Stanovsko in strokovno glasilo „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“. Izhaja L in 15. v mesecu. Rokopise na uredništvo „Postnega Glasnika“ v Ljubljani. — Cena: Za poštne uslužbence po 48 kron, za druge naročnike Reklamacije, oglase in drugo na upravnišvvo lista (Gospodar- po 60 kron na leto. ski urad poštnega in brzojavnega ravnateljstva.) Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. Letnik L V Ljubljani, dne 1. oktobra 1921. 17. številka. Neverjetno. Z odlokom poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Zagrebu z dne 20. avgusta t. 1. št. 16 Prs., ki ga je podpisal namestnik direktorja pošte in brzojava gospod ministr. inšpektor Santič, ki so bili kazensko premeščeni prvoboritelji zagrebške poštne organizacije, tovariši: Milan Serbedžija, Nikola Miliordin, Franjo Sabljar in Martin Denich. Selilni stroški se jim ne povrnejo. Nov službeni kraj se jim bo naznanil, ko postane odlok pravomočen. Veliko so morali grešiti, da so se gospodu Santiču tako zamerili. Kaj jirn očitajo? Dne 18. februarja t. 1. je tovariš Serbedžija po izčrpanem dnevnem redu poročal, da hočejo neke osebe, ki pripadajo naši stroki, vplivati potoni političnih klubov in strank na ministrstvo pošta i telegrafa, da bi izmenjalo iz političnih razlogov nekatere ravnatelje in druge višje funkcijonarje. Nato je vprašal odbor, ako smatra za potrebno opozoriti gospoda ministra na take ma- j hinacije, ki bi škodile stroki in osobju ter zanesle v urade i nepotrebno politično partizanstvo. Odbor je tovarišu Ser- ; bedžiji prikimal in skromno pripomnil, da bi bilo treba o | tem obvestiti sorodne organizacije ter jih vprašati za j mnenje. Tovariš Sabljar se je pa še huje pregrešil. Šel je v brzojavno dvorano, ne da bi se bil prej poklonil gospodu predstojniku in je oddal tovarišu, ki je opravljal službo na hughesu, notico za organizacijo v Sarajevu. V notici je bil obrazložen naklep politikov ter izraženo ogorčenje nad takim početjem. Tovariš Sabljar je rekel telegrafistu, ko mu je predal brzojavko, da bo pristojbino naknadno poravnal pri lini za predajo brzojavk, a je na to obljubo pozabil. Grozno, grozno! Gospod Santič, mi hvalimo boga, da Vaša roka ne sega do Ljubljane, ker bi gotovo tudi nas vse kazensko premestili. Še danes protestiramo energično proti vmešavanju politike v poštno stroko. Smo pristaši gospoda min. predsednika Pašiča, ki je mnenja, da je treba za vsako ceno odpraviti politiziranje v uradih, ker to močno ovira delo in je spravilo vlado večkrat skoraj v krizo. Mogoče je, da se stvar zasuče in utegne Vas postaviti, gospod Pašič, še na odgovor. Dal bog, da bi se to kmalu zgodilo! Tovarišu Sabljarju očitajo, da je kot privatna stranka šel v brzojavno dvorano, kljub temu, da mu je moralo biti kot poštnemu uslužbencu znano, da brzojavnega praga ne sme prestopiti noben smrtnik, razen uradništva, ki opravlja službo. Tukaj je Sabljar privatna stranka, a nekaj vrst pozneje postane uradna oseba. Očita se mu namreč, da je kriv zlorabe uradne oblasti, ker ni plačal pristojbine za omenjeno brzojavko. Gospod Santič je obrnil stvar po svoje. Človek bi mislil, da je mogoče samo eno. Ali je gospod Sabljar v tem slučaju samo uradna ali pa samo privatna oseba. Naša »Zveza« je dobila o nameravanem premeščenju ravnateljev pismeno obvestilo in se je predsednik takoj postavil proti. Predlagamo, da se tudi Urbančič kazensko premesti, ker je bil ravno tako »uporen« kakor zagrebški tovariši. Voditelji zagrebške organizacije imajo smolo. Lansko leto so sedeli v zaporih, ker so postali protidržavni elementi. Njih nedolžnost se je izkazala. Sedaj imajo skrbi in težave zaradi premestitve, a upamo, da bo druga instanca ugodila utemeljenemu prizivu. Skrbi so pa le. Radovedni j smo, če so jim tovariši, ki niso eksponirani, za vztrajnost I kaj hvaležni, ali jih pa v nesreči zapuste. Mi jih gotovo ne j zapustimo. Gospodarski in stanovski del. Pragmatika. Predlog zakona o državnih uradnikih, poduradnikih in služ-benikih. (Dalje in konec.) Čl. 46. Vsak službenik je odgovoren za krivice, storjene v službeni dolžnosti, krivično in materijalno, a solidarno z dajalcem odredbe. Čl. 47. Službenik začenja uživati vse svoje pravice od dneva, ko nastopi službo. Redni prejemki se izplačujejo vsak mesec vnaprej. Čl. 48. Vsem državnim službenikom pripada plača in stanarina, ki je odrejena v čl. 24 v zvezi s čl. 49. Plača in stanarina tvorita v smislu tega zakona celoto. čl. 49. Min. svet lahko po potrebi v posameznih mestih kraljevine odredi drž. službenikom izredne stanarinske dodatke. Čl. 50. Za osebe, ki niso v legalni zakonski zvezi, a nimajo niti bližnjih členov obitelji, označenih v čl. 51, s katerimi žive v obiteljski zajednici, znaša redna stanarina odnosno tudi izredni stan. dodatek 50 %. Čl. 51. Vsem drž. službenikom pripadajo obiteljski dodatki za legalno ženo v zak. zvezi, zak. otroke in pastorke, ako te obiteljske člene vzdržujejo ter ako ti členi niso v državni službi. Več zakonskih žen se računa kot ena. Čl. 52. Uradnikom pripada za ženo po 720 dinarjev na leto, poduradnikom in slugam po 540 din. Čl. 53. Ženi, ki po odločbi oblasti živi ločeno od moža, pripada dodatek i^ čl. 51 ter se ji izplačuje direktno. Čl. 54. Vsem državnim službenikom pripada za vsako dete po 540 din. na leto najdalje do 21. leta, ako pred tem časom ne preneha potreba, da jih roditelj vzdržuje. Za deco, ki je telesno ali umstveno nesposobna zaslužiti in ki mina drugega vzdrževanja, pripadajo dodatki ,dokler traja ta nesposobnost. Čl. 55. Ministrski svet odreja izredne dodatke po potrebah službe ali po razmerah poedinih krajev ali mest tako v državi kakor izven nje. Čl. 56. Premeščencem se povračajo stvarni, pravilno izkazani troski za selitev. Natančnejše odredbe o tern objavi ministrski svet na predlog finančnega ministra. Čl. 57. Vojaške vaje in službovanje na vojni, ki naj traja kolikor časa hoče, ne jemljejo službeniku njegovih pravic. Če obstoja razlika med vojaškimi in civilnimi denarnimi prejemki, ima službenik pravico obdržati večje. Čl. 58. Za dolg se ne more zadržati službeniku niti sodnim potom niti ne z njegovim pritrdilom več kot 30 % njegove sistem, plače ali penzije. Dodatki vobče niso podrejeni zabrani. Čl. 59. Službenik ima v slučaju bolezni ali druge nezgode pravico na akontacijo do trimesečne plače in stanarine, ki se mu daje brezobrestno z rokom, da povrne a konto vsaj tekom dveh let, ako niso bili njegovi prejemki -že prej obremenjeni preko dovoljene mere (čl. 58). Čl. 60. Ako službenik opravlja kakršnokoli službo izven mesta svojega stalnega službovanja, ima pravico na dnevnice in vozne troske po specijalnem zakonu. Čl. 61. Službenikove pravice prenehajo z dnem raz-rešenja. Čl. 62. Službenika je mogoče premestiti le po službeni potrebi. V tem slučaju se službeniku povrnejo troski selitve. Brez pristanka se lahko službenik po službeni potrebi premesti največ enkrat na leto. Možno je preme-ščenje sporazumno med dvema službenikoma z odobrenjem oblasti, toda brez pravice' na naknado troškov. Začasno ostavljanje službe. Čl. 63. Začasno se službenik lahko udalji od službe in stavlja na razpoloženje samo če se ukine zvanje, ki ga je imel, ali urad (nadleštva), v katerem je vršil dolžnost, ali drugače po neodložljivi drž. potrebi. Čl. 64. Dokler je službenik na razpoloženju, dobiva svojo plačo in vse ostale prejemke (prinadležnosti) razen dodatkov na položaj, ako ga je imel. Službenik na razpoloženju mora dobiti novo oprede- | ljenje najkesneje tekom leta dni. Ako ga ne sprejme, izgubi vse pridobljene pravice. Čl. 65. Službenik na razpoloženju se smatra v vsem kot službenik v aktivnosti in je dolžan, začasno delati posle svoje stroke, katere mu odredi organ, kateremu je stavljen na razpoloženje. O s t a v k e. Čl. 66. Službenik ima pravico dati ostavko na državno službo, ako ni v preiskavi, a ne sme je ostaviti prej nego je minilo mesec dni od dne ostavke; v tej dobi se mora izvršiti izročitev dolžnosti. Z ostavko izgubi službenik vse pridobljene pravice. Odpust. Čl. 67. Začasni službenik se lahko odpusti iz službe brez disciplinske razsodbe, ako je slabo kvalificiran. Odpu-ščenec dobi v tem primeru ob odhodu enomesečno plačo. Stalni drž. uslužbenec se lahko odpusti le na temelju razsodbe disciplinarnega sodišča, čl. 68. Drž. službenik preneha biti; !. kdor je z razsodbo disciplinskega sodišča obsojen na izgubo službe; 2. kdor je z razsodbo rednega sodišča obsojen na kazen večjo od šest mesecev zapora ali vobče na kazen za brezčastno delo; 3. kdor postane umstveno ali fizično nesposoben za službo, kar se dokaže s komisijsko preiskavo treh državnih zdravnikov na zahtevo pristojnega ministrstva ali dotičnoga službenika; 4. kdor pride pod varuštvo, skrbstvo ali v konkurz; 5. kdor se je udal pijanstvu; 6. kdor se po sodišču proglasi za prešestnika; 7. kdor izstopi iz državljanstva; 8. za kogar se dokaže, da je službo dobil na temelju neveljavnih dokumentov in da je zamolčal merodajne okolnosti; 9. kdor je brez dovoljnega opravičenja ostavil službo ali se ni javil na dolžnost tekom 15 dni; 10. kdor bi bil trikrat zapored ali šestkrat tekom službovanja slabo ocenjen. Ocenjevanje službenik o v. Čl. 69. Ocenjevanje službenikov je pismeno in obvezno, a vrši ga koncem vsakega leta po priključenih podatkih od strani neposrednjega starešine posebna ocenjevalna komisija. Sestava in delo komisij za vsak resor posebej se odredi s posebnimi predpisi. Minister ocenja šefe, ki so mu podrejeni, neposredno. Čl. 70. Ocena se mora tekom meseca dni javiti službeniku. Službenik ima pravico pritožbe proti oceni na administrativno sodišče v roku 30 dni po priobčenju. Čl. 71. Za vsakega službenika se v dotičnem uradu (»nadleštvu«) napravi in piše službeniški list po predpisanem formularju; vanj se vpisujejo vsako leto vsi važni osebni podatki, ki se tičejo službenega razmerja in napredovanja v službi, kakor natančno opredeljenje osebnosti, ocene sposobnosti in dela, potek službe, vedenje, odsotnosti, kazni, odlikovanja, napredovanja, odpusti, posebne zasluge, obiteljske razmere itd. Službenik da takoj ob nastopu službe vse one podatke, za katere je osebno pozvan, da jih poda in javlja tudi event. kasnejše premembe vedno pravočasno starešini. Čl. 72. Oblastva, pozvana, da vodijo račune o stanju osebnih odnosov državnih službenikov, vodijo poleg služ-beniških listov tudi rang-listo (sie!), odločeno po službenih granah ali strokah. Posamezne rang-liste se koncem vsakega leta zaključijo in pošljejo vsem onim oblastvom, pri katerih so dotični uradniki, a šefi poedinih oblastev pošljejo te liste na vpogled vsakemu poedinemu uradniku. Ti pa imajo pravico tekom 14 dni se pritožiti pristojni instanci, če bi z »rangom« * ne, bili zadovoljni. Čl. 73. »Rang« državnih službenikov se odreja po dobi, prebiti v eni iti isti perijodski povišici. Pri tem se čas, ki iz upravičenih razlogov ni vračunjen za perijodsko povišico, ne jemlje v račun. V koliko pa bi to uvrščanje v rang ne bilo izvedljivo, so merodajne za rang tele okolnosti ; 1. kategorija (čl. 15.), 2. priznani čas za pokojnino in 3. leta starosti. D o p u s t, o d s o t n o s t in b o 1 e v a n j c. Čl. 74. Državni službeniki razen onih, ki po posebnih zakonih uživajo dopust, imajo vsako leto pravico do odsotnosti zaradi dopusta, ako se temu ne protivi kak neizbežen službeni obzir. Dolžina dopusta je za poduradnike in sluge: do 15 let službe 15 dni, do 25 let službe 20 dni, preko 25 let službe 30 dni; za uradnike; do 15 let službe 20 dni, do 25 let službe 30 dni, preko 25 let službe 45 dni. Čl. 75. Ako se dopust iz službenih ozirov ne bi mogel vobče ali le deloma uporabiti v enem letu, se prenese s pravico do polovice na prihodnje leto. .(ezik je strašen! Ali prevajamo dobesedno in puščamo termine. Op. prev. Čl. 76. Razen rednega dopusta (čl. 74.) sme državni službenik zaradi svojih zasebnih poslov v enem letu izostati največ 20 dni z vsemi prejemki. čl. 77. Ako izostane drž. službenik nad 20 dni, velja pogoj, da za ta čas odpadajo prejemki. Ako bi daljša odsotnost šla na korist kakemu posebnemu državnemu interesu, prejemki ostanejo. Čl. 78. Odsotnost zaradi nadaljnega ali novega strokovnega študija se dovoli, ako zahteva to državna potreba na temelju izjave strokovnega sveta. Ta odsotnost pa sme trajati najdalje dve leti z vsemi uradniškimi pravicami. Čl. 79. V slučaju daljše, zdravniško potrjene in uradno naznanjene bolezni ima službenik pravico na vse prejemke najdalje za 12 mesecev od dneva, ko je prenehal prihajati na službo. V slučaju še daljšega bolehanja lahko pristojna oblast dovoli, da dobiva službenik nadalje polovico svojih prejemkov, toda najdalje še za 12 mesecev. Po preteku tega roka preneha služba. Čas, prebit na okrevanju, se računa v bojevanje, a trajanje mu mora biti vnaprej odobreno s pristojno rešitvijo. čl. SO. Uslužbenka na porodu se smatra na boleva-nju in sicer mesec dni pred porodom in mesec dni po porodu. Ta čas se ne računa v maksimum dobe za bolovanje (čl. 79). Čl. 81. »Nadležnost« in postopek po dopustu, odsotnosti in bolevanju se uredi z zakoni o ureditvi poedinih centralnih držav, uprav. (??) Dodatki za stanarin s ke položaje. čl. 82. Stanarinski položaji (?) v državni službi so razdeljeni v 5 skupin in sicer: I. načelniki oddelkov ministrstev in njim enaki; II. šefi odsekov ministrstev in njim enaki; lil. podšefi ministrstev in njim enaki; IV. vsi ostali nižji starešinski položaji. Čl. 83. Vsem državnim uradnikom, ko so na starešinskem položaju, pripadajo posebni dodatki po tej skali: 1. skupina 7200 din. na leto; H. skupina 4800 din. na leto; III. skupina 2400 din. na leto; IV. skupina do iznosa vsakdanske sledeče perijodske povišice njihove odnosno najbližje, večje kategorije. čl. 84. S posebno uredbo se bode odredilo, kateri drugi položaji raznih službenih vrst odgovarjajo poedinim položajnim skupinam iz čl. 83. čl. 85. Uradnik, ki dobi po ustavi ali zakonu izvestni položaj, s tem ne pospeši svojega .rednega napredovanja po perijodskih povišicah. (??) 11. Uradniške zajednice. čl. 86. Vse ekonomsko-socijalno, moralno, intelektualno in strokovno izobraževanje v toku službe državnih službenikov, v kolikor tega sama država po ustavi in tem zakonu ni odredila, se prepušča občnim in strokovnim za-jednicam državnih službenikov. Čl. 87. Zajednice državnih službenikov po predhodnjem členu so občne in strokovne. Čl. 88. Strokovne zajednice so one, ki imajo namen zediniti vse osobje ene in iste stroke državnih službenikov brez ozira na mesto službovanja, rang ali plačo. Strokovna zajednica je ena za vso deželo (»zemljo«), za vsako stroko posebej. ' Čl. 89. Podrobno ustrojstvo zajednic si urede same v duhu in mejah ostalih in tegale zakona, kjer so razložene njih osnovnice. Čl. 90. Namen strokovnih zajednic je študij čisto strokovnih vprašanj občnega značaja kakor tudi odobrenje re- zultatov poedinih strokovnih študijev ali neposredno ali s predlaganjem resornemu Strokovnemu svetu ali ministrstvu. Čl. 91. Strokovna zajednica ima pravico obtožiti svojega člana zaradi samovoljnosti in šikane, prihajajoče s katere koli strani. Čl. 92. Namen občnih zajednic je; a) študij vseh problemov moralnih, ekonomskih in socijalnih, ki so v tesni zvezi s službeniki; b) stvarna priprava vseh onih sklepov, ki se predlagajo ali se sprejmo kot rezultat predhodnjih študijev; c) izvajanje ideje narodnega edinstva po vseh slojih našega naroda. Čl. 93. Občna zajednica vseh državnih službenikov mora imeti svojo nabavljahu) in gospodarsko zadrugo ter svoj časopis. Za svoje člane si ustanovi socialnoekonomske tečaje. Občna zajednica enega mesta mora imeti svojega zdravnika in svoj d o m. Čl. 94. V breme občnih zajednic pada vzdrževanje vseh bolnih članov, v kolikor jim lastni dohodki ne zadoščajo. Istotako podpiranje službenikove siročadi do polnoletnosti. V to svrho morajo imeti svoj podporni fond. Čl. 95. Strokovne in občne zajednice so pravne osebe; smejo imeti imovino, sinejo biti legatorji in dediči. 111. Strokovni svet. Čl. 96. Pri vseh ministrstvih se ustanove Strokovni sveti. Člane teh svetov imenuje resorni minister iz dvakrat večjega števila kandidatov, ki mu jih predloži Strokovna zajednica. Predseduje minister ali njegov namestnik. Detajle organizacije Strok, sveta in njegovega delokroga predpisuje ministrski svet. IV. Disciplinski predpisi. Disciplinska odgovornost. Čl. 97. Kadar državni službenik prekrši svoje službene ali stanovske dolžnosti, se kaznuje za nerodnost ali disei-' plinski po tem, da li je prekršitev samo neka nerednost, ali se z ozirom na škodo in opasnost za interese službe ali ugled stanu, ali radi svoje veličine, radi ponavljanja ali drugače radi obtežilnih okolnosti mora smatrati, da je prestopek službenih dolžnosti. Čl. 98. Ako je službenik član kakega javnega, z ustavo predvidenega predstavništva, se proti njemu ne more zaradi kršitve dolžnosti niti začeti niti nadaljevati postopek, dokler traja mandat, razen če to dopusti predstavništvo, čegar član je, a ne more se niti potem preganjati za izjave, ki jih je storil v vršenju dolžnosti člana predstavništva. Kazni z A nerednost. Čl. 99. Kazni za nerednost so: 1. opomin, 2. denarna globa. Denarna globa v poedinem -slučaju ne more biti večja od 25 % služb, osnovne mesečne plače. Čl. 100. Kazen zaradi nerednost) izrekajo (razen disciplinarnih sodišč) starešine nadleštva, v katerem službenik služi, ali starešina višjega nadleštva. Pred izvršitvijo kazni za nerednost se mora okriv-Ijenec zaslišati, a kazen mu sporočiti in razložiti s pismenim aktom. Denarne globe se lahko odbijejo od prejemkov in gredo v podporni zaklad občne zajednice (čl. 86). Kazni za nerednost se n e beležijo v službeniške liste, toda morajo se priobčiti ocenjevalni komisiji. čl. 101. Zaradi kazni za nerednost se službenik tri dni po priobčenju lahko pritoži starešini višjega nadleštva. Pritožbo je treba izročiti starešini, ki je kazen izrekel. Izvzete so kazni, ki so jih izrekla disciplinska sodišča ali starešine najvišjih centralnih nadleštev. D i s c i p 1 i n s k e kazni. Cl. 102. Disciplinske kazni so: !. ukor; 2. znižanje prejemkov najdlje za dve leti, toda to znižanje ne more biti večje nego 20 % na mesec: 3. ustavljanje napredovanja največ do ene perijodske povišice; 4. upokojenje in 5. odpust. Cl. 103. V slučaju odpusta se more službeniku, ki je povsem siromašen ali ostarel, dovoliti za neko dobo ali za stalno 50 % prejemkov, ki bi jih imel v penziji, če bi se v tem času upokojil. Disciplinska sodišča. Čl. 104. Za disciplinsko postopanje se osnujejo disciplinska sodišča: a) nižja pri oblastvih, ki stoje neposredno pod centralnimi nadleštvi, in b) višja pri centralnih nadleštvih. Kjer bi se nižje sodišče ne moglo osnovati, izroči nadležna oblast njegovo nalogo drugemu nižjemu disciplinskemu sodišču. Cl. 105. Nižja disciplinska sodišča, a tudi višja, kadar sodijo kot prvostepena, so sestavljena iz treh, a višja kot drugostepena iz pet članov. Po rangu najstarejši član predseduje. Oblast, pri kateri delajo, jim daje delovodjo izmed svojih uradnikov, ter jih preskrbujejo z vsemi pisarniškimi potrebščinami. Čl. 106. Za nižja disciplinarna sodišča izbirata po enega, a za višja po dva člana resorni minister in strokovna zajednica, a tretjega odnosno petega postavlja minister pravde izmed oseb, ki so kvalificirani sodniki. Kadar sodi višje disciplinarno sodišče kot prvostepen, odpada s kocko po en član z vsake strani. Funkcija disciplinarnega sodišča traja tri leta. Za vse člane se postavijo na isti način namestniki. Izbrane sodnike potrjuje kralj z ukazom na predlog resornega ministra. Pred prevzetjem dolžnosti položi sodnik tole prisego: Jaz N. N. prisegam pri Vsegamogočnem Bogu, da hočem dolžnost disciplinskega sodnika vršiti vestno, nepristransko in po čistem prepričanju. Sodil bom pravično, tako mi Bog pomozi! Čl. 107. Disciplinski sodniki so v vršenju svoje disciplinske sodne dolžnosti neodvisni in neodgovorni ter sodijo po svobodnem prepričanju dobljenem po pretresanju. Nadležnost. Čl. 108. Nižja disciplinska sodišča so kot prvostepena sodišča nadležna za vse službenike nadleštev, ki so podrejena centralnim resorskim upravam, razen za starešine onih nadleštev, pri katerih so ta nižja disciplinska sodišča obrazovana, in za one, ki so člani teh sodišč. (?) Višja disciplinska sodišča so nadležna kot prvostepena sodišča za vse službenike centralnih resornih uprav razen za njih starešine in člane teh sodišč, ter nadalje za starešine onih nadleštev, pri katerih so obrazovana tudi nižja disciplinska sodišča, in za člane teh sodišč. Člane višjih disciplinskih sodišč sodi Državni svet v prvi in poslednji instanci. Čl. 109. Od nižjih disciplinskih sodišč gre apelacija na višja kot drugostepena sodišča za vse razsodbe, razen za razsodbe, s katerimi se izreka odpust iz službe. Od višjih disciplinskih sodišč kot prvostepenih gre apelacija na Državni svet, ki je obenem apelacijska instanca tudi za razsodbe nižjih disciplinskih sodišč, v katerih se izreka odpust iz službe. Državni svet v funkciji disciplinskih apelacij postopa po predpisih tega zakona. Čl. 110. Državni svet odloča spore o nadležnosti med poedinimi disciplinskimi sodišči ter izdaja obvezna tolmačenja disciplinskih predpisov tegale zakona. Čl. 111. Z odredbami tegale zakona se ne dotikajo disciplinski predpisi za sodnike. čl. 112. Disciplinska sodišča odločajo z večino glasov. Seja je tajna, a prvi glasuje najmlajši sodnik. Tožnik. Čl. 113. Pri vsakem disciplinskem sodišču je tožnik, ki po svoji uradni dolžnosti zastopa in brani interese službenega in stanovskega vedenja državnih službenikov. Nastavlja ga resorni minister za tri leta izmed službenikov pravnikov, ki služijo pri oblasti, kjer obstoja dotično disciplinsko sodišče. Z istimi dolžnostmi mu imenuje namestnika. Disciplinsko sodišče mora tudi pred vsakim rešenjem zaslišati tožnika. Zagovornik. Čl. 114. Kdor je pozvan na disciplinsko odgovornost, ima pravico, da se posluži zagovornika. Zagovornika se more vzeti le izmed službenikov, ki spadajo pod nadležnost dotičnega disciplinskega sodišča. Ako ga prej ni imel. mu sodišče na njegovo zahtevo postavi zagovornika za pretres (?) in samo v tem slučaju je dolžan vsak službenik prevzeti zagovorništvo. V nobenem slučaju zagovornik ne sme sprejeti nikake nagrade: upravičen je le zahtevati povrnitev troškov, ki so bili za zagovor potrebni. Zagovornik jc v zagovarjanju svoboden in obvezan, čuvati zaupano mu tajnost. Izključitev članov. Čl. 115. V pogledu izključenja članov disciplinskega sodišča in njih namestnikov veljajo predpisi zakona o sodnem postopanju v kritičnih delih, ki imajo veljavnost v dotični pravni oblasti. Razen tega ima okrivljenik pravico, da izključi dvojico sodnikov, ne da bi bil dolžan navesti razloge za to. Za izključena stopata namestnika. Disciplinsko postopanje. Čl. 116. Neposredni starešina, kadar izvrši potrebno preiskavo in ugotovi dejanje, izroči službenim potom disciplinsko prijavo nadležnemu disciplinskemu sodišču. čl. 117. Disciplinsko sodišče zasliši tožnika in odloči brez ustnega razpravljanja, da li začne disciplinsko preiskavo nadležnemu disciplinskemu sodišču. Cl. 117. Disciplinsko sodišče zasliši tožnika in odloči brez ustnega razpravljanja, da li začne disciplinsko preiskavo ali ne. Pred to odločbo lahko odredi izvid. če discinplisko sodišče smatra, da je v stvari le neka nerodnost, lahko akt vrne neposrednemu starešini krivca ali pa sam odredi kazen za nerednost. Disciplinsko sodišče lahko mesto odloka, da se začne disciplinska preiskava, odloči, da se predmet izroči takoj na ustni pretres. Za to odločbo veljajo odredbe čl. 118. čl. 118. Odločba, da se začne disciplinska preiskava, se javi okrivljencu službenim potom. Na to odločbo se ni mogoče pritožiti. Na odločbo, da se disciplinska preiskava odbija, ima tožnik pravico pri-! tožiti^ se višjemu disciplinskemu sodišču v roku 14 dni. Čl. 119. Neposredni starešina ali disciplinsko sodišče, j kadar mislita, da je za čin nadležno kazensko sodišče, mu ; odstopita prijavo, a neposredni starešina obvesti o tem j disciplinsko sodišče. Do zaključka kazenskega postopka j miruje disciplinski. Čl. 120. Kadar službenik po sami kazenski obsodbi izgubi službo, se odpusti administrativnim potom, ne da bi se vodil kak nadaljnji postopek. Pri tem se uporablja odredba čl. 121. Čl. 121. Kazensko sodišče obvesti starešine nadleštev, kakorkoli se kak njih službenik stavi pod kazenski postopek, pod obtožbo ali v zapor. Starešina pa obvesti nadležno disciplinsko sodišče. Disciplinska preiskava. Čl. 122. Po odločbi, da se začne disciplinska preiskava, postavi starešina nadleštva, kjer je disciplinsko sodišče, enega ali dva preiskovalna komisarja izmed podrejenih uradnikov pravnikov. V slučaju II. odstavka čl. 8. se lahko postavi za komisarja oseba izmed uradnikov pravnikov onega nadleštva, pri katerem sicer ni disciplinskega sodišča. Preiskovalni komisar ne more biti oseba, ki mora v istem disciplinskem predmetu vršiti kakšno funkcijo. Čl. 123. Preiskovalni komisar zaslišuje priče in ve-ščake brez zaprisege, pregleda vse, kar bi moglo predmet popolnoma pojasniti in dokazati ter daje okrivljeniku priliko, da se o vsaki obdolžitvi izjavi. Ako okrivljenik noče dajati izjav, se tok preiskave ne ustavi. Komisar lahko zahteva pomoči policijskih oblasti, zlasti če priče in ve-ščaki niso v kraju, v katerem je komisar, če se njegovemu pozivu ne odzovejo ali če brez zakonitega razloga izbe-gavajo podati jasno izpoved. Policijske oblasti postopajo pri tem po predpisih, ki veljajo zanje za pozivljanje in zasliševanje. Kjer se istina ne more dognati brez prisege, lahko komisar naprosi nadležno sodišče, da izvrši zaslišanje pod prisego. Zasliševanje priče in veščaka se vrši po predpisih kazenskega postopka. Čl. 124. Med disciplinsko preiskavo lahko komisar okrivljeniku ali njegovemu zagovorniku pokaže vse akte ali samo nekatere, da to onemogoča disciplinarnega postopanja. Kadar se dostavi odločba, da se predmet izroča v pretres, sme okrivljenik in zagovornik akte pregledati in prepisati, izvzemši sejni zapisnik. Objavljenje vsebine aktov pa je prepovedano. Izročitev v obravnavo in ustavljanje. Čl. 125. Akt o dovršeni preiskavi se dostavlja tožniku, ki ga_ izroči disciplinskemu sodišču s svojim mišljenjem. Disciplinsko sodišče odloča brez ustnega pretresa (obravnave), da li se predmet napoti na ustni pretres ali pa se postopek ustavi. V poslednjem slučaju se lahko odredi po drugem odstavku čl. 11. V odločbi o napotitvi na pretres se morajo natančno odrediti točke okrivljenja in naznačiti naredbe (naredjenja), ki so potrebne za prijavo ustnega pretresa. Proti odločbi o napotitvi (upućivanje) na pretres okrivljenec nima pravice (pritožiti se?). Obtoženec in tožnik, dokler ne mine osem dni od dostavljenja odločbe o napotitvi, lahko iznašata dalje svoje predloge, ali proti odločbi o njih nima to nikakih posebnih posledic (?). Rešenje o ustavljenju postopka z motivacijo se dostavi tožniku neposredno, a obtožniku službenim potom. Proti rešenju disciplinskega sodišča prvega stepena, s katerim se preiskava ustavlja, ima tožnik pravico pritožbe na višje disciplinsko sodišče, dokler ne preteče 14 dni od dostavitve. Ustni pretres (razprava). Čl. 126. Dan ustnega pretresa odreja predsednik disciplinskega sodišča in pozivlje vse zainteresirane osebe, priče in zvedence. Obtoženec dobi vabilo hkratu z odločbo o odredbi razprave in s podpisom členov sodišča. Sodišče lahko odredi, da mora priti obtoženec osebno. Čl. 127. Ustna razprava je javna. Ako pa sodišče smatra, da državni interesi zahtevajo, se razprava pretvori lahko v tajno. V tem primeru ima obtoženec pravico zahtevati, da prisostvujejo razpravi trije aktivni državni službeniki, ki jih on označi. Čl. 128. Razprava se začne s čitanjem odločbe, s katero se je odredilo razpravljanje predmeta. Nato se zaslišijo obtoženec, pozvane priče in zvedenci ter se po potrebi čitajo zapisniki o predhodnjem postopku in druge važne stvari. Obtožencu in tožniku pripada pravica, da se o vsakem dokazu izjavita ter da stavljata vprašanje pričam in izvedencem. Ko se dokazovanje zaključi, pove tožnik svoje razloge in predloge, a obtoženec in zagovornik svoj zagovor. Obtoženec ima pravico na zaključno besedo. Sodba. čl. 129. Discipl. sodišče ni vezano na nikaka dokazna pravila ter sodi po svobodnem prepričanju, pridobljenem na ustni razpravi. Ne veže ga niti razsodba kazenskega sodišča, s katero je bil obtoženec oproščen. čl. 130. S sodbo discipl. sodišča je treba obtoženca ali oprostiti ali proglasiti krivim za prekršene dolžnosti. V primeru obsodbe je treba v sodbi izreči tudi kazen in odločbo o povračilu troskov. Troske zagovora nosi obtoženec v vsakem primeru. Čl 131. Sodba se proglasi takoj ali najkesneje tekom osmih dni in hkratu z razlogi dostavi tožniku in obtožencu. Čl. 132. O ustni razpravi se piše zapisnik, v katerem se vpiše dan razprave, imena prisotnikov ter potek razprave v glavnih točkah. O posvetovanju in glasovanju, ki je tajno, se piše poseben zapisnik. Oba zapisnika podpišeta predsednik in delovodja. Čl. 133. Ako službenik umre, preden stopi razsodba v veljavo, se postopek ustavi. A p e 1 a c i j a. čl. 134. Proti razsodbi discipl. sodišča prvega stepena lahko obtoženec pa tudi tožnik apelira, in sicer o izrečeni krivnji in kazni ter proti določitvi povračila troškov. Z apelacijo se izvršitev odgodi, toda razsodba drugega stepena se mora izreči najkasneje tekom treh mesecev od dneva apelhcije. Apelirati ne more obtoženec, ki je obsojen samo na kazen za nerednost. Čl. 135. Apelacijo je treba vložiti pri predsedniku discipl. sodišča prvega stepena, preden poteče 14 dni od dostavitve razsodbe. Predsednik zavrne apelacijo, ki ni dopustna, ki je izročena prepozno ali če jo je vložila oseba, ki ni upravičena. čl. 136. Apelacijske sodišče odloča brez ustne razprave: 1. kadar misli, da je treba preiskavo popolniti; to naroči discipl. sodišču prvega stepena, da izvrši; 2. ako zaradi bistvenih nedostatkov treba postopek ponoviti v nižji instanci; v tem primeru se razsodba uniči in predmet vrne nadležnemu discipl. sodišču prve instance; 3. ako se z apelacijo ugovarja le odločbi glede povra-čitve troškov. Kadar ni nobenega izmed teh primerov, ki so navedeni v teh točkah, odredi predsednik dan za ustno razpravo. Na daljnji postopek se apelira v smislu odredbe o ustni razpravi in razsojanju pred nižjo instanco. Izvrševanje razsodbe. Čl. 137. Ko postane sodba pravoveljavna, odredi predsednik discipl. sodišča prvega stepena, da nadležna oblast izvrši kazen ter pošlje en izvod discipl. razsodbe hkratu z motivacijo službenim potom starešini nadleštva, pri katerem službenik služi. Disciplinske kazni se vpišejo v Službene liste. Obnova postopka. čl. 138. Ako se je odredba discipl. postopka odbila, ali ako se je discipl. postopek ustavil razen v primeru čl. 10., ali ako se je obtoženec obtožbe oprostil ali kaznoval le s kaznijo za nerednost, se more postopek na predlog tožnika obnoviti proti obtožencu samo takrat, ako se pojavijo nove činjenice in dokazi, ki so sami posebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi sposobni, dokazati disciplinsko prekršitev (krivnjo). Čl. 139. Službenik, obsojen na discipl. kazen, ki je postala izvršljiva, a tako tudi njegovi zakoniti nasledniki morejo tudi po prestani kazni zahtevati obnovitev postopka, ako navedejo nove činjenice in dokaze, ki so sami po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi sposobni, dovesti do oprostitve ali do tega, da se odredi samo kazen za nerodnost ali da se mesto odpusta odredi kakšna manjša kazen. čl. 140. O obnovi postopka, a tudi o tem, da se radi zahtevane obnove ustavi izvršenje kazni, odloča discipl. sodišče, ki je sodilo v prvem stepenu in to brez ustne razprave. / Zaradi odločbe se je mogoče pritožiti, predno mine 14 dni od dostavitve. Čl. 141. Z dovolitvijo obnovitve se razsodba uniči, v kolikor se obnova dovoli, predmet se redovno vrača v stanje preiskave, a izvršenje discipl. kazni se ustavi, ako se' ni že izvršila. Čl. 142. Ako se je obnova dovolila na korist službeni-kovo, a se službenik obsodi zopet kot krivec, se ne more kaznovati z ostrejšo kaznijo od kazni v prejšnji razsodbi, a pri tem je treba vzeti v račun kazen, ki jo je že prestal. Disciplinarno sodišče, kadar dovoli obnovo na korist obtoženca, ga lahko takoj, brez razprave tudi oprosti ali obsodi na manjšo kazen, ako tožnik na to pristane. Čl. 143. Kadar se po obnovi ustavi postopek ali se službenik oprosti ali obsodi na manjšo kazen, je treba obtožencu povrniti kar se mu je s prejšnjo razsodbo odbilo od njegovih službenih prejemkov. Po njegovi smrti pripade to onim osebam, ki so bile s tem oškodovane v njih pravici do vzdrževanja od okrivljenca. Suspendiranje. Čl. 144. Službenika, proti kateremu se je začelo kazensko ali disciplinsko postopati, more discipl. sodišče suspendirati, ako zahteva to vrsta ali težina discipl. prestopka. Pravica suspendiranja pripada disciplinskemu sodišču tudi takrat, kadar se proti službeniku začne pred sodiščem postopek, da se postavi pod skrbstvo ali kadar se nad njegovim imetjem odredi konkurz. čl. 145. Ako kazensko sodišče zaukaže preiskovalni pripor proti državnemu službeniku, odredi takoj njegov posrednji in neposrednji predstojnik (starešina) predhodno suspendiranje. Vsako prehodno suspendiranje se ; mora naznaniti takoj službenim potom nadležnemu disciplinskemu sodišču, ki brez odloga potrdi ali pa ustavi suspendiranje. Razen slučaja v prvem odstavku odredi lahko vsak organ, ki mu je poverjeno neposrednje ali posrednje nadzorovanje službe, predhodno suspendiranje kadarkoli se službenik ne pokorava službenemu ukazu ali če je službeni prestopek tak, da bi bilo škodljivo interesom in ugledu službe, ako bi dotičnik še dalje ostal v službi. Predhodno suspendiranje v smislu drugega odstavka lahko prekliče starešina višje starešinske oblasti. čl. 146. Z odlokom disciplinskega sodišča se more službeniku, dokler traja suspendiranje odtegniti 1U (tretjina) njegovih prejemkov na korist podpornega fonda. čl. 147. Suspendiranje se zaključi, ko se dovrši disciplinsko postopanje; mora se pa ustaviti tudi preje, ako manjka razlogov, radi katerih je bilo odrejeno. Čl. 148. O odredbi, potrditvi in ustavljanju suspendiranja odloča disciplinsko sodišče berz ustne razprave. Proti odloku disciplinskega sodišča prvega stepena je dovoljena pritožba pred potekom 14 dni od dostavitve; ali pritožba izvršitve ne ustavlja. Na predhodno suspendiranje pritožba ni dopustna. čl. 149. Ako se suspendirani službenik obsodi na kako disciplinarno kazen, ali se stavi pod skrbstvo, ali če se suspendiranje odredi radi konkurza, se čas suspendiranja ne zaračuna za perijodične dodatke (povišice) ali za penzijo. Odtegnjene (pridržane) pristojbine se tudi v tem primeru ne vračajo prav tako, kakor tudi ne v slučaju, da se službenik zaradi kazenske obsodbe odpusti iz službe. Nasprotno pa se čas suspendiranja zaračuna in se povrnejo vsi perijodični poviški in pridržane pristojbine, ako se disciplinsko postopanje (preiskava) zaključi z ustavlje-njem, oproščenjem ali z odreditvijo kazni za nerodnosti, ali končno, ako sodišče odbije zahtevo, da je staviti obtoženca pod skrbstvo. Dostavitve. Čl. 150. Dostavitve (listin) so polnoveljavne, ako so bile sprejete (?) od obtoženca samega, njegovega branitelja (zagovornika) ali od kake druge, po obtožencu v to pooblaščene osebe; ako pa je bivališče okrivljenca neznano, če je dostavitev prejelo njegovo poslednje prestojništvo (nad-leštvo). *(?) Pravna sredstva. Čl. 151. Pravna sredstva so določena v tem zakonu; ako niso določena, je spojiti vsako zahtevo s pravnim sredstvom, ki se je vložilo zoper končno rešitev (?). Pritožbe se morajo oddati predsedniku disciplinskega sodišča prve instancije, ki jih odbije, ako so nedopustne, ako so bile prepozno vložene, ali jih je oddala za to neupravičena oseba. Termini se ne podaljšujejo in teko od dneva dostavitve (akta). Nedeljski in praznični dnevi jih ne pretrgavajo; ali če je poslednji (obročni) dan obroka nedelja ali praznik, tedaj se rok končuje z najbližjim delavnikom. Praznične dneve določajo propisi, ki so izdani za redna sodišča. Pravna sredstva se lahko dostavljajo po telefonu. V. Penzije. Čl. 152. Pravico na penzijo imajo vsi državni službe-niki, naj si so bili v katerikoli stroki državne uprave ter njih vdove in sirote pod pogoji tega zakona. Čl. 153. Ves čas, ki ga je kdo prebil v državni službi, bodisi nepretrgano ali s presledki, se vračuna za penzijo. čas, ki ga je službenik preživel izven državne službe ali na odsotnosti (dopustu) s plačo, ako to ni trajalo nad (1) leto, za penzijo vračunljiv. Čl. 154. Čas, ki ga je kaka oseba, dovršivši 21. leto življenja prebila v državni službi, ki ne daje pravice za penzijo, se vračuna za penzijo, ako se taki osebi neposredno za tem podeli služba s pravico do penzije. Dijaška leta, provedena v taki službi niso vračunljiva. Vojna leta (Točka 3., čl. 22. Zak. o Utrojstvu Vojske), prebita v civilni državni službi, se vračunavajo za polovico več. Čl. 155. Podlaga (osnova) za vračunanje službene penzije sta plača in redna stanarina. Čl. 156. Od penzijske osnove pripade državnemu službeniku po 10. službenih letih 50%, a za vsako polovico leta po 1%, tako da dobiva po 35. službenih letih polno penzijsko osnovo kot penzijo. Začeta polovica leta velja za vse leto. To ne kvari pravic onih kategorij, katerim je s posebnimi zakoni odrejen krajši čas. V takih slučajih se sorazmerno poviša polletni odstotek. Ako je službenik radi bolezni nesposoben za vsako delo ali opredeljenje sploh (uporabo), se mu podeli po službeno izvršenem komisijskem zdravniškem pregledu penzija 40% njegove penzijske osnove tudi pred potekom 10. let. Ako bi bil službenik pri vršenju svoje službe poškodovan ali ako zboli tako, da postane za nadaljno službo nesposoben, se mu po službenem zdravniškem komisijskem pregledu prizna za pokojnino njegov polni penzijski osnov tudi pred pretekom 10 let. Čl. 157. Ako dovrši službenik polna službena leta ali 60. leto življenja, ali ako je razen tega, po komisijskem zdravniškem pregledu radi bolezni ali telesnih in duševnih (umskih) nedostatkov za delo nesposoben ali je iz teh razlogov več kot eno leto za delo in svoje poklicne posle zadržan, se lekho upokoji na lastno prošnjo, ki se mora uva-ževati z izjemo slučaja, da stoji službenik v disciplinski preiskavi. V vseh teh primerih, ali tudi v primeru obsodbe na izgubo prostosti več kot pol leta, za prestopek, ki ni zločinstvo, tudi ni brezčasten, niti iz koristoljubja izvršen, ali da je bil službenik postavljen pod skrbstvo ali v konkurz, aii mu je bil podaljšan očetovski nadzor, se službenik lahko tudi proti svoji volji upokoji. Čl. 158. Službenik, ki je bil upokojen radi bolezni, se zopet nastavi v službo, kadar ozdravi, ako med tem ni dosegel že 60. leta življenja ter je obvezan sprejeti mesto, katero se mu odkaže (da), ako bi to po položaju ne bilo za več kot eno stopnjo niže od prejšnjega; ali v tem primeru mu pripada poprejšna plača ter mu je podeliti prvo prosto mesto, ki je enako onemu, ki ga je imel poprej. Kdor se na poziv ne odzove, izgubi svojo osebno pokojnino. Čl. 159. Razen pokojnine pripada državnim upokojencem še 50% obiteljske doklade, ki so jo dobivali v aktivnosti. Pogoji za to so isti, kakor za obiteljske dodatke v aktivnosti. Čl. 160. Obiteljski člani stalnih državnih službenikov dobivajo pravico na pokojnino, kadar dovrši njihov hranitelj 5 službenih let, a pred tem rokom v onih primerih, v katerih bi tudi sam hranitelj dobil pokojnino pred rednim rokom. (Odstavek 3. in 4. čl. 5 tega zakona.) Čl. 161. Za pokojnino obiteljskih članov je osnova (temelj) službenikova penzija, ki jo je imel na dan smrti ali bi jo bil imel, če bi bil tega dne upokojen. Ako službenik umre prej, nego mu pripada penzija, tedaj je za pokojnino obiteljskih članov osnova (temelj) službenikova pokojnina; ki bi jo imel v primeru tretjega odstavka čl. 5 tega zakona. Čl. 162. Penzija obiteljskih članov državnih službenikov ( nameščencev) se določa takole: Ena oseba dobiva 50%, dve osebi 65%, tri osebe 75%, štiri ali več oseb 85% od osnove (temelja), toda pokojnina jim ne sme biti manjša za eno osebo nego 960, za dve osebi 1200, za tri osebe 1440, za štiri osebe ali več 1800 dinarjev na leto; tudi ne more biti večja za eno osebo, nego 6000, za dve osebi 7600, za tri osebe 8400, in za štiri ali več oseb 10.000 dinarjev na leto. Obitelji onih stalnih državnih službenikov, ki umro na kaki državni službi (opravilu) ali so bili, vršeči tako opravilo, ranjeni, ali zbole pri epidemijah in zato umro, se priznava in sicer tudi pred rednim rokom še 50% od one vsote, ki bi jo sicer dobile, toda ta vsota ne sme presegati najvišje s tem za,konom določene mere. Čl. 163. Ako dobiva obiteljsko pokojnino več kakor ena oseba, tedaj prejema obitelj za vsako osebo poleg penzije še obiteljsko doklado, ki jo je dobival vpokojeni službenik za iste osebe, ali bi jo bil dobival, ako- bi bil upokojen. Navadno se jemlje vdova kot prva oseba. Čl. 164. Ko nastane potreba, da osebe, dobivajoče obiteljske penzijske pristojbine, te razdeljno prejemajo, se te dele na enake vsote. Da res obstoja tako razmerje, o tem razsoja skrbstveno sodišče. Ako nastopi slučaj, da kaka oseba, ki dobiva z drugimi vred pokojninske pristojbine, izgubi pravico nanje, tedaj se zmanjšajo penzijske pristojbine za ostale uživalce po zakoniti meri. Čl. 165. Ako se državni službenik ni bil poročil vsaj eno leto pred svojo smrtjo, njegova vdova nima pravice do pokojninske pristojbine razen v primeru, da je iz tega zakona ostalo zakonsko dete, oziroma če je vdova v drugem stanu ali je postalo njihovo dete po poroki zakonsko; dalje ako je smrt nastopila zaradi akutne bolezni, ki je nastala po izvršeni poroki. Čl. 166. Penzije se določajo po službeni obveznosti: Ako ima službenik pravico na pokojnino, se ne more odstaviti od aktivne službe, tudi se ne morejo ustaviti aktivni prejemki, dokler se mu ne določi pokojnina. Prav isto velja za obitelji umrlih službenikov brez ozira, ali je bil umrli službenik v aktivnosti ali v pokoju. Čl. 167. Nihče ne sme prejemati dveh pokojnin od države; dobiva samo večjo. Čl. 168. Penzijo izgube: I. Službeniki. 1. Ako izgube državljanstvo ali če vstopijo v službo tuje države brez vladnega dovoljenja. 2. Ako so bili disciplinsko kaznovani. 3. Ako so bili obsojeni radi zločina ali za tak prestopek, ki ima izvor v koristoljubju ali radi katerega po zakonu sledi izguba službe oziroma pokojnine. II. Vdove. 1. Ako se zopet omože. 2. Ako izgube državljanstvo. . 3. Z obsodbo radi kažnjivih dejanj, po katerih bi tudi službenik izgubil pokojnino. 4. Sprejemši zopetno službo za plačo iz državne blagajne, dokler služba traja. III. Otroci. 1. Moški, dovršivši 21. leto življenja; moški in ženske dovršivši 24. leto življenja, bivajoči na rednem šolanju, in sicer z dokazanim uspešnim učenjem in, ako nimajo drugih dohodkov, s katerimi bi se lahko vzdrževali. 2. Neporočena ženska deca, dovršivši 25. leto svojega življenja, dobivajo le polovico one pokojnine, katero bi sicer prejemala in to le tedaj, ako nimajo nikakega dohodka, s katerim bi se mogla vzdrževati in pa če niso izgubila državljanstva; z omožitvijo izgube pokojnino popolnoma. 3. Z obsodbo radi kažnjivih dejanj, po katerih bi tudi službenik izgubil penzijo. 4. Sprejemši službo za plačo iz državne blagajne, odnosno mesto gojenca državne ali katerekoli javne institucije (naprave), dokler traja služba odnosno ustanova. Cl. 169. V primerih izgubljene pokojnine radi kake obsodbe službenika samega ali njegovih obiteljskih članov pripada le-tem vendarle v namen vzdrževanja 50% one svote, ki bi jim drugače pripadala. Izjemo tvorijo obsodbe za nečastna dejanja. Cl. 170. Vdova ali hči, ako izgubi z omožitvijo pokojnino, a postane zopet vdova, dobi pravico na izgubljeno penzijo, ako jej po smrti drugega moža ne pripada pokojnina; če jej pa pripada, tedaj sme izbrati večjo. — Prav tako se vrača pravica do penzije tudi drugim obiteljskim članom, ako so jo izgubili radi pridobitve kakega drugega vzdržavanja, pri katerem zakon predpisuje izgubo pokojnine, a so to vzdrževanje zopet izgubili, in sicer takrat, ako obstoji tudi drugače pogoj za nadaljnje prejemanje penzije. Čl. 171. Deca, ki telesno ali duševno za delo nesposobna, dobivajo penzijo tako dolgo, dokler traja ta nesposobnost, ako nimajo kakega drugega dohodka, iz katerega bi se mogla vzdrževati in ako niso izgubila državljanstva. Cl. 172. Odloke o pokojninskih prejemkih državnih služ-benikov in njihovih obiteljskih članov rešujejo resorne uprave, centralne ali oblastne ter jih izročajo interesiranim strankam, a za državo oni finančni oblasti, ki jo določi finančni minister. Obe stranki imata pravico pritožbe na glavno državno kontrolo v teku 15 dni po prejeti rešitvi. Čl. 173. Dolg umrlega državnega službenika se ne sme poplačatil iz pokojninskih prejemkov njegove obitelji; za dolgove pa, ki jih narede uživalci pokojnine po službeni-kovi smrti, v kolikor ne obstojajo posebni izvrševalni (ekse-kutivni) propisi, se ne sme vzeti več kot ena četrtinka obiteljske pokojnine brez njihovih doklad za odplačila. V tem primeru mora ostati vsota, določena po členu ? čista. Čl. 174. Po smrti državnega službenika bodisi aktivnega ali upokojenega, dobi njegova obitelj ali kdor je po naročilu oblasti izvršil pogreb, pogrebne stroške povrnjene v visočini enomesečne plače ali pokojnine, odnosno najmanje 500 dinarjev, ako bi bila mesečna plača ali pokojnina manjša. Pri tem se ne vračunava plača onega meseci, v katerem je službenik umrl. Čl. 177. Nihče ne sme uživati svoje penzije v tujini (y inozemstvu) brez dovoljenja finančnega ministrstva, a če se da tako odobrenje, je veljavno najmanj za 3 leta. Čl. 176. Penzijski fondi in rentni zavodi oseb v državni službi se bodo likvidirali s posebnim zakonom, ki se bode izdal. Vsi pokojninski prejemki, dosedanji in bodoči se izplačujejo iz državnih sredstev. Čl. 177. Odpravijo se odtegljaji vseh dosedanjih pri-nosov, službenih taks prvih mesečnih prejemkov, odnosno povišanih plač, kakor: plačevanje taksnih mark, (kolko-vanje) na dekrete in priznanice za plače in pokojnine. Vsi dokazi pri odmerjanju penzije in vse opravilo v tej smeri se oprosti plačevanja taks. Čl. 178. Pokojnine, ki jih uživajo penzijonirane osebe po sedanjih zakonih, ostanejo nespremenjene; vendar se ministrski sosvet pooblašča, da uredi na predlog finančnega ministra njihovo povišanje z dokladami na penzije v duhu tega zakona. Davek na plače in pokojnine. Čl. 179. Državni uradniki plačujejo davek in sicer: Od plače in stanarine: Uradniki od XI. do incl. IX. razreda 1% Uradniki od VIII. do incl. VI. razreda 2% Uradniki od V. do incl. III. razreda 3% Uradniki od II. in prvega razreda .... 4% samo od temeljne plače! .......„ Na pokojnine sploh se plačuje po 1% davka, razen tedaj, če niša s posebnim zakonom oproščene vsakršnega davka. Ustavijo se vsi drugi davki državnih uradnikov in upokojencev! Čl. 180. Davek, ki ga plačujejo državni službeniki, se ne more povišati z nobenimi drugimi državnimi, samoupravnimi ali drugačnimi dokladami, primečki, pridevki itd. Čl. 181. Na doklade, s tem zakonom ustanovljene, ne plačujejo uradniki nobenega davka. Čl. 182. Poduradniki in sluge ne plačujejo ne od plače, niti od doklade, kakor tudi ne od pokojnine nobenega davka. V. Prehodne odredbe. Čl. 183. Razporedbo vseh državnih službenikov na stopnje v zmislu tega zakona izvrše za ta posel določene resorne komisije, ki jih bodo postavili resorni starešine vsak v svojem področju. Te komisije bodo delovale v duhu tega zakona ter po direktivi, dobljeni od posebne vrhovne, razporedne komisije, ki jo sestavi ministrski savet na predlog finančnega ministrstva iz najmanj (9) devetih višjih državnih uradnikov raznih resorov in določi enega za predsednika. Pravila za njihovo delovanje se bodo izdala; a definitivna razporedba vseh državnih službenikov se končno izvrši z naredbo ministrskega sveta. Čl. 184. Vsakemu službeniku se naznani njegova razporedba. Kakor v tem primeru, tako tudi v vsakem drugem se državni službenik lahko pritoži radi prikrajšane pravice, ki mu jo daje zakon na državni savet in sicer v roku in pod pogoji, ki so predvideni v zakoniku za državni savet. Cl. 185. Državnim službenikom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se priznava celokupni čas, ki so ga prebili pred 1. decembrom 1918. leta v javni službi v kateri izmed držav, iz katerih je sestavljena kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ako se jim je priznala ta služba tudi po zakonih teh držav za državno. VII. Končne določbe. čl. 186. Finančni minister ter oni za »ustavotvorno skupščino« in »izenačenje zakonov« izdava sporazumno navodila za izvedbo tega zakona. čl. 187. Ta zakon se mora prilagoditi v vseh svojih določbah tudi na upokojence, ki so bili že poprej upokojeni. Cl. 188. Ta zakon postane veljaven in dobi obvezno moč z dnevom, ko ga podpiše kralj in so ga objavile »Službene Novine« v Beogradu. O&čni zbor. Kakor slišim, ste gospod urednik pri člankih precej izbirčni, no pa enkrat boste že zatisnili eno oko in spustili med svet sledeče vrste: Občni zbor, to je bil včasih za poštarje najlepši dan v letu, nekaka božja pot, na katero so se podali tovariši iz vseh krajev Kranjske, Primorske in Dalmacije. Snidli smo se stari prijatelji, seznanili z novimi tovariši ter se pogovorili o vseh križih in težavah. Veliko od njih je šlo tja, kjer je doma nepoznani bog, druge je iztrgala iz naših vrst kruta svetovna vojska, tako da nas je ostala le peščica starih bojevnikov. Da, zares bojevniki, zakaj malokateri od naraščaja ve, kaj je bil svoj čas ekspeditor (ica). V pisarni uradnik in sluga, občinski tajnik, špediter in »škribar« — naše tovariše — da se lepo izrazim, desna roka poštarice. In vendar nismo udrihali po naših predstojnikih, pač pa pridno, z vnemo in veseljem delali, vlekli težki voz, v katerega nas je vpregla usoda, zraven pa mislili, kako bi se temu odpomoglo. S pomočjo organizacij smo lezli po strmi lestvici, na katere koncu je stalo izenačenje z držav- rtiini uradniki — absolventi 4 razredov srednjih šol. Nedosegljiv se je zdel nekaterim ta smoter, drugi so smatrali to kot pravo fatamorgano in vendar smo ga kljub neštetim oviram dosegli, česar še nismo, pa tudi pride. Pa mislite gospod urednik, da vlada sedaj zadovoljnost v naših vrstah, o hvaležnosti niti ne govorim -— kaj še, vse zabavlja, kritizira eden bolj kot drugi, pri čemer se najbolj odlikujejo »zaplankarji«, ki so pri rujni kapljici fjutomerčana ali cvička jako gostobesedni in kunštni, drugače pa so podobni delavcem na travniku, ki jih je zalotil gospodar, ko so lepo ležali v senci, namesto, da bi obračali seno. Ker delavcev dandanes ne smeš okregati, sicer ti puste grablje in seno, se je pričel gospodar šaliti, rekoč, da dobi oni srebrn goldinar, ki je najbolj len. Prične se tekma. »Cene, ti si grozno len, še bolj pa Lipe, a čez vse je pa Nace. Nace, pridi sem, tebi gre goldinar!« Na9e se pa malomarno obrne postrani in zamrmra: »Kar v žep mi ga vtaknite, če hočete!« In takih Nacetov imamo v naših vrstah obilo. V službi zanemarjajo delo, službene predpise tn odloke spravljajo lepo v varni kotiček, v miznice ali celo blagajne, meneč: bom že še bral. Pri tem pa udrihajo po >starem«, ki vedno sitnari in čaka kdaj pride prvi, ko mu gospodar natrese srebrnikov. Taki Naceti niso člani nobene organizacije, ker se po njifT mnenju le denar zato zbira, da ga odbor zapije in dela izlete v razne kraje. Tovariških sestankov ali celo občnih zborov se tudi ne udeležujejo in vendar vse te Cenete, Lipete in Nacete, najsibo že potem v svilnatem krilu, jerhovini ali štajerskem jopiču pova-bim na občni zbor Društva poštnih uradnikov in uradnic in ne samo to, temveč vabim jih tudi k prostovoljnemu vstopu v odbor, da bodo tudi deležni dobrot odborništva — in zletov v daljni Beograd. Občni zbor bo zanimiv, ker se bo razpravljalo in sklepalo o reorganizaciji društva, o sestavi sekcije centralnega saveza itd. Posebno vabim vse uradne predstojnike, da se pogovorimo o ustanovitvi društva ali pododbora poštnih upravnikov, katerim se nalaga vedno večja odgovornost in delo, medtem ko sta s podrejenim uradništvom v financijelnem oziru popolnoma enaka. Da se ne bo o vsem tem šele na občnem zboru debatiralo. ste vabljeni vsi, kateri imate zmise! in interes za organizacijo k tovariškemu sestanku pred večerom zbora ob 20. uri v isti lokal, kjer bo občni zbor. I. U. Beda poštnih odpravnikov. Beda poštnih odpravnikov, katerih je v Sloveniji približno 140, postaja od dne do dne neznosnejša. Komu se imamo zahvaliti za to nečuveno krivico? Največ vladi, ker izdaja tako pomanjkljive odredbe, a dovolj tudi naši »Zvezi«, ker se za nas brezpravno rajo mnogo premalo briga. Boli me srce, ko se spominjam nazaj na preteklo leto. Vedno in vedno so nam obljilbovaii, da dobimo izplačane 120% draginjske doklade ravno tako, kakor naši ko-iege-aspiranti, toda ostalo je samo pri obljubi. Še do danes jih nismo dobili in jih tudi ne bomo nikoli. (Prosimo gg. delegate, ki se 1. oktobra udeleže enkete v Beogradu, da bi ta slučaj še enkrat pojasnili g. ministru in mu povedali, da smo zaradi tega zabredli v dolgove, iz katerih se ne moremo izkopati, dokler ne dobimo 120 % draginjskih doklad, do katerih smo popolnoma upravičeni. Ce se nam ne morejo nakazati že doklade za vse mesece, naj se nam da vsaj 1000 dinarjev odškodnine, s katerim zneskom bomo vsaj delno, če že ne docela poravnali naše obveznosti. Pomoč je nujno potrebna. Opozarjamo gg. delegate naj tega za nas tako važnega vprašanja nikakor ne prezrejo, ampak najenergičneje zahtevajo, da se krivica popravi. Glavni vzrok, da nismo dobili teh doklad, je ta, da ni naša orga-mi zaci ja storila tega, kar bi morala. Je menda enkrat inter- venirala pri ministrstvu, a ko je gospod minister rekel, da ni novaca, da je blagajna prazna, so kimaje odšli in stvar je bila končana. Poštni Vestnik št. 13 prinaša ministrsko odredbo br. 39177, katera govori, da se s 1. majem začnejo izplačevati plače v dinarjih z relacijo 1 : 1 ter se tudi nam zagotavlja, da bomo deležni te dobrote. Člen 6 govori posebno o odpravnikih in pravi, da se poštni odpravniki prevedejo v zvanja priv. poštarjev 1. in II. ki. z letno plačo 1500, ozir. 1200 din. Sedaj pa čujte in strmite. Kmalu bo tu 1. oktober, a nam se likvidirajo še vedno stari prejemki, s katerimi pa vsled grozno naraščajoče draginje ne moremo več živeti. Zahtevamo, da se nam to zavlačevanje pojasni. Mar moramo biti vedno zadnji med najzadnjimi? Zakaj nam ne dajo tega, kar odredba predvideva? Mar bomo zopet varani, kakor lansko leto? Bo-li ostalo zopet vse samo pri obljubi? Obračamo se na »Zvezo« in prosimo gg. delegate, ki odpotujejo k enketi v Beograd, da zastavijo vse svoje moči, da se nam poštnim odpravnikom prizadete krivice odpravijo, da nas uvrstijo po predizobrazbi, kvalifikaciji in izpitu, da se nam zasigura eksistenca. Pomoč nam je nujno potrebna. Zaostanek na dinarski plači od 1. maja j dalje naj sc nam takoj nakaže, da si bomo mogli za zimo ! nabaviti vsaj najpotrebnejšo obleko in čevlje. Nadalje prosimo gg. delegate, da pribore tudi zvišanje uradnih pavšalov. Zima je pred durmi. Poštni odpravniki Slovenije. O poštni hranilnici. Država kot zastopnica toliko milijonov skupno zainteresiranih ima velikanske naloge in potrebe, a nič manjše pripomočke. Če te pravilno izrabi, more v največjo dobrobit ljudstva in v svojo korist izvršiti marsikaj, kar sicer drugi delajo, ki hkrati bogato žanjejo. Ako so časopisna poročila resnična, je država zopet enkrat pokleknila na kolena pred bančnimi in denarnimi zavodi pri emisiji 1% investicijskega posojila. Nehote nam prihaja misel, če mora biti tako ogromno podjetje kot država, ki ima v zadnjem gorskem selu svojega zastopnika, odvisna od nekaj magnatov, ki pohrustajo jedro in olupke velikodušno prepuste množici? Če so banke znale doseči ■ vpliv na življenje nas vseh, bi ne mogla vsaj država za potrebe obdržati ne samo formalno, temveč tudi zares odločujočo zadnjo besedo? Banke bi morale iskati njo in ne : narobe. , V to svrho je treba državi denarnega zavoda, ki bi temeljil na najširši podlagi z največjo prostostjo. In to I more biti samo poštna hranilnica. Kaj se da z njo doseči, nam najbolje dokazuje pred- in medvojna dunajska poštna I hranilnica, ki je v državnem finančnem oziru in na splošnem denarnem trgu predstavljala gospodarsko silo, ki je odločilno vplivala pri emisiji državnih posojil in reguliranju : tečaja državnih efektov na vseh borzah tu- in inozemstva. Ker se snuje sedaj sličen zavod v Beogradu, naj mi bo j dovoljeno nekaj pripomb. Da poštna hranilnica doseže svoj namen mora že j pri ustanovitvi odstraniti vse, kar bi jo moglo ovirati v i razvoju. Osnuje naj se že v principu kot banka pod držav-I nim vodstvom in bavi naj se z vsemi bančnimi posli. Poštni uradi, kot njene podružnice, jo spravijo v stik z zadnjim i hribovcem. Dalje mora: 1. koncentrirati vso razpoložljivo gotovino vseh javnih : uradov in privatnih podjetij in 2. vzbujati varčnost, zbirati i najmanjše prihranke ter j omogočiti vsakemu na najlažji način, da plodonosno nalaga denar in tega poljubno dviga. Kar se tiče prve točke in javnih uradov, uporabljajo ti uradi v Sloveniji, Bosni, Hercegovini in Dalmaciji že večinoma čekovni promet. Ostale pokrajine bodo sledile v doglednem času, kakor smemo z vso sigurnostjo pričakovati. Za privatna podjetja pa se ne bojmo. Točna, vsestranska postrežba, čim manjši stroški in tem večje obresti . — to so triumfi, katere si bo vsak podjetnik in trgovec natančneje ogledal in jih primerjal z odbitki, katere mu našteje banka. Z dosedanjimi odredbami je ministrstvo dokazalo, da hoče decentralizacijo ček. prometa in koncentracijo razpoložljive gotovine kolikor mogoče hitro postreči strankam, vendar pa obdržati razpoložljivo gotovino v eni roki. Z mirno vestjo lahko torej pričakujemo daljnega razvoja v tem pogledu in želimo samo, da bi ministrstvo tudi pri drugih bančnih poslih začrtalo pot z isto srečno roko. (Konec prih.) Razne vesti. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani nam je poslalo sledeči dopis: Broj 156/prez. 21. Ljubljana, dne 16. septembra 1921. Zvezi poštnih organizacij v Ljubljani. — Gospod generalni direktor Dragutin Dimitrijevič mi je poslal ob svojem povratku v Beograd sledečo brzojavko: Direktor dr. Debelak, Ljubljana. Još jednom se najsrdačnije zahvaljujem vama i svemu vašemu osoblju na srdačnom prijemu i molim, da svima saopštite moj pozdrav. Generalni direktor Drag. Dimitrijevič. — Izvolite zahvalo in pozdrav gospoda generalnega direktorja tudi Vi vzeti v vednost. - Pri tej priliki se čutim tudi jaz dolžnega izreči Vam in Vašim sodelojočim članom na nadvse častnem in gostoljubnem sprejemu gospoda generalnega direktorja ter za Vašo hvalevredno požrtvovalnost ob priliki poseta visokega gosta svojo najtoplejšo zahvalo in popolno priznanje — Direktor pošte in brzojava za Slovenijo: Dr. Debelak m. p. 7 % državno posojilo. — Na odborovi seji Društva poštnih uradnikov in uradnic z dne 21 t. m. se je na predlog predsednika enoglasno sklenilo, da se podpiše 8.000 kron državnega posojila iz društvenega premoženja. Obveznico se namerava podariti skladu »Poštni dom«, če bo v to privolil občni zbor. Odbor Zveze poštnih organizacij je sklenil, da podpiše 4000 kron državnega posojila. Občni zbor društva poštnih uradnikov in uradnic. — Kakor smo že v zadnji številki omenili, bo občni zbor društva poštnih uradnikov in uradnic dne 16. oktobra t. 1. ob 13. uri v vrtnem salonu gostilne Lozar na Sv. Jakoba trgu s sledečim dnevnim redom: Nagovor predsednika, reorganizacija društva in slučajnosti. Opozarjamo na današnji članek tovariša T. U. Na predvečer občnega zbora bo v istem lokalu tovariški sestanek, ki menda ne bo manj važen kakor občni zbor sam. Zaradi tega ne bo v torek, dne 4. oktobra t. 1. večernega sestanka. Društvo poštnih uradnikov in uradnic pozivlje v zmislu sklepa odborove seje z dne 21. t. m. vse svoje člane, da se v kolikor moči obilnem številu odzovejo pozivu zveze za podporo. Denar, ki ga boste dali »Zvezi« v organi- zatorične svrhe bo plodonosno naložen in Vi sami boste lahko uživali obilo sadov. — Tozadevno okrožnico priložimo tudi današnji številki. Kam izginejo nekatere številke lista? — Vsled ponovnih pritožb nekaterih tovarišev, da lista sploh ne dobe, smo pričeli zadevo raziskovati. Danes ugotavljamo, da je pri našem upravništvu najlepši red in da odpravljamo časopis vsem naročnikom vsakokrat točno! List pa izgine, temu, sedaj onemu! Kam? Za sedaj na to vprašanje ne odgovorimo še javno, pač pa to storimo prihodnjič, ako se le še en slučaj primeri, obenem pa navedemo krivca. Zahtevali bomo, da se napravi red. Štajerskim tovarišem! — Pragmatizirano osobje poštnega urada Maribor 2 nam je poslalo znesek 1.050 kron in sicer 550 kron kot prispevek blagajne »Zveze« in 500 kron za »Poštni dom«. Najlepša hvala vsem darovateljem, zlasti pa našemu zavednemu in zares požrtvovalnemu tovarišu Plausteinerju. »Vojni invalid«, glasilo splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot za Slovenijo, je pričel izhajati s 15. septembrom v Ljubljani. Želimo mu mnogo uspehov na njegovem samaritanskem polju. Ankete o uradniški pragmatiki, ki je sklicana za L oktober t. 1. v Beograd, se udeležita kot zastopnika Društva poštnih uradnikov in uradnic predsednik Ulepič in tovariš Otoničar. Predčasno je morala iziti današnja številka z ozirom na osnutek nove službene pragmatike, ki jo vsebuje, ker jo rabijo naši delegati pri enketi v Beogradu. Zato je tudi ta številka tako obsežna, ker smo morali priobčiti pragmatiko do konca. Ako bomo prihodnje številke malo skrčili, naj nam tovariši iz danega razloga oprostijo. Odgovorni urednik Janko Tavzes, višji poštni oficijal, Ljubljana. Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani. Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani. □ [m 1 Modns In športna trgovina za dame in gospodo P .Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. !45> [ Največja izbira damskih oblek, bluz, plaščev in nakitnih predmetov, dalje klobukov za gospode. penla, kravat in drugega. ! i: □ !u i Telefon št. 508. 5i. pdšt. čekov. ur. 12051. daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih. pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Ologe na knjižice in na tekoči račun obrestuje s v Ljubljani, Kongresni trg št. 4---------------------------0 dn« d»^.---------- i Zahtevajte cenik zastonj in poštnine (prosto Lfubljana 4, ^ Hestni trg štev. 23. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. sprejema vsa zavarovanja premičnin in nepremičnin proti požaru. Življenska zavarovanja v vseh načinih in kombinacijah. Najugodnejši pogoji za zavarovanje otroške dote in pogrebnih stroškov. Zahtewaite prospekte! Posredovalcem se nudi lep postranski zaslužek. sssnoHOOonfflonfflnfflnoHEnnnoH e a I Trgovina usnja a 1 Anton Kunstek 1 e e e e £ £ £ £1 (51) Ljiiiiipa Hopitorjeus ulico šteu. V priporoča svoje veliko zalogo usnja v vsaki množini. Cene solidne in nizke. a a a a a a a a Ulili, Mapi) iii 5 Telefon 1?. M Barvnih trakov ogljenega papirja, razmnoževalnih aparatov in vseh pisarniških potrebščin. Mehanična delavnica za popravila pisalnih in računskih strojev ter kontrolnih blagajn. □ CS □ EZK Zaloga raznega usnja priporoča ANDREJ SEVER V LJUBLJANI, Prešernova ulica 9, (Restavracija Perles). [63] lowipiii Miloš Oset M Maribor, Aleksandrova c. 45. nasproti glavnega kolodvora priporoča m raznovrstno špecerijsko in kolonijalno blago ter deželne pridelke. Prosi rij. občinstvo za obiti obisk. Postrežba točna in solna. Poliisloo brelm; Seuer 1 Ljubljana -lil! Kolizoi >u o — fC o — JH 'c ’ ■ ■MM O to to fl >10 5« ^ O c “v? I & a». l) Manufakturna trgovina ANĆELOSLAV HRASTNIK Ljubljana, Karlovška cesta štev. 8. priporoča raznovrstno manufakturno blago po izredno nizkih cenah. («h FRAN ŠKAFAR Ljubljana, Rimska cesta 16 se priporoča za vse stavbene in pohištvene mizarske izdelke. Zaloga pohištva! Solidne cene! nouili (MoIbs različne pneumatike tudi za otr°eie. Velika zaloga liUVIIl UVUIlUIIiil vozičke, šivalni stroji in vsakovrstni deli po ceni pri Batjel-u, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otročji vozički, šivalni stroji itd. v popravo. (43> Mehanična delavnica Karlovška cesta št. 4. HijBO&nejši oiilelie, posršnike za gospode, hostome, pomladne toalete za dame. Ilipočanje oiM, raoteizirsnjG fiosturaits e düriüi ttaBii. Lastno zalogo najfinejšsga blaga in žitnic (Hossiiaar) za ottt Ipadništon oblebs m sbrofe! Cena dein za mosbe ablebe GOO H, ženske kostume GšG t m l Potočnik, ŠBlenburgooa ulico GII, Ljubljana. Tpgouci! Trafikanti 1 POZOR! Cigaretni papir, stročnice, Oleschua papirčke z vođotiskom, pisalni papir, rokavice, sukane, bombaž, kremo, ličilo, konjske ščetke, vezalke, sesalke, plavila ter vsako vrsto galanterijskega in manufak-turnega blaga kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri (35) tvrdki Oroslav Čerfcalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 33 vrdka Josip Peteline n Ljubljana do) Sv. Petra nasip št. 7 zakfga'=== šivalnih strojev ^hS: rijal kot pred vojno. — Igle, olje in vse posamezne dele. — Galanterijo, modno blago, nogavice, srajce, na debelo in drobno. Ugodni plačilni pogoji 6 M. luštiin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarneWal-ter Marting. — Autoga-raže in autodelavnice s stiskalnico zamontiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago lOtovor. automobilov Centrala: LjuMjaaa, Rimska cesta štev. 2. Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta 20, tel. štev. 470. Maribor, Jurčičeva ulica 9, telefonska št. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 3. [4flj BaaBBBBBaaaaasaBii BHaai m s K *■ a s R B E m st ■ s, *. K’ ffi. e e m SJ v * m m m s at- at x » » m m si K m » n » O ^ RS C c SC 'S S t 00 •to3 »3 H ~ |-g|1 Šl-&g = -= > 2 ^ g - i; T3 o « .H ! c3 as s ■3 cfl > Z sf k -j 3 n: u — C. aüÜBÜilüWilüii