Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki sp£
Prvi strokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava:	hmeljar
Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon št. 196	Leto IX. Celje, 19. avgusta 1938 Štev. 17 |
K obiranju
5olj pičlo bo dal letos naš hmelj. Neugodne vremenske razmere in uši so nam uničile mnogo pridelka. Zato pa moramo poskrbeti, da bo vsaj to, kar bo, v vsakem oziru prvovrstno, da dobimo vsaj na kakovosti, kar smo izgubili na množini.
Obirajmo torej skrbno! Zadnjih par let smo v tem oziru postali že res kar preveč površni, dočim je prejšnja leta naš hmelj naravnost zaslovel radi lepega obiranja. Poskrbimo, da bo zopet tako! Zato pa moramo obirati čisto in pravilno. Nobenih listov ali celih grozdov ne sme biti v obranem hmelju. V tem oziru moramo biti neizprosno strogi na-pram obiralcem, pač pa tiste, ki obirajo najbolj čisto in pravilno, nagradimo za dober zgled in spodbudo. Obiralce plačamo pošteno in zato zahtevamo z vso pravico tudi pošteno obiranje.
Tudi prebirati moramo, in sicer že pri obiranju ter pred njim, med in po sušenju. Kupec lepo obrano ter prebrano enotno blago najbolje plača; če mora pozneje dati sam prebirati, si to presneto drago zaračuna in nam odbije že pri ceni.
Posušimo dovolj in pravilno. Največ za dlan na debelo nasipajmo hmelja na lese in poskrbimo, da toplota v spodnji lesi ne bo nikdar nad 45° C. Toploto nam zelo dobro in udobno kontrolira »Ter-mosignal«, ki se dobi pri Hmeljarski zadrugi. Če nasujemo hmelja na lese preveč na debelo ter kurimo preko mere, hmelj in zlasti lupulin spražimo, pokvarimo, posušimo pa še manj in bolj počasi kakor pa če nasipamo le za dlan na debelo. Lani smo videli, da marsikateri hmelj ni bil dovolj posušen in se je potem kvaril. Posušimo torej hmelj ctovolj, da bo res suh. O tem se prepričamo, če poskusimo pecelj v sredi kobule: pri dovolj suhem hmelju se namreč ne da več upogniti, temveč se nalomi.
Posušen hmelj po potrebi premetajmo in pazimo nanj skrbno, dokler ga imamo na kupu! Naj-
bolje se drži hmelj, če ga pobašemo, kakor hitro je zrel za basanje.
Storimo torej vse, da postavimo letos na trg res v vsakem oziru prvovrstno blago in tako pridobimo na kvaliteti, kar smo izgubili na kvantiteti. Savinjski hmelj mora ohraniti svoj dober glas v vsakem slučaju in zlasti tudi tedaj, če je pridelek bolj pičel.
Savinjski hmeljarji na ČeškO'-slovaškem
(Konec.)
Največji hmeljski okoliš Zateč smo si ogledali naslednjega dne. V Revničovu nas je pričakal ravnatelj hmeljske poskusne postaje v Deštnjci dr. ing. Osvald ter nam razkazal najlepši del okoliša, Pod-lesje. Medpotoma nas je pozdravil predsednik Hmeljarske Jednote v Žalcu g. Vitner. V Dešlnici smo si z zanimanjem ogledali hmeljsko poskusno postajo. Vsakega so tukaj zanimali poskusi z gnojenjem in škropljenjem ter selekcijoniranje hmelja. Zanimivo je, da se pri gnojilnih poskusih obnese najbolje amonsulfai s superfosfaiom. Sicer pa bo gotovo zanimal naše hmeljarje način gojenja hmelja v Žatcu, ki se precej razlikuje od našega. Takoj po obiranju porežejo hmeljevino in jo snamejo z žic, da se posuši ter jo nato sežgo. S tem uničijo skoro vse hmeljske škodljivce. Hmeljnik poapnijo in pri-orjejo. Tako nastanejo med vrstami večji razgoni, kamor pozimi natrosijo gnoja. Hmelj spomladi od-orjejo in tako gnoj zasujejo. Pri pomladanskih delih
Pravilno susenje
je mogoče le s stalno kontrolo toplote v sušilnici. Z navadnim toplomerom pa gre to težko. Natančno in zanesljivo kontrolira toploto stalno le termo* signal, ki ga imajo na češkem že skoro v vsaki sušilnici in se dobi tudi pri nas najceneje v skladišču
Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z., -v Žalcu
zemljo s kultivatorjem plitko rahljajo. Ko je hmelj 1 m visok, ga malo prispejo ali pa sploh nič ter šele nato globlje rahljajo zemljo s kultivatorjem. Plevel povsod takoj iztrebijo, da ga ni nikjer prav nič videti. Na taki zemlji raste češki »semšak«! Ena ali dve za palec debeli vrvi se ovijeta po žici do 8 m visoko. Letos je hmelj zdrav z velikimi listi in dolgimi poganjki, vendar sedaj še z redkimi cveti; zato mislijo hmeljarji, da bo pridelek ža 16—20% manjši kakor lani.
Na hmeljski poskusni postaji smo si ogledali še škropljenje in odbiranje hmelja. Škropili so proti peronospori prav sedaj drugič. Zadnjikrat bodo škropili v kobule. Zelo nas je zanimalo odbiranje hmelja. Okoli 150 sort hmelja goje na svojem posestvu in najlepšega in najboljšega oddajo hmeljarjem. Med drugimi sortami smo opazili tam tudi naš golding, ki čisto dobro uspeva. Sicer bi se dalo o sortiranju hmelja še mnogo pisati, pa zaenkrat naj to zadostuje.
Precej pozno smo prispeli v Zateč in tam kot gostje Jednote obedovali, nato pa si ogledali javno oznamkovalnico hmelja v Žatcu, kjer nas je pozdravil tudi ravnatelj g. Marek. Zriamkujejo hmelj nekoliko drugače kakor pri nas in vse stroške plača kupec.
Razen Podlesja je znana še dolina zlatega potoka, katero smo si ogledali popoldne. 2e pozno smo dospeli v občini Horosedle in Kneževes, kjer so najbolj gosta in hajvečja hmeljišča. V Kneževesi smo si ogledali najmodernejšo sušilnico v vsem okolišu, ki je last tamkajšnjega župana in posestnika g. Vrabika. Z velikim zanimanjem smo si ogledali to gospodarstvo v vseh podrobnostih in se šele pozno v noč vrnili nazaj v Prago.
Poleg hmelja in hmeljarn nas je zanimalo tudi varenje piva. Zato smo se radi odzvali vabilu in si ogledali največjo pivovarno v ČSR; je to meščanska pivovarna v Plznu, ki vari najboljše pivo na svetu, znani »Prazdroj«, s katerim nas je pivovarna pogostila. Povabljeni smo bili tudi v smichovsko pivovarno, vendar nam zanjo ni ostajalo več časa. Ogledali smo si le še glavne znamenitosti Prage in se potem naslednji dan vrnili preko Mikulova, Dunaja in Gradca zopet domov.
Mnogo smo videli in se naučili na ekskurziji po Češkoslovaški! Spoznali smo veliko rodovitnost
Da obvarujete hmelj pred peronosporo in s tem pred porjavenjem kobul, škropite ga na vsak način
takoj sedaj, ko se razcvete, s koncentriranim bakrenim apnom Ob 21, ki ga dobavlja svojim članom po izredno ugodni ceni
Skladišče: Žalec	Hmeljarska zadruga
r. z. z o. z.
češke zemlje in njeno skrbno obdelovanje z najmodernejšimi stroji. Spoznali smo tudi visoko kulturno stopnjo češkega kmeta-hmeljarja, kakor tudi njegovo veliko domovinsko ljubezen. Posnemati jih moramo tudi mi, savinjski hmeljarji, zlasti v izrabljanju novejših tehničnih pridobitev, da dvignemo rodovitnost naše zemlje in se približamo čim bolj njihovi stopnji gospodarskega napredka!
Razno
Manj hmelja bo baje letos v Ameriki. Pretekli mesec se je na splošno računalo, da bo pridelek hmelja v USA letos nekoliko manjši kakor lani, zaradi suše pa se je baje stanje nasadov v toliko spremenilo, da se sicer računa s precej bolj zgodnjo, vendar tudi z za 25 % bolj pičlo letino kakor lani, ko je znašala 180.009 stotov.
Hmeljarski tabor, ki ga je priredila Hmeljarska zadruga, se je vršil 15. t. m. v Žalcu ob izredno številni udeležbi. Načelnik zadruge je uvodoma pozdravil navzočega sreskega načelnika, predsednika Kmetijske zbornice in člana banskega sveta, nakar so bila prečrtana najnovejša poročila o stanju nasadov, iz raznih hmeljskih okolišev. Mezda obiralcem se je določila zopet na 2 din brez in 1-50 din s hrano od mernika. Hmeljarski nadzornik je obširno poročal o ¡zgledih na vnovčenje hmelja in dajal stvarna navodila ter pojasnila glede obiranja, sušenja in prodaje hmelja. Sprejeta je bila tudi resolucija, da naj merodajni činitelji ukrenejo vse, da dobimo čimprej hmeljsko poskusno postajo, hmeljski zakon in kredit za regulacijo cen. Pri slučajnostih se je razpravljalo še o raznih prekrških v hmeljski kupčiji in sreski načelnik je obljubil hmelj ar jem vso svojo zaščito in pomoč. Z željo, da hmeljarji čim bolje vnovčijo s tolikim trudom doseženi pridelek, je po izčrpanem dnevnem redu načelnik zadruge zaključil uspelo zborovanje.
Hmeljski vzorčni sejem priredi Hmeljarska zadruga tudi letos. Vnovčevanje hmelja na sejmu se vrši po dosedanjih pogojih. V interesu vsakega hmeljarja je, da postavi vzorec svojega hmelja na vzorčni sejem, da bo lažje in boljše prodal. Vzorci po najmanj */2 kg se sprejemajo od 21. t. m. dalje na sejmskem prostoru v Žalcu 90.
Hmeljarna r. z. z o. z. v Žalcu je na svojem občnem zboru, ki se je vršil preteklo nedeljo, spremenila svoja pravila tako, da zanaprej ne bo več zadruga, temveč družba z omejeno zavezo. Po novem zadružnem zakonu so namreč pridobitna podjetja na zadružni podlagi nemogoča.
Konsum piva v Nemčiji se še vedno veča in je po ugotovitvah statističnega urada znašal lani 62,9 litrov na osebo, dočim predlani le 58,7 litrov, lani torej za 4,2 litra več.
Človeštvo je vedno bolj žejno, tako ugotavlja neka ameriška statistika o konsumu piva. Lani se je namreč samo v USA popilo dve milijardi litrov piva več kakor predlani.
Francija je porabljala doslej od celokupne potrebne količine hmelja 49% inozemskega. Sedaj zahtevajo hmeljarji, da bi morala pivovarska industrija porabljati 70% domačega hmelja, dočim so pivovarne pristale le na 51 %; kakor izgleda, se bodo končno zedinili na 60%, tako da bo Francija tudi poslej porabljala le 9% manj inozemskega hmelja kot doslej.
Vprašanja in odgovori
A. P. v G.: Bojim se, da mi bo hmelj porjavel zaradi čestih neviht in soparnega vremena. Ali ga še lahko škropim z bakrenim apnom?
Odgovor: Sedaj je čas za obiranje hmelja, ne pa za škropljenje. Škropiti je bilo treba takoj, ko je hmelj odcvetel in je bil čas zato, sedaj tik pred obiranjem pa ne kaže več škropiti, ker bo sicer vseboval hmelj preveč bakra.
J. Š. v T.: Kako pa se obnese naprava za merjenje toplote v sušilnici namesto toplomera, kako se imenuje in kje se dobi?
Odgovor: Taka naprava se imenuje Termo-signal, se prav dobro obnese in se dobi v skladišču Hmeljarske zadruge r. z. ?j o. z. v Žalcu.
F. P. v V.: Kako pa letos kaže cena hmelja?
Odgovor: To je vprašanje, ki nas vse zanima, na katero pa je težko odgovoriti, ker nikoli ni prav. Oitajte poročila, ne nasedajte praznim govoricam in sami dobro premislite, pa boste najbolje zadeli.
V. M. v P.: Kje dobim najceneje elektromotor in kakšnega mi priporočate za pogon mlatilnice in drugih kmetijskih strojev?
Odgovor: Najceneje si nabavite elektromotor pri Hmeljarski zadrugi v Žalcu, kjer si lahko v skladišču ogledate motorje vseh vrst. Za pogon mlatilnice in drugih kmetijskih strojev bo najprimernejši s 4 do 6,5 ks.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Po končno le izdatnejšem deževju se je stanje nasadov nadalje popravilo, četudi ne izenačilo. V manjšem delu okoliša je tudi toča napravila nekaj škode. Hmelj dozoreva in se je v tekočem tednu začelo s splošnim obiranjem. Pridelek bo sicer glede množine za kakih 30 % manjši kakor lani, glede kakovosti pa v vsakem pogledu dober. — Če tudi je šele dobro pričelo obiranje, je vendar že mnogo zanimanja za naš letošnji pridelek ter je prišlo tudi že do nekaj manjših zaključkov po 25 din za kg.
Vojvodina: Hmelj polagoma dozoreva, vendar se izgledi na letino niso izboljšali. Nevarnost peronospore traja dalje in ceste jutranje megle vedno bolj ogražajo barvo pridelka.
Češkoslovaška: Stanje nasadov se je sicer precej zravnalo, vendar rastlina sedaj mnogo trpi zaradi suše ter hude vročine in sočni palež povzroča, da ponekod venejo že tudi panoge. Hmelj hitro dozoreva in prihodnji teden bo pričelo splošno obiranje. Z ozirom na suho vreme je nevarnost peronospore popustila in se pričakuje splošno tudi glede barve prav dober pridelek, katerega množina pa se še ne da preceniti. Sicer pa je prav zadnje dni končno le zopet izdatno namočilo. — Lanski pridelek notira pri živahnejšem povpraše-
Škodljivce na hmelju, trti, sadnem drevju, grmičevju in povrtnini uspešno uničuje kvasija les, tobačni izvleček, apneni in svinčeni arzenijat, zelenilo, afidon, mazavo milo, kazein, salojdin, Sulikol, Arsol, Solbar, Nosprasen, Nosprasit, žvepleno - apnena brozga, hiper-mangan, Arbinol, Fenoftalein papir.
Drogerija „Sanilas", Celje.
vanju Žatec 15 do 21 din za kg; seveda gre pri tem le za slabše blago, ker je boljše že docela razprodano.
Nemčija: Stanje nasadov je v splošnem dobro, četudi rastlina trpi zaradi pomanjkanja vlage. Ponekod je tudi toča z viharjem povzročila znatnejšo škodo. Pri vročem vremenu hmelj naglo dozoreva in se bo v nekaterih okoliših že prihodnji teden pričeto obiranje. Proti peronospori se še vedno zaščitno škropi. Cenitev letošnjega pridelka bi 'bila zaenkrat še prenagljena. — Tržišče je mirno, cene sicer nespremenjene, vendar le bolj nominalne.
Francija: Nasadi so se precej popravili, rastlina je večinoma dohitela zamujeno in se bo predvidoma obiranje pričelo kakor navadno. Proti peronospori je treba še vedno zaščitno škropiti. Cenitev letošnjega pridelka bi bila zaenkrat še prenagljena.
' Poljska: Stanje nasadov se je pri ugodnem vremenu precej popravilo. Rastlina je zdrava ter je odgnala. številne cvetne nastavke, četudi ima le bolj redke in kratke stranske panoge. Po sedanjem stanju sodeč bo znašal letošnji pridelek nad 20.000 stotov.
Belgija: Pri nič kaj ugodnem vremenu rastlina nadalje trpi zaradi peronospore in uši. — Pri mirni tendenci notira lanski Poperinghe 12 din in letošnji v predprodaji 16 din za kg.
Anglija: Stanje nasadov se je zadnji čas vidno popravilo, četudi rastlini še vedno primanjkuje vlage ter uši kljub zatiranju še vedno niso izginile. Preceniti letošnji pridelek bi sicer še bilo prenagljeno, vendar zaenkrat izgleda, da kvote ne bo dosegel.
Amerika: Stanje nasadov je sicer v različnih okoliših precej različno, vendar v največjem le slabše obeta in se zaenkrat računa, da bo pridelek vsekakor manjši kakor lani; seveda pa si do obiranja nasadi lahko še precej opomorejo. — Na tržišču se je tendenca zopet učvrstila. Največ zanimanja je za predprodajo letošnjega pridelka, za katerega se plačuje iz prve roke do 16 din za kg.
Za razvedrilo
V lekarni: »Zoper kurja očesa potrebujete nekaj? Steklenico tinkture kupite.«
»Nič ne pomaga. Saj sem že šest steklenic popila.«
*
Sin (zdravnik): »Oče, pijačo boste morali pojsol-noma opustiti!«
Oče: »Mar sem te zato dal študirati, da mi boš kratil edino veselje moje starosti?«	'
Upnik: »Lepo vas prosim, saj vendar ne morem vsak dan sem hoditi in vas opominjati!«
Dolžnik: »To je res. Pa pridite odslej samo vsako sredo, če vam je prav!«
kSprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje Denar je prinje j naložen
Sopolnoma varno.
a hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim p r e mo ž e n j e m
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana, zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu
Kralja Petra ceste in Vodnikove .ulice
Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost
GNOJENJA!
Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil:
RUDNINSKI SUPEHF05FAT 16% in 18% KOSTNI SUPERFOSFilT KMF 18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18%
razen teh dobavljamo:
MEŠANA GNOJILA, ZLASTI KAS KOSTNO IN APHENČEUO MOKO
nadalje imamo stalno na zalogi:
KALIJEVO SOL 40% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE
Vsa navedena gnojila prodajamo po najnižjih dnevnih cenah
Vprašanja in naročila na:
TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D.
ali njeno podružnico v Celju
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRAN 1 LNI C A
Cv lastni palači pri kolodvoru)
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.