Pasivna resist«* na I obeh straneh v Indiji Naval pesnice Naidu na aakie čistilnice se je izprensenil v komedijo. Nacionalisti porivajo kmete, naj ne plačajo davkov Ilombaj, Indija, 16. maja. —-Saironji Naidu, 60-ietna indijska pesnica in "Ivanka Orleanska", ki je včeraj zjutraj vodila četico nacionalistov po sol v Dharsano z geslom "zmaga aH-smrt", je bila danes zjutraj aretirana. Policija se je naveličala štiriindvaj-seturnega sedenja na cesti. Pesnica in njeni romarji so bili odvedeni na postajo in tamkaj izpuščeni. Zmage niti smrti ni bilo. Pesnica je dospela v Dharsano včeraj zjutraj na čelu procesije r>G prostovoljcev c namenom, da zaseže sol v državni solni čistilnici. Njen naval na sol je bil razglašen po vsej Indiji že pred enim tednom ,in vsakdo je pričakoval, da bo s svojimi romarji Vred na mestu aretirana. Zgodilo pa se je nekaj nepričakovanega in čisto novega*. Pol milje od njenega cilja je na cesti stala policija. Bilo je 60 moi z načelnikom vred in vsi so imeli le palice. Pesnica je obstala in policijski načelnik ji je uljudno povedal, da njena procesija ne more iti dalje. "Dobro", je rekla Naidu, "pa ostanem tukaj, na-' zaj ne grem". — "Mi tudi ostanemo tukaj", je odgovoril načelnik. Pa so ostali. Pesnica je nekaj časa stala na cesti, nakar je poslala enega po stol. Prinesli so ji stol, drugi so pa posedli po tleh prašne ceste. Policaji so tudi iztegnili noge po cestt Tako >o sedeli do večera in stf gffciHll? Pesnica je nekaj časa pisala na kolenih in potem je predla na roke. Njeni romarji so tudi dobili preslice in so predli. Prostovoljci so odhajali nazaj in se v račali z jedili in vodo za "seda-če". Policija je tudi dobila okrep-čila od svoje strani. Ko je prišla noč, so nekateri zadremali na cesti. drugi so pa čuli in pazili. Tako tudi policija.. Ixmdon, 16. maja. — Iz Alla-1) almda poročajo, da so predstavniki Vseindijskega nacionalistične^ kongresa zaključili na tajnem zborovanju, ki je trajalo tri dni, da se kampanja civilne ne-I>okorftčine koncentrira v provincama Bengal in Bihar in v okrož-ju Gujerat. Kmetje v teh krajih so pozvani, da ne plačajo nobenega davka In odtegnejo plačo redarjem. Vsi redarji, ki so domačini, se imajo zahvaliti na službi; ako nočejo storiti tega, l»>do služili zastonj. IMinnka drafts pfroti Zidom Philadelphia, Pa. — Nikdo, <1tfar ime difti po iidovstvu ali ima fizične znake tega naroda, n<* dobi dela pri Philadelphija (ias Co._Ts družba je osvojila pravilo proti uposlevanju Zidov, katerega se drži tako trdno kot Henry Ford. Med drugimi družbami, ki ne marajo Zidov, tudi Bell Telephone Co., Whitman's Chocolates, Star Piano in American Engineering Co." • 1 •" Židovske organizacije v Phi-la del phi ji» so poslale protest i«*m družbam radi diskrlmina-< 'j<\ ki pa ni dobil nobenega od-zivs in no ga družbe ignorirale. It udar jI l.incoln, III. — Krajevna ru-dsr*ka unija je sprejela resolu-v kateri ostro obsoja stali-William Greena, predsednica Ameriške delavske federaci j«\ ker ae j« postavil na stran I* * ¡nova frakcije In P"*1 uradnikom reorganizirane rtfr da mite unij«. Pleskar* *>lmoittoa, Alta. — Unljski !'w*karj| so te dni podpisali po-*"dbo s podjetniki, Irt določa prt N*ntoi i»oviAka na uro- Pogodba je bila sklenjena Sk tri Uta. RockefelleAjevo bogastvo raste Njegova družina poseduje dve milijardi dolarjev premoženja New York. — Institute of Public Service je ta teden izdal knjigo o Rockefellerjevem boga stvu. William H. Allen, direktor omenjenega zavoda, je avtor knjige. Pisatelj domneva, da stari John D. Rockefeller sam poseduje Čez eno milijardo (tisoč milijonov) dolarjev, njegova družina pa premore skupaj čez dve milijardi. Rockefeller ne ve niti ne more vedeti natančne vsote vrednosti svojega premoženja. Ako bi hotel računati, bi nikdar ne dobil pravilne vsote, kajti med računanjem bi vsota narastla. Dohodki od obresti so tako ogromni, da je vsako sekundo nova razlika v tisočakih. Stari Rockefeller bi lahko delil dolarske bankovce na petnajstih cestnih vogalih vsakih deset minut enega in deset ur dnevno vsak dan in vsako leto, kljub temu bi imel koncem vsakega leta več denarja kot ga je imel v začetku leta. Ako bi bilo svetopisemskemu Adamu kreditiranih $600 od prvega dneva, ko je bil ustvarjen in potem sleherni dan skozi vseh 6000 let, bi bila danes njegova bančna vloga manjša kakor je Rockefellerovo premoženje! — Od domnevanega datuma Kristusovega rojstva je dva dolarja na minute! vsak dan skozi eno leto ia vsa kinogledaliftča v Ameriki. Ako bi se Rockofellerjevo premoženje izpremenilo v deset-dolarske bankovce, ki bi se drug za drugim držali skupaj v pasu, bi lahko s tem pasom opasal zemeljsko kroglo trikrat na ekvatorju in Rockefeller ju bi Še ostali _ vse obresti. Ako pa bi pri-djal le del obresti,v bi pas dosegel luno! Kamsaais kvKarske nnl|e i * ' ^^^^¿■■n Unija se je zavzela, da pridobi deset tisoč članov \ prihodnjih par tednih ——— *> New York. — (F. P ) — Needle Trades Workers Industrial Union je znižala pristopnino na |2.96 za zaposlene oblačilne delavce in na $1.36 za nezaposlene, ki žele postati njeni člani. Sedaj je podvzela kampanjo, da pridobi deset tisoč novih članov do 6. junija, ko se otvorl njena konvencija v New Yorku. Voditelji pravijo o svoji uniji, "da je edina revolucionarska unija v oblačilni industriji, ki je Ae ostala zvesta fundamentalim principom delavskega razreda, ki vodi boj proti delodajalcem in njihovim zaveznikom, ki so m<*i voditelji nazadnjaških unij in da se bori proti brezposelnosti in beraškim mezdam." Ako bo njena kampanja uspešna in bo pridobila določeno šte-vilo članov do časa konvencije, bo postala močna delavska organizacija in bo posedovala dovolj aile, da bo lahko podvzela mili-tatno borbo proti prigsnjsštvu, ki se uvaja v delavnicah, znižanju mezd, kompanijsklm unijam, proti terorju delodajalcev in državnih oblasti in proti vsem zlom in misememu položaju ki prevladuje v oblačilni industriji. Boj proti vražarstvu w Angliji I Aad on, 16. nuja. — Tu ss je ustanovil "Klub trinajstih," ki ima IS članov. Na-men kluba je, pobijati vratarske tradicije v sveži s Številko 13 In drugo ljudsko praznoverje. Včeraj j« vseli IS članov korakalo aa ossts-nek. Nosili so odprte dežnike pri jasnem dnevu, korakali pod lestvo, raabUi ogledalo In pri obedu no bIH obdani g figurami befii akjnov, človeških okostnjakov In hudičev —v dokaz, da as ne boje ničesar. Tekstilni magnatje nagradili miličarje Njihovo glasilo so napolnili s dobro plačanimi oglasi Raleigh. N. C — (F. P.) — Tekstilni baroni v južnih drža-vah so mnenja, da je dobra poteza, ak<) nagradijo svoje prijatelje. To je bil vzrok, da je moral '«Carolina Guardsman", u-rsdno glasilo državne milice, odkloniti nad petdeset oglasov, ki so jih poslale tekstilne družbe, ker ni bilo za vse prostora v listu. Skoro vsi oglasi so bili poslani od tekstilnih družb. Tekstilna podjetja iz Marlona in Clinchfiel-da, kamor^je bila prošlo leto poslana milica, da ukroti stavkarje, so vzele več strani oglasov. Isto-tako American Cotton Mills Co. is Bessemer Cityja, kjer je bila v prejšnjem letu tudi stavka tekstilnih delavcev. Birria, O. — Anna K. Stoeck je bila na zborovanju socialistične delavske stranke nomlnlrsns kot kandidatka za mesto guvernerja . Btraaka «eje v državi O-klJüW glasi Reynolds Tobaoco Co. iz Wlnstom-Selema, ki plačuje svojim delavcem od $8 do $12 na teden. V mestu tobačnega truata so na delu organizatorji Trade If nion Unity lige, da organizirajo tobačne delavce. Kaj lahko se iz tega razvije upor mezdnih suž-njev in da ga potlači se bo morala Reynolds Tobacco Co. obrniti na svoje prijatelje, ki jih ima v državni milici. Hsrrison kriUzira^ konsolidacije Denver, Colo. — Na zborovanju. bratovščine železniških klerkov je predsednik George M. Hsrrison bičal poskuse železniških magnatov, ki hočejo konsolidirati vse železniške družbe na škodo delavcev In drugih, ki so odvisni od železniške transportacije. Hsrrison je pokazal na združitve, ki so bile napravljene do sedaj In rfo imele za posledico, da je bilo na tisoče Železnikih delavcev odšlo vi j en I h s dela. Najstarejše ameriško meato še vedno rseie Washington, D. C. — St. Au-gustine v Floridi, ki je najstarejše meato v Združenih državah, je v zadnjih desetih letih nara-stlo v prebivalstvu ta 92 odstotkov kakor poroča biro tjudakega štetja. Letos so Um našteli 11,-080 oseb. Drugo najstarejše meato Alexandrla v Vlrgialji je tudi napredovalo, toda tretje, Ply-mouth, Mass., je pa nazadovalo ta okrog 60 prebivalcev. Ptkovakl detavd zahtevajo St. Louis, Mo. — Delodajalci nasprotujejo zahtevi pekovskih delavcev, ki žele, da se skrajša delovi Čas ss eno uro na dan. Pekovski delavci morajo sedaj delati šest dni v tednu in od osem do deest ur ns dan. Povprečna mezda pekovakega delavca je $S6 na teden. Skoro vse pekarne v St Loulsu upoelujejo or gantai rane pekovske delavce.U Leeke, sngtožki pisatelj, umri London. 16. maja. —- William J. Locke, znameniti angleški novelist, je včeraj umrl v Parizu v starosti 67 let. čuti poaledl-ega ntallš-iziranemu de- I a. — (F. P.) — The NjtlonaLTea Co., ki ima svoje prodajalne!v vseh večjih a-merifikih mest% ie Čuti posledico boja, ki f» je vodila proti unijam v tem M"tu. Stavbinake unije in orgsflizirsni pekovski delavci v MlsnjlroUtu so se že večkrat '«spoprijeli s to družbo. Zanesljiva porotla govore, da je bojkot, ki ga vodil« delavske linije, učinkovit dobički kom-panlje so se v sadnjih mesecih precej znižali. National Te* Co. je zgradila svoje veliko poslopje v tem mestu z neunijsklmi stavbnimi delavci in se je doaledno upirala u-poslovitvi organiziranih pekovskih delavcev. Pekovska unija se bori tudi proti Zlnemastm Baking Co., verišni kompanljj, ki se trdo-vratno upira unijoniziranju njenih delavcev. Ako se bodo delavske unije dosledno držale programa. za katerega so se izrekle in vodile še »vnaprej taktiko kojkotiranja, bodo morale verižne kompanije spremeniti ata-llftče, ki so ga iknlej zavzemale proti organiziranim delavcem. lflMl|f|i M oWl pri volitvah apretuje, ker sa Parkerja se je potegovsl Washington. D. C. - (F. P.) — Pol i ti kaši v glavnem mestu, ki opazujejo razvoj volilne kampanje v drŽavi Pennhyivsnlji, z gotovostjo napovedujejo Grun-dyjev poraz. Mnenja so, da bo organizirano delavsvo v Penn-sylvaniji napelo vse svoje sile, da ga porazi pri primarnih volitvah, ki se bodo vršile 20. maja. Grundy Je slabo zapisan pri delavskih unijah radi njegovega odprtega sovraštva proti delavskim unijam, ki ga Je pokazal v zadnjem času tudi s tem, da je podpiral Parkerja in glasoval z«, njegovo potrditev^ Grun6y je prvi na listi senatorjev, ki so obsojeni na poraz pri volitvah radi stališča, ki so ga za vseli glede Parkerja. Ameriška delavska federacija kaže na usodo senatorjev, ki so podpirali Newberryjs v njegovi bitki, da dobi sedež v senatni zbornici. Vsi senatorji, ki so glasovali zanj, so bili pozneje poraženi. Uredniki federacije so mnenja, da ists usoda čaka tu di senatorje, ki V slavnem Lurdu bi to imenovali velik čudeft! Hamllton, Ont., Kanada, 16. maja. — Charles K Igle je več kakor eno loto trpel na mrtvoudu. Noge so mu bil« listo mrtve sa hojo. Poaknsll je mnogo zdravnikov In zdravil, a vse mu nI nič pomagalo. Pred dvema dnevoma ga je pa obiekala sestra, katere nI videl še dvanajst let. Ko je zagledal sestro, ga je prešinilo čustvo, da je v trenutku pozabil aa svojo bolesen—vstal je a atola, skočil proti aertri In jo objel Bolesen je isgtnlla. Plemensko sovraštvo v južnih državah Brezposelnost med pisarniškimi delavoi Nove metode In iznajdbo Jih mečejo na eesto New York. — (F. P.) — Ks ko'dva pisarniška delavca lah ko opravita delo, sa katero m doalej potrebuje deaet delavcev, je pojasnjeno v posebni okrof niči, ki Jih razpošilja plssrni škim tvrdkam Dictaphone Sales korporacija, ena izmed mnogih kompanijh, ki prodaja pissrnl ške stroje, ki Izpodrivajo delsv ce in tako povzročajo brezposeln noet. S pomočjo diktafona lahko dve osebi napišeta 194 pisem na dan, to je skoro dva tisoč pisanih vrst, za kar se J s do sedaj potrebovalo najmanj deset pi-sarnižkth moči. Ako tako hitro in naporno delo preveč vpliva na živoe pisarniškega delavca sli delsvke, ss to is ne »meni ni hi«. Ns trgu je dovolj delavskega materials fn neka upoale-vala agenturs oglašuje v listih, da preskrbi izurjene strojepisko za plačo $14 na teden. Pennsylvanis železnice rsbl v svojih pisarnah stroje, ki so reducirali pisarniške moči za dve tretjlnin. Delavci In delavke, ki so bili odslovljenl, ne morejo dobiti dola drugod, ksr vse družbe nabavljajo ss svoje pisarne stroje, ker je to oenejše In prsktlčnejše od starih metod. Rsdl novih metod in naraščajoče brezposelnosti, so orgsnl-zirani klerki In pisarniški delavci pričeli S kampanjo za skrajšanje delovnih ur in z* odpravo nadurnega In akordne-ga dela. Zamorska organizacija protestira New York. — Narodna asoci-acija za napredek zamorskega ljudstva protestira, ker so bile zsmorske matere, čljih sinovi so padli v zadnji svetovni vojni, ločene od belopoltalh na parnlku, ki jih je vozil v Evropo, da poiščejo grobove padlih sinov. Kri, ki so Jo prellli v "vojni zd demo-krači jo" sinovi /umorsklh In »>«■ so glasovali **j|cpoltaik mater, je biiordeča, potrditev Parkerja. Lrtv, „kU^ v avojam prote- Ponovnl kandidati za senator-¡,iu, fMto bi ne smelo biti razlije prihodnjo jesen bodo poleg ke, ki zapostavlja zamorske ma- VseU» bo še deaetlet Je. prodno bo lsginilo . A t lan ta. Ga. — (F. P.) — Človek, ki nI fco nikdar oblakal južnih držav, ai ne moro predstavljati sovraštvo, ki ga goji belopoltno prebivalstvo napram črncem. Potnik, ki pride is severnih v južne drŽave, opazi povsod napise, ki določujejo se-grogacijo belopoltcev od samor-oev. To se vidi na Železnicah, v gledališčih, hotelih, v restavra-cijah, šolah In cerkvah. V Blrminghamu so vozovi u-Učne Železnice razdoljen! na dva dela, eden zs zamorce, drugI sa belopolto«. Gorje zamorcu, ako bi prišel v oddelek, ki Je do-ločen za belopoltne ljudi* Gotov Je, da ga bodo potniki pretepli, lahko se mu pa zgodi še kaj hujšega. Predniki zamoroev so bili sužnji, katero so belopoltni trgovci vozili iz Afrike. To je preklet« atvo, ki spremlja generacije od civilne vojne, ko so zamorci do-bl|i "svokodo". V Južnih državah morejo zamorci opravljati najgrša Is naj te* J a dela In mezda, ki Jo projem'aJo, je nišja od one, ki jo prejemajo belopoltni delavci, akoprav Jo tudi mezda teh selo nizka. Delavske unije ns Jugu so tudi prepojene s tovrsštvom do zsmorsksgs delavca in se niso nikdar sanlmsle Jih pridobe v orgs taktika j« ss unije * večkrot bridko sebno v Itrajkih, družbe uporabljajo delavce kot stsvkokase. Dokler se delavske unije ns bodo pričele zanimati za organiziranje zamorskih delavcev, nI upanja na boljše industrijske razmere v Južnih drŽavah. si jo. Ta (Ijiva In Po- zamorsfe pr||ij IransalMssill itltzRlIklb dmib Grundyja Steck, AUen, Glasa, Brock, McCullosk, Harrison, Sullivan, Blease, Randsell In Key es. Val ti so zagovarjali Parkerja In uradniki delavskih pnlj bodo storili vse, da preprečijo njihovo Izvolitev. tere. Neualjnkl dele r d grade kolo-dvor v Omaki Omaha, Neb. — Centralni delavski svet svari dslavce, naj ne prihajajo v Omako sa delom. Brosposslnost, iK,^bno v stev-blnakl Industriji, je velika. Pri zgrabi kolodvore Union Pacific, ki bo stal Miri milijone dolarjev, delajo neunijaki delavci sa skoro polovico nižjo mezdo kot jo prejemajo unljski delavci. Kos veselja kleparske unije Torosto. Kanada. — Mednarodna kleparska unija bo otvori-la svojo kanvendjo v tem mestu Governor K oh 1er aMÉgHnn Sheboygan, Wis, — Porota tukajšnjega okrožnega sodiščs Je v četrtek oproetila Walterja i. Kohlerja, governerjs države Wisconsin, ki Je bil obtožen korupcije v zvezi • svojo volilno kampanjo. Sodnik odloži v par dneh, če pravorek ostane sli bo ovržen. Ns temelju posebne procedure so porotniki i mol i odgovoriti na osem vprašanj. To so prezrli In enostavno oprostili go-vemerja. iv^ Finančni inter sel skušajo propra* čltl sprejetje Couseanove predloge Wsaklagton, D. C. — (F, P.) — Pri zaslišanju pred federalno trgovinsko komisijo je Donald Rlchberg argumentiral v prilog sprejétjs Cousensove predloge, ki Je sedsj pred kongresom in prepoveduje kansoliducfjs železniških družb, dokler kongres ne smendlrs zakona o tran-s|x»rtacljl, da se tako ljudstvo obvaruj«« škode, ki Jo prinašajo združenja. Riehborg Je legialatlvnl zastopnik železniških bratovščin In Je govoril v smislu zaključkov, ki so bili sprejeti na konferenci voditeljev železniških bratovš-čin, ki ss js pred psr tedni vršila v Wsshlngtonu. Rlchberg je Akcija za oprosti-te v Mooneyja obrambni odbor je ladal pam- flet, ki ga bo rasposlsl volil- com države Kalifornije San Francisco, CaL—(F. P.) — Tom Mooney Je še vedno v ječi in bo še ostal Um, ako vo-lilci v državi Kaliforniji ne pri« Silijo governerja Younga, da se bo pričel zanimaj za Mooney-Jev alučaj ln ga izpustil Iz zapora. Velika večina ameriškega ljudstva je prepričana, da Jo Mooney nedolžen. Sodnik, ki ga je obsodil, držsvnl prsvdnlk, ki Je vodil prosekucljo, načelnik policijo in porotniki, ki so ga sposnsll krivim, Isjsvljajo, da so prlžli do prepričanja, da jo Mooney nekrlv zločina, katero* gs Je bil obtožen. Obrsmbni odbor je te dni izdal pamflet, v kateront je na« vodena popolna zgodovina sod-nljskega procesa v zvezi i Moonoyjevlm si uč s jem. Iz nJega se Jszno vidi, ds Js bil Mooney žrtev omroženjs od ljudi* ki so ga sovražili zaradi njegove aktivnosti v delavskih organiss-cijsh. Odbor bo gledsl, ds bodo pa m floti prlžli v roke sle» hernegs voliles v državi Kaliforniji. Mooney Je brosuspsžno pledirsl na governerja, naj ga Izpusti li zapora, v katerem se nahaja Hžtirinajst 1st. Kvlden-ca o nedolžnosti Mooneyja v pamfletu Je tako kompletna, da da bodo volilci, kadar ss dodobrs seznanili « zadevo, od» ločno zahtevali da ie ga Ispust! Iz zapora. Govorner Young, ki Je iKikasal svojo prlstranost v mnogih slučsjlh, ns bo mogel ignorirstl zahteve vollloev niti se ne bo mogel izogibati- temu vprsšsnju kot se je doslej. Obrsmbni odbor potrebuje sedaj denar, da bo lahko raspefjal pam flote med volilos. Prispevka se Ishko pošlje na tajnika odbore George S. Levija. Konvencija želeealškUi tetegre-f Inlov Los Angeles, Osi. — Ts dni se Je otvorils v tem mestu konvencije Železniških telegrafistov, na katero je dospelo 660 delegatov. Glavno delo konvencije bo revizija ustave. Prvi dan iborovsnjs so delsgatje sprejeli resolucijo zs skrsjžsnje de-lovniks. Sedsj morajo telegrs-fisti delati aedem dni v tednu In oeem ur na dan. Konvencij I predseduje predsednik bratov-ščlne B. J. Msnlon. tu se kregsje radi rllaega pekla Wsshlngton, D. C, — Senatni odsfk za sunanje zadeve sdaj za- dokazoval, da so skeme konsolI-'slUuje razne zainteresirane dacij v Interesu finančnih grup, 'stranke glede londonskega mor-kstere se ne ozirajo na farmar-'ngr^nega pakta. Zaslišanih je ša je ln druge, ki se poelušujejo že- bilo več nasprotnikov pogodbe, lesnic pH transportaeiji produk- med katerimi Je tudi par edmi-. tov. Konsolldsclje so tudi velik rglov. DebsU v odseku Je selo udaree za železničarje, ker Je že |vroča. Pialadmlral Jonea Je Isjs- Kksplozljs v premogovniku Washington, Pa. — Dne 16. maja je bila rasstrelbe v Pow-hattan premogovniku v Avolll. vaakemtt združenju sledila od alo-vltev železničarjev. Proti sprejetju Couzensove predlogo so se zarotile vse nazadnjaške grupe, ki . Imajo v Wa-ahingtonu svoje loblste, da pritiskajo na senatorje. Za predlo-go stoje progresivni senatorji, ki vodijo akcijo, da pride predloga čimprej na rszprsvo v senstu. ('hkago mann, IM W. 119th st, star 1st, je v četrtek obetreiil Is t*ž- Ps. Po prvem poročilu je 400 mol ^ rwl|| fV0j0 imo |R tri iftroke. deUlo ob čssu eksplozije v jami NsjmUJŠe dete. ki gs je imele in 17 je Mlo mrtvih, kasneje ee ^^ v nsročju. js takoj dmrlo; knavendje v tem mestu > pe Izkazalo, da je bilo pno\Ulu in i — Wlham Hchlle-' Vf||<|Ju nm ^ nožejo Izgu- . — Mil svojih služb. Kenvoaclja delavuke federacije Salt lake City, Utah. — Letna konvencija državne delevsko federacije se bo v rži la v tem me-stu. Otvoritev konvencije bo ne 16. septembra. 11 -1. —I prosveta THE KNUOHTKMMBNT 6umu» IN lastnima IUNINMI KABODNS rodfok NS JBIIKOTB W u4 iiIMliil kr •«Mr ___m zsnomc drim» (imw oil.—i*» 4« M m M*. ItM m m teta. $144 m «Mirt M«, m lihi» t. Otear» «VJ* w Mto M« N1» M pri »»tat • ta» ■MMtv» 9tA9. rateai far tW U»M* funrtga («uirUi SN K Adwrtteia* nUi M M* wilt M* te I'ROhVETA LuiMATfc, I member ot the i*debated dmn v «fcla**m m prim* (TA IS-hHM M Mitov» pmm—i. a «M M 1 (M 4 Ml. 9*m 1 U* m mtm 1*5 t Glasovi iz naselbin Peter in Pavel William Green, predsednik Ameriške do^ lavttke federacije, je dejal, da se federacija zadovoljuje z Owenom J. Robertaom, ki ga je inženir Hoover imenoval vrhovnim sodnikom namesto odklonjenega Parkerja. Ker se za-dovoljuje Green, se morn zadovoljiti tudi federacija I Green je vodil boj proti Parkerju in ga pomagal pobiti v senstu, ker je sovražnik organiziranega delavstvs. Kje pa je dokaz, da IC Roberts prijatelj organiziranih delavcev? Kje je garancija, da bo Roberta kot vrhovni sodnik kaj bolji kot bi bil Parker? Roberts je korporacijskf advokat in pripada Mellonovi msšini republikanske stranke v Pennsylvaniji. »Morda še ni ime! priMke direktno pokazati mrinje do unij, pokazala pa je Mellonova maši na, ki zagovarja "yellow dog" pogodbo prav tako navdušeno kot sodnik Parker. Čudna so pota, po katerih hodi papa Green. V Parkerju je »poznal sovražnika, toda v Roberteu, ki služi enim in istim interesom — ga ne vidi. II i «r n li smrten gren Linčarska drhal v Texasu, ki je z dimom zadušila zamorca, je storila velik kapitalisti; ¿ni greh. Ne s I i nf an jem črnca. Belokožci na jugu obešajo, streljajo ali aežigajo zamorce fte dolgo dobo, ne da bi bil kdo kaznovan zarodi tega. Kapitalistična justice je slepa kot Človeška ribica, kadar gre za llnčarske umore. nI greh. Drhal v Shermsnu, Tex., pa je z zamorcem vred uničila tudi sodnijsko poslopje. To pa je greh! Uničevanje lastnine je po kapitalistični morali neodpusten greh — veliko večji greh kakor pa uničevanje človeškega življenja. < Barbari na jugu so zaenkrat naredili napako in mogoče bo nekaj linčarjev kaznovanih saradi tega kozla. Indtydd bratje "Svetnik" Gandhl je v zaporu, toda njegova revolta, napol pasivna in napol krvsvs, se nadaljuje. Proceelje gandljcev, izgredi In spopsdi s policijo ter vojaštvom so na dnevnem redu. ' - ; ~ V Ameriški čiUtelJ bi Is dnevnih poročil v časopisih sodil, da so pollcsjl In vojaki v Indiji, ki potlsČujejo Izgrede, sami Angleži. Velika Britanija Je gospodar Indije, torej Je tudi njena oborožena sila v tej deželi izključno britanska! Temu pa nI tako. policaji in vojaki ao domačini! Indijci so, ki pripadajo rasllčsim narodnostim in verami Angleži samo vodijo In dajejo povelja, domačini pa streljajo na domačine na svoje brate. VIŠJI poveljniki — generali ~ in nižji častniki so Angleži; tudi ne» katere izbrane vojaške enote, na primer letalci In operatorji tankov, so It sngieikega moštva, vse ostalo moštvo Je pa indijako. Poli» cijs Je do ms legs vsa Indij ska. hi to indijsko vojaštvo in indijska policija pokorno posluša povelja Angležev in pridno strelja na indijske mnoftiec l Atl bi bilo to mogoče, če bi bili Indijski narodi /avedni in zreti ta svobodo in demokracijo? Izdajalcev in propalic se ne manjka pri nobenem narodu, to Je rra. ampak pri svobodnih narodih so ti Izjeme. V Indiji je pa baš narobe. Tsm so Oandhljevl nacionalisti Izjeme! Val drogi — cetHi tristo milijonov — so hlepel, ksterim Je hlapčestvo v krvi: rezultat pel tisočletne suženjske. praznoverske vzgoje. Ta vsinja Je Mla ponovno osvetljena zadnje dni. ko so se v mnogih krajih Indije spopadli prifttsAt hinduške In mualimanake vera. Hlndu Je pokoren aluga in i>ohlevno vleče kot mula. divji ps postane takrat, kadar vidi Indijca, ki Je druge vere. Po hinduikl veri Je govedo k veta Uvlna, ki se ne sme ubiti. Pri njih vidiš bike In krave, ki crkajo od Starosti. Muslimani pa pobijifjo govAo In Jedo meao in zato Jih NInduti strašno sovrsftlj* Zadnji teden so imeli muslimani svoj praznik, na katerega takoijejo tele in ga darujejo po svojem običaja. In zaradi klanja telet aojdll krvavi izgredi, pri katerih je bik) šest oseb ubitih. V eni asml vssl so Hlnduti s «-ki rami «enekall štiri muslimane! — Mar Je to dokst zrelosti za civilizirano «emovladet Priznanje komur prhmanjs Girard, O. CJirardu u vedno ponašamo s (takim na predkom. Sedaj ¿epgl žanjemc en napredek, ki pa ptneega vin ostale. Pred par teM je prišel zastopnik Plrčeve A. D: iz Cle velan da kssstopnlltti v Girard. ki tudi zastopa Hidsv list Se veda zastopnik je vodil za«top nika in hajd po nass|Wni In ste zbirala samo dobre (krščanske) duše. Vsaj tako je aOditl po do pisu, ki je bil priobésé v Ameriški Domovini po zastopniku Jo ško Penkotu. Dobila sta nekako tucnt naročnikov. Vsaj Uk< sem informiran. V spisa, kjer mr* Penko-opisuje kako je priAsl< v Girard pravi, da v Girardu živi bkrof 70 slovenskih drulln. Skoraj jih bo približno toliko. Ampak meni se zelo čudno vidi, da sta; zastopnika Anžiček In Penko do-bila samo nekako tucat dobri! duš. Penko nadalje piše, da \ naseltflnl vlada harmonija. Kaj padn, kakor povsod, kjer se pa» narodnih odresenikoi poslužuje diktature, da vlada naselbino Pravi, da bi ga zelo zanimalo da bi kaj isvedel, pa ni moge ničesar. Potem opisuje velike ushigt gotovih rojakov. Ne vem, kje jr dobil te informacije. No, mogoče so pa drug drugega obrne tavali koliko je že kateri žrtvoval za naselbino. Torej tnr. Pen ko je dal nekaj poročila ir jas ga bom dal pa drugo polovico, da bd slovenskS javnost katara posna naselbino Girard, slišala obe strani. Prvič pravi, da je stavba si. danta stala preko $89,000, kar Je ta kakih $10,000 previsoko Potem opisuje rojaka Antlčka In pravi, da je njemu v največje veeelje, ako mora kateremu kaj dobrega napraviti. Yes, ir tudi v največje veselje, če mo re kateremu, ako ne trobi v nje gov rog, kaj slabega storiti. Pravi, da je Anžiček delovod ja v dopartmentu tukajšnje u un j trne in da uživa prijateljstvi pri delavcih. SevedS, Anžlčki je dobro snano (bolj ko Penkotu), kako prijateljstvo užlvs pri Ustih, katere šikanira pri dehi ali drugod, ako ne kimajc v njegov diktatoričnl rog. Ja t sem eden tistih, ki me je ta dobra duša spravila ob delo sredi zime zato, ker sem ga razgaljal pri njegovem dfktntoričnem delu In ker nisem trobil v njegov rog. Mislil si je, druge indu* strije ni tukaj, pa bo moral ir naselbine; In še več drugih rojakov Je bil naštel, ki bi naj šli iz GJrarda ln potem bi imelo proste roke par oseb Anžičko-vega kova. Še več takih stvari se lahke navede ako potrebno. Tukajšnji Slovenci ga Imajo še dobre v spominu Iz stavke, ki je bila v tukajšnji usnjarni leta 1010, kr Je rekel, da bo on Atrajk zlomil, za kar jo bil vrten it druStvs SNPJ. Mr. Penko pravi, da je A. zelo napreden In Relaven. Da. kjer mu kimajo, ampak tukSj-šnjl Slovenci pa pravijo, naj večina odločuje. Kadsr pa večina odloči pri kakem društvo ali kjerkoli proti njegovi volji. Še kriči, da bo vse tiste spravil ob delo. Radi tega atrahu je do-atl Slovencev, ki ao bili res zelo aktivni za napredek naselbine izostalo Is naprednjih vrst iri ne zahajajo ne na aeje in nika mor vsč. Anšiček Je sedaj najbolj dela ven ta Pirčev Ust, In kakor vidim, Je tudi agent ta društvr SIiZ. Nadalje pHe, da Je bit J. Cekuta po Cupdhu Imenovat v mastno zbornico (kar pn tu kajšnjlm Slovencem nI nič mano) in da je predsednik SI. doma. Da. samo Škoda, da ima premajhno plačo In diktiral hI rad tUdI. Ampak delničarji mu krMIfo račune. Nadalje vidi Penko veliko kapaciteto v mr. Dolčlču In da gre njemu v za-Slug* kar je ddbregs v naselbini. Saj mu Je tudi Rnakoprav noel zapela hvalospev pred par tedni še na prvi strsnl. ** Jas le rečem toliko, da tnksj šnJI 11-menil še par drugih rojakov mimo grede, katerim pa ne pripisuje nobene posebne zasluge. John Tancek. itak za nas zgubljena, pravi N. — torej ni vredna usmiljenja. N. pravi, da s svojo gonjo- proti organizaciji Slovenski dom ni imel slabih namenov, ampak je hotel le koristiti. Res čudno. Kdo torej računa na nerazsodnost in nizko duševno stopnjo čitateljev? PMe, da je hotel obvarovati pred zgubo denarja. V kolikor sem jas informiranje on prispeval za Slovenski dom $1, torej izguba ne bo tako občutna. Sicer pa nlbče ne pričakuje, da bi lobogatej pri domu. Pridobili pa bomo pri na ugledu. Meni se zdi, da je N. le slepo orodje v rokah gotovih elementov, koji. si vsled biznesa ali drugih predsodkov ne upajo na dan. To bo tudi pokazala bodočnost Nazadnje še to-le prijatelju N.: Ce v resnici ima poštene namene za Sioveski dom, za narod, delavstvo in napredek, pridruži naj ae k nam z vsemi svojimi prijatelji, in z združenimi, močmi bomo postavili dom, ki bo nam in našim potomcem v ponos in korist. Z združenimi močhii bomo povzdignili ugled naselbine ter dosegli resničen razmah in napredek v narodnem, kulturnem fn delavskem «»žiru. Jože Kopušar. Druga stran Milwaukee, Wis. — V št. !05 Prosvete se naš prijatelj Novak jo^s -in pritožuje, da ga nabadamo. Saj ga nihče ne napa-ia, ampak mu samo odgovarjamo po njegovem lastnem načinu — kakor je on pričel. N. naj «I zapomni, da kdor veter a?je, ianje vihar. ^ Pritožuje se nad slabimi delavskimi razmerami,. kar ima popolnoma prav. Pravi pa, da se jaz norčujem * iz delavskega vprašanja. Kako neki? Soj tudi meni usoda ni najbolj mila. Tudi jaz se moram bofiti proti rasnim nezgodam, ter M obstanek in bodočnost m oje družihe. Se zmlraj delam ter spravljam skupaj prvi milijon, ampak ne gre in gre. KakOr ogleda bom najbrž zmlraj rcviž ostal, ker pač ne znam prcAnti dolarjev Iz delavneg^ ljudstva. N. pravi, da jat še nisem nl-,kdar ln tudi nikoli ne bom dosti storil za napredek naselbine, lelavstva in naroda. Saj ne tr-Jim, da nem kaj atoril in ae tuji ne silim v osprejc. To rad prepuščam tistim, ki zmiraj govorijo o svojem 22 letnem delovanju. Sicer pa, kaj smo dosegli zadnjih 22 let? Po zatrdilu N. še je nekoč v Milwaukee čltalo delavski časopis v vsaki slovenski hiši, dane« pa ga je Že teflo najti, nekoč je delavski klub štel nad !60 članov delavcdv, danes pa Ima še prav malo pravih delavcev. Ali so td posledice 22 letnega delovanja? Sicer ps o tem mogoče drugič kaj več. N. kliče na pomoč ter po o-vinkih ščuva na boj vae slovenske gostilničarje atl "bezničgr-|e", kakor jih on imenuje. Ampak naši guitilnlčarjt njega pač predobro poznajo ter ne l>od6 zaradi njega nikomur napovedali vojne. Torej tukaj ne bo uspeha. Prijatelj p. pravi, da val gostilničarji prihajajo It vrst delavcev. fudl \ 1 naaHSSaieateaBB i^wjsy PI f^ifc "Cankarjeva družbS" v stSrl domovini i v, dS letos v oktobru še lepše knjige od lanskih. Za letos so naznanjene sledeče knjige: Koledar ta leto Í931. Imel bo mnogo zanimivih šlfk, poučnih spisov, povesti, poročil Itd. • 2. Doberdob, vojni roman, spisal Lovro Kuhar. Nova knjiga o strahotah vojne. 3. Povesti Is delavskega življenja, prevod od Weiskopfa, proletarskega pisatelja. 4. Zadnji dnevi ljudi, prevedeno delo znamenitega francoskega jvezdoslovca Flama-riona, ki pokazuje, kako nastajajo in umirajo zvezde. j___ ' Ameriško fivljeiye I -11 "f T'"r- _ _ 137. > Nista vedela, da sta poročena Senor Frank Munoz in señorita Felipa Garda sta poznala le španške običaje, ne pa ameriških. Mislila stS, da bo vse dobro, če se ravnata po špansko, ko sta se pripravljala na ženiiovanje. Sklenila sta, da še poročita 1. Junija v cerkvi Sv. Patricka, toda pred por> ko mora biti tri tedne časa sa okltee. Si« »u torej na delo že 1. majá namreč po poročno licenco. • V okrajnem uradu, kjer dajejo licence, je bila dolga vrata ženinov In nevest Stoplls «s v vrsto kakor sta videla druge. Sploh «ta do-bro pazila na druge, da ne bo kake pomote, ker sta oba znala komaj par besed angleščina Licenco *ta nekako dobila in natb sta sledila drugim. Ksm vsi. Um i mi — bo že prav. Tako sta ta drugimi pari prišla pred sodnika, ki Je poročal. Ker nista razumela kaj se Um r-dl ln ker sU blU uverjena, da je vse to potr. >'-no glede licence, sU udano sUls pred sodnika In dovolila, da Je sodnik položil njeno roko v njegovo in Ju nekaj vprašal, nakar sU esvro« prikimala. Saj Je Um vse prav . v Potem «ta dobila še eno listino ln odšla za drugimi U V fllMNr /v Frank in Felipa sU bila porojena, s •§•» vedela tega in pridno sU se pripravljsls »« poroko. Tedaj se je Felipa premislila in J« odpovedala Franku roko To rado pride C* pet mesecev je pa nekomu pokazala listino, katero ji je dal sodnik In izvedela je, da je ml*-' Monos. Nato Jalla spet na sodnih s Seibo n. ločitev zakona, ampak to pot Je vzela tolmač a seboj v strahu, da jo 'trnkom, — Odvetniki za-hleva ja, tla se uradnike, ki se pretili, obtoH. Beograd, 27. aprila 1930. VčetaJ ja bU trttji dan proce-» proti hrvatskim teroristom, dan ao še zssllševall prvega •''»toženca Bernardiča. Njegovo' Aeveoje se Je končalo, danes, ' -dHje, »odišče ne dela. jetrl pa "e začne z zasliševanjem Hadžl-k*. drugega glavnega obtoženea. Z dragega dne »*pravt posnamemo po raznih '""pisfh Se nekaj podrobnosti, "opominjamo, da časopisi pnm-precej obširno o procesu. • ndar morajo mnogo zamota« 11 Ko a. pr. j(reds<4nik kako je Ml zaališevsn na poli-' resnico, pa mu Je Margetič Joka-je odgovoril: "Kaj hočem, moram. Ce ne priznam, ml grozi ro-blja " Slovenski slikar Fran Sterle, znan zlasti kot izboren portre-tlst v olju, je pred tedni odšel na potovanje. ObiskSl je spotoma na otoku Korziki g. Flacha, bivšega franc. konzula v Ljubljeni, ter je tamkaj na otoku tudi por* tretiral najlepšo lepotico otoka. Potem Je šel v Parit, potem v London, da bi si oglodal jugo-slovansko umetnostno razstavo. Pri tem oblek« Londona na se mu pripetila nezgoda. Na ulici ga je neki motociklist s svojim mo» tociklom povozil tako nesrečno, da Je Sterle bil oneavešče« ter dobil težke poškodbo. Prepeljali Še ne more povzročati večjih razdejanj v organizmu. Velik napredek pomeni novi spektrometer tudi za diagnozo različnih skritih krvavitev v želodcu in črevesju. Zhpno je namreč, da starejše diagnoze, ki skušajo dognati kri V iztrebkih, ponavadi ne zadoščajo, zakaj Vri, ki pronica iz kakega uljesa, se lahko v prebavilih zaradi učinkovanja Jermentov takd prikrije, da jo je na koncu nemefroče dokazati. V tem stadiju bolezni pa je mogoče s pomočjo spektrometra najti v primerno narejenem eks-traktu It krvi izvijajoči porfirih. Dokaz tega barvila, ki tudi tukaj uspe s pomočjo spektrometra ln sicer kvantitativno, izključuje napačne diagnoze, ki so bile dokaj pogoste po stsrejšem nSfti-nu. Uporaba spektometra je tedaj zelo mnogovrstna'ln pomena tega Izuma za moderno diagnostiko; danes le nI mogoče popolno oceniti. mojim NJEMM TEORIJA "Zdi se mi, da je bil zasebni tajnik Durtaln tisti, ki Je urno-rji Melvllla", je rekel komisar ln se zamišljeno ozrl na Jamesa dreena. "Prepričan sem, ds je tako, čeprav nimamo zadostnih dokazov za sutnnjo. Durtaln je pa tako prebrisan,'da se ne bo nikoli izdal..." Detektiv, 1(1 ga Je drlavna po-Uclja časih vprašala ss svet v važnih zadevah, j« malomarno prikimal. "Prav tako mislim jas, gospod komisar ; a kakor vse Tesle. .." Ni dokončsl stavka, spet je u-molknil. "Melvlllova vdova Je razpisala nagrado sto tisoč dolarjev, ds Izsledimo morilca." Js čez delj čas klaverno nadaljeval komisar. "Bojim se pa, da je njena ponudba bres hssks." "Sto tisoč?" se Je vneto zavzel Green. 'To zadošča, da dobimo zločinca." ' "Le kako? Kaj mislite, da je kdo, k| ve sa njegovo dejanje, In bi ga podkupili r "Neumnosti — oprostite — s vedeti morete, da človek veodar na tak premeten nalln ne bo koga umoril ln ga oropaj za milijon ga v bolnico v Londonu, a s« če ve, da je obenem odvisen m so le sedaj nI zavedel. Poškodbe so zelo resne ter je malo upanjil, da bi okrevaL Samomor v Drevljeh. V sobote 26. aprila zjutraj J« bila ljubljanska policija obvcIAcna, da se J« v Dravljah obesila neka ženska, ki so jo našli otrod v nekem kozolcu. V obešenkl se apoznali Siletao posestnikov» iS mizarjeve leno Marjeto Trem- Wm ps. da bom s tistim puževo is Dravelj. Bila Js zad» ' 1 Kljub protestom odvetnikov, nji ča»e ved«o potrta ln swed* nsj se polkfrka zatllševanja ne hs In zato Je naJUlJ v^naJ berejo, ker ao nastals pod pritl-|da Je dajanje Izvršila v duševni akom. sW vendarlo prebrali vre te .«medenoatl. zapisnike. Tudi obtoženec prote-' Kloven-kl «če«Jak pocva« v ' Izml-1B«rlin. — Profesor dr. Albert Ogrizek z goepodarsko-gosdar koga drugegsf Durtaln Je moril — ps sam — In nataaéno vem, kako se Je to zgodilo." "Dokazi, dokazi!" Je zavzdihnil komlear. Green se je komaj opazno nasmehnil. "Prosil bom g«*po MelVlllovo, naj ml da tlelo nagrado. Jaz ne bom pri tem nié zaslulfl, oblju- stlra. češ da so vse Izjave šljene In izsiljene, fl za-za- Ko so prebrali policijska a lila nja. preidejo na branje •Mevanj P*d^ preiskovalnim sodnikom. Ko pn preberejo, vpraša predsednik obtoženea, aH Je ise to. kar Je Izlsvtl, pred prelako-valnim sodnikom v Zagrebu res * BernardiČ : resnica. Ke »k<* fakultete' zagrebške univerze. doma iz Rogašk* Slatin«, je prejel povabilo na visoko polje Jem prijel mofJlea. | "Pa kako vendtr?" ga Je vpra-Isl komisar. ' ' "To Je moja teorija. Mislim pa, da Je pravllns. Kaj menite, Ko»;**) tovariš, koliko bi stalo, èe bi ia ea večer najel vse .gledališče f •Trldeaet tisoč bo sadoetl M "Dobro, I zborno — deset tise« se pisatelja» deset ca IgraW-a il) delâko kolo v Berlinu Tam ¿if M kolikor mogoče veliko sa rekÄ- nekaj a^meetrov delal kot pr*>fe.j»»o. čsaoplsje In drugo repotlj «or in sötrudnik znanega MoU»! "VssU r niti malo ne rssu- hnika dr. Kronarherja. Prof, dt. W Holete s tem doseči Ogrlrrk aa Je t«mu odzval I if Jf Z*U> pnWWU. Zdi ndpotuje te dni v Berlin, kjer d* *0Ž"*™*™?!* predavanje aredi, pravljena žrtvovati vae, da ee Is- sodiš- ču. Gotovo bo-TOgtašala i predlogom." "Kakšen pa bo — (a predlog?" "No — naročil bom kakemu pisatelju, kakemu iivelbanemu dramatiku, naj napiše igrot 'U-mor Melvilla'. S avojimi igralci jo bomo uprizorili na svojem, o-dru. Slavno občinstvo bomo s prav spretnimi članki v vseh listih, s plakati in z reklamo z lučjo pod kurili. Dogodek je star komaj nekaj tednov, vse je tako burno, povaod je bilo toliko razburjena bres dvoma bo hotel vsak videti to igro." l"bebro — in....?" "In — tudi Durtain bo prllel — seveda." "Mislite? Zdi se mi preveč pameten za to, preveč previden," ■«NavsUe Umu — pride! Saj veste: vsakega morilca nekaj vleče na k^aj njegovega *lm'ina. Pa bodici, da je tisti kraj »amo namišljen. In mimo tega s! je sveit zmage, niti ne sanja se mu, 4a kdo sumniči njega." Pa dobro — prišel bo - kraj upate pridob{ti s tem ?" Green jra je presunljivo pogledal. "Gospod ~ kaj Vam ne gre v glavo? Videl bo sebe še eni krat. kako ubije on sam! Na to se Qpira moja teorija...." Štirinajst dni je trobil v**j< list, vsak plakat, vsak kino in u-bijal UUdsm v glavo, da bo prve* gS decembra v mestnem gledsll-šču 'senzacijska uprizoritev: V mor Melvllla'. V časopisju je bilo brati med vrsticami, kolikega umetniškega pomena je ta 1-grai kako js pisatelj nekako v zvezi z morilcem vse bosede so bile polne sluten j in tajnih na-migavanj. Gledališko blagajno so ljudje kar obMgalt — in Durtaln, ki je nekaj ¿asa okleval, ali bi šel k predstavi aH ne — Je le še s težavo dobil vstopnico, N) mu Izpolnila lelja dobiti 4o-|o zase, zadovoljiti se Je moral s tem, da je sploh dobil koltkor toliko pripraven sedel. Med občinstvom si opazil dosti prijateljev ln znancev umorjenega Melvilla. Nekaj jih J« trdilo, da je prišla tudi njegova lena — ln da so jo videli nakjt v gledališču vso zastrto v črnino. Piš se Je zdelo, da to le ne more biti res. Občinstvo je nspeto sledilo I-gri. Dejali so, ds je pisstslj zelo spretrto uporabil vse vesti laso-pisja 6 umoru ln tudi vsa prizadevanja ' policije za Izsleditev morilca — dogodki so se vrstili ko bliski, dejanje je naglo stopnjevalo ln se burno blllajo katastrofi. SMi lirodw UUaavtfaaa S. a»HU „1S04 1 taaavp* )T, jaatta iso7 v dršar \OJjCENT mr.i) a. ■ jsiednjiô sta bila samo dva na tdru: Melvlile In njegov morilec. In gledalci so presunljivo dotlv ljall vpričo vse javnosti te groz-pe dogodka, katere so imali po časopisnih vesteh še v Živem spominu — In ki so se slednjih končali z umorom Mslvlds. IgraloJ so bili obdarjeni ^¿urnim ploskanjem, ki mu nI Hotelo biti ne krajs ne kones. Ps Js minilo dobrih pet minut, preoen se Je zastor vnovič dvignil In sta se na odru prikazala oba glavna Junaka. Morilec pa, ki jI lm< I med Igro čisto navaden obraz, se je zdaj prikaza! s Izborno ponarejenim obrazom — Durtaln«! "AH Vam je slabo?" Je neki gospod sočutno vpraial Francoza, kateri se Je mahoma zgrudil ob ograji lože na tla. Durtain, napol v omedlevici, se Je SMisn trudil, da bi imel vsakdanji o-brat. • "Hvala, hvala", Js Mjesljal, nekaj m« Je prijelo — a Je Is prešlo." . "Dovolite," Je dejal neznani gospod, "da Vaa pobavl* a seboj. Voz Vas zunaj le čaka." Francoa bi Ml rad planil po-koncu. A Green On Je bil namrel nesnsni gospod — s| Je odvihal W57-Ä» Ho. Uwndala Ava, Cbicaca, IU. Tat Rockfard 4M4 GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNI ODSBKt J CAM*«« pradaadnlk.....t«šT 8. Uwndala Av^, Cblaago, IU. ar B Uwndala Ava. Chicago, III. k H oddalka.,. .I6R7 8. Uwndal» Ava. Chicago, III. M«MfsOntk.......MRT S. Uwndala Af*., Chicago, HL PIUP QOD1NA, »pravitalj fflacila... ,8W7 S. Uwndala Ava., Chlcafo, HU JOHN MOUBK. uradnik ffla.ll«......MST S. Uwndal« Ava., Chlcaga! DL ODBORNIKI ÄiSWy .XRSiSSLf^ Mdpradwdaöt. m Ruaacll Ava., Jahnatawn, Pa. muM1^/iMüIS^ drutl ****** 8- Trumball Ava., Chics»«,, III. JOHN J. ZAVKRTNIK, gl. «dravnlk........87S4 W. gOtk Bt, Chlcafo, III. («OHiHlDAKhh 1 OUSI^Kl ........V.II 14 B. Crawford Ava., Chicago, III — .......................aet4 w. Ittk st, chicagu, ni JOSEPH SISKOVICII................iOOü R. Tlth 8traat, Clcvcland, Ohia POROTNI ODS RR | iSRJsftfti PrtdMKin,k".....V,.....4i4 W. Hay 8t, SpHngfiald, I1L iiw^nVJl^»' .................Bo> iT, Arma, Kam. iS^JVjiJi:"....................«..,^M IM, Htrabana, Pa. ......................Un **** mi> PRANCKS lAKOVlBX.................10l| Adam« SI, No. Chicago, UL __ORROŽNI ZASTOPNlRli 2!S5(Sk2?lllB.KAU' pm Ms In Ava. w. Allqulppa, Pa. JOHN LOKAR JR., drafS okrolja;.......«91 I. IStnü St., Clcvflawiok^ >IUNK K LUN, trat Ja oktošla..........SM, ChUholm. Mlnn. JOSEIMI URATKOVICH, iatrto okrolja..,»......R. R. 7. PHtaburg, Kan.. PRANK KIX)PCIC, pato okrolja......................p. 0, Diasa, Wye NADXOKNI ODSKKi i?iifi-8.AIry" lUHiRW*.................WW W, Sflth Bt. Chicago, glL AUliRT I1RAST....,,f,..............1U 8, Pltrw St., Mllwaukas. Wk MICHAEL PLKSH1..............BIO Madlioa Ava.. N. 8., Plttiburgh, Pa ' t®* m ffü laMti ac ta UMMI S IIivrIIII MmíaJÍ MI |n|||||H osHAana Mula««« u m « UfrfrTTipiifliiii mJ m MlHkit u iL 'kliMhiH •cjsaiiM _ • WUi«/nl*lrn«l VBA MzJÜu vsb obnabnb 111 jiT^n m ^ **** M Meajc i i.Vf}.?WVi M Mâiuo. aa Icha «tHii, jmi eoriBI ta in* awaaalta. fUM. > imm nmk aal n m««u. ». »raoavaT« nora« ivmmc i, um ^ifrtjn^itflw!'1 i^dtl am «tsííc sha b« «a kmtfH* «iisyyM vHS Mai ------ ™ iMiN.iiw« h ™ inMNri NiMt imim m nana w ('•»»UiRto Mamola« UM « &ÉBHH ■■ Salu, eMifwM «f ee Beert af> " CkafSSb ■ ovratnik suknjiča in mu pokata!, kdo da je. Durtaln se nI več upiral. "Nikar n« opozorite ljudi nase", mu Js zašapetal Green, "slaer bom moral poklicati stražnik«', ds Vss primejo. To bi ps ksr Isrl od tgre, C občinstvo, ki neprijetno vtpodbudllo zoper Vss." i. ^^ Drgetaj s, s klobukom tik nad očmi, je stopal Francos pi^ed detektivom po oskih stopnicah senilnega izhodill«; Spodaj bo ga sprejeli komisar ln dvoje krlml-nalnih uradnikov. "Saj bi ne bllQ treba te zadnje omedievlce, gospod Durtais, da smo Vas dobili", je povesi Green, ko so sedeH v vosu, in ss t mrkim nasmehom satrl v no->1 mrtvega Durtalna. "Pisatelj Jtfre jf pri isvrlltvi zločina nalalč napravil veliko napak»-*» napako, katere Vi sami niste za-grešili. In samo VI niste tedaj ploskali pri tem prizoru. To ml Je bil zadosten dokas. Vedli sto se natančno tako, kakor se v«de kak umetnik, kak pisatelj, M Je primoran gleflati, kako igraki njegovo umetnino skrpucajo. Dobro rasumem ksj takega -r» in pripravljen sem bil na to. — Sicer pa", Je dejfl komisarja, "to Je pač moja teorija f" (A. Rasmusssn.) V poljskem Jeziku Je mnogo latinskih In poljskih beeedi. e1 Za Pitagorov Itrek Je Čez tO dokasov, ki se vsi pričenjajo s kstetsms la končsjo s hlpotenu- SO. /j' ' ♦ e "Kako ps naprsvlte, ako hoče-t«, čredo prav hitro preštetJ?" "Noge štejem ln dobljeno Ite* vilo delim s štiri." PRIMORSKE NOVICE 1 ' " Za OrsdMčem pri Vlpsvl se je po Bsdnjem močnem delevju ss-tol seslpstl hrib, Imenovan "de-ssrsks gmajna". Mnogo let m dobivali s tega hriba pesek u posipanje oest po Vipsvski dolini. Tako so gs ns vsi krsjlh it-votKIi in aedsj bo konec nekdsj velikega In pridobitnegs hriba. Dela pri gradbl novih vojal-nle v Idriji so le v polnem teku. Z gradiio ceste v Spehovl grapi nsd Spodnjo Idrijo sp pričeli pred nekaj dnevi, Osek pod Csvnom bo kmslu prašen. luelllo se je le mnogo domsčlnov v Argentino In pripravlja ss ris odliod tjs novs skupina, dasl nI is Argantlne nI« ti ensgs dobrega porollls. Podeželski poštni uslulbencl bivše monni hije vedno vpraluje-jo, IcdsJ bodo dobili pripadajo*) jim pokojnino. Vedno sledi odgovor, da tadeva "pokojninskega fonda" na Dunaju Is vedno o! urejena Jn teto naj počakajo na končno razdelitev tega skla- V Sedlu bodo Imeli dva vodovoda. Namesto da bi bili zgradili akupen vodovod, si Je omlsHI z gorenj I koaee vael, skupina 26 hld, svoj vodovod, ki stane 17^ 000 Ur. Sedaj so se zganili v spodnjem koncu, skupina 90 H ki si zgradijo svoj vodovod. Radi nesloge bo plgševala vssks hiša po B00 lir, pri skupnem vodovodu bi zadoščalo ftOO Hr, t Dornbergu Je umrl blvlI občinski tajnik g. MIlan Perocl. Služboval je več let pri Sv. Luciji, potem v Mlmu, !>ornbergu In Renčah Povsod ga ohranijo V dobrem spominu. SOBOTA, 17. MAJA, j Dr. A: "Koliko ljudi na d<4.J vadi pisarni?" Dr. B.: "O, komaj polovM Papeži ao vladali le po mj let, čeprav je vedno oče Zd sinu. e Ja, če bi ne bilo psička ki j, papeža vgriznil v nogo, bi A gleži ne mogli doeti več viti. ^ Jt * • Tako je izbruhnila prava vat na na str. 94. f FgOBTBTJ "Ne, ae, roke.... In ženska s kapico, 41 je ie tukaj r Leona al ni upala osreti se na ogledalo. Ljudje so gledali v frčalo, pa niso drugega zapazili' kot skupino. ki ao jo tvorili Leona, gospodinja in Carvaaain. Gospod pa js vataL Čutil je na sebi težo zač udenih in radovednih pogledov. To mu je bilo neprijetno. I "Preneomno", je rekel, "to dekle je blssno, čisto noro. Grem. da dobi« kje kosilo! Moram ob dveh štirideset priti do vlaka." Izvlekel je uro. r- "Nimam časa sedaj za vse te zgodbe." Vrgel je serviato, vzel klobuk z obešala ter izognlvši se ljudem izginil. Ali ni bila halucinacija to, kar je videla Leona v ogledalu? Ona je vztrajala: ' ^ "Ogledalo- ., gospod.... krvave roke.... žaaaka z belo kapico in sivo peleriao..-" Zgodba se je possbils. Samo Carvaaain je ostal zamišljen. Nekega dne je o tem govoril s trškim notarjem, ki ni nič slišsl — čudno I — o govoricah, ki jih je ta zgodba povzročila. Notar Js brskal v svojem spominu. Odprl je v arhivu posebno skrinjico in potegnil is nje sveženj časopisov. Vzel je enega in ga raggrnil. * "Gospod Carvaaain," js rekel, "gledejte, berite ta člančič! Videli boste, da je bila 6. Julija 1918 ob »raku skrivnostno u-morjena stara gospodična z imenom Gallojr. Ali ja bil vzrok u-mora rop? Ni gotovo. Morilca niso našli. Dobili sov popis osebe, ki so jo videli večar pred umorom hoditi okrog vrta gospodične Galloy. Popis se dovolj dobro ujema a popisom moža, o katerem mi pripovedujete. Hiša, v kateri Je bila ta gospodična zadavljena, je goatilna pri "Zlatem križu". Stanovala je aama In Je kofoaj katerikrat šla iz hiše." "Torej bi bil ta mož, ki je prl-žel naročit kosilo..." "Morda. Ne vemo ničesar o tej skrivnostni zadevi; verujem pa na resničnost tega prikaza, ki je bila halucinacija resnice, spomin nenadoma oživljenih slik. Podoba umorjeno oživi na tistem kraju, kjer Js bila ubita. Vedno ostrtiejo nekakšne sledi za nami tam, kjer sn(»o iiveli, ali kjer smo umrli. To dskle Je v resnici videlo prizor hudodelstva, pa ga vendar kot na novo došla v ti: krajs gototo ni poznala. Rekli ste mi, da >(+ videli, kako Je mož neprestano srspo gledal v zrcalo?" 'fll ' , "Da, sploh nI obrnil poglede od nJega. In neka beseda, ki Jo je spregovoril» mi prihaja na misel. Ko ga js Leona opozorila, naj pazi na stopnice, je odgovoril: Vem." "Vidite, posnal Je to sobo. Mož je tako rekofe obnovil svoj sločin. ki se je ns novo vklel očem natakarice Leone. Neverjetno? Zakaj? Po vsakem dogodku je resničnost ssm* ** misel tega, kar Js bilo...." Hči (očetu): "AH te je gospod Glavsn zaprosil za mojo roko?" Oče: "Da, in sedaj sedi v moji sobi in dela račune, da dožene, če te ljubi." s "Oče, neki sošolec mi je rekel, da sem čisto tebi podoben!" 'Tako? In kaj si mu odgovoril r "Nič. Veš, mnogo večji in močnejši je nego jaz." Savarov je s svojo armado korakal tako hitro, da ga ni mogla dohajati niti infaaterija niti ar-tiljerija niti kavalerija. ROSA In morda ja do smrti dvogiavega orla še daleč. Rosa ae je vrnila. Smehljala ae je. — Baš danes je umrl nadporočnik Hruby. Bil je tuberkuloza. Se v poslednjih vzdihlja-jlh ae mu je bledi» o vstajajpčem Slovenstvu. — Smrt mu je bila v odrešenje, tebi pa v rešitev! Veruj, ne M aa hudoval, čeprav bi vedel, da Iva njegovo smrt izrabila. Asistent dr. Trunkat, ki pozna vsa tvoja pota, mi Je rad ustregel. Napisal je za mrtvega nad poročnika tole objavo, s katero ga pošilja v Boko Kotor-sko k morju . * . Tukaj imsš tudi obleko, kolikor Jo za skrajno silo rabil. Zsrsdi previdnosti bo dobro, če stopiš v vlak šele v Varšavi. Ob cesti pri Mohilewki ta bo čakal avto prijparija. Pojdi, grevs! • ^ Ob reki sta stala le uro . mogoče dve uri. Slonela sta ob stoletni vrbi lalajld ter se tiho pomenkovsaL Vaa njihov pomenek se je ob vsaki misli izobllčil v eno samo besedo: — Bojo! —- Rosa moj»! — O, tukaj šsm bil tako blizu meje. Bilo mi je, kakor da ml srak prinaša duh semlje, ki mi je tako neskončno blizu srca, zdelo se mi je, da mi veter prinaša poljube brezkrajne ravnine, tajinstvenih gozdov, rek polnih zago-netnoeti, ljudi z brezmejno dušo, kakor je v tisti zemlji sploh vse brezmejno . . . -r- Za življenja gre. Bojo! Otresi ss teb misli In misli tudi name! — Rosa moja I Poljubil jo je, ona pa ga je božala po temnih laseh. — Bog ve, kdaj sa bova zopet videla? V Varšavi je stopil v brzl vlsk ter ae odpeljal solčnemu jugu nasproti. V bolnišnici ao kmalu pozabili nanj. Zginil je, kakor jih Je že toliko zginilo. Kdo bi Is mislil nsnj I __ Tudi mene včssfli poseti hrepenenje severnih snežnih belin, tudi mene včssih obja-me želja tihega, neizmernega občutja aamote. Misel nate pa mi je • . ' ' S M pojasatts daje vodstvo tiskan* Osas šmarne, nnijsko dalo prve vrste. "Tako elegantno ste oblačen! Ali mi ne bi hoteli dstl nsalovs vašega krojafta?" "Tega nikákor ns morem. Daje mi na u peaje asmo is pod po* go j em. ds qjaîrovega naslova ne S. N. P. J. PÇINTERY TA« gl DOBS NA ÎMUO TUDI VSA Ü8TMRNA POJASNI I .A «OK» í ^ dinar jevr