LETO XVII APRIL 19 3 9
Erna Muser: Matjaž, naS kralj / Ina Slokan: Sonce je zasijalo / A. H.: Tema na grobovih / Nikolaj Kajnov; Velika krotkost / Anica ćernej: f Ivana Brlić-Mažuranić / Angela Vode,- Kako živi naSa kmečka žena / Anton Debeljak: Čmogorke v anekdotah / Katja Čeme: Indija Koromandija / Ema Muser: Nekaj besed k našim ženskim strokovnim šolam / Umetnost / Javni dogodki, ki morajo zanimati tudi žene / Naše žene pri delu / Po ženskem svetu / Nove knjige / Priloge: Naš Dom, modna -priloga in krojna pola
Domain na potovanju, preden greš spat, vedno:
Chlorodonf zobna pasta
Spoštovana gospa!
Za pomlad si morate obnoviti svojo garderobo. Novi vzorci krasnih modnih barv že prihajajo na zalogo Pridite pogledati in pomnite, da kupite pri nas za se in za družino vse vrste tkanin vedno dobro in poceni
Manufaktura IVorak / Ljubljana
Kongresni trg iS, pri IVunski ceri^Ti
Redno plačevanje naročnine je glavni pogoj za obstanek lista, pa tudi za njegov razvoj!
2emki Svet izliaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina za list z gospodinjsko prilogo «Naš dom», modno prilogo in krojno polo z ročnimi deli znaša din 64'—, polletna din 33'—, četrtletna din 17'—. Posamezna številka din 6'—. Sam list s prilogo «Nal dom» ali same priloge din 40'—, Za Italijo Lit 24'—, posamezna številka Lit 2'SO; za ostalo inozemstvo din SS.—. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 14.004. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 12/11. Telefon štev. 52-80. Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelanc. Tiska tiskarna Veit in drug, družba z 0.7., Vir, pošta Domžale. (Predstavnik Peter Veit, Vir.)
iiliiiii»ii
LJUBLJANA • .LETO XVII. - APRIL 1939
Matjaž, naš kralj
iliikß.'dsi.
■v^j?	ti
'IyBre& teb^ imä
'.■■ i.öfi^lfrfl-t^	'žtilH^HH'0 ■■■■■
■fl-^^l-tif^-zäst^ "ižffi ii 'MdrSzć.iiiade''iivi-Wäsi:-.' i \ '
7T
Predolga ze se mu krog nog opleta, Alencico, kraljico, ščegeta: spet rastla — nedorastla bo vsa leta, dokler nas stok ne vzdrami ga iz sna.
Takole se naš kralj Matjaž prebuja, grohote se, obrije in že spi:, zaspan je, star in še se rnu.ponuja zabavna misel, pa se nam smeji:
Pravice mei je le še slaba britev, sarni si, ljubčki, merite zemljo, ne bosta stok, jokava vam molitev resnice izprosila, kruha z njo.
Sonce je zasijalo
IiiaSlokan
Tisto" nedeljsko jutro so se pretrgale megle nenavadno zgodaj in sonce je zasijala staremu Tržann naravnost v obraz,, da je nehote iztegnil roko in si z dlanjo zasenčil oŽi. Pogled mu jo Švignil preko polj, kjer je zelenela ozimina, in preko redko razsejanih hiä, ki so se kot preplašene kokoši tiščale rebri.
Pomlad bo, se je domislil, se široko prestopil in si potegnil klobnk niže na bSi. Letos bo zgodnja, kakor vse kaže, je dalje razpredal .misel. Prezgodnja. .'Saj sta komaj .minila godova svete Neže in svetega Pai-la in takšno. toplo sonce. To ne bo dobro ža letino. Drevje bo prezgodaj ozelenelo in potem pride zmrzal in bo vse uniSila. To ni dobro ...
Sonce pa je sijalo tako toplo. Nekje v rogovilah stare hmške so se šžebetaje prepirali šiSinkavci. V hiši je stara dekla ropotala z lonci. Od daljnje št. Jurjeve fare se je zaäulo zvonjenje.
äe bo lepo vreme, je ugotovil Tršan, sedel na klop pred hišo in iztrkal vivček. Nato ga je natlačil s tobakom in prižgal, nekajkrat globoko potegnil in-se zamislil.
Da, pomlad. Kako hitro so zasuče leto, le človek malo pomisli. Kakor bi trenil, mine s svojo pomladjo, poletjem, jesenjo in zimo in potem se spet vse prične iznova. Pomlad, poletje, jesen, zima. To je življenje, ki ima za kmeta, eno samo,, večno enako in nespremenljivo vsebino: delo. Spet bo treba orati, sejati, pleti, kopati, žeti, kositi. Zem^a' ničesar ne da sama. Z njo je treba živeti in trpeti, kakor je z njo živel iii. trpel Tržan. Koliko let? Deset, dvajset, trideset, štirideset, petdeset in še več let je oral, branal, kopal, in sejal. Zdaj ne more več sam. Pretežka so postala leta. Zdaj orje njegove njive dninar-Lovrač in Lovračka seje. Tršan ju samo gleda in pri srcu mu je takrat vselej kakor jetniku, ki je uklenjen v sto centov težke verige. Kako nerodna sta Lovrač in LovraČka pri tem delu. Seveda, nista vajena takih širokih njiv. Tršan pa je bil pri tem opravilu vselej tako ročeii in spreten. Ko je stopal za plugom in oral v črno mastno prst svoje zemljo, se je zdel sam sebi kot mašnik, ki sme vzeti v roke samega ljubega Boga. Zadnja leta sta mu pri delu na polju pomagala Tona in Metka. Dobro je oral Tona, čeprav je bil samo hlapec, priden je bil in pošten in z živino je lepo ravnal. In Metka, kako rad. jo je gledal Tršan, kadar je sejala. Njegova Metka. Kot lep nasmehljan angel je plavala med razori in zrnje ji je kar samo enakomerno pršelo z dlani. Nihče ni znal tako dobro sejati kakor Metka. Njegova Metka.
74 ■
Misel se je pretrgala kakor struna, da je bolno odjeknilo v njegovem srcn. Zakašljal je in pljunil in se za hip zastnliel v sonce, ki se mu je prešerno smejalo v obraz.
Metka. Njegova Metka.	' . '
Tri leta je Lila stara, ko je zbolela za pljučnico in bi bila skoraj umrla. ICako sta takrat z materjo trepetala za njeno življenje. Sredi noči se je peljal v oddaljeno mesto po zdravnika. Najljubšega konja bi bil na tej vožnji skoraj uničil. Potem je ves dan preležal v hosti za hišo s puško ob sobi in čakal, kdaj bo zaslišal iz hiše ženin jok. Toda Metka je ozdravela. Potem je rasla, postajala je velika in pametna. Lase je imela črne, goste, očetove, oči modre, materine. Po materi je bila mehkosrčna, sanjava in razumna, po očetu odločna in pogumna. Ko je izpolnila dvanajstvo leto, je izgubila mater. Ostala-sta sama. Tršan jo je učil ljubili zemljo, kakor jo je ljubil sam. Metka je imela svoj vrtič in svoje rože, kmalu pa se je sama razcvela v najlepšo rožo. Tedaj, je prišel od nekod iz hribov mlad tršat fant Tona in se pri njih vdinil za hlapca. Bil -je pošten, spreten in delaven in Tršan ga je imel rad. Lopo so sc razumeli in vsem je bilo dobro. Tona je delal na poljti in odpravljal živino, Metka je gospodinjila, pomagala na polju, pela in se smejala. Tršan pa je samo še ukazoval. Potem pa, no,, potem . . . vse lepo in vse dobro ■ se mora prej ali slej končati, tako je bilo, je in bo. Pri Tršanovih se je končalo- tistii večer, Ico je Tona stopil pred starega Tršana in ga brez ovinkov zaprosil: «Oča Tršan, z Metko se imava rada, dajte mi jo za ženo.»
Bilo je čudno, da starega pri teh besedah ni zadela kap. Večkrat je že mislil na to, da se bo morala Metka prej ali slej omožiti. toda da bi vzela ona, gruntarska hči, navadnega hlapca, to so mu jo zdelo tako nemogoče, kakor da bi konja spremenil v telico. Da bi na njegovi zemlji, ki jo je leta in leta plenienitil s svojini znojem in krvjo, gospodarili hlapci. Hlapci! Besen je nagnal hlapca in poklical Metko. Saj ni mogel verjeti, da bi se kaj" takšnega moglo skuhati v njeni glavi. Metka pa je odločno priznala; «Tona imam rada. Dala sem mu besedo. On ali nihče drugi. Tršanova .sem.»
Tršan je vzkipel: «Potem nisi več moja hči. Poberi se s svojim hlapcem. On ali jaz. Izbiraj.» Metka se je odločila. Njo in Tono je vzela noč. Na njeni postelji je našel listek: «Oča, ne zamerite 1 Nisem mogla drugače.. Tono imam tako rada. Dala sem mu besedo. Ne morem je prelomiti. Tršanova sem. Ce bi me kdaj. potrebovali, pridem.»
Tri dni je kakor pijan blodil po hosti in ustrelil vsako žival, ki mu je prišla pred cči. Sovražil je ves svet. Ustrelil bi bil sonce, če bi ga njegova krogla mogla doseči. Uničil ■ in razstrelil bi bil ves svet; če bi bil mogel, Potem se je polagoma unesel. Vrnil se je in se zaprl v izbo. Niliomnr ni odprl, niti župniku ne, ki je bil njegov stari, dobri prijatelj. 1'olagoma pa ga- je minilo tudi to. Zdaj pa zdaj je celo drobno pomislil na Metko in iz teli misli jo splahnel ves srd^ samo onemogla bridkost je ostala. Tržanova sem, je napisala. Da. Tudi on se je.oženil proti očetovi volji. Metka je Tršanova. Toda lahko bi bila drugače napravila. Se pogovorila. Saj je vedela, da jo ima rad. Ni ji bilo treba, osramotiti očeta pred vsemi.
Dnevi so minevali, minevali so tedni, mesci. Minilo je prvo leto,.nato drugo in tretje. Metka je pisala iz mesta očetu za god in rojst.ni dan, razglednico z voščili in pozdravi in nič drugega. Prvo je Tršan -raztrgal, ne da bi jo pogledal. .Druge je kakor nevede pustil na mizi in stara dekla, ki mu je gospodinjila, -jih je zatekhila za podobo Matere božje. Na Tr.šanovini je bilo tako sainotno. Nihče se ni več smejal in pel. Stara dekla je samo" molila in godrnjala. Nihče ni Tršanu ob nedeljah več prebiral časnikov. Njegovo zemljo so obdelovali tuji ljudje brez ljubezni in spoštovanja.
Včasih, kadar rnu je bilo presamotno, je oddrsal v Metkino kamrico in stopil k visoki, belo pogrnjeni postelji. S koščenimi prsti je pogladil blazino, kakor je včasih, pred leti, ko je bila Metka še otrok, božal njeno-glavico. In je zamrmral potihoma, kot bi se pogovarjal z njo: «Nisi prav napravila, Metka. Vse bi bilo lahko durgače. Samo pomeniti bi se bila morala, veš, pomeniti...»
«Oča, jest!» ga je poklicala dekla s praga.
Zganil se je, kot da se je pravkar prebudil, težko je vstal in' od^el v hišo:
75
Je?:
i. vTÄilSr'K^^m
sij&žrfi^vž^i-eK.
ir^riiMijSj^
ii JiajiJ fl^;	^
V'I^Ä-jäpiiM
sölict'jN'e
rpä.tegne präv-o ooi, poteju pa -krejlkp stisne rplto.liäeri -üi'.zetu' i.ii preprosto pravi:. ■, ' ,
«No/Tio,.-pa se veiwlai; spijt iviäimo!».. ■■.J	■	■■
■.- V ' Vsi se srečno'smcliljaj.ö, :Tisofen
\ipšjiien, srefen'ptrok.;VV-^	■	• :". . '	\J , ..
■■ Saj 'je'-pomiad"i -v"' ^	v-' . ' ' " ■	■-■
Tema iia grobovih ; r
\ ; ■	' Češlto-spisala A. H,' .
' ■ :]V&; -7.ares -bl si Zdenka jNavrätilaya'nikdar'nö-brla!.niislila,. da se bp pproöila in.ne-.bo/ ' n^iVfil^i'eđ; ■■Qčp;:'ydQvec jo, ie^ prtpra?'!"]?! na-to; že iz ob:o&kih ■■]etv..Ii-o-'ie. končn'o.-^obiL;
■	Jiič.sto'.ppstajejjač	skoi-o na nifeji/ je Zdenka štjidirala -.nedaieövy mestu".na uEiteijižžu,-.n'äiä ;,s.q; jC;
■"-^im^'galäVjpi'i 'gbšppdin}st.yu'.-, • ■ -■'-■'v/.",-	'z':	■
. ' I., -Eq-toaftiii; je:',t sdSla. od n-jili,' ker' ji'bajć iii.'p.r.[jal 'ži-aK. Äde'nEa:fe radk. pstaia;, :■■ dfJiTiaidoljfej-.Ä
■'. šoljHaj .iö -je.-ööitu	ofetf ali 'Š&\isp ;io- žnanS^piKv-aitK^^
VliimefJiia;: & 'sji^ovS 'posta]!	'.Tesđ'a, 'P.oleH'fe'	,so ^
'-iprii-Š^fliji-zletiBr-^
. NekPG>je /pö -pocStnicali. ■prišel .v kraj, nov tfćitelj, Jarösläv Dyofalc, .stilij-yisok, -s--^r.^jni.da^ipij Wlvsp. Ttni" padali'.nä; ^plo:. .Bii'.je tiQl^er druaäbTiik 'iii; f^'-prineseV v,, ftožbo- , " 'novega.življinja.vziiral je iiekaj.- diletant05;j..sain- je- bil dbeAem-rezispr in-'junalc. .Gpspod
.V; prtdscdriik	! " -. v ' ' "
.\;..Jip's0'.pil'ič;jgrair>L»	so 19'
V .	j>rani.l.-b.oiii	'nikdar,-ttkii ,če..bi-še"
. ■prifteiji/žtušir!^-.»;:.;-^	;.
kiizp.ete-Toiiš'^	bifariife:saiiiP lipe na:pdnj, .braiiile' 6P:^^'ei;.W)ib.o.5^i;
'/'■"■■.VTuMCpäa^.l
; '.Navrčiia?se. ]0.^'e V?^^	v". šoli.-zgbd.ovine, poslušala režiserja,-.Wda -K del) fe- -
;/.gl.ždalš.;y- nj.egpye cvhe oK,-.;t.Bm\'b.p)j-je ..čMila, da'p je..s£ra&p šr&m, -Ko je bilpi'tYeba' ■.pfiteči 'ila.odCT in ga'Pbj.eti. Täkö' jg'bilo to težko,■■da jo je. gospod'učitelj Vqdno karal in '■ .ba-'pray iie.zääovolji?ii i^n.Jb. Kij b	, .. ';
iznic^.yseh, tpdfl/^^-iSraU:-,
. .ill anala, ■č'utilatu^ samä-'.m pö preds^vi - žalostno 'Spravljala s"yoj'ö "Pdfrsko ' .:.i3Weki);'..Slišala je.'kQrÄ	gosppđiučitelj-.je stal'za' nj'o.,.- ,'... ..■. ■
■■■'■:	■ ■ ■ r- ■ -■ ''■■' X	-	■'■
■';:.<<Viđ;.tŠ^'We selVpofe'Ä^	p.b'^m'aga|i,..;.iako.5grn -se'lijfadila,: da b'i ibili
zadovöljni;z raeB,oj	.: , . .	. . .'.	-'.' ' . ■ ■.,.■'■
.<;z4^kibä,".saj ni nič na' terny. Saj' ne Vein;', kako .ste igrali.- Veni ääni.ö'Enp: ;da vas.
■	iinaiii rad; / ;»"■	■ ,. ' ■. .". .■ ■■■■'	. . .' ■ : '■' ; , . ,'
;. 'Iri,'.tako'ni.Zdcrikića 'fie-igrala..na odru, iie .iižila v žolipgospodinjila je in je bila mirna in «rečna. Toda näj je šeMak'p dobro kuhala,'njen mož-je slabel ih pokaäljevälj' ■.oči so se riiu .vTOČično s-velile.'--^, Jia belem	' v -
Bilo je žalostno v hribovski šoli. Gospoda učitelja ni zadržala niti brezmejna nega žene, niti ročice male hčerke. Boj je bil zaman; kmahi jc zmagala smrt.
Zdenka in mala Zdcnkica sta bili sami in sta se vrnili k dedku v malo vilo, ki si jo je kupil s pokojnino. V mamici je zamrlo veselje do življenja in žalost ji ni več izginila iz oči. Božala je Jičerko in vzdihovala: škoda, da te atek ni učakal . . . Hčerka jo pa raje'hodila z dedkom, ki je živel le zanjo, jo učil pesmice, ji pripovedoval povestice, in ji često pravil: «Ti si se vrgla po očetu, ti znaš vse kakor on. Ko zrasteš, boš razumela, zakaj je tako ljubil tiste kraje ...»
Zdenkica je bila prelep otrok in ko jo je dedek ob nedeljah jemal s seboj v cerkev in na pokopališče, se je vsakdo ozrl za njo. Nos-ila sLa šopke na grob in dedek je moilal vedno znova pripovedovati o ateku. Spominjala sc ga je največ s slik, ki jih je imela mamica zvezane s črnim trakom v krasno vezeni škatlici. Toda vedela je vse o očetu. Vedela je. da je bil v vojni v Rusiji, da se je tam boril za čeŠko svobodo in da mu -je prsi prestrelila avstrijska puška.
Vedno je ponavljala: «Avstrijska puška, kajne dedek . . .»
Vedela je, da je atek ljubil njihovo vas, da je ves ta kraj ljubil njega in se rad spominjal nanj. Vsakdo je obžaloval: «Škoda, da ga ni tu . . .» Vedela je, da je zdaj v nebesih, da gleda dol k njim. Veselila se je na vemih duš dan. Dedek ji je povedal, kako čakajo vse mrtve duše, da se na njihovem grobu zasveti lučka — pa najdejo pot domov in si pogledajo kraj, kjer so tako fade živele. Samo eno noč v letu jim je dovoljeno zapustiti nebesa in na žarkih spominov zlcteti na zemljo. Zato je Zdenkica tako težko čakala vemih duš dan, da bi mogla prižgati lučko na alkovem grobu in tudi dosti svečk, da bi njihov žar segel visoko, visoko.
«Kajne, dedek, tla jih očka vidi?»
Minila so leta, Zdenkica je rastla, postala je razumno dekletce. Letos je dobro vedela, da imata mamica in dedek veliko skrb in žalost, ki jima črta gube v obraz. Videla
je, da se mnogo znancev seli iz vasi---- toda oni se niso odpeljali. Zakaj in kam?
Tu je njihova domovina, hišica in pokopališče---kam naj bi šli?
Tn tako so ostali. Več dni niso šli niti iz hiše, poslušali so radio, navijali ga samo na tiho. .Verovali so, še vedno so verovali —
Nekega večera je Zdenkica stopila v sobo, kjer je ob šcpetajočem radiu Idečala mamica, na sklenjene roke pa so ji padale težke solze:
«Hvala ti, o Rog, da ni več živ! Samo da on ni živ.»
Že ni bilo nobenega upanja več, toda ostali so dalje — kam naj bi šli, ko je tu njihov dom!
Prišli so žalostni oktobrski dnevi, prišel je november. Na pokopališču so se zasvetile lučke. Tudi na vseh zapuščenih grobovih. Mamica in dedek sta se jih spomnila. Dan se je nagibal k večeru, v mali vili ni nikdo spregovoril. Dedek je ždel v svoji sobici, a mamica je s solzami močila stare slike ruskega redova in zdaj pa zdaj zašcpctala — «k
sreči, da tega ni dočakal, k sreči, da ne ve ničesar o tem»--kakor da bi to bilo
edina njena rešitev.
Zdenkica je zrla skozi okno; počasi se je mračilo, sencc so padale s hribov. Kmahi bo tema, večer pred vernimi dušami. Moj Bog, na pokopališču pa gorijo lučke, žare v temo kot mali svetilniki dušam mrtvih, katerim je nocoj dovoljeno priti na zemljo, kjer sveti lučka na njihovem grobu---.
Kako tiho je vstala Zdenka; kako tiho je zbežala z doma, čez cesto, po stezi med vrtovi, navkreber k beli cerkvici. Kaj za to, če so vrata zaprta, tam zadaj je preskočila nizki zid. Kaj za to, če se spomeniki blešče kakor prikazni in križi grozeče štrlijo. Mora hiteti, nima česa, da bi se bala!
Kakor senca bega od groba do groba, ugaša lučke, svetilnike mrtvih. Sence velike ljubezni, velike žalosti.
Že je pri atkovem grobu — s težkimi solzami pogasi tu vse lučke. Ne, atek se ne sme vrniti po žarkih spominov v svojo vas, ne sme tega izvedeti----
78
Yelika kroikost
Nikolaj Kajnov ^ prev. P. Iločevarjeva
Mirjam, ki je rodila in dojila Odrešenika. je imela neko noč takele sanje:
IC njej je prišel Kristus v narožju angelskih tmm, lesketajočih se v sijaju in pestrosti ter prepevajoCih slavo Gospodu. Kakor da bi samo nebo prihajalo z Njim. Pod Kristusovimi nogami so se širile rajske poljane z razcvetelimi diamantnimi, korundo-vimi, topaznimi, rubinovimi in safirnimi cvetovi, s smaragdnimi lističi in s stebelci iz rdečih in belih koral. Po cvetovih, lističih in vejicah so se blesketali biseri kakor zo-odnja rosa. Cvetje je pelo od radosti, da ga" boža dotik Odrešenika.
Odrešenik se približa materi — nosijo ga angelska krila kakor svetli oblaki, ki se tope v žarldh ljubezni, blestečih iz Njegovega srca.
Ko pride velik bel oblak do Mir jame, se zasliši glas:
«K tebi grem, mati Moja, ker Me svet ne pozna. Vsi so Me zasramovali, iz Mojih dlani pa še plamti toplota tvojega materinskega poljuba. Vsi so se Mi rogali, na Mojem licu pa še drhti spomin na tvoja materinska ljubkovanja. Tudi ti nisi razumela, o mati — tud'i ti nisi razumela, da som Sin Božji... ali ne bodi žalostna zaradi tega: za katero mater ni njen sin Božji sin?»
Srce Mirjamino se je topilo v blaženosti, ko je slišala te krotke besede — in stegnila je roke, đa hi objela svojega Sinu. A ko je stisnila roke, so se ji prilepile h grudim in
razumela je, da je objela svetel privid, podobo iz žarkov . . .
+
Žalost je prevzela mater.
In žalostno je rekla svojemu Sinu;
«Prekmalu si zapustil zemljo in pozemstvo, Sin moj. Prekmalu — predno se te je mogla mati razveseliti, si jo že zapustil. Samo si me pustil. Sin: da bodo tudi mene zasramovali Tvoji zasramovalci, da se bodo tudi meni rogali Tvoji zasmehovala . . . Vrni se na zemljo, prosim Te! Vrni se na zemljo, kjer is zrastel oh težkih mukah materinih! Vse, kar si prinesel iz neba, si razdal drugim, za Svojo mater nisi določil ničesar ... In celo to, kar sem Ti dala jaz, si odnesel s Seboj v nebo ...»
Ko je mati izgovorila te besede, je videla, da so cvetice po nebesnih poljanah po-temnele in trave posivele in žarki ugasnili.
V	somraku se dvigne pred njo Sin. s telesom, ne kot privid. Nad žalostnim čelom se mu vdira v lobanjo trajev venec, po dlaneh mu zevajo krvave rane . . .
Tedaj je tiho spregovoril Mirjami neki glas — ni slišala, kdo je:
«Nesrečna mati, kaj si storila? Tvoje misli so pribile na križ Sina — in tvojo
govorjenje ga je obsodilo na trpke bolečine. Zakaj si izrekla te besede?»
*
Ni bil Jezusov ta glas.
Odrešenik je .molčal in glodal Svojo mater. Nebesne poljane so popolnoma potem-nele. Po njih so se še lesketalo rosne kapljice, a ne kot biseri, le kot solze. Žareči oblaki, ki so zastirali obraz Odrešenikov, so postali težki, povesili so se in posiveli. Toda glej — stegnili so roke, človeške roke, da objamejo Mater Odrešenikovo. In nebo je bilo krvavo ob zatonu in tam, kjer sta se nebo in zemlja spajala, so se v hipu dvignili trije križi, kakor bi bili zrastli iz zemlje . . .
V	tem trenutku se je duša Matere Go.spodove odprla kakor topel objem in napolnila jo je ljubezen: ljubezen in tuga.
In Mati je zopet zaslišala glas, ki ji je govoril prejšnje ledene besede.
Ta glas ji je govoril:
«Ti si rodila Sina in želiš, da bi Sin dal vse Svoje tebi. A On je Sebe vsega dal svetu: ne čudi se, če je prišlo nate malo!. . . Glej te tri križe, ki se temne na obzorju. Dva sta krvava, ker sta križa človeškega trpljenja; srednji pa je cvetoč in rože se vijejo
79
jjq'.njem. Ta -Ićriž je-Ložji.ltriž; Na.'T^•jem' .pbčiya^•}5lažen^	ni'.iie mnl^e'.-rie '
;■ trjiljerij,a.:4r, samo. v^li^Ei/kyo-tkost;,^./A,."- ■„
y "'Mii^jam -ser^
••^k'ega hržaiia; -okrašenega '2]a•A^el.^ko,n-b,č^ii."praziiikv""•..•.•..";•'• •••.'•- • • • ' • ' V". ' - •;... :.. • .\Črez.Tiekaj'.dn'i ..bd. Izrrael pra-znoval;, syöje ^osV^^^^^	le^pto^^te- siižriq'šti.'>I?.o4 •
•	nfebÄ. SG 'SpreletavajLo/gDlöbi^.ve'ö^
'dekleta in žeri.e.
"rami'.-' '-v.	:. ■•	• •	•	C'"
•	- " Solnce' je. pravkar izšlo-in-, pb belili-zidovih, hiš padaj.p modrikaste.•sen'cp' ^^elöB.ih." ^..palni, smoke^'-in cipres;/;. '' • " •	' . , _	■ ..■■'■■'
■■ ... ln..^na, ki	more zbyWti i-z "hlažene omame, vidi mupžico, ki"' seivalti. -^''".
tempeljsko pridvprje: vSredi.-nijijožlče	s- krotkim,-licem,,in V; beli .ofeleki- -
Možje iji žene -seržganejo in' si po&epeSejp.j.-potem -umolknejo/,d«'
-• _ . _ • ; ^ / '"" -'^ '"i , .• /Mijj-jaM še žave,':;'takoj-'spozna .özriaia^^	V..■r.. - ; '•; ■••.
^ - ■' 0h/pa gOYÖri:- •	• •-.•-	' . • .;■• V -
- V..-I^ebd ill "zemlja l^öätä;prešla/moje .besef.de.pa--botio -ostale, l^ćijti'zemljs -in nebo. stä-mipljTviy^b^^^
■ Ijiibezni" kakor/T"., j-"'•''V.
"■ Kfkoläj".Rajnöv. je n	zastopnik-
•	sc;doBn"e"'böl;^r,ske/ki3ji^&y RSiiiiili-
^ .tala. SSletaic.O- nj e"gGy,era- -ktiltnrri eg-a' -V! ela. - i li'' 501 etnjčb • nj.egc-Ye^a ljenja. 'Y/t^y dobi ',jc ^, oboga-til' boigkrslio ."književžiost .s :celb-dela-': danic'ö 'u"iiieüVi|kiK ■,tV&rb-.i:'' ^zdal;, je'.nad''- SO"/' zvezkov .prec^laiiib jiäjrodnih yr-sto pripöYednili .spisQ.y.---^ri.	.teV,. teč':
; ^:^'styenih•'/del:..temi. pg-roiti.iib	'
.-doyirw.'tirrie.tftösti» t 'i-2' zyezkili,/pa-.Ve;č,-'pre.-'.'; •• VüdbV:iz s-v:et^vne;Jinfižev:nt>stiv...N'ati_ 60 knjig
';;'"NikQi3j "J^ajn'öyyj	na. ITiiičtnaštm.;':'
>aka4emjji--:'y"- Sofiji.-. -par-.nadaVjen '.slikar- .i-b'-" '/pFi-iffllaii-'Ä	• in- eSejašl;; -O^-- -jli^-
.bilcjniprbslavi j:e-..bik--na 'akademiji'razsta^-:^',.-
•	•njfe'govih/šlik/sa^^^^^^
'•^.arskimi .-grafiki/pii'o mesto, in je priznan -•tn-'di'.y.tujini.-":	-.	- ••.• ••
^•• '"iVelik• • ves ^-vživ^-.' tudi-' 'Irot- •••goVorh-ik-/ M.• zii^ . -y ..poljiiJni; heseđi-, približati občinstv-u" .-■najTečj:G' :Tnojštrp, -Švetovne- -U'Tnetri'osti -iri-'mu ' /'z; '•.nAZQ.rnp/besedb .'.jr.edočitivgioboka -vpi^Ša-'.-. ktu ■ iz." najraznovrstnejši^^ . dujiovnih, parLog'. • .;Z"enako 'znanstveno vestnostjo in.široko^kul-'
'tiirri'o .jr'ä^ledänosfjQ" .• 'ir.egä.'Spdby-ito'plpd-d^
■stVemka-'in" "nmetriita pri.števafo -BoTgari' nied.. ."š^vaje.-. du"h'oyiie.".p-Pväke',''.. ]Nr|egbve'" .JćrtjigtJ. ,sa ' p'i'Qdrle -y.. • sleherno,	rijiCgdye'
il)išH"--v£i^aj"o,; kbf vG-dilaa'VriačeU;; ii'rijegoyi'h-. ■■dM-'--izvi'}ajpp-T^vila ;,z'ä.VspTü«nö'/u-ni'eln-b?tn'aV nsti:ar]'an.j:e, iijegov-'.jžzik:' ixi s.ii^-.pqst'avljäjö' .ikgt'.vzßr' balgafske'g^-jai^iž.evnega - j'cjika/'-l-V', -,.. Nikolaj- •. jn gVj:'! člg a'r' žiV]; jehj e, -je^ ^-pp^e'- • 'čeho-' '-■;:^jVeHnej^:enm'
..•deiu:' ki ■'■ izdk ^-'ilkpro ' vsaJvP'- te-fö'-' 'pp vrißkgp f-k4ixi^/;.j-ei köt '■,či6vek-'ižr"edAb/-;skiTOrne.^;'ifl^ -iv^-'''. ^sebi.;-'© ^y'ojem
. ti.bp.;šyetišče./l5jer, iia,}raje;p Zf;P(lp.yin'äki lij mistični /.liki kot hWielp'-Öiriii' -.ve^no - yeljav.nih--^duhövnib';-in- etičnih^ •'Vrpd--, not.V -ki _bi'-jn-0Tal'e ,'pre'pajnti'-ttrdi-.s.edanje,'p^ • '.-Tjipv^a-n j,b--"^-äS ebnega :,^Ne-k'a-t e m: p j ego-v;.a. d G'l^^^
iSicomäk - 'Ijnzpr'^ ■ Večne.jW^eff'-p.??--.
'ijaho:' dawxö ',\ vßr^yn'/og-^y '■■■Knpga:.:^'■•tttffej' ■ dY?imä ,Bilo_.f_e nekdaj-..,	• -'Op^^prev.-'-' '
80.
■f* Ivana Brlie^Mažuranić
diiši:-pjevove
\mikmje -Tv^He. Jß^	Kol' s^.'
'tcv, -ki j.e.padiu na .rodo-yilna duši žene" ni^terejter;'j«;sprp'stila- > njej; ■ i^udovitö' •bqgasitVö ---IjuKezäli'." in-'a-azninevanja ' '-'7,a • t^iriöSlta, . izredno -.spasöliriDsl" vživljan'jk 'y. -otrokov svet' iiiv/i^Cefinjeii -•	cüt-'za-
•. • pc^t a;: ki •vodij q. do-' «šlvriti }i; kaim-^».- rij eg^ve-T
" stežaj; '-'&|yrbš;tila" je	VMa.ž>irajucčyqr sl6-;.
'H^nn'skp./di'ižo' ter/'-j^^je. -ob".-priifojeiicrti ^arü -:.	pripovedovanja '"m ••ob- -ii-metniški
•si'H- izraza-:izoblikoYala'-y.'.mlädim 'pisäf^ •■Ijićoi:svetpVi.iega'\p6iTiena'.^	:je', potbmka-
• Ma^iönega-	tf Sni.aiJ'-' <
age^Čengi,^- (dala- -hryätskchm- .narGdu\--.14a;:: '
;••=;.ilyajna; r	"žatpn-n
'žapiištii'a-. .otroke" in.:'vnü^. in'-^^	iiäröd'a;, "se-jdf rö-'
hfyki'- -
■	rGriica':JZ--os<^	j^t-i'^". je' poročila V
i,' (Ir: Vatr.oda-Vqm B-rlicSm,;
■	• gi-bano' iiyl j cnj'&i.' d • .n aYö dn e'; in" 1 itVrarne.
•	Vi'a'dicije/-•,■:•.•;'••'•..■' •':" v • ...•Pripovedovati jß 7.aČeTa j iot- mlačna mati •lajil^im 'otrok&in , iz-- tögäsh^a " donpsl^'ijc ..itt'
■	■■••prazna varifa '.plra\-ljičrii.lriiiotlvo:v'n^ /Vslf^i •nsröäiV";'Jal^^
; Jc?It0-in^kvJ-jTČri	.kaKejti-^že:. v-'
j-yfeßk.^. vzcp^oiVw fößriip^^	'
•	..:)e njeiia
VAje.Tičkd	zgoda-sp'^rta
^	^S^^^rdrn^č	;'^ledila so 'M.
-tlela.■■(M.njig.a^hinma}-
•.: ä;., s ivü 1 a si ^
:'ji'elili;rö}c;'.'	-v.--'
'.;• Po'' ;6jido^itili yPrc^ljictäy'Iž '. dčipnine .znajo- Bi^Uc-MaiumnieGii^o	• slovanski ',
,ip "mn-ogi,,drugd.'narodi v Evropi;" po nijiii^jp-■ je, aiigle'^kL' kritik z "vsöv ujf^avit^enostjo • pri.^ ^ ;inerjal z.naj§la5^ejžim^-;praviiičaf-jem. sveta,-z :' '■-danskim-" pisatdjeftT vAftderscnom/^	v •-:
- pj-_avljićali:-;eo" •noyj', "rienavadni,.•
-prisppdölDi'-livjb''s^^^ :';š^ka.duia, kakršna, se je--phran:ila y.'harp'dtii"'-pe:JaTiii"4n:"pHpoyedki,--'^ inien^b', initologiji in.,.-
•	Wftb-eni.-izro'čllu slo-v'^nskifa. narodov,;-v; iijir"-'-'ÜöViH; 'š.egali,; .'jiav'adat -in ^Tažah:' •pomlsljij-.a V
jig-^ jčrii^ventasfcin -iiieJikotär. iiaŠ'avf-slb^^V, r-.y'p-Jiska/./.y.';^
^. van sk^. Iju dst ya--v'ei-pyal'a/V
.>."y7jeti - starii,n, sponijrioin im^noruv-med- eld,-:-.' ;	itarödi:- -Bfesofriaf, 'Vl'ädäf'iitidö.^ti^
ii-a	•itonjcp^	-nid' itibS^'-''
hiči;/.' drobiii'-in., na^^^	■diiliovi.'.po:;:
'deV6^ka,;i'_-:ki- jadra':-y .:'-tirxt:h-. .'v-- ^lätoni 'čolnu, s sre-brninii; vesli. .
'^i^an •dltbi'oyiiislä';
'_yä.tske narpdjie pesmi^-ppdobG'nVsairiemü kra.-.; .. -Ijeyieli ,. ai-Lü-;. vile' -r'-iri"' -mprs k<b. ••: deklico • • iji •. _;-'(}higa ' pravljična -^bitjä-tiastopajo-'.y.-. pra-V'^ .. :č-a]i ^ ki-; re ^»lo^ajajb' n a otoku • Bii.j'a nüy. Itjei-' "sö' • •;si-.'naži iptßd-n	fäjv^na-'divji;;fiis-ki'
••; rcijiaVp eitt.; xnestu jLegiiü- - ii ''ht^.iirföke'-narodne''
•	p.esnii itd^.Yzgojm:.p-ravlj'ic. fti;'vsiljiv'-;'
-.;pci- zmaguje;nä,d''zip fii
: >ü>pravo.j-;nesröci i" tuži u	srcö r ,
'f lyic;'je •ys'e'b'ji'ö-^^	•
.; j'czife 'je • i'ildes^rt ;m dog-liaÄ; '^elö .pläsjiCeil -in. •
j^Mlfl'finiK'psiliol-^ prispodob'. ';'-' ....•.; Öudnß, [ dogödb^/^ajen^ka.- Hlapicttje';' iz- ■■■
81
prvi stvarni usmerjenosti v svet želi ie bolj realističnih zgodb, vendar že polnili nenavadnih, pestrih dogodkov in junaških dejanj, izrednih doživljanj in spoznanj. Zavest stopnjevane moči in duševna podjetnost, ki zagrabi mladino pred dobo zorenja, bo našla ob tej knjigi mnogo zdrave utešitve in radosti. Tisti znani želji deset, enajstletnih fantičev po tujih krajih, po pustolovskih potovanjih in iskanjih v svetu daje povest o vajenčku, ki je bil «majhen kot laket, vesel kot ptica, hraber kot kraljevič Marko, moder kot knjiga, a dober kot sonco» z zdravim poznavanjem otrokove duše in življenjskih težkoč marsikateri tihi nauk za življenje, umirjajoč v njih nemir hrepenenja in potrebo tveganja. V predgovoru k povesti o Hlapičevem romanju svetuje pisateljica malim čitateljem: «No, zato naj vendar nikdo ne pobegne od doma! Nikomur ni tako težko, kot je bilo Hlapiču pri mojstru Mrko-nji. a bog si ga tudi vedi, če bi bil vsak deležen takšne sreče na poti kot Illapić. Saj se bosLe itak čudili, da se je zanj vse tako dobro končalo . . .»
Vse drage prijatelje otrokove mladosti pozna pisateljica, vsa skrita zanimanja in hrepenenja mlade, jedva se prebujajoče otrokove duše. Z vsemi je znala povezati in preplesti Hlapićevo življenje in potovanje. Z mojstrskim slikanjem dogodkov in z vedro šaljivostjo je znala nanizati v povest celo vrsto Hlapičevih izkušenj in spoznanj, ob katerih je na potu uspeval na zunaj in ra-stel na znotraj. S fino psihologijo sc dotika ob vsaki priliki Hlapićeve duše, ki je na tej poti zagledala resnico z resnico: «... kdor se tako smeji, se ne more takoj spet jeziti in namrgoditi ...» «... Težko sta sc ločila Hlapic in Gita od kmetov, ki sta jih vzljubila, kot da bi bila živela med njimi tri leta. To je bilo zato, ker sta z njima gasila požar. Tako je vedno, kadar prežive ljudje skupno veliko nesrečo . . .» «. . ■ Hlapić se je
čudil, ker ni vedel, da se od trave in koruze lahko človek mnogo nauči in da je iz polja in livad prišla modrost v Hlapićeve šolske in v vse druge knjige . . .»
Hlapić je bil vesel in srečen otrok, v resnici vesel kot ptica na veji. Drugi vajenčki so se smejali njegovim žabjim zelenim hlačam in Hlapić .jih ni nosil rad. Toda Hlapic je bil dobrovoljček! Kadar jih je moral obleči, je skakal in kvakal kot žaba, da je potlačil žalost v sebi in z zabavo izbil žalitve in šale drugim. Tudi dober je bil Hlapić, dober kot sonce. «Ako bi bili vsi ljudje tako dobri kot Hlapić, bi lahko bila često po dva človeka srečna z enim edinim parom čev-liev . . Ni čuda, da je Illapić končno našel srečo in radost, kot mu je otroško srco ob čitanju te svetle in lepe, prisrčno lepe mladinske povesti, ki jo je Tito Strozzi priredil tudi za oder, kar podzavestno želi. Res, malo je knjig za mladino v svetovni literaturi, ki bi nas prevzela s toliko toplino in čarom in s tako živim občutjem mladosti, kot nas prevzamejo Hlapićeve čudežne zgodbe in njegova mala, in vedra, vedno vesela in sončna, svetla podoba.
Umetnici Ivani Brlić-Mažuranićevi je dala domovina mnogo polnega in iskrenega priznanja. Tudi bratske slovanske duše so se ji odprle, ko je potrkala nanje. Veliki narodi so se v spoštovanju poklonili njenemu delu. Toda članstvo, ki ga je dala veliki pokojnici hrvatska Akademija znanosti in umetnosti, it> prevodi njenih del v razne slovanske in druge evropske jezike, so bili vendar samo zunanji izrazi tega priznanja. Tišina in živa bolečina v srcih, s katero je spremljalo tisoče lirvatskili otrok plemenito pisateljico v njen zadnji dom, pa je bil prepričujoč izraz resničnega občutja in doživetja človeka, človeka, ki je bil bogat in je iz bogastva svojega življenja obdaroval tiste, ki jih je ljubil, bolj, kot morejo obdarovati vse minljive stvarne dobrine sveta.
Kako žItI naša kmečka žena
Angela Vode
Saj vemo — preden bomo prebrali te vrste ^kaj je bil in kaj je njen delež: napor in trpljenje, malo veselja, pa mnogo skrbi in gorja. In vendar gremo mirno mimo, ne da I)i se ustavili in zamislili ob tistem življenju,
ki rodi in hi'ani narod, ki predstavlja temelje domovine. Prav zavoljo te važne naloge, ki jo ima med nami kmečka žena, sc moramo pomudili ob njej, ji pomagati, kolikor je v naših močeh, pa zahtevati skupaj z njo re-
82
šitov naSega najbol] perežega vprašanja, to je kmečkega vprašanja, saj je v njegovem zboljšanju-prihodnost nas vseh.
Zato pa je prva naša naloga, da no gledamo na to življenje iz daljave in morda celo brezbrižno, marveč moramo pronikniti vanje z razumom in srcem. Saj je resnica, da nas je morda življenje odtujilo in oddaljilo od našega podeželja, da je njegova podoba, kakor nam jo često kažejo, navadno zelo daleč od resnice. Zato pa moramo tem bolj pozdraviti vsak poskus, ki nas uvaja v to vprašanje ter kaže tudi vzroke njegove žalostne podobe. Tak poskus — in priznali jc treba, da zelo vsestranski — je knjiga Vinka Moderndorferja «-Slovenska vas na Dolenjskem^.
Resnično, tako verne slike kmečkega življenja, kot smo ga zaslutili v tej knjigi, Slovenci doslej še nismo imeli. Da so vsi izsledki tako Ločni in vsestranski, je mogoče e, ker se je pisatelj omejil le na eno občino, kjer je .služboval kot učitelj, to je Št. Jurij "pcm Kumom.
Vse .slike, ki jih razgrinja pred nami, kažejo. zakaj jc začel naš kmet «boj za staro pravdo» v preteklosti, zakaj mora ta boj nadaljevati v sedanjosti — tja do zmage v bodočnosti.
Vemo, da je bil naš kmet z zemljo vred last graščaka in cerkve in to po veliki večini; tako je bilo na primer v raziskovani občini samo 5 svobodnih kmetov, 40 je bilo cerkvenih tlačanov, 78 pa graščinskih.
Hlapčevanje in suženjstvo izmaliči človekov značaj; iz tega p.sihološkega dejstva .si moramo tolmačiti marsikatero potezo našega človeka v preteklosti, a marsičesa tudi poznejši čas ni mogel zabrisati, saj nam je prinesel razmeroma le malo duhovne svobode. Pri kmečkem, človeku posebej pa je mnoge navade in tudi lastnosti zakrivila nevednost, kar je znamenje, da se nihče ni prav zavzel za njegov resnični dvig, marveč ga je vsak, ki sc mu je približal, le bolj ali manj izkoriščal. Pisatelj nam na 300 družinah, ki jih je temeljito raziskal, kaže vse trdote in trpljenje kmečkega življenja, obljudovalne razmere, pa zdravstvene in prehranjevalne prilike, ter izpričuje, da naše kmečko ljudstvo res strada. Pa pokaže enega izmed vzrokov: na tako veliki posesti, kot jo je pisatelj pre-iskal, bi v Ameriki živelo 130 ljudi, na
Danskem 207, v Angliji 262, na Francoskem 430, v Romuniji 780, v Jugoslaviji 1003, v Sloveniji jih pa živi 1401. Med vzroki, ki povzročajo ubo.štvo, omenja pisatelj tudi zaostalost v obdelovanju zemlje; pomislimo, da ima ta občina še lesene pluge, medtem ko so marsikje že izginili železni in jih nadomeščajo traktorji! Poleg tega je pa slovenski kmet izgubil po svetovni vojni svoja prirodna tržišča: Trst in z njim morje, po katerem bi lahko izvažali naše pridelke, naše vino, les in živino. Zadnje poglavje nam pokaže, kako je nas kmet še danes izkoriščan, kako je prav on najbolj prizadet pri raznih tro.šarinab, davkih, industrijskih proizvodih itd. Ko se poglabljamo v to najbolj žalostno poglavje, moramo priti do spoznanja, kako mtjno potrebna je rešitev kmečkega vprašanja.
Knjiga nam ne oblikuje lika kmečke žene posebej, marveč ga zajema vseskozi v celoto kmečkega življenja, v preteklosti, v sedanjem položaju, v gospodarstvu in kulturi. I.e tu in tam sine iz te celotnosti s posebnim poudarkom ospredje življenje kmečke žene in matere, kakor živi tam na Dolenjskem pod Kumom. Tu izvemo, da je ta vas med onimi, ki dajejo narodu relativno največji nciraščaj, saj pravi avtor: «Če bi bile vse občine v Sloveniji tako plodovite, bi se moralo izseljevanje Slovencev, ki je bilo doslej edine. zdravilo naših oblastnikov, hudo pomnožiti, Slovenija pa bi se kljub temu imela običajni prirastek, kakor ga imajo drugi zapadnoevropski narodi». V občini je 30 družin z devetero otrok, ki so zaradi tega oproščene davka. Trideset družin, trideset mater z deveteto otroki!
Ženska delovna sila je še enkrat cenejša kakor moška: dnevni dohodek moškega znaša 10 din, ženske pa 5 din na dan. S tem denarjem si morajo nabavljati obleko, hrano, kurivo in druge potrebščine. Kljub tem nizkim mezdam so stroški pri pridelovanju trikrat večji kakor vrednost pridelka. Spričo slabe preskrbe, ki so je deležni kmečki posli, zlasti ženski, je razumljivo, da si želi vsako dekle ustvariti s poroko lasten dom. Kakšna je možnost ženitve? Avtor pravi, da se je število porok po vojni najprej dvignilo in potem obstalo na-nekoliko zvišanem predvojnem poi-prečju. Možnost poroke je pa nujno navezana na gospodarsko podlago prizadetih.
83
zatt). fölia trcjjutaö	9%	iii -
•■.	■■hijuh-zqißtäi^'lsiar^^^
■	-flqrskp^;'možnost,' da hi Ustvainli- 'd'om- in.'-■■ dri^žino. ■G.fepray'^ st ytjdi' -y' ,tej. .Vasi rnanj
:. žejisK. ■ ItQt'.-nlöäkih / (iia ; töflÖ-;, (letHc ',se. -mdr-.
■nVcižnosh ^topiti'y' .zak	si ' mora
pač." poiskati., (iekl^ ^'"■dötöV.da zrriori? ob -pre-■Yzemu-posestva, br£me^-ki mu,,,.jih nalaga.
-gošpodargkovsta^e^,- pr&pisnina. .'-izpla:--■. i Silo dedjšdiiie- in prevät^.': Zato "s'i. veikrat: neveste liied, pr^nq,ž,nejži,mi,. jiekii?ti Jsgt-/ I0juli,ite,j. k'gnk'U:i-pnci..pa HčeVe'.'; .bt^atejsilV kmetov- ražmerpn^'a'-iiitm'-najdefo ,
" ženina''"'' -'''/'■ 'V-" '.V ? ■ " ' '" ';"?■■'' '
. ■■■■ Po;' :pp'röki' ,se, žašii^, ,a.i.i boTje^,..na,dy^, .
■	Ijiije-'trdo' deiö. na grudi; teriid' š^ -pi-iditižijo-'.
■	|ei-;porödi in 'skriii ;za- ö'troke'-.' Kakd,.pđ. ;ie,'1;e|".."
ŽSna' ftini-a,-jli.ti :;,preii:^
■	.'piimeraega- 'pg^itlca 'in: p;feUiii;'čd:p:eYE®;, ppsle., ■
'i'soiBP ,^afnekaj.^4n^^;■	,"
■■ Spričo -.činitciići.^.',;^^^ p,dločai,o-! p..;iii;fe'žii0stL'," .. aa'i^'ons j. ...j e;: r^ ziinil j i
.ää'; p'QS.tafl."e-. niatiiaižvGii :.zd-^• , .koiia;.-, Ba;. .je Siys^^a^^^^^^
■ kori'skih otrok, y.;.,,p■irül),■er^^ ž-, zakoiiskii:^":, Ido-. ..čini ■znaša;'iinir?jiv.Gst'i:hied .p-rviiin'--jilV - urare "nied žakon,sMrii,.i.,-le;';4?'!f%'.' Sezakons^ oLrb'ci' niiorajg zlasti V ■p,ryi'',mla"do&tr-o'liSutiU;-da šo všetti lia-pjjtiylpozn'eje jDa ioj. za-olišta'-; ,nck .izeiaa'ž'i-tsfe..;. : ■..	■.',■.■.:■.'■■■■.■.'•■. ■■■■..-
Se,-,e'iia - obremenilna '.^postavka■ .je,. Jii• priža-'-. ,cien.e pre2vsan-..]iniečk'o^ženo''urra To-ie':'
iii^- fitarinii in. mla dimi; i-in: š^- -.pi-e&esTto; kori- .
žajS äfej.Jpostnö:' ' '^	"
f -■.,iTudi.. .iz._'te'le '• ^avtorjeve' '.ugätovitye.'. glćd'a
.zaškrbljejii	fe^
.■nje'üiäte're«flz^statištike 'življ'enfs'kiiii.potre}!-.. -
.teK'.n.tipo^išKSti
.điir|kega-;';;r.Ma~ .'ifcustva'ri'ty	pfq'i.zy.a.i ■'
fi^n^gav^istetnäU-V^-v
Crnogorke T anekiloiah
.iZsiayDä'.'iMjliofekä : l^l'..	i
'icnü^	šeznainj.. -v: kätefem^/sb "-.,
' navedeni.' najljubK,' pisci. ža:grćb,§kih "čitate':,' ■ "l"j-ev.,.:. Dostojevski,.- Ilaiiislin.,-."Wilde,' f^ffgglj",, "Žeriiinški,	Gl^'ri;:: Balzac' od' .
; itarejžih :-,-ii;da|.j.. .A'^erqtia,7. .HäSkoy . '.-:<$vejk»V ' Jack'f.Lond'pn ocl novej^ili.,. Med (Idina^irni.. .jOfTiA ,;prveiti';'mestu ■Micun'.''Pä"viÖevLü š	:
, jjniL"-zbirkairii- flGrno^o'rci-..ü....;priöaxna,.i;ane^. - gd^amä».'..-V-; ■ •; Is' . teli'/pn^ovi^t-. izl^^ labfe' dosti PP" '-
klo'rpj; ]Kloaö£i]pV! est'eiiikOj .VJg^ ■^^vćrgt.vb'j,;. itd... uđ^ V i '.' jiiriai^ty^Vy-:. ač^i^^^^^^ Vjloyr^. ^.rkako'; redko, te zgodbice^ btrtenj.aj'p ■■B'ogä '.iii ižđio.. O, t'e-b dyeli';^raž,,an sinovi 'kf^nfe'-'Criie '.Öpfe': v: .j-a'v^ios.ti.'^ raolče^:.' 'Vsakdo Tjräyna-pb'^vojQ/rabun'.aXi - odnps:.dQ. ■ . üjijii:. PrÄv'a'.-'izjenia- nä" -jö^er je''Mat'an'o'v,!
,v.QseijidesetJe.tnf. .&t'are5 r.gö
'ei-el-j-a k- >■':> ■
V'-'T^.. ,Ženo""in, Ič.pnja- .jid^ri,., kolikor, inpreš.'.. ■tNe; .<1;. ./rla- j!ii. ubijt'!'. eH .f"-.51i0čui'i'ž.'.' 'IJrata' inv-vorä-^-pa '..čitvaj''in. paii'!' Sk] .bra'-t'-'je."-. f),ra"t-j''ako- ;tji(ii. sfa'-'-se - sprla..'^'0n "tt-.je'', žbpet ijijMiž),! ■in' najboljša; ■opö,r^ $'ycil- ■jfe'.''tvof': "iranUeC,. p'a'-'-,.ga öikar-.biti, ;kađar;...jaiiie"iz:.' braMlg-.' .wb^at'i,. ''tiia-rye'S:, gfi'-.'p'o^Jađi:-';,'ili'''iii'u''
,- - -'.,-- 'Pi-i '.,.'yse,jv''ieiH-. 'na.j,denip ; y "■Vs'aMn..''iz^ ' ili I'd'"XV'^alr'jSSV'^
■o' ženi, ■:'.da''nt;",-'ši;e.j'e'fe' ■•d'h/; pi^iilco'^pös^nG"^^ ^ •'-(.'r:!i;<;or;vri.; "' SCi"'s'e."' ; "in|;-"j;e" Vtisnil .f 'špojiim -pr-iSner.. jii ,stj,pr0-.-
''Kv.-pf^gM.sti ■ 'iB'ož' naraićajia ..z '.rijo.' .feiiia 'ĐŠtane^,y.i liili' ■
^gj'el 'pđlo&ipšt'i' ..iji;'-'-(ydkri-t05ti-V','Ta,fc j'e'-',,ü'.''f;: .'■
'hešlir 'popetlä:;','; .-•':■■;'■. ':'-	■ •'•-,■
, :.':. .,;;'l5oija:	.IVIara,:'. .1..'
'serdara/!:
•Si'-
ji-iunja i;i-koj pidlv^i o .>.-;r.ai!, ■ ..JAČiio'' i®	-Jcajti 'šSkada^ pä^aiTi»
'.spada fod;naslednji eddeleti ^lViei njimi se '
■	Yiiiii i.©- zdäa '.ta aji'oha, .4i:.ziiai. ta]co «Žal za ■ mlaiiošt»;' Uiiićli bQSt.e,-,zäliaj:'JeV&löV^
■	no sämo"-V: 200 izvodih, ža-zntostv-ene'-^ ■■mene. .VjsSiiio'pa' smet.e 4ati'V-Toke'komiir. • .kftlf.; T4 jiastqpä-JliäHe
.'Iii' ^.o isla --niarsi'tomu''■ tci; ."Se.sar'iii iskal.-'^Tfllcištg 'fel.je'spravila Tiadr;JÄiikarjä. .-Wi^ ■;' nid'si -Ja
-V-'-\..V -v.:. /v ■T.. ■:A.i W.	I"ia1ic.ir.: iar
iV vŠuniSdije- .in''ti. dijati- pb 'itiri'ttšoc. 'pei-y . perov;'na'inesec? To delo. dji iiš'agel pprav.; la.ti naj	.
¥zaine' in. škarje {iZvröki iii pli' .'STzö '^
! Btoiseliiosfc'^;!
podgdrs^jj-.. 'I'ln-'jov;: pi-,
-'/.slamii^tc"Sb^^ag; sfe'.' r^l&o.pi, höii; .sicJ. (hv	V-i-Vu^'OKia vciiks: >
jiBslja'M-'liinkin^^ slaina,' ttö -äfaya naša.
^...sn.ajkaf P^je, šiji' Jq^'Sin.'je. .poSegjy^• gor^,'., ■.kxi' ■ ,■)« oydrla-'.na ' Getinj-e aystrijsliayöjska'.- ■■ .'■kdđet,-	no'yili ■.:
' gospo.darjey; jeVpbkaia bomba iji-sik^a-Jo; . . vaiiova./inbsßöykä;.: Xa^firl je	äri äolio.de':
.osvafažkim"-!četain%. -Töda: .najde...äe nebrat, . iicčriiogorec,. Beširl),'' ^eslovan, ■ heilovek, M ''gbrsk®gEt-l-.ia:jVliaka.' izija ■ in' prgda^ za- .piSlih ■ .iO' sreb.niiiafc Vsi' ga; ppžnaj«,. vendar .nj e-■.■govö,'-iliiW-.ni'.: yi^ed:n9. spomika-"Xovana. žeiio^
■	na niorišče^, .S.ele 'na.idrugo salvo-je; o.malinil
dotlej-.'
^ ■ ■ K' ■.nj.išnm ■ pristopi rinäti,Payü1ä;- š pijio- y. ■ •■ zoheii -in . breš;; najinakj&'.^solze VvOČe.)i,-.:S /
■	pledotB .mu pc.krij.e-prercšejan -prsi .in ilia-;.
»Edar'tiKja' tü.; .Star^?» -ypr^j^' kHnötj:-;^^
-/ai;,v| r-.c -i.,ki.>,-7.a nrjitK .'-- ■ .;;.-'. -'.:	"se- bom jökäiä,
;;kf) bost-:-	(-r»,ii:: -a ihtsa-mp-ir';!!--
■	.T.-.rar..-!- br-:rurr,r.-ij;i- jr; •;:m';-5<-; rr.v,-)»:■«V.■ -lil;d:;l: S,-.Ä-ti;."!'';''---' . ■ •■ ■ .''w.'; .
Indija Koromand!ja
' ■ K ,-!;; a C.! r il K v - .V
' . Ko. -iakole: prajr . prCTidnp in iJoiSasi .prfe-važaš. ;svojg ži!v.i]>mško., šan-ipkoliiic^ po dolini .uboge.-.reve,, sfevča^li. .sre.čaš s fcudovi-.-iiin-i -dügodki- JTi. .-iista-y'lja^ '-svoje .-;y,pz.ilö- ",öb "--■.^udnjli..'pgs;taj.ali-. .:Ni '.vedno 'sanio; šijaj.;'.-ki /t^. ' -7,räämij 'da, ;ši Jogledašj t-ypjö' pozqrn'bs^
'"'vkSudr- '.-iahfei-'^ ■■Äianj4a,..---;b-öl) - nežnataa,' m	oi-ginalno.-;:
:'	lio-lj-.-za-radi^izredne red-'
-.^kpsti-j^rsGtifeg -a-nt-ifeae -'-^'i-ednosti) -ki- ti. -vzbUja---'^k^^--iläJye^je■'^spoMq'yan.je;. - - -■-- -''':.;" "	-'---
rkqlb4vOr,ii -in Ijp&š .;i]ipzi:.'lzbqd 'ua-vplailo,
'^r Sj.; ijit^TOi;;-postaji' :	kain-an d-riigo nradniškb'-'^
■;	k ■.j(Psyetu^;:'Käjti tyr m : obi':
.č'aj.,^ ^đa ii izstppali. žeiiski pbtniki/. in-^^.tp.-še.
-■:celo:t;lii'atlcih-'fcriiiit:Ä' ylajc-!je--od-pih'al ip.;
iaj .«:«!:,! ? Ž-fiiSfiV 'jd-.qstiiit'i.' iVi '■.4.'>; f.rr.e:] . ..u;ju...; fc.: jQ;-''bbdb;iziajiSr Ä	. j"-'
'stran- in ji 'dopo-v-edo,.-.aaVm;DTa;pbSÄ
v	ii-r i'vü: Se'takii.
-- pa .tega ■ ftš more-,, naj'se' 'vsij;'po. jflioäko F. oWtfife". da pa.:.bp "n^odftosti, 'zaradi ' ki-ženja ' tiarodnih pq.stayk'..'Dajo. ji-; hlače, .šnknjiŽ,. na:; ;r;H'v.,- iia	ker -!■'■
-.LigaBpjn^.dg-.boiW l.ixp il. '.i.viiiri; ći'ret"-'ud": ■s>,iiu..l'a ii! Ul ji zabirxj.i; -iiii govori;i .imi -' v;i;:.i	čti r:e Ih. prjslo na' H".n;;ii:i -
; hpTO/vljlej'zdaiisft'pi fl'.iko .(irirca.'-ii-hi;-sa od,-'^
- --pra''v;i.:.zenüjftnka.-na-- jiot,- . - '. . ,.- :-; :-;;--:-
, -. - i'... .Ure.-ki. i:-.':!.''-''.-: ■ ili:|s;u' v .mesto.'vCip.res?:. ..Vi--<ii-.;Uiio ..ii-.-'.'Pif-i'L, ki v."-; 1-1 ;..,ticr.iu ' s'iii.ii 'Cj: širokega-, trga-: -';Soiiee _ '. s.H»r ne „.'rc;.»" db :lal.'^i-ir ;;d-rn '«äMa ;' : zgridb:; a ^e'Sa in.: SlVgqsl'aije,.-Id.'fii-B^VoK^^^:, ■ Ijivo 'ililiata- ä -y'še;Vko3icqf. ti-:^ izdatni' nierf;'^ ;^isadoine§&tälsqrtä^^	'
. .iVrrirađii.jjl.rne 'biala,. .ki'sm'o .^a talib-.yaj.eni' ž vljajiljanslsjh ■' tiljc,r	-saififc pOOse'U'j^..
U-.pota ir. Clst-U'ia .veje---/; v.s.rl\ si rani. S) i-ripi,
85
pa te pozdravlja ogromen kip z dvignjeno desnico, tako da si vsa prevzeta in te radovednost žene naravnost v njegovo okrilje, da si ga pobliže ogledaš. In kaj vidiš! Skoraj bi rekel, da Michelangelov David ni nič v primeri s to izklesano možko lepoto. Pa poiščeš napis, ki naj ti pove, komu je namenjen ta spomenik. In čitaš: «V slavo možkemu geniju». Čigavemu? — Ker ženske nismo obdarjene ravno s preveliko porcijo bistrovidnosti, se tudi naša potnica zaman znoji na svoji krožni poti okoli spomenika, da bi odkrila kako ime. Pa si misli, da bi povprašala prvega, ki pride mimo. A glej — spet novost. Ti pasanti so za čudo samo moškega spola. Kaj, če ni dospela na goro Atos! Samo, da se ti ljudje ne zde niti pomenišeni niti prav posebno posvečeni, ampak čisto navadni grešni zemljani.
«Oprostite, gospod, veste mogoče, kje bi mogel dobiti kakega vodnika, ki bi mi razkazal mesto», ogovori starejšega gospoda obupana ženska reva, ki se s svojimi tičjimi možgani ne more in ne more sprijazniti s tem čudnim okoljem. Človek pa obstoji in je kakor nem. Njegove zenice so se z.apičile v nos vpračujoče tako,' da je zardela in ji je postalo sila mučno. Ponižno, kot se spodobi, je pobesila oči in čakala. Res je pričakala — mož je spregovoril:
«Čeprav ste tujec, sodim, da ste prave krvi in zato dobrodošli! Pravite, kje da bi našli vodnika. Če vam je prav, pa vam raz-kažem mesto kar sam. Veste, saj poznam tuje ljudi s suhimi žepi, tako, kot smo jih imeli nekdaj mi, ko so bili še časi kriz. Najbolje bo, če si ta izdatek za vodnika prihranite.»
«Ko so bili še časi kriz? Kaj pri vas ni več kriz?» se čudi nevedno ženšče.
«Saj sem vedel, da boste tako neumno izpraševali. Zato pa odprite oči in ušesa in strmeli boste nad čudesi dežele, kjer ste.
Kraj se imenuje Zlata Dežela, ker je to zadnja postojanka pred vstopom v raj. Tu vidite spomenik posvečen moškemu razumu, ki je iznašel vse modre uredbe. Težišče naše državno uprave je namreč v tem, da smo st rešili največje pokore sveta, to je Evinih grešnih hčera. Sicer imamo pri nas tudi ženske, samo da smejo iz hiš le ob določenih urah in seveda dostojno napravljene,
sicer se pa drže doma, rodijo otroke in kuhajo nam možem. Ne znajo niti čitati, niti pisati tako obupno kot pri vas, in ne vtikajo svojega nosu v našo veliko znanost — politiko. Zato pa so zelo srečne, da lahko skrbe za nas, velike duhovne tvorce, in so res šele s to modro uredbo našle svoj pravi življenjski .smoter in ideal. Naših čutov in nagonov ne izizvajo kar po cestah, uradih in lokalih tako brez sramu kot pri vas, temveč nas postrežejo s svojimi erotičnimi čari šele doma. ko se vsi utrujeni vrnemo z dela. Tudi pubertetnega spolnega problema ne poznamo več, kajti takoj, ko deček dozori v fanta, mu oče poišče ženo, to je po navadi okoli štirinajstih let, in zadrega je rešena,
če greva malo dalje po cesti, vidite tu na levi naše duhovno žarišče — univerzo, tam dalje gledališče, ta razkošna palača je parlament, itd. Tu ob tej veliki vojašnici pa se mesto prav za prav konča, kajti tam zunaj na periferiji je samo še dvoje nepomembnih naselij; in sicer eno za neporočene ženske, stare nad 50 let, drugo pa za mestne brezposelne. Kot veste, je v današnjem času visokega stanja tehnike povsod na svetu nekaj ljudi odveč. No, in tako je odredila naša modra državna tiprava, da je zaposlila samo fizično najbolj odporne može, da ti delajo razen zase še za vse brezposelne, hkrati pa za neporočene žene. Ti dve skupini sta pač svetu v sihio breme in edini vzrok kriz.»
Ura je odbila deset. Na cesti so se pojavile čudovite mumije, vse v črno zavite, na dveb živih stojalih in kakor se je zdelo, z dvema živima držaloma, na katerih so bile obešene vreče in torbice. S tem pa je končana tudi bajna pripovedka o Indiji Koro-mandiji, kajti veseli smo, da smo se prebili do konca 27. strani prezanimive brošure z naslovom «Žena kao činovnik», ki jo je -spisal Ran. V. Todorović v letu Gospodovem 1959. po Kristusu in izdal v jugoslovanski piestolnici, v Beogradu, Da boš, dragi čitatelj, razumel, na kakšnih osnovali je zgrajena gornja pripovedka, naj ti prevedem iz navedne brošure tele citate:
«Obilje, ki ga je povzročil stroj in ki ga povsod opažamo, potrjuje, da se nahajamo ie pred rajskimi vrati» (str, 5). «In ravno zaradi onih (delavcev), ki jih (država) ne more namestiti, se mora potruditi, da za-
2756
Trenja delavsko mol s strojno, her . . . delo delavca ne more prehraniti vojske nezaposlenih, a stroj more ... A interesi skupnosti zahtevajo, da vzame (država) močnejSo, bolj sposobno delovno moč, ker ho tak delavec skupnosti več dah (str. 6). ^V teh nesrečah &ene (da boleha zaradi menstruacije, poro^ dov in klimakterija polovico svojega življenja) vidi krsčanska cerkev božjo kazen za njen prvi greh — smrtni in neodpustljivi greh, ki ga je napravila Eva, ko je zapeljala Adama . . .» (str. 9). Dalje navaja avtor dokaze za ženino nerazsodnost na polnih štirih ftraneh (vsa brošura ima 27 strani). Nekaj irimerov: «Neko žensko društvo je priredilo stega dne spominsko svečanost svojim umr-im članom in — koncert s plesom!» (stran 10). «Pri članu nekega oddelka v Beogradu e. je nekega dne doktorica tako razburila, ■la je ta mislil, da se je zgodil kak umor ali ;saj nevaren rop. Medtem pa je Ho samo za ivoje hlačk in dva .kombinezona', ki jih je inajderka' slabo seiila» (str. 10). V Lcdzu na Poljskem «so bile tri žene istočasno zaljubljene v nekega boksarja in ker se nikakor niso mogle sporazumeti, kateri naj pripada ... so ga skupaj zavlekle v neko stanovanje in tam — ubile» (str. 11). In tako dalje, — primerov brez števila! Ker je žena zaradi «fi^iološko-patololkih» pojavov polovico življenja bolnica, ne more biti odgovorna za svoja dejanja, kot je «nepreračun-Ijiv» vsak bolnik. Zaradi svoje «menstrualne psihe» (str. 14) se no more umsko koncentrirati. «... so učenke 7. razreda, ki prištevajo k divjim zverem srake in vrane» (str. 14). «Zato se nam zdi popolnoma umestno mišljenje, da je treba dati ženskeinu detetu toliko znanja iz kemije, da ve, kako zavre (voda) v loncu, a iz geografije toliko, da ve, kje je kaka soba ...» C str. IS). «Med
strasti ali, bolj točno povedano, človeške sladostrasti spada tudi njegovo spolno življenje» (str. 20) .Zato ženske ne smejo motiti mož s svojimi pojavami pri njihovem delu, to je v uradih in podobno. Primeri na str. 20. 21. «Pred dvema letoma so neporočene žene začele akcijo, da bi jim država dajala penzije in, kot poročajo časopisi, so uspele, da se je za njihovo zahtevo zavzelo ISO poslancev: Na vsak način je tudi to bolje, kot da bi dopustili, da bi žena s svojim delom ovirala napredek» (str. 26). — «Sankcija za (samce, ki se ne oženijo do določene starosti) ... pa bi morala hiti odvzem službe, a ne samski davek, ker je izkušnja pokazala, da, ta davek ni prisilil ne-oženjenih, da bi celibat zamenjali z rodbino» (str. 26). «Kazen tega bi bilo treba, po zgledu Italije in neke druge države, zabraniti vsemu osebju državnih in javnih ustanov, civilnih in vojaških, zakon z ženami vseh drugih ras» (str. 26). «Žena je zavetišče za moža, da se odpočije na svoji poti v smrt» (str. 25). Poudarek trditvam daje še okoliščina, da je knjiga pisana v srbščini in čitamo redno namesto «muškarca» «čovek» v nasprotju z žensko.
Ali ste pričakovali, g. Todorovič, da bodo bralci vaših duhovičenj ocenjevali take krilatice kot resne, morda kot razpravo, ki temelji vsaj na enem dostojnem viru, in se niste šalili, ko ste zapisali, da se bo celo 99% prebivalcev naše širne domovine strinjalo z njimi? fte tako mislite, gospod svetnik v pokoju, vam svetujem, da prečitate svojo 27 strani dolgo razpravo še enkrat, in uvideli boste, da je na celi stvari resno, in to zelo resno, edino le dejstvo, da jo je spisal bivši svetnik finančnega (!) ministrstva in da se brošura prodaja po nenavadno nizki ceni, po din 6'—.
Xekaj besed k našim ženskim strokovnim šolam
Erna	M u s e r
■Tngoslovenska ženska zveza se je bila lan-	ščitne sestre, H pa sprejema novinke samo sko leto odločila, da bo na občnem zboru, ki	vsako tretje leto, dočim ,ih sprejema zaje bil potem v novembru 1938., razpravljala	grebška vsako drugo in beograjska vsako v prvi vrsti o ženskih strokovnih šolah. In	leto. Doslej je končalo to šolo okrog 160 de-tako se je moral tudi slovenski dol Jugoslo-	klet, od katerih pa je le polovica približno vanske ženske zveze ozreti po svojih podob-	zaposlena v Sloveniji. Vse to kljub temu, üa nih šolah. Pogled ni bil razveseljiv. Izkazalo imamo zakon o zdravstvenih občinah m üa se je, da smo po vojni dobili še šolo za za- bi se dalo in moralo še toliko napraviti na
87
'pqjju
je.'je god' .iiheno^i ^aTođaVza/iei'sta "atinia^p: . oBrt ;'po".yö5jii. ošsmo^ojiia . šola ža -stytf, • ki .- pa' stojega namcii^,''jocljiirm^^ na^ '.vžega,; domj&ga. 'Sipkarstva^ ".poschnij ' zadnji; . -čaš.'iardđi; iprcK;elike ■caime na .predirietš, .ki , so ža ,iždelQyaft]e- čipk pöbeW;'"piijtem; za-.-v radi ■ preVelilsili. .jpristojiih; Iti si jito. y pro---■ : m.et--ij. iriozem.st-vom -zaiaSiijiayk - Marodya'; ■• bankp,, .lie -irtoKa -zado-roljlVD'- izgoljjjgvjrt.i.' -'S.
■	v tčni " držrreiiini ■ -zayorloni- za' -.'iäMk:! ' döitiaSi''
■	.:oSrt--.-i:n..;njegoyjim ^Žf jkarsM-ni'i.- podi-ažnioa-
.EiviiiBglL A-Ä j';!}u3j}janej---i.žkam^ '(Sliitistiai- goÄäif^cJ.- za-^ftto-iegS, ■ ff'ženK
^ ■ -sldhičtrtjifh ,šoi... -V; ySej- .državi' pa; gij 'Jjiio' v.-
■■ -'ŠalsTićm ;Jl!tu ■'193S'/3(3-;- ;!-i;->' žisslah ''obiftiiji': ^'.teimpirErti^^
.0tnnk:.ŠQlJi" inisi-tri^odđBlk^i'ža^ -iJffdpi j&in^	'ifej eri
-paHlii.iir ra ;u:yj-i j^'. z.rVoM.r:li> L; . lalfe.-itaeja- ^gvo^ . ."skih,. i'lob^	;;iune:t-ia-ili - 'q'yfctrfcjV
-.- ;:5.ti:öjno.-p.l4i5ftje' ill 'propi-ogflrS-TO^CŠ'arpS^^ der';'-' -.- kleta'.'tudi; na^-itioSki; pfcr.t-ni
^i^StiiiGjižiti;^ siseni.^ođd.elktf/ Seveda, .v: pray •■ii;iajh-ilf?iii--Št4-' . -.rvSlvi,;. ena. ffc.-'trij pray'.-ta-k.p, kot lia /samt Sred"-.■;;n-ji .tslirućm-.šoli, 'näi'a-tbite'k^	-in etok-' ^
■	tčotoh'n.ič'aepi;;oHđ'enni."' Vzrö'k ' malžrnu' s-fšv-' . 'Hiln .'dälsLina- teil oddelkih je., predvsein '.po- ■■
-,tpj;cj;.,ödMa.nja;i:ije.--n y kt)H6t-.B-i«šl!Jm--'proš^^	izpcpa-lnitey-m'':--
;; -'a$äiliösvojit6-\';V -neS.atbiHli;rii-ö-skiii ^ciljrtili'je ;-'
Vrt-^fj'i^đp^'oite	.kf ■ ii
■i- đoiii a; «sta^m^itt.- tndi, a - ž^šKSojjffi"; :
T-gaj'iinj; -in. -ji^^rotoyaiitj s-vsbr^i.-iiiltjstric. -G -'da..'špV sj)re|in-e;-y-in-Vcađfiliii;^"^triji^',a&tiM-M^S
da-^Je^tafe žena«--!^
,'.jtiD.;-->:.-.tjiij3ljan.i--in-'.nikj^	-SlpyeBiji,;-
■ in'-.- da---š;e-"ta -ni-, 'saltx^sLdj-^ii 'zayöd-i'irLy'iie -'--vi-- ■
.	.pflvseroč-JŽi^.' 1
im [v - ä'j^avii ive'.-'TiŠiie'^- 'V
, Vženšk.i: .žtrolfe-ii-iji' ti.Žiteljiš^;. V- 'IŽagF.etiu..'-'■'M: Beogmcrii, -k)Pi'sprejpmafo -prpsilke z-mžjp .si;eaj>J,o;-;^Xi .-jneäJsinskp .šolo; .ncrSejb-pa; spre-' ' ; đcklEt^ vkc.nčafe-.našo;;žeask»?-
pbi-tno'-Mp :y-'kak Aii5ji'i'räii'ea',-.v'najV^^^ priV
fl'jlicrih. -JiK splph ffp.-sprejenia-jo: npV ta-ili-jie: ■-y ..p"iir,Ta"zi-eä. Dokler 'pa-'y Slpyenlji'-takega; ' Vž^s-kega strolš 'O'\rn0g0;-ii0iteljrsča nimamo^ l)i -
iHpHv-lajbjti i).a:.i-a4>oiagi.:ifa;'teh 'uHteljiSčiK '.
, v^ Za:-grel3ti*ii}V'Beogiidu nelfp! doroSenb. -.Ite^'-"" .- vilp.;Kiek naäiiti-'t!Kltjpio}-ii.-.;.dölpiltä;K s6,jn.oi-ž; jf-
"spvedffÄ'sö:pref fclcMi^aia :tiic[i:nižj-ci'sred? S ;"njfl.-.a]j.-iije®ansko-se ■■-•ždi,,-;Se.?ar-;izyen
tvnietj. Si'Iiiji na- pri-ni^r; priltajajp. deklpl^-.
"ci-s'.-oii.ri-.'o s:'.: niviipi.fcim- d..-«; riics-lj :-
-Vd.pyöli.rgrb^^
/Icdp^ iii;.ker.; je; pfp^or »tmiejki/ sei-;-'
-	tej .'-aK - o-ni;,'^^^
;" &]py pri.žtfp.jstricilijj^	"
yofe;t-]io,.mia<Unp,yTed;-đp,l.b	" -
giimo. -Za'' -kiHe.čkb ':rtiišđ-iii0';m'^^ ;Celo--.tolikome,;;;!.i-:.i h--^Kji;li.irc;.-:.:,»; ■- -
l;rajily kj^-prihajajoVV iitl-ne^
J.f.'""''-'?®^^'i.pol ' l'-'-ia. po.I--gospod-irijšiš- ■.. --
^osija-yiH^lol-y nđinja^'j^^ 'MSžiSnskjEtgpiii' 5i.priyia'i,e,--Iti tali''gpgpsto b^
;-y...;V,elilü -Večint-siifždj
P' le-.t-istin^j iki -zinprejo' ' •rasoI^B 'šoltifte^ takitj J(iji)f ii,£ile	V
88
. l.j'anje okusne brane 'iz. doifiaMh pridelkov, ili, ..'se;	.Seveda:.Bi-tudi .tali^- žble.
' kbristilßs.;	'•
Umetnast
.Mariborsko	Ivan Cankav—
Misli oIj dvajsctlctnici : "
Zdel-o se je, đa/sinol-že zaključili. djDjgp;-,
•	vrstd . proslav. oB _ dvajsetle&ici • Jugoslavije;. Ostala pa. nam. j^--sc"-ena-. ld.na;n .je'"pH srcu-iu "ji prii£na\^ajnö•^važnost•"kakor.. (li:n gi. ~- to • j;e, -praznik" naš eg^" slov ćnskcgia'. gledališta.-'.;'-',/''.. •'.•••.••' • .	"
-	^■-■^MariWt^.-me^	ki
•	'-pu	-y- noi^o/taitj..'-
•	•občiifi tä .praznik .š' podvdj'euo'šilo;^^ se.-jfe.--: slpv^n^a^kultti'r^-'v /nfem~ j&zć'vefe^^^^ : to^a'?
-	:-zĆ7dti[a"- leta .^'čuti^'vcdno'.	tko . .•'.tmH'.. lbdci\ßvrste:.nitk>
žiVljftin.Vi.ti;--sošedbtn	,. ' vV '
;'■tCä^tGtq'Äjp'cn^-'-^otblij •• d,a. seinbre '-;
.-..., Raf;en'''-4pJirilv-'.Sf)l;'. kpjic^njče", pi^davanja; .. '; räzstavOj/ünletnisk^, pevsKäy -.natodfio - öl)^. '•;
rämbnä! in/drügä:'d^-ii^tva.'\a"mr^	'y^Z
_.^-rsti riaže	nucii cibčinstvii" ümet-.:
":Ti]5la-;UzHek'in-ga''-i'st6Ž^ ^bk .za žiteljeiij'fe, '	inCpaglp^lj&ijega'
vse'';v'.';hj,eg^Dvi/iivr," slpvehs-ki/liiesedi.''; : l^qko se 'iiäi^rd-anes' zdi''snT.ešea-^rali>- dfi.:bi-' •
.; .s ji^jema^;.^	ti-ati-'ml'ade'^ slavensUe.:,
:	sv-pje -ršile;-. na.;.
;' ii^	rčl^jšlccthC'.' Sa.] ■ '"ie; -irtielo.' v • .'teil- ietili'
bJiTö^-dv.ajset di?a;n'?luh -- krstnili ' pr^ '"in-iiViarsikät^rö leU del:-,sf) ^ele. ža.^Afepjororn-. igrali drugod. Tzvirnb-slf>vensko dolo-jfeimRlq-
.•Vjifcütu^ya'v^ojü^^^ Ja. -'-: > . ';..'• • • ^	'-
.;- .;-.Kdei> .iia^ik.'dramaH
g-iediliŠ6eod -nek'daj ppsveMo .lia-jvečj©- slyl)!'. " Bvaj^et;.lßt po- .pr:vi ..prßdstay-i-y -pigoslovan- -sltenj • Mariboru, (bil • j^e to Jurčičev «Tugo-mer»'.-^e-^?. sept;i919-)Wn dvajset.po smrti; svoje^ö .'tvorca; hbdija .letos' -njegßvi ^ li-ki iz
«Kralja na Betäjnovi» in-...J<Hlapcov» pKeko.._ .iipogniU prezgodaj. .
Marsičesa';nam-^je-- že:-treba; -toda odkod n;af pričakujemp-izHbljŽaiije na&ega- š^.^eg'a-.
.ödräin-'sobölf iživim	pretr.%ljiyi-''"
kakor kdaj., pbpi^j^.•-" '	" - "_.,; -■•
^■;Ž'e .ka je V::M9rlhoni	-
u.<.tanovlj(^no- DratnatiČii'b'društvo^.'ki luictb .• ysaj-;dyc. čc ne tri p.redstave -.mosečno. y'"Na-""-rodnem domu. a -so'-^stoyaii''tudi v-:dr:ugilV--.--"' rmeštik ; in', trgih, sp prvič igrali'■Canka'rjeyb..' «Pohiljlahje;' -V .dolini.; lentfl.or.)ajiški^. člani' . : ■ .Ij'ubjj^änske 'drame kot'-^ostje-.-,■ • - -li'V; ■■"'"-'V, -./^•''•T.edajvje-' GaiikpF/sd'/ziyQl'/iii./n^^ spr--.!: .-'dob.niki-. m's.o..;:inögH ražtišieti: .njegpv.e.^^^^
•	oklenili";svojega.; genijä•iiv-Pdslei. je. škprp'mr'-
••"Nučič'evim' u^'na'vniAtvp'm;-leta'' ] P.l:.. sp".r?"gräl-ij".' iV . «.KtAlja Jni 'Betainpvi^?-^ .iia^lejipjp .s&zQtVo-jjiaV:':;•;;:. ■-tri deisvf^rilapć^.;..«^^
.BH.Jmöyi'rti-'nprävmstv0iin;;-V	" . ...
•	?pet '.tr.i' d.erfff.('^<Z'a .^larodov blagbrÄf «JJlapča- . _ ; JfirnejYW^in^'^Jaköba Kii-dg.vO;: iSjato'prav-'v^ ■-•
; ko"''jezpn'b-JpG'^-en'bVđeTp".".razen .^oi-l" 27/28
.'j.n. siqer-v ^tib-'se^pna^•.•«;Wla^ce>>^.y
. ..5C2;o'riali.j-'.' '.'S:Jakb-Ka. '.Itiidpi?'' • .pa-' v-.;'.eni -..ž^.oiii..'..T ^/cT:,npö'-'."^'i'do>>'	sre.d -. '.'.,
■■'■•"v
: : V ; ''j.;"
Dv.aisrat/ dv^iseL " let;/~je- 'minilo'," odkar si-•prvi^ r^buril' slbvenskp "jay;^pit!. In še včdnp'-..' • ■	Klanči reVežev in.'pöteptjKp^^^ ' '
vß'dnp "-se'kožattjO bogate "Beia.jjiöye.- '■"•. ' . .• - • Se,-VedAp dolina šeittfiorjauska'.šVćtbhlm
;.''nizkDt'ni kvariti:.'-	;''. ^
-vedno-' kličejo ljudje K<Živel -naš iiarbd»- " • "'in se jim oči'iskre-po "poslanskem stolcu.
"Še vednp--Kbdijo mladi;-uporniki .'po Hjej • . in jim je lirbteni-č'a preriiehka. da bi je ne".
Res je dolina Šentflorjanska vsa naŠa in vendar ni samo naša: kaj ni naposled ves svet taka dolina, kjer se bohoti plevel najnižjih, najpodlejših strasti in hrepenijo mlade duše k svetli Lepoti?
Vseeno nas v srcu boli, da je minilo toliko lel in se je tako malo spremenila zavslepljena dolina, in prijemlje nas, da bi utrujeno sklonili glave.
Toda nef Vse le ni ostalo enako. Kaj nismo ob pozni xiri zagledali v Canlfarjnvih delili svojega, obraza, se zgrozili in naposleil spregledali? Kaj ni naša goreča Ijiibozoti do Cankarja spoznanje in pot navzgor?
Vsaj eno se je zgodilo: zmagalo jo hrepenenje po lepi Vidi. V Cankarjevem imenu sta si podala roke dva slovenska hvnma umetnosti: mariborsko in ljubliansko gledališče.
Doživeli smo dva večera, ko je visoko za-plal zanos, ko smo mislili, da je že. davno ugasnil v nas sredi vsakdanjih, morečib nas skrbi, a ga podobnega nismo doživeli oh nobeni drugi teh tolikih proslav.
Dvoje mest: eno čustvo, ena
misel, eu je-
zik in ena kultura, ena sama!
Tako veliko, doživljeno spoznanje pa ]iara je najsvetejši porok, da se je naža miselnost spremenila in se hočemo brez lažnivega besedičenja lotiti problemov, ki so naši in ob-čečloveški, čeprav bi poti do rešitve bile tako tožke in daljne.
Da bi se le prekmalu ne potopili spet v meglo ravnodušja in pozabili na svete obljube I
Maribor ne sme več pogrešati Ljubljane, pa tudi Ljubljana ne Maribora. Iz medsebojnega spoznavanja in spoštovanja bo morda postalo jasno, da mnogokaj manjka mariborskemu gledališču: izdatne, delu in pomenu primerne subvencije in novo gledališko poslopje. ki bo tudi na zunaj dostojno predstavljalo njegovo vlogo, da nas ne bo več pred tujci sram. Umetniški klub je ustanovil poseben odsek, ki .si je nadel nalogo, da se kmalu preseli gledališče iz sive, trhle hiše v nov, lepši in prostranejši dom.
To naj bo hram. ki naj z njegovega odra že dalje zmagovito poje zvonka in bogata Cankarjeva beseda in ji prisluhnejo vsi: kakor doslej mladina, ki s stojišča vslvarja
toplo vzdušje gorečnosti in vere v bodočnost, kakor doslej vztrajni predstavniki srednjih slojev, ki v rastoči ljubezni mesec za mescem odtrgujejo od svojih skromnih prejemkov, da plačujejo abonentske obroke in s tem zanesljivo omogočajo mačehovsko subvencioniranemu gledališču trden obstoj, in kakor doslej premožnejši ljubitelji našega gledališča. I'oda odpro pa se naj vrata tudi vsem tistim tisočem delavcev iz predmestij, hi iz raznih vzrokov nikoli ali preredko najdejo pot vanj in so prav oni tisti sloj, ki je najbolj prepuščen tujim vplivom, odpro na| se tudi kmečkemu prebivalstvu, vsaj okoliškemu, ki le od daleč in zavistno spremlja delo našega gledališča.
Morda nas bo še večkrat zabolelo, da je minilo dvakrat dvajset in Še več let in da zmagujeta v življenju še vedno nasilje in zločin. In nestrpni postanemo. Nič za to. Res zmaguje Kantor, toda veš li, kalden konec ga čaka? In ali ni ravno Cankar tisti, ki je prerokoval Veliki dan?
Naše spoznanje in naš. odpor do lastne grdobe je moč, ki bo novemu, velikemu času pripravilo pot. Tn gledališče je, ki najnazomeje vstvarja like našega velikega umetnika in človeka Ivana Cankarja.
Milica Š. Ostrovška
Bolgarski umetnik razstavlja pri nas. V
Jakopičevem paviljonu je bila koncem meseca marca otvorjena razstava bolgarskega slikarja Pavla Francalijskega. Umetnik je pri nas že znan izza svoje razstave 1. 1957. Po tej razstavi se je mudil delj časa na Gorenjskem, kjer je slikal naše planine in kasneje razstavil te slike v svoji domovini. Gosp. Francalijski je za časa svojega bivanja na Gorenjskem opazoval življenje naše kmečke žene, o kateri je kasneje priredil več predavanj v Plovdivu in njegovi okolici. — Razstava obsega okrog 50 akvarelov, po večini zimskih planinskih pokrajin in bolgarske vasi v snegu, ki ga umetnik upodablja s posebno ljubeznijo. Zaradi subtil-nosti v izrazu bodo akvareli ugajali zlasti ženam. — Ker je bila razstava otvorjena prav ob zaključku našega lista, ne moremo objaviti strokovne kritike. Zato naj služijo te vrstice le kot toplo priporočilo za obisk razstave.
90
Jami dogodki, ki morajo zanimati tudi žene
Na tujem.
Golgota češkega naroda. 15 .marca 1939. je zasedla nemška vojska vso Češko in Moravsko. Ta dan pomenja konec samostojne češkoslovaške države.
Kako in zakaj se jo to zgodilo?
Po monakovski konferenci je iTtrpela Češkoslovaška republika, kakor se spominjamo, velike izgube svojega ozemlja. Saj so vzeli Ncmci. Poljaki in Madžari tudi pokrajine s popolnoma češkim prebivalstvom. Država se je pa morala tudi glede notranje — ne samo zunanje politike — popolnoma preusmeriti, kajti zavoljo velikih gospodarskih izgub in zavoljo izdajstva zaveznic Francije in Anglije je postala šibka in odvisna od svoje nadmočne sosede Nemčije, kateri se je morala popolnoma prilagoditi. Nova češkoslovaška vlada z dr. Hacho na čelu je sicer skušala Čim bolj ugoditi nemškim zahtevam, ki pa so postajale vedno večje ter so silno posegale v samostojnosL češkega naroda, ki se je, vajen samostojnosti, le s težavo prilagajal. Osrednja vlada nove, federativno urejene države je imela težave zlasti z dveh strani: na eni strani je rasla napetost med nemškim in češkim prebivalstvom, ki so jo umetno netili, na drugi strani so pa povzro-• čali velike skrbi Slovaki, ki so v veliki meri krivi propasti te cvetoče države.
Propaganda za odcepitev Slovaško od skupne države se je pojavljala že vseskozi ter je imela zaslombo v močni struji tako imenovane garde patra Hlinke. v veliki meri pa je bila podprta iz tujine. Saj se še spominjamo, kako je že septembra mesca lanskega leta vsak dan ponavljala dunajska radijska postaja, da so največji sovražniki Slovakov Čehi, najboljši in edini prijatelji pa Nemci. Ko je dne 18. januarja letošnjega lota podal predsednik avtonomne slovaške vlade, katoliški duhovnik dr. Tiso prvo deklaracijo slovaške vlade, je vzbudilo največjo pozornost dejstvo, da se v tem proglasu skupna država sploh ni omenjala, temveč jo bilo v njem govora samo o slo^)aški državi.
Neposreden povod, ki je ustvaril nepremostljiv prepad med osrednjo praško ter pokrajinsko slovaško vladoj je pa dal proračun obeh vlad. Slovaška vlada se je zaradi finančnih težav obrnila po pomoč v Prago.
1'a pa je za svojo pomoč zahtevala jamstvo slovaške vlade o spoštovanju ustavnega zakona.
Med tem časom se je pa s podvojeno silo širila propaganda za odcepitev Slovaške od skupne države ter smo slišali tudi že o spopadih Hlinkove garde s češkoslovaško vojsko. Vse to je povzročilo, da je zavzemal spor med Prago in Bratislavo vedno veČji obseg. Tako je prišlo do tega, da je bila v sporazumu z nekaterimi slovaškimi voditelji, ki so bili za skupo državo, odstavljena Ti-sova vlada dne 10. marca ter imenovana nova vlada z ministrom Sidorjem. ki je bil vodja Hlinkove garde. Tedaj pa se je Tiso odpeljal v Berlin po pomoč k Hitlerju. To je njegova zgodovinska krivda pred vsem slovanskim svetom. Na pritisk Berlina je bila dne 14. marca seja deželnega zbora, ki je razglasil neodvisnost Slovaške z monsig-norjem Tiso na čelu. 'Isti dan je razglasil monsignor VoloHn neodvisnost Podkarpat-ske Rusije, obenem pa sta bila poklicana v Berlin predsednik republike dr. Ilacha in zunanji minister dr. Chvalkovski, ki sta dne i/, marca 19)9. zjutraj pod.pisala protokol o vključitvi Češke in Moravske k Nemčiji. Madžarske čete so pa mod tem vkorakale v Podkarpatsko Rusijo, ki je s tem" prenehala obstojati kot samostojna država. Vendar pa se ta mala deželica ni vdala prostovoljno, marveč so madžarske čete zadele na junaški odpor, ki ga je vodil češki general Prhala.
Usoda Slovaške še ni odločena, kakor tudi še ni urejeno njeno razmerje do Nemčije. Vznemirjenje v slovaških krogih vzbuja zlasti pisanje madžarskih listov, iz katerega je razvideti, da se Madžari niso odrekli zahtevi po Slovaški in da l^odo skušali v Berlinu doseči priključitev Slovaške Madžarski.
Ti dogodki so povzročili silen odmev v zunanjem svetu. 18. marca je imel predsednik angleške vlade Chamberlain govor, v katerem je izrazil svoje začudenje, da kot sopodpisnik monakovskega dogovora ni bil vabljen na razgovor, ki je v temelju izpre-menil določbe, sprejete in podpisane na mo-nakovskem sporazumu. V istem smislu je govoril pred angleškimi lordi zunanji minister lord Halifax.
Nedvomno se je z zavzetjem Češke prepad
91
. .med obema, teibpröma velesil silno poglobil."
jj-r^äsfidiiily, ter.
■' mziti ■..pö^obiiö' - KaiDr,;, aiiglfeŠta ■'.dijžavililra;" , ■ .sVpjij.. ögör&njfe .zaradi-zasedbe. Češl4. Proti' ■temu ■■'koraln-r -Nemčije: .so ■zaeiifcrat poslale-.Velesile svoje protestne .tfot0 .ter;slilieäle?kbii..
■	ferencq; na lcatcri bo.do zastopan« Eraiicija;. Ang-lijaJ: Amerika in^Rusija. Zlasti pa se po-,
..' vsnd ■pcspešuj.e oboroževanje.;.-.
■ ■ " .
Xahaj je Ne'm.Gij'a-.jJodjarmila öesho? l-tali-;
■	janski list '«.Giornalef ti,^ Italia>i pravi, da .je-z zasedbo češke zadan težek-udarec o'fenziv- '
-njm nacrtom.; demokracij. Škraj,.šana in. po-••■eiiostavljeiia.'je:.nejto|ka\ 'iiicj4^^ 'izlčifiena' je, : i&škoslovašlra^ «ojska-^^	vsa.-ji je ji a
iit.,.končiio.:.š.e, in.dtistri-ja... Ncijr-. -: ''«ija-je/pridsiiiia tcš'šiste-m .SkodpViiv to ' ,. teil,: ki- jzappsiiijc. nad SS.'OOD'- felavceV, Akp"
■	^jriaejfem-o še- .i^ogc- fiŠške.^laTO	vi^-' , ■ .'diiripj. ;da;-je;š. tejn _bp:j"n.'a'. 4nđS:-.lN'fmčij€'.' sUjltf
■	■ narasli,'ter-,.je:-žopet 'znatni Ip'rempći'V.' piriT - '
■; '-'x-^^e^h^'ko. ■osvaJ/mfe 'Xa ■	-.22. .rharca' -
yl93.9.-äta se idajpecla ii klajpedsko .ozemlje, . /ki je doslej' pripadalo. T'j,uj-,' prikljTiffli'.NemW.' '. čiji. ■JiTe'mCija. je .'pridobila ;_s. to osvojitvijo . ' .24.1)6 : k-^fa-dfä't'rijh ki'lometrö-v' itd've-g'a''özerii-. ; ■ -in, .ölcöli -1 Sg.'OffO". höv'ili.'prebiV'alra.V/iiied:-' . ■ katCTirtii „je" .skDraj-.SO.^flPO.' -Litta'ncev..,r Litva-'',': ■■ j'e';S;,tem'jzgj3biJa. edit{ö':i:ip,öra-bn,o pristanišči,,; ,.':fci.-je' b.ilo^.'Z;.■iđez'n■i'ep^;zvešano"- zale : ■-dobila'.bd/pa/po'-nB^^^ obljubab. .v: -Klaj-V iülio; - 'V; ^KJajpedp/jij 'že jpri-'-, /S-pel ^ocT-ja .ije'i^šiće p,sllcije;®inrnlrf-z-:'dpig'o ', ';3£ö'lQn'o-';ppli-bi]s'ki-li .aftOTi'inbi-loi^,' "Štc^fijo, ^are- -'
■	\	polovici-.leT"-tbšp.j'ega rn'nrca';'Sp''';rviske'''\fet6''zasedlo::K'itaj-,'--;^^
;ski-- Turkesta.n,' ozemlje,-ki;"je dvajsrait .večje ' - od-danažnjp .Nemčije,To. pokrajino. >0 ,s{'
'-.')!0-:je'-'s''fekIa- ćU' rij'žiii'h "mej'a'h-','^^^^	''
viTo, dalji, iio.'iiiiđeTia„vsa, potiigč v ,primeru„. , 'da -bi bila. napade-na. Garancij?;, za jijenp ne-'dptakljivost podpiše SV^elika .Britanija! ' :
Doma; ! ■ ,
■ Iz naša notranje politike, V'ZYCzi s proračunsko' debato t narödnj: šlcupščiiii. je'
. predsedtiik -vtadfe g. Cvetković imel političen ' : g.qyDr,"::-K ia.tere,in_.se;:'iJo	',.,
-šapj,' -'zl'žisti ;'-'gl'etle'.>.resibve--.-bTvatskfega", pro'-'i'bl.einä-;'' ki-'.j'öT zaj nas' 'Vse ;v'.;t''eiTt-' ,treiiii'tii"a-.n-a'j-:"- -v-"":'-' ! važn-gjši.: ' 0 rešiti^' tega'.problćina; fe. fniiii-.' ■ ' strski. piredsednik.. "mneiija,-: <<B.o5it©v;'.lirofa:' bi-li v'-vsafeni'-primeru takšfla; .'da.'-'dobijo Hrvati,, tako'formalno, kakor/tudi '^janško , ravnopravnost • .me)ab državne, sküpnosti, ''-;-' katcj-e niso nikoli niti z enim jiolitičnim de: ■;'. janjem-- odklonili. . .■ Kraljevska, vlada .sma-. tra, da-si preusmeritve 'naš.e n'otra'irje-'poli-tike np,.-morem9 zami:äiti,brez novih-poli.tič- -' ''-
-	nib zakionfM'.iMti bi omogočili noirmaliziranjn . ^ našega'-ppliti&ega.življeii.ja'.» 'J—:y.političlii.li " •.■'.'
';,krpgih' 'se -smatra'■ž,a.'f.oniemb'no"--tud,i', izjatr'a'; ',: ,-.dr..' Mačka, : .'ki, pravi .rtied.. dr.ü^im.:^ da .^so. .;',.''
-	T-Ti^ati. pr-ipravlj'en'i isk-renO'.-šprejet-i sl^ipne-";. ' ' ' ' 'irffij f.iii ''srts'ko '■ dinastijo;-;' iab'-tewJo'-'pa-^Mv'■■' •'■ ''y .'■ 'mej a-b ' ill- pod - to, -dipas'lijp Hi rezp.ögo jiija- svb j ö,. -''. ■
/'-svobodo...ž-. ' -	'	/ '.'.,'-
F.ß^a slbb^	--.18.-'in,ÄGä';';
■'14W,; je bil, na GöspoSyetslce'm ,'pblju zš'ftitji;, ■- krat' sib^äsnö-'/'i^töliS^n" V	'j^z'ikü":.....
■	za. koroškega; ,ybj-yodp '-INen^c-, EVnes.t' Želežiii'.: -,.) ,,'Öd,'.tega. časa . je'-inin'ilö- -525 .-let, ■ 2a .sponüri'' "'■'.;"'. na tb dobq'je.'pa-, ostal'^e::kiLežji,'li^men-' ' cVlovškem. miizeju-ter .vojvodski-prestol ;n.a .-, ■■' Gošpo'švet'skein. ppljü', -:.-.. --' "-' -. . "'' .t
■''NaUl^ratje'iri ße^fr.e'äHi'-mejd	' "'.-'i
nik' Slovenske-'pirOsv'etne zv.exö'^^ia. KOTOäkem
-	pro^ dr..-^riscbler-.'je .'pi;ejšnji,''iiiesef>;-prejei -■"iHed 'düpyda3isImii ','po-ak'oÄ^ teiefq^^^	. 'yestilo, da '.mora, täkqj ^preii)e:bati' s -»■.■ci.i.n;:!	'. ' Äa zävbdu' y. B'eij aku,.: .Natö. .je '4edil. o'älqk"	-i" i'
■	,defelnega ' šblškega;;š'vetši,-,.'š'. k'£i.l6riin',;-'jV,im'e':::.'''':'^ aioyaii-.-jia. 'uo.yp.:,sItlžb®n^^
Predarelsk'er.Oblasti 'so 'ka-te'rem:bo.s;pr3;h.ođnjim.letom ljudska, šola - svoj otroški -.vrtec'■ za/-otroke', od'-'.. 4. .leta naprej.. Ta. nači-t'.z;adeva'-samo .p'zem- .', :.' Jjp :Spodnj^.Ko'r;oJ^..
'Se vrši, ,tf;'ča'ji';-.ki'.yež.b3;;'40 ,novjb'''.y.ödit6l-jjii!-' ;■ ■Otrpšldb,, ,yr'tcey-.'- Pbdo-ino/.-.-urdd^ -.tuđi'.novi;, žokKi žakoil 'za Italijo,'Ta:kp: bodi,-., . cl'nici bolj ';o.đ'tegnjen'i .'i^Kvii "äÄijiK 'st^'i;.-,.' ■ '. šev in švojcga-.materineg-a jezika.v.t-r-'Deželiia .." '• -ylađ.a';'y Celovcu je ..prepovedala' nad.aljnje" prirejanje gospodifijsk-ib tečajev za.sjovenksa. ' ;.' kineSka dekleta, Id.'jih je Sloveiiska'prosvetna^ zveza na Koroškem t^di-letos prija- "; ' vila oblas1,ein._ -'	'-. . '"' ■-'- ' .'
92
Kaše žene pri delu
l^elereiri }tTi7J m JHIL
Vl'HavžŽH'Žjalt'Jre^^
; jjt^ta'«-licajftf
-Urt'ifiSiifžf/Sia^&iđni^^ : -ia aiic^e^jffe-
JgiK.'sfiijffi^^
erfe. y
tpviSfflitfSiOÖe^^
Sfliiditiik«^ ' K l dä^^v. Ssö^^o^yWii r. fi'
■■■■sjjrqjäe^^
-i'ienänVTiö ^
: -.iodii KiialiJ. f'riđnti'z^itn^^
■■SvKniii^;^!
^;i)pnia liaeE ' Vt^ffi'-'iarJ^^
93
nega življenja. Dolžnost sodelavk Rdečega križa je tudi učiti druge in širiti zdravstveno propagando med narodom.
Dobri vzgledi so najjačja sila samarijan-skega poslanstva, ki najvišje dvigajo ponosni prapor Rdečega križa.
Dr. Franta Mis
*
Ženska razstava na spojnladajiskem vele-sf.'im-u -v .Ljiibljani. Splošno žensko druHvo in T^veza gospodinj priredita od 3.—13. junija na velesejmu v paviljonu K veliko razstavo pod naslovom Pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov in noš. Ž njo hočejo priredite!jice poudariti veliki pomen narodnega hlaga za vsak posamezni slovanski narod; dati hočejo ročnemu delu naših prababic: vezeninam, čipkam iu pa sploh vsem umetnoobrtnim izdelkom, ki sa v preteklosti krasili naSe kmečke in mestne domove, a izginjajo bolj in bolj, tisto ugledno mesto, ki ga zaslužijo.
Pi-vi svetovni krojažki ateljeji v Parizu, Londonu in Ameriki znajo krasno in učinkovito uporabiti jugoslovanske, bolgarske, češke in slovaške narodne motive in čipke za sestavljanje novih, občudovanje vzbujajočih dnevnih in večernih oblek. Da so to bogastvo in čudovito harmonijo barv, oblik in raznih tehnik ustvarile roke priproste slovanske kmečke žene. to navadno zaraolče.
Splošno žensko društvo in Zveza- gospodinj sta si nadeli sedaj nalogo, da poživita razumevanje in smisel za prekrasno slovensko in slovansko žensko narodno umetno ■ obrt, ki naj ne služi le kot paša očem, marveč naj narodni izdelki sestavljajo za tujce ludi dobrodošel prodajni predmet. Opozarjamo že sedaj na to zanimivo razstavo.
Zveza gospodinj v lijublja'ni je podala na občnem zboru 23. marca 1.1. letni obračun svojega plodonosnega delovanja. Poleg izobraževalnega dela, . ki ga Zveza vrši z razuimi tečaji, predavanji in ekskui-zijami, ter tradicionalnih razstav na velesejmu, jc pi iredila v prešlem poslovnem letu dobro uspelo grozdno akcijo, s katero je žela priznanje oblastev, kupcev in kmetov. Grozdna akcija bo gotovo ostala na programu «Zveze gospodinj» in se še vsestransko izjiopol-nila. Na pobudo predsednice gospe Viko Kraigherjeve se bo Zveza z novo vnemo oprijela dela za ustanovitev doma gospodinj.
ki naj bi ue služil le v društvene namene, mai-več naj bi po možnosti tudi nudil zavetja onemoglim in zapuščenim gospodinjam.
V na.ši državi manjka še najmanj 2000 izučenih babic. Tako je ugotovil zagrebški zdravnik dr. Zancla, ki poučuje na babiški šoli. Po njegovih podatkih sta Jugoslavija in Rurattuska glede porodov na prvem mestu v Evropi. Toda poleg visokega števila rojstev izkazujeta obe državi tudi visoko število v umrljivosti dojenčkov. -Največ porodov je pri nas v vrbaski banovini, potem prideta vardarska in drinska, torej pokrajine s pravoslavnim in mohamedanskira prebivalstvom; tudi Hrvatska in Slovenija izkazujeta precej porodov, saj jih imata dvakrat toliko kakor dunavska banovina, kjer se rodi najmanj otrok v državi. Dr. Zanela je dokazal, da je najmanj babic prav v onih pokrajinah, kjer so porodi najštevilnejši. Jugoslavija ima 80 mest, tu živi petina vsega prebivalstva, vse drugo odpade na kmete. Četrtina vseh babic deluje po mestih, kjer so na razpolago tudi zdravniki, bolnišnice, zaščitne sestre — na kmetih je vse te pomoči manj. Izkušene žene. ki kot neizšolane babicfj pomagajo porodnicam po vaseh, so često poleg vse srčne dobrote krive tudi mnogih smrtnih primerov. Zato je nujno potrebna ustanovitev. novih habiških šol, ozirčrna razširitev že' obstoječih. Najstarejšo šolo za babice imamo v Ljubljani, od leta 1S57., v Zagrebu od leta J 877,. v Beogradu od leta 1899., v Skoplju pa od leta 1931. Vse te šolo pa izuče vsako leto le okoli 75 babic, kar je spričo tolikih rojstev nezadostno.
Na občnem zboru Unije za zaščito dece
je Društvo dipl. babic predlagalo, naj se Tjnija zavzame za doječe matere in preskrbo dojenčkov, ki jih matere ne morejo dojiti. Jugosl. ženska zveza pa je predlagala ustanovitev posvetovalnice in doma za noseče, preskrbo sredstev za potujočo razstavo p higieni dojenčkov na naši seteriii meji. in počitniške tečaje za učiteljice-svetovalke, ki bi pomagale zdravnikom in zaščitnim sestram pri higienskem pouku na deželi.
Slovenska sekcija Jugoslovanske ženske zveze je priredila v soboto, 11, marca 1.1. v dvorani. Delavske zbornice v Ljubljani javno zborovanje «za našo družino», ki ga je vodila in zaključila ga. Miuka Govekarjeva
9i
kot .podpredsednica glasne uprave Jugoslo-\7mskc ženske zveze, poročala pa predsednica slovenske sekcije JŽZ ga. Mira Engel-manova. V svojem poročilu je ga. Engelma-. nova poudarila zlasti veliko važnost zdrave družine za zdravje mladega rodu. omenila strahotno umrljivost naših otrok, ki ji";je glavni, posredni ali neposredni vzrok beda, ' v kateri živi velika večina slovenskih družin. Država bi morala z dobrim zgledom prednjačiti vsem zasebnim delodajalcem in zagotoviti vsem svojim uslužbencem döhod-ke. primerne današnjim cenam življenjskih ■potrebščin, ne pa, da se prav med njenimi nižjimi uslužbenci pojavljajo strahotni primeri. bede in izčrpanosti zaradi službene
preobremenitve. Zahtevam, ki so izŠle iz jio-ročila, se je poleg 20, v JŽZ včlanjenih ženskih društev, pridružilo še 23 društev raznih državnih in javnih nameščencev, ki so se vsa v senalu, narodni skupščini, kr. namestni-štvu in ministrom poslanih brzojavkah izrekla za tOj da se prejemki državnim in javnim nameSčenceni ter upokojencem zvišajo za toliko, da bodo dosegli dostojen življenjski minimiim in da si bodo mogli mladi na-' meščenci ustanavljati družine j da se.'vrnejo rodbinske doklade za ženo in povišajo do-klade za otroke'; da se vrnejo draginjske doklade vsem javnim nameščencem, tudi poročenim ženam, po načelu: za enako delo enako plačilo.
Po Ženskem STetu
Kje je torej ženino mesto: ali v družini ali
v tovarni?
. Iz nemških listov izvemo, da je ministrstvo za gospodarstvo v Nemčiji uvedlo obvezno delovno slnžbo za vs6 delovne moči, torej tudi za ženske. Po tej uredbi bodo morale vse neporočene ženske pod 25 let stare opravljati enoletno obvezno službo v gospo-darts^oi ali poljedelstvu, če bodo holele do-•biti plačano zaposlitev v državni.ali zasebni' službi. Že do sedaj se je ta enoletna neplačana delovna služba kot predpisana enoletna praksa zahtevala ?amo za dekleta, ki so bila zaposlena v oblačilni, tekstilni in tobačni industriji, sedaj pa je razširjena na vse ženske delovne moči kot pogoj, če hočejo dobiti pozneje plačano dclo-vTio mesto. To je za mnoga zaslužka potrebna dekleta najboljša ^-aba — čeprav so bili v novi Nemčiji vedno proti ženskemu delu zunaj doma. Po tej uredbi bo stopilo v obvezno in neplačano službo vsako leto okrog 300 do 400 tisoč žensk, sposobnih za delo. Na ta način je mogoče, da izginja v Nemčiji brezposelnost, du dobq bogati veleposestniki in tovarnarji brezplačne delovne moči.
Te vesti o obveznem ženskem delu zlasti po tovarnah, posebno pa še v vopii indu-sinp\ kjer je zaposlenih po poročilih iz Nem- ' čije zelo. veliko žensk, morajo presenetiti vsakogar, kdor je zasledoval mnenje pred-sta^'nikoy" narodno - socialistične miselnosti (nemškega fašizma) po kateri naj se ženske
vrnejo družini ter naj se zlasti izločijo iz vseh onih delovnih panög. ki kakor koli neugodno vplivajo na ustroj ženskega telesa in na prirodne naloge, žene. To je nedvomno delo v industriji, kjer je pa tudi v Nemčiji zaposlenih največ žensk —' in to še brezplačno. Če je ženino edino mesto v dr\;žini, menda vendar ne mislijo, da se v enoletni-obvezni službi, na .primer v tovarni za orožje, pripravi na svoje roditeljske naloge.?
Pearl Buck o Kitajski. Navada je. da imajo Nobelovi nagrajenci ob priliki prejema nagrade govor. Letošnja nagrajenka za literaturo, Pearl Buck, je v svojem govoru omenila seveda tudi Kitajsko: «Nikoli še nisem Kitajske tako občudovala kakor sedaj, ko vidim, da se je dežela v doslej neznani meri združila proti sovražniku, ki ograža njeno svobodo. Zanikala bi samo sebe, ako bi ne govorila o Kitajski, ki je moja dmga domovina. Duša moje lastne dežele (Amerike) in Kitajske sta si v marsičem podobni, posebno v ljubezni do domovine. To velja danes bolj kot kdaj — danes, ko je. ves obstoj Kitajske odvisen od največjega boja — boja za svobodo.»
Pn^a žena predsednica londonskega občinskega sveta je socialistka, specialistka za vzgojna vprašanja, Mrs. E. M. Lowe, ki . jo 21. decembra imenovala Labour party za prihodnje leto —r jubilejno leto londonskega občinskega s^"eta. Ga. Lowe je že od 1922. leta članica občinskega sveta..
95
0(}hK«\aii]c znanstvenico. Ur plijl Hü
ešcc	'S^bei^	h .
?Lm- \ ■oUcitLskeiii odbo™ \ iTOlunažiji
IVoverkiijifse
Milica Kostjr	Sajua pod sunrem
■	«rÄli. jssTi-ice;	.^Sö"; teitp;'
f-Aliarčjcf \-dTiiia: .'■■ rZ^tć.. a'oaSiäfc'-iil^'sTja-;^^ r-^e^ü^t^Tp.ljtOstjd
pei^M^	V' jCös tii^ '
• : boKo-;.z4fet■.fivöd ijoiflfta.;! ":. nasi-jeviii : S 'prodornm'':;pog'iii<:tomj- esteta 'fn''
ji yX'i-Vtljptä^
. ■-■Bof^ köt ia^^ööiJij^n-cm« t'Pfe)^;	ediifjäC;
fa-iti:" liVÖtaijKf jn%-a- ii;	l
■	^lä'.nji' ÄfjivJjfefiijjs^
J". TT;	/dÄ
V. •i^'^Wijn^Sn-, zysS^ere; ppstfišM	.pnjij-š'št,';
Vr&rei". fo^KlMlsti^ć;^	iiiaj^jn" •j^s- .■■•■
.. wim. "piVcvti.ftieffiü^^	■ tVörVa ;'öit aiüjiT-, '■
j pif/; lafilBk,	■ ; .yjfeil nüi,«/Sri:

■ y
«Zdsčlla otTrtl, in mladine» ;yMiinid|1
: äfItoCdejcj;.,.. ■ ■ Dnigi'xyftzet ;j)Tijr asa; iß /zaSiniive-.' stroköYiljaslce s^tavie - s-' pDdrpeja. ■ jij^tetitislii v'm
. žita. sSiAö.'ta -zveyiijtv. 'doB-^igi jj.ireoej ::.pr%ledai': q; tom; Aü
^tipk, Vkater^O«^
[■qjTOkfcäuiSiitidH^	stanää/so";: ■
,-poj-ocilay/vprašanja än;	kjSG.-.itäüa;, -
:-.spoWiujvaU,. ■ kä^^^^ /za-
liiladegf." :nark;äöäjä. Vzä ; všć).:' -našij',; näroänq-'.
Itt'.jg'. Ijayi^o i'tvprslfliiri^m-C^l^
Ij'PKaäMifa,';.'^^ iinisei.'in vinbi'đa;-

Jof, kotce mprijet«ii Ü^^w to pe< »ilol V njAHi je Se venj pe slabem milu. Imejte vendar usmiljenje a ■vojim dragocenim perilom in perila ^a z ved»« jednake dobrim terpen-linovim nitom Zlatorog, ki odpravi > svojo belo gosto peno vsako uma-Krnijo. Z njim oprane perilo je bele kot »leg, mehko-voljno in prijetno duhlež».
tupentinovo milo
^^SUdcrc^
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne
dr. G. PICCOLIJA U LJUBLJANI
se priporoča bledim in slabotnim osebam Oddajajo se zdravila ra recepte za vse bolniške blagajne
Sanoped
je prava dobrota za človeštvo Sleherni potrebuje SanopedI V vsak čevelj brezpogojno SanopedI
Sanoped
kosmetično sredstvo in prašek za čevljel Zahtevajte v vseh specialnih trgovinah I
Drogerija MIRKO JANÖIGAJ
Ljubljana
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
v LJUBLJANI
Podružnice:
Beograd, Celje, Kranj, Maribor, Ptuj, Rakek, Siovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb
se Vam priporoča za izvrševanje vs^^iančnih poslov
Sprejema vloge na knjižice in tekoče račune proti najugodnejšem obrestovanju, finansira industrijo in trgovino, izvršuje nakazila v tu- in inozemstvu, kupuje in prodaja valute, devize, vrednostne papirje itd.
4M4—44609
Xleeaatmi fereljkj z« đ«kllu Iz boksa Ba ttpoBbo, I uBnJenim pođplft tom io alsbo p«to.
Lakuti polčovlji b eom^ ođpomi proM vođi In blato, C4st<jo m ■ m»-Itro krpo. Nixdomestojejo popolnom» asajene «evlje.
«429«_84S7 Nov« B otroke!
Fomlsđnl otrolki CevelJSU, bdel&iil k difüu. LshkJ ia ndobol t*. .bode.
S4295—917S
Olcosnl ZensU čevlf za »pomlad, kombinirani h modrega In belega difUaa. X Bisko p«to. •
OtioSU Sarm In laka..» sponileđi tke dn«n. Oknaid in pnkiiiKl
J mo^ öeviA » punlađt Iz sivega ali drap seoiZia ali iz koZs Okraiene > iuknjlcaml. s BaRjenim podplatom.
C485S
Vaš otrok sa bo ranruelU feb finih čeveljčkov U laka. ki imajo zelo lep okiasek te nubuka,
«624—44658
Športni čevlji za deklkc Iz tolikega rjavega boksa, okrašeni z luknjica-mUZa (
S6S0-44974
HoSki lahki polüevUi. Slvanl na okvir Izdelani b finega lunja. z prelidmja-nlm okraskom ia usnjenim podplatom.
25425-8405
TJdoboi čevlji b moSnega angleškega platna, z gamijaatim podplatom in gumijasto pet^
2605-46657
Nov pomladni model. Izdelaa fc finega rjavega boksa, z semiš kombinacijo. Trpežen in pripraven xa pomladanske izprebode.

B685-447-18
Udobni in tii>e'2iii čevlji iz najboU-šega telečjega boksa. ixdeU&i J» angleškem modetu.