84. številka. V Trstu, v soboto 18. oktobra 1890. Tečaj XV. „E D I N O S T" r,hai» dvakrat na reden, vnako »roflfi ti loboto nVi 1. uri popnltidm. „Edinost" stane: v. Ivan z malo izjemo povsem naroden. Zgornja okolica je še vedno slovenska. Se ve da bi bilo sramotno, ako bi se i tam vkoreniČilo od padništvo. P r o s e k je cvet narodnega delovanja, a Križ začne že šepati. Šola in dnhovj-tvo ne»ta posebno naklonjena narodnemu razvijanju in kder se ne družita ta dva faktorja z narodno stranko, tain jo pač žalostno. Na O p č i n a h, da-si je mnogo slo- tično eminenten fiasco, nego zanima me dosti bolj letošnje jeseni nekritično vreme zato, ker živim „v nadi", da bodeva midva, gospod urednik, pila letos izborno vino kakor Že dolgo ne poprej, Če je ne bodo „krstili" poprej krčmarji — katerim je vež za „gscluift" nego za poštenost in značaj — predno je „krsti* sv. Martin, kateremu jaz dosti več zaupam, nego nekaterim krčmarjem ! . . . Letošnja jesen jo pa še v nekem drugem oziru zanimiva. Nemški in nrmšku-tarski uradniki Celovškega magistrata se bndo pred ko ne še v tej jeseni morali pričeti učili slovenščine, dočim so znali sedaj le v nemščini uradovati, a tudi „griindlich" lagati, in da bodo „griindlich behandelt und instruirt", za to bode skrbel že upravni sodni dvor na Dunaji; jaz pa dum enemu ali druzemu na razpolago en i/tih slovenske slovnice in pa berila za prvi razred ljudskih šol, ker se mi za prvence zdi najbolj umesten ta duševni pripomoček za Celovško „Inteligenz und Capital" — kolikor ju obsega velikonem-ško pat furnirano obzidje tega koroškega magistrata. Kmalu za to posadko panpermanskih idealov pride pa na vrsto naša kočcv«ka citadela ob dolenjsko-hrvatakej meji . . . . kjer sta voditelja kočeveko-nemškt mu „generalštabu* znani dr. Burgor, ondotni venske inteligence, je bilo do zadnjega čhh» vae mrtvo v narodnem pogledu in če je bil izvoljen v onim okraju nonaroden poslanec morajo vsklikniti Openci: „Mea culpa!" Upamo p«, da jih jo skušnja izučila in d« v bodočo jih ne bodo preslepile ait«dke besede, prazne obljube in da bodo povoljno napr edovali. Ker je tam primeroma dosti inteligence, bilo bi jako umestno, da bi ustanovili kuko narodno društvo, kakor so je imeli in „illo tempore". Kar se je reklo o Oprinab, velja z malo izjemo i za Bazovico. Tudi tu je dovolj razumnih mož in vendar ce o Bazovčanih prav redko kaj sliši. V kratkih potezah smo narisali narodno stanje okolice, ki vsaj deloma nastopa aktivno. Je-li to pa cela naša okolica P Piše se in govori več uli manj o tem ali onem okraji, kdo se pa spomni I. in II. okraja P „Bridka žalost me prešine, Ko se spomnim domovine*. Dd, mora nas prešiniti bridka žalost, ko pogledamo v kraljestvo mogočnega irredentarja in v sosedni okraj. Povsod vstanovljajo društva, prirejajo veselice, napravljajo izlete: kdo pa se spomni one strani P In vendar so oni kraji okoličanski, tedaj slovenski in po tem takem naši. Ona predmestja so najbolj obl judena v našej okolici, umljivo je tedaj, da se je ne sme zanemarjati. Do sedaj se jih ni nihče spomnil, izvzemat časom volitev. Će prevladuje tam italijanski duh, moramo to pripisati sebi. Ljudje nemajo narodnih voditeljev, nemajo probuditeljev ; nobenega ni, ki bi je spodbujal za narodno delovanji! ; nasprotno: imajo take, ki jih pridobivajo za italijansko stranko. Hočemo tedaj zameriti, če se priprosto ljudstvo podaja v tuji jarem, če gine in mrč narodnost? V enakem položaji bi bili i drugi deli naše okolice, ako ne bi imeli zavednih notar, in pa c. kr. okr. zdravnik dr. Herman Linhart, (brat ljublj. učit. pripravnice prof. V. Linharta, ki izdajo „Deutscher Kalender" za kranjske Nemco in nemšku-tarje). Tudi tam doli okoli obal „Rinže" vršo se že v šolskih sobah germanizacij-ski naskoki, katere bo treba pričeti že zdaj „temeljito" odbijati, inače bode prepozno ; jaz bi torej svetoval našim mero-dajnim možem „gori", da uduše prej ko mogoče gada (nemškega) ki pa na naših narodnih prsih lepo otročje-naivno gojimo tam — „doli"! Sapienti sat! Mojemu prijatelju-kolegu „iz zavedne, Notranjske" pa, ki je poslal svoje jesen-sko-naivno pismo v Trst in je adresiral na Vaše ime, g. urednik, mesto da bi bil napravil adreso v Gorico, ne bodem nič odgovoril, nego prijateljski mu svetujem in sepeČem poluplasno na uho, naj bere zadnja dva zvezka „Rimskega Katolika",*) a ne zamudi prebrati tudi odgovora dra. Tomaža Romiha iz dotičnih številk „Slov. Nareda*, in jaz sem mu porok, da pa zapusti na mah naivnost, s katero nečeva opraviti imeti ni Vi posp. urednik, a tudi ne Vaš radikalno podlistkarski Gadober. Moril« naleti tamkaj rm proizvod svoje fantazijo — „Schiilmei-terpolizeiblatt'*. — mož, ki je spodbujali k narodnemu delovanju. Tudi v S k e d n j i neseno dosti na boljšem ; učiteljstvo in duhovstvo sta nam zakleta sovražnika. In ljudstvo P Navduši bo in vzplamti za narodno idejo — a bliskom se ohladi in nastopi neutralno stanje. Pač bi lahko Skedenjci innopo naredili, ako bi oni, ki se prištevajo navdušenim narodnjakom, vstrajno delovali ter s svojim izgledom vplivali na narod ter ga krepili v vstrsjnosti. Poglejmo de v sv. Marijo Magdaleno zgornjo in spodnjoin v Ko-o o 1, ki so močan jez v sovražnikove) roki. Povsod se napravljajo shodi, zakaj se ne gre nikdar tja P Misliti ne smem, da bi bil strah, ki bi to branil, — strah pred tujo, ali bolje: potujČeno pestjo P! In ven-dtr so to zanemarjanje v obče tolmači kot posledico — strahu. Zato opozarjamo naše vrle „Sokole", da se osokole ter večkrat izlete v potujčeno gnezdo in vzbujajo speče ljudstvo. Videli bodo, da se bodo začeli i tam zavedati. Če bodomo pustili ona okraja popolnoma v nemar, izgubljena sta za nas, ker sta žo tako blizo propadu. Obračamo so tedaj do vrlih mož, ki so si naložili težavno nalogo, oteti vsaj okolico iz tujih rok, da bi začeli b» zanimati in delovati za one kraje. So vo da bode delo „trda kost", ki se ne bodo dala tako hitro oglodati in marsikatera psovka bodo priletela in morda tudi kaka post zagrozila. A to nas no sme vstrašiti. Vsak začetek je težaven. Glavno je, da se začetkom ne omaga in da se začetek krepko prekorači. Ko smo enkrat položili prvi kamen, postavljalo so bode drugo ložje. Delo je reB težavno, a dovršili je bodemo, ako kažemo trdno voljo. Zato : „Dela ne vstrašite se, Moč neizmerna je sklep". Boris. Vedomec jo tlači. Spisal P. M. (Konec.) „Jeronč, vstopi!" reče hladno Minka in stopi prva v hišo. Se stene vzame ključ iti zgine v podzemeljsko klet. od koder prinese vrč domaćega vinca. Posta-vivša je na mizo, reče komaj hišni prag prestopivšemu Jeroneu: „Sedi in vzemi!" ter položi še hlebec na mizo. Jeronč molče uboga, a lo prvemu delu : sodo namreč, a piti noče. Molčita zopet oba. „Čemu si prišel, Jeronč?" — vpraša Minka z glasom, koji priča, da jej je položaj deloma nejasen, deloma nevšečen. „Nezvesta !* — vzklikne Jeronč, „hi-navka!* doda čez nekoliko časa. Oči mu blišče. Strast ga muči. Komaj se premaguje. „Kako mi moreš kaj tacegu očitati P Vsaj si mi sam pisati ukazal, da ne moraš več za me, ker dvojiš nad mojo resnično ljubeznijo !u „Kaaj P" —zategneno-bobnoče vpraša Jeronč in bliskoviti očesi svoji upre v Minko. „Menda ti je moj gospodar pisaril, pisava je vsaj jednaka; vprašala ga nesem po tem, sam pa mi ni tudi ničesar pravil. Pri vojakih je bil baš tam, kjer ti." Jeronču se odpreti očesi. Spozna pre- Iz deželnega zbora Isterskega. iz Poreča, 16. oktobra. (Izv. dopis). Kadi se, dima je polno, govoričenja pa še več ! Stranke se cepijo in same ne vedo, kani in kako. V slovanskem taboru vlada mir in odločnost, ako bodo treba, tudi do skrajnosti. Naši zastopniki so enih misli in istega principa, to je principa za-htevanja onih pravic, katere se tičejo ravnopravnosti našega, nad 14.000 duš broječega, povsem zanemarjenega in tlačenega naroda. Da se temu bornemu in skoro zadušenemu ljudstvu pridobi, kar mu gre po naravskej in božjej pravici, se ne bode odjenjalo, Temu poklicu so naši zastopniki vešči ; to jim je vzor njih delovanja v sedanjem zasedanju. — V taboru talijanskom vre pa nekako, kakor da bi sami zastopniki prav za prav ne vedeli, kako se ravnati. Saj se jim tudi ne čudimo ! Preplašeni so po dogodkih, ki so se jim pojavili v administrativnem obziru in preplašeni so tudi, ker ne vedo, kako se ponašati pri verifikacijah istih kolegov, katere so vlani po zaslepljenosti iz tabora sv. Frančiška zapodili. Denarno stanje, deželni zaklad je v stiski, naj g. Campitelli preludira, kakor mu je drago. Lehko je deželnemu glavarju govoriti, da deželni odbor nema nobene krivice, ako je grof Rigo pokradel 83 tisoč goldinarjev deželnemu zakladu. Lehko mu je povdarjati, da dežela ne bode zavolj tega čisto nič trpela. Kdor pa tacim zatrjevanjem kaj veruje, mora pač le sam g. Campitelli biti. Gospod doktor je dosti star in bi moral to tudi sam spoznati. Ali ker tega noče, potem ni čuda, da ne ve, da se je deželnim dokladom že dve od sto naložilo, ne da bi vedeli, čemu in od kod ta naložba davkoplačevalcem. Gosp. Mate Campitelli pa tudi ne vidi, da gospodje zastopnici njegove stranke sami pomajujejo z glavami, poslušajoči njega preludij. Kdo pa verjame g. deželnemu glavarju, trdečemu, da ne bode treba vrniti v zaklad, kar se je iz njega vkradlo ? Ali g. dr. Campitelli res misli, da ima pred seboj same bedake ? K tej stvari bi mi dali poslancem praktičen nasvet : doklad ne odobriti, ako vidijo, da so v dotiki s pomanjkljajem. provzročenim po kradbi 83000 goldinarjev. Gosp. Campitelli naj stvar sam poravna, ko že zatrjuje, da ne bode dežela radi rečene tatvine ničesa trpela. Vprašajo naj ga, ali so se res dosedanje deželne davkarake doklade za 2% povekšale, pojasni naj, v katero rubriko je všteti najnovejši povišek dokladom. Gospoda imajo varo. Grozna kletev mu uide, kakoršna Se ni ušla njegovim ustnicam. Minka tre-peče od strahu. Molčita oba. Jeronč ves spremenjen sedi na stolu, kakor pribit. Minka v resnici se ga boji. „Jeronč! izpij, pa pojdi z Bogom! Bog ne daj, da te dobi pri nas moj mož. Zdaj pa zdaj mora priti. Ubogaj me za pet ran kriščevih !u — vzdihuje in prosi vsa bleda Minka. Jeronč se trese od jeze. Brez besedice v odgovor, prime vrč, vlije vino v se in brez slovesa zdirja iz hiše. Minka stopi čez nekoliko trenutkov na prag in na stopnice in gleda tja gori po cesti za odhajajočim Jerončem. Solze jej žalijo lepi očesci. Predpasnikom si jih obriše in zopet zgine v hišo. * * * Po noči pa od zdaj naprej ni irnela več miru. Ne more kragulja odgnati, ki kljuje srce od zore do mraka od mraka do dne. Spati ne more, vse je tišči. Domača zdravila ne pomagajo. „V e d o m ec jo tlači!* — govore stare ženice. Opravila so imele mnogo pri bogatej županji. Vse, kar je katera starih babnic povedala, moralo se je poskušati. A vse zaman! Celo staroverskega duhovnika iz Trsta so poklicali k Minki, da jej prežene „ve-domcau, a tudi zastonj. Minka pa ni verovala govoričenju o lepe besede v tolažbo ; škoda le, da nesn osnovane. Dru^ra struna se pa nHfeza med poslanci talijanske stranke, ki je že tako napeta, da se misli, da skori razpoči in celo stranko razruši. Strun« ta je vprašanje, ali se imati izvolitvi prof. Mandića in dra, Stangerja potrditi, ali ju pa iz doma sv. Frančiška zapoditi, od koder sta prišla. Stranka mladih ni prav jedina in ona starih je v stvari tudi omahljiva. Izmed transingentov in intransingentov se je o tej zadevi napravila čisto nova stranka ; udje te stranke sicer nočejo popuščati principov prvotne svoje stranke, a so ven-der zato, da se volitvi omenjenih gospodov odobriti. Boje se namreč skrajnih pogubnih posledic in teh bi se radi uhranili. Pri vsem tem pa tudi vedo, da se cela talijanska stranka le smeši in ob zaupanje spravlja, ako ne bi hotela pripoznati zakonitosti volitev Stangerja i Mandića; druga HUtokratična stranka pa neče na noben način odstopiti od lanjskega nezaslišanega ravnanja in tirja: „ven ž njima in sicer za to, ker je Mandić urednik „Naše Sl<»gek in proganja, zvest programu svojega lista, krivičnosti in nezakonitosti talijanskega elementa in — ker je Stanger bil voljen proti volji italijanašev in proti njih kandidatu. — O g. Jenku se stranke ne menijo čisto nič, ker so v sporazumu z gluhim Campitellijem, kateri ni slišal odpovedi Podgradskega župana od deželnega poslanstva in ker radi strankarske kratkovidnosti ni razumel odpovednega lista g. Jenka. — Naj delajo gospodje Talijani, kakor se jim poljubi; samo naj pazijo na posledice, katere jim morajo postati osode-polne. Sit modus in rebus ! Et quidquid agis, sapienter ngaa et respice finem. Več. jim pač ne moremo reči za zdaj. Politični pregled. Notranje dežele. Na Dunajskej borzi raztrosili so bili pred par dnevi senzacijonelno vest, da je grof Taaffe podal svojo demisijo. Vest ta zdela se nam, je vsaj za trenotek, neverjetna in smatrali smo jo takoj za običajni manever drzne borzne špekulacije. Mogoče pa je tudi, da je imela rečena vest resnejšo podlago in da je res izvirala iz vladnih krogov samih. Ne menimo sicer, da grof Taaffe momentamio res misli na odstop, ali vzrok širjenju te vesti bil je mogoče ves drugi: hoteli so morda Čehe in al o o strašiti* „vedomci", ampak vedela je sama, da jo hodi ranjki Jeronč strašit in celo tlačit. Šel je namreč s tega sveta brez božje popotnice ono noč, ko je bil prišel domov iz Dolenjega polja. Prikazal se jej je bil ono noč in potem vedno ob istej uri ter jej provzročeval strahu in bolečin v obilici. Možu svojemu tega ni povedala in tudi drugej živej duši ne. Dajala je za sv. maše, a tudi to ni pomagalo. Sreča, mir in ljubeznjivost je izginila malo po inalcm iz Podgrivnikarjeve hiše. Minka ni ljubila več tako srčno svojega moža. On tudi ni maral preveč za bole-havo ženico, koja mu še po noči ne da miru. Smrt se oglasi čez dvajset let, a ne pri bolehavej Minki, ampak pri krepkem uioži njenem, kateri se je vdajal malo po malem raznim nerednostim, posebno pijači. Umirajočemu možu pove Minka pravi vzrok strahu svojega in mu naznani tudi, da vso njegovo zvijačo, s katero jo je dobil za ženo — radi bogatstva .... Zadnja beseda njegova je bila: „Minka, odpusti mi!* — „Prosi od pušenja mojega Jeronča* — odgovori umirajočemu možu ter se zgrudi na tla . . . Priča temu prizoru je bilo mnogo znaucev Podgrivnikarjevih. Po noči pa je odslej Minka imela mir. da bi vender privolili v dogovorjeno česko-nemško spravo, toli zaželjeno od vlade in od — Nemcev. In Nemci vedA dobro, zakaj da tuko pritiskajo, da se „sprava" čimpreje dovrši, kajti dobiček bil bi le na njih strani. Narod češki pa to dobro ve in zato se brani z vsemi štirimi te sprave. Ves kritični položaj pojasnjujo nam besede staročeške „Politike" v poročilu o IX. de-želnozborskej seji: „Potrtimi čutstvi in po težkih skrbeh mučenim srcem pričakuje narod češki odločitve, s katero naj bi deželni zbor pojasnil zmedeni politiški položaj. Narod češki si je dobro v svesti velikih žrtev, ki jih je doprinesel dinastiji, državi in na korist mirnega skupnega življenja z nemškimi svojimi rojaki ; ali v svesti si jo tudi svoje časti in svoje vrednosti in ljubosumno mora paziti na to, tla se čuvajo njega svete pravice. Zahtevati mora, da spoštujejo njega nežne čut-stva in njega čast; osigurati si mora svojo bodočnost. Ali sedaj mu stiska prsi bojazen — kdo bi mogel to tajiti P — da b i s e mogli dotakniti teh njega pravic in čuvstev; da pa ne zdvoji, podpira ga ne le vera v previdnost in ro-doljubje njega zastopnikov, ampak tudi nada na razsodnost in pravicoljubje vseh druzih činitelje v, od katerih sme vsej pravici pričakovati, da ne bodo zahtevali in tudi ne dovolili, da bi žrtve, ki jih tirjajo, prekoračile ineje onega, kar moremo prenašati in da bi se podkopali najbitnejii pogoji njega obstoja. Taka so torej ćutstva, s katerimi sledi narod češki kritičnim korakom deželnega zbora. „Politik" se torej zanaša na previdnost in pravicoljubje vseh činiteljev. Na katere činitelje misli pri tem Btaročeski list, je jasno, toda bojimo se, da se hudo vara. Ali je ni še skušnja izučila? Uprav ti činitelji hoteli bi Nemcem pripomoči do sijajnega vspeha. Češkim voditeljem ne preostaje druzega, nego da iščo pomoči v narodu samem. Rečena seja posvečena je bila formalnostim in pa katastrofi, ki je zadela deželo češko po povodnji. Z ozirom na „spravo" je bila zanimiva le prošnja kneza Karla Schwarzen-b e r g a za šeattedenski dopust. Obče je 'iienenje, da knez le zato pro*i za dopust, ker noče glasovati za spravne predloge. Menenje to potrjuje tudi okolnost, da je mnogo nemških poslancev glasovalo proti dovoljenju naprošeuega dopusta. V deželnega zbora N i ž j e-A v s t r i j-skega 3. seji grajal je dr. Luoger provokatorično postopanje policije ob volitvah. Postopanje da je bilo tako, da je bilo videti, kakor bi policija želela, da se žnjo ljudstvo popade. Namestnik, grof Kiel-mansegg je seveda protestoval proti takemu sumničenju. Potem so potrdili vse Dunajske volitve. V tem deželnem zboru bode najvažnejše obravnavanje o združenju predmestij z mestom Dunajskim. Vsakako stvar ne bode šla tako gladko, kakor si žele vladni krogi. — V Stajarskem deželnem zboru izjavil se je deželni glavar, da glede odprave okrajnih zastopov deželnemu odboru ni moči že v tem zasedanju staviti primernih predlogov, ker treba obilo poizvedovanj. V deželnem zboru Dalmatinsk eni obžaloval je deželni glavar, da vprašanje zveze Dalmacije z monarhijo po kakej že-znici še ni dozorelo; veseli ga pa, da se je osnovalo obilo podjetij za prevažanja po morji, kakor ga tudi veseli, da se nasadi tobaka po deželi lepo širijo. Obžaluje odstop namestnika Blažekoviča iri izraža uverjenje, da je po imenovanju novega namestnika, F. M. L. Davida, usoda dežele v dobrih rokah. V deželnem zboru G a 1 i š k e m zagotovil je novi deželni maršal K u s i n o m, da če čuvati njih narodne interese in da ni pozabil, da so njega dedje govorili rusinski. — Če le res ni pozabil! Vnanje države. Kakor poroča „Pol. Corr.", sestavila se je po ukazu Ruskega minister- stva za komunikacije posebna tehniška komisija, katere nalog je, sestaviti vse potrebne načrte za gradnjo stra-tegiških železnic. Italijanska vlada pritožila se je pri Spnnjskej vladi, ker so nekateri govorniki na katoliškem »hodu v Saragosi hudo govorili proti Italiji in nje kralju. Spanjski minister, vojvoda Tetuanski, obiskal je na to italijanskega poslanika v Madridu ter izrekel v imenu Španjske vlade obžalovanje na tem dogodku. Minister je zagotovil, da hoče v bodoče energično postopati, du se ne prigode več slični slučaji. V Francoskoj zbornici poslancev hoče poslanec Maujan staviti predlog, da volilci smejo odstaviti svojega poslanca. Ako namreč zahteva četrtina vpisanih vo lilcev, moral bi dotični poslanec položiti svoj mandat. Predlog ta je — to se vidi na prvi pogled — jako neumesten, kajti prouzroćeval bi, ako zadobi postavno moč, večne agitacije po deželi in dovel tudi ves konstitucijonalizem ad absurdunt. Četrtino volilcev je kaj lahko dobiti na svojo stran in potem bi bile neprestane volitve in odstopanja poslancev na dnevnem redu. Ministerska kriza na Portugalskem, ki je trajala 26 dni, je rešena. Sestavilo se je novo minUterstvo, kateremu predseduje general Chrysostomo de A b r e u. Domače vesti. Imenovanje. Poštni koncipist Peter Ćori, imenovan je poštnim komisarjem za Kranjsko. Komentarja ne napišemo, ker pisati bi ga morali — z žolčem. Imenovanja. C. kr. prizivno sodišče je imenovalo gosp. Josipa Pagona kancelistom pri okrajnem sodišču v Tolminu; fin. mini-sterstvo je imenovalo višjega fin. inšpektorja v Gorici, gosp. Premuda, finančnim svetnikom v Trstu. Premembe mej učiteljetvom. G. Julij pl. Kleinmayr, začasni glavni učitelj na ženskem učitel jišči v Gorici, imenovan je glavnim učiteljem na učiteljišči v Kopru, g. Anton Fras pa glavnim učiteljem na ženskem učiteljišči v Gorici, g. dr. Fran Kos, profesor na učiteljišči v Kopru, dobil je izprazneno mesto glavnega učitelja na ženskem učiteljišči v Gorici. „Slovansko pevsko društvo" v Trstu. Zanimanje za to društvo je jako živo; pevskih vaj udeležuje se veliko število Tržaških pevcev. Veseleči se na tem pojavu narodne zavednosti izražamo željo, da bi zanimanje to ne zamrlo, ampak da bi rastlo od dne do dne. Tržaške slovenske pevce, koji še neso pristopili k temu društvu, opozarjamo, da svoj pristop lahko prijavijo pri uredništvu našega lista. Deželni zbor Isterskl. Po slovesncj službi' božjej zbralo se je v dvorani sv. Fiančiška 1.9 poslancev, mej njimi tudi škof Porečko-Puljski, presv. g. dr. I. Flapp. Predsednik dr. Matko Campitelli iztekel je v svojem prečitanem govoru nado, da deželni zbor upotrebi vse svoje sile na korist ljubljene naše Istre". Najvažneji predmet, s katerim se bode baviti deželnemu z a* topu, je gradnja železnice mej Trstom in Porečom. Dotakni"'! se velicegu poneverjenja pri deželnej blagajnici menil je deželni glavar, da dežela ne bode občutila škode. (Kdo pa? Op. vred.) Vskliknivši trikratni živio" presvetlemu cesarju predstavil je vladnega zastopnika, okrajnega glavarja g. Elluschega. Zatem pozove novoizvoljena poslanca gg. Mandića in M a r i n o n i j a, da storita obljubo. Prvi je odgoril: .obećam", drugi pa: „proinitko". Pri volitvi tajnikov in revizorjev bili so izvoljeni sami Italijani; opozicija oddala je bele listke. — Deželni odbor predlaga v posebnem poročilu, da se odobri volitev d r. Sta n-gorja: izvolitve Jenka, Mandića in M a r i n o n i j a pa naj so izroče veri-fikacijskemu odseku. Proti izvolitvi prvih dveh došel je anonimen utok iz občine Pod- gradske, proti izvolitvi poslednjega pa je 50 uradnikov c. k. vojne mornarice uložilo utok. — To pa je zopet nekaj novega! Gospodje Italijani so res neizcrpljivi v Hvojej — poli ti s kej nemoralnosti. Tega svet pač se ni čul, da bi kak zastop uvaževal a n o n i m n e proteste. In na vse zadnje : će hočemo, vaui verujemo, da je res došel ta „anonimni proteHt", če ne, pa ne ; kajti mislimo si lahko, da ste ga sami skrpali. Gospodje, ali vas res ni več prav nič sram?! No občutite-li, da padate od stopinjo do stopinje ? ! V deželnem zboru Kranjskem objavil jo dež. lni glavar, da bode Kamniška železnic* skoro dovršena; tudi Dolenjska storila je korak naprej. Deželni zbor bode v tem zasedanju sklepal o gradbi deželne bolnišnice — s katero je v zvezi višja dekliška soia — in o Dolenjskej železnici. V deželnem zboru Goriškem potrdili si izvolitev dr. A. Gregorčiča. Provokacije brez konca in krajo. Tudi kmetje iz okolice Poreške šli so mej pro-rokaterjc : hoteli so iti na deželnozborsko galerijo poslušat modrosti deželnih očetov isterskili. To pa je strašna provokacija — tak6 vsaj čitamo v vrlem ,našem „Piccolo*. In pogovarjali so ro celo z „famoso don MandichM Grozno, grozno! Nova bolezen. „Mattino" pravi, da pri otvorenju deželnega zbora Dalmatinskega ni bilo dr. Bajamontija, ker je bolan. Značilno za naš vek je, da se nam porajajo samo nove bolezni. Taka nova bolezen ro je menda polotila gospoda Bajamontija, ki utegne biti še hujša od influence. Da, bolan je revež, hudč bolan! Obžalujemo, — Bravo „Mattino" ! Mi vstajamo in vas je itrah. Nek la-bonski dopisnik objavil je v „Cittadino" od min. četrtka dopis iz Istre, v kojom opisuje razmere isterskih Lahov ter navidezno šiba kolovodje italijanaške Btranke v Poreču, katera jo zapisala na svoj prapor: „Nobene pravice Slovanom". Imenuje jih „gf intrasigenti propugnatori del N e s-suno* ter predbaciva jim zmoto, v ka-terej so dosedaj živeli ter namerujojo še dnlj« trdovratno se je držati. Predočuje jim smešno a t njih trditev in nelogiko njih delovanja. „Svetu hočete zabiti v glavo, da Slovanov v Istri ni, ali da jih živi le brezpomembna peščica; v svojih listih pa na dolgo govorite in plašite z nevarnostjo, ki preti Italijanom od „slovanskega navala" (marea Blava); govorite in popisujete grozne bitke in boje, zabilježujete zmago, a zanikate ekzistenco sovražaikov (Slovanov). Kje je logika ; kje zdravi razum ?" — Dopisnik Bprevidi, da se Slovani res gibljejo, da dau na dan doživljajo nove zmage in napredke tudi v Istri, radi česa obeća, da bode o tej stvari še pisal ter razpravljal «vojo misli, s kakim orožjem bi se morali Italijani postaviti v bran proti nam. Hočemo videti, kako jajco še iznese ta lahouskb kokoš. Rja v človeške] družbi. Tržaški listi so zopot Spravljajo na znane pijavke človeške krvi, na oderuhe, proti katerim so nezmožni celo državui zakoni. Že mnogo let razpravlja so po časnikih, zborih in zbornicah, kako bi se v okom prišlo temu zlu, ki je čestokrat vzrok propadu celih narodov. Oderuhi v Trstu šo vedno lepo shajajo tor se vesčlč lehkega inšopirnega življenja na račun ubozih trpinov-delalcev, ki jim nosijo svoj trdo pridobljeni denar. Oderuh nema vesti; onega revčeka, ki je primoran k njemu se zateči v potrebi, oskubi do nazega. Denašnje razmero »o pa take, da akoraj ni možno izhajati brez teh malo vestnih pijavk, ki požrešno žro »neso in kri iz ubozega trpina, večinoma delalca, katerega usoda prislili, da se do •ljih obrne. Večkrat ae namreč delalec, obrtnik, mali trgovec in dr. nahajajo v nepričakovanih denarnih stiskah. Potrebno svoto denarja morajo dobiti, naj velja kar hoče, naj plača kolikor hoče obresti. Pomislimo, da je koga zadela nepričakovana družinska nesreča; denarja nemudoma potrebuje, a v svojej oblasti nema uveuka. Obrača se do prijateljev in znancev, ali ti se izgovarjajo, da nemajo; obupan se slednjič poda k — oderuhu. Ta mu koj ponudi denar ali pod strašanskimi pogoji. Ni zadovoljen s postavnimi obrestmi, niti z dvakrat tolikimi, temveč navada je tu pri nas, da enaki brezdušniki zahtevajo do 10 in vrč gld. na mesec od 100, t. j. 120 od sto nit leto ! Gorje onemu, ki svoje dolžnosti ne more spolniti ob pravem času ; po preteklem letu mora mesto izposojenega stotaka vrniti brezsrćniku 220 gld. Navzlic tem nenaravno visokim obre-stim zateka se ljudstvo v potrebi do teb pijavic, katerih v Trstu mej Židovi in kri-stijani kar mrgoli. Da, enake okrutnike smatra celo za svoje dobrotnike, ker mu v sili pridejo na pomoč! Vse naredbe in odloki predpostavljenih oblastev neso imeli dosedaj nikacega vspeha ; ta črna pega še vedno obataje ter se redi liki kača na solncu, Mi dobro vemo, da se tudi nekateri izuiej našega delalskega stanu zatekajo k tem malodušnim pijavicam ter jim nose svoj težko pr<žuljeni zaslužek. Uprav oderuško postopajo tudi takozvani škedisti ali prodajalci razne barantije na obroke Zadnjih je posebno dosti videti po bližnjoj okolici, kjer jim lehkoverno ljudstvo rado gre na limanice, kupavajoč od njih raznih drobnjav, ki le malo vredijo, za visoko ceno. Osobito naše ženice se dajo zlehka prepričati ter jemljejo robo pod tako „ugodnimi pogoji ".Videl sem ženico, ki je malovestnemu Židu obvezala se plačati 5 gld. za spakedrano podobo brez nikake vrednosti, kojo vdobiš v vsakej štacuni za 70 —80 kr.. plačujoč po 10 kr. na teden. Enakih vzgledov je na tisoče. Prav „vz-gledno" postopa tudi mestna zastavljalnica, odvisna od Trž. magistrata, koja zarajtuje za zastavljene stvari 20—30 od sto. Pri tem pa kriče lahouska golazen proti oderuhom, kojim na poti sveti mestna oblast sama s svojo zastavljalnico (Monte di pieta)! Spregovorili smo o tej stvari, ker vemo, da je tudi našemu ljudstvu veliko v kvar. Italijanski delalci v Trstu so sklenili sami si pomagati ustanovivši svojo denarno zadrugo z zadružnim skladiščem. V potrebi delalec najde pomoči pri svojem zavodu — pri zadrugi; kadar pa potrebuje raznih stvarij, obleke, živeža, pohištva, dobi jih v zadružnem skladišču po navadnej ceni in na splačilo. Bi-li ne bilo umestno, da se tudi slovenski mnogobrojni delalci Trstu enkrat združijo ter si osnujejo enako slovensko zadrugo, s katero bi se najprej in najlažje uničil hudoben vpljiv brezvestnih oderuhov P ! „Delalec Odbor „Bratovščine sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakoba v Trstu" povabi vse člane bratovščine dne 26. oktobra o 5 uri popoludne na občni zbor v dvorano „De-lelskega podpornega družtva" via Molin-piccolo št. 1. Uboštvo po Italiji kaže svoja suha rebra, dočim se načim irri deotoveem kaj dobro godi. Dokaz rastočega uboštva bodi naslednje. Nedavno naložilo jo minister-notranjih poslov vsem občinskim predstojnikom, da napravijo izkaz vseh delalcev, ki so brez dela. P«o teh izkazih nabrojilo so je v Lombardiji preko 100.000 enacih delalcev; v Piemoutu 00.000; v Itoinagni 150.000. V s po d njej Italiji, v Calabriji, Siciliji iu drugod je revščina še večja. Italiji se ni tedaj bati štrajkov ali tresti se jej pred — lačniki, ki so tem hujši, kajti lakota je sploh slaba svetovalka. Tja doli naj bi pogledali oni presiti Lahoni, ki ao mej nami šopirijo ter hlepe po materi Italiji. Irredentarsko podporno društvo v Rimu za dolalce iz Istre, Gorice in Trsta je moralo prenehati radi pomanjkanja udov. Ni čuda, kajti delalcev \,t imenovanih krajev v Rimu ni, ker Rimljani sami morajo po svetu iskat si zaslužka. Omeniti nam je, da je Tržaški mestni zbor minolo leto temu društvu „brez udov" dovolil 100 gl. podpore. Ako bi ga kakšno Tržaško res potrebno društvo prosilo podpore, gotovo bi jo odrekel. Ali gospodom na magi*tra'u diš£ le one češnje, ki so za mejo. Ako je res kak avstrijski delalec v Rimu, brez dvojbe je to kak vojaški begun; in enake potepuhe si šteje mestni magistrat v čast podpirati z občinsk'm denarjem! Od sv. Jakoba se nam piše: Slavno naše občinstvo naj izve, da se je tudi letos ponavljal oni zagrizeni pritisk in terorizem v pisarni mestnega okrajnega glavarja pri sv. Jakobu. Ta gospod razlival je svojo nevoljo vsled pokopane „Pro Patrie" na slovenske matere, katore so prihajale tir-jat ubožne listke za šolsko rabo: čemu pošiljajo v slovensko šolo — kaj ni drugih boljših šol laških v bližini. Omenjeni gospod trdi, da bode vlada, kakor jo „Pro Patrio" zlega spomina, razgnala vse druge, torej tudi slovensko šolo. Vse zbegane prišle so zatem matere k voditeljstvu, da upišejo otroke v narodno šolo in marsikatera bolj pogubna je pravila, da je gospodu komisarju dobro zagodla. Imel je gotovo od slavnega magistrata migljej, naj za božjo voljo nevedene matere pn -govori, da ne pošljejo otrok v slovensko šolo. Kaj ne ve omenjeni gospod in vsa ultraitalijanska gospoda, da so naše ma tere in naši očetje odločno narodni — da je ne iznevori ves njih trud, njih straho vanje in ko bi jim tudi tudi iškrjotne cekine v nedra vsipali. Uprav njihov pritisk navdušil je naše ljudi, da smo imeli v treh dneh toliko vpisanih, da bi lehko odprli paralelko. Ljudje ne morejo pre-hvaliti naše šole; vso bi rado svoje otroke aem poslalo, ko bi ne bilo tako daleč. Nu, brezdušna „Pro Patria* kradla je sloven ske otročiče, da jo posini in za Lahe proglasi, k nam pa dohajajo vsaki dan Btariši z laškimi otroci ter prosijo, da bi je sprejeli, ker čuje j o, da se tu tako lepo uče in ker bi radi, da se otroci slovensko nauče ; ali voditeljstvo jih dosledno odklanja. Kaj ne ve omenjeni gospod, da se v našej slovenskej šoli sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu goji pravi avstrijski duh, pod geslom: „vse za vero, dom in cesarja". Ali ste že kedaj čuli ali čitali, da bi laška mladina laških šol pri svojih veselicah samo izgovorila ime cesarjevo P Še nikdar nesmo tega čuli. Pri sklepnej veselici „ospizia marine, čul si vsklik „živio Trst", a zaman bi čakal, da ti zadoni, kar bi bilo umestno : živio naš cesar, živila naša lepa Avstrija!" Vprašam ponižno, ali no vć vlada, v kakšnem duhu se od-gojuje po večini mestnih šol vseh kategorij. Facta loquntur. Na moje vprašanje : kedaj bodo v Trstu drugače, rekel mi jo nekdo : „Kako neki, saj se vlada magistrata boji!" Vrli sivi starček zadel si jo. tz Skednja se nam piše: Povodom odpretja krčme g. J. S a n c i n a - N e m c a v novih prostorih pelo bode v nedeljo dne 19. t. m. pevsko društvo „Velesila". Svečanost V Borštu. Piše se nam : Jako lepa svečanost vršila se bode dne 21. t. m. v Borštu. Blagoslovili bodo mil. g. škof Glavina z jako lepo slovesnostjo nov l Vi m- visoki kip Lurske Matere Božje za jako zanimiv stranski altar, koji j« napravljen iz samih podzemeljskih kapnikov ter iz raznih umetno-uaravnih kamenčkov vsakovrstnih barv. Po blagoslovu bode slovesni obhod z novim kipom, — Kakor se čuje, delajo se za imenovano svečanost jako lepe priprave; vsaj tako veri udanega in pobožnega ljudstva, kakor se nahaja v Borštu, najdeš le malokje. Uverjeni sino, da bodo Borštjani kolikor mogoče slovesno pozdravljali nebes i zemlje kraljico. Vabilo k rednemu občnemu zboru „Glasbene Matico" v Ljubljani, kateri bode dno 18. oktobra 1890. v društvenih prostorih (špitalske ulice, Permetova hiša) ob 7. uri zvečer. Vspored : 1. Nagovor prvo-sednika. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamezni nasveti. — Čast. gg. člane uljudno prosimo, da so tega zbora mnogoštevilno udeležiti izvolijo. ODBOR. „Glasbena Matica" doposlala nam je svoje muzikalije za leto 1890.: 1, T o o- retičn o -praktična klavirska šola. Spisal Anton Foerster. Op. 40. VI. zvezek. Cena 1 gld. 30 kr. — 2-Suaecarae u x o r i s s o r o r i li a I h i n a »■ S iu o 1 e d e d i c a t u m. — 3. A v e Marija pro u n a v o c e c u m o r g a n o aut h a r in o n i u m c o m p o s u i t A n t o n N e d v e d. — 4. X a r o d u e p e s m i z uapevi. Nabral v tuhinjski dolini S. M a 1 e n š e k, čvetero-glasno postavil Fr. Grbic. — Glasbeni ta naš zavod priporočamo naj topleje slovenskemu občinstvu, kateri res veliko ponudi svojim članom v primeri se skromnimi sred-uvi, ki so mil na razpolago. Kdor le more, naj se upiše v ta prekoristni zavod. — Občinska doklada. Presv. cesar je dovolil, da Tržaška občina iztirja v 1. 1391. občinsko doklado 17% na državni hišni davek. HiŠni davek. Mestni magistrat naznanja, da se bode od prihodnjega leta začenši pobiral navadni hišni davek (domarina) kakor se pobira v mestu, tudi v kadmskein okraju, kajti hiše v njem se nahajajoče so preko polovico dane v najem. Avstro ogerski Lloyd. Dunajski listi poročajo, da je ogerska vlada pritrdila nameri, da avntro-ogerski Llovd postane izključljivo avstrijsko podjetje. Ali to se bode moglo zgoditi še le po preteku daljnih dveh let. Avstrijska vlada je Ogersko prosila pojasnila glede izražene želje, da se počaka še dve leti, ali odgovora ni še dobila. Mej tem so pa Lloydove gmotne okoliščino jako slabe in težko je presoditi, ako bodo h tem zadovoljni delničarji, ki zahmau čakajo svojih obresti, liiba pri glavi smrdi — Lloydova zadeva enako, Lloyd ima le eno slabo stran, namreč: slabega predhodnika in Še slabšo upravo. V tem, ko se o Lloydu samo govori, Nemci pridno delajo Lloydu konkurenco. Nek Berolinski časnik namreč poroča, da je že odplul u Hamburga nemški parnik „Freya", ki bode začel novo pomorsko črto mej Trstom in Benetkami ; temu so pridruži šo drugi in tretji. Lloydovim upraviteljem velja rek : kdor spi, rib ne lovi. Za črno vojsko. Ministeratvo za dež. brambo je odločilo, da so lo one osobe oproščene službe pri črnej vojski, koje so iz fizičnih ali duševnih razlogov za to Čist« nesposobne. Mestni magistrat poživlja vse one, koji menijo, da imujo pravico do opro-ščeuja, da pri vložnem zapisniku izroČo svoje prošnje za zdravniški pregled. Vsi oni, kojih ni pregledal zdravnik, poklicani bodo v službu pri črnej vojski, ako so tudi istinito nesposobni. Kazenska obravnava proti peta r-d o v c u Karolu C o r o 11 i j u bodu v ponedeljek pri tukajšnjem deželnem sodišča. Zatožba ga dolži hudodelstva javnega na-silstva po nevarnem žugauju (metanje petard) iu prestopka neopravičenega hranjenja eksplozivnih stvari. Sodišču bode predsedoval višje deželno sodnije svčtnik g. Sciolis. Obravnava je tajna iu je poklicanih 20 prič. Naše uredništvo potrebuje 75. številko „Edinosti" prošloga leta. Molimo, da bi nam kdo izmed naših naročnikov dopo-dal rečeno številko. 50.000 goldinarjev znaša glavni dobitek Dunajskih razstavnih sreček. Opozarjamo našo čitatelje, da je žrebanje žo dne 30. o k t o b r a t. I. L i h t n i c a uredništvu: „Yo>4— t'6. - fino............59.- H0.- ftoilćl puljeftki ..... „ 8.- dalmat. h eert. . . „ 9,— —.— Smokve puljeike t sodih . „ 12.— —.— v vencih . w 16.50 17 — Limoni Medina......zaboj 8.50 - .— Pomeranča Puljesko..........—.— — .- Mandlji Hari l.a.....100 K. 111— dalm l.a, s eart. , 109 — —• — Pignolli......... „ Bi i italij. najtineji ... , 19.50 20.- „ srednji ... „ 18.50 19.- Itangoon extra| ... „ 10.25 —.— n l.a J carinom „ 14.75 15.— II.«) ... n 12.TO 12.50 Bultaaine dobre vrsti . . » 72.— Suho groidje (opaia) ... „ '20.— 21. Oibebe......... „ 32.- 31. - Slaniki Yarmouth .... sod 13.— — .— Poltnivk* sredne velikosti 10U K. 39.— 40 - velike..... „ 35.— £0. Sladkor centrifug, v vrečah „ certifisk. ... . 31.75 3'.— Faiol Coks....... „ 11.- — Mandoloni..... B 7.75 — .— svetlorudeči..........10 25 10 50 temnorudeči .... „ — .— bohinjski...... „ 9.50 —.— kanarček...... „ 10.— —.— beli, veliki .... „ 10.50 -.- zeleni, dolgi .... „ — .— —•— * "krogli ... „ - .— — mešani, štajerski . . „ .— Kttlo . •........ „ n3.» 85. - 8«no konjsko....... , 2.- 2.80 * volovsko...... „ 2.50 3 Slama . .v................2.00 s.oo 3-3 Lepega orehovega lesu je več vaganov razne dolgosti in debelosti na proda], tedaj najprikladnejša za izdelovalce furnirjev. I,e* je jako lep, izvrsten in se ga postavi na posta]0 čakovac (Csakaturm). — Kdor želi kupiti. Oglasi naj se najhitreje pismeno pri podpisanem, kateri podaja vsa potrebna pojasnila. JOSIP GABOR, krčmar, pošta Mura St. Martin v Mod morju. !! Tržaškim Slovencem!! Odboru „Slovanskega pevskega društva" se ponuja prilika pridobiti »i iz bornega tenorista. Tržaške Slovence prosimo, da rioticiiiku preskrbe kakorsni-koli »lužbico. pripravljena od lekarja g. PICCOLl-ju v Ljubljani, je uplivno zdravilo, ki krepčii želodec, mehčd. čisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste. Sestavljena je iz zdravilnih. v rastlinstvo »padajočih snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič no Škoduje, če se prnv delj časa rabi. 5—15 Esence za želodec pošilja izdelovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 steklenici^ za gld 1.3«; po 24 za gld. 2.K0 po 8I> za gl. JI.84 ; po 44 sa gl. 4.2!!; po 55 zn gl. 5.2«; po 110 za gld. IU'80; po 550 za 50 kr. - V steklenicnh po 15 kr. prodaja se skoro v vseli tu- in inozemskih Ikurnah. - Vozili listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v Nev Jork & Philadelfijo koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 35—42 Ludwig Wielich na Dunaju. IV Weyringergasse 17, ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsbureau filr die k. k. Stnatsbahnen in Innsbruck. JAKOB KLEMENC trgovec 7 — 10 Via S. A n t o n i o. Ima v zalogi velik i/.bor raznovrstnega lepega volnenega in dražega blaga za žensko obleko te ne vedno nahaja v vulikej množini izborne kotomnf, baršuna, platna in flanele r raznih barvah. I>»be ne bila zagrinjala rmke vrste in velikosti. Postreci more z najlepšimi namiznimi prti. volnenimi robci, plodi in ženskimi ogrinjali Na izbor ima možkih zn-vratnic in ovratnikov, in vsake vrsti svilenih dežnikov. V obilnoj meri se dobi za gospo vsaktere preproge iu liipa /.a plose in že-nitve in to vtulno nove, moderno in nezale-žauo blago Vsaka naročba na dežplo [po obrazcih ali mustrih] se izvrši hitro in točno ter lahko nekatere vrsti blaga broz daca ua deželo posije- Svilnato blago je vodno naj-novejšega izdelka; svilnate trnkovo vsake velikosti za plese, ali za nagrobne vence, kakor tudi zlate in srebrne franže se dobe na izbor. Ima za slovenska društva trobojne svilnate trakove, v raznej Airokonti. Ravnokar prispele nove jopice iz trikotn za žensko. Za obilno naročbo se priporoča vsem p n. domačinom, da ga pogostoma z naročili počastijo. Riccardo Dinelli l fin rv i m 1 i" Via S. Lazzaro št. 15, Trst. k TU r L^ l^jil Zaloga alabastra vsak« kvalitete i-1 ^J in oblike. j^j $ Tovarna za gips $ j iM °r m U] različnih vrst na drobno in debelo. Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih plJ| cenah. 38—44 jljh Živic in družb, v Trstu imajo v svojej zalogi, ulica Zonta Št 5, vsakovrstne stroje za kmetijstvo iu vsako drugo rabo, kakor tudi vso za stroj-- potrebno. Posebno priporočajo s e s a 1 k e (pumpe) za kalanje vode, pretakanje vina. gašenje požarov, škropljenje trt in drevja; cevi •/.a vodovode in vsako drugo rabo izlitega in kovanega železa, svinca, kaučuka, lana; mlatilnice in čistilnice za žito, mrvil-niče za koruzo, sluniureznice. stiskalnice in mastiloice za grozdje itd. Prodajajo le iskušeno izvrstno vnanje in domače, garantirano blago po niskih cenah, ter je razpošiljajo prosto carine po deželah. 15 Stroje pri nas kupljene popravljamo kadar je potreba in priskrbimo za porab-Ijenje njih delo, druge. Scliivitz & Conip. A.BONNE krojač, 9-12 Corao štev. 4. JI. nadstropje izvršuj« točno in po najnovejšem kroju obleke za gospode. Ima v svojej zalogi novega in izvrstnega sukna in drugi; stote, po jako ugodnih o-nBh. Zdravnik za zobe via Dogana št. 2 8—13 orelinuje 6