45 VZGOJA IN 2001 XXXII Ivana Mori, Marija Smolko Novi kurikulum devetletne osnovne šole prinaša v naše izobraževanje veliko kvalitativnih sprememb. Ena izmed novosti je tudi uvajanje računalniške tehnologije v pouk in računalniško opismenjevanje učiteljev in učencev. Delo z računalnikom v razredu je za učitelja, ki se prvič srečuje z njim, gotovo velik izziv. Premagati začetne zadržke, ga znati uporabljati kot novo učno tehnologijo in se seznaniti z didaktičnimi vidiki uporabe računalniških programov, zahteva od učitelja veliko napora in dodatnega izobraževanja. Učitelj računalnikar res pripravi računalnik za delo in namesti nove programe, od tu naprej pa čaka delo učitelja razrednega pouka. Program mora uporabiti na način, da lahko čim bolje uresniči cilje pouka. Z uporabo računalnika se spremeni načrtovanje, organizacija dela v razredu in vse učno okolje, zato lahko rečemo, daje učenje in poučevanje z računalnikom nova strategija dela ne le v šoli, ampak na vseh področjih našega življenja. TEMEUNA IZHODIŠČA ZA DELO Z RAČUNALNIKOM V Unescovi študiji Jacquesa Delorsa Učenje, skriti zaklad (1996, str. 58) lahko preberemo ključne misli o učenju v elektronski dobi ali bolje ključna vprašanja, ki se porajajo ob tako naglem razvoju novih tehnologij. Naštejmo nekatera: Katere vsebine bomo izbrali? Kakšno interaktivnost? Kakšno bogatenje kognitivnih dejavnosti? Kakšen odnos med sorodnimi potrebami po informacijah in različnim iskanjem, ki ga terja zgradba omrežij? Katere nove oblike družbenih odnosov? Kakšno novo ravnotežje med vse številnejšimi stiki med ljudmi in vse večjim varovanjem zasebnosti posameznika? Kakšne nove napetosti, ki nastajajo med olajšanim dostopom do tehnologij in izključevanjem, ki ga povzroča njihova uporaba, med nadzorom in svobodo? Kompleksnost življenja in dela nas prepričuje, da se ni mogoče naučiti vsega, lahko pa se naučiš in usposobiš, kako se učiti in kako reševati probleme. Pri tem pa je informacijsko komunikacijska tehnologija UČITELJEV IN A L N I K A V še poseben vzgojno-izobraževalni izziv, ki ponuja konkretne rešitve. (Škulj 1999, str. 6) Prav tako lahko v prispevku Približevanje slovenske šole skupnim evropskim vrednotam (Kroflič 1999) preberemo kratek povzetek iz danske LIFT (Learning in Future of tehnology) študije, kjer opozarjajo, da človek vse težje predela kopico podatkov, kijih bruha naša informacijska doba, v smiselne informacije. Za to je treba ljudi usposobiti za iskanje informacij, za vseživljenjsko samostojno učenje, za sposobnost povezovati informacije v smiselne celote, hkrati pa razvijati kritično mišljenje. Te nove naloge pa zahtevajo spremembo učiteljevega položaja v razredu, drugačno organizacijo dela in drugačno didaktično zasnovo pouka. Razvoj informacijske tehnologije, zmogljivejša strojna oprema in prijaznejša programska oprema ter nova pedagoška spoznanja so odprla pot drugačnemu učenju m poučevanju. Osrednje vloge nima več tehnologija, ampak jo prevzemajo informacije, njihovo iskanje v različnih virih, prepoznavanje dejstev, ustvarjalno oblikovanje novih informacij in njihova uporaba v življenju. Uporaba sodobne informacijske tehnologije je zmeraj ponujala možnost drugačnega učenja in poučevanja, npr. izkušenjsko učenje. Rado Wechtersbach v priročniku Pisna predstavitev informacij (1998, str. 13) razmišlja, da do sedaj metode izkušenjskega učenja — nismo dovolj izrabili, saj je pretežni del pomembnejših informacij učencem podal izključno učitelj. Računalniki ne morejo prevzeti funkcije učitelja, ampak jo lahko le dopolnjujejo, izboljšujejo, učitelja razbremenjujejo nekaterih opravil, hkrati pa dodatno obremenjujejo, ker |~ zahtevajo drugačen postopek. Učitelj naj ne bo nekritični porabnik tehnike, ampak naj preudarno izbira sredstva, co Z> Računalniško opismenjevanje dodatno sofinancira računalniško razredno opremo. V prvem triletju naj bi bil vsak razred opremljen z računalnikom, tiskalnikom, optičnim čitalnikom, digitalnim fotoaparatom in košarico osnovne programske opreme ter didaktično programsko opremo. Po priporočilih naj se v razredih oblikuje nov delovni kotiček - računalniški kotiček. (http://www.mss.edus.si, oktober, 2000) Pri delu z računalnikom ah v razrednem računal¬ niškem kotičku ah računalniški učilnici naj se uporablja izključno legalna programska oprema, ki se dobi pri pooblaščenih distributerjih. Ponudba programske opreme je zbrana v Katalogu priporočene programske opreme za izobraževanje, ki je objavljen v okviru Slovenskega izobraževalnega omrežja, (http://www.zrsss.si/katalog) Pri izboru programske opreme iz osnovne košarice orodij ah izmed druge opreme na tržišču, ki jo bo učitelj uporabil v vzgojno-izobraževalnem procesu, je pomembno, da upošteva predvsem: primernost programske opreme razvojni in starostni stopnji otrok in mladostnikov, vsebinsko povezanost programske opreme s predmetnim področjem oziroma, pridobivanjem, treningom določenih sposobnosti, spretnosti, znanj ah ciljev, kijih želi učitelj doseči in zagotovo so pomembne, možnosti prilagajanja različnim potrebam otrok in mladostnikov ... (Končar 1999) Vplivi računalnika na naše telo in ergonomske zahteve Ob delu z računalnikom se moramo zamisliti tudi o učinkih le-tega na zdravstveni in ekološki vidik uporabnikov. Svetovna zdravstvena organizacija je v svojih študijah že večkrat opozorila, da vsakdanje sedenje pred računalnikom načenja zdravje ljudi. Doma in v šolah pa je še veliko drugih naprav priključenih na električno omrežje in vse te naprave so tudi izvor — biološko škodljivega sevanja. (Krajšek 2001, str. 12) Delo z računalnikom je povezano z obremenitvijo vida (utrujene in rdeče oči, zamegljen vid ...), zlasti če imamo v računalnici slabše monitorje. Slab monitor pa lahko tudi zelo neugodno vpliva na počutje in povzroča 1». glavobole. Predolgo sedenje in neustrezno delovno mesto pa vplivata na slabo držo. (Florjančič 1996, str. 16) C/) Tudi naša raziskovalca ergonomije dela z računal¬ nikom (Čufar in Žepič 2000, str. 170) ugotavljata, da po : i 20-30-minutnem delu nastanejo v računalniški učilnici pri učencih spremembe, ki povečano povzročajo utrujenost in zmanjšano koncentracijo. Zato je organizacija in urejenost računalniškega .. kotička in računalniških učilnic zelo pomembna iz ' pedagoškega, zdravstvenega in ekološkega vidika. Kako torej urediti računalniško učilnico, v kateri se " dnevno zamenja več razredov z različno starimi učenci, N poleg tega pa še upoštevati pedagoške, zdravstvene, tehniške in varnostne zahteve? Na počutje odločilno vpliva velikost prostora. Utesnjenost in zmanjšana možnost gibanja povzročata neprijetno počutje. Razporeditev pohištva mora dovoljevati učitelju nemoten dostop do slehernega učenca, učencem pa omogočati tudi pogled na centralni zaslon. (Florjančič 1996, str. 14) Strokovnjaki priporočajo naravno in umetno svetlobo. Če se le da, naj bodo okna obrnjena proti severu in v prostor naj ne pada direktna sončna svetloba. Pomembna je vrsta, moč in usmerjenost svetlobe, saj premočna osvetlitev otežuje vidno zaznavanje in povečuje bleščanje, pri premajhni osvetlitvi pa se zmanjša vidna ostrina. Pomen upoštevanja zdravstvenih zahtev v računalniških učilnicah in računalniških kotičkih je veliko večji kot le omogočanje učencem zdravo bivanje v šoli. Istočasno učencem privzgojimo pravilen vedenjski vzorec za delo z računalnikom. (Krajšek, 2001, str. 12) IZOBRAŽEVANJE UČITEUEV IN VZGOJITELJIC ZA DELO Z RAČUNALNIKOM Spreminjanje učenja in poučevanja ni končano z nabavo in namestitvijo tehničnih in drugih pripomočkov, takrat se najpomembnejše šele začenja, učitelje in učence je treba usposobiti za življenje z novo tehnologijo. (Wechtersbach 1999, str. 6) Hiter tehnološki razvoj zahteva, da učitelji neprestano dopolnjujejo in osvežujejo svoje znanje. Glavni namen izobraževanja učiteljev z vidika učnega sistema je sprememba njihovega odnosa in pristopa k predmetu in obenem obogatitev njihovega znanja in spretnosti. Domači in tuji strokovnjaki so si enotnega mnenja, daje sprememba njihovega odnosa in pristopa k predmetu in obenem obogatitev njihovega znanja in spretnosti dolgotrajen in naporen proces, ki se ne konča s sprejemom novega učnega načrta ah novega postopka v poučevanju. Ugotovili so, daje potrebno najmanj tri do štiri leta, preden učitelji bistveno spremenijo svoj način poučevanja. Novi učni programi in priporočila o uporabi računalnika na razredni stopnji (organizacija računalniškega kotička) in s tem povezana strokovna odgovornost in avtonomnost učiteljev, ko skušajo najti nove načine dela, uporabljati aktivne učne oblike in metode dela, so nas pripeljali pred zahtevno in odgovorno delo: sistematično uvajanje računalnika na razredni stopnji. S tem povezano pa so se pojavila vprašanja o strokovni in didaktični usposobljenosti 47 VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN JV 2001 XXXII učiteljev, organizaciji prostora, timskem delu v prvem razredu, kvaliteti in ustreznosti didaktičnih programov... Pedagoški svetovalci prvega triletja Zavoda RS za šolstvo smo s člani računalniškega opismenjevanja napravili operativni načrt izobraževanja učiteljic in vzgojiteljic (shema 1). Postavili smo si naslednje operativne cilje seminarja: Shema 1: Vsebinski in fazni načrt izobraževanja • usposobiti učitelje in vzgojiteljice za delo z računalnikom, • prikazati in poiskati didaktične poti za uporabo računalniških programov, • redno uporabljati strojno in programsko opremo za učenje in poučevanje. (Delovno gradivo za seminar, 1999) RAZISKAVA Namen Želeli sva ugotoviti stanje uporabe računalnika v prvih razredih devetletke pred izvajanjem računalniških izobra-ževanj na seminarjih Didaktični računalniški programi na razredni stopnji in stanje uporabe po opravljenih seminarjih. Ugotavljali sva stanje osebne (učiteljeve) uporabe računalnika in stanje uporabe računalnika pri delu z učenci. Vzorec V raziskavo sva vključili vse učitelje (20) in vzgojiteljice (9) v prvem razredu devetletke v šolskem letu 1999/2000 (to je bilo tudi prvo leto poskusnega uvajanja novega programa devetletne osnovne šole) v dveh organizacijskih enotah Zavoda RS za šolstvo, in sicer Slovenj Gradec in Murska Sobota. Sodelovalo je 17 učiteljic, 3 učitelji in 9 vzgojiteljic. Vse strokovne delavce, ki so poučevali v prvem razredu, sva imenovali učitelji (tudi učiteljice in vzgojiteljice). Merski instrumenti — Uporabili sva dva vprašalnika za učitelje, prvega sva uporabili pred izvedbo seminarjev, drugega pa po uspešno opravljenih seminarjih. Rezultati in interpretacija t— Izpolnjene vprašalnike je vrnilo vseh 29 učiteljev. Pred izvedbo seminarja je računalnik pri svojem delu (/) uporabljalo 19 udeležencev, po seminarju pa vseh 29. Po seminarju se je povečala osebna uporabe računalnika. Ni več učitelja, ki ga ne bi uporabljal. Pred seminarjem je velika večina učiteljev delala v Wordu (21), 6 učiteljev v Slikarju, internetu in ravno toliko v različnih didaktičnih računalniških programih. Po seminarju pa seje število uporabnikov po posameznih programskih orodjih povečalo, tako da jih 26 dela v Wordu in ravno toliko se jih je preizkusilo z didaktičnimi računalniškimi programi, 8 jih dela v Slikarju in Iinternetu, po 2 učitelja navajata še uporabo programov Corell Draw in Excel. Največ seje uporaba dvignila pri Didaktičnih računalniških programih. Ugotavljava, da so učitelji pred seminarjem najpogosteje vključevali računalnik v pouk pri ponavljanju in utrjevanju snovi (20), v 6 primerih pri motivaciji, 3 pri obravnavi nove snovi in nihče še ni uporabil računalnika za preverjanje znanja. Po seminarju pa uporablja računalnik zlasti za ponavljanje in utrjevanje 14 učiteljev, 3 v fazi motivacije, 7 pri obravnavi nove snovi in 5 pri preverjanju znanja. Ugotavljava, da se je povečala uporaba pri obravnavi nove snovi in pri preverjanju znanja. Rezultati uporabe didaktičnih računalniških programov pred seminarjem so bili naslednji: UJ Miškino malo šolo računalništva je uporabljalo 14 r učiteljev, Stavnico 8, Opazujem povezujem 8, Almo 6, Shema 2: Povzetek pomembnih elementov za uspešno u Znalčka v prometu 5, Žoge 5, učenci iz dvojezične osnovne šole pa še program Madžarska abeceda (1). Po seminarju pa so rezultati naslednji: Miškino malo šolo jih uporablja 26, Opazujem povezujem 23, Žoge 19, Stavnico 17, Vrt 7, Miška praznuje 19, Mali radovednež 21, Raziskujem promet 5, Znalček v prometu 5, Alma 25 in Madžarsko abecedo 3. Z izobraževanji smo dosegli naš temeljni cilj, da smo didaktične računalniške programe približali učiteljem, ki sojih strokovno vključili v načrtovanje, izvajanje in evalvacijo vzgojno-izobraževalnega procesa. SKLEP Navedene izide analize vprašalnikov sva povezali v shemo, ki nam lahko služi kot opomnik, na kaj biti pozoren pri uvajanju dela z računalnikom na razredni stopnji. je računalnika v šolo ■M- : : J ■ >in D N IZOBRAŽEVANJA UCITEUEV - za osnovno znanje uporabe računalnika (poznavanje in uporaba urejevalnika besedil v okolju Windows, shranjevanje in kopiranje dadotek . - za didaktično uporabo računalniških didaktičnih programov ■ OSNOVNA RAČUNALNIŠKA OPREMA STROJNA OPREMA PROGRAMSKA OPREMA “ V ODDELKU: - računalnik (multimedija), s CD-ROM enoto - barvni tiskalnik NA ŠOLI: - modem _ - risalnik - optični čitalnik - digitalni fotoaparat - videokamera - košarica osnovne programske opreme - didaktična programska oprema (Glej: http://www.zrsss.si/katalog) O 8 49 ! VZGOJA IN LU Če povzameva shemo 2, naj bo uvajanje računalnika v šole povezano z izobraževanjem učiteljev. Rezultati raziskave to potrjujejo, saj po opravljenih seminarjih vsi učitelji pri svojem delu in poučevanju uporabljajo računalnik. Razveseljivo pa je, da so računalnik začeli uporabljati tudi v sami fazi obravnave nove učne snovi ter pri preverjanju znanja in ne samo v fazi utrjevanja in ponavljanja, kot se je pokazalo pred izobraževanjem. Učitelji so povečali uporabo didaktičnih računalniških programov, ki so jih vključili v načrtovanje, izvajanje in evalvacijo vzgojno- izobraževalnega dela. Bela knjiga. (1995). Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport. Cerar, M. in sodelavci. (1990). Kako se lotimo akcijskega raziskovanja v šoli. Radovljica. Didakta. Delors, J. (1996). Učenje skriti zaklad. Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport. Florjančič, F. (1996). Kako učence osnovne šole vpeljati v delo z računalnikom. Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. Končar, M. in Rabič, N. (1999). Računalnik v vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Sagadin, J. (1993). Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja. Ljubljana. Zavod RS za šolstvo. Wechtersbach, R. (1998). Pisna predstavitev informacij. Ljubljana. Zavod RS za šolstvo. Wechtersbach, R. (1999). Pogumno v računalništvo L Ljubljana. Zavod RS za šolstvo. Mori, I. in Smolko, M. (1999). Sodobni pristopi bogatijo tradicionalni pouk - Priročnik za obravnavo tematskega sklopa Vrt, Ljubljana, Zavod RS za šolstvo. Cenčič, M. (1991). Učitelj raziskovalec svojega razreda. Vzgoja in izobraževanje, št. 5, str. 20-30. Cenčič, M. (2000). Preučevanja poučevanja pismenosti. Sodobna pedagogika, št. 2, str. 38-51, Ljubljana. Krajšek, A. (2001). Prisluhniti otrokovemu zdravju. Šolski razgledi, št. 2. Kroflič, R. (1999). Približevanje slovenske šole skupnim evropskim vrednotam. Anthropos, št. 4-6. Čufar, M. in Žepič, M. (2000). Neugodni vplivi računalnika na naše telo - samopoškodba. V: Zbornik Mednarodna izobraževalna računalniška konferenca MIRK 2000. Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Wechtersbach,R. (1996). Računalnik v razredu. V: Zbornik posveta: Kakovost preduniverzitetnega izobraževanja. Maribor. Zavod RS za šolstvo. Delovno gradivo za seminar Didaktični programi na razredni stopnji. (2000). Ljubljana. Program Računalniško opismenjevanje in Zavod RS za šolstvo. http://www.zrsss.si/katalog, december, 2000, Zavod RS za šolstvo. http://www.mss.edus.si, oktober, 2000, Ministrstvo za šolstvo in šport. >CO D 5 * N CO O >