odločitvijo o plačevanju koncesije pa je bilo občini dodeljeno nekaj več kot 25 mio tolarjev. Ker je bila koncesija podpisana v drugem polletju, praktično dobimo plačanih le 5/ 12, kar bo okrog 12 mio. Na odhodkovni strani so v letu 2002 računali s prilivom 80 mio iz koncesij, odlivi so večinoma izvršeni, kar pomeni, da nam manjka skoraj 70 mio. Prav zaradi tega bomo morali zelo budno spremljati prilive in odlive, da bi proračunski porabniki ne bili v prevelikih težavah. Po obravnavi proračuna za 2005 računam, da bi uskladili z državnim proračunom občinskega in uskladili želje, potrebe in zmožnosti ob upoštevanju prenešenega manjka iz tega obdobja in potem ob polletju obravnavali temeljit rebalans in razpravljali o osnutku proračuna za leto 2004. Tako bi na nek tak način lovili roke dvoletnega proračunskega obdobja sprejetega na državnem nivoju. Vsebinske značilnosti bodo na izobraževanju, kjer nas čaka prehod na devetletko, nič manj pomembna ni organizacijsko -kadrovska konsolidacija zdravstvenega doma za neko daljše obdobje. Za kolikor toliko normalni potek dela se bo potrebno dogovarjati s krajevnimi skupnostmi jim dati večji poudarek, kar je bil tudi naš predvolilni moto. Kaj pa delitev denarja po dvanajstinah? Začasno financiranje je v pristojnost župana in ne želim, da bi to obdobje predolgo trajalo. Ravno zaradi tega načrtujemo, da bi sedaj začeli razpravo o osnutku in jo vodili do konca januarja in tedaj sprejeli proračun za leto 2003. Tako bi začasno finaciranje bilo prisotno samo v januarju 2003 in bi s 1.februarjem steklo normalno financiranje iz proračuna 2003. Temu je tudi namenjeno tako hitenje, saj je komaj teden dni po imenovanju svet že na drugi seji razpravljal o osnutku proračuna Reševanje težav v javnem zavodu Zdravstveni dom Radeče? Težave v Zdravstvenem domu so, vendar so te obvladljive .Seveda ob tem, da bomo vsi storili tisto, kar moramo storiti. Gre predvsem, da bomo poskušali, pa ne na silo, ampak z notranjimi ukrepi z dogovori, s kvalitetno uslugo, 7As4vr ki jo naj bi uslužbenci zaposleni v zavodu zdravstveni dom nudili, da bi preprečili odhod pacientov iz našega kraja. To direktno pomeni zmanjševanje priliva v zdravstveni dom Radeče in ker ni dovolj t.i. glavarine, še tiste usluge, kijih sicer zdravniki in zdravstevno osebje dajejo niso ustrezno plačane. Niso pa ustrezno plačane, ker je način plačevanja zdravstvenih uslug iz zdravstvene skupnosti približno tak: če je sto procentov število vpisanih ljudi pri posameznem zdravniku, potem so tudi usluge 100 procentov plačane, če pa ni 100 procentov opredeljenih pacientov, potem usluge niso toliko plačane- tudi če so bile storjene. Primer: Injekcija, ki jo pacient dobi in stane 100 tolarjev, zdravnik nima 100% opredeljenih pacientov, je plačana le 95 in tistih pet tolarjev gre na breme zdravstvenega doma. S tem pa nastaja negativno poslovanje, tako daje zelo pomembno, da se tudi mi kot pacienti občani zavedamo, da pripomoremo s tem, ko se opredeljujemo, pripomoremo, da so usluge primerno plačane. Po drugačnem razmišljanju pa je to spirala, kjer prvič ni dobre usluge, če ni dobre usluge ni dobrega denarja, ker ni denarja, ni dobre usluge in preprosto gre neprestano navzdol. Mislim da je to prva naloga novega direktorja, da bo z boljšim notranjim delom zadevo zaustavil. Mislim, da smo Radečani znani po tem, da ko smo potrebovali drug drugega, stopili skupaj in ravno toliko nas je, da bi imeli dva in pol zdravnika, in če je po normativu še pol zdravnika - direktorja, je zadeva za tri zdravnike splošne prakse praktično izvedljiva. Naslednja naloga, ki jo bo moral iskati ZD, je tudi dodatno delo. V preteklosti so zdravstvene usluge v prevzgojnem domu nudili zdravniki iz Sevnice in zdravniki privatne prakse. Sedaj pokriva dom ZD Radeče. Dodatne usluge bi ZD lahko nudil tudi ostareli radeški populaciji, če bi namere in pogovore pričete v prejšnjem mandatu, da bi mansardo zdravstvenega doma preuredili v trinajst sob z 29 ležišči. Toliko Radečanov bi ostalo v domačem kraju, bili bi v središču mesta, kjer imajo vse usluge v bližini. Zelo pomembno pri tem pa je tudi, da dobijo zdravniki na vsakega stanovalca po pet ur na mesec, kar pomeni lahko 150 ur na mesec in to je lahko zaposlitev še za enega, četrtega zdravnika. Le-ta bi lahko nudil nadomestilo bolezni, dopusta, s tem bi se tudi stroški v zgradbi ZD zmanjšali. Iskanje sožitja med zasavskimi župani in kdaj? Za šalo sem že v Zasavcu, dejal, da predlagam, daje center zasavske regije v Radečah! Radeče spadajo v zasavsko regijo in naravno smo povezani z Zasavci. Vendar pa smo v preteklosti bolj zaradi nekega organizacijskega pristopa, kot pa regijsko, bili priključeni v celjsko. Preprosto, če imaš sodišče, banko, v Celju se nanj navežeš in se temu prilagodiš. Tako daje ta savinjsko-šaleška ali celo celjska regija nekam nenormalno raztegnjena v Zasavje. Res pa je, če pogledam samo cestno povezavo, potem pa ne spadamo v Zasavje. Da je povezava proti Hrastniku, čeprav z magistralko, široko 2,5 - 3 m, milo rečeno, slaba. Dokler ne bo normalne povezave, bo sodelovanje otežkočeno. Menim, da moramo Zasavci stopiti skupaj in povezavo proti Ljubljani čimprej urediti. Potem bo tudi sodelovanje bistveno boljše kot j e sedaj. Sam pa moram reči, da, ker poznam župane Hrastnika, Zagorja, Litije in Sevnice, nekaj manj pa Trbovelj (čeprav je medijska zvezda, se nisva imela prilike osebno spoznati), daje z moje strani samo želja po sodelovanju. Rudi Špan TRINAJSTICA ------------h V ogCedafu AAARJANA JERE c; tc vsaj tnalo spremljate /lutkovne predstave v trboveljskem delavskem domu, ste gotovo kdaj naleteli na prisrčna vabila, kadar vzgojiteljice Vrtca Trbovlje pripravijo kakšne lutkovne predstave. Saj že nekaj let nastopajo z dvema svojima predstavama v okviru letnega lutkovnega abonmaja, za nastope pa lutkovne igrice pripravijo tudi ob raznih praznikih ali vrteških živ-žavih. Marjana Jere pa je vodja te Lutkovne skupine Lučka, v kateri sodeluje dvanajst vzgojiteljic Vrtca Trbovlje. Marjana Jere je že 28 let vzgojiteljica v Vrtcu Trbovlje ter je delala v različnih vrteških enotah. Ob delu je končala tudi Višjo vzgojiteljsko šolo v Mariboru. Vseskozi je delala z malošolarji, odkar pa so uvedli devetletko, ima v vrteški enoti Ciciban ‘pokroviteljstvo' nad mlajšimi predšolci. Kot je dejala, jo poklic vzgojiteljice še vedno veseli, predvsem pa je vesela, da sc tudi s kolektivom dobro razumejo in na tak način lažje prebrodijo razne nesporazume, težave ali ustvarjajo nove načrte za otroške živ-žave. Za otroško razigranost in pestrost je v Vrtcu Trbovlje dobro poskrbljeno, saj imajo otroci na voljo različne igralne kotičke, kjer lahko pokažejo, kje so bolj ustvarjalni, kaj se rajši igrajo, katere igrice jim gredo lažje od rok, predvsem pa poudarjajo tudi socializacijo z vrstniki, kar otrokom omogoča, da se naučijo dobrega medsebojnega sodelovanja. Kot je omenila, seje v zadnjih letih delo vzgojiteljic precej spremenilo, saj je poleg skupinskega, pomembno tudi individualno delo z otroki, kjer naj bi že vzgojiteljica ugotavljala, na katerih področjih ima otrok kakšne talente, sposobnosti ali spretnosti. Zatrdila je, daje za slehernega otroka najpomembnejše, da se v vrtcu dobro počuti. V vrtcu pa organizirajo tudi skupne igralne popoldneve, kamor povabijo še starše. Tovrstna srečanja pripomorejo, da sc otroci, starši kot tudi vzgojiteljice sprostijo ob zanimivih igricah, za otroke pa je zanimivo zato, ker so v razne igrice vključeni tudi njihovi starši. Dejala je, daje za otroka bistvenega pomena, daje aktiven, da sodeluje in da ni le v pasivni vlogi poslušalca. S tem otrokom tudi nudijo, da sodelujejo v bralni znački, v Sprotnih aktivnostih, pri pevskem zboru ter tudi likovne izdelke vrteških otrok večkrat razstavijo. Svojčas je v vrtcu delovala tudi otroška lutkovna skupina, ki jo je vodila, za dosežke na lutkovnem področju pa je prejela tudi državno priznanje: zlato Linhartovo značko. Na srečanjih slovenskih lutkovnih skupin pa so sodelovale trboveljske vzgojiteljice ter dobile že več nagrad. V predstave vložijo veliko truda, saj za vse: od scenarija, scenografije, kostumov in drugega, poskrbijo same. Vendar so dovolj zagnane, da jim veselje otrok pomeni zelo veliko in se za to rade potrudijo, kajti njihove lutkovne predstave so pravo navdušenje tudi za predšolske ali še večje otroke. Ob vsem ji ostane bolj malo prostega časa, katerega pa rada posveti družinskim prijateljem, kot tudi svojim prijateljicam še iz otroških let. V medčloveških stikih pa ji največ pomeni iskrenost ter optimizem, ko tudi v neprijetnih stvareh najde iskrico dobrega. Verjetno zato, ker ni preveč zahtevna, in ker sreča drugih osreči tudi njo. Besedilo in slika: Petra Radovič MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA Ob koncu januarja človek že začne malo na pomlad misliti. To je tisti čas, ko se dnevi podaljšajo in vse toplejši postajajo. Pomlad je čudovita. Vse se prebuja in zeleni, cveti. Tudi dekleta so, kot prerojena. Vse manj cunj imajo na sebi in vse prijetnejši je pogled na njihove obline. Jaz si dekleta, na noben božji način, v vojaških suknjah, ne uspem predstavljati. Kljub vsej njihovi enakopravnosti in vsem pravicam, ki sojih, v sodobnem svetu pridobila. Človek bi kar malo slep moral biti, da bi se ne zavedal, čemu so njihova brhka telesca namenjena. Da se je moški svet okrog in zaradi žensk prepiral in pobijal, je naravno tudi iz čisto živalskega vidika in izkušenj. Da bi se, ta isti moški svet, za ženskimi suknjami, ki vabljivo vsebino in ženske čare pred pogledi zastirajo, skrival.., ne, ne to pa je nepojmljivo in nerazumljivo. »Če ne bomo šli v Nato, bo šla po gobe profesionalizacija slovenske vojske in bo ponovno uvedeno naborništvo. Zaradi pomanjkanja vojakov pa bodo vpoklicana v vojsko tudi dekleta«, se je zadnjič, za dobrobit ženskega slovenstva, minister Grizold grizel. Seveda je kasneje sledila še obrazložitev, da njegova izjava, bog ne daj, ne pomeni grožnjo k morebitnemu ne, na referendumu za vstop v NATO. To je golo dejstvo, ki ga realnost narekuje in stroka načrtuje. Še to je trdil, daje njegova izjava iz konteksta vzeta, kasneje, ko seje v medijih pojavila, kot da kontekst ne bil bi del izjave, ki se celote tiče in iz nje izhaja. Svoje veliko svetovljanstvo in retorične sposobnosti, je javnosti znova »mister« Kacin, ki sicer ni minister, predstavil, ko je izjavil, da je ženski svet, moškemu občestvu, enakopraven in mu tudi domovino braniti, čast pripada. Vse bolj se mi dozdeva, da v še hujših časih živimo, kot so bili tisti, ko so Turki preko Balkana, Evropo osvojiti hoteli. Takrat so se mladi fantje, kot pravijo ljudska izročila, namenoma pohabljali ali pa v deklice preoblačili, da jih niso besni Turki v uk, za turške vojščake, janičarje odpeljali. Ja dandanes pa ni spol prav nič važen, tudi za tiste, ki se ne morejo odločiti ali bi ženske ali moški bili, rešitve ni. Odloči se za Nato ali pa boš vojsko služit šel, bodisi, da si on, ona ali ono. Našim oblastnikom pač ni nobeno jabolko prekislo, da bi vanj ne vgriznili, ko za uresničevanje njihove politike, vključevanja v Nato gre. Še najmanj ministru Grizoldu. Vidite, tudi krvoločni Turki so vedeli, kdo naj gre z bridko sabljico v boj in kdo je za kaj drugega primeren. Pri nas in dan danes pa ni nobenega zagotovila več, da še invalidom, če bo takšna potreba, prizanešeno ne bo, kaj šele, da bi se na spol ozirali. Vse, kot se mi zdi, si bodo še izmislili, da bi le svojo namero izpolnili in nas v nujnost vstopa v Nato prepričali. Le pravih argumentov nam še niso pred oči potisnili. Pa bi bilo, to slednje, zagotovo najlažje storiti. Le nekaj primerjalnih izračunov bi morali napraviti in ljudem pojasniti na katerega soseda moramo, kot na vraga paziti in zakaj. Tudi tisto, kar so še nedavno tega sami trdili, da bo naše gospodarstvo, zaradi vstopa v Nato kaj iztržilo, bi lahko, ne le govorili, temveč tudi z dejanskimi podatki malo podkrepili. Noja, veliko je še teh vprašanj, na katera ljudje želijo odgovore dobiti in bi se morala z njimi stroka ukvarjati in močno potruditi. Način, za kakršnega se je minister Grizold odločil, se mi prav nič strokoven ne zdi, naj bo izjava o služenju žensk v vojski iz konteksta vzeta ali ne. Prej bi dejal, da minister Grizold grize in grize, samo, da bi se do Nata prigrizel. In prav nič ga ni sram, če je pri tem celo v. nežne, ženske ritke zagrizel. Noja, bodimo ljudje in mu lepo dober tek zaželimo! Dr. Magda Lušič Ljudi in dogodke sprejema v njihovih dobrih plateh ^Vtroška zdravnica mag. Magda Lušič, dr. med., je po rodu sicer iz Grosupljega, v Splošni bolnišnici Trbovlje pa je zaposlena od leta V-/1972, kjer je specializirala pediatrijo, magistrsko delo o socialno-medicinskih aspektih nedonošenosti v Zasavju pa je zagovarjala leta 1981. Od leta 1985 se več posveča alergijskim obolenjem pri otrocih in je vodja alergološke ambulante. Od leta 1993 je predstojnica otroškega oddelka SB Trbovlje, kjer ji delo otroške zdravnice predstavlja enak izziv kot na začetku svoje kariere. Predvsem pa je človek, ki se tudi pri naključnih, bežnih in drugih srečanjih zna potruditi, da pri ljudeh najde kakšne pozitivne lastnosti, kar ji v življenju kar nekako koristi. Dr. Magda Lušič Kakšne volje postanete, kadar se doma spomnite, da vas v ambulanti spet čaka kopica bolnih otrok? Svoj poklic zelo rada opravljam. Spomnim se, da sem še kot desetletna šolarka rada odgovarjala na vprašanja, če so me vprašali, kaj bom, ko bom velika. Vedno sem odgovorila, da bi rada postala otroška zdravnica. Ta poklic me je vseskozi navduševal in očitno se tej želji nisem mogla upreti. Obenem pa je bil poklic otroške zdravnice odločilen, da sem prišla v službo v Zasavje in si tu ustvarila družino. Vendar nobenega od svojih treh otrok nisem navdušila za študij medicine, saj sta se hči in srednji sin odločila za študij kemije, najstarejši sin pa za računalništvo. Dejansko svoj poklic zelo rada opravljam in nikoli nisem slabe volje, če je polna čakalnica ali pa, ko moram biti v službi 24 ur in še več. Delo ima svoje temne kot tudi svetle plati, saj je po eni strani odgovorno in naporno, po drugi strani ti je pa v zadoščenje, ko lahko pomagaš, saj so otroci zelo prisrčni in te včasih tudi nasmejijo. Pa kdaj primerjate, če so občutki, s katerimi opravljate svoje delo takšni, kot so bili takrat, ko ste kot novopečena zdravnica stopili v svojo ordinacijo? V navadi je, da na začetku službovanja vsakdo začne z nekim zaletom in to iz različnih vzrokov, ker ima pač službo, ker si bo lahko končno več privoščil, ker bo dobil plačo. In to je seveda svojevrstno navdušenje, vendar si izkušnje pridobiš šele z leti in šele čez čas postaneš bolj siguren v svoje delo in bolj ustvarjalen pri tistem, kar počneš. Mislim pa, da še zmeraj delam z enakim navdušenjem. Ste mnenja, da je za zdravniški poklic nasplošno značilno, da so na začetku svoje kariere zagnani, potlej pa ne več? Res je, kar veliko kolegov med zdravniki poznam, ki so bili na začetku bolj zagnani, potlej pa jih je kmalu tista začetna zagnanost minila. Morda so se nekateri preobjedli dela ali pa jim je delo postalo preveč rutinsko in nezanimivo. Ali tudi otroci znajo poskrbeti za vznesenost in prisrčnost pri vašem delu? Zagotovo, saj ti resnično znajo popestriti dan in ne moreš biti nikoli slabe volje ali zamorjen. Delo z otroki je nekoliko drugačno od dela z odraslo populacijo, ker se ne znajo pretvarjati, in ko ozdravijo, ti znajo pokazati svojo hvaležnost. Kaj vse obsega vaše delo? Pediatri otroškega oddelka ne skrbimo le za ležeče paciente na oddelku, ampak opravljamo tudi delo v specialističnih usmerjenih ambulantah, nadziramo novorojenčke v porodnišnici in bolne otroke na kirurškem oddelku ter zagotavljamo neprekinjeno zdravstveno oskrbo otrok in mladostnikov iz Trbovelj. Ste se kdaj ubadali s tem, če vas otroci zelo sprejemajo in kako jim najustrezneje pristopiti? Imam občutek, da me otroci dobro sprejemajo in mislim, da se jim znam približati. Večina otrok pride na zdravniški pregled s starši, zato mora pediater znati navezati kontakt s starši kot tudi z otrokom. V tem je tudi razlika med delom z bolnimi otroki in bolnimi odraslimi, saj ti odrasel bolnik lahko sam razloži svoje težave. Zato menim, da je delo pediatra zahtevnejše od dela drugih specialistov. Ali ste kdaj kronološko beležili vzpone in padce trboveljske bolnišnice oziroma s kakšnimi težavami ste se doslej srečevali? Mislim, da je delo trboveljske otroške bolnišnice potekalo brez večjih težav. Ker pa se je vzporedno razvijala tudi dispanzerska dejavnost v zdravstvenih domovih, kjer so delo z otroki prevzeli specialisti - pediatri, seje po letu 1975 pričelo zmanjševati število napotitev bolnih otrok v bolnišnico. Poleg tega smo v bolnišnici zaradi dobre dispanzerske službe po zdravstvenih domovih, lahko skrajšali ležalno dobo, saj so bolni otroci po odpustitvi iz bolnišnice, imeli enako specialistišno oskrbo, kot so je bili deleži v bolnižnjici. Posledica vsega tega je bila zmanjševanje bolnikih postelj na otroškem oddelku. Proste prostorske kapacitete pa smo lahko izkoristili za sobivanje enega od staršev ob bolnem otroku, kar ugodno vpliva na počutje in tudi na potek zdravljenja bolnika. Na kakšen način ste še poskrbeli za boljši otrokov vsakdan v bolnišnici? V zadnjih desetih letih smo sprostili obiske, ki so sedaj dovoljeni praktično skozi ves dan. Na obiske lahko prihajajo ne samo starši, ampak tudi bratje in sestre, sošolci in prijatelji. Poskrbljeno pa je tudi za igro in razvedrilo bolnih otrok. V bolnišnico namreč vsak dan prihaja vzgojiteljica, ki s svojim znanjem in didaktičnimi pripomočki poskrbi, da otroci vsaj za nekaj časa pozabijo na bolezen. Ali so viroze v porastu vsako zimo? Viroze se pojavljajo vsako zimo, vendar teh načeloma ne sprejemamo v bolnišnico. Razen če pride do komplikacij, kot so bronhitis, pljučnica, poslabšanje astme. Kakšnih obolenj pa je sedaj med otroci največ? Struktura obolenj je v glavnem enaka kot pred leti. Največ je obolenj dihal, prebavil, sledijo jim alergijske bolezni, obolenja sečil, precej pa je tudi zastrupitev, predvsem pri mladostnikih z nedovoljenimi drogami. Ali ugotavljate, da tudi pri otrocih kakšne bolezenske reakcije nastanejo na psihični osnovi? Res je, včasih pri otrocih ugotovimo tudi psihosomatske bolezni. V teh primerih nam veliko pomaga psiholog, ki z ustreznimi metodami ugotovi psihogeno podlago obolenja, ko ima recimo otrok konflikte s starši ali ker slabo prenaša ločitev staršev in drugo. Tudi hiter tempo življenja, za katerega pravijo, da je nezdrav, se odraža na otrocih. Lani ste organizirali dobrodelni koncert, katerega izkupiček je bil namenjen posodobitvi igralnice na pediatriji. Koliko ste zbrali in ali bi za boljše delo potrebovali še več finančnih sredstev? S tem koncertom smo zbrali 570.000,00 SIT in smo bili kar veseli, saj sploh nismo toliko pričakovali. Za posodobitev igralnice bi sicer rabili 1,6 mio SIT, zato se bomo obrnili še na druge donatorje. Nekaj finančnih sredstev pa bi verjetno dobili tudi z dražbo umetniških slik, ki nam jih nameravajo podariti nekateri zasavski slikarji. Zato sem optimist, da bomo potrebna sredstva za igralnico na pediatriji le zbrali. Ali nekatera obolenja povzroča tudi nezdrav način življenja? Ja, tudi onesnaženost okolja in nepravilna prehrana škodno vplivata na zdravje. Naj omenim, da smo pediatri prvi začeli opozarjati na onesnažen zrak, ki je škodljiv zdravju, kar smo potrdili z lastnimi raziskavami. Ko smo svoje ugotovitve predstavili javnosti, so v Zasavju dejansko naredili več sanacijskih ukrepov, tako da so se po desetih letih razmere, glede onesnaženosti ozračja, izboljšale. No, poleg prehrane in onesnaženosti je važna tudi kozmetika, ko mamice zelo rade mažejo svoje dojenčke z raznimi kozmetičnimi preparati in včasih pri otroku nehote povzročijo kožne alergijske reakcije. Otrok pa za svoj razvoj rabi tudi sprejemanje, toplino, ljubezen, kar je hrana za dušo in takšna skrb je za otroka pomembna. Kakšen pa je, po vašem mnenju, zdrav način življenja? Zadnje čase je zelo veliko govora o zdravem načinu življenja, le izpeljati ga je težko, ker smo ljudje zelo vpreženi v delo, šolo, iskanje zaposlitve in drugo. Zdrav način življenja terja neko zmernost v stvareh, umirjenost in tudi, da nisi nervozen, če nimaš za vse dovolj časa oziroma da si znaš čas organizirati. Zdrav način življenja pomeni, da ne živiš preveč napeto, da se zdravo prehranjuješ. Treba pa je tudi najti čas za izlete v hribe ali na morje. Tudi družabnost včasih soustvarja dobro počutje, toda druženje je izbira vsakega posameznika, kajti le vsakdo sam se lahko odloži, ali je rad veliko ali malo v družbi ter sc tudi potruditi, da je ta družabnost prijetna. Kako pa vi poskrbite za zdravo Življenje? Iz decembrskega dobrodelnega koncerta, ki je potekal na pobudo SB Trbovlje INTERVJU Rada potujem, čeprav trenutno nimam preveč časa za razne hobije. Lansko leto sem sicer bila pri sinu v Ameriki, kjer je doštudiral in diplomiral iz kemije. Za razvedrilo pa ne rabim veliko zabave in si znam narediti dan lep že s tem, če preberem kakšno knjigo. Tudi pohecati se znam, rada kaj sešijem, pletem, rada tudi kuham. Si sploh kdaj privoščite kaj sprostitve? Sprostitev rabim po napornem delu in po dežurstvih. Imate v krogu svoje družine radi glavno besedo? Ne, nimam glavne besede v družini in tudi nisem tak tip človeka, da bi morala imeti glavno besedo. Po horoskopu sem tehtnica in dejansko znam “tehtati” oziroma se prilagajati, sklepati kompromise. Kaj bi izbrali za dobro počutje: dobro knjigo, dobro glasbo ali dobro družbo? Vse troje: dobro knjigo imam rada, dobro glasbo tudi, dobro družbo pa tudi. Zato bi izbrala kar vse troje. Se še vedno dosledno udeležujete vseh seminarjev, ki karkoli novega povedo o otroškem zdravstvu? Da, potrebno se je vseskozi izpopolnjevati, da si na tekočem z novostmi. Na pediatriji v Bolnišnici Trbovlje delamo štiije zdravniki in seveda se ne moremo vsi udeleževati vseh strokovnih izpopolnjevanj, zato si med seboj udeležbo na seminarjih porazdelimo po strokah. Jaz sem bolj usmerjena v alergologijo, zato se udeležujem seminarjev iz tega področja. Poskrbimo pa, da vse otroške zdravnike informiramo o novostih, ki smo jih pač izvedeli na seminarjih. Zato tudi organiziramo mesečne sestanke otroških in šolskih zdravnikov, na katere so povabljeni tudi dispanzerski zdravniki. Ali je pomembno, da v kolektivu dobro sodelujete? Dobro sodelovanje v kolektivu je zelo pomembno in nujno za uspešno delo. Ali imate kakšen najljubši pregovor? Ja, mogoče pregovor, da kar lahko danes storiš, ne odlašaj na jutri. Tekst Petra Radovič, sliki: Branko Klančar TASAvr DRUŠTVENO MATEJA ERŽEN SI ŽELI, DA BI JESEN ŽIVLJENJA PREŽIVELI ČIM LEPŠE Šestindvajsetletna Trboveljčanka, Mateja Eržen, ki je diplomirana socialna delavka, se je že med svojim študijem zapisala delu s starejšimi. K taki poti je nedvomno prispeval svoj delež njen profesor dr. Jože Ramovš, ki je znal svoje študente pritegniti tudi k “prostovoljskemu” delu, kot mu sam pravi. Med študijem je svoje študente seznanjal s problemi zasvojenosti, a jim je poleg teh tem za diplomska dela ponudil tudi teme s področja kakovostne starosti. Dr. Jože Ramovž je danes predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, ki v zadnja leta v številnih slovenskih občinah izvaja različne medgeneracijske programe za kakovostno starost. V Trbovljah imajo skupine za samopomoč že več kot desetletno tradicijo, saj so prve skupine delovale v Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah (v nadaljevanju DUFST). Še danes se redno zbirajo oskrbovanci doma v enajstih skupinah. Ttidi drugi si želijo na svoji jeseni življenja druženja, da s tem preženejo osamljenost. Mateja je bila ena od 23 prostovoljk, ki so se udeležile vsakomesečnega dveletnega usposabljanja za voditelje medgeneracijskih skupin za kakovostno starost. Ob zaključku so prejele diplome. Zato, da bi boljše in organizirano lahko delale, so se odločile in v decembru 1999 ustanovile Medgeneracijsko društvo UPANJE. Vaša diplomska naloga pod naslovom Dejavnosti skupin za samopomoč je bila dokaj zahtevno delo. Morali ste raziskati dejavnosti delujočih skupin, ugotoviti njihovo raznolikost in različnost, skupne lastnosti in predvsem pomen vodij skupin. Diplomska naloga jc bila v prvem momentu res zahtevna, a je kasneje postala vzrok za moje nadaljno delo. Ko sem pripravljala nalogo sem spoznavala starejše. Presenečena sem bila kako znajo biti hvaležni vsakomur, ki jim nameni drobno pozornost, jim reče lepo besedo, se jih rahlo dotakne.... Januarja 1999 sem pričela voditi skupino, ki so jo člani skupine “krstili” za Vijolice. Še vedno se dobivamo ob ponedeljkih dopoldan za uro in pol. Srečanja so namenjena različnim dejavnostim, predvsem pogovorom na temo, ki jo v naprej pripraviva s sovoditeljico Slavico. Najraje obujajo spomine, govore o nekdanjih časih in dogajanjih. Taki pogovori so zakladnica življenskih izkušenj in modrosti. Da česa ne pozabim, si po vsakem srečanju zabeležim vse kar se mi je zdelo pomembno. Vidim, da jim veliko pomenijo srečanja z “zunanjim svetom”. Radi zvedo za novice in dogajanja, predvsem to, kaj je novega po “dolini” in svetu. Vesela sem, da mi je po končani diplomi ponudila pripravništvo direktorica DUFST Danica Hren. To delo je zame pomenilo specializacijo in kvalitetno spoznavanje kako se dela s starejšimi. Biloje tudi vspodbuda, da sem se kot najmlajša prostovoljka vključila v prvo usposabljanje za voditelje skupin. 7AS4vr Trboveljska občina je sofinancirala projekt za kakovostno starost, ki obsega tečaje in programe usposabljanj Inštituta Antona Trstenjaka. Po končanem pripravništvu so mi v domu pomagali, da sem preko javnih del še leto dni delala pri njih. V decembru 1999je bilo ustanovljeno Medgeneracijsko društvo Upanje, ki danes šteje že nad 50 članov in članic. Njihovo poslanstvo je, da skrbijo za razvoj in širjenje mreže za kakovostno starost, predvsem zato, da usposobljeni prostovoljci čimdaljpri tem delu sodelujejo. Vsak dan imamo več starejših, ki so vsebolj osamljeni. Kaj menite Vi o tem? Občina Trbovlje je prisluhnila potrebam starejših, ko so spoznali, da jih veliko obiskuje različna predavanja povezana s kvalitetno starostjo. Pri tovrstnem izobraževanju tesno z MD Upanje sodeluje tudi Društvo upokojencev Trbovlje (v nadaljevanju DUT). Obe društvi si prizadevata, da bi s skupnim delom pomagala ljudem v jesenskem obdobju njihovega življenja. Predavanja in tečaji so največkrat kar v prostorih dvorane DUT. Vsporedno z izobraževanjem so na različnih koncih Trbovelj nastajale prve skupine za medgeneracijsko druženje. Predavanja so pri več kot 30 prostovoljkah vspodbudila željo, da aktivno prično sodelovati pri pomoči starejšim, se dodatno izobraževati in usposabljati. Poleg usposabljanja za voditelje skupin se usposabljajo za osebno družabništvo. Tovrstnih usposabljanj se udeležujejo mlajše upokojenke, nekaj študentk in brezposelnih. Zdaj ste redno zaposleni kot organizatorka krajevne mreže za kakovostno starost v Trbovljah. Februarja 2002 sta MD Upanje in MD Ljubljana ustanovila Zvezo medgeneracijskih društev za kakovostno starost Slovenije, ki ima sedež v Ljubljani, na Resljevi 11. Zveza me je zaposlila kot prvo in za zdaj še edino profesionalno organizatorko krajevne mreže za kakovostno starost v Trbovljah. Dnevni center "Akacijev vrt” v Budimpešti, kjer se zadržujejo starejši Foto: Mateja Eržen Na tem področju sem orala ledino. Marsikdaj sem morala odstranjati ovire na moji delovni poti. A mi ni bilo hudo, saj pri delu uživam in si sploh ne predstavljam, da bi počela kaj drugega. Srečujem se z uporabniki, prostovoljci, občinskimi službami, vodstvom DUT, oskrbovanci in strokovnimi delavci DUFST. Enkrat tedensko delam v Ljubljani, kjer se srečujemo organizatorke iz vse države. Takrat se običajno pogovorimo o svojem delu, rešujemo nastale probleme in načrtujemo delo za naprej. Ali se organizatorke srečujejte le na formalnih sestankih? Ne, tudi drugače. Najlepše je, ko delamo skupne projekte. Tako smo lani izpeljale kar dva večja projekta. Organizirale smo prvi medgeneracijski piknik v Trebelnem na Dolenjskem. Zbralo se je več kot 130 prostovolcev, članov medgeneracijskih skupin, družabnikov, organizatorjev in njihovih povabljencev. Vsi udeleženci piknika so se predstavili. Nekateri med njimi so v ta namen pripravili pesmi, drugi kratko igrico... Dan jim je polepšalo s humoristično predstavo družinsko gledališče iz Vač. Naslednji velik projekt je bila tridnevna strokovna ekskurzija v “Akacijev vrt” v Budimpešti. Prostovoljci, ki delajo v skupinah in pri osebnem družabništvu so si ogledali dnevni center v VIL okrožju Budimpešte. Tam so spoznali kako preživljajo dan starejši Madžari. Zanimivo je, da pri njih nimajo domov za starejše, amapak jim nudijo le dnevno oskrbo, nato se vrnejo v svoje domove. V domačem okolju jih negujejo različne organizirane strokovne službe in sosedje. Za prostovoljno delo se ljudje običajno ne odločajo, zato ne poznajo takih oblik dela s starejšimi kot pri nas. Vsa tovrstna spoznanja so za nas vse zelo koristna, saj dobivamo nove ideje in razmišljamo kako omogočiti našim starejšim čimlepše jesenske dni. Koliko skupin je organizirano izven DUFST po Trbovljah? S koliko starejšimi delajo na področju osebnega družabništva? Danes imamo “na terenu” 8 stalnih skupin, kjer sc družijo enkrat tedensko. Dve skupini se dobivata že tretje leto, najmlajša šele drugi mesec. Usposabljanje za osebno družabništvo je zaključilo v lanskem decembru 19 prostovoljk. Danes redno vsaka obiskuje od ene do pet starejših oseb na njihovem domu. Zanimanje za tovrstne obliko druženja je zelo veliko, tako s strani prostovoljcev kot uporabnikov. Veseli smo, da seje spet prijavilo že toliko prostovoljk, da bomo v februarju ponovno organizirali usposabljanje za osebno družabništvo. Ob tem vabim še “zamudnike”, da se jim pridružijo. Kje se skupine dobivajo? Pohvalimo se lahko, da nam do danes ni nihče, ki smo ga zaprosili za brezplačno dvourno tedensko uporabo prostorov ni odrekel gostoljubja. To kaže na še vedno dobro solidarnost naših ljudi. Dr. Jože Ramovš trdi, da je solidarnost drugje že zamrla, v Zasavju pa jo negujejo kot “svetinjo”, zato se vedno rad vrača v naše kraje, med naše ljudi. Kako načrtujete svoje delo v bodoče? Že dosedaj smo poleg že omenjenega usposabljanja organizirali dva krajša deseturna tečaja za lepše sožitje s starejšim družinskim članom. Udeleženci tečajev spoznavajo stiske drugih. Tako zvedo, da pri tovrstnih “težavah” niso osamljeni, ampak so problemi vseh podobni, predvsem jih poznajo tisti, kjer živi več generacij skupaj. To jih tudi združuje, da se več pogovarjajo tudi, ko so tečaji mimo. Takšne tečaje še načrtujemo, tako bomo skušali pomagati in naučiti ljudi življenja s starejšimi. Ko bo le mogoče, bi radi organizirali tudi tečaj za pripravo na upokojitev, saj se zavdedamo, da je takrat velika prelomnica v človekovem življenju. ■_____c_____*i______________________ '4 Članice, prostovoljke, društva Upanje so od župana dobile torto ob njihovi 2. obletnici Foto: Mateja Eržen Konec lanskega leta so trboveljska gospodinjstva prejela zloženko Inštituta Antona Trstenjaka v kateri so predstavili njihov program. Dodana je bila tudi prijavnica, da se zainteresirani prijavijo k programom, ki se bodo izvajali letošnje leto. Kako ocenjujete odziv? Zloženke naj bi ljudi seznanile z našim delom in možnostmi pomoči. Prijavljajo se na inštitut zato vem le, da se je kar nekaj Trboveljčanov prijavilo na tečaje in usposabljanja. Naj ob tej priložnosti povem, da povabilo še vedno velja, zato je še čas, da se zainteresirani prijavijo na tečaje ali pridružijo prostovoljcem. DRUŠTVENO M --------------------------,_w_ Kako skušate svoje delo predstaviti širši javnosti? Radio Trbovlje nam v njihovi tedenski oddaji “Upokojenci med nami” redno objavlja “Minutke za kakovostno starost”, da so lahko Zasavčani sproti obveščeni o našem delu. Letos februarja pripravljamo, malo z zamudo, izid 2. številke internega glasila MD Upanje POZDRAVČEK, ki ga dobe prostovoljci, družabniki, člani skupin in še kdo drug, če si tega želi. Zdaj bodo nekaj več izvedeli o nas tudi vaši bralci. Kaj bi dodali na koncu? Rada bi povedala, da nikogar med nami, ki delamo na področju kakovostne starosti ne zanima drugo kot to, da ima vsak prostovoljec voljo, željo, veliko srce in pripravljenost, da preživi urico ali več s starejšimi, da jim polepša dan. Po takih srečanjih so srečni vsi, prostovoljci, ki delajo nekaj dobrega zase in za svojo dušo ter tisti, ki mu ta čas poklonijo. To je lahko obenem tudi priprava na lastno kakovostno starost in spoznavanje življenja okrog nas. Da Mateja rada dela s starejšimi, ni dvoma. Ni se posebej hudovala, da jim manjkajo lastni prostori, ni sanjala o tem kaj vse bi radi imeli. Zadovoljna je, da ji ne zapro vrat kadar koga prosi za prostor, da sme uporabljati prostore DUT, da se toliko prostovoljcev odloča za to humano delo. Zaveda se, da ne more vedno najti prostovoljke, ki bi kar takoj lahko prišla na osebno družabništvo, vendar je optimistična, enako kot dr. Jože Ramovš, ker se še čuti medsebojna solidarnost in zanimanje za sočloveka v našem okolju. In to je tisto kar se ne da kupiti in nadomestiti z nobenim denarjem, srčna kultura lahko je ali pa je ni. Irena Vozelj Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 11U 041 765-113 INTERVJU H-------- BERNARD KOVAČIČ TVTa letošnjih Štilčkih je Bernard Kovačič prejel nagrado soigralcev - posebni Štilček za dolgoletno igranje. Nagrada je bila povod, X N da ga vsaj malo predstavimo širšemu krogu ljudi, saj o njem ne vemo veliko, ker se vedno drži bolj v ozadju, zato smo ga povabili na pogovor. Naj Vam najprej iskreno čestitamo za prejeto nagrado, ki pomeni nekakšnega trboveljskega “Oskarja”. Kako ste pravzaprav prišli na oderske deske? Na osnovni šoli Ivana Cankarja je leta 1964 Nanda Guček organizirala dramski krožek. Z mnogo sošolci sem se pridružil skupini takoj na začetku. Po končani osnovni šoli nas je večina članov s sodelovanjem nadaljevala, in takrat smo se preimenovali v Mladinsko gledališče Svoboda II. predstav. Ustvarili ste si družino, dom. Kako vaši domači gledajo na to, da si vzamete čas za igranje? Vsak človek ima potrebe in nujo, da najde ustrezno sprostitev. Sodelovanje na kulturnem področju je za vsako družino bolj sprejemljivo kot, da bi človek pogostoma hodil s prijatelji v gostilne ali presedel vse večere pred televizorjem. Moja hči ima pred mojimi nastopi veliko tremo in skrb, da bi mi nastop čimbolj uspel. Zena in Politika, bolezen moja Foto: Arhiv B. Kovačič Vsako leto so prihajali mladi člani, ki so nadomeščali starejše, ki niso zaradi študijskih obveznosti, služenja vojaškega roka ali poklicnih obveznosti mogli redno sodelovati. Nanda je znala vsakemu članu najti pravo vlogo, in je vselej pazila, da smo bili vsi na primeren način zaposleni pri nastajanju predstav. To slednje in pa čudovito vzdušje med vajami, in tudi po njih, nas je vse tako močno povezalo, da so mnogi vstrajali petnajst in več let, nekateri starejši člani pa so se vrnili potem, ko so jim družinske in službene obveznosti spet to dopuščale. Sam skoraj ne morem dojeti, da bo prihodnje leto zaokroženih že 40 let odkar sem prvič stopil na oderske deske. Občutek imam, kot bi se ves ta čas zdužil v eno samo dolgo gledališko sezono, v kateri sc je zvrstilo veliko število nastopov in sin mi bolj zaupata. Vsi trije potrpežljivo spremljajo moje delo, ki predvsem v dneh pred vsako premiero zahteva kar precej odsotnosti od doma v večernih urah, včasih pa imamo vaje tudi ob sobotah in nedeljah.V šali mi pravijo: “Kar pojdi v Svobodo po svobodo!” Ker pa vem, da vsaka svoboda nekaj stane, se jim skušam primemo oddolžiti v tistih prostih urah, ko smo vsi skupaj in z veseljem sprejmem vlogo, v kateri me imajo otroka in žena najrajši. Na podelitvi Štilčka ste povedali, da je gledališče strast, podobna strasti igralca v igralnici. Razlika je le v tem, da igra igralec v igralnici na srečo, igralec na odru pa za srečo. Ja, gledališče osrečuje tako nas nastopajoče, kot tudi publiko na predstavi. Daje to res neka posebna strast, kaže dejstvo, da se mnogi, ki enkrat stopijo na oderske deske, igranju le stežka odpovedo. Tako imamo v naši gledališki skupini člane, ki so stari od deset pa do skoraj petdeset let. Še posebno me veseli dejstvo, da se širi krog publike, ki redno obiskuje naše predstave v Svobodi. Med našimi zvestimi obiskovalci vidimo mnogo mladih ljudi, za katere včasih krivično mislimo, da jih gledališče ne zanima kaj prida, kakor tudi starejše občinstvo, ki zna ovrednotiti trud in delo amaterskih igralcev. Mislim, da po uspeli predstavi zapuščamo to našo “igralnico” tako publika, kot mi nastopajoči, mnogo bogatejši, kajti samo vsi skupaj lahko ustvarimo kulturni dogodek, ki nas notranje bogati in osrečuje mnogokrat težak vsakdan. Ob podelitvi ste bili pohvaljeni, da ste poleg igranja pripravljeni pomagati še tudi drugače. Amatersko gledališče ima neke posebne zakonitosti, ki jih v profesionalnih ne poznajo. Vsi člani moramo sodelovati, si organizirati in pripraviti sceno, kostume, prevoze na gostovanja... Tudi naši scenski delavci so amaterji, vendar se vedno poskušamo vsi člani po svojih močeh na takšen ali drugačen način pomagati, da bi tovrstno ljubiteljsko kulturo ohranili pri življenju. Kot vem imate poleg gledališča še eno ljubezen. Aktivno pomagate slovenskim sankačem, da se udeležijo treningov in tekmovanj. Kot predsednik strokovnega sveta pri Sankaški zvezi Slovenije skrbim za reprezentanco v sankanju na umetnih progah. To je zimska olimpijska disciplina na kateri Slovenci od zimskih olimpijskih iger v Sarajevu nismo več sodelovali kljub temu, da so naši tekmovalci, predvsem talentirani sankači iz Zasavja, dosegli na mednarodnih tekmovanjih, v zadnjih petih letih, mednarodno normo za tekmovanje na olimpijskih igrah, vendar to za slovenski Olimpijski komite ni zadoščalo, da bi nas uvrstili na zadnje zimske olimpijske igre v Salt Lake City-ju. Kako združujete delo, igranje in šport? Če ima človek čas za igro in šport, potem nobeno delo ni Od politike se ne da mirno spati Foto: Arhiv B. Kovačič potrudijo, da režiserja in igralce čimbolj zadovoljijo. Vemo, daje za kulturno dejavnost, predvsem za amaterske skupine, namenjeno mnogo premalo sredstev, zato pretežko. Gledališka igra in sankanje sta dejavnosti, ki, kljub določenim naporom, vračata mnogo več energije, predvsem pa zadovoljstva. V gledališču sem med 7\s4vr 30. PROSINCA 2003 \ / INTERVJU ---------h Bilo je nekoč (Foto: Arhiv B. Kovačič) toliko čudovitimi ljudmi, da si nikakor ne morem dopovedati, da bi bil morda po štiridesetih letih že čas za “upokojitev”. Na športnem področju me privlači predvsem spoznavanje novih okolij tako v Evropi kot tudi v ZDA in druženje z ljudmi iz celega sveta. Vrhunski športniki morajo enako kot gledališki igralci vložiti veliko truda in dela, daje njihov nastop zadovoljiv. Vesel sem, da se lahko ukvarjam s stvarmi, ki naredijo življenje prijetnejše, zato nimam nikoli občutka, da je bil kakšen dan vržen stran. Bernard nikoli ni klepetav. Njegovi sogralci radi povedo, da govori malo, a kar pove, ima svojo težo. Menim, da je nagrada prišla v prave roke, ob pravem času. Upam, da bo Mladinskemu gledališču Svobode ostal zvest še vrsto let in da bo sodeloval še v številnih dobrih predstavah, ki bodo privabile v dvorano številno publiko. -------------------- Irena VOZELJ POTOVANJE - THE VOVAGE V teh mrzlih januarskih dneh, ko seje noga do kolen udirala v sneg in... no, ni bilo čisto tako, vsaj po glavnih ulicah Trbovelj ne, čeprav je treba pa odkrito priznati, da bi se kakšno potovanje v druge kraje, z nekaj manj drsečimi »hodalnimi« površinami, presneto prileglo. Takrat je prišlo povabilo! Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje je vabilo na potovanje. Takšen je bil delovni in uradni naslov letošnje, zdaj že krepko v trboveljsko kulturno poživilo vraščene prireditve, ŠTILČEK 2002. Koliko ta prireditev Trboveljčanom pomeni, so dokazali s svojim obiskom in v zadrego spravili prireditelje, kijih je pričelo »basati« za stole, kljub vsemu pa so se trudili, da obiskovalci sede uživajo v pregledu njihovega lanskoletnega dela in dosežkov. Na odru so se drug za drugim vrstili člani gledališča, kijih je že zavidljivo veliko. Voditelja Primož Hančič in David Lindič sta s časovnim strojem (hm, z balanco od bicikla, kolesom s kmečkega voza in še par stvari »iz kontejnerja«) potovala skupaj z gledalci od igric za najmlajše, z mlajšo skupino igralcev, najprej do nepogrešljivega, najboljšega odrskega mojstra, ki sije za to delo prislužil štilček, to je Sašo Poboljšaj. S popravilom časovnega stroja »na licu mesta« je upravičil to priznanje. Redni obiskovalci MG Svoboda Trbovlje vedo, da pri njih deluje tudi uspešen pantomimik Luka Rus, ki zmore sicer še vse kaj drugega na odru in so mu tokrat dolelili štilčka za pantomimo in za »deklico za vse«. Mlajša skupina članov »DEJMO NO«, seje izkazala v izraznih plesih pod vodstvom T. Praunseissa in ob spremljavi M. Breznikarja na didgeridoo in E. Mikuža na bobnih. Sledil je odlomek iz gledališko - filmske predstave avtorja Uroša Pikla Z BLUZ, kije v lanski sezoni v duši vseh, ki sojo videli, zagotovo pustila neizbrisno sled s priokusom strahu pred nekim, bolj ali manj neobvladljivim običajem našega časa. Zaigrali sojo člani srednješolske skupine, med njimi sta tudi Nives Dornik in Peter Črnuta, ki sta za največji napredek v sezoni 2001/2002 zaslužila štilčka. Za samostojni projekt, v katerem sta zaigrala, pa je avtorju Urošu Piklu, tudi »padel« štilček. Spodobi se, da gledališče, kot je Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje, premore tudi recitatorje in to dobre. Da je temu tako, so že večkrat dokazali na raznih prireditvah in proslavah. Za najboljšega recitatorja je za lansko sezono obveljal David Lindič. Baje so Trboveljčani tudi vneti gledalci in »navijači« Formule 1 in jasno, »Šumaherja«. Gledališčniki so poskrbeli tudi za njih in v živo prenašali eno od dirk za.. ja, za zmago Šumija, jasno. Sledili so še odlomki iz dela 17. stoletje in Štirje letni časi in podelitev štilčkov za najboljši stranski vlogi sezone 2001/2002, ki je pripadel Špeli Palčič in Simonu Kajtna. Za popestritev »inventure« za lansko sezono sta z improvizacijo, za katero vsako leto temo izberejo gledalci, »tukaj in zdaj«, poskrbeli Nina Lanišnik in Jasna Malovrh, ki sta na divjem zapadu improvizirali srečanje »bližnje vrste«. Člani gledališča, vse starostne skupine, se spogledujejo tudi s teksti, ki so železni repertuar mnogih poklicnih gledališčnikov. V lanski sezoni so naštudirali Partljičevo komedijo Politika bolezen moja v režiji Nande Guček. Na takih in podobnih »izborih« se spodobi, da se izbere tudi najboljše igralce. Tako so štilčkaiji postali tudi Katarina Pajcr, Marjeta Dolinar in Nejc Kresnik za sezono 2001/2002. Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje ima bogato in dolgoletno tradicijo in člane, ki delujejo v njem od njegovih prvih začetkov, prvih korakov, mogoče z manjšimi prekinitvami, vendar zvesto in zagnano delajo že dolgo vrsto let...spodobi se, da...besede o tem so povsem odveč, naj jih nadomesti posebni Štilček za dolgoletno igranje, ki gaje dobitnik Bernard Kovačič »sprejel« z besedami: »Gledališče je igralnica...ne igramo iger na srečo, ampak igre za srečo - nas na odru in vas v dvorani.« Kljub temu, da je, hote najbrž, ostajala v ozadju, pa je njen duh, njena ustvarjalna vnema in zanos ter zagnanost vela iz vsakega koraka na odrskih deskah, iz gibov in glasov igralcev. Videti je, da »predaja posel« ali vsaj del tega, tako čudovitega a vendar tako zahtevnega poslanstva tistim, ki jih je že vrsto let vodil in učil in upravičujejo njeno zaupanje. Brez dvoma! To je Nanda Guček, ki staji Uroš Piki in Katarina Pajer dobra naslednika in z njo ob strani se ni bati za naslednje Štilčke. Mali 7ASA\/r [201 ZURIRAMO MEF V LOKI PRI ZIDANEM MOSTU Z^Vb zaključku lanskega leta VVje na oder dvorane Kulturnega doma v organizaciji KUD Primož Trubar stopil trio ali tudi drugače, Drago Mislej-Mef z delom ansambla NOB. Bilo je zanimivo doživetje pomešano z resno in humorno platjo, kot ga zna ustvariti Mef. V več kot treh sklopih smo slišali njegovo izvajanje poezije in glasbe na njemu podoben način - preprosto a odkritosrčno. Zasedba Mef & NOB (Mef in narodnoosvobodilni bend) v kateri so zaigrali Drago Mislej -Mef, vokal, kitara, Gorazd Radojevič bas, Armando Š tu rman kitara, so poleg albuma Najboljše so padle, zaigrali še kar pester program Mefovih pesmi in pesmi drugih avtorjev. Kaj je na to temo in o Loki povedal Drago po koncertu? Moram priznati, da sem se mnogokrat, gotovo 50 krat, v vseh letih od brigadirskih, taborniških in kasneje študijskih, peljal mimo Zidanega Mosta.Vendar pa nikoli nisem bil na drugi strani Zidanega Mosta. Danes, ko sem gledal na spletni strani o Loki, sem ugotovil, daje Slovenija tako majhna dežela, Slovenci pa v bistvu nič ne vemo o sebi. Živimo v zablodi, da v velikih mestih živijo pametni ljudje in v malih kmetje. Vendar vidim, da to sploh ni tako, saj je večkrat tudi drugače. Kaj meni o svojem doprinosu k poeziji na Primorskem, po Kosovelu? Nikoli nisem imel o sebi mnenja, da bi lahko bil pesnik. Ker pač bereš te stvari, si postaviš merilo in rečeš tako mora izgledati pesem in poskušaš priti čim bližje temu. Meni je nerodno, recimo da sem v življenju napisal nekih 500 tekstov, od tega je 350 prijavljenih pri SAZAS-u, vendar me ni sram niti za enega, da sem napisal. Po drugi strani pa, mulca, ki komaj začenja in mi reče, Mef napiši mi, da bom šel na Orion brez veze, prav tako poskušam napisati tekst, da me ni sram zanj. Kaj ga je pripeljalo do tega, da je začel kar sam predstavljati svojo poezijo? Jaz bolj recitiram kot pojem, saj nisem pevec in to poskušam na tak način predstaviti. To sem delal od vedno, to je nečimrnost, ki je v človeku... Mislim, da to vsi počnemo iz nečimrnosti, saj vemo da se kitaro naučiš, da boš v Gimnaziji “mulil” sošolke, potem gre to naprej. Potem gre to naprej in si vedno rečem - v čem pa je Predin boljši od mene ali Kreslin in vsi ti naši izvajalci - pesniki. Seveda si pred tem rečeš, saj sem ravno toliko dober in delaš naprej. V končni fazi res nisem tako dober, ampak to te žene naprej in si rečeš - še znam. In jaz pri 52.letih še vedno poskušam biti normalen in delam naprej. Ne delam pesmi tipa Bepop. Skušam biti zadosti korekten in pošten do ljudi, ki so tam in vedo, da je to Mef, ki je takšen in takšen tip in O.K. Kaj meni o izjavi na enem od M MS? Začeli so tudi mladi pisati in me je malenkost postalo strah. Ne zato da ne bi znali, saj nekateri pišejo odlične tekste. Vendar pa, ko sem gledal na spletni strani s Hit festivala sem ugotovil, daje dobil nagrado Nelfi od Faraonov, sem bil presenečen. Nelfi mi je ta svoj tekst prinesel in sem si rekel, to je pa taka limonada. Rekel sem Nelfiju, daje čisto v redu in pošlji ga tak kot je, misleč, da ne bo prišel skozi. Na končuje dobil nagrado. Dejstvo je, da jaz ne morem skriti dejstva,da sem iz Postojne. Zame je morje še vedno nekaj tam, daleč in tisto, kar mi odpira pot nekam ven. Živim v Izoli, v mestu ob morju, kjer so ljudje, ki so se priselili in ne čutijo razlike med prej in sedaj. Tu govorim o želji, da želim preko in prav tu, mislim, da, ko ljudje izgubijo željo za priti preko, tega ne čutijo več. Sam pa še vedno želim priti preko, saj me EU in NATO ne zanimata. Mene zanima obdobje sedemdesetih, konec šestdesetih let, ko smo rekli, daje svet ena majhna vas. Kaj je počel v tem času? Vedno sem igral eno vrsto taborniških pesmi in imeli smo en Iž c bend, kije igral hard rock in ta band je padel točno v obdobje Pankrtov in 7 svetlobnih let. Je pač padel v čas, ki ste ga poznali preko Benča in veliko teh ljudi. Mi smo takrat na FSPN igrali v kleti in smo vedno začeli igrati, potem so prišli vsi ti tipi in so igrali namesto nas. Tako sem spoznal vso slovensko rock smetano in jo poznam še danes ter sem v dobrih odnosih, in da si rečemo, vi ste igrali takrat, ampak vi niste nikoli igrali, mi smo vedno odigrali naprej, potem pa so drugi igrali namesto nas. Meni pomenijo ta sedemdeseta leta čas, ko je bilo več svobode, več kot je danes. Kaj pa načrti za leto 2003? V našem slovenskem prostoru se ve kdo dela plošče. Zdaj je obdobje Game over, Bepopov in Sidharte. Nikakor to ni obdobje moje generacije in takih tipov. Mi imamo v Sloveniji tistih 1500 privržencev in za teh tisoč petsto bomo izdali ploščo z mnogimi pesmimi, ki smo jih naredili sedaj. Če bodo kupili, fino, pomeni, da smo še živi in zdravi. Da bi pa šel na to, da bo nekdo od te generacije kupoval, ni nobene šanse, saj to je generacija, ki so jo vzredili moji vrstniki, ki so se ves čas pretvarjali, da so rockerji, pa v bistvu niso bili to. Kako bi izgledal trio velikanov, kot npr. Mlinarec, Kis in Domicelj, v katerem bi zaigral tudi Mef? Nikoli nisem bil zares tako velik kot ti ljudje, sem pa dober prijatelj s Predinom, Kreslinom, Kovačičem in Lovšinom. To so frendi s katerimi smo skupaj posneli Zdravico koncem sedemdesetih let. Mi smo frendi še danes, mi lahko še vedno držimo skupaj, se srečujemo v življenju. Ni pa to nek dogodek, so pa lahko kakšni mitingi - fini in nič drugega. Kaj lahko na kratkem zapišemo o Mefu? Mef je avtor in izvajalec mnogih uspešnic, kot npr. Gine, Zdravice in Amerike. Njegove so tudi Anita, Črta, Dober dan, Ti si se bal,Veter z juga. Trava, Sem takšen, ker sem živ. Lahko noč Piran, Portorož 1905 in vsaj še 300 podobnih uspešnic slovenskih pop in rock izvajalcev. Vse to se je začelo pred kakšnimi 25 leti, po kaseti in LP skupine Deseti brat, po sodelovanju s Hišnim bendom (kjer je prepeval z Vladom Kreslinom, Dragom Mlinarcem in Ivanom Volaričem Feom), po Zdravici Lačnih Franzov. (kjer se je družil s Predniom, Kreslinom, Lovšinom, Kovačičem....) Po samostojnih projektih in po nekaj sto besedilih za vse mogoče popevkarje in rokeijc (Tabu, Halo, Bazar, Prizma, Kameleoni, Boomerangi, Kalamari, Faraoni, Avtomobili, Ana Pupedan, Anika, Tinkara Kovač, Polona, Monika, Slavko Ivančič, Tulio Furlanič in mnogi drugi). Vmes je bila še kopica festivalskih nagrad in... potem je Mef dočakal svoj prvi samostojni album, katerega je predstavil na koncertu v Loki. Koncerti njegove skupine se med seboj razlikujejo, saj nikoli ne veš kdo od njegovih spremljevalcev bo krenil na pot do naslednjega prizorišča. Tudi niso klasični koncerti, saj so prej dve do tri uma zabava s pripovedmi, šalami, animacijo in seveda veliko dobre glasbe, ki jo mnogi poznajo in zapojejo skupaj z bendom. Rudi Špan RUMENE STRANI SLOVENIJA TEL S I N T E R MARKETING www.rumenestrani.com TEMA fM ---------h—— POMEN TRŽENJA ZA STORITVENO PODJETJE O premembe v gospodarskem okolju - ^globalizacija trgov, deregulacija prej reguliranih storitev, razvoj komunikacij in informacijske tehnologije ter postopen prodor računalnikov in telekomunikacij - so prisilile podjetja, da spremenijo svojo ponudbo, svojo organizacijsko strukturo in način poslovanja, da bi se čim bolj prilagodila dinamični tržni konkurenci. Konkurenca na trgu postaja vse hujša in boj za preživetje med podjetji vse trši. V storitvenih podjetjih postajajo zaposleni ključna dejavnost, katerih želje in potrebe je treba zadovoljiti, kajti zaposleni so tisti, ki izvajajo storitve, zato so vedno pod budnim očesom porabnikov - kupcev, ki nadzorujejo kakovost prejetih storitev 2. STORITVE 2.1. Opredelitev storitev Ljudje zadovoljujemo svoje potrebe s proizvodi in storitvami. Sprva smo uporabljali bolj proizvode, v zadnjem času pa vse bolj pridobivajo na pomenu storitve.Podjetje lahko ponudi samo proizvod ali samo storitev ali pa mešanico obojega. Ponudba se torej giblje od čistega proizvoda na eni strani do čiste storitve na drugi strani. 2.2. Kakovost storitev in njeno razumevanje Ekonomsko okolje seje v zadnjih dvajsetih letih spremenilo. Razlog j e v povečani domači in tuji konkurenci in v vedno večjem zavedanju porabnikov o kakovosti. Pri tem ne gre le za zavedanje o kakovosti zunanjih porabnikov oziroma tistih, ki kupujejo proizvode in storitve na zunanjem trgu (npr. v veleblagovnici), ampak tudi za zavedanje o kakovosti notranjih porabnikov oziroma zaposlenih podjetja, ki povprašujejo po izdelkih in storitvah na notranjem trgu oziroma v podjetju. Ker je odnos med zaposlenimi dolgoročne narave, je izredno pomembno, da pridejo zaposleni do enotnega razumevanja kakovosti znotraj svojega podjetja. Le v tem primeru so zaposleni zadovoljni z ravnijo kakovosti prejete notranje storitve Le tista podjetja, ki so usmerjena v izvajanje visoko kakovostnih storitev in so sposobna uskladiti zaznave o kakovosti storitev med zaposlenimi in porabniki, bodo uspešna na dolgi rok. Kajti kakovost izvajanja storitev je ena izmed ključnih dejavnikov, ki vpliva na uspešnost podjetja. 2.3. Vpliv kakovosti storitev podjetja na uspešnost podjetja V preteklosti podjetja niso povezovala kakovosti storitev z dobičkom. Razlog je bil v tem, da so bili stroški in varčevanje edini elementi, ki so po mnenju ekonomistov vplivali na dobiček podjetja. Danes ekonomisti vidijo kakovost storitev kot enega izmed glavnih razlogov za doseganje dobička. Storitev bo na trgu uspela le, če je pravilno načrtovana in v skladu s potrebami in željami vedno bolj zahtevnih porabnikov. Zaposleni, ki so v neposrednem stiku s porabniki, so tisti, ki ustvarjajo dobiček podjetju. Zaposleni morajo biti zato zadovoljni s svojim delovnim mestom, zvesti podjetju ter izvajati storitve na visoki ravni kakovosti. Zato mora podjetje zaposliti, motivirati, informirati in izobraževati zaposlene z ustreznimi trženjskimi znanji, preden uvede storitev na trg.Prav doseganje pričakovane ravni kakovosti storitev vpliva na zadovoljstvo in zvestobo porabnikov. Ob tem kakovost storitev omogoča podjetju, da poleg dobičkonosnosti dosega tudi večji tržni delež, kar dviga sloves samega podjetja 3. DOLGOROČNI ODNOS S PORABNIKOM Tudi v storitvenih podjetjih so spoznali pomen zvestobe porabnikov. Vsako podjetje se mora zavedati, da so stroški za pridobitev novega porabnika petkrat večji kot pa je ohranjanje obstoječih.Podjetja morajo temu primerno premakniti enkratni odnos do porabnika na dolgoročno partnerstvo. 4. TRŽENJE Podjetje se mora zavedati, da ne gre za preprosto oblikovanje vizije podjetja in njenih ciljev. Gre predvsem za oblikovanje vrednot, ki jih je potrebno prenesti v glave in srca uporabnikov. Trženje tako zadovoljuje potrebe porabnikov in hkrati sporoča cilje in poslanstvo podjetja na način, ki ga razumejo vsi ljudje. Trženje je pri tem proces, ki uporablja različne prijeme in tehnike, vse to s ciljem ponuditi storitev na višji ravni, tako porabnikom kot tudi zaposlenim. 4.1. Neskladja med notranjim in zunanjim trgom Namen notranjega trgaje, da na njem podjetje trži zaposlenim ustrezne notranje storitve, ki bodo zadovoljevale njihove potrebe. Na tem trgu ustvarjajo ponudbo in povpraševanje zaposleni, podjetje pa ima konkurente v drugih podjetjih, ki bolje skrbijo za svoje zaposlene. Namen zunanjega trga pa je, da izenači ponudbi in povpraševanje porabnikov po storitvah. Tudi v tem primeru se podjetje srečuje s konkurenco ostalih podjetij, vendar v tem primeru gre za pridobivanje oz. ohranjanje porabnikov, zato se mora podjetje porabnikom prilagajati, saj je v nasprotnem primeru obsojeno na propad. Na notranjem trgu ni tako, saj zaposleni niso pravi porabniki in se jim še vedno lahko pove, kaj morajo delati. Podjetju, ki uspe uskladiti potrebe zaposlenih in podjetja in s tem doseči zadovoljstvo zaposlenih, ki bolje strežejo porabnikom, bo premostilo neskladja med zunanjim in notranjim trgom in s tem doseglo pozitivne rezultate. 4.3. Cilji trženja Zato je naloga tržnikov, da motivirajo, podpirajo, vlivajo zaupanje in izobrazijo zaposlene tako, da vsi razumejo vizijo podjetja in poznajo storitve podjetja do potankosti. Ob tem so cilji procesa trženja: določiti in ažurirati delovne naloge zaposlenih, uriti zaposlene pri medosebnostnem vedenju, odzivno zadovoljevati potrebe in pričakovanja porabnikov, ugotavljati učinkovitost dobaviteljev, zbirati informacije o zaposlenih in oblikovati kulturo osredotočeno na porabnike. 4.4. Programi trženja tehnike trženja tudi znotraj podjetja. To so: raziskava trga, segmentacija, oblikovanje trženj skega spleta, kontrola trženjskih aktivnosti in komuniciranje. Tako se oblikuje formalni program oziroma plan trženja, s katerim se določi omenjene aktivnosti in njene izvajalce. Odgovornost za izvajanje programov trženja mora prevzeti management, ki mora neprestano spodbujati izvajanje teh programov, saj so le tako lahko učinkoviti. Učinkovito izvajanje programov trženja s strani managementa lahko spremeni neuspešno podjetje v podjetje, ki popolnoma zadovoljuje potrebe porabnikov in omogoča izgradnjo dolgoročnega odnosa med podjetjem in porabnikom. 5. ZAKLJUČEK Pridobiti porabnikovo zvestobo ni stvar sreče, ampak do potankosti načrtovana strategija trženja. Trženje je stalen proces v podjetju, ki z ustreznimi programi sledi skupnim ciljem podjetja. Predpogoj za uspešno izvajanje trženja v storitvenih podjetjih je dobro poznavanje trga podjetja in pa neskladij med notranjim in zunanjim trgom. Omeniti velja še proces trženja, ki temelji na programih, ki so nekakšni načrti, kako naj se izvaja trženje. Trženje je področje, ki ga slovenska podjetja premalo poudarjajo. Slovenska podjetja se morajo zavedati, da so med njihovimi javnostmi tudi zaposleni, ki so zelo pomembni za ohranjanje uspešnosti podjetja v času. Avtor: Marko Guček NASILJE - NASILJE r|od tem naslovom je izšel priročnik, ki so ga pripravile Klavdija Aničič, Doroteja Lešnik Mugnaioni, Maja Plaz, Nataša Vanček, Tatjana Verbnik Dobnikar, Špela Veselič in Katja Zabukovec Kerin. Vse skupaj so pisale iz svoje prakse, ki jim vsak delovni dan prinaša nove “probleme”, ki prinašajo nove praktične izkušnje, ki se ponavljajo v daljših ali krajših časovnih razlikah. Pri njihovem delu so želele, da bi bralci spoznali, da je “nasilje temna stran svetlobe življenja, da izvira iz želje po preživetju in oviranosti v tem prizadevanju,... da smo odrasli odgovorni za svoje vedenje, naše vedenje je namreč model za to, kako se bodo vedli tisti, v katerih puščamo odtise.” Napisano je nekakšen povzetek z nekaterimi citati iz knjige, ki naj bi jo prebrali učitelji, svetovalne službe in vodstva šol, škodilo pa ne bi tudi staršem, ki jim ni žal časa, ko se seznanjajo s problemi svojih otrok in njihovih vrstnikov, morda tudi tistih, ki žive v njihovi bližini in bi jim bilo lepo, če bi jih kdo razumel. Strpnost in medsebojno spoštovanje naj bi bilo med nami in marsikdaj nam bi bilo lepše. Znano je, da ni nujno, da so konflikti povzročitelji negativnih rezultatov, saj s pravilnim razreševanjem pridemo do novih kakovosti, ki povzročijo napredek, tudi izboljšanje medsebojnih odnosov in razumevanje drugačnosti. V knjigi je mogoče prebrati kako nenasilno reševati konflikte, o nasilju v šoli, nasilje in otroci s posebnimi potrebami, vrstniško nasilje v šoli, o nasilju nad ženskami in nasiljem nad otroki v družini in spolnem nasilju. Pri tem je rdeča nit poudarek na zaupanju, ki ga naj bi žrtev imela do osebe, ki si jo izbere, ki ji zna prisluhniti in tudi svetovati kako iz nastale situacije. Prav korak, da najde zaupnika je že prvi korak k reševanju problemov. Družba na žalost definira konflikte največkrat za nekaj negativnega. “Bolje je, če rečemo, da gre za težka čustva - strah, jezo, sovraštvo, izgubo, izdajo, maščevanje, nemoč - in raziskujemo pri sebi in drugih, katere vrednote stojijo za njimi. Konflikte si razlagamo tudi kot oviro, ki jo drugi postavlja našemu cilju. Bojimo se, da ne bomo mogli doseči, kar si želimo, če nas bo drugi premagal...” Kako vpliva konflikt na vse, ki so pri njem udeleženi, pove že dejstvo, da je lahko oba strah. Ko je potrebno prikrite spore obelodaniti, se večinoma izognemu takim korakom. Neradi pokažemo naše meje, ki jih postavimo drugim. Pri tem pozabljamo nase in dajemo prednost drugim. Kako je pomembno, da znamo reševati 7As4vr konflikte, se zavemo, ko pride do takih situacij. “Pri reševanju konfliktov upoštevamo naslednje principe: dostojanstvo in spoštovanje (do sebe in do osebe, s katero rešujemo konflikt); izražanje raznolikosti in zavedanje skupnosti; poslušanje in pogovarjanje (za konstruktivno reševanje konfliktov je poslušanje bistven princip).” V življenju so lahko konstruktivni in destruktivni konflikti. Vendar bi morali v življenju težiti, da bi bilo slednjih vse manj. Ljudje bi morali znati prisluhniti drugim, jim pojasniti svoje mnenje, poiskati rešitve, ki bi bile ugodne za obe strani, problem naj bi bil skupni izziv, primemo izražati čustva, kljub nestrinjanju znati razumeti drugega, spoznati svoje temne strani, oproščati drugim. Vse več je nasilja v šolah. Nastaja zaradi različnih vzrokov, ki jim botruje tako domače ali zunanje okolje pa tudi odnosi v šoli. Šola naj zagovarja stališče nenasilne kulture. Pri tem so enako pomembna stališča staršev, učencev ali dijakov in učiteljev ter svetovalnih služb. Tako od šole pričakujemo, da bo imela: jasen sistem vrednot, ki jih imajo učitelji med sabo usklajene, ozaveščanje učencev o resnosti problema nasilja, spodbujanje k sodelovanju in doseganju dogovorjenih ciljev , ki temelje na skupnih vrednotah, jasno oblikovan šolski red, ki velja za učence in učitelje, pravočasno reagiranje dežurnih učiteljev na nastanke nasilja, ureditev prostora, da se vnaprej preprečijo nasilne situacije, toplino, spoštovanje, sprejemanje in pozitiven odnos učiteljev do njihovih učencev oz. dijakov, da krepijo pozitivno in ne podčrtujejo napak, učitelji povabijo otroke k interesnim dejavnostim, razredne ure naj bodo namenjene tudi vspostavljanju boljših medsebojnih odnosov, da se otroci nauče spretnosti sodelovanja v skupini, izražanja svojih čustev in misli, obvladujejo lastne reakcije, prepoznavajo in sprejemajo razlike, rešujejo konflikte na miren način, se uče spretnosti odločanja in pogajanja. Kako pomemben je celosten pristop za preprečevanje nasilja. Posebno naj bi bili pozorni do “motečih otrok”, saj se za takim obnašanjem lahko skrivajo mnogotere stiske in je morda njihovo obnašanje klic na pomoč. Z nepravilnim obnašanjem lahko učitelji in sošolci povzročijo še večjo stisko. Odrinjeni in izolirani otroci so večkrat žrtve drugih in si žele naklonjenosti in ljubezni. Z izrekanjem kazni pa se mnogokrat dosežejo nasprotni učinki od pričakovanih. Otrokova agresivnost se samo še poveča. “ Včasih se učitelj niti ne zaveda, da izraža prikrite oblike agresije, če komunicira paradoksalno, nejasno ali kontradiktorno, kadar daje neuresničljive nasvete in navodila, s katerimi učence bega.” Kako se počutijo otroci ob poslušanju učiteljevih groženj in sumničenj, če vedno iščejo le negativne lastnosti ali neznanja... če izrablja njegovo šibkost, če je v njunem odnosu ves čas čustvena napetost. “Učitelj je odrasla oseba, ki bi morala delovati tako, da bi predvidevala situacije, ki lahko sprožijo agresivno vedenje pri učencih in bi zniževala pretirano napetost ter odstranjevala potencialne izvore za nastanek agresivnega vedenja. V konfliktnem položaju se mora predvsem obvladati učitelj, učencem pa pomagati in jih učiti, kako kontrolirati agresivnost in jo znati primerno uporabiti in izražati v mejah dovoljenega.” Pomembno je, da pri razčiščevanju konfliktov ne uporabljamo besedice “zakaj”, ampak sprašujemo o tem kaj otrok počne, kaj misli in ga skušamo povabiti, da najde skupaj z učiteljem način za razrešitev problema. Pri tem naj bi poudaril, da “učenec ni slab kot oseba, neprimerno je njegovo vedenje.” Težko je včasih odkriti žrtve nasilja, ki zelo trpe, a si nekako ne upajo tega povedati. Zato je potrebno tudi osveščanje staršev, ki bi morali poznati probleme mladostnikov saj se z njimi lahko sreča, če se že ni, tudi njihov otrok. Hudo jev primerih otrok s posebnimi potrebami, ki se ne obnašajo ali ne reagirajo enako kot njihovi vrstniki. Nasploh so lahko drugačni zaradi različnih vzrokov in imajo svoje stiske, ki jih je treba zmanjšati, če se jih ne da odstraniti. Njihov svojstven način obnašanja laže sprejemajo starši kot okolje. Z nasilnim vedenjem prikrivajo svoje pomanjkljivosti in šibke točke, saj tako preusmerijo bistvo težav, ki ne izvira iz nasilnega vedenja. Nasploh si želijo, da bi bili del skupine, ki ga zavrača, saj mu ne priznava mesta in veljave, ki si jo močno želi. Učitelji največkrat pošiljajo pisma staršem zaradi negativnih pojavov pri njihovem otroku (neprimerno vedenje ali slabe ocene), o pozitivnih spremembah največkrat ne pišejo. Večkrat se pojavlja tudi nasilje med vrstniki zaradi različnih vzrokov. Posledice so lahko tudi najhujše - nekateri ne najdejo izhoda in se zatečejo k samomoru. Težko najdejo stik s tistimi, ki jim bi pomagali. “Žrtve nasilja so pogosto bolj intelegentni, občutljivi otroci in mladostniki. Ko postanejo žrtve, ne vedo, kaj lahko naredijo. Sprašujejo se, kaj so naredili narobe, da so izzvali tako vedenje... Ustaviti nasilje ni tvoja naloga ZDRAV DUH (otrok, mladostnik, op.a.), odrasli smo tu, da ti pomagamo. Če se ti je zgodilo kaj, o čemer želiš govoriti, se oglasi. Oglasi se tudi, če si ti tisti (-a), ki povzroča nasilje. Nasilno vedenje je napačno, ni pa nujno, da traja celo življenje. Vsakega vedenja se naučimo in ga lahko tudi spremenimo.Gotovo si želiš, da bi te drugi imeli radi,.Pridi, skupaj bomo našli način.” Pri preprečevanju nasilja bi morali vedeti, da morajo sodelovati tisti, ki to znajo, ne pa tisti, kijih šole imajo zaposlene za varovanje in nimajo ustreznih znanj, saj lahko s svojim nepravilnim reagiranjem dosežejo nasprotno od želj enega. Kakšne posledice puste na žrtvah nasilje v družinah zvemo le po drobcih. Poudarek je na nasilju nad ženskami in otroki, ki je najpogostejše. Sama menim, da ne bi smeli izpustiti tudi tisto peščico moških, ki spadajo tudi v to skupino. Kaj se dogaja za vrati doma, je zastrto s tenčico nedostopnosti in nevednosti. V to nasilje se ne vtikujejo drugi - to je njihova zasebna stvar pred katero si večinoma zatiskamo oči. Posledice so težke in dolgotrajne. Fizično nasilje spremlja tudi psihično. Pogosteje tudi spolno nasilje, ki pušča težke psihične posledice. Omejitve, kijih povzročitelji postavljajo so vse večje, življenski prostor trpinčenih se zmanjšuje, vzema se jim svoboda. “Nasilje ni ravnanje, ki bi bilo opravičljivo, in ni ravnanje, ki ga smemo ignorirati.” Največkrat je posledica strah, pa tudi občutki krivde, nemoč. Tudi tu je pomembno zaupanje, da žrtev spregovori o dogajanju. Vse večkrat slišimo o spolnem nasilju. Žalostno je, da se spolno zlorabljajo otroci, ki jih izrabljajo v vseh družbenih slojih. Povzročitelji si najprej pridobijo otrokovo zaupanje, izkazujejo mu naklonjenost in ljubezen, zato otroku vse doganje godi, šele kasneje začuti, da je kaj narobe. “Ena izmed stragedij povzročiteljev je tudi ta, da otroka prepričajo v njegovo krivdo za nastalo nasilno situacijo.” Naj večja nevarnost za žrtve spolnega nasilja so člani otrokove družine ali njihovi družinski prijatelji. Posledice so telesne, čustvene in vedenjske. Zmanjšajo se tudi lahko otrokove sposobnosti pomnjenja, pozornosti, vztrajnosti in koncentracije. Ko odrastejo se žrtve spolnih zlorab spoprijemajo z velikimi problemi o svoji vrednosti, občutkih krivde, zasvojenosti, težavah v medsebojnih odnosih itd. Ob tem ne smemo pozabiti dejstva, da otroci ne lažejo, zato jim moramo prisluhniti in jim pokazati, da jim želimo pomagati, jim večkrat ponoviti, da ni ničesar kriv. Obljubiti mu moramo le, da mu bomo stali ob strani, če si tega želi, da mu skupaj z njim poiščemo pomoč. Irena Vozelj ZIMSKA SREČANJA T7' rajevna skupnost in Turistično društvo Izlake, predvsem pa upokojena ravnateljica OŠ Ivan Kavčič Izlake Stanislava Flis s svojo ekipo, so se potrudili Izlačanom polepšati nekaj dolgih zimskih uric. Dvakrat mesečno naj bi Izlačanom predstavili sokrajana, kije v kraju pustil pomemben pečat. Prvi, ki ga je predstavila moderatorka večera Stanislava Flis v prostorih hotela Medijske toplice pred več kot 50 gostije bil podjetnik Janez Vidmar. Verjamem, da so celo tisti, ki ga poznajo že vrsto let, v poldrugi uri, kolikor je trajal večer, o njem izvedeli marsikaj takega, kar doslej niso vedeli. Moderatorka je poskrbela, da so o gostu večera spregovorili tudi nekateri njegovi življenjski sopotniki: Edvard Urbanija, ki je slikovito opisal dan, ko se je gost rodil, Roman Kralj, kije spregovoril o skupnih vajeniških oziroma mladostniških letih in ob koncu tudi člani ansambla Veseli trio, v katerem sta poleg njega igrala še France Drnovšek in Anton Pišek in ki jim tudi tokrat ni bilo težko odigrati nekaj lepih viž. Tako smo poleg že znanega, da je uspešen podjetnik, daje ljubitelj narave, dober mož in oče, o njem izvedeli tudi, kaj seje v teh krajih dogajalo v času njegovega rojstva, zakaj je svojemu sinu dal ime Boštjan, kako sije z igranjem na harmoniko kot otrok prislužil kakšen dinar, kako je s kolesom zaviral, ko je šlo prehitro in tudi, zakaj nič več ne "jaha" konj. Večer so popestrili še Marjana Goštc z branjem proze, ki je bila, kar smo hitro opazili, povezana z gostom večera, pa harmonikar Denis Zajc, šopek narodnih sta ob spremljavi harmonike zapeli Mojca Grden in njena mati Minka Kovač, ob kitari pa je zapela tudi Mojca Kovačič. Kot se spodobi so gostu večera ob koncu pripravili tudi prijetno presenečenje. Vidno ganjenemu Janezu Vidmarju so poklonili fotografijo njegove rojstne hiše. Doslej gaje nanjo vezal le spomin. Kaj drugega zapisati ob koncu kot to, da se že veselimo novih Zimskih srečanj. Igor Gošte GLEDALIŠKA SKUPINA K D MLINŠE ZNOVA NAVDUŠILA X J Zagorju so lahko V upravičeno ponosni, da imajo tako dobre ljubiteljske gledališke igralce. Tokrat so se pred dokaj polno gledališko dvorano v KC Delavski dom Zagorje predstavili člani Gledališke skupine KD Mlinše. Predstavili so veseloigro Julija Hrusta in Hinka Nučiča Nebesa na zemlji. Za razliko od izlaške gledališke skupine, kjer je v zasedbi več starejših in izkušenih dramskih igralcev kot so Dolšina, Pikel, Drnovškova, Butja in drugi, je v mlinški gledališki skupini več mladih gledališčnikov (Žagar, Pokom, Klopčič,..), ki lepo dopolnjujejo nekatere starejše člane te zasedbe (Smrkolja in odličnega Kralja npr.). Čeprav sama veseloigra ne sodi v žanr, ki zahteva gledalčevo zbranost skozi ves čas igre, pa njegovo pozornost pritegne mladostniška energija mlinške zasedbe. Prav zanima me, kako bi se ta dokaj mlada zasedba spopadla z kakšnim resnejšim dramskim delom. Upam si napovedati, da ne bi razočarali. Ob tolikšne številu nadarjenih mladih in starejših ljubiteljskih gledališčnikov si ne morem kaj, da mi spomin ne bi ušel na nekoč odlično kisovško zasedbo, v kateri so pred leti navduševali Mumelj, Grošelj, Zavrašek, Gošte, Prašnikar in drugi. Mogoče se še kdaj zberejo? Saj se boste strinjali, da bi bilo z njimi pusto kisovško kulturno življenje (pa ni bilo vedno tako) manj pusto. Igor Gošte ZDRAV DUH H---------- VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO v O e vedno smo pri štiriinšestdeseti O literarni uganki. Tokrat vas sprašujemo po imenu pisatelja, pesnika, slikarja samouka, ki seje rodil 30.septembra 1927 v Podlipi. Šestinštirideset let je delal v vrhniški usnjami, vseskozi pa se je ljubiteljsko ukvarjal s kulturo:igral je v amaterski gledališki skupini, nastopal kot humorist, pel v tovarniškem pevskem zboru. Že vrsto let sodeluje s kmečkim glasom. Najprej je objavljal kratke črtice, humoreske in pesmi s psevdonimom Erazem. Leta 1977 je v samozaložbi izdal pesmarico z naslovom V domači vasi, deset let kasneje knjigo pesmi Ne bom na tuje hodil. Sodeloval je tudi z Julijanom Strajnarjem s SAZU in tako je nastal priročnik za potrkavanje Pesmi slovenskih zvonov. Leta 1988 je izdal povest Zvonovi Marije Vnebovzetne, leto kasneje pa povest o Erazmu z Grape. To povest sem tudi sam prebral in moram priznati, da sem po tej knjigi vsaj še leto dni prebiral le slovenske avtorje. Predvsem mi je pri našem iskanem avtorju ugajalo barvito opisovanje trdega kmečkega življenja v vseh letnih časih, ki seje dogajalo nekje Bogu za hrbtom in kamor se je junak kljub temu vračal vedno kadar je potreboval toplo zavetišče. Vam v pomoč pa še del pesmi, ki jo je avtor objavil v tej knjigi: Ta biser prelepe doline, ki tukaj krog naju leži, je zibelka srečne ljubezni, ki dolgo že v srcu mi spi! A zdaj se je znova zbudila, še lepše kot nekdaj žari, tako kakor v ljubljenem srcu, ki radost si z mojim deli. Upam, da uganka le ni pretežka. Aha še to. Kar nekaj besedil je še neznani avtor napisal za slovenske narodno zabavne ansamble. Tudi za Slake. Uganko sestavil Igor Gošte Avtor:........................ \ moje ime:........................ | naslov: * KULTURNI KOLEDAR 15.1.1622 se je rodil francoski komediograf Jean-Baptiste Paquelin. Za tiste, ki vam še ni znano, za katerega komediografa gre le to, imenovali so ga Moliere. 18.1.1892 seje rodil ameriški komik Norvell Hardy, bolj znan kot Oliver Hardy. Dvanajst let kasneje pa se je rodil ameriški filmski igralec Cary Grant. 19.1.1876 se je rodil slovenski pesnik Dragotin Kette. Pripravil Igor Gošte Koline Po Murnovo prišel čas je krog božiča. Na kolinah sem, doma. Brat obdela dva prašička. Vonj po Špehu, krvi, mesu, vsiljivo nosnice žgečka. Na likof pridejo sosedi, kupica iz roke v roko kroži, je se, pije in kvanta. Se med smehom kotali beseda po veži, kuhinji in špajzu. Ob razhodnji rečemo si kakšno nežno, in da v novem letu bo za en batu bolje, mati pa: človek obrača, Bog obrne. Vlado Garantini Hrovatičeva nova pesniška zbirka Kljub zdravstvenim težavam, ki v zadnjem 101 pesem, večina so napisane v sonetni obliki, času spremljajo plodovitega literarnega in vsebinsko pa se nanašajo deloma na občutja v likovnega ustvaijalca Vinka Hrovatiča pa le-ta ne času njegove hude bolezni, deloma pa se v njih miruje in vedno snuje kaj novega. Pred kratkim vrača na planinska pota v preteklosti. Avtorju je izšla njegova že 47-ta pesniška zbirka z veljajo čestitke ob tej novi pesniški zbirki, naslovom Sprotne pesmi. V zbirki je objavljena t.L. ' '*33$SHEEE* ZDRAV DUH ----------h Novice z mladinskega oddelka Knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje Ta mesec je bilo na mladinskem oddelku naše knjižnice prav pestro. Najmlajši obiskovalci pravljičnih uric stari tri, štiri in pet let, so komaj čakali na nova snidenja. In ker je bilo zunaj sneženo, smo se tudi mi veselili snega skupaj s snežno vrano iz pravljice. Skupaj z miško Požeruško pa smo kupovali pšenično, koruzno in ajdovo moko za hude zimske dni. Starejša skupinica otrok seje navduševala ob dogodivščinah krave Rozine. Na kreativni delavnici smo iz barvnega kartona izdelali miške balonarje. Veliko otrok je reševalo uganko meseca decembra, srečnega izžrebanca - to je Klemen Bratec - pa čaka nagrada na našem oddelku. Tokratna uganka vas sprašuje po glavnih osebah v pripovedi Mira Gavrana Srečni dnevi. Uganko lahko rešujete tudi na spletni strani knjižnice: http||kts.trbovlje.si Tu lahko najdete tudi najbolj branih in najnovejših deset knjig, ter vse zanimivosti o sami knjižnici in o vsem. kar sc pri nas dogaja. Tudi prihodnji mesec vas lepo vabimo v knjižnico. Dogajalo se bo marsikaj prijetnega, brali bomo zanimive pravljice, na kreativni delavnici bomo izdelovali pustne maske, v mini bukvami, ki bo 6. in 7. februarja, pa si boste lahko kupili knjige po 100 SIT. Še posebej vabimo na pravljične urice najmlajše otroke, ki so dopolnili tri leta. Vabimo vas tudi, da obiščete našo novo enoto knjižnice v Domu Svobode. Tam imamo kar lepo število knjig, tudi za najmlajše. Uporabljate lahko tudi internet. Knjižnica Dom Svobode je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. - 15., ob torkih in četrtkih pa od 12. do 18. ure. Lep pozdrav in veliko bralnih užitkov! Simona Solina Foto: Matej Ocepek r OBVESTILO STARŠEM V vrtcu Zagorje vpisujemo predšolska otroke v programe vrtca za leto 2003/2004. Vpis bo potekal od 16. januarja do 15. februarja 2003, od 8. do 14 uro na upravi vrtca, Pečarjeva 4 Zagorje ob Savi. Informacije dobite tudi po telefonu: 566-06-61 ali 566-06-62 RAZNOLIKA PONUDBA, MOŽNOST IZBIRE, SPROŠČENOST, SMEH, IGRA, V PRIJAZNEM VRTCU ZAGORJE + TJremišljevali smo, kam bi odšli plezat za L božično-novoletne počitnice. Ko smo ugotovili, da smo dvanajst dni doma, je bil odgovor na dlani Španija. Na pot smo se Plezanje v Španiji odpravili 24. decembra ob 16. uri iz Trbovelj. V avto smo sedli trije člani AO Trbovlje - Miha Golob, Viljem Guček in Nataša Imperl. Pridružil pa se nam je še član AO Matica Ljubljana Bojan Leskovšek. Prvotni načrt je bil, da se najprej odpeljemo do Francije in nato nadaljujemo pot do Španije. A načrti se podro in odpeljali smo sc naravnost v Španijo - še dobro da vsi vozimo. Ob 14. uri 25. decembra smo prispeli v Chiulilla. Nastanili smo se v refugio - to so domovi za plezalce in takoj odšli plezat. Tu smo plezali še naslednji dan, nato pa smo se odpeljali v SELLA. Pričakalo nas je lepo, sončno in toplo vreme, zato smo takoj odšli v plezališče. Greli smo in plezali vse smeri do 6c (vse smeri so bile splezane na pogled), da se ogrejemo in pripravimo na nove podvige. Tudi tu smo ostali dva dni, nato pa odšli v GANDIA-o. Tukaj je prekrasno, sonce pripeka tako, da smo v kratkih oblačilih (ne pozabite, da je december) in na poti do podvigov. Prvi, ki spleza smer z oceno 7a, je Miha. Bojan in Vili še vedno plezata smeri ocene 6c in 6c+. Ker je za nami že kar nekaj plezalnih dni, bi se nam prilegel počitek. Tako se nastanimo v MONTANEJOS-u. Tu imajo zelo lepo urejen dom. Ogledamo si plezališča, a ugotovimo, da so skoraj vsa na senčni strani. Zato se naslednji dan odpeljemo plezat v JERICO. Ne boste verjeli, a spelje sončno in toplo vreme. Tudi tukaj fantje splezajo smer z oceno 7a. Že je pred nami zadnja noč tega leta. Le kje si bomo postavili šotor in proslavili vstop v novo plezalno leto? To je bilo v MONTSERAT-u. Zaželeli smo si veliko novih uspehov, povečerjali v šotoru, nato pa sladko zaspali v pričakovanju naslednjega dne. Odpravimo se po vodniček, a ga v vasi žal nimajo. Tako se odločimo, da zapustimo Španijo in se odpeljemo v Francijo (tako bo tudi pot domov krajša). Odpeljemo se v THAURAC, kjer smo imeli še tri prelepe plezalne dni. Kar prehitro pa je nastopil dan odhoda. V avto in domov do naslednjih počimic. Nataša Imperl 8. SREČANJE ČLANOV KLUBA LJUBITELJEV MRZLICE Alpinistične novice X T preteklih dneh je zapadlo kar precej V snega. Kljub temu pa so v gorskem svetu dobri pogoji za plezanje, tako v zasneženih kot tudi v poledenelih stenah. V takšnih pogojih se je zimskega plezanja lotil član AO PD Trbovlje Sebastijan Jančič. Povzpel seje na Kokrško sedlo nad Kamniško Bistrico, od tu pa seje lotil plezanja v južni steni Grintovca - 2558 m in sicer po Grapi čez jame v dolžini 200 m. V lanskoletnem vzponu je imel smolo zaradi zdrsa do vznožja. Tokratne razmere so bile dosti boljše, čeprav je na posameznih delih naletel na vodni led. Tuje strmina 60°, vendar mu je šlo kar dobro po zamrznjenem snegu. Na vrhu Grintovca se je srečal z alpinistično navezo, ki je plezala v sosednji smeri. Smer, ki jo je Jančič preplezal, je imela naklon 60/55-45°. Za vzpon do vrha gore je potreboval dobre štiri ure, to je od vznožja do vrha. T.L. X 7 soboto, 18. januarja v večernih urah je V v planinskem domu na Mrzlici potekalo osmo srečanje članov kluba prijateljev Mrzlice. Klub je bil ustanovljen v začetku leta ’95. V letu 2002 je stosedemdeset planincev izpolnilo pogoje za članstvo, to je 25 vzponov na Mrzlico in vpis v posebno evidenčno knjigo. Na srečanju seje kljub slabemu vremenu zbralo blizu sto planincev. Srečanje sta organizirala oskrbnika s sodelovanjem PD Trbovlje. Klub vsa leta vodi Vinko Pfeifer. Tudi tokrat je pripravil podrobno poročilo o članstvu ter številu njihovih vzponov - v lanskem letu jih je bilo skupno 10.214, torej vsak član kluba povprečno 60 krat. Klub deluje brez članarine in njegov član je lahko iz Zasavja, Savinjske doline ali od drugod. Vodi ga starešina, to pa je najpogostejši obiskovalec Mrzlice. Lansko leto je bil to Stane Lipoglavšek iz Hrastnika in to kar 315 krat. Zato je na srečanju prevzel starešinsko palico z vsemi častmi. Po številu obiskov pa so bili pogosti obiskovalci še: Zvone Podlesnik iz Trbovelj - 278, Lea Močivnik iz Zabukovice 237, Jože Klep iz Marije Reke 222, Brane Močivnik iz Zabukovice 217, Tone Žohar iz Dola pri Hrastniku 212, Milica Rizmal iz Marije Reke 200 in Marjan Rizmal iz Marija Reke 200. Starešina je v dar dobil pokal, ostali pa manjši pokal, torto in knjigo Mrzlica-savinjski in knapovski Triglav. Razvilo seje prijateljsko srečanje ljudi, ki so sc pogosto srečevali na poteh na Mrzlico. Tudi tokrat so poudarili, da dejavnost kluba ni tekmovalna, povezuje le številne prijatelje - planince rekreativce. T.L. op Cvetje, egan trgovina darila... Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Te!.: 03/56-71-303 odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 MMEMSTIMlIllll Q SLOVENIJATEL I N T E R MARKETING www, rumenestrani.com 7ASAMP BON ZVESTOBE (za vse dosedanje kupce Renault) v višini 50.000 SIT RENAULT RAZPRODAJA VOZIL LETNIK 2002 - POPUSTI TVVINGO CUO THALIA KANGOO - MEGANE I - SCENIC LAGUNA 200.000 SIT 200.000 SIT 250.000 SIT 200.000 SIT 300.000 SIT 300.000 SIT 400.000 SIT Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33 110 03/56 33 111 03/56 33 112 Servis 03/56 33 120 www.avtohisamalgaj.si tnt&gral^. Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108,56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: intcgral.zagorjc@siol.net internet: http://www.integral-zagorje.si KRIŽARJENJA ŠE UGODNO TUDI FEBRUARJA NA VOLJO TUDI POLETNA KRIŽARJENJA VABIMO VAS NA MAŠKARADE ! LETALNICA V PLANICI 19.-23.3. - peljimo se z avtobusom! Tudi VSTOPNICE za individualne obiske! SMUČARSKI PROGRAMI TUDI V "ZADNJEM HIPU" VAM NAJDEMO KAKŠNO SMUČIŠČE -OGLASITE SE K NAM! "NA ZALOGI" : KRONPLATZ z 10 % popustom- do 15.2.! POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: KENIJA, MAUR1CIUS, KUBA. PERU, BOLIVIJA, SLAPOVI IGUACU... LETALSKE VOZOVNICE VAM NAJDEMO NAJCENEJE V ZASAVJU PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov! ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, MI ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! POTOVALNI BON INTEGRALOVI DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PON. - PE. 06:00 - 16:00 SO. 09:00- 12:00, Agencija Trbovlje: PON. - PE. 07:30 - 12:30 in 16.00-18:00, SO. 08:00 - 12:00 So potovanja in so potovanja z Integralom. 3TO CENTER d.o.o., Blatnica 3a., IOC Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562-22-42,01/562-37-00 DOIVI2AI.E--------------------------------”-:0,/562^2------------------ fax: 01/562-37-05 Cenik motornih koles Honda modelsko leto 2003 Mo ( kW / KM ) MPC Inf. cena v EUR Touring GL 1800 A Gold Wing 87/118 5.799.000 24.996 ST 1300 A Pan European 87/118 4.069.000 17.539 ST 1300 Pan European 87/118 3.589.000 15.470 NT 650 V Deauville 41/56 2.099.000 9.047 Šport touring CBR 1100 XXS. Blac. 121 / 164 2.689.000 11.591 VFR 800 A 81 /110 2.859.000 12.323 VFR 800 81 /110 2.599.000 11.203 CB 1300 85/116 2.399.000 10.341 CB 900 F Homet 81/ 110 2.029.000 8.746 CB 600 F Homet 71 /97 1.849.000 7.970 Šport VTR 1000 SP-2 100/136 3.249.000 14.004 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.699.000 11.634 CBR 600 RR 86/117 2.299.000 9.909 CBR 600 F 81 /110 2.099.000 9.047 Chopper VTX 1800 C 71/97 3.449.000 14.866 VT 750 C2 Shadow 32/44 1.599.000 6.892 Enduro XL 1000 V Varadero 70/95 2.549.000 10.987 XRV 750 Africa Twin 44/60 2.039.000 8.789 XL 650 V Transalp Skuter 41/55 1.899.000 8.185 Silver Wing (FJS 600) 37/50 2.029.000 8.746 MP cene so v SIT; v MPC j'e vračunan 20% DDV. EUR/SIT = 232. Pridržujemo si pravico do spremembe cen, in sicer ob več kot 3% zvišanju tečaja JPY ali USD. Cenik velja od 14.01.2003. MIŠ MAŠ i--------- Mladim Zasavcem ' I 1 iskarski škrat je v zadnjem A Mišmašu izpustil uvod, zato niste izvedeli, kako j e nastala zgodba Zločin nad naravo. Na dolski šoli so četrtošolci namreč napisali svojo prvo “knjigo” in jo tudi sami ilustrirali. Eno izmed njih smo torej objavili. Če tudi na vaši šoli ustvarjate kaj podobnega, prefotokopirajte in pošljite na Zasavca ali direktno na F. Moljk, 1431 Dol pri Hrastniku. Da bomo še drugi prebrali kaj zanimivega. Tako smo bili veseli tudi Iskric z Izlak. Čeprav so posvečene novoletnim praznikom, so opisovali tudi druge reči, ki se jih radi spominjajo. Na Izlakah tudi zelo lepo rišejo, žal jim je tokrat ponagajalo oblikovanje, zato linorezi niso čisti. Bo pa drugič bolje. Francka v v Pripoved o življenju mojega dedka Francija Reparja V kuhinji je zadišalo po polenti, kije bila najljubša jed mojega najboljšega prijatelja -dedka. Ime mu je bilo Franci Pepar. Rodil seje 4. 5. 1935 v majhnem rudarskem kraju Trbovlje. Bil je najmlajši od treh sinov matere Marije, ki je bila gospodinja in očeta Franca, kije bil zidar. Osnovno šolo je začel obiskovati v času druge svetovne vojne, zato se je moral učiti nemško. Njegova sključena drža in žalostne poteze me bodo vedno spominjale na njegovo žalostno otroštvo. Leta 1942 so dedka in njegovo družino aretirali Nemci in jih odpeljali v nemško taborišče Auschvitz. Tam so ga ločili od svoje mame. Takoj so mu vtetovirali številko, kar je pomenilo, da od tega trenutka dalje ni bil več človek z imenom in priimkom, temveč le številka. Ker je bilo v taboriščnem lesenem bloku vse okuženo, je zbolel za tifusom. Po telesu je imel desetine turov in kadarkoli sem se dotaknil brazgotin, sem imel občutek, da se mu je obraz od bolečin skrčil. Ves izmučen se je leta 1945, po treh letih in pol vrnil domov. Po vojni je dokončal osnovno šolo in se izšolal za mizarja. Ta poklic si je izbral zato, ker je ob delu z lesom užival in ustvarjal prave mojstrovine. Kadarkoli sem v Trbovljah, sedim na gugalnici, ki jo je izdelal dedek in na kateri sva se nekoč skupaj gugala. Zame je bil res pravi mojster. A usoda mu ni dopuščala opravljati svojega poklica. Takrat je bila edina možnost v rudniku. To delo je bilo težko, a za tiste čase dobro plačano. Vendar pa delo v rudniku ni bilo edino, ki ga je opravljal. Ker je bila Slovenija po vojni opustošena, je delal v delovnih akcijah, kjer so lahko ljudje s prostovoljnimi deli gradili železnice, hiše,... Poleg delaje imel tudi hobije. Bil je izvrsten zbiralec značk in ponosen sem, da sem danes njihov lastnik jaz. Zelo lepo je igral violino. Moram povedati, da je tudi v hribe rad hodil in nabiral gobe. Bil je namreč izvrsten poznavalec gob. Bil pa je tudi športnik, saj je igral nogomet v klubu Rudar, ki je bil v tistih časih eden najboljših pri nas. Pri svojih 22 letih pa je spoznal izvoljenko svojega srca, s katero sta imela dva otroka. Ena izmed njih je tudi moja mamica. Kakšen dan pa si je vzel tudi zase, da je smuknil na kakšen klepet “špricer” s prijatelji. Leta so tekla in odšel je v pokoj. Moram pa priznati tudi to, da je kljub pokoju še vedno pridno delal in pomagal ljudem. Zaradi svoje pridnosti je bil pri ljudeh zelo priljubljen in spoštovan. Še več dela pa je imel, ko sem na svet privekal jaz. Naučil me je prvih črk, številk, pesmic in vragolij. Spomnim se, kako sva skupaj spoznavala mogočne vrbe v potoku Trbovljščica. Še danes slišim šume velikih vrbinih listov in žuborenje vode, ki jih je dedek tako rad poslušal. Njegov največji cilj v življenju je bil, da bi zgradil majhno hiško, varen dom za družino in njegova največja želja je bila, da bi svojim otrokom omogočil šolanje in da bi v življenju dosegla več kot je sam. Ponosen sem, da mu je oboje uspelo. Pred osmimi leti gaje napadla zahrbtna in neozdravljiva bolezen in kljub hudemu boju z njo ga je premagala. Njegovo življenje seje končalo 30. aprila 1995 v Trbovljah. A v mojem srcu živi in bo zame za vedno ostal prijatelj in “naj dedek”. Rok Poglajen, 7.a S STARŠI JE KRIŽ Bilo je nekega lepega poletnega dne. S starši smo odšli na piknik. Odšli smo na nek travnik, zraven katerega je bil potok. Že med potjo sta nama starša kar naprej težila, da naj si ne nagajava in naj dava mir. Takoj, ko smo prišli na travnik, sva s sestro oddirjala 7AS4W " 30- prqsinca 2003 k potoku. Toda očka je takoj zaklical, da k potoku ne smeva in da se morava držati njiju. Nato smo pogrnili odejo. Medtem, ko je sestra iz košare jemala hrano, sem ji vezalki na čevljiv zvezala skupaj. Tako daje, ko je vstala in poskusila hoditi, padla na tla. Takoj sem bil okregan. Ko smo pojedli, sva spet odšla k potoku. Tokrat sva lahko bila tam, ampak v vodo sva lahko namočila le noge. Čez nekaj časa je sestra sama padla v vodo, ne da bi bil jaz kriv za to. Starša sta me takoj obtožila. Očka je prišel k meni, da bi mi dal zaušnico, jaz pa sem zbežal, toda očka meje dohitel. Ko meje prijel za roko, sem se sam vrgel v vodo, zraven pa je padel še on. Nato je prišla še mami in se tako smejala, da jo je očka lahko potegnil v vodo. In takoj smo bili vsi premočeni. Tomaž Pirnat, 8.a Nina in njena ribica Nekoč je živela deklica Nina. Mama ji je za rojstni dan kupila akvarij. Z ribicami. V akvariju je bilo več vrst rib. Toda Nini je bila najbolj všeč zlata ribica. Vsak dan jih je hranila in se z njimi pogovarjala. Nekega dne jo je ribica zaprosila: “Ljuba Nina, prosim te, odpelji me k mamici!” Nina ji je odgovorila: “Kje pa živi tvoja mamica?” Ribica je rekla: “Tam v velikem akvariju v trgovini ZOO.” Ko je prila Ninina mama domov, jo je Nina vprašala: “Mami, ali lahko peljem zlato ribico nazaj k njeni mamici?” Mamica jo je začudeno pogledala in vprašala: “Zakaj?” Nina ji odgovori: “Zato, ker me je zlata ribica tako prosila.” Mamica ji odgovori: “To je nemogoče, ker so verjetno tudi njeno mamo že prodali.” Nina pove to zlati ribici in ribica postane žalostna. Ko naslednji dan stopi Nina k akvariju, vidi, daje zlata ribica umrla. Nini je zelo hudo, ker ji ni mogla uresničiti želje in tudi Nina postane žalostna. Mama jo tolaži. Nina pa se odloči, da bo sedaj vso svojo ljubezen razdajala ostalim ribicam. Maj Grošelj, 4.b Počitniške norčije Med počitnicami smo se zbirali na otroških igrah v Čcmšeniku. Imeli smo tudi razburljive vodne igre. V balončke smo natočili vodo. Z vodnimi balončki smo se žogali. Pri močnem udarcu so balončki počili in nas poškropili. Na koncu igre smo bili vsi mokri od nog do glave. Poklicali smo starše in jim povedali, da smo mokri. Ko so nas starši videli, so mislili, daje deževalo. Dan smo preživeli lepo in veselo. Katja Kreže, 3.a INTERVJU Intervju z Bepop T^rednovoletni čas v občini Zagorje že nekaj let zapored prinaša prireditve “Pod šotorom”, ki se odvijajo v zadnjem tednu JT odhajajočega leta. Organizatorji vedno poskrbijo za pevske nastope znanih izvajalcev in letos je bilo prav gotovo največ zanimanja za nastop trenutno najbolj popularne skupine v Sloveniji - BEPOP. Ko smo v uredništvu našega šolskega časopisa Skvarčepis izvedeli, da bodo “Bepopi” nastopili v Zagorju, se je začel moj lov za intervjujem. Odpreti je bilo potrebno kar nekaj vrat in zavrteti nekaj telefonov, da je Natka Geržina, menedžerka skupine dovolila intervju. Tako sem se znašla turobnega nedeljskega popoldneva pred takrat še praznim šotorom in čakala na člane skupine, ki so imeli tonsko vajo. Ker v Sloveniji menda ni časopisa, v katerem ne bi bilo vsaj nekaj napisanega o skupini Bepop in ker je bil čas praznično obarvan, sem se odločila, da jim zastavim malce drugačna vprašanja. Ana, Alenka, Tinkara in Simon so se po opravljeni tonski vaji znašli pred menoj: vsi štirje nasmejani, polni energije, razpoloženi za pogovor... Ali si je kdo od vas, mogoče v sanjah, zamišljal, da bo postal tako velika zvezda, kot ste danes? Ana: Ne. Simon: Jaz sem sanjal, ja Tinkara: Ne. Alenka: Čakaj malo, jaz sem marsikaj lepega sanja, ampak to da bom nekega dne stala na odru pred več 1000 glavo množico, to pa ne. Danes nastopate v Zagorju, kjer je doma Ana. Kdaj je trema (če jo sploh še imate) večja? Ko nastopate pred znanimi obrazi ali ko ste v nekem kraju prvič? Tinkara: Definitivno, ko nas gledajo znani obrazi, naša družina Alenka: Če gledaš, so prijatelji in znanci vedno največji kritiki in ti bodo povedali v obraz, kaj je narobe. Simon: Upajo si povedat. Ana: Upam, da bo danes cool, ne. Da ne bodo prehudi kritiki. Slišim in beremo, da je turneja Popstars zelo naporna. Kaj počnete v tistih redkih trenutkih prostega časa, ki vam še ostane? Tinkara: Spimo. Simon: Spimo, pa pijemo čaj z medom in jemo kalcijeve tablete. Alenka: Pa žajbljevo mleko, pa žajblov čaj. Ana: Spimo, ker imamo “full” malo časa, smo stalno na poti ali po nastopih, če pa imamo čas, pa ga prespimo in preživimo z domačimi. Predstavljajte si, da na Jonasovem kvizu zadenete 10 milijonov tolarjev. Kaj bi storili z denarjem? Alenka: Takoj bi šla nekam za en mesec, v tople kraje, na počitnice. Ana: Kupila bi si dopust. Tinkara: Tudi jaz, isto. Simon: Kupil bi 1000 kart za Popstars in jih razdelil med oboževalce. Vsakdo izmed vas ima doma nekoga, ki bedi nad njim in ga zanima, ali smo siti, zdravi, na toplem in kdaj pridemo domov. Kako vse to dogajanje okrog vas spremljajo vaši starši? Ana: Moji starši vsega sploh ne dojemajo kot jaz, drugače pa me zelo podpirata in zelo spodbujata, kupita vse revije in jih spravljamo doma v “fascikel”, “full” sta vesela zame. Alenka: Tudi mene vsi domači podpirajo, kupujejo vse revije, kot je Ana rekla, veselijo se z mano vsakega trenutka. Tinkara & Simon: Se strinjava. Lepi trenutki slave prinesejo včasih tudi kaj malo manj lepega. Ali se vam je do sedaj že zgodila kakšna neprijetna stvar, na katero bi najraje pozabili? Tinkara: Jaz osebno ne bom nikoli pozabila Popstars koncerta v Tivoliju, kjer mi je po domače povedano “crknu” mikrofon in potem, ko so mi menjali mikrofon, se mi je strgala naramnica na majčki, nato sem morala med plesom vse popraviti, tako da se ni nič videlo in tega ne bom nikoli pozabila. Ampak smo preživeli... Ana; Kot vedno... Recimo, da ujamete zlabo ribico, ki je pripravljena vsakemu izmed vas izpolniti eno željo. Kaj bi si zaželeli? Tinkara: To pa naj ostane skrita želja. Simon: Hvala enako. Alenka: Veš da ne vem, če me vprašaš. Sploh ne vem kaj bi si zaželela. Ana: Če je skrita, naj bo skrita. In za konec vas prosim, da mi zaupate, kaj želite sebi, vašim oboževalcem in bralcem našega časopisa v letu, ki prihaja? Ana: Sebi želim veliko zdravja, glasu, da bi nam z Bepopki še dolgo uspevalo. Vašim bralcem pa želim naj preživijo karseda naj lepše novo leto, naj bodo v družbi tistih, kijih imajo radi in naj bodo angeli vedno z njimi. Alenka: No, tudi jaz sebi želim obilo zdravja, ker priznam, da ga pevci in vsi ki nastopajo, veliko rabijo, še naprej pa veliko druženja z Bepopki. Bralcem pa želim vse naj naj ob prihajajočem letu in vse, kar si sami želijo. Simon: Ja, jaz pa želim bralcem isto kot sebi. Sebi pa želim veliko zdravja, veliko sreče, čimveč strpnosti in potrpljenja, zato ker mislim, daje tega premalo. Tinkara: Kaj mi je še ostalo? Naj vaši bralci uživajo življenje kar se da, sanjajo, ker so sanje tudi uresničljive, naj ne hitijo nikamor, ker morajo vsak dan izkoristiti kar se daj in uživati v njem. To. In so odhiteli. K Ani domov, da se preoblečejo in pripravijo na koncert, kije bil zares enkraten. Množica ljudi je uživala, redarji pa so imeli kar največ dela z oboževalci, ki so na vsak način hoteli priti do svojih idolov. Po končanem koncertu so v strnjeni skupini, obdani z množico redarjev, s skoraj svetlobno hitrostjo zapustili prizorišče koncerta in izginili v neznano. Da, tudi to je cena slave... Skupini Bepop želim vse naj, naj v novem letu. Vita Benko, novinarski krožek OŠ Ivana Skvarča Zagorje CICIOLIMPIJADA V HRASTNIŠKI ŠPORTNI DVORANI Pretekli četrtek, 23. 1. seje tudi letošnja generacija hrastniških vrtečanov izkazala na 6. ciciolimpijadi, na kateri so nastopili otroci vseh štirih enot. Pokazali so nekaj ustvarjalnih iger in plesov, se pomerili v smučanju, hokeju in ter ponazarjali snežinke. Igre so imele tudi tekmovalni značaj, vendar so si na koncu vsi zaslužili medalje. Nastopalo je okrog 130 otrok. Tanči Moljk ■l -'-»SBuEfžTrST .. ■■ DRUŠTVENO t--------- Pohorska legenda ne bo POZABLJENA 8. januarja 2003 smo se zbrali pri Domu na Osankarici in se poklonili spominu na Pohorski bataljon, ki je pred 60. leti izkrvavel v boju proti številčno močnejšemu in sodobno oboroženemu sovražniku in njihovim pomagačem. Med 69 padlimi borci Pohorskega bataljona je bilo tudi 11 Zasavčanov. Več kot tisoč se nas je zbralo ob Domu. Prisluhnili smo kulturnemu programu in predvsem govorniku, obrambnemu ministru Antonu Grizoldu, ki je med drugim dejal: “... junaški boj Pohorskega bataljona bo ostal zapisan v zgodovini NOB..., upor Slovencev je bil častno dejanje, zgled odločnosti in poguma slovenskega naroda proti nečloveški krutosti nacističnega stroja za iztrebljanje Slovencev.” Pevski zbor Oton Župančič s Tinja, orkester Slovenske vojske in voditeljica kulturnega sporeda Jana Jeglič so razgibali naša domovinska čustva, da smo misli usmerili k pohorskim junakom. Ogledali smo si tudi obnovljeno spominsko razstavo v novem prizidku Doma na Osankarici. Delegacije borčevskih organizacij so odnesle cvetje in svečke k spomeniku, kjer je 8. januarja leta 1943 izkrvavel Pohorski bataljon. Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Hrastnik seje z avtobusom odpeljalo na spominsko svečanost. Z nami so bili 4 učenci in pedagoginja OŠ Heroja Rajka. Vse priznanje gre organizatorjem proslave in varnega potovanja v zimskih razmerah v osrčje pohorskih gozdov, kjer sta med drugimi izkrvavela tudi naša rojaka, Rajko Menih-Knap in Adam Dušak-Pupči. Slava pohorski legendi! KSEFTI 03/56 64 250 Tesarsko krovska in kleparska dela z električnimi in hidravličnimi dvigali. Dostava materiala ter odvoz odpadnega materiala. Montiramo: Tondach, Esal, Decra, Bramac, Trimo in ostale kritine. Svetovanje in izdelava predračunov. Za vsa dela v 1., 2., 3. in 4. mesecu nudimo 5% popust. Informacije na GSM: 041/626 - 197 OfcJečiteisvoje kleje? Mm: 041 /395 Anic« Zili&fn s.p, / Izlake 44v? 1411 Izlalm AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 Izlake Telefon: 03/56 73 615, GSM: 041/405 828 IZPUŠNI LONCI IN CEVI PROIZVODNJA IN MONTAŽA TmOaflaKl.. 454HI MARN VRANSKO 166, 3305 VRANSKO ----teL/fafci: 03 5725 106 mehi: 641 506 435 £» FOTO WEISS /1896%! F=w Trbovlje Xl996^ ^ DIGITALNE FOTOGRAFIJE, FOTO TRGOVINA, STORITVE... EXPRESS IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE! TRADICIJA IN KVALITETA! ODPRTO: NON-STOP &-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 RUMENE Ml simm www,rumenestrani.com KAKO SMO OSVOJILI KANADO (in okolico)-4.del Nadaljujemo s potopisom zagorskih kikboksarjev, ki so se novembra mudili onstran velike luže v Kanadi. Na papir je občutke spravil in se za vas trudil Samo Bašelj. PETEK: TEKMOVANJE ALI POKAZALI SMO JIM, KAKO SE borijo Slovenci Končno tekmovanje. Ob 18.00 uri so nas peljali v dvorano, kjer je bilo tekmovanje. Organizacija tekmovanja je bila na visokem nivoju, na samo tekmovanje pa gledajo malo drugače kot v Evropi. V dvorani je bilo 16 ringov, med katerimi je bilo le malo prostora. Tekmovalci in gledalci so stali med ringi, tako da si se moral, če si hotel na drugi konec dvorane, premikati po boriščih. Temu primerna vroča je bila atmosfera v dvorani. Vsi okrog borišč so spodbujali tekmovalce, ki sojih sodniki občasno ločevali na način, kot je navada pri hokeju. Naši tekmovalci so v petek najprej nastopali v najkvalitetnejši skupini v absolutni kategoriji, kjer imajo pravica nastopa le najboljši. Tekmovalo je 20 tekmovalcev. Vsi naši tekmovalci (razen Andreja Bračiča), so v prvem kolu zmagali, skozi drugo kolo, pa seje prebil le Igor Kalšek, kije nato v borbi za vstop v finale izgubil s kasnejšim zmagovalcem kategorije, večkratnim svetovnim prvakom domačinom Averso. Kalšek je tako osvojil tretje mesto. Nato so se pričele ekipne borbe. Naši so prvo borbo zmagali, v borbi, ki je odločala, kdo bo finalist, pa smo bili za dve točki prekratki in osvojili tretje mesto. Nastop naših tekmovalcev je zbudil veliko zanimanja. Če so nas pred začetkom borb še gledali malo postrani, so na koncu pričeli k nam prihajati predstavniki ekip, ki so nas vabil na svoja tekmovanja, precej pa je bilo tudi takšnih, ki so prišli k nam zato, da bi se skupaj slikali. SOBOTA: DRUGI DAN TEKMOVANJA USPEŠEN ZA KLEMNA JUVANA Drugi dan tekmovanja so bile na sporedu borbe v posameznih kategorijah, ki pa so prinesle večji uspeh le Klemenu Juvanu, ki je v kategoriji do 70 kg osvojil tretje mesto. Nasprotnik, ki ga je premagal, je v finalu premagal Averso, tekmovalca, ki Klemen prejema priznanje za tretje mesto je v absolutni kategoriji premagal Kalška. Zaključek tekmovanja je bil ob 19.00 uri. Za našo ekipo so bili rezervirani sedeži, naše tekmovalce, ki so nastopali v ekipnih borbah, pa so med finalom povabili na oder in jih predstavili občinstvu. Po podatkih organizatorja, je na tekmovanju sodelovalo preko 600 tekmovalcev, ki so tekmovali v borbah in formah. Za konec smo bili vsi povabljeni na zaključno zabavo v diskoteko, ki so seje udeležili trije naši predstavniki. V diskoteko varnostnik niso spustili najmlajšega člana naše odprave Saša Stojanoviča, saj še ni dopolnil 18 let, kar pa se nam je zdelo popolnoma v redu (verjetno se počasi staramo, da so nam všeč takšna pravila). NEDELJA - POT DOMOV Dopoldne smo šli na letališče, kjer smo počakali na letalo, ki nas je peljalo domov. In tu se naša zgodba za letos zaključuje. Vsi udeleženci potovanja smo se strinjali, da smo preživeli zanimivih deset dni, ki so nam poplačale ure, ki jih preživljamo v telovadnici na svojem treningu in ko delamo z drugimi člani našega kluba. Z našim potovanjem v Kanado smo jim pokazali, da je mogoče, da gredo lahko naslednje leto, če bodo pridno trenirali, tudi oni na takšno tekmovanje in potovanje v tujino. Če bo le mogoče, bomo podobno potovanje poskusili ponoviti in še drugim našim članom omogočiti, da pridejo na kraje, o katerih sedaj le sanjajo (tako kot smo mi o Kanadi deset let). Neprijetno obvestilo pa nas je čakalo doma, saj so nas iz telovadnice TVD Partizan, kjer ob sredah treniramo, obvestili, da zaradi okvare ne morejo ogrevati prostorov in naj si najdemo druge prostore za trening. Sprašujemo se, kje naj najdemo primerne prostore sredi zime, ko so si vsa društva, ki resno trenirajo, zagotovila prostor v telovadnicah že jeseni? Se bodo naši upi za dobra tekmovanja sesuli takoj, ko pridemo domov? Majhno možnost za treninge smo že našli, vendar pa bo potrebno kar nekaj časa, dogovarjanj, razumevanja in sredstev, da bi se zamisel o tem, kje bi lahko trenirali, uresničila. Vendar srčno upamo, da se bo, saj si ne predstavljamo, da bi, pa ravno pred jubilejnim, 20. mednarodnem prvenstvom v Še zadnji pogled na Montreal Zagorju, ki ga načrtujemo v letu 2003, ostalo naših 70 članov brez strehe nad glavo. (Konec) Uredil Igor Gošte 7ASAvr 32J ŠPORT -------- KEGLJANJE Tz7" ot nam je poročal Zvone Izgoršek, se XX-je sredi januarja v Hrastniku zaključilo kegljaško tekmovanje za OTS Zasavje, posamezno in v parih. Ker sije Boris Urbanc, član KK Rudar že zagotovil uvrstitev na državno prvenstvo, seje za preostalih šest mest borilo šestnajst finalistov. Med njimi je bil najboljši naš sogovornik Zvone Izgoršek s 596 podrtimi keglji. S tem odličnim rezultatom se mu je iz enajstega mesta uspelo uvrstiti med šesterico najboljših. Rezultati Hrastnika: Izgoršek 596, Hribar 586, Prelogar 579 (vsi KK Rudar). Skupni zmagovalec je bil Ludvik Novak iz KK Litije, ki je slavil pred Bogdanom Hribarjem iz KK Rudarja in Dušanom Lebeničnikom iz KK Sinet Hrastnika. Na DP so se uvrstili še Izgoršek, Peperko in Šeško. Pri ženskah je to uspelo Brigiti Rozini in Suzani Kos iz KK Rudar Trbovlje. Med pari sta imela Šeško in Peperko preveliko prednost pred ostalimi in sta brez težav zmagala. Paru Lebeničnik-Drame se je uspelo iz petega uvrstiti na drugo mesto, predvsem po zaslugi slednjega, ki je svoj rekord kegljišča popravil na 629 podrtih kegljev. Na finale DP sta se uvrstila še Oman in Izgoršek in Rudarja. Pri ženskih parih je to uspelo paru Rozina-Planinšek. Igor Gošte SMUČARSKI SKOKI ZMAGA PRIMOŽA ROGLIČA Mladi kisovški skakalci so še enkrat več dokazali, da lahko od njih tudi v bodoče pričakujemo odlične rezultate. Na prvi letošnji tekmi v Skakalnem centru Kisovec, kot nam je poročal Borut Markošek, je Primož Roglič v tekmo za pokal cockte v kategorij mladincev do 16 let dosegel še eno zmago. Na skakalnici K 50 pa so dobro skakali tudi ostali člani SK Zagorjc-SZS Ytong. Rezultati: 1. Primož Roglič, SK Zagorje-SZS Ytong, 49,5 in 47 m, 218,2 točke, 2. Tomaž Žižek, SSK Velenje, 50 in 46 m, 215,3 točke, 3. Mitja Mežnar, SK Tržič Triftx, 47,5 in 47 m, 211,1 točke. 13.Luka Grobljar, SK Zagorje-SZS Ytong, 46 in 45,5 m, 198,3 točke, 15.Miran Zupančič, SK Zagorje-SZS Ytong, 45 in 45,5 m, 195, 0 točke. Rezultati tekme v Žirovnici, kjer so na tekmovanju za pokal Cockta skakali dečki do 11 let: 6.Leon Grobljar, po 20,5 m, 15.Urban Javoršek, po 19,5 m, 20.Miha Jesih, po 19,5 m, 23. Dejan Žujič, 18,5 in 19 m, 24. Jaka Prašnikar, po 18,5 m, 30.Ernest Prišlič, po 17,5m. Igor Gošte ALPSKO SMUČANJE TV" ot nam je povedal Aleš Mumc, so na J^^prvi tekmi na Rogli v letu 2003 za pokla Barcaffe SKI OPEN Slovenije in pokalu Sladkosned Ljubljanskih mlekarn dobro nastopili tudi nekateri Zasavčani. Mlada članica SK Zagorje-ETI Izlake Katja Mumc, letnik 1994 je bila v kategoriji A, cicibanke 1993 in mlajše na Rogli na tekmi za Pokal Sladkosned uvrščena na odlično tretje mest in s tem osvojila 60 točk. V C kategoriji rangiranih cicibank letnik 1993 in mlajše je bila na odličnem drugem mestu Nina Žnidar in KBM Racing. Dobro so nastopile tudi članice. Med ženskami od 31 do 40 let sta bili Irena Murne, Majcen d.o.o. In Alenka Kuhar, Radeče tretja oziroma četrta. V kategoriji žensk do 51 let in več pa je zmagala Hedvika Kotar, Trbovlje RENT-A-CAR JUVAN. Slika: Katja in Nina Igor Gošte ROKOMET IZ TABORA RD ŠMARTNO 99 X J 1.krogu nadaljevanja prvenstva v V polfinalni ligi kadetov so Šmarčani na domačem igrišču doživeli pričakovani poraz proti lanskoletnim državnim prvakom RK Celje Pivovarna Laško. Celjani so že na začetku povedli 9:2 in naredili razliko, ki so jo do konca brez težav ohranili. Kot nam je poročal Aleš Hauptman sta pri Celjanih izstopala Mikanovič z 11 zadetki in Gregorc s 7 zadetki. Za Šmarčane so pri rezultatu 29:37 za Celjane v polno zadeli: Gregorič 10, Prelogar 9, Poglajen 5, Izlakar 4 in Vidmar 1. V 2.krogu so Šmarčani izgubili še na gostovanju proti ekipi RK Gorenje Velenje in sicer z 25 : 22. Zadetke za Šmarčane so v napeti tekmi vse do konca srečanja dali: Gregorič 12, Vidmar 3, Izlakar, Poglajen in Kahne po 2 in Gradišek 1. Igor Gošte MALI NOGOMET V 1. SMNLje vil. kolu GIP Beton MTO doma premagal ekipo Tiskarna Grafis prepričljivo s 7:0, ekipa SVEA Lesna Litija pa je v gosteh zmagala s Sevnico z izidom 4:2. Lestvica: 1. GIP Beton MTO 30,2. Svea Lesna Litija, 29 točk. Zdravko Grden RUMENE SLOVENIJATEL E I N T E R MARKETING www.rumenestrani.com I ROKOMET ŠPORT USPEŠEN JESENSKI DEL ZAGORSKIH T)o krajših novoletnih praznikih so se v ± ponedeljek 6. januarja na prvem treningu pod vodstvom trenerja Grbca zbrale tudi zagorske rokometašice. Obisk na prvih treningih v novem letu je bil zelo dobro obiskan. “Glede na obisk na treningih lahko pričakujemo še eno uspešno leto, podobno kot je bilo preteklo, ko so naslov državnega prvaka osvojile mlajše deklice letnik 1990,” je povedal Danilo Lipovšek. V jesenskem delu so v svojih tekmovalnih kategorijah zagorske rokometašice dosegle naslednje uvrstitve: Mlajše deklice, letnik 1991 so končale jesenski del na prvem mestu s samo enim porazom .S svojimi igrami so zelo presenetile in napovedujejo tudi v nadaljevanju visoko uvrstitev. V tej ekipi velja pohvaliti predvsem Sašo Fon in Manco Golob (reprezentantka do 13.let), ki sta s svojima igrama največ ROKOMETAŠIC pripomogli k odličnim rezultatom te ekipe. Mlajše deklice, letnik 1991so v svoji skupini zasedle drugo mesto z dvema neodločenima rezultatoma. V tej ekipi sta gonilni sili Ivana Mimič in Manca Jeglič , ki sta tudi v reprezentanci do 13.1et. Starejše deklice letnik 1988 so v svoji skupini osvojile tretje mesto. Doživele so dva poraza. V tej ekipi so nosilke igre predvsem Maja Mervar, Sanja Bola, Špela Peterlin (reprezentantka do 15.let) in vratarka Dijana Topalovič (reprezentantka do 13.let). Mladinska vrsta zagorskega kluba je dosegla nekoliko slabše rezultate od pričakovanj. V svoji skupini so na 4. mestu. Potrebno je povedat, da so tekme v tej konkurenci služile predvsem za pripravo za tekme članic in počitek tistih igralk, ki so nosile breme v večini tekem v ostalih kategorijah. Članice RK Zagorja so po dveh tretjinah tekmovanja na odličnem drugem mestu, ki vodi v nadaljnje tekmovanje za naslov prvaka l.B. DRL. Doživele so dva poraza od prvouvrščene ekipe iz Ptuja. V preostalih tekmah so prikazale zelo dobre igre. V tej ekipi veljajo pohvale vsem, ki so nastopale v prvem moštvu (Klukej, Jelševar.Šikovec, sestri Poglajen, Peterlin , Kovač, Bola , Peško, Husičič, Bohorč, Ržišnik) Sicer pa so na enem zadnjem sestanku v letu 2002 člani UO pod vodstvom predsednika Slavka Jelševatja sprejeli sklep, da se v naslednji sezoni 2003/2004 z določenimi okrepitvami poizkuša priti v LA državno ligo. Pogoji so trenutno zelo dobri, čeprav so še vedno težave z financami, ki pa jih UO zaenkrat uspešno rešuje. V klub so uspeli pripeljati dve igralki iz ljubljanske Olimpije: Tino Zajec, mladinsko reprezentantko in Petro Skočir, bivšo mladinsko reprezentantk, nam je še povedal predstavnik kluba Danilo Lipovšek Igor Gošte ROKOMET ZAGORSKE ROKOMETAŠICE TUDI V NADALJEVANJU USPEŠNE ' / ačnimo z mini rokometom. Deklice so ^-/odigrale svoj prvi letošnji turnir v Celju. V njihovi skupini je tekmovalo devet ekip, Zagorjanke, ki so bile med najmlajšimi, so osvojile šesto mesto. Nastopile so: Fon, Golob, Pergar, Klopčič, Lipovšek, Zavec, Hace in Hribar-Kovač. Rezultati: ŠR Zagorje Naš hram- ŠD Nazarje 17:6, ŠRD Zagorje Naš hram- ŽRK Polje Lj. 10:14, ŠR Zagorje Naš hram- ŽRK Žalec 9:10, ŠR Zagorje Naš hram-ŽRK Velenje MALI NOGOMET v e v prejšnji številki smo vam ^-/poročali o prvih petih (delnih) krogih tekmovanja v Zimski ligi malega nogometa Hrastnik 2003, ki poteka v Dolanki na Dolu pri Hrastniku. Tokrat objavljamo rezultate do nepopolnega 8.kroga. Iz razpredelnice je razvidno, da se lahko le tri ekipe pohvalijo, da so zabeležile polni izkupiček točk, še vedno pa je brez osvojene točke ekipa Montezuma bar. Več ali manj je že jasno, katere ekipe se bodo tudi ob koncu tekmovanja znašle pri vrhu lestvice, seveda pa so še vedno možna tudi presenečenja. Med strelci je z 20 zadetki v vodstvu Slavko Brečko iz ekipe Mexico Asist, drugi je z 13 zadetki David Goluf iz ŠDD Špica Pizza. Rezultati 5.kroga (prestali):TOP 6:14. Mlajše deklice B letnik 91,10.krog; ŽRK Sevnica-ŠR Zagorje 19:17 (strelke: Fon 8, Golob 5, Klopčič in Perger 2). Mlajše deklice A letnik 90, 10.krog; ŽRK Sevnica-ŠR Zagorje 16:23 (strelke: Mimič 9, Jeglič 6, Golob 5, Bantan 2, Fon 1). Starejše deklice, lO.krog; ŽRK Sevnica-ŠR Zagorje 15:25 (strelke: Peterlin 12, Bola in Češek 4, Avdič 2, Ključevšek 1) Mladinke, 6.kroga DP; ŽRK Mercator SPORT-ŠD TROJANE 3:3, KMN JUVENTUS- LE BO TAXI 6:2, P.KUKUCA TRGOTRANS- KMN XXL 2:3, FORSTEK-OPAL 3:3, MDNS CELJE-STEKLARNA 2:2, ŠDD ŠPICA PIZZA- GD HRASTNIK 7:1. Rezultati 6.kroga: TET- GD HRASTNIK 6:3, SINET-ŠDD ŠPICA PIZZA 0:7, STEKLARNA-ZLATOROGI 1:2, OPAL-MDNS CELJE 2:1, KMN XXL-FORSTEK 0:5, MEXICO ASIST-VOUNG BOYS 6:3, LE BO TAXI-D.SAVA 3:5, MONTEMUZA BAR-KMN JUVENTUS 0:3, TRGOVINA ČOP-ŠD ČOLNIŠČE 1:1, ŠD TROJANE-P-LENIČI 2:4, RUDNIK-TOP ŠPORT 8:0. Rezultati 7.kroga:TOP SPORT-TET 2:0, P.LENIČI-RUDNIK 1:5, ŠD ČOLNIŠČE-ŠD TROJANE 0:1, KMN JUVENTUS-TRG.ČOP 6:1, D.SAVA-MONTEZUMA BAR 3:0, VOUNG BOYS-LE BO TAXI 2:3, Tenzor Ptuj-RK Zagorje 21: 27 (strelke: Kljukej 11, Peterlin 6, Jelševar 4, I.Poglajen 3, Bola, Avdič in Repovž 1). V desetem krogu tekmovanja mladih so Zagorjanke gostovale v Sevnici. Kljub porazu so deklice letnik 91 na drugem mestu, deklice letnik 90 pa so z zmago prav tako druge. Prepričljivo so zmagale tudi starejše deklice. Mladinke so še drugič uspele premagati Ptujčanke in si s to zmago zadržale četrto mesto. ------------------------- Igor Gošte P.KUKUCA TRGOTRANS-MEXICO ASIST 2:3, MDNS CELJE-KMN XXL 2:1, ZLATOROGI-OPAL 11:2, ŠDD ŠPICA PIZZA-STEKLARNA 2:1, GD HRASTNIK-SINET 3:3. Nepopolni rezultati S.kroga: MEXICO ASIST- FORSTEK 19:4, TET-SINET 4:5, STEKLARNA- GD HRASTNIK 6:0, ŠD ČOLNIŠČE- RUDNIK 1:2, TOP SPORT-P.LENIČI 0:4, TRG.ČOP-D.SAVA 3:0, MDNS CELJE- TORPEDO MOSKVA 4:3. Trenutna lestvica (v oklepaju število odigranih tekem): 1 RUDNIK 24 (8), 2.ŠDD ŠPICA PIZZA 21 (7), 3.MEXICO ASIST 21 (8), 4.KMN JUVENTUS 21 (7), 5.P.LENIČI 21 (7), 6.MDNS CELJE 16 (8), 7.ZLATOROGI 15 (7), 8.STAKLARNA 14 (8), 9.D.SAVA 13 (8), 10.P.KUKUCA TRGOTRANS 12 (7), 11 .KMN XXL 12 (7), ŠD ČOLNIŠČE 11 (8),... Igor Gošte 7AWr f34j ŠPORT ČLANI I.B SKL (14.krog) UNION OLIMPIJA ' MLADI : GD HRASTNIK v sredo 29.01.03 ob 18.30 v hali Tivoli. RUDAR: NOVA GORICA 87: 84. Strelci za RudanZagorc 24, Tilinger 26, Brečko 7, A.Čop 7, Radovič 15, Ambrož 4, Vajdič 4. Trenutna lestvica: l.Unika TTI Postojna 27 2.ŽKK Maribor 25 3.Banex 24 4. Radovljica 23 5.Rudar 23 točk....ll.GD Hrastnik 19 (1 tekma manj) Naslednji krog: GD Hrastnik:Rudar v soboto 01.02.03 v dvorani na Logu. ČLANI II.SKL(13.krog) LITIJA : BISTRICA 87 : 71 Strelci za Litijo: Bošnjak 26, Japič 24, G.Pušič 16, D.Pušič 10, Šega 8. Trenutna lestvica: 1.Litija 2. Ruše 3.Lenart... Naslednji krog: Ruše:Litija v soboto 01.02.03 ob 17.00 uri v dvorani Marof v Novem mestu.. MLADINCI II.SKL-B1 CENTER (S.krog) RUDAR: BEŽIGRAD 85: 109. Strelci za Rudar: Markovič 33, Zagorc 25, Kovačič 5, Kolar 5 ELEKTRA : LITIJA 99 : 95. Strelci za Litijo: D.Pušič 31, Cerar 24, Jolič 22. Naslednji krog: Litija:Rudar v nedeljo 02.02.03 ob 16.30 uri v litijski dvorani. MLADINCI II.SKL-B2 CENTER (S.krog) PIVOVARNA LAŠKO"A": ZAGORJE BANKA ZASAVJE 94 : 81. Strelci za Zagorje BZ: Kopušar 25, Jere 17, Prašnikar 14 GD HRASTNIK: KRŠKO -preloženo. Naslednji krog: Zagorje BZ:GD Hrastnik v nedeljo 02.02.03 ob 18.00 uri v zagorski dvorani. KADETI AI.SKL - VZHOD (4.krog) ŠD TEN ŠPORT : LITIJA 72 :43. Strelci za Litijo: Kolenc 19, Cerar 15 (S.krog) LITIJA: BRANIK 58:62. Strelci za Litijo: Cerar 20, Gorišek 12, Kolenc 9. Naslednji krog: Pivovarna Laško: Litij a v petek 31.02.03 ob 17.00 uri dvorani Tri lilije. KADETI A2.SKL - VZHOD (S.krog) ŽKK MARIBOR"A" : ZAGORJE BZ 74 : 54. Strelci za Zagorje BZ: Šišič 16, Kos 13, Krofi 8. Naslednji krog: Rogla Zreče:Zagorje BZ v soboto 01.02.03 ob 10.00 uri v dvorani OŠ Zreče. KADETI II.SKL - VZHOD C2 (S.krog) REFLEKS NAZARJE : RUDAR 63 : 75. Strelci za Rudar: Potrpin 23, Guzej 15, Mujič 10. Naslednji krog: RudarERA Velenje v petek 31.01.03 ob 17.30 v telovadnici OŠ Trbovlje. PIONIRJI (1989 in mlajši) ZIMSKA LIGA. Za uvrstitev od 1. do 4.mesta (l.krog) ELEKTRA GD HRASTNIK 41:56 (2.krog) GD HRASTNIK: KK PTUJ 51:16 Naslednji krog: GD Hrastnik:KŠ Mario Primorac v nedeljo 02.02.03 na Ptuju. MLAJŠE PIONIRKE VZHOD II. (S.krog) TRIGLAV: ŽKD STUDIO JIN-JANG 42 : 22. Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Kovač 12, Klavžar 5, Fele 2, Smajič 2, Šobal (6.krog) ŽKD STUDIO JIN-JANG : ŽKD ILIRIJA 60 : 39. Strelke za ŽKD S. Jin-Jang: Kerin 14, Fele 10, Kafel 10, Beširovič 10. Končna lestvica: l.ŽKD S.Jin-Jang 2.Triglav 3.ŽKD Ilirija 4.ŽKK Domžale V nadaljnje tekmovanje sta se uvrstili ekipi ŽKD S.Jin-Jang in Triglav. Tekmovanje v skupini Vzhod se nadaljuje v marcu. 37.PIONIRSKI FESTIVAL - STAREJŠE PIONIRKE Četrtfinalni turnir v Ljubljani OŠ POD GORO (Slovenske Konjice) : OŠ NH RAJKA (Hrastnik) 49:38. OŠ F.BEVK(Ljubljana): OŠ NH RAJKA (Hrastnik) 32:74. Strelke za OŠ NH Rajka Hrastnik: Vajdič 25, Kolar 25, Rorič 19. Hrastniška OŠ seje uvrstila v polfinale. Aljoša Pišek KARATE KOVAČIČU MEDALJA NA 12. POKALU SAMOBORA X J soboto 25. in v V nedeljo 26. januarja je v Samoboru pri Zagrebu potekal tradicionalni, že dvanajsti po vrsti mednarodni karate turnir. Organizator turnirja je vzorno organiziral mednarodno športno prireditev, kjer je v dveh dneh nastopilo preko 700 tekmovalcev iz sedmih evropskih držav. V soboto je trener Igor NARAGLAV v Samobor 7AS4vr pripeljal Jerneja SIMERLA in Miho KOVAČIČA. Oba sta nastopila v športnih borbah. Jernej se je že v prvem kolu pomeril s hrvaškim reprezentantom, ki je že takoj krenil v silovit napad ter povedel. V naslednjem napadu je Jernej skušal s svojo specialko prestrezanjem nasprotnikovega napada doseči izenačenje, vendar je bil njegov udarec v glavo premočan in sledila je takojšnja diskvalifikacija. Tudi Miha je ob veliki nepristranosti sodnikov izgubil že v prvem kolu. Njegovemu nasprotniku se je uspelo uvrstiti v finale ter s tem omogočiti Mihi v repasažnih dvobojih borbo za medaljo. Miha je ponujeno možnost izkoristil ter prepričljivo premagal vse svoje nadaljnje nasprotnike ter osvojil bronasto medaljo. V nedeljo so pod vodstvom Franca POVŠETA v Samoboru nastopili Timi UMEK, Tomaž BABIČ, Žiga ROZINA in Timi BEVC. Razen BEVCA se je vsem ostalim uspelo uvrstiti v 2. kolo, kar je na tako močnem mednarodnem turnirju lep uspeh za mlade Trboveljčane. UMEK, BABIČ in ROZINA so nastopili tudi v ekipnem delu, kjer jim tudi ni uspelo doseči vidnejše uvrstitve. Kljub temu, da so nastopili dobro, jim žal ni uspelo ponoviti Mihovega uspeha doseženega dan prej. Franjo GLAVICA la zalogi nekaj vozil letnika 5 - Mazda 323 F s popustom v višini 508.345 SIT i • £«11 ritmi Mazda 6 je spor Zmagova slovenski avto le Zimske gume GoodVear in Kumho po ugodnih cenah. « DEJAVNOSTI HIŠE: Pooblaščena prodaja in servis vozil Mazda, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent-a-car, nadomestna vozila, montaža in polnjenje klimatskih naprav, popravilo izpušnih sistemov, brezplačna kontrola zavor za vsa vozila in novost “NAJEM” AVTODOMA tudi pozimi. MMS KREDIT LEASINGI KiMnik Romon s p MIO Zagone, Selo 65 AVTOM ISA KRŽIŠNIK Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto: od 8. do 18. sobota: od 9. do 13. m33”3 (71 I \ ELEKTROPROM d.o.o. Loke 22,1412 Kisovec Obiščite nas v EVJ centru v Kisovcu, v 1.nadstropju prenovljene trgovine Makro, kjer vam nudimo ugoden nakup: * PLOŠČICE TALNE 33.3x33.3 GRANIT 3D 1.110.00 SIT/M2 * PENA PUHIN od 10 dolOOmm (1 x2m) od 750,00 SIT/KOS * STIROPOR od 10 do 50 mm od 120 SIT/M2 * VOLNA KAMENA ROCKVVOOL (STRE=A9NA/TALNA) od 270,00 SIT/M2 * STENSKA OBLOGA (HRAST/JESEN) 860,00 SIT/M2 * LAMINAT (LEPLJENJE) 1.720,00 SIT/M2 * LAMINAT (BREZ LEPLJENJA-SISTEM LOC) 2.090.00 SIT/M2 ‘VRATA HARMONIKA (MO=AENOST NADGRADNJE) 80x200 8.690 SIT Seveda vas vabimo, da obiščete tudi druge naše prodajne oddelke. Telefon: 03/56-71-234, 03/56-71-155 03/56-71-489, 03/56-57-150 šum m CERTIFIKAT št. 160 v iso 9001 'ma&p' http://www. radio-trbovlje.si ŠPORT H----- NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA V LETU 2002! T)o novoletnih praznikih je že običaj, da so JT prenekatere trgovine zaprte zaradi inventur. No, nekoliko dragačnejše inventure se že več let lotevamo tudi v športnem uredništvu časopisa Zasavc. In z vašo pomočjo bomo izbrali najboljše v letu 2002. Izbirali bomo med: 1. Naj športnik Zasavja 2. Naj športnica Zasavja 3. Naj trener Zasavja 4. Naj ekipa Zasavja 5. Naj športni delavec Zasavja Delo vam olajšujemo z nominiranimi v posameznih kategorijah, kar pa seveda ni obvezujoče in lahko predlagate povsem svojega kandidata ali kandidata oziroma ekipo. PRAVILA GLASOVANJA! 1. Glasuje se izključno na podlagi glasovnic, objavljenih v časopisu Zasavc. Ob tem pa fotokopij ne upoštevamo! 2. Na glasovnici izpišite v vsaki kategoriji po tri športnike, športnice, trenerje, ekipe ali športne delavce. Če bo glasovnica pomanjkljivo izpolnjena (v vseh kategorijah le prvo mesto ali če bo katera od kategorij neizpolnjena), bo glasovnica neveljavna. 3. Kandidati za naj športnike in naj športnice Zasavja morajo biti iz Zasavja (od Radeč do Litije) oziroma morajo delovati v klubu iz Zasavja. 4. Vsak lahko pošlje več glasovnic. 5. Glasujete lahko za nominirance, ki so objavljeni, ni pa to nikakršna obveza in lahko predlagate svoje kandidate, ki pa morajo izpolnjevati naslednje kriterije: * da ekipe tekmujejo v 1. državni ligi * da so športniki in športnice člani ekip, ki nastopajo v 1. državni ligi, v individualnih športih pa da nastopajo na državnih tekmovanjih najvišjega ranga ali da so nastopili na svetovnem ali evropskem prvenstvu * so športniki, ki so člani prvoligaških ekip iz tujine * za trenerje lahko nominirate oziroma glasujete za .tiste, ki trenirajo prvoligaške ekipe oziroma trenirajo posameznike, ki izpolnjujejo kriterije za naj športnice in športnike. * Za naj športne delavce lahko kandidirajo tisti, ki niso nominirani kot trenerji, niso aktivni kot športniki in ki opravljajo delo športnega delavca najmanj pet let. 6. V uredništvu smo v vsaki kategoriji predlagali po 5 kandidatov, vi pa lahko poleg predlaganih glasujete tudi za druge, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, kriterije z obrazložitvijo. V 3. številki Zasava bomo 5-im kandidatom dodali še dva, ki bosta prejela največ vaših glasov. Vaše glasove bomo v prvem krogu zbirali do 8. februarja 2003, v drugi krog (3. številka Zasavca) pa se glasovi prenesejo. Glasovnice bomo sprejemali do petka, 7. marca 2003 do 12. ure, predvidoma pa bomo končne rezultate akcije objavili v časopisu Zasavc, ki bo izšel 13. marca 2003. NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2002: 1. Naj športnik Zasavja 2002 Igor Kalšek (KBV Pon Do Kwan Zagorje) Gregor Ocepek (KK Pon Do Kwan Izlake) Uroš Stoklas (KK Iskra emeco Kranj) Elvis Selimovič (KK Tika TVbovlje) Dejan Simič (KMU Svea-Lesna Litija) NAJ športnica Zasavja 2002: Brigita Plemenitaš (KK Pon Do Kvvan Izlake) Urška Dolinšek (KK Pon Do Kwan Izlake) Brigita Rozina (Kegljaški klub Rudar Trbovlje) Katja Kurent (Krim Etakotex) Anja poglajen (TK AS Litija) NAJ trener Zasavja 2002: Bogdan Simerl (Karate klub Trbovlje) Zvone Pograjc (SK Zagorje, skakalna sekcija Vtong) Miloš Rozman (KK Pon Do Kvvan Izlake) Alojz Miklavčič (selektor Kick boxing reprezentance B) Peter Kauzer (BD Steklarna Hrastnik) NAJ ekipa Zasavja 2002: KMN Svea Lesna Litija RK Rudar Trbovlje KK Pon Do Kvvan Izlake KK Tika Trbovlje SK Zagorje, sekcija za skoke Vtong NAJ športni delavec Zasavja 2002: Jože Hočevar (KMN Juventus) Igor Grčar (ŠD Trimček) Alojz Pavlovič (LK Valvasor) Franjo Glavica (Karate klub TIKA Trbovlje) Franc Stenko (SK Zagorje, sekcija za skoke VTONG) 2/03 GLAŠOVNICA za naj športnika/športnico/ekipo/trcnerja/športnega delavca Zasavju za leto 2002: 1. NAJ športnik Zasavja 2. mesto: Glasoval - a sem 1. mesto: 3. mesto: 1 2. mesto: 3. mesto: 4. NAJ ekipa Zasavja Priimek in ime: 2. NAJ športnica Zasavja 1. mesto: 2. mesto: 3. mesto: _________________ 3. NAJ trener Zasavja 1. mesto: 1. mesto: ____ 2. mesto: ____ 3. mesto: ___ Naslov: S. NAJ športni delavec Zasavja 1. mesto:__ 2. mesto:__ 3. mesto:__ Telefon: | Glasovnico pošljite na naslov: Zasavc tLo.o., "_________C. 20. julija 2.c, 1410Zagorje ob Savi j fl SPEKTER.. .. NSO SPEKTER d.o.o. TRBOVLJE na osnovi Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS štev. 26/95, 31/97, 45/98 in 9/99) po odprtem javnem razpisu, kije bil objavljen 20.06.2002 objavlja DOPOLNJEN SEZNAM UPRAVIČENCEV za oddajo neprofitnih stanovanj v najem z vlogami, ki so prispele do 20.12.2002 A.) Za prazna oz.eventuelno v bodočnosti izpraznjena neprofitna stanovanja na področju občine Trbovlje: 1 Sašo Tomšič 2 Zvonka Pavlič 3 Simona Izgoršek 4 Branka Teržan 5 Marjeta Wallas 6 Franc Štrovs 7 Mojca Javoršek 8 Marjan Horvat 9 Alojz Barlič Mestni trg 5b Trbovlje Sallaumines 9 Trbovlje Bevško 25 Trbovlje Sallaumines 9 Trbovlje Cesta Tončke Čeč 4 Trbovlje Gabrsko 38 Trbovlje Izlake 18 Izlake Prešernova 10 Zagorje ob Savi Cesta zmage 39 Zagorje ob Savi B.)Za prazna oz.eventuelno v bodočnosti izpraznjena neprofitna stanovanja na področju občine Zagorje ob Savi: 1 Alenka Mladenič 2 Irfan Beganovič 3 Karmen Dobrota 4 Mojca Javoršek 5 Metod Mal 6 Aleksander Kos 7 Marjan Horvat 8 Alojz Barlič Cesta zmage 12b Cesta zmage 26 Trg poh.bataljona 5 Izlake 18 Sp. Izlake 17 Polje 25 Prešernova 10 Cesta zmage 39 9 Milena Čerenak-Satler Sallaumines 5a Zagorje ob Savi Zagorje ob Savi Kisovec Izlake Izlake Zagorje ob Savi Zagorje ob Savi Zagorje ob Savi Trbovlje NSO SPEKTER d.o.o. Trbovlje Aufbiks 16.01. ob 21.56 uri, so poklicali policiste zaradi interveniranja v Šuštarjevi koloniji, v Trbovljah. Pretepala sta se mladoletnik in njegov očim. Mladoletnik je bil pod vplivom alkohola in ni nameraval prenehati s kršitvijo. Policisti so ga odpeljali na hladno do streznitve in stanja umerjenosti. 20.01. ob 10.30 uri, so policiste poklicali, da intervenirajo v stanovanju v Senožetih. Policisti so ugotovili, da seje pijana dama, A.U. iz Kopra, pripeljala s Taksijem v Senožeti. Prišlo je do spora zaradi plačila za vožnjo. A.U. je iz maščevanja poškodovala sedež vozila s prižgano cigareto ter odšla v bližnjo stanovanjsko hišo, kjer je razbijala po kopalnici. Kljub ukazom ni prenehala s kršitvijo. Policista staji odvzela prostost in jo odpeljala k SzP, v Ljubljano, zaradi takojšnjega postopka za prekršek. 21.01. ob 16.15 uri, so bili policisti povabljeni k intervenciji v stanovanjski hiši, v Litiji. Tam je nastal spor in prepir med bivšima zakoncema. Policisti so ugotovili, da je nekdanja žena zaklenila stanovanjsko hišo in pustila ključ v ključavnici. Moški, ki je bil nekdaj mož omenjene ženske, je razbil manjše steklo na vhodnih vratih in vstopil v notranjost hiše. Prišlo je do spora in razvil seje prepir med bivšima zakoncema. Hčer, kije dogodku prisostvovala, je odšla v kuhinjo, kjer je vzela večji kuhinjski nož in moškemu grozila z ubojem. Policisti soji nož zasegli ter napisali prijavo SP. 22.01. ob 13.15 uri, je policija intervenirala v stanovanju, v Zagorju. Javni red je kršil K.M., ki se kljub opozorilom in zakonitim ukazom policistov ni pomiril. , Pridržali so ga za potreben čas, v katerem so odvečni maligani zapustili njegovo dušo in telo. Izročili so mu tudi napotilo k SzP. j Kradejo kot srake 14.01. ob 14.39 uri, je policiste, prodajalka DM, v ulici 1. junija obvestila, da je ujela storilca pri tatvini parfumov. Šlo je za mlajšega moškega Z.V. proti kateremu bo policija podala kazensko ovadbo. 15.01. ob 07.10 uri, so policisti prejeli obvestilo, daje prišlo do vloma v poslovne prostore Omnikuma. Neznani storilec je preko noči vlomil v poslovni objekt in odtujil več računalniške opreme in nekaj denarja v skupni vrednosti 600.000,00 Sit. Storilca še iščejo. 13.01. ob 09.25 uri, so policiste obvestili, daje neznanec med vikendom odtujil izpred podjetja Ultra, kombinirano vozilo Peugeot boxer. Vozilo so kasneje našli na parkirišču, na Izlakah. Policija intenzivno zbira poročila o dogodku. 16.01. ob 16.15 uri, je neznani nepridiprav v srednji šoli Zagorje, zagrešil tatvino mobitela, znamke Motorola. Učenko je s tem oškodoval za 25.000,00 Sit. Storilca še iščejo. 19.01. ob 18.00 uri, je občanka L.L obvestila policijo, da ji je neznanec ukradel o.a., znamke Peugeot 206, reg. Lj J7-82A, zlato rjave barve. Vozilo je bilo najdeno na območju Zagorja. Za neznanim storilcem policija še poizveduje. 25.01. ob 03.00 uri, so policisti zalotili pri vlomu v o.a. občana D.B.. Dejanje vloma seje odvijalo na parkirišču, pri Delavskem domu v Zagorju. Nespretnemu vlomilcu so policisti zasegli ukradene predmete in vlomilsko orodje. Napisali so tudi kazensko ovadbo. 21.01. ob 07.10 uri, so policiste obvestili o vlomu na Partizanski cesti, na Dolu. Vlomljeno je bilo v objekt RTH. Neznani storilec je vlomil v prostore in odtujil visokotlačni vodni čistilec. RTH je s svojim dejanjem oškodoval za 300.000,00 Sit. Policisti protipravnega, novega lastnika čistilca, še iščejo. jASfair Zasavski frker Izsilila je prednost 17.01. ob 17.30 uri, je prišlo do prometne nesreče na glavni cesti, kjer je v križišču ceste G-108 na, odcepu za Trbovlje, na savskem mostu prišlo do prometne nesreče L kategorije. Do nesreče je prišlo, ker je voznica o.a., Š.T. izsilila prednost vozniku o.a., Č.Š.. Nastala je materialna škoda. To ŠE SPIJEMO PA GREMO-V DRVARNICO 21.01. ob 18.30 uri, je prišlo v Gradiških Lazah do prometne nesreče. Policisti so ugotovili, da je pijani voznik traktorja vozil v smeri od Gradiških Laz proti Mamolju. Pri hiši Gradiške Laze 6 je zavijal desno, na dovozno pot. Ker je na poledenelem in posipanem vozišču vozil z neprilagojeno hitrostjo, je izgubil oblast nad vozilom. Traktorje zaneslo desno, izven vozišča, kjer je obstal na poledenelem vozišču, ki ni bilo posuto. Kmetijski delovni pripomoček je začel drseti vse dokler ga ni zaustavil žleb sosedove drvarnice. Nastala je manjša materialna škoda. Voznik traktorja je na zahtevo policistov opravil preizkus alkoholiziranosti. Test je pokazal 2,5 g/kg alkohola v krvi traktorista. Sledi prijava SP. Iskal je svetlobo 17.01. ob 23.35 uri, seje zgodila prometna nesreča na Cesti zmage . V drog javne razsvetljave seje zaradi neprilagojene hitrosti zaletel voznik A T. s svojim vozilom. Povzročitelj je odklonil preizkus alkoholiziranosti. Policisti so mu napisali predlog SzP. Ograja zdržala, avto ne 14.01. ob 19.30 uri, so policiste PO Hrastnik obvestili o prometni nesreči, na Logu, v Hrastniku.. P.B. iz Hrastnika, je zaradi nepravilnega premika s svojim vozilom trčil v betonsko ograjo. Nastala je le manjša materialna škoda na vozilu povzročitelja, kije prejel tudi plačilni nalog. Eden dovolj za obdelavo dveh 17.01. ob 09.55 uri, so policisti odšli na kraj prometne nesreče, na Dol. Voznik Z.B., iz Trbovelj je nepravilno prehiteval, pred seboj vozeče vozilo, ki gaje vozil LE. iz Trbovelj. Trčil je tudi v vozilo, last PD. iz Hrasmika. Na vozilih je nastala gmotna škoda v višini 150.000,00 Sit. Povzročitelj je od policistov prejel plačilni nalog. Dogodki A V Kandršah prijeli ilegalce 14.01. ob 21.57 uri, so bili prijeti ilegalci, ki sojih dobili pri vožnji. Šlo je za 5 ilegalcev iz Irana. Pri tem so prijeli tudi osebi, ki sta spravljali ilegalce preko meje. Irančani so zaprosili za azil in so jih predali v dom azilantov v Ljubljani. Osebi, ki sta prevažali ilegalce (oba sta iz Murske sobote) so s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku. Ogenj v delavnic 13. 01. Ob 17.05 uri, so policiste obvestili o požaru v avtomehanični delavnici, K. J. v Podkraju. Ugotovljeno je bilo, daje do požara prišlo zaradi varjenja. Vnela se je posoda z odpadnim oljem. Ogenj seje razširil na celotno delavnico. Na objektu je nastala materialna škoda v višini 2 mio Sit. Policisti bodo o zadevi obvestili Udt. J X_________________________________M.A.Š.^/ ■PISK TI S KARNA TORI C. Tončke Čeč 44a, 1420 Trbovlje, Slovenija TISKANJE VSEH VRST TISKOVIN OBLIKOVANJE VEZAVA URADNIH LISTOV in DIPLOMSKIH NALOG O O § "0 I u) BARVNO FOTOKOPIRANJE, ČB FOTOKOPIRANJE \NJE, > Pl A5TIFICIRANJE SPIRALNA VEZAVA O PLAbllHUKAIMJC, 2 tel., 4-386 (0)3 56 34 S55 (tiskarna) +386 (0)3 56 34 545 (fotokopirnica) fax: +386 (0)3 56 34 564 e-mail: lnfo@tiskarna-tori.si " ' ... • ,. ■ : - , m • n : 3LMAV0MIJ80 Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://wwvN.tref.si, E-mail: info@itref.si Računovodskn-finančna programska oprema za podjetja in obit - Glavna knjiga s saldakonti, Material no poslovanje. Fakturira nje. Osebni dohodki,Osnovna sredstva Računovodstvo in finančno svetovanje Za naše sisteme nudimo 24 mesečno garancijo, svetovanj e ob nakupu, tehnično pomoč. Lahko nadgradimo vaš sistem, ali pa se dogovorimo za vzdrževanje vaših računalnikov Servis računalniške opreme: - pri obsežnejših popravilih in posegih dobite nadomestni računalnik ali monitor Cena računalniškega kompleta brez DDV: 174.000.00 SIT Garancijski rok 24 mesecev SISTEM PRILAGODIMO VAŠIM POTREBAM OSEBNI RAČUNALNIK PENTIUM 4 Procesor P4 1.7GHz osnovna plošča MS9107C,V1A266A GeForce 4 MX440SE 64MB + TV out 256MB DDR RAM 333MHz WD 40GB ATA/100 7200 obr. SONVDVD 16x48 speed FDD 1.44MB aktivni zvočniki 2x200W tipkovnica PS/2 miška Genius NETSCROLL + PS/2 ATX ohišje 300W modem MOTOROLA 56,6iwA/oice Monitor Samsung 755DFX fiat TC099 @ MALI OGLASI mali oglasi Oglase za Zasavca, ki izide 13. februarja, sprejemamo do petka, 7. februarja 2003. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. flcraanidnuit Ulica 1 junija 7,1420 Trbovlje Tel./fax: 03/56 26 242 in 56 35 140 GSM: 031/359 725 in 031/359 726 Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel. STANOVANJA. PARCELE PRODAM večjo kmetijo na lepi atraktivni točki, skupaj z objekti in živino ter mehanizacijo, kmetija primerna za turizem, konjerejo, ugodno ... cena 37,000.000,00 SIT. GSM: 031-83-68-78 F IŠČEM stanovanje v Zagorju, do 50 m2. GSM: 031-74-76-69 NAJAMEM 1.5 ali 2-sobno stanovanje v Trbovljah, po možnosti opremljeno. GSM: 041-59-72-05 KUPIM enosobno stanovanje ali garsonjero v Zagorju. GSM: 031-80-06-15 ODDAMO stanovanje v Litiji, 80 m2. GSM: 041-37-02-58 RAZNO PRODAM računalnik P300 MMX, 6GB disk, 64 MB RAM, grafična kartica ATI Rage pro 16MB, mini tovver, miška za 40.000 SIT. GSM: 031/464-118 PRODAM peč na olje “VVAMSLER" 6 kw, ogrevanje, ugodno. GSM: 041-20-5693 KUPIM pancerje, št. 41. GSM: 041-20-56-93 PRODAM predvajalnik DVD PHILIPS 750, malo rabljen, skoraj nov, cena za dogovor. ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže. Tel.: 03/ 57-15-735 GSM: 040-30-32-04 ali 040/62-58-56 SEM INVALID z majhnimi dohodki, prosim če mi kdo podari kasete ali CD-je z rock glasbo, že vnaprej hvala, Mihael Slavec, Groharjeva 18, 1241 Kamnik OSEBNI STIKI 33-letni Savinjčan, z enim otrokom, želi spoznati resno, iskreno in pošteno samsko dekle, brez obveznosti, za skupno življenje, če te oglas ne moti, pokliči na njegovo osebno številko GSM: 031/505-495 ŽELIM spoznati žensko, staro okrog 50 let, srednje postave, iz Zasavja. GSM: 040-58-46-52 Z \ [ NAROČILNICA ' za brezplačni j mali oglas I Tekst:...... I I Moj naslov (ni za objavo): I 1.........................) X Z Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje vas v mesecu februarju vabi na uro pravljic: * sreda 5.2.2003 ob 17. uri -ura pravljic za otroke od 3 do 5 let-“TUKAJ BEREMO” * sreda 12.2.2003 ob 17. uri pravljična ura “GOS NEUMNA-KOZA TRAPASTA” TEL: 03/56-25-514 Odprto: pon.-pet 8h- t9h sob. 8h-l3h SIT ^ Naročita in inf. na GSM: 041/866-902 tradicijo v Zasivju ' >dostavimo tudi na dom< OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA PD Zagorje vabi v nedeljo, 9. februarja 2003 na 15. tradicionalni spominski planinski pohod “Po poteh I. štajerskega bataljona”. Start pohoda in delitev kontrolnih listkov bo od 6.30 do 10. ure pri rudarskem spomeniku v Toplicah pri Zagorju, za udeležence iz Kisovca pa v Čolniščah. Trasa pohoda je ustaljena - skozi Čolnišče po cesti skozi Jablano, Kobiljek kjer je kontrolni žig, preko Pleš do planinskega doma na Zasavski sveti gori. Startnine ni! Hoje je za 3 - 4 ure. Nasvidenje na 15. pohodu! Prosvetno društvo Vodice organizira tradicionalni rock festival, sedmi po vrsti - ROCKJADA 2003, in sicer v soboto, 8. marca 2003 v dvorani KD Vodice. Glasbene skupine, ki še niso izdale lastne zgoščenke (pogoj!) naj se prijavijo na naslov: PROSVETNO DRUŠTVO VODICE, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice do vključno 24. januarja 2003, kamor naj pošljejo tudi svoje demo posnetke. Prijavijo se lahko tudi profesionalni in amaterski fotografi - le-ti naj pošljejo 6 fotografij s festivala do 11. aprila 2003 - najboljša fotografija bo nagrajena, ostale pa bodo razstavljene v Galeriji Barabara. Kontaktne osebe: Janez Ziherl - 041-95-80-85, Marko Butalič - 031-35-38-80 in Žaklina Zahirovič - 031-62-55-81. Akademski slikar Jože Slak vabi na ogled slikarske razstave v KC Delavski dom Zagorje. Razstava bo odprta do 20. februarja. Društvo za mlade PTICA - nudi možnost kreativnega preživljanja prostega časa za mlade in izvaja pomoč pri zasvojenosti z drogami. Svetovanje je osebno in telefonsko. Uradne ure vsak četrtek od 17.- 19. ure. Njihov naslov: Novi dom 4, 1430 Hrastnik - bivši vrtec, tel.: 03-564-69-71, e-mail: drustvo.za.mlade.ptica@siol.net 7ASAvr Naša bodočnost! Uspeh in neuspeh v življenju, priljubljenost in zoprnost, pogum in malodušnost, vse to je v veliki meri odvisno od lastne podobe, ki si jo ustvarimo o samem sebi! V času od 11. do 24. januarja 2003 je devetnajst malih ljudi - deset fantkov in devet deklic - pričelo z ustvarjanjem svoje podobe, vetjemimo, da pozitivne... 11.01.2003 Sandra Avrelio, Sallaumines 9a, Trbovlje -sin Žan Luk Zorec 12. 01. 2003 Karmen Završnik, Turje 6la, Dol pri Hrastniku - sin Žiga Pompe Breda Pišek, Matke 13, Prebold - hči Eva 13. 01.2003 Suzana Novakovič, Zidani most 30, Laško - hči Veronika Novakovič 14.01.2003 Marija Župane, Sedem 29, Senovo, Krško - sin Matej Pečnik 23. 01. 2003 Natalija Jeršin, Trg revolucije 16, Trbovlje - sin Jan 15.01.2003 Tomislava Hudak, Podlipovica 30, Izlake - hči Nika 24. 01. 2003 Barbara Ščukanec Bruderman, Šlandrov trg 20, Žalec - hči Lana Bruderman 16. 01. 2003 Manuela Janc, Kešetovo 10, Trbovlje - sin Dominik Vesna Tomažin, Trg revolucije 16, Trbovlje -hči Vita 17. 01. 2003 Valentina Moljk, Trg Franca Kozarja 7, Hrastnik - sinova Aljaž in Žiga Maja Bočko, Cesta Borisa Kidriča 13, Zagorje -hči Lena Potrbin 18.01.2003 Frančiška Smrkolj, Hrastnik 8, Trojane, Zagorje - hči Neža 19.01.2003 Nevenka Urbanija, Obrezija 18, Izlake, Zagorje - sin Miha 22.01.2003 Sanela Ahmetovič, Keršičeva 47, Trbovlje -hči Azra Mojca Aškerc, Leskovica 17a, Šmartno, Litija-sin Jure Enisa Kozarič, Kolonija l.maja 30, Trbovlje -hči Lara Ana Drugovič Martina Klančišar, Zavine, Kisovec - sin Nejc Janež ...in še dodatek in opravičilo: v »veselem decembru« je s seznama novorojenčkov preprosto odkorakalo nekaj datumov in s seboj odneslo tudi imena mamic in njihovih malih »decembrčkov«, ampak tokrat jim ne bo uspelo - zdaj so tukaj: 20. 12.2002 Darja Hudomalj, Potoška vas 27, Zagorje -sin Domen 22. 12. 2002 Mersiha Kasumovič, Novi Log 19d, Hrastnik - sin Eldin Džanič 23. 12. 2002 Ingrid Gričar, Novi Log 28b, Hrastnik - sin Amadej Jožica Juvan, Pintarjeva 39, Zagorje - sin Blaž Sandra Tadič, Šercerjeva 17, Velenje - sin Denis Zukič 24. 12. 2002 Renata Humar, Polje 20, Zagorje - sin Luka Iskreno se opravičujemo, vsem »starim in novim« novorojenčkom in njihovim družinam pa želimo vse naj! KINO PROGRAM Torek, 4.2. ob 19. do nedelja, 9.2. ob 19.: LOMILKI SRC Petek, 7.2. ob 17. do ponedeljek, 10.2. ob 17.: HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI N ZAGORJE Četrtek, 30. 1. ob 17. do petek, 31.1. ob 17.: PRINCESA MONONOKI Petek, 31. ob 19. do torek, 4.2. ob 19.: PAJKI NAPADAJO Sobota, 1.2. ob 17. do nedelja, 2. 2. ob 19.: GURU TRBOVLJE Četrtek, 30. 1. ob 18. do petek, 31. 1. ob 18.: OLD MEN IN NEVVCARS Četrtek, 30. 1. ob 20. do sobota, 1.2. ob 19.: SLEPA PEGA Sobota, 1.2. ob 19. do 2.2. ob 17.: NA KITAJSKEM JEDO PSE Torek, 11.2. ob 17. do sreda, 12.2. ob 17.: TUXEDO HRASTNIK Petek, 31. 1. ob ob 20.15 do nedelja, 2.2. ob 20.: ČRNA VDOVA Sobota, 1.2. ob 17. do nedelja, 2.2. ob 17.: HARRY POTTER Sobota, 1.2. ob 20. do nedelja, 2.2. ob 20.: ČRNA VDOVA Sreda, 2.2. ob 19. do nedelja, 9.2. ob 19.: PAJKI NAPADAJO Petek, 7.2. ob 19.: PROSLAVA 8. FEBRUAR Sreda, 12.2. ob 19.: GURU DOL Petek, 31. Lob 17.: HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI Petek, 7.2. ob 17.: PAJKI NAPADAJO V Nedelja, 2.2. ob 17. do ponedeljek, 3.2. ob 19.: LAHKI DEKLETI J 7AWr razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA Sl nVARČEK- EKSODUS: množična izselitev EFEDRIN: vrsta alkaloida REEVE: ameriški igralec NIVOSE: mesec francoske revolucije GANO: španski teolog Vicoteka SLABA POSTREŽBA Pri večerji v restavraciji: "Dragi, kako to, da si danes tako galanten? Že tretjič si mi poljubil roko." "Če je pa natakar pozabil prinesti serviete." SPIM Mož in žena ležeta v posteljo in ona nenadoma vsa sladka reče: "Dragi ljubček moj, ali že spanč-kaš?" "Ne še, ljubica." "Janez, Janezek. Ali mi boš kupil krznen plašč?" "Že spim." POLILE ZA PRSTAN "Od kod pa imaš toliko prstanov?" "Mož mi jih je poklonil. Za vsak poljub enega." "Uf! Jaz bi tvojega moža kar naprej poljubljala." "Kar daj ga! Potem bom imela še več prstanov." DOVOUCNJC "Ali si poročen?" "Ne." "Ali te lahko nekaj vprašam?" "Vprašaj." "Povej mi, kdo ti, glede na to, da si neporočen, pove, kaj smeš in kaj ne smeš početi." TAKSNE IN DRUGAČNE ZGODBE Izdelava preprog ima na Orientu starodavno tradicijo, kar dokazujejo različni primerki, ki prihajajo iz. srednjeazijskega Turkestana in izvirajo iz 5. do 6. stoletja. Že v 13. stoletju pa se preproge pojavljajo na srednjeveških evropskih slikarskih umetninah. Ena najbolj znanih je na eni od Giot-tovih fresk z naslovom Življenje sv. Frančiška Asiškega v gornji cerkvi S. Francesco v Assisiju. Glede na njen položaj in geometrično razvrščenost likov strokovnjaki menijo, da gre za preprogo s Kavkaza. + + + + + Po mnenju Katharine Milton, antropologinje z ameriške univerze v Berkleyju (Kalifornija), je človek bolj inteligenten od drugih ž.ivali, ker je njegova prehrana bogata s sladkorji, ki spodbujajo možgansko aktivnost. Študija, opravljena na dveh različnih vrstah opic, potrjuje njeno teorijo. Prva vrsta opic (vriskači) se prehranjuje pretežno z listjem, čeprav hrano včasih dopolni s kakšnim sadežem, druga vrsta (pajčarke) pa se hrani skoraj izključno s sadjem, bogatim z. glukozo. Te opice so bolj domiselne od prvih, v gozdu se lažje in bolje orientirajo, poleg tega pa se uspešno odzivajo na spodbude v laboratorijskem okolju, s katerimi strokovnjaki ocenjujejo njihovo inteligenco. Nagradna križanka REŠITEV, OZIROMA GESLO, nagradne križanke pošljite do 13. 2. 2003 na naslov UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 2/2003. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank. Opozaijamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca in zraven pripišite svojo davčno številko. Nagrajenci nagradne križanke 26/’02 (nagrade prispeva Frizerski salon Mateja): 1. Danica Kuganič, Novi dom 24, 1420 Trbovlje 2. Simon Grčar, Levstikova 9, 1410 Zagoije 3. Martina Šoba, Novi dom 44 b, 1420 Trbovlje Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 13. 2. 2003 na naslov: Uredništvo časopisa Zasavc, Cesta 20. julija 2c, p. p. 79, 1410 Zagorje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA 2/’03. Fotokopij ne upoštevamo. Nagrade, ki vas čakajo - praktične nagrade Zasavc. INTEGRALOV KOTIČEK Tntegral ima poleg skrbi za -^vsakodnevne prevoze tudi čedalje več ponudbe za turizem. Tako lahko v teh mesecih še vedno rezervirate nekajdnevni aktivni oddih v naših in tudi tujih smučarskih centrih. Marca meseca vas vabijo na BOOM počitnice na Roglo, mariborsko Pohorje in v Cerkno. V času šolskih počitnic je še tudi nekaj prostora na smučiščih, na morju in nekaj manj v termalnih kopališčih. Oglasite se v turističnih poslovalnicah v Trbovljah in v Zagorju, kjer vam bodo prijazni sodelavci svetovali kam na nabiranje novih moči. Zanimiv je aranžma s prevozom aprila in maja za seniorje na kaštelansko obalo, kjer se poleg klasičnega oddiha obetajo tudi atraktivni izleti v okolico, tudi v Medjugorje. Za posebno doživetje veljajo maškare v hrvaškem Primorju, kamor se velja podati za kak vikend, saj trajajo cel februar z viškom na reškem karnevalu. Naj vas še posebej opozorimo na letošnji zaključek skakalne sezone, ki bo letos na letalnici v Planici od 20. do 23. marca in športna javnost pričakuje tudi od naših orlov dolge polete. KUPON vfva Glasujem zm Md;o družnsto zdramco eš zdravnika _ M d,o ginekdognjo at gnekdaga_ Močo pedatmo ali pediatra----- PRIIMEK MASia*; _______ KRAJIN FUŽINAŽTB4LKA. TRgON: SuMto« ud 31. ue t?tž?8Ci:. Sbaufete tehto tudi na tel. SL: 8S 38 44 815 £<***W* ejnevKitil. <*•*<*:#* t ti O**** ** w urn*ututermnip**}* Mekn-jeaK-rr^ Podp____________________________________ fi* .it tstit*. Zasavc iLo.o., c.20. julija 2.c., 1410 Zagorje ob Savi Za zaključene skupine imajo pri Integralu Zagorje na voljo kar nekaj avtobusov. Predviden je tudi razpisni avtobus, ki bo začel vožnjo v Hrastniku, pobiral potnike v Trbovljah, Zagorju in Litiji. Pri vsem pa je najpomembneje, da se bodo potniki varno in udobno in brez skrbi za nabavo vstopnic pripeljali pod sam prireditveni prostor, kjer so predvideni parkirni prostori le za avtobuse. Organizator namreč pričakuje več avtobusov tudi iz Poljske, Avstrije, Nemčije... m Nagradno vprašanje: N Napišite točen naslov poslovalnice Integrala Zagoije v Trbovljah in ime ter priimek vodje omenjene poslovalnice! Ime:_____________________ — Priimek:, Naslov: — Telefon: V. Kupone iHižliitc rio 7.2.20(0 V SALAMIJADA Tudi letos nameravamo prirediti praznik salam narejenih na ožjem in širšem področju Zasavja. Zadnji hladni dnevi so precej pripomogli, da so se salame še dodatno osušile in tako počasi dosegajo želeno kvaliteto. Zatorej vabimo vse, ki se poizkušate v izdelovanju teh dobrot, da svoje izdelke ponudite na ogled in sodelujete na Zasavčevem festivalu salam. Salamijado bomo priredili, kot tradicija veleva, na 1. aprila, verjetno spet pri Vidrgarju na Vidrgi. Še enkrat, vsi izdelovalci salam, ojunačite se in nam pošljite prijavnico za sodelovanje na Zasavčevi že tradicionalni, četrti po vrsti, salamijadi! PRIJAVNICA Prijavljam se na 4. Zasavčevo SALAMIJADO V ocenjevanje prijavljam naslednje število salam: 7AWr AKCIJA JANUARSKI SKRITI ZASAVC (II. del) "X J prejšnji številki se mi je zapisalo, V daje naš skriti Zasavc rojen 28. 8 1958. Za napako se opravičujem vsem, ki sem jih s tem podatkom nehote zavedel. Oseba, ki vam jo predstavljamo kot skritega Zasavca, je rojena leta 1952. Bom pa tokrat bolj konkreten, da se odkupim za napako. Oseba, ki jo ugibate, je aktivni član Planinskega društva Trbovlje. Zaposlen je na upravni enoti Trbovlje. Na pričujoči sliki, je eden izmed udeležencev neke mladinske akcije v okolici Trbovelj. Svoje čase je, kot sodnik, delil pravico na nogometnih igriščih. Napišite njegovo ime in priimek. Na svidenje v restavraciji Diana, na Trojanah. MA.Š. M mm ^ žMiarit Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mai: integralzagaje@siol.net Internet httpV/«wvWjntegal-zagoijea “TAXI SLUŽBA NON-STOP” TEL.: 56 55 110,56 55 109 ___________GSM: 041/616 348, 041/633 107__________ " MANA" Hotel Trojane, Trojane 27, 1222 TROJANE ... ko ob okusni hrani, žlahtnemu vincu, izbrane glasbe zvenu, v dobri družbi vam srce vzdrhti. Jagnečja pečenka, Babičina kuhinja, Mešano na žaru, Noj, Divjačina, Morske jedi, Trojanski konjiček, Biftek s tartufi,... Odlična ponudba namiznih in vrhunskih vin in še mnogo drugih dobrot. Poslovna kosila, Rojstnodnevne zabave, Poročna slavja, Nedeljska kosila,... Komplet kosila od juhe, glavne jedi in sladice že od 1.500 SIT TEL.: 01/72-33-610 fil \ KUPON 1 Oseba na sliki je: Moji podatki: Ime in priimek: Naslov:...... Telefon:... NAGRADA! Hladna predjed TATARSKI BIFTEK Hom TROJANE Glavna jed - NOJE V ZREZEK Z GOBICAMI Priloga: - PRAŽEN KROMPIRČEK PRAŽENE BUČKE (peteršilj, kisla smetana) Solata: - MEŠANA SOLATA Sladica: - RUMOVKOLAČEK Pijača pri topli predjedi in glavni jedi: MODRI PINOT. Vipava 1894, Vipavska dolina, l. 2000, suho Pijača pri sladici: ZELENI SILVANEC, Vehovar, Haloze, I. 2000, polsladko + AKCIJA “NAJ GOSTILNA V ZASAVJU” PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj 10 ali več glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Point 21, Hrastnik 763 2. Gostilna Vrtačnik, Čolnišče 523 3. Kmečki turizem PŠenk, Mlinše 400 4. Gostišče Kum, Zagoije 339 5. Kmečki turizem Zorec, Izlake 319 6. Gostišče Ašič, Zagorje 155 7. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje 123 8. Naš hram, Kisovec 79 9. Gostišče Brin, Trbovlje 72 10. Gostilna Senica, Hrastnik 50 11. Gostišče pri Vidrgatju, Vidrga 44 12. Restavracija L, Trbovlje 39 13. Gostilna Zaloka, Jesenovo 34 14. Kmečki turizem Arbi, Mlinše 21 14. Gostišče Jež, Radeče 21 16. Zlati fenix, Trbovlje 13 Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec - Trbovlje, Gostišče - Klek, Gostišče Maks Celestina - Sopota, Kmečki turizem Trojka - Jesenovo, gostilna Juvan Majcen Jože - Polšnik, Picerija Ašič - Zagorje, Gostilna Račič - Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek - Izlake, Picerija Kukuca -Trbovlje in picerija Dimnik - Trbovlje. Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v časopisu Zasavc, v vrednosti 100.000 SIT. Kupon Naj gostilna Zasavja Glasujem za gostilno: Glasoval sem: ^ “NAJ FRIZERKA IN NAJ FRIZER” ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici so upoštevani le frizerji/ke, ki imajo najmanj 15 glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik 506 2. Simona Flere, Salon Cveta Zagoije 381 3. Mateja Borišek, Frizerski salon Narof Izlake 282 4. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 252 5. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje 209 6. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake 202 7. Mojca Klinc, Frizerski salon Cveta Zagorje 186 8. Darja Knez, Frizerski salon Darja 156 9. Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik 143 10. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagoije 140 11. Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje 109 12. Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje 86 13. Luka Holcsek, Salon ML Trbovlje 76 14. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagotje 71 15. Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje 59 16. Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje 50 17. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagotje 46 17. Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagorje 46 19. Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik 43 19, Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje 43 21. Klara Plahuta. Frizerski salon Klara Hrastnik 40 21. Fani Pohar, Frizerski salon Paž 40 23. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik 39 23, Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagoije 39 25. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik 30 26. Brigita Klarič, Studio Las Zagorje 26 27. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagoije 25 27. Matjana Majhenič 25 29. Irena Jere, Studio Las, Zagotje 20 Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kem, Marta Bartol, Matjaž krauskopf, Ana Gomboc, Maja Smeje, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Brcmcc, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Umaut in Lcpoldina Lindič. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerke ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu. (? ' ..............................-...... " Kupon - Naj frizer Zasavja Ime in priimek frizerja/ke in frizerskega salona Ime in priimek glasovalca/ke ^ -...... —^ 7AS4vr RAZPIS ZASAVCE VE LITERARNE NAGRADE T J počastitev slovenskega kulturnega praznika 8. februarja I V vsako leto izdamo literarno prilogo List in tako bo letošnja g • priloga izšla v Zasavcu št. 4, ki izide 27. februarja 2003. Zato ■ ™ objavljamo natečaj, ki je javni, v konkurenco pa sodijo pesmi in 1 I prozna dela, ki še niso bila nikjer objavljena. Prispevke (priporočeno I | je na disketah ob priloženem printu) pošljite do 15. februarja 2003 | ■ na Uredništvo Zasavca, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje, s ■ 1 pripisom “za literarno prilogo List 2003”. Poleg prispevka, ki naj * I bo podpisan s Šifro, dodatje še eno kuverto, ta naj bo zapečatena, I | nanjo napišite svojo šifro, v kuverto pa vaše ime in priimek. V — — — — — — — — — — — — — — J ISKRICE IGORJA GOŠTETA DR. JOŽE PUČNIK Bo že držalo, da so mnogi cenjeni šele po smrti. Nič drugače ni bilo ob smrti velikega dr.Jožeta Pučnika. Zadnja leta njegovega življenja, ko bi lahko o stanju demokracije in kvalitete življenja v Sloveniji marsikaj pojasnil, komentiral, ga ni bilo novinarja ali urednika večjih dnevnikov ali televizij, ki bi ga povabil, da bi predstavil svoje videnje stanja v družbi. Zdaj, ko je umrl je hvaljen, kako velik človek je bil in koliko zaslug ima za slovensko pomlad, za osamosvojitev. A ko je bil živ, s(m)o to vedeli le nekateri. Pa še med njimi so bili nekateri, ki mu iz sebičnih razlogov niso podelili nobenega visokega državnega priznanja. In če kdo, si ga je dr. Jože Pučnik zagotovo zaslužil. Tako kot si je zaslužil obisk predsednika republike dr.Janeza Dmovša na svoji zadnji poti. Žal predsednika na Pučnikovem pogrebu ni bilo. Bil pa je nekaj tednov prej na otvoritvi nove pošte v Kisovcu. PODŽUPANI ALI CESTE V Trbovljah se novi župan Bogdan Barovič in njegova SNS že vse od lokalnih volitev ukvarja s tem, kdo bo novi ali bodo novi podžupani. Verjemite, da bi bili Trboveljčani mnogo bolj srečni, če bi se začeli ukvarjati še s tem, kako bodo sanirali izredno slabo cesto skozi središče Trbovelj in tudi, kako bodo Trboveljčanom našli delo. ŽUPAN SE JE RAZJEZIL IN USPEl Bogdan Barovič seje skupaj z nezadovoljnimi potniki razjezil, ker je čakalnica na železniški postaji Trbovlje v popoldanskih in večernih urah zaprta in morajo potniki, ko se v Trbovlje pripeljejo z vlakom, čakati na avtobus kar na prostem. Slovenske železnice so ga začasno uslišale. Mogoče pa ne bi bilo napak, da bi župan skupaj z lokalnim avtobusnim prevoznikom poskrbel, da bi na tej avtobusni postaji zgradili lično avtobusno postajališče, kjer bi lahko čakali na avtobus. ŠE DOBRO, DA IMAMO V LJUBLJANI DRNOVŠKA IN NAŠEGA ŠVAGANA... ...mi je dejala neka upokojenka. In dodala, da se imamo prav njima zahvaliti, da nam gre tako dobro. Kaj na to porečejo vsi tisti, ki so v zadnjih letih izgubili delo, vsi tisti, ki po šolanju, v Zasavju ne dobijo dela, vsi tisti, ki letno samo za prevoze svojega otroka v Ljubljano na študij odštejejo okoli 300.000 tolarjev, se mi zdi nesmiselno navajati. Mogoče le to, da pa se včasih vprašajo, ali jim gre res tako dobro. VOZOVNICE Poslanci s prvopodpisanim članom SDS ter še poslanci NS.i, SNS in SMS so v parlamentarni postopek vložili predlog za povišanje višine subvencij za mesečne vozovnice za dijake in študente iz zdajšnjih 17 na 60 odstotkov (za vse tiste, ki se v šolo vozijo vsaj 5 km daleč). Enkrat so ta predlog poslanci vladnih strank (LDS, ZLSD, SLS, DeSUS) že zavrnili. Če ga bodo še tokrat (veljati, če bo sprejet, naj bi začel 1 .septembra), bodo mesečne vozovnice še vedno mnogo previsoke za npr.zasavski žep. Budno bomo spremljali, kako bodo glasovali zasavski poslanci. USTAVA Včasih imam občutek, da bi ljudje in celo nekateri poslanci USTAVO spoštovali le, ko gre njim v dobro, ko pa so proti nečemu (npr.v primeru gradnje damije), kar USTAVA zapoveduje, bi jo najrajši na vse načine izigrali. Adijo demokracija. Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. Mobilna COBISS o Celje - skladišče D-Per 6/2003 v / informacije o stanju na vašem računu plačilo položnic, plačilnih nalogov in prenos sredstev med računi prijava/odjava delovnega računa, povišanje limita, vezava depozita sprememba bančnega PIN-a, sprememba naziva računa Moba NLB STBflJE PRomET PLAČILA ALARA1I AAROCILA P0A10C AASTAVITVE nazaj Izberi Imoba i pregled zadnjih štirih transakcij SMS opozorila o stanju vašega računa pod/nad določenim zneskom telefonska številka Klicnega centra NLB m c Moba je nov način bančnega poslovanja, ki omogoča opravljanje osnovnih bančnih storitev prek mobilnega telefona. S pomočjo Mobe NLB lahko z banko poslujete kjerkoli in kadarkoli - 24 ur na dan. Da bi postali uporabnik Mobe NLB, izpolnite vlogo v vaši matični poslovalnici ali spletni poslovalnici Klik NLB, v mobilnem telefonu pa zamenjajte svojo SIM kartico z novo, ki jo kupite v Mobitelovih centrih Poslujte z banko v hitrem ritmu sodobnega življenja. Samo za uporabnike Mobitel GSM. /O j banka zasavje Xs-----' Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje