kiui
v
LETO XXDL	MAJ,	1973	ŠTEVILKA	5
“LJUBITE SE MED SEBOJ, KAKOR SEM VAS JAZ LJUBIL’' (Jan 15, 12)
MISLI
(Thoughts)
MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV
V	AVSTRALIJI
USTANOVLJEN LETA 1952 ♦
Izdajajo slovenski frančiškani *
Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.
19	A’Beckett Street, KEW, Victoria, 3101. TeL: 86 7787
*
Naslov: MISLI P.O. Box 197, Kew, Vic., 3101 *
Letna naročnina $4.00 (izven Avstralije $5.00) se plačuje vnaprej *
Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema
j|C
Tiska: Polyprint Pty. Ltd., 7a Railway Plače, Richmond, Victoria, 3121
-sr
er
p
VSEBINA
Klofuta materinstvu — stran 113 Nema prošnja (pesem) — Dragica Gelt — stran 115 Mati je vredna naše ljubezni — Igor — stran 115 Mariji (pesem) — I. Burnik — stran 117 Pomembna obletnica — stran 118 Beneška Slovenija — Rudolf Smersu —stran 118 Srečanje (črtica) — S. R. — stran 121 Ukrajinska univerza in Slovenci — stran 121
—	kdo naslednji? ... — stran 122 P. Bazilij tipka — stran 124 Izpod Triglava — stran 126 Apostolska dela — razlaga p. Bernard — stran 128 Slovenik vabi ... — stran 130
Pamet se je odprla (povest-nadaljevanje) — P. Bernard — stran 131
Vinko Zaletel piše — stran 131
Prošnja (pesem) — Danica Novak — stran 133
Naše nabirke — stran 133
Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 135 Z vseh vetrov — stran 138 Kotiček naših malih — stran 140 Križem avstralske Slovenije — stran 141
NAROČI IN BERI!
ZA BOGOM VREDNA NAJVEČJE ČASTI — Krasna knjiga o Baragovem češčenju Matere božje. Spisal dr. Filip Žakelj. Cena dva dolarja.
V	zalogi imamo še tudi nekaj Zbornikov prejšnjih let Kdor želi z njimi obogatiti svojo knjižnico, so mu na razpolago po tri dolarje.
V	Argentini je Baragovo misijonišče izdalo novo knjigo: življenjepis velikega Slovenca — skopljanskega škofa, božjega služabnika JANEZA GNIDOVCA. 227 strani, s številnimi slikami. Spisal Alojzij Geržini*. Cena vezani knjigi $2.50, broširani $2.—.
Iz Kanade pa je dospel prvi del življenjepisnega romana o škofu Frideriku Baragu: LE UNO JE POTREBNO. Spisal Karel Manser. Cena vezani knjigi $3.—, broširani $2.—.
Iz ZDA pričakujemo novo pošiljko BELE KNJIGE, ki prikazuje razvoj v naši domovini od aprila 1941 do maja 1945 ter vsebuje okrog 10.000 imen v tem od-dobju pobitih Slovencev ter vmjencev iz Vetrinja. Cena pet dolarjev.
oOo
Priporočamo tudi anglelko knjigo (žepna izdaja) 3HEPHERD OF THE WILDERNESS. 2ivljenjepisno povest o. Frideriku Baragu je napisal Amerikanec Bernard J. Lambert. Bila bi lep dar vsakemu avstralskemu prijatelju. Cena en dolar.
LET0 XXII.	MAJ,	1973	ŠTEVILKA	5
OClo^uia materinstvu
«b^-J JE MARIJ!N MESEC in gotovo prav zato
Maf311' Za mesec> ^o praznujemo spomin naših mamic. Kol ir,nSl<i **an obhajamo na drugo majsko nedeljo. j-v 'Prireditev po naših odrih, po šolskih ter cer-sljf111 Pr°storih materam v čast! Otroci zbirajo svoje bod^He Pr'hranke že tedne prej ter razmišljajo, kaj sv°jim mamicam kupili. Za vsako mamico je
Prijet,
da'~in° Presenečenje, ko ji otroci morda na ta njen kruh*3rinesej° cel° zajtrk na posteljo — pa četudi je sttl0- Preveč zapečen in kava premočna ter mleko pri-t)0tp!6110 • • ■ vseeno tekne bolj kot najboljši zajtrk v ^ ker je njegova zabela LJUBEZEN.
1^°	otrok	bi	na ta dan rado	objelo svoje	ma-
stVa	^ i*m prineslo darove, pa žal	niso dočakali	roj-
teiCSi ezuželjeni so bili s silo iztrgani iz materinega rala * ^*SO Pre3el> ljubezni one osebe, ki bi jih mo-rrliCa,prva	ljubiti	in	bi jo danes tako	radi klicali: “Ma-
ka* ’	’ •	•” Žal	ji	zdaj ne morejo	vračati svojih	do-
•fonr hvaležne otroške ljubezni za njen dan. Žalostna ma .a modernega časa, ko prav tam. kjer je več ali C' VSega v izobilju, ne znajo več ceniti materinske janje ln se je boje. Posledice so neprecenljive: razde-kanj '.^u^ah, razdejanje po družinah, splošno pomanj-^ fubezni po svetu . . .
0 ni t ^ m'’ c*a ie 'etos pri vseh pripravah in objava
ki bi e:rinSkern dnevu
prav materinstvo dobilo klofuto,
*t0<HaSI k°8ata Australija lahko prihranila: 10. maja, ila„a ne^aj dni pred materinskim dnevom, bosta dva bavjj ^'orijske delavske stranke — Antony Lamb in tli	*^enz'e	— predložila federalnemu parlamen-
0ni*ev splava na zahtevo (“abortion on de-'VhitlaLK'iUb javnemu odobravanju Prime-Ministra Srai»ol a mno8‘b klanov vlade smemo le upati, da »e (,Q n‘ Predlog legalizirati umor nerojenega otroka bre2 d^re^et ‘n uzakonjen, a bo v tem primeru kasneje sPrejet °/Tla Pr*šlo do novih poskusov. Če pa bo zakon bo to žalostno dejstvo propada javne morale,
^islj \i .
*	MaJ 1973
:lh
kjer niti življenje, ki se braniti ne more, ni več zaščiteno.
Napoved predloga je vzbudila mnogo javnih protestov, ne le s strani katoliške Cerkve, ampak tudi s strani drugih veroizpovedi ter ljudi, ki so le humanisti in se ne prištevajo nikamor, čutijo pa v svoji vesti, kaj pomeni življenje in njegov nasilni odvzem. Ustanovljena je bila tudi posebna organizacija z imenom National Ri|>ht to Life Association, ki sc zlasti s publiciteto trudi prikazati javnosti pravilno gledanje na splav in pravico slehernega spočetega bitja do življenja.
So	neizpodbitna dejstva, ki jih propagatorji splava in njegovega uzakonjenja taje ali pa o njih vsaj načtrno molče. In vendar gre za novo življenje, ki se prične razvijati s spočetjem in ga medicinska znanost ne more zanikati. To novo življenje ni samo “zdrizasta snov, ki nič ne pomeni". Medicinska znanost nam dokazuje prav obratno: v času. ko pri nosečnici odpade prva mesečna čišča, na tej “zdrazasti snovi” lahko zaznamo že vse potrebne organe človeškega telesa. Otrokovo srce začne biti že v četrtem tednu po spočetju. V sedmem tednu življenja ima to nerojeno bitje že popolnoma formiran obrazek, s trepalnicami in obrvmi, ter ima v svojih ustecah že dvajset vzboklinic za dvajset bodočih mlečnih zobkov. V desetem tednu se otrok že z lastno silo giblje, z enajstim tednom pa je že zmožen sesati palček svoje roke ... In to naj bo le “zdrizasta snov, ki nič ne pomeni”? Kaj moremo nasilno odstranitev tega novega bitja imenovati drugače kot
Jii
EVERY CHILD HAS THE RIGHT TO LIFE
SAY NO TO ABORTION ON DEMAND
umor, umor bitja, ki se braniti ne more in je vredno vse materinske skrbi in ljubezni?
Brezvestni zdravniki in propagatorji splava tudi nočejo mnogo govoriti o tem, kako se splav izvrši. Saj bi prav s tem javnost kmalu uvidela, da gre za več kot zgolj “zdrizasto snov”. En način je, da iztrgajo to bitje iz materinega telesa po kosih, ki so že mali formirani udje — ali pa otročka izsesajo v celosti ali v kosih s posebno sesalno pripravo. Drug način je s kemično raztopino povzročiti detetu smrt v teku ene ure, da je nato predčasno "rojeno” mrtvo. “Mini carski rez” imenjujejo metodo, ko je otrok odstranjen z operacijo. Če že ni mrtev zaradi kemične raztopnine, umre po odstranitvi. Pri tej zadnji metodi umora so slišali otroka že celo jokati. Kaj je to res samo “zdrizasta snov, ki nič ne pomeni" . . .?
Ena največjih laži propagandistov uzakonjenja splava je tudi izgovor, da "ima mati vendar pravico odločati o svojem lastnem telesu". Medicinska znanost uči, da v resnici to nerojeno bitje ni le del materinega telesa. Res s svoji nemoči zavisi od matere in od nje dobiva hrano. A pri vsem tem ima svoje lastno individualno življenje, bitje lastnega srca, lastno kri in njegova kri spada v grupo, ki ni nujno ista kot materina. Pri vseh teh dejstvih pa bi nas radi prepričali, da to novo individualno bitje z lastnim življenjem za mater ni kaj več kot morda njen slepič . . .
Toliko zakoncev je, ki bi želeli otroke, pa jih ne morejo imeti. Dolge mesece in celo leta čakajo na adopcijo otroka. Z radostjo sprejemajo nezaželjene otroke, jim dajo svojo ljubezen in zdravo rast v svoji
družini. Boljša ureditev možnosti adopcije je vse bolj človečanski odgovor na nezaželjeno nosečnost kot Fa uzakonitev splava. Enako boljši pouk in izboljšana fllC' toda načrtovanja družin, ki bi res odgovarjala vsem moralnim pogledom, dalje ureditev posvetovalnic za f£ poročene ali poročene matere, skrbstvo zanje in P0-dobno . . .
Brez dvoma je uzakonjenje splava odmik od poštefle peti človeškega napredka, degradacija plemenitega P° klica zdravnika, ki naj življenja rešuje, ne pa jih ub>ia’ Z umori si človeštvo boljšega standarda in sreče bo pridobilo. Ravno nasprotno: umor rodi umor. vek, ki ga umora ni več strah, bo postal nenasif8 zver. Britanski propagandisti uzakonitve splava dafl£S že kriče, da bi morali uzakoniti tudi umor starih 111 bolnih (“mercy killing”). Kaj nam potem še poH>enl življenje in svoboda in blagostanje, če korak za k°ra kom padamo pod nivo živali? Znameniti dr. •Alt* Schweitzer je dejal: “Če človek izgubi spoštovanje enega dela življenja, bo izgubil spoštovanje tudi do ce lotnega življenja”.
V	mesecu materinskega dne bodimo vsi še posek£) hvaležni svojim mamicam, pa naj bodo še žive ali pokojne. Dale so nam življenje, pa v mnogo hUJ* časih kot so danes in v mnogo težjih življenjskih ^ merah kot so avstralske. Dale so nam svojo
ljubeZerl' I
ki bi žrtvovala celo lastno življenje za naše. Bog j'11' poplačaj za vse! Ob mislih nanje in njih ljubezen je ta borba brezvestnežev in sebičnežev za
uzakonil
splava še bolj umazana in nevredna človeškega d°sl<r janstva.
. . Naj bo žc enkrat konec napadom na življenje in človekovo dostojanstvo! Naj bo konec hladnokrvni nehumanosti, ki uničuje nebogljeno in nemočno življenje v materinem telesu, naj bo konec kriminala, ki je vedno bolj organiziran in profesionalen!...”
Papež Pavel VI. na letošnji veliki petek, ko je govoril po križevem potu v rimskem koloseju.
Dokument človeške krutosti, ki naj bi bila uzakonjena: ti razmesarjeni deli so bili še pred nekaj minutami Uro in razvijajoče se človeško telesce v prvih tednih življenja. Obe ročici in ena nogica sta še dobro vidni.
nema prošnja
Usteča so nema — ne morem kričati, nožiče v rasti — ne moreni bežati, z ročicami se ne braniti!
Samo srce sem: drobno, boječe, drhteče . . .
®*'ser sem, mati,
biser nanizan na nitko sem sreče.
•*r, ki srečati s tvojim smehljajem želi se.
Daj, da naberem ti cvetja na pisani trati, cujeni žvrgolenje ptic 'n pobožam metulja!
^ai) da objamem te, rcčem ti: “MATI! . . .”
Od Njega izbrana si,
Ti, zame edina čaša življenja!
Ne oropaj me zvezdic in sonca, toplote in sladkega mleka, ne diha pomladi in hladne snežinke!
O,	mati, ne ubij me!
Kaj ni nas dovolj že umrlo brez groba?
DRAGICA GELT
MATI JE VREDNA NASE LJUBEZNI
IGOR
VRSTA LET je že, kar sem zapustil in — mamo v njej. Vsa drobna in /o sn,ena je stala pred menoj in v taki, kot sem tedaj, sem spoznal, da bom po njej za n° ljubil vse naše slovenske mame in vse
'Q^e sveta.
te^a’ ma! 1945! Prav v teh dneh okrog ma-se^S^e8a dne spomini še bolj ožive. Preden Žad 1 sem se sklonil skozi okno, da bi še Oto*^ Pozdravil Ljubljano, moj rojstni kraj. naš"‘ fnrak je poljubljal mesto. Poslednje čete Vontov so se umikale in na drugi strani ZoseJa.n‘ce so se Že zbirali “osvojevavci”, da Pri 6,0 Prazno prestolico. . . Zazeblo me je ien-l''fCU ^ naslici sem se obrnil od okna in pri Zadel ob cvetlični lonček, v katerem je sa-
‘O n
fvo pomladno brstje. Padel je na tla in
Misij v, .
’ Maj 1973
se glasno razbil. Zemlja se je razsula po sobi.
Tedaj se je mati molče sklonila, nabrala v prgišče nekaj prsti, jo zavila v robec in mi jo izročila.
“Kjer koli boš, nosi to zemljo s seboj! Naj te spominja tvoje domovine in tvoje mame! Še ostalo zemljo, ki je po tleh, bom pobrala. To bom hranila zase in kadar se bodo iztekli moji dnevi, bom prosila, naj mi jo polože na srce. Ta zemlja, katere del boš nosil s seboj, naju bo družila. Bodi pošten in plemenit! Bog naj te spremlja in vodi!. . mi je rekla s svojim trepetajočim glasom.
Odšel sem v noč. Od tedaj pa do danes sem v vseh težkih trenutkih življenja po tujem jemal v roke tisto prgišče slovenske prsti. Ob mislih na domovino in mamo sem iskal moči in nasve-
Od vseh smehljajev je mamičin smehljaj najlepši . . .
tov, da bi prav uravnaval vsa svoja dejanja; ob mislih na oboje sem ljubil in hrepenel. ..
*
Nekoč me je tu, sredi velemestnega vrveža, srečal prijatelj moje mladosti. Pa mi pravi sredi pogovora: “Bral sem nekatere tvoje stvari. Včasih se ti kaj posreči, da še kar dobro napišeš. Toda, povej mi: o čem pišeš najteže?”
Nikoli nisem razmišljal o tem, toda tisti trenutek mi je postalo popolnoma jasno in brez oklevanja sem mu odgovoril: “O materi! O materi pisati je najteže.1 Saj v človeški govorici ni tistih besed, s katerimi bi lahko opisal vso lepoto, ki mi vzvalovi srce, kadar pomislim na svojo mater. Samo eno besedo poznam, ki pove vse. Ta beseda je: mati! . . .”
Tisto noč po tem nenadnem vprašanju dolgo nisem zaspal. Premišljal sem tole: leto za letom pripravljamo materinske proslave, leto za letom Želimo našim materam sto sreč in jim poklanjamo na kupe lepih besed. Naučimo otročiče, da pojo in rajajo po odru. Brskamo po vseh knjigah in iščemo najlepših pesmic o materi. Naprosimo govornike, da povedo nekaj plemenitih misli. Ob koncu zaploskamo in gremo veseli domov ...
"Lepo je bilo!” se pohvalimo po proslavi in s tem se nam zdi, da imamo naše matere že dovolj radi.
In vendar: delamo jim krivico! Kaj imajo
naše mame od tega, če jih primerjamo s čami, ki dogorevajo in se použivajo za druge' če jih imenujemo čuvarice domačega ognjišč’ svečenice, posrednice življenja in ljubezni!? ^sl to so le besede. Besede brez dejanj pa so ko zimsko jutro. Kadar v takem jutru posije softcS' sicer res razžari in osvetli, toda ne ogreje in ^ stali ledu. Tudi naše besede so samo
blesteč1
fraze, če ostane samo pri njih. In v tem s,,,° dostikrat krivični do svojih mater: zanje irna^0 dosti lepih besed, a še to samo enkrat na ^
—	na materinski dan. In naša dejanja? dejanja pa so približno taka:
*
^ *li
Imel sem prijatelja. Isti nazori so naju dru'J' ’ ista hrepenenja, isti pogledi na življenje in nll gove uganke. Pred leti pa se je fant kar M. doma izgubil. Oddaljil se je od skupnosti postal kot trohneč list, ki ga je veter odtrgd ,fl vrgel neznanokam.
Pa sem tega prijatelja čisto nepričakoVa,,<> srečal. Govorila sva o tem in onem in videl se,,]' da je izgubil stik z vsem, kar je slovenskeg’ “Veš, velik in lep je svet. Naša Slovenila | tako majhna in brezpomembna deželica . .. T° dostikrat, takole ob samotnih večerih, le za^ penim po domačem ognjišču . . .” mi je dejal 0 koncu pogovora.	.j
Ni moja navada, da bi kdaj preglasno gov° Toda ko je on končal, sem skoraj zavpil: nik in hinavec si! Kajti ni tistih nekaj k°s° opeke in kamenja, iz katerih je ognjišče, ki njih hrepeniš. Ne! Tvoja mati je, ki bi j° \ ^ spet videl in veš, da stoji ob ognjišču in ^ nate. Pa te je sram priznati, da imaš sV mamo rad . .
Ko sva se ločila, sva si krepko stisnila des>> in si pogledala v oči. Vedela sva oba, da se v°^ v bodoče spet večkrat našla, kajti prav misd mater nas plemeniti in nas vrača k slovenstW< smo se kdaj od njega oddaljili.	,
Da, v tem naši fantje dostikrat greše: S*
P
j jii”
jih je priznati ljubezen do matere. Mislij0' so manj fantovski in manj moški, če javno kažejo, da znajo ljubiti svojo mater. KornOl je pognal prvi puh pod nosom, že korajžno s pajo, da jim mame ni več treba.
*
P°znam dekle, ki dela v tovarni. Poleg tega mora biti v vseh — zanjo potrebnih in nepo-,rebnih — društvih. Nobene zabave ne bo za-^dila. Vsaj enkrat na teden se mora sestati s Sv°jimi prijateljicami in skupno z njimi premleti Se’ kar se je in kar se ni, ali kar bi se lahko godilo rned znanci. Ko pa pride domov, naj e b° iz dela ali svojih potov, je vedno prvi Pozdrav mami: “Joj, mama, kako sem utrujena! 0rnisli: osem ur dela v tovarni! Potem pa le-nIe po mestu!... Ali si že kaj skuhala? Si °Pra/ci moje nogavice? Si zašila in zlikala mojo Zo- Si že očistila in pripravila moj črni 0st>m, kj ga [lom jutrj oblekla? . .
Ao,° dekle povečerja. Ko je treba pomivati
podrto, se pa spet z.ačne: “Joj, mamica zlata,
0 sem trudna! Kako tovarna zbije človeka!
n,o malo bom še tu posedela — za delo mi pa res ni .	»
mama pa vstaja zjutraj ob petih, dela s dart in malokdaj leže k počitku pred pol-10 ■■ ■ Neplačana služkinja svoje kčerke . ..
❖
j, adnjič je nek moj tovariš iz škotskih in voja-kt slavil svoj god. Je fant, da ga je veselje p ec'ati: postaven, vedno lepo oblečen, vljuden.
me na s^avnostno kosilo. Njegova ma-toi Je n°sila na mizo in si z odlično postrežbo i ° Prizadevala, da sem se čudil. Ko je bilo
»COVi/
le 0 Pri kraju, je šele sama prisedla. In ker SVa !e'n< našimi mamicami vedno rad menim, lih Pnce^a pogovor: o našem življenju, o spomi-iivitf11- ^om' ° Žegnanjih, o setvi in košnji, o
1	,n še marsikaj, kar je zagrnila preteklost.
Zagovorila sva se in ko sem pogledal na uro, je bilo že kaj pozno. Moral sem se posloviti.
Prijatelj me je spremil do ceste in ko sva si segala v roke, mi je nekako nerodno in v zadregi rekel: “Ti, oprosti! Veš, moja mama je čisto preprosta ženica. Saj razumeš: stara je že, v spominih živi in na otročje ji gre. .
Tudi tedaj mi je bilo, da bi zakričal. Pa nisem. Mirno, skoraj žalostno sem mu odgovoril: “Poslušaj, tudi to je naš veliki greh: naših mater nas je sram. Prišli smo iz vasi, kjer smo pasli krave. Tu v tujini smo se naučili nekaj tujih besed, privadili smo se poklonom in olikanim gibom. Naše mame pa so še vedno naravne, skromne, preproste, a dobre in močne v ljubezni . .Da, v ljubezni do nas in do svoje slovenske zemlje. Mi se jih pa v družbi sramujemo, češ: starokopitne so. Kadar nas bo življenje qnova udarilo, bomo spoznali in rekli: Hvala Ti, Bog, da si nam dal take matere in daj nam vsaj nekaj njih moči in ljubezni!. . .
*
Ni dovolj, da vsako leto enkrat povabimo matere v to ali ono dvorano, jim pripravimo materinski dan in jim zapojemo: “Mamica je kakor zarja, srček njen je zlat. .Ni dovolj, da jim govorimo o svetosti in vzvišenosti materinstva
—	saj to same bolje vedo od nas — in da jih obsujemo z vsemi tistimi lepimi a poceni besedami. Ne! Beseda mati pomeni ljubezen in trpljenje. Vračajmo jim ljubezen za ljubezen! Pa naj mati še živi ali je že pokojna in pričakuje Tvojih molitev, naj bo pri Tebi ali daleč za morji — vsaka mati je vredna naše resnične ljubezni in spoštovanja!
°dkri| scm Xe
, P°s*ej si večno moja.
°j tožen glas in vsa ta bol, n»si m jo "* bi prenašal pol sveta, jjjCs|a tudi s Tabo,
Sl	darovala v odrešenje Luč.
Mariji
K Tebi se oziram,
ko v mraku hiram, ker me boli
na samem dnu krvavih pljuč:
Ta kolne, drugi joče, tretji ubija — kajti — morda oni niso znali najti miru, ki ga brez Vaju ni.
O Jezus, o Marija!
I.	BURNIK
Pomembna obletnica
LETOS OBHAJAMO avstralski Slovenci posebno obletnico. Mesec je res že minil, a visoki obisk in kongres sta dcsti velika vzroka, da se je urednik spomnil nanjo šele sedaj. Nič ne de, saj leto obletnice še ni končano in ne sme kar tako mimo nas!
Če me moji zapiski ne varajo, je letos v februarju poteklo 25 let, kar je prva slovenska begunska skupina dospela v Avstralijo. Sicer je bilo na peti celini že pred vojno nekaj primorskih in beneških Slovencev, a prihajali so kot redki posamezniki in z italijanskim potnim listom. Avstralija jih kot Slovence ni poznala in ni priznala — kljub temu, da so bili zavedni sinovi svojega naroda. Nekatere teh družin poznam in iz srca občudujem, da so kljub letom izoliranosti tako lepo ohranile slovenski jezik. Že več tu rojenih njihovih sinov in hčera sem poročil in vsi so govorili slovensko. Če so ti možaki delali v bušu, so se radi družili in peli slovenske pesmi; če so družine zvedele ena za drugo, so se rade obiskovale in si pomagale.
Pravi val slovenskih priseljencev se je pričel šele po vojni, ko je Avstralija — žal res ena zadnjih držav
—	odprla vrata številnim beguncem, ki so oropani svoje domovine po številnih evropskih taboriščih težko čakali na izselitev. Ta val tisočev se je pričel s prvo sku-
pinico štirih slovenskih fantov, ki so v Avstralijo speli na ladji “General Steward” dne 13. februari3 1948. Dva živita v Adelaidi: Nacc Ahlin in Franc Fw nik; tretji je Jože Božič in živi v Horsley Parku; N.S.W.; četrti pa je pokojni Vilko Potnik, ki je lal11 umrl v Adelaidi.
Kako so se ti štirje fantje tistikrat pred petindva) setimi leti ob prihodu počutili, si lahko predstavljam0. Kot osamele ptičke, ki so se oddaljile od jate. Goto'0 jih ni nihče sprejel in jim želel veselo dobrodošlic0' Nova dežela, drug jezik, nove navade . . . Bodočno5* jih je najbrž skrbela. Prav gotovo pa niso takrat niti s* njali. da bo	še toliko tisočev rojakov	prišlo	za nji1111
in bo tudi na petem kontinentu dokaj poznano SLOVENEC,	ter	bo ob marsikateri	priliki	ponosi"-
plapolala slovenska narodna zastava.
Vsem trem preživelim našim prvim povojnim 'z scljencem ob priliki 25-letnice tudi MISLI iz srca °e stitajo. Če pa nas zapiski varajo in je kdo prišel v ^ stralijo pred njimi, naj se le oglasi. Rade volje p°Pra vimo datum prihoda prvega slovenskega izseljenca z njim začetka našega povojnega izseljenstva na celino. Naši	trije	pionirji gotovo ne	bodo	imeli 11
proti, saj obletnica zanje še vedno velja.	. •
Petindvajset let! Lepa doba! Marsikaj smo v n' ustvarili —	tako	posamezniki kot narodna	skupi>°
Še več pa bi lahko napravili za skupnost, če bi med nami več zaupanja in sodelovanja.
BENEŠKA SLOVENIJA
V	eni zadnji številk argentinske SVOBODNE SLOVENIJE smo brali & članek. Napisal ga je Rudolf Smersu, ki je tudi naš naročnik. Je zanimiv in J1 lepo prikaže žalostne in vesele novice naših zemejskih bratov, ki že dolgo mJ svoj boj za obstanek. Gotovo bo zanimal tudi bravee MISIJ, zlasti naše beoe
Slovence. — Urednik
Beneški Slovenci so del slovenskega naroda in Beneška Slovenija je del slovenske domovine — saj leži na strnjenem slovenskem ozemlju med reko Idrijo zahodno od Krmina in med pogorjem Kanina. Na zahodu jo oklepajo reka Bela, reka Ter ter cesta Fojda— —Čedad—Krmin. Na tem ozemlju, ki meri približno 450 kvad. km, živi okoli 40.000 Slovencev.
V	zadnje času prihajajo iz Beneške Slovenije razne novice: ene so take, da smo jih lahko veseli, druge pa nas napolnjujejo s skrbjo.
Veseli smo novic o živahnem kulturnem delu beneških Slovencev. Ustanavljajo se slovenska društva, zlasti pevski zbori, vršijo se pevski nastopi. Narodna zavest raste. V tem oziru se je marsikaj spremenilo na boljše, čeprav so še vedno na delu italijanske šovini-tične sile, ki bi rade poitalijančile ta košček našega naroda. Če pomislimo, da izvajajo Italijani ta pritisk že nad sto let, potem je pravi čudež, da beneški Slovenci niso utonili v italijanskem morju.
OD LETA 1420 DO LETA 1866
Bežen pogled v zgodovino beneških Slovencev Pu ■ da so prišli beneški Slovenci skupaj s sosedi Fur ‘^ leta 1420 pod oblast beneške republike. Benečani s0 mečno trudili, da bi si pridobili naklonjenost Sl° cev, ker so se zavedali, kolikega pomena so zanje slovenske naselbine, ležeče na meji proti Avstriji- ^ so jim pustili njihovo samoupravo in jim podelili pravice in privilegije. Tudi so jih oprostili raznih kov. Pošiljali so med nje slovenske duhovnike. Ker ^ Benečani s svojimi slovenskimi podložniki obzirno ^ nali, so se ti privadili njihovemu gospodstvu. Po Pa ^ beneške republike je te kraje zasedla Avstrija, k' v svoji politični kratkovidnosti vzela beneškim Sl° ^ cem že stoletja trajajočo samoupravo, preklical® . nančne olajšave, prepovedala lastno sodstvo in c'r^jj privilegije. Leta 1866 se je vršil v beneški Slo'e ^ plebiscit, ki naj odloči, kam naj ta Slovenija spada^^ pod Italijo, ali pod Avstrijo, Beneški Slovenci s°
, .
Misli, Maj 17
ČEDAD
—	staroduvno mesto beneške SLOVENIJE
sPošt°8laSn0 volili za Italijo, ki je obljubljala, da bo žarij °^‘l'a Pravice, ki so si jih pridobili pod Bene-benejj,-0C*a Italijani niso držali besede in niso vrnili je v .lm Slovencem pravic in privilegijev, katere jim vanjeC 3 .^vstr‘ja- Nasprotno, začelo se je poitalijani;-se je’	' Je doseglo svoj višek pod fašizmom, ki pa
danes nadaljeval° tudi še po padcu fašizma in traja še
Slove^'.ijančevanie se -ie vršilo in se še vrši v beneški ske p !!’ zlasti v šolah. Šole so namreč samo italijan-v cerkv'11-3 s'ovens*<a beseda izven domače hiše je bila ?avest ' 'n ta ohranjala slovenski jezik in slovensko Zem mCd beneškimi Slovenci. Zato se je zlasti faši-jim JDrav‘* z vso silo tudi nad slovenske duhovnike in naroclnernogo^*l delo v slovenščini. Žal, da so to raz-Cerkve no delo podpirali tudi šovinistični italijanski be^-k*11 krogi v Vidmu, pod katerih oblast spadajo vi^m l ^ovenci' Nedavno je bil predčasno upokojen kl°njen * .nac^kof Zafonatto, ki Slovencem ni bil na-novjf,. ’tm t>eneški Slovenci upajo, da se bodo pod škofom razmere zboljšale.
ZAMUJENA PRILOŽNOST
Glede
•Dere d osnovn'h šol v Beneški Sloveniji bi bile raz-l°vno vSnes verjetno drugačne, ako bi med zadnjo sve-nudj,a r° ’zra^''' edinstveno priložnost, ki se je tedaj ^0r>šk *6tU	so	se namreč na Primorskem in
Cni Ustanav*jale slovenske šole. Tudi bi se tedaj Se<lber1^1Stdnov'*e V ®ene*^' Sloveniji, ker nemška za-ie |jj]o °blast ni nasprotala. Več slovenskih učiteljev sloye pr'Pravljenih iti v Beneško Slovenijo poučavat feSOr .e otroke. Tedaj je služboval v Vidmu kot pro-O.P. 5 lte)i dr. Andrej Budal, pristaš komunistične SloVenciSV°iini vplivom, ki ga je imel med beneškimi Šole v č JE dosegel, da se tedaj niso odprle slovenske ?k°rnik	Sloveniji. Sam je zapisal v Trinkovem
na GreU’	ga je leta 1946 izdala v Trstu komunistič-
Sorčičeva založba, da je bil odločno proti te-
mu, da bi sprejemali nemške ponudb;. Tako je bila
zamuj n.i edinstvena priložnost — prva v sto 1 eih _______
da dobe beneški Slovenci slovenske šole. In kakor so na Tržaškem in Goriškem ostale slovenske šole tudi še potem, ko so te kraje dobili spet Italijani, tako bi ostale tudi v Beneški Sloveniji, ker bi se Italijani ne upali vzeti tega, kar so ljudje že imeli. Budalova trditev, da so Nemci ponujali slovenske šole, ne drži. Nemce so slovenske šole kaj malo zanimale. Slovenske šole su ustanavljali slovenski šolniki in drugi za slovenstvo zavzeti ljudje. Usodni strankarsko politični fanatizem dr. Budala je napravil nepopravljivo krivico in škodo beneškim Slovencem in vsemu rodu.
IZSELJAVANJE BENEŠKIH SLOVENCEV
Beneškim Slovencem ne ubija njihove življenjske moči samo italijanska asimilacijska politika, ampak tudi množično izseljavanje.
Versko glasilo beneških Slovencev “Dom”, ki izhaja v Dreki v Nadiški dolini, je nedavno priobčilo podatke o gibanju prebivalstva videmske pokrajine, kamor
spada tudi beneška Slovenija, za obdobje 1961 1971.
Iz teh podatkov je razvidno veliko upadanje števila prebivalcev v popolnoma ali pretežno slovenskih občinah. Tako se je v deset občinah število prebivalstva skrčilo od 21.291 na 13.783 t.j. za 35.26%. To so strašne številke! Izseljuje se mladi rod v iskanju boljšega in laže dosegljivega kruha. Doma ostajajo stari ljudje. Tako se dogaja, da izumirajo in ostajajo brez ljudi nad tisoč let stara slovenska naselja, ki so preživela vse mogoče viharje. Stari ljudje se še krčevito drže svoje zemlje. Toda kdo bo po njihovi smrtni lastnik stare in svete slovenske zemlje?
ŽARKI UPANJA
Rekli smo, da prihajajo zadnje čase tudi vesele novice iz beneške Slovenije o živahnem kulturnem delu beneških Slovencev. Veliko zaslugo za ta preporod be-
neških Slovencev imata zlasti slovenska duhovnika Cen-čič in Lavrenčič in še drugi ter slovensko versko glasilo “Dom". Za poglobitev narodne zavesti je važen tudi list "Matajur". — Velikega pomena je tudi delovanje izseljenskih beneških Slovencev, ki so razpršeni po svetu, ker pa se zadnje čase vedno bolj zanimajo za vprašanja svoje domovine. Ti izseljenci niso bili v prejšnjih letih nič med seboj povezani in tudi ni bilo opaziti, da bi se kaj posebno zanimali za razmere doma. V zadnjem času pa je položaj bistveno drugačen. Beneški Slovenci so v zdomstvu ustanovili Društvo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije. To društvo združuje beneške rojake, zaposlene v Švici in Belgiji (kjer jih je največ) pa tudi v ostalih državah ter tudi v notranjosti Italije. Društvo je nastalo leta 1968, ima danes 1065 članov in članic in je razdeljeno na
20	sekcij.
Omenjeno društvo je napravilo nekaj pomembnih korakov v korist beneških Slovencev. Naj omenimo nekatere: Leta 1969 so se zastopniki društva udeležili v Švici velikega zborovanja izseljencev iz Italije in dosegli, da je prišla v resolucijo zahteva po priznanju narodnostnih pravic beneških Slovencev. — V letu 1970
je bilo društvo sprejeto v Švicarsko državno izseljensko organizacijo. Istega leta je bila na skupnem zborovanj11 slovenskih in furlanskih izseljencev v Yverdonu spre' jeta resolucija z zahtevo, da deželni svet Furlani^' Julijske krajine in italijanski ministrski svet javno prl' znata obstoj slovenske narodnostne skupnosti v viden1' ski pokrajini. — Pozneje se je društvo udeležilo enega skupnega zborovanja slovenskih in furlanskih izseljencev v Lausanneu, kjer je bila izglasovana reS°” lucija z zahtevo po priznanju slovenske narodnostih skupnosti. — V januarju 1971 se je začelo zbiranj podpisov k dokumentu z zahtevo po zaščiti beneŠk® Slovencev. V septembru 1972 je predstavništvo društva izročilo italijanskemu poslaniku v Bernu listino z 23 htevo po spoštovanju pravic beneških Slovencev in z'a sti po odprtju slovenskih šol v videmski pokrajini-
Beneški Slovenci bijejo težak boj za svoj obst°J; Dolžnost vseh Slovencev po vsem svetu je, da ta W z vsemi svojimi močmi podpro. Zlasti pa bi n1 dolžnost matične domovine, da s primernimi diplom3* skimi koraki in materialnimi sredstvi pomaga ten111 najbolj južnozahodnemu delu slovenskega naroda.
STARA GORA — znamenita in starodavna božja pot beneških Slovencev. Kakor utrjen srednjeveški grad stoji cerkev na grišu. Tu jc slovensko ljudstvo v težkih dneh iskalo varstva — tu išče pri Mariji tolažbo tudi danes . . .
Srečanje
. VLO JE ČISTO slučajno srečanje in Tomaž (f hi dobro staro gospo skoraj pozabil. Le od CQsa do časa se je spomnil nanjo, kadar je imel misHh lepe počitniške dneve ob morju.
Bilo je nedavno, poleti, ko je toplo sonce grelo °' skrbno obdelane vrtičke, zidove hiš in Ceste- Da bi si prihranil denar, je šel kar peš Izk ^rQte^ sPreh°d in si malo ogledal okolico.
čistil je vsako bližnjico, ker se je namerno Un>ikal cesti. Ozke stezice med zidom in ogra-
tenirm v,
od
lo.
rtovi so dajale vsej tej odmaknjenosti
n'ljenja še bolj otožno sliko. Prav to razpo-^nle je bilo krivo, da je pri nekem vhodu v °t>stal in tam zagledal na teh svojih bližnji-
CQh
prvo človeško bitje.
T
0,naž ni nikoli razmišljal, čemu je stara ž.e-a Jako hitro prišla k vratom ter ga ljubeznivo do^Sa^a’ <Sp morda koga išče . . . Mogoče je že ^ So, dolgo čakala na kakšen obisk — obisk, nikoli prišel, ker revica pač ni imela koga Okovati.
ga
»tu
Knialu
sta bila v živahnem razgovoru. Starka
le celo peljala v svojo hišico. Pripovedovala Je o svojem pokojnem možu, o sinu-edincu, SeJe Urnrl ko je komaj začel živeti, o svojih ka r<X^’ ^ ^ai Pa kdaj pridejo k njej. . . Po-a ,ni< je celo nekaj fotografij.
K
da Se ie °d nie poslavljal, je Tomaž obljubil, š<ud P'sa*- ne ,a^°< kot tisti ljubeznivi Snt' ^ 16 ^ Pre^ letom dni pri njej, kakor ,e Pripovedovala. Tistemu je celo dala nekaj
denarja, ker so ga okradli — pa ji ni nikoli poslal obljubljenega pozdrava. Tomaž jo je tolažil, da je tisti študent prav gotovo ni pozabil, le časa nima, da bi ji pisal. Vendar o tem sam ni bil popolnoma prepričan . . .
Enkrat, dvakrat ji je res pisal in potem je na starko tudi Tomaž domala pozabil. Slučajno je pri pospravljanju sobe našel njeno zadnje ljubeznivo pismo. Končno bi tej ženici res lahko spet pisal. . . Najbolje takoj, sicer bo spet odložil v nedogled.
Res je napisal pisemsko stran. Ni ga stalo dosti truda.
Teden dni zatem je bil odgovor že tu. Taka prijaznost je žarela iz njega, četudi je bilo pismo težko čitljivo in misli nekam razmetane.
. . Pogosto sem mislila na Vas. Vselej sem si govorila: Mlad je, pozabil je nate! Sedaj pa vidim, da ste dobrosrčni. .. Pogosto se oziram na stezo, pa nikoli nič . . . Vedno si mislim, da boste spet prišli. Spet bi mi naredili veliko veselje ..
Tomaža je bilo skoraj sram, da jo je tako pozabil. Tako slučajno sta se srečala, pa ženica ni pozabila nanj in čaka, čaka . . .
Ob pismu se je fant zamislil: Ali je veliko ljudi, ki od nas nekaj pričakujejo, ki nas imajo v spominu, ki nas čakajo? Čakajo prijazne besede, ljubeznivega pogleda. Željni so našega smehljaja, željni skromnega trenutka, ki jim ga moremo brez težav posvetiti. ..
S. R. (Mladinska vez)
UKRAJINSKA UNIVERZA IN SLOVENCI
ŠTEVILKI našega mesečnika je bila v '•Ska U,lJKRAJINSKI MOJZES omenjena tudi Kato-
liš|(a
!iiipy Jinska lln'verza sv. Klemena, ki jo je kardinal bod0 ^stanovil po svojem odpustu iz Sibirije na svo-dom rav preko te univerze smo z ukrajinskim naro-"aPak Sn° Povezan' tu<^‘ slovenski izseljenci in nič ne bo 0 tem nekaj zvemo, titii, , ^ te univerze je tudi v Buenos Airesu v Argen-fakult JCr nekai *et deluje Filozofsko-humanistična Rimu i®‘ Je Pa seveda v vsem odvisna od centrale v udi južnoameriški slušatelji dobivajo potrdila
o semestrih od tam, po opravljenih izpitih po štirih letih frekvence pa tudi naslov licenciata. Ta licenciat je priznan po vseh državah, kjer priznavajo naslove papeških univerz. Pokrovitelj buenosaireške fakultete je ukrajinski škof Andrej Sapelak, bolnega direktorja pa zdaj nadomešča odbor treh profesorjev, med katerimi je tudi Slovenec dr. Tine Debeljak.
Predavatelji so priznani ukrajinski profesorji v izseljenstvu. V učnem sporedu je ukrajinska književnost, ukrajinski jezik in slovanska filologija, ukrajinska zgodovina, ukrajinska umetnost, uvod k ekonomiji vzhodne
Evrope, predavanja o ekumenskem koncilu in o političnem razvoju vzhodne Evrope.
Slovenska emigracija v Argentini ima edinstven privilegij: na fakulteti tc ukrajinske univerze ima priznan svoj slovenski oddelek s slovenskim učnim jezikom in s skupino slovenskih profesorjev. Dr. Tine Debeljak predava o slovenski književnosti in slovenski zgodovini, dr. Vinko Brumen o uvodu v filozofijo, dr. Franc Gnidovec o staroslovenščini kot osnovi v novoslovenski jezik, docent Marko Kremžar pa o razvoju ekonomske misli. Poleg tega slovenski slušatelji posečajo skupno z ukrajinskimi tudi predavanja o ekumenskem koncilu ter o političnem razvoju vzhodne Evrope.
Slovenski oddelek ukrajinske univerze je za argentinske Slovence res velikega pomena in smo nanj lahko ponosni vsi slovenski izseljenci. Tamkajšnji naši mladini, ki konča slovenske srednje šole (tudi te imajo v Argentini!), daje edinstveno možnost za nadaljno izobrazbo v slovenskih narodnih vedah, na akademski ravni in v materinskem jeziku. Slovenskim študentom drugih argentinskih univerz pa nudi dopolnitev študijev
o	domačih vedah, ki se drugod ne predavajo. Ker je starost slušateljev neomejena (pogoj je le končana srednja šola ali učiteljišče), je ta univerzitetni študij lepa prilika vsem starejšim izseljencem, ki doma pred
begunstvom ali izselitvijo niso mogli končati svoje ak»' demske izobrazbe: na ukrajinski univerzi morejo v d°' mačem jeziku dovršiti študije in doseči tudi akademsk* naslov.
Novo delovno leto se pričenja zdaj v začetku nia)a' Koliko slovenskih slušateljev ima letos argentinski delek univerze sv. Klemena, mi ni znano, prepriča pa sem, da se argentinski Slovenci teh odličnih niožnO’ sti debro poslužujejo. Kulturno delo je tam res na vl' šku in presega v tem vse druge naše izseljenske skup'ne kjer koli po svetu. Je pač Argentina imela srečo da Jc prva odprla svoja vrata beguncem, ki so jih bila evrops^a taborišča v letu po končani vojni 1945 polna. Od na ših beguncev je odšlo tja desetine in desetine slovel' skih priznanih kulturnikov, profesorjev univerze in sre njih šol. Tam so — vsaj v začetku — res morali za grabiti za običajna ročna dela, a svoje talente, sv°Y’ bogate izkušnje in tudi svoje ideale so pa le prines s seboj. In z vsem tem niso skopi, kar se v vseh te letih očitno pozna v organizacijah, kulturnih prireditva ’ tisku in šolstvu. Naša domovina seveda vse to kultu11'0 delo komaj kdaj mimogrede nekako s prezirom la pa ljubosumnostjo!) omenja, pa še to šele zadnji prejšnja leta celo ljubljanski univerzitetni študentje kulturnem delovanju slovenskih emigrantov v ArSeI* tini niso smeli vedeti ničesar . . .
kdo naslednji
KDO OD NAS ni zasledoval razvoja dogodkov zadnjih tednov, ki so se tako nepričakovano nagrmadili okrog obiska jugoslovanskega predsednika Džemala Bijediča (20. marca). Pa saj jih ni bilo treba niti zasledovati: prve časopisne strani, radijska poročila, televizijske novice in intervjuji . . . vse je kar bruhalo o enem in istem. Novinarji pa so — četudi je bilo zaslediti nekaj res treznih uvodnikov in pametnih komentarjev — celotno zadevo po svoje napihnili, da je bila boljša kost za radovedne bravce. Novi Attorney General senator Murphy je s svojim netaktičnim vdorom v ASIO (Australian Security Intelligence Organisation) 16. marca, s svojimi vodenimi dokazi o “organiziranih tolpah” in celo “pripravah invazije iz Avstralije” vzbudil ostre debate v federalnem parlamentu. Ploha tiso-čev besed in očitkov, da bivši Attorney-General senator Greenwood namerno ni storil ničesar ... pri vsem tem pa senator Murphy sam v teh mesecih svoje odgovorne službe ni dobil v roke niti z vdorom v ASIO toliko dokazov, da bi eno samo osebo spravil pred sodišče. Kje je tu še pametna presoja?
Bob Santamaria je v svojem televizijskem programu “Point of View” odlično poudaril: Pred desetimi leti je Dr. Cairns prav tako pod parlamentarskim privilegijem govoril o “2000 ustaških agentih” in to armado enakovredil z “nemško SS med vojno”. Urad senatora Murphyja jih je obljubil odkriti trideset, nič
več 2000. Kam jih je izginilo 1970? Ko pa je sen^1 Murphy govoril končno v parlamentu, je bilo števl ^ teh trideset že zmanjšano na — štiri. Imenoval )e P "tri teroristične organizacije in štiri pomožne”. Z vse mi pravicami, da jih spravi pred višje sodišče (p°
me Act Section 30A) in vsemi prednostmi svoje ne službe (Po zakonu — Section 30R — ni v
tem Prl
meril dolžnost vlade dokazati organizaciji krivdo, a^ pak je dolžnost organizacije dokazati svojo nedolŽn°' ni storil ničesar. Za vsakega pametnega in poštenef
■ st|e"
S3l” res
državljana je to jasen dokaz, da pri vsem bombas nem govorjenju o “novih” dokumentih ni bil en papir dovolj vreden, da bi veljal pred sodiščem >n nekaj dokazal.
Dosti blata je bilo nametanega na hrvaške priseU .
n';
n'1'
je logično dejtsvo -— tudi mi jih imamo. Osebno sem imel nikdar in tudi zdaj nimam namena bra. poedince ali katero koli organizacijo, ki bi se P0.^ ževala terorističnih dejanj — če so bila res stofl in osebi ali organizaciji tudi dokazana. A tako P0^.^ šiti in napihniti "dejstva” ter jih pod parlamenta1”^, privilegijem metati v javnost, se mi zdi krivica irl ^ kriminacija prve vrste, ki ni vredna demokrat1
s anove kot je avstralski Commonwealth. Da bi av-ska vlada samo slepo verjela tvrditvam iz Belgrada .to sprejela brez otipljivih dokazov za dejstvo ter ski krez sodišča deponirati emigrante na belgraj-
1	*'sti ... to bi bilo po Murphyju seveda še najslavnejše. A kakšna pravica bi bila to, vemo vsi,
 srn° kakor koli okusili komunizem. “Danes Hrvatje
do naslednji?...” Tako smo brali v uvodniku polj-kje8a tednika TYGODNIK POLSKI dne 7. aprila, skil^ °^av‘* tu^' odprto pismo Zveznega odbora polj-društev v Avstraliji predsedniku avstralske vlade r' ^hitlamu. Da, kdo naslednji? Morda poljski emi-v ntl> morda ukrajinski? Morda mi Slovenci — pri bo SV°J' °preznosti in včasih naravnost hlapčevski m^Zn* pred vsako'“politiko”. Ko gre za poštene de-ratične pravice naše ali katere koli emigrantske °dne skupine, ko hočejo tuje vlade celo to našo
Pr>dobl
molk
Čudn
Jeno svobodo na tujem kratiti in krojiti, je vsak
zločin.
Qno se je obrnilo kolo ob nenadni novici dne
•	apriia da so bili v decembru v Sarajevu trije av-
stralski
In t " ^r^av^an' tajno sojeni na smrt in usrcljcni.
. ^ o Bosanskem incidentu v
to zdaj po tolikih mesecih, po vseh uradnih porabila ° ®osans'iem incidentu v lanskem juniju, da “je
k a akcija popolnoma zatrta in teroristi pobiti v bor-]je .' ' Tudi imena teh treh tajno obsojenih in ustre-v 1 v decembru so bila že na junijski listi pobitih Cli>- Zakaj avstralska ambasada v Belgradu ni 0 *eh treh (zdaj se govori že o več avstralskih -. avIjanih v jugoslovanskih ječah) zapornikih in sod-
prei obveščena, da bi jim kot svojim državljanom
in izvršitvi kazni “v bojazni represalij” (istočasno pa tako korajžno z dolgo listo terorističnih voditeljev hotela izsiliti od Canberre njihovo deportacijo . . .) niso prepričali niti avstralske vlade niti nas izseljencev.
Če Canberra upravičeno očita jugoslovanski vladi danes neodkritost in hinavstvo, nas toliko ne briga. V pravem času je spoznala tudi ta obraz rdeče diplomacije. Nas izseljence brigajo neosnovane in nedokazane obtožbe oseb tu v izseljenstvu in pa v skrivnostnost zavite smrtne kazni izsljencev na obisku domovine. Za prvo je že čas, da se z blatenjem in posplošenjem neha, “teroristom” pa na sodišču dokaže krivdo, če so jo zagrešili. Za drugo pa vemo, da jasnega odgovora ne bomo nikoli dobili in ga tudi ne pričakujemo. A kdor pozna komunizem, mu je tudi ta odgovor že dolgo znan . . .
bi
Bij8'a. dati vsaj legalno obrambo? Zakaj ni tovariš p0 'c Pri svojem obisku Canberre sodbe niti omenil? av n° vse nove vest' °b koncu aprila, da trije am a’s*c* državljani niso bili ustreljeni v decembru, dj{j. *e*e 17. marca, torej komaj tri dni pred Bije-v |(V.lrri Pr'hodom v Canberro, postavljajo njegov molk obodno luč. Zakaj laži o datumu izvršitve smrtne sP'oh zakaj sploh molk, če je vse čisto? Kako '1 n ni0re avstralska vlada zaupati tako neodkritim ^ak6 '^*ornats*c'm odnosom, kot so se izkazali tukaj? kom*1-. ^u8°slovanska vlada zdaj odklanja avstralsko Zadev'?0’ ^	t0	me*anie v ni'bove notranje
skih j' ' Sto vprašanj so imeli uvodniki avstral-ve{ nevnikov. Pa tudi vsakdo izmed nas ima v glavi ske Pra^an)> ki tičejo nas same kot bivše jugoslovan-pacjli l~avljane. Vsaj za enega teh obsojencev, ki so dj je 1 avstralski državljani tajno pod streli, vemo, list0m °dšel iz Geelonga domov z avstralskim potnim sv0j na °*3isk matere. Bil je aretiran in odveden iz Je r°jstne hiše, ne ujet v kaki vojaški akciji . . .
Kje ■
Venske Ugotovilo, da se slučajno tudi kakemu slo-nega ,m.u obiskovavcu domovine ne zgodi kaj slič-Kaj ■ 8 Pa se Je morda že, pa ni prišlo v javnost . . .)? ljaj *res dovolj zagotovila zgolj v konzulovem srneh-,roJn- ° *’ 'zda vizo in ti želi srečno pot in dobro po-Sad0r° vei^ dolarjev? Tudi vodeni izgovori amba-a Uroša Vidoviča, da je vlada molčala o sodbi
^isli »„ .
K SLIKI:
. . . Na mah je dol in breg obdala sreča povsod mladosti sladko prebujenje . . .
Li mimo šla je čudodelna vila?
Potihoma, skrivaj pomlad dehteča, ki lepa kakor dni mladostnih sen je, čez trate nežno je poljub dahnila . . .
LJUBKA ŠORLI
P. BAZILIJ
SPET TIPKA
5. maja 1973
Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zcmljak O.F.M. Baraga House — 19 A’Beckett St., Kcw, Vic., 3101 Tel.: 86-8118 in 86-7787
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House — 4 Cameron Court, Kew, Vic. 3101 Tel.: 86-9874
0 No. pa so tudi letošnji velikonočni prazniki za nami. ne samo kongres in visoki obiski! Tako vse mine v našem življenju. Pa ko je enega konec, je že pred nami kaj drugega, da nam prinese skrbi in radosti . . .
Veliko noč smo kar lepo preživeli. Naš verski center v Kew je bil za praznične obrede dobro obiskan, tudi spovedi in obhajil je bilo veliko, česar sem najbolj vesel. Kljub temu, da se je vreme proti koncu velikega tedna nekako obračalo na slabše, smo imeli obrede velike sobote zvečer na prostem pri lurški votlini in nismo bili nič mokri. Še hladno ni bilo preveč, le veter je malo nagajal. Na veliko nedeljo pa nas je malo uplašil dež, ki je parkrat poskušal začeti pred deseto uro. Tako smo šli za deseto mašo raje v cerkev, ki pa je bila seveda vse premajhna za tako veliko število ljudi. Dežja pa medtem le ni bilo in nas je tako pošteno potegnil za nos. No ja, kaj se hoče, pač nismo vedeži in vreme le ugibamo. Sicer je pa melbournsko vreme še strokovnjakom na tem polju s kopico preciznih aparatov težko uganiti. Še vremenska uradna napoved je včasih kaj netočna . . .
Božji grob v lurški votlini je bil tudi letos lep in nekako slovensko domač. Lepo je gledati slovensko mamico, ki dviga svojega otroka, mu kaže na kip mrtvega Jezusa in mu razlaga, kako "je Bogec za nas umrl”.
0 Prisrčno se naj zahvalim vsem, ki ste darovali za naše versko središče v velikonočnih kuvertah. Nabrali smo $719.50, pa kuverte se še vračajo. Bog Vam povrni! — Tudi postni šparovčki za akcijo PROJECT COMPASSION se počasi vračajo in bi prosil, da malo pohitite, ker bi rad zbirko zaključil. Doslej smo iz šparovčkov za potrebe nerazvitih dežel nabrali kar lepo vsoto $148.80 — Cerkvena nabirka velikega petka in darovi pri češčenju križa, ki jo pošljemo frančiškanskemu komisariatu sv. dežele za vzdrževanje svetih krajev, pa je znesla $53.59. Vsem dobrotnikom,
Naša lurška votlina, ki nam je pripomogla že do kih lepih srečanj in nepozabnih doživetij
tako za Project Compassion kot za zadnjo nabit*'0' iskren Bog plačaj!
0 Mesec maj nam gotovo obuja spomine na lep' ^ čaj šmarnic v domovini. Zal tu v Avstraliji ni te 1,3 vade, pa tudi v jeseni smo, ne v sončni in cvetoči p mladi. Nekaj od domačih šmarnic pa v slovenski cC< kvi vsako leto le imamo, tudi nedeljske maše združ'™. s kratko šmarnično pobožnostjo, da ohranimo znac slovenskega maja.
•	Ko boste to brali, bo tudi MATERINSKI DAN ^
.	t>f0"
za nami. Nekateri sprašujejo, zakaj imamo nii P slavo na prvo nedeljo in ne na drugo, ko Avstra obhaja spomin mamic. Iz praktičnih ozirov, ker ° ^ gače ni mogoče. Na drugo nedeljo je poleg dveh ^ tukaj tudi maša v Geelongu in popoldanska v St-bansu. Prej, ko je bil samo en pater, je pa zaradi d maš izven Melbourna domača maša sploh odp; Tudi s. Silvestra, ki vodi slovensko šolo in Pr'Pr‘lVi|. otroke na proslavo, je ta dan v Geelongu oz. St- ^ bansu, da vodi petje. Nerodno je spreminjati sP*Jjj teh mesečnih maš samo za maj. Lažje in mnogo praktično je imeti Materinsko proslavo na prvo deljo, ko sta doma oba, pater in sestra.
Sicer pa datum materinskega dne res ni važen- ^ žen je spomin na mamice, ki vsaj enkrat na leto 1113 bolj oživi s priliko zunanjega praznovanja.
0 Slovenskih porok v naši cerkvi ta mesec nimam ročati, krstov pa je bilo nekaj: Števen John je s' . Martina Veziča in Marije r. Pišpek, West Heidelbe h krstu so ga prinesli 14. aprila. — Naslednji je bila krščena Helena, ki je razveselila družinico ^ Simčiča in Janine r. Kozlowski, St. Albans. — Za med obredi velike sobote smo si “iafosodili” .^jj, hčerkico znane družine Jožeta Čeha in Jane r. P0) Glen Iris. Bila je pridna in ni nič jokala. — Na ve noč (22. aprila) sta h krstu prinesla svojega prvorOK, ca Jeffrey Victor Thomas in Ana Maria r. Brne:
•
^nie Karl Anthony. Družinica sicer živi v New Castle,
•	, kjer Jeffrey služi vojake, za krstitke je pa le fala cerkev, kjer sta si Jeffrey in Anica obljubila a °nsk° zvestobo. — 23. aprila je bil krščen Elvis rt|n, ki je novi prirastek družine Martina Janca in a °mire r. čeleketič, West Prcston.
^ ^delaidi pa sem med svojim velikonočnim obiskom žin a^ri'a* v kapelici Slovenskega misijona sv. Dru-e krstil Viljema Danijela, ki je prinesel sonček v živ' 100 ^an''a Puža in Marije r. Klarič. Družina zdaj v Allenby Gardens, prej pa je bila dolga leta na Paskih poljih v Coober Pedy. j sem družinam naše čestitke!
o „^a^cr omenja p. Valerijan “izpod sydneyskih stol-ča ■' S6m ’zP°'n'* lansko obljubo, da bomo Viktorijin1'1 darovali novi cerkvi sydneyskih rojakov krstni ^•nen. |^ct pater sarn pravj, njihov moderni krstni nien ’ nima prav nič kamna v sebi — obljube pa le Ijj 0 smeli požreti. Malo smo se oddolžili za dar, Dr n°-^a Sydncyčani dali nam ob blagoslovitvi cerkve štirimi leti: krasen mašni plašč in dragocen kelih. pstni kamen je stal $357.— in sem doslej zenj b|, r°jaki malo nabral. Pač pa je Društvo sv. Eme ■gohotno priskočilo na pomoč in poklonilo v ta na-hv 1 St° ^°'arjev- Če želi še kdo kaj dodati, bom res sti	sprejel. Vsem dosadanjim dobrotnikom, zla-
amcam Društva sv. Eme, pa na tem mestu iskrena ahvala!
® Sem ra*gled eni
že v eni prejšnjih številk omenil tri barvne nice, ki smo jih dali natisniti cb kongresu. Na Je naša cerkvica fotografirana od zunaj, druga kaže
nieno
notranjost, na tretji pa je naša lurška votlina, v zalogi in jih ljudje kupujejo po dvajset
j	™uan
amo jih še
ČLANICE DRUŠTVA SV. EME!
Na tretjo majsko nedeljo (20. maja) po deseti maši bo v dvorani redni mesečni sestanek. Na sporedu bo poleg običajnega razgovora o našem delu in čajanke tudi predavanje dr. J. Koceta. Osvetlil nam bo razne točke avstralskega zakona (pokojnina, otroški dokladi itd. . . .), o katerih je dobro, da tudi me kaj več vemo. Vabljene so tudi nečlanice, ki jih stvar morda zanima.
Antonija Plesničar, voditeljica
centov. Kar radi segajo po njih ter jih pišejo domov, da domači lahko vidijo, kaj smo v Melbournu zgradili. Če bi kdo od bravcev MISLI želel dobiti katero, naj mi sporoči, pa mu bom rade volje ustregel. — Kar bo od prodaje čistega dobička, bo šlo za našo cerkev.
£ Mati Faustina Žižek, provincialna predstojnica naših sester, je še med nami. Tako je res imela priliko videti delo sester in se bo lažje odločila, da nam jih še kaj pošlje. V marcu je bila tudi v Adelaidi, prihodnji teden pa odhaja v Sydney, od koder se bo končno vrnila v domovino. S seboj bo odnesla precej filmov in diapozitivov, kar še bolj vleče kot pa samo beseda.
—	Upam, da se je med nami m. Faustina dobro počutila. Vsi ji želimo srečno potovanje in se ji zahvaljujemo za obisk.
0	Večerno mašo s šmarnično pobožnostjo bomo imeli v naši cerkvi na praznik Marije Pomagaj, četrtek 24. maja. Prav tako na četrtek 31. maja, ko obhajamo zapovedan praznik Vnebohoda Gospodovega. Večerna maša bo kakor navadno tudi na prvi petek v juniju.
I^pod
T riglava
TITO JE NEDAVNO s strahom ugotovil v enem svojih govorov, da “300.000 mladih mož”, ki so odšli iz Jugoslavije na delo. “pomeni, da so kar tri velike armade zunaj države”. Je pa na drugi strani skoraj prezirljivo tudi dejal, da ti delavci odhajajo iz države “zaradi pohlepa po tujih valutah". Da jim doma ni mogel dati zaslužka, ki hi mogel konkurirati onemu v svobodnem svetu, seveda ni dodal. In tudi tega ne, da ta tuja valuta delavskih plač izven države pomeni za njegovo državo kaj lep doprinos.
Če bodo v teh mesecih po Jugoslaviji res zaprli okrog 300 nerentabilnih državnih podjetij, se bo okrog 300.000 brezposelnim pridružilo še 200.000 novih delavcev brez zaslužka. Kdo se bo čudil, če bo nova “armada” odromala čez mejo s trebuhom za kruhom . . .
V KOPRU je Odbor za telesno kulturo ugovotil kaj klavrna dejstva, kakor smo brali v slovenskih listih. V treh slovenskih obalnih občinah je kar 49% mladih ljudi z raznimi telesnimi deformacijami, ki so ovira pri njihovem športnem udejstvovanju. Dalje v teh treh občinah kar 40% šolske mladine sploh ne zna plavati, na splošno pa se s kakršnim koli športom ukvarja samo 15% občanov ... Če bi tole o plavanju povedal Avstralcu, bi najbrž mislil, da ga hočemo potegniti. Ob obali doma, pa ne zna plavati? Nemogoče! Pa bo menda že res, če tako pravijo uradne številke. Pri nas na peti celini pa otroci skoraj prej čofotajo po vodi kot pa shodijo.
BOVČANI so se postavljali letos v marcu: z raznimi kulturnimi in športnimi prireditvami so proslavili 800-letnico Bovca. V sporedu so imeli tudi tekme v smuških skokih in tekih za prvenstvo Primorske.
V zgodovini sc je kraj imenoval Flič, Vliz, Pix, nato dolgo dobo Boleč. Kot Bovec se omenja prvič v neki listini z datumom 9. marca 1173, s katero je fevdalec Memblin prodal štiri bovške kmetije osojskemu samostanu na Koroškem.
Kar je Bovčanov v Avstraliji: k 800-letnici se pa že spodobi, da Vam čestitamo!
ANDREJ TUMPEJ, znani slovenski lazarist, je dne 5. marca letos umrl na Čukarici v Belgradu. Dosegel je starost 87 let. Kot mlad duhovnik je misijonaril v Carigradu, kasneje pa si ga je misijonski škof Gnidovec
izprosil za svojo skopsko škofijo in je ostal na jugu vse svoje življenje. Le v letih prve svetovne vojne W po njej je bil v Sloveniji, kjer je ustanovil znani in pn' znani mesečnik KATOLIŠKI MISIJONI ter bil nje-gov prvi urednik. List je moral doma po vojni prene-hati. je pa zato nadaljeval svoje življenje v Argentini-kjer izhaja še sedaj in ima precej naročnikov tudi med avstralskimi Slovenci.
Pokojnega Tumpeja je v Belgradu na pepelnico p°' kopal škof dr. Lenič. Čim se je preko Rima vrnil ,z Avstralije, je moral takoj na pot, da pokoplje tega za' služnega slovenskega duhovnika. — Tumpej je bil tud' dober prijatelj našega o. Bernarda in sta si kar večkrat I pisarila. Tudi naše MISLI je redno dobival in tud11 prebiral, ter v svojih pismih na urednika o. Bernarda!, komentiral marsikak članek o razmerah doma. Res za'l nimivo: v Belgradu je naš mesečnik pošta dostavila hrez|l težav, v Sloveniji je le kakšna številka slučajno pr‘^al v roke naslovljenca, ostale so končale bogsigavedj) kje . . . Eden od bralcev v Sloveniji pa je bil pre nekaj leti celo uradno opozorjen, da bo kaznovan, bo dobival slovensko literaturo iz tujine. Pa razum'-če moreš!
NATAŠA URBANČIČEVA, slovenska in jugoslovan' ska prvakinja v metu kopja, je 25. marca v Celju Pre” kosila sebe. Kopje je zalučala kar 62,12 in s teni za skoraj tri metre izboljšala svoj prejšnji rekord. S te[" je zasedla v metu kopja sedmo mesto na svetu. Sve tovni rekord v metu kopja je 65.07 m.
Nataša je bila pred nekaj leti v Avstraliji kot prl seljenka. pa jo je ravno šport vlekel nazaj v domovin0. Živela je v Kew in si je marsikak večer kratila čas igranjem namiznega tenisa v našem Baragovem dom11,
ŽE KAR 133 SMUČARSKIH ŽIČNIC ima Sloveni)3' kar za tako majhno deželo res ni malo. Po poroč>'u so to zimsko sezono prepeljale nič manj kot nad & dem milijonov smučarjev. Je pa temu rekordu v doni* | čih listih dodan tudi drugi: letošnje rekordno števi nesreč na smučiščih. Ob sobotah in nedeljah si je 1,3 mreč povprečno okrog sto smučarjev polomilo noge ■ •'
VISOKE ŠTEVILKE kaže nedavni popis prebiva* stva Jugoslavije, kjer je uradno povedano, da se naha)a v tujini že 822.000 zdomcev. Med njimi je ena p®1'118 šolanih ljudi: med temi jih je 110.000 dovršilo šolo za visoko kvalificirane ali kvalificirane delavce. 30.000 )' je končalo gimnazijo, okrog 10.000 zdomcev pa univerzitetno izobrazbo. Po tej uradni statistiki )e lZ„ med republik največ strokovno izobraženih “izvozil* Slovenija — predstavljajo kar tretjino slovenskih zdon1 cev. — Prav je napisala “Ameriška Domovina”, da tujina diči z deli Slovencev in zna ceniti njihovo lZ^ obrazbo. Domovina jih “ne potrebuje”. Doma velja v partijska knjižica ket pa najboljše spričevalo . .
DA JE PTUJ starodavno mesto, nam ni nič nove?3' saj je znan že iz rimske dobe z imenom Petovia. ~ . davno so iz tistih časov odkrili ostanke vodovoda,
Jhre« Toverns
of Appius
T H RAC E
Dyrrochium Brundusium	f*	T
PAPHLAGONIA
Puteol
MACEDONIAPl»l'PP'
comedio ,v Nicoea ^
(Vmpnipoli^
°Q'9 Samothr
oAncyra
A RMENIA
Dorylaeum
f»° M Y S I A Adramyttium Vyten«
AiL ATI A
T H E S S A L Y.
C APPAD OCIA
Pergamum
LYDIA Smyrna
P H R Y G l A«AntiOCh
^hegium
rogyllium °Colossoe	»
_ CARIA	»auI>HY1	11<o!ni»rh«
ATHEN
V Corin Ceochr
PAMf»HYLIA'0/Derbe Attal rfD--
Miletus
yracuM
Patmoss
LYCIA
SelencjaoA
Anjioch
Rhodei
CYPMRtal
alem
SYRTIS
S*cond |oumey — -— Third joum»y
)oum«y in cap»tvi*y
AP%OLSKA dela
ZAROTA ZOPER PAVLA
Ko se je zdanilo, so sc nekateri Judje zbrali in se zakleli, da ne bodo ne jedli ne pili, dokler Havla ne ubijejo. Bilo jih je pa več ko štirideset, ki so se tako zarotili. Ti so šli k velikim duhovnikom in starešinam in so rekli: S prisego smo se zakleli, da ne bomo ničesar pokusili, dokler Pavla ne ubijemo. Vi torej zdaj z velikim zborom sporočite poveljniku, naj ga privede k vam, češ da hočete njegovo zadevo natančneje preiskovati. Mi smo pa pripravljeni, da ga ubijemo, preden bo tukaj.
Slišal pa je o tem sklepu sin Pavlove sestre in prišel, stopil v vojašnico in Pavlu to povedal. Pavel je poklical enega izmed stotnikov in rekel: Tega mladeniča pelji k poveljniku, ima namreč nekaj sporočiti. — Ta ga je torej vzel, peljal k poveljniku in rekel: Ujetnik Pavel me je poklical in prosil, naj peljem tega mladeniča k tebi, ker bi ti rad nekaj povedal. — Poveljnik ga je prijel za roko, sc z njim umaknil in ga na samem izpraševal: Kaj mi imaš povedati?
Rekel je (mladenič): Judje so se dogovorili, da te poprosijo, da bi jutri privedel Pavla v veliki zbor, češ da hočejo o njem nekaj natančneje poizvedovati. Ti se jim pa ne daj pregovoriti! Kajti več ko štirideset mož preži nanj. Zakleli so se, da ne bodo ne jedli ne pili, dokler ga ne ubijejo; in zdaj so pripravljeni in čakajo, da jim obljubiš.
Poveljnik je mladeniča odpustil, potem ko mu je ukazal: Nikomur ne povej, da si mi to naznanil.
VEČ KO ŠTIRIDESET ZAROTNIKOV
Tukaj nam evangelist Luka zelo nazorno sh' ka, česa je zmožno peklensko sovraštvo. Zarot-nikom ne gre le za to, cla zagotovijo Pavlovo smrt, tudi laž in prevara morata nastopiti. Silfl° porazno je, da so se veliki duhovniki dali tako! pridobiti za zvijačo in laž. Le kje je bila njihova vest? Vse kaže, da jo je sovraštvo do Pavla 1,1 vsega, kar je bilo krščansko, do kraja zamorilo-Zarotnikom se sicer zlobni načrt ni posrečil, tU' di veliki zbor ni prišel do besede v tej zadevi-Zloba zarotnikov je pa seveda ostala. Slabo ju" je teknilo, ko so morali končno ne le spet jestl in piti, ampak celo svojo zaroto požreti.
O Pavlovi sestri ne vemo nič drugega, sat'10 to, kar tukaj omenja sv. Luka. Kaže, da je bHa poročena, če pa je živela z družino v Jeruza'e' mu, zaman ugibamo. Prav tako je v skrivnosl zavito bivanje sinovo v Jeruzalemu. Ali je "l tam stalno naseljen in imel kakšno zaposliti' Prav tako lahko je malo poprej prišel iz Tar~d’ kjer so bili Pavlovi doma, in se je mudil v Je' ruzalemu šele malo časa. Vsekakor sta se s Pavlom dobro poznala, ker je z grozno novic° takoj pohitel k njemu.
Pavel je nečakovo poročilo dobro izkorisil' Že ves čas je čutil, da mu je rimski povelj1 prijazno naklonjen. Zaupal je v njegovo posre dovanje in ni se motil. Sploh vse to pripovedoV0
Napisal evangelist sv. Luka
RAZLAGA P. BERNARD
PAVLA
PREPELJEJO V CEZAREJO
I	oklical je dva stotnika in rekel: Od tretje nočne ^re imejta pripravljenih dvesto vojakov, da pojdejo do ezareje, in sedemdeset konjenikov in dvesto strelcev. udi živino pripravita, da Pavla nanjo posade in ga srečno pripeljejo k poglavarju Feliksu.
Napisal je pismo, ki sc je glasilo:
Klavdij Lizija odličnemu poglavarju Feliksu: po-rif3'" *C^a moza s0 Judje zgrabili in ga hoteli uino-da'	sem	z vojaki in ga otel, ker sem zvedel,
^ Je rimski državljan. In ker sem hotel zvedeti hoIVt*°' ^U*trt so ^a dolžili, sem ga pripeljal pred nji-v veliki zbor. Našel sem, da ga tožijo v vprašanjih '^ Postave, da pa na njem ni nobene krivde, ki bi uz*ia smrt ali ječo. Ko mi je bil pa naznanjen na-paCp 2”Per njega, sem ga takoj poslal k tebi, obenem tudi tožiteljem naročil, naj o njegovi zadevi go-°rc Pred teboj".
V	•	"
'z I*. * so *orcj’ kakor jim je bilo naročeno, Pavla
So°' 'n £a ponoči odpeljali v Antipatrido. Drugi dan vHtir°n^enike pus*'*'’ t*a so z nj‘m' sami so se pa
vojašnico.
Ko
,jaj. f° konjeniki prišli v Cezarejo, so poglavarju od-S|Ho *>'Smo 'n Prct*enj postavili tudi Pavla. Ko je pi-*ved ?re*)ra*' Je vPrašal, iz katere pokrajine je. In ko je e • da je iz Cilicije, je rekel:
1*
as išal te bom, kadar pridejo tudi tvoji tožitelji”. ukazal ga je stražiti v Herodovi sodni hiši.
Dalje prihodnjič
nje Lukovo očitno kaže, da so vsaj tu pa tam med rimskimi oblastniki in Judi domačini obstajali prav gentlemanski odnosi. Oboji su znali biti drug do drugega dostojni in naklonjeni, če je šlo za pravično stvar. Celo razne uradne tajnosti so drug drugemu zaupali, kot vidimo.
POŠTENO GA ZASTRAŽIJO
Cezareja ob morju, dosti daleč od Jeruzalema, je bilo mesto, kjer je stoloval in po večini tudi stanoval namestnik rimskega cesarja. Leta poprej je bil to Poncij Pilat, ki je o praznikih prihajal v Jeruzalem iz Cezareje. Zdaj je bil na njegovem mestu neki Feliks, po vsem videzu prilično pošten človek. Ta je imel zdaj zadnjo besedo v Pavlovi zadevi, zato je rimski poveljnik v Jeruzalemu odločil, naj Pavla peljejo v Cezarejo.
Odprava je odšla nekako ob devetih ponoči in kar čudimo se, zakaj je bilo treba na poti toliko vojaštva. Toda poveljnik Klavdij Lizija si ni delal nikakih utvar. Pač je poznal fanatizem Judov že iz podobnih dogodkov v preteklosti. Če bi onih štirideset in več zarotnikov zvedelo za ponočni Pavlov odhod, bi bili z lahkoto nahujskali veliko večjo množico Judov, ki bi se spustila v boj z rimskimi četami, da bi Pavla dobili v roke.
Poveljnikovo pismo je zanimivo. Morda ga Luka ne navaja v celoti in dobesedno, vendar je v njem vse, kar je treba Feliksu vedeti glede Pavla. Vsaj eno okoliščino je pa Lizija olepšal, da ne bi samega sebe obtožil. V pismu pravi, da je takoj nastopil z vojaki in Pavla rešil, kakor hitro je zvedel, da ima pred seboj rimskega državljana. Iz prejšnjega Lukovega pripovedovanja pa vemo, da je šele potem zvedel za Pavlovo državljanstvo, ko ga je že bil izročil vojakom v bičanje. Vsakdo pač rad v svoji zadevi kaj olepša.
Herodova sodna hiša je bil tako imenovani Pretorij. Bila je palača, ki jo je davno prej dal postaviti kralj Herod zase in svoj dvor. Pod rimsko okupacijo Palestine so jo prevzeli namestniki cesarjev.
SLOVENIK vabi...
Že v febr.—marčni številki sem omenil, da se našim letošnjim poletnim obiskovalcem Evrope nudi lepa prilika preživeti en teden v Rimu med svojimi rojaki in se udeležiti slovesnosti blagoslovitve našega zavoda SLO-VENIKA (Via Appia Nuova, 884). Takrat bodo v Rimu vsi slovenski škofje in številni rojaki, prilika bo s slovenskim vodnikom obiskati in videti razne znamenitosti večnega mesta in zelo verjetno v slovenski skupini napraviti tudi kak izlet v bližino. Tudi za skupno avdienco pri svetem očetu bo urejeno.
Slovesnosti bodo od nedelje 17. junija do četrtka 21. junija. Tu objavljamo spored, v kolikor morda ne bo kake nebistvene spremembe:
Nedelja, 17. junija: Ob osmih zjutraj v Sloveniku sv. maša za romarje iz Slovenije, ki jo bo opravil Msg. Maksimilijan Jezernik, rektor Slovenskega zavoda. Pridigal bo Msgr. Janez Vodopivec. Enako bo sveta maša tudi ob petih popoldne. Ponedeljek, 18. junija: Ob šestih zvečer blagoslovitev SLOVENIKA, ki jo bo opravil metropolit in nadškof ljubljanski dr. Jožef Pogačnik. Spominsko ploščo bo odkril mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, posvetitev oltarja s sveto mašo pa bo opravil koperski škof dr. Janez Jenko. Torek, 19. junija: Ob devetih bo v Sloveniku posvetitev kapele s sveto mašo. Sveto mašo bo opravil goriški nadškof Peter Cocolin, blagoslovitev pa škof dr. Stanislav Lenič, ki bo imel tudi pridigo. Ob petih popoldne bo srečanje dobrotnikov SLO-
VENIKA v avditoriju. Nastopil bo tudi SlO' venski oktet, nastopili Slovenski pevski zboO> poleg rektorja zavoda in ljubljanskega metr0^ polita pa bo Sloveniku na pot spregovoril tu£*' pisatelj Alojz Rebula.
Sreda, 20. junija: Ob osmih bo v baziliki sv. Pelra skupna koncelebrirana maša slovenskih škof°v' Vodja bogoslužja bo ljubljanski metropolit, Prl’ digal pa bo škof dr. Vekoslav Grmič.
Dopoldne ob še nedoločeni uri bo skupna avul’ enca pri svetem očetu.
Četrtek, 21. junija: Ob devetih bo v cerkvi sv. K*e’ mena zaključek z mašo škofa dr. Maksimiljan3 Držečnika in Zahvalno pesmijo.
Zvečer ob sedmih bo Pontifieio Instituto di sica Sacra v svoji akademski dvorani prireu' koncert Slovenskega okteta za predstavnike r,n1’ ske kurije, vatikanskega diplomatskega zbora ,n slovenskih romarjev.
Kdor se pravočasno javi na naslov SLOVENI^ (lahko tudi preko uredništva MISLI), mu bo vodstvo 2® časa bivanja v Rimu poskrbelo poceni stanovanje v telu ali kakem samostanu, pa tudi v obeh hotelih r0" jaka Levstika boste dobrodošli gostje. S prijavo de*el dolarjev dobi vsak pravico do lepe spominske medalj6' knjige "Vodnik po Rimu”, skupinske slike in spo11"11 ske knjige SLOVENIKA, ki bo izšla proti koncu leta'
Avstralski Slovenci smo lahko ponosni, da smo tu^ doprinesli svoj delež darov k uresničenju SLOVENIŠ' Iz srca želimo Slovenskemu zavodu v Rimu obilo pih uspehov v dobrobit našemu narodu doma in v tl1 jini.
Škof dr. Lenič si je med obiskom rojakov v Mt. Isa, Qld., ogledal tudi rudnik bakra. Stoji drugi z leve, p. Marijan provincial pa zadnji na levi.
p- BERNARD AMBROŽIČ
' PAMET SE JE ODPRLA .
Povest iz zgodnje
Nadaljevanje
(1. MICELJ)
to ^o ni bilo kar tako. Že zato ne, ker je Micelj tako zago-celi° Vec*e*a’ da sem izrekel neumnost. Čudno je bilo, da Mihom^ re^‘ ^ar ta^° ve' vs' vemo’ d3 Je še majhna. Jaz In Za^e* to jesen že v šolo hoditi, Micelj bo pa še čakala.
vendar gre popravljati mojo misel! va • sem v zadregi, pa svojega mnenja si nisem upal zago-Kficr 9^maknil sem se in spet čakal. Nič ni kazalo, da bi sPet rn‘s*‘'a °diti. Kar naprej je strmela v tolmun in si ga lij-, Vsega osvojila. Začela je segati vanj z roko, da bi ribico a- Seveda se ji ni dala.
Pred ° m’ Je Prav nerodno. Kako bi spravil dekletce proč? čas ta^° na*°g° do tistega dne še nisem bil postavljen. Čez sem se domislil in vprašal: “Ali je tudi vaš vodnjak suh?” ^Pet se je za spoznanje posmehljivo ozrla, hjtjj rj nas nimamo vodnjaka. Pri nas voda kar sama v ku-7-te^' ^ brega imamo napeljano”. st0ji 5.° ^ilo nekaj novega zame. Nekaj velikanskega. Res kar Zlrovčeva hiša tik pod bregom. Ampak da bi jim voda ko :Sairia °d sebe tekla v kuhinjo? Zakaj pa pri nas ne teče, vlečjIT^arn.0 tudi nekaj bregu za hišo? Iz vodnjaka jo moramo suh t* V škafih nositi v kuhinjo. Seveda, kadar vodnjak ni W H	’z	P0*0^3 'n oc* studenca.	Micelj	se pa dela,	ka-
,a	ie	pri	njih voda kar dolžna sama	teči v	kuhinjo!
u!~a zmerom teče?” sem vprašal močno neverno.
■^nierom, kakopak!”
Se ne l) takega! Micelj je pa kar naprej lovila ribico, kot bi čakam 0 tre^a nič čuditi. In ji tudi ni prišlo na misel, da jaz ču(i0 na vodo. Ni se mogla nagledati svoje ribice. To dvojno Po^e^01 tehtal, ko sem stal in čakal. Nazadnje se mi je nekaj
hinjr. ^akaj pa hodiš po vodo sem, če vam doma sama v ku-JU tece?”
kakšIPV‘^n'*a levico in zamahnila z njo po zraku kakor star, n doraščena ženska. Spomnil sem se, da tako zamahuje ra Boštjančička.
“QL v
v°do p	?.ce	so	Sltn‘’ Pa j**1 včasih prime, da	moram sem	po
'	ravijo,	da	je ta za žejo boljša”.
Vede] vr SO kili °^e stari Žirovec, Miceljnov ded, sem takoj *Han ien. oče ni bil oče, ampak ata. Po vsem svetu je bil Tudj P°d imenom žirovčev Luka. Zakaj tako, nisem vedel. Po Vo*j ^i ni čudno zdelo, da Žirovčev oče pošiljajo Miceljna
0	ali po kar bi že bilo. Saj sta bila zmerom skupaj.
mladosti
GOSPOD VINKO SE JE OGLASIL. Takole piše med drugim in bo gotovo zanimalo tudi vse, ki jih je srečal na svojem obisku Avstralije:
. . . Prav danes je mesec dni. kar sem se vrnil na Koroško. Grdo in nehvaležno je. da se še nisem oglasil, pa če kdo, potem me bo urednik razumel. Takoj me je čakalo obilo dela doma, ves ostali čas pa sem porabil za ureditev številnih slik in pripravo magnetofonskega traku za spremljavo. Delal sem tako, kot urednik MISLI — največ ponoči . . .
Iz Avstralije imam toliko slik, da jih je dovolj za dve predavanji. V prvem sem zbral slike o posvetitvi cerkve ter birmi v Sydneyu, o slovenskem centru v Ketv ter birmi in pa o evharističnem kongresu — skupno 270 skioptičnih slik.
Predavanja so se že začela. Prejšnjo nedeljo sem imel kar tri predavanja na Koroškem, prihodnjo nedeljo bodo zopet tri. Dne 25. marca sem bil s slikami v Gorici, na poti domov pa sem se ustavil v Ljubljani in imel predavanje za naše bogoslovce. Tudi škof dr. Lenič je prišel, predavanje otvoril in dal ma-.lo rozlage za začetek, potem je moral žal oditi. Vse avstralske Slovence lepo pozdravlja. Mimogrede je potožil, da mu zdaj po vrnitvi srce nekaj nagaja. Morda smo ga res preveč namučili na peti celini. Vsaj jaz — upam — sem pri tem nedolžen, četudi sem ga ujel na premnoge slike . . .
Ko bi videli, kako so gledavci avstralskih slik navdušeni. Tudi zvočna spremljava k slikani se mi je dobro posrečila. Prepričan sem. da nihče v Evropi nima tako obdelanega evharističnega kongresa, škoda, da ne morete videti!
Sestaviti sem moral tudi reportažo za radio in prihodnji teden moram napraviti dve daljši radijski oddaji: o pokojnem našem stoletniku Juriju Trunku (imam z njim intervju na traku) in pa celourno oddajo
o	evharističnem kongresu. Tako mi dela ne manjka — da se oddolžim za dolge in lepe počitnice med Vami . . .
Sem pa res zadovoljen, da ste me
starodavnemu Ptuju dostavljal vodo iz Pohorskega kjer je f,ji pctok zajezen. Voda je t:kla proti ^'Uju po žlebu iz žgane gline, ki je moral biti okrog kilemetrev dolg. Žleb je bil pokrit s škrilom in ob s,raneh ojačen z zidom. — Zanimivo je tudi, da je te j^anke odkril čisto slučajno arheolog in kustos mari-°rskega pokrajinskega muzeja, ko se je vozil z vla-0rr>. Skozi okno je videl, da so železniški delavci ob Popravilu proge naleteli na to starodavno najdbo in ie v njej spoznal — rimski vodovod. Delavcem samini najbrž še v glavo ni padlo, kaj so odkopali . . .
'IPAVSKA CERKEV sv. Štefana je šla korak na-PreJ- Lani so staremu zvonu dokupili tri nove — ravno P° tridesetih letih, kar je stari zvon zakraljeval v zvo-®lku- Stari zvon tehta 1616 kg, novi trije skupaj 2213 . *=■ Letos pa So uredili zvonjenje na električni pogon ln cerkovniku ne bo treba več vleči za vrvi. Samo na ®Urnb bo pritisnil, pa bo zadonelo iz stolpnih lin . . . ^es postajajo tudi doma moderni. Še bolj kot mi v Pri nas pa oča Škraba potegne za vrv in kar za-eže za električne gumbe. Seveda so naši trije zvončki Pr°ti vipavskim pravi — pritlikavci . . .
SLOVENSTVO NA KOROŠKEM še noče umreti,
'V**' bi mnogi to radi doživeli. Za zadnje občinske
j°itve 25. marca so v devetnajstih občinah predstavili
astne slovenske liste in volilni dan je pokazal lepe
*Pehe. Slovenske liste so v teh občinah dobile skupno
jih S*0Vens^'ti mandaterjev — občinskih mož. Prej so
' Slovenci imeli samo 24. "Treba je zaupati v lastno
m°č pa je zgolj v slogi in medsebojni povezano-
' ■ • Boj za narodni obstoj in napredek ne sme po-
^la'i nikakih ovir, pa naj bodo stanovske ali idejne.
jSl sm° člani iste skupnosti, raznolikost in petrost v
Vae anJu pa lahko samo poživi in oplaja uspešno delo-
> je po volitvah zapisal celovški "Naš Tednik”.
“roškim Slovencem vse naše priznanje! Ne smejo
°n'1' v delu za narod! tjor
ki
skih
NOVO PLOŠČO S ŠTIRIMI
VERSKIMI PESMIMI so izdali
za priliko KONGRESA
BRATJE PLESNIČAR
Dobite jo lahko na naslovu Bratov Plesničar, ter pri slovenskih duhovnikih.
Cena: DVA DOLARJA
tudJ	' Citat 'z "Naše8a Tednika” je pa kaj primeren
Za našo avstralsko skupnost. Le k srcu si ga vze-
.^aMNIK SE POSTAVLJA z enim najstarejših pev-zborov. Pevski zbor “Lira” letos obhaja že 90-
lstnico svojega nepretrganega delovanja. Lepa številka izpod Kamniških planin. Da se je za svojo visoko obletnico predstavil z odličnim koncertom, je razumljivo. Pa saj je prirejal celovečerne koncerte vso dobo od svoje ustanovitve leta 1883. Zelo aktiven je bil v obdobju med vojnama, po vojni pa so sledila celo mednarodna gostovanja in tekmovanja. Zavzel je res ugledno mesto med našimi amaterskimi zbori.
NOVI PRIZIDEK k Alojzijevišču, kjer ima po vojni prostore ljubljanska bogoslovna fakulteta, je bil letos srečno končan in škof dr. Lenič se je na obisku pri nas o njem zelo pohvalno izrazil. Blagoslovljen in otvorjen pa je bil med njegovim obiskom Avstralije, dne 29. januarja. Obrede je izvršil ljubljanski metropolit nadškof Jože Pogačnik, ki je obenem veliki kancler bogoslovne fakultete. — Za to gradbeno delo je bil res že skrajni čds, saj ljubljansko bogoslovje po vojni niti pravih učilnic ni imelo. Slovenski verniki so razumeli nujno potrebo in so prošnje škofov hitro in znatno podprli z darovi in posojili, čim je bilo dovoljenje za gradnjo po dolgem čakanju končno le odobreno.
V	LENDAVI so praktični. Ko je bilo vprašanje, ali naj bo ob osnovni šoli park ali sadovnjak, so se odločili za sadovnjak. Posadili so 1300 sadnih dreves, za katere v glavnem skrbe šolarji, sadje bo pa seveda za šolsko mladino. Le manjši del zemljišča so pustili za park.
Nomeravate potovati skozi Italijo in obiskati RIM? v RIMU sta Vam po zmernih cenah na razpolago dva slovenska hotela:
Hotel BLED in Hotel DANIELA
Via S. Croce in Gerusalemme, 4* 00184 — ROMA (Tel. 777102 in 757W41)
Via L. Lnzzatti, 31 08185 — ROMA (Tel. 750587 in 771051)
Lastnik: Vinko Levstik
Zmogljivost: 85 sob 150 ležišč. Vse sobe imajo lastno kopalnico, telefon in ostale moderne udobnosti. Postreženi boste v novi slovenski restavraciji. Osebje je pretežno slovensko. Počutili se boste res domače.	DOBRODOŠLI!
MELBOURNE!
Za poroke,
za razne družinske
ali skupinske prilike . . .
. . . Vani rad ustreže
SLOVENSKI KVINTET
CONTINENTAL
5
... z našimi domačimi ali pa tujimi melodijami
Kličite čez dan: 763-6606 (Ivan Šanc)
ali po urah: 543-1361 (Anton Vrisk)
zbezali na pot in sem obiskal Avstralijo. Najbolj sem zadovoljen, da sem nabral kar za dva predavanja slik in bom zdaj lahko prikazoval življenje avstralskih Slovencev. Glede knjige pa: letos je nemogoče kaj začeti, kako bo drugo leto, bomo pa videli. Vsaj upanje imam. četudi sem stara sklerotična reva. Ne pravijo mi zastonj "podjunski srotej....” Vsem, ki sem jih srečal na potovanju po Avstraliji, moje prisrčne pozdrave! — Vinko ZALETEL.
Sodnik obtožencu: “Ali poznate ta
nož?”
Obtoženec: “Poznam, gospod sodnik!"
Sodnik: “Zdaj sem vas pa ujel! Še pred nekaj dnevi ste rekli, da ga ne poznate”.
Obtoženec: “Takrat ga res nisem, zdaj pa mi ga že tri dni kažet« . . .”
“Včeraj sem bral članek, kako je alkohol škodljiv. Sedaj sem sklenil, da naredim konec . .
“Svojemu pitju?”
“Kaj še! Branju takih člankov”.
Čudno je bilo to, da je Micelj rekla: Oče so sitni! In da je tako nemarno zamahnila z roko. Jaz bi kaj takega nikoli nf rekel o človeku, ki je bil naš. Res, očeta	pri nas	nismo	imel1'
Samo ata je bil. Ampak	če bi imeli očeta	...
Začelo se mi je zdeti, da je Žirovčev Micelj drugačen otroK kot če bi bila naša. Pa nisem bil docela prepričan, da ni prav’ če je otrok tak kot Micelj. Več si upa kot jaz in tudi več ve. voda pri njih sama teče v kuhinjo! Čez čas sem rekel: “Rad ® videl, kako pri vas voda	v kuhinjo teče.”
Planila je kvišku in	me šele zdaj prav	pogledala.	V	njene11!
pogledu je bila velika mera prezira. To sem čutil, a povedati b* takrat ne znal.
“Oh, ne verjameš? Pojdeš z mano, ti bom pokazala.” Pograbili je posodo, jaz sem pa brž svojo podstavil.
“Pusti, naj se natoči! Boš potlej vzel.”
Obotavljal sem se. Ali bi ne bilo bolj prav, če vzame111 vodo s seboj? Potem pa — ali naj grem kar takole z njo v tujo hišo?
Pa me je že držala za roko in me vlekla za seboj sko# vrbovje. Tudi to je bilo več kot sem bil vajen. A ni bilo časil tuhtati, kaj naj se to pravi.	„
“Poglej te kamne v vodi! Tako stopaj kot mene vidiš-V dveh, treh skokih je bila onkraj, pa ni nič vode razi”3' Sledil sem ji in se lovil z rokama.
“Oh, kako si ti še neroden!”
Komaj sem utegnil pomisliti, kako je za Miceljna vse * stokrat bolj prav na svetu kot zame. Takole pri roki ima Pot°| ni čudno! Jaz sem pa tako veliko vodo le bolj od daleč gle^} .
Srečno sem se potegnil za njo na ono stran. Posmehlj^.. me je gledala. Takrat je jeknilo z one strani vrbovja: “M111 — ceeeelj!”	•	.	j
Vedel sem, da so žirovčev oče. Stokrat sem jih bil slis^ tako klicati, pa zmerom samo od daleč.	Prav gor	do	nas 113
klancem je odmeval njegov klic dan na	dan, uro	za	uro.	'
zdaj je bil od blizu in ves drugačen. Kakor bi nekaj ostreg vsekalo skozi zrak in udarilo po ušesih. Nisi mogel poveda če je zacvililo ali zahreščalo. Obstal sem	kot pribit.
Micelj se je pa komaj zmenila. Potegnila me	je	za
skozi vrbovje in bila sva na oni strani. Nekaj desetin korak^ doli po vrbovju so stali oče. Oprti so bili na palico. Videl se samo palico in čudno zaripljcn obraz. Zdelo se mi je, da stras11 grdo gledajo.
“Kod pa hodiš, Miii-ccelj? Kaj imaš pa s tem?”
S palico so pokazali name.	^
“Oh, ne bodite sitni! Ribo sva gledala. Zdaj mu pa gre pokazat, kako pri nas voda v kuhinjo teče. Ne verjame. bostee pili, če hočete.”	.	J
Takrat so se	oče naščeperili kot	huda koklja.	Prav	tak* '
se mi zdeli. Samo	s palico	pri nas še	nobena koklja ni	mah3^
“Kaj ga pa briga, kako je pri nas! Ti mi nimaš nobefl?rv vlačiti v hišo! Pri meni ostaneš, gostač naj pa zleze nazaj svoje meline! Pri	miru ga	pusti!”
Tako so hreščali oče	in Micelj	jim je nekaj	jezikala- ' ,
pa nisem poslušal. Planil sem nazaj v vrbovje in bil čudno h’ -j preko kamnov. Pograbil sem polno steklenico in pozabil o^j za svoje odžejanje. Malo je manjkalo, da nisem vso pot te^£ Na očenaše še od daleč nišam mislil. V ušesih mi je zvenel3 prečudno rezka beseda: gostač! .. .
Mišem se mogel spomniti da bi jo bil kdaj slišal. Kaj naj
1	Pomenila, mi je bila popolna uganka. Pa je že morala biti grda, ko je prišla iz ust tako hudega moža. Kako sem zaslužil, a me žirovčev oče obkladajo s priimkom? x, v Rekli so tudi besedo "meline'’. Pa ta mi je bila znana, as svet — reklo se je pri nas “pri Drnuljčevih” — je bil prav es v bregovih. Meni se je zdelo to do takrat prav imenitno.
. u<Ji naš ata — to sem že povedal, da očeta nismo imeli — ni nikoli kaj drugega v mislih. To se je videlo iz tega, ker vsako leto po končani košnji rekel:
"Hvala Bogu, naše meline so spet postrgane!”
•j, ,?akaj bi take meline ne bile lepe in častitljive? Zakaj žirovčev oče mečejo v en koš z gostačem? nel- iLe kaJ naj bi pomenil gostač? Ali je zelo grd? Morda ekako tak kot močerad ali celo parkelj?
2.	SUŠA
Se . DA BOM MAMI vse povedal o srečanju z Miceljnom, Je razumelo samo po sebi. Že zato, da bo vedela, zakaj , .J11 tako dolgo hodil. Drugih namenov pa nisem imel. Nisem
•	eden tistih otrok, ki hočejo vse zvedeti in venomer sprašu-kofV 2akaj je to tako, ono pa drugače. Zame je bilo vse prav Je bilo. Zraven tega sem nekoč ujel, da je mama rekla moji S1?0?0^mlajši sestrici: “Ne bodi no sitna! Kaj zmerom sprašuješ!
. J boš vse zvedela, ko boš velika.” To mi je ostalo v spominu nisem hotel biti siten. Tudi sem vedel, da me ima mama
nn ^^olj pridnesa pri hiši. Uboeal sem res rad, drugo sem ^usul pri miru.
Uii n G.ostač” mi je zelo vrtal v možgane, pa vendar nisem sem n.*č vprašati. Morda bi mami ne bilo prav. Samo Miceljna mislil omeniti in še ribico v tolmunu. Kako je to, da te-de V°uda Pr’ žirovcu sama v kuhinjo, bi pa rajši sam videl, pre-.
n oj kaj vprašal, čud 2a(^nje Pa še do besede o Miceljnu ni prišlo. Malo bit,n° Se m' zdel°, da mama ni nič omenila zamude. More-^j.1 nisem bil tako dolgo z Micelinom, kot se je meni zdelo. Sani^em^pa zamudo popravil s hitro hojo do doma. Mama je
kosita ”da-' ^ Pa nese^ ma)ico atu 'n Tičetu. Saj veš, kje
u, j. ^veda sem vedel. Mama je prelila nekaj vode v lonček, Senilc.°	je	pa imela že pripravljeno v	škrniclju. Dala	mi	je, da
J>rjv] ,rnel	obe roki polni. Takrat sem	se spomnil, da	sem	žejen.
3e na misel, da sem se pri	studencu pozabil odžejati,
da malo pijem, preden	grem!”
Saj si se napil pri studencu! Kaj bi tratil vodo!”
, sem spet žejen, ko je tako vroče.”
Drugič se bolj napij, da bo	za en	čas držalo!”
Dobil sem dobra dva požirka	in šel.	Nekaj mi je	reklo, da
po *anK> naplahtal. Nič nišam povedal, da sem pri studencu se . . piti. Zdaj bo mislila, da sem pil kar dvakrat. In zazdelo potla*-] :	n'sem ve^ ta^° priden kot	bi moral biti. Pa sem
vest	.^i glas od znotraj, ki mu	nisem	vedel imena.	Da imam
’ JJ11 takrat še ni bilo znano, v cjn, ata 'n Tičeta ni bilo daleč. Nameril sem pa korake ^ ^ go smer kot prej do studenca. Ko sem bil mimo čebelnjaka Precejšnjem ovinku! — sem ata že zagledal. Ravno je bil Sl1 do vrha bregu, ki se je dvigal iznad ceste doli v ozki
K,lsll> Maj i973
PROŠNJA
Žene na br^povih juter s košarami cvetja, z očmi srn,
perišči otroškega smeha, s toplim srcem matere: recite,
da so otroci zrna na brazdah
bodočnosti, hrepenjenje rojeno v svetlobi!
Recite,
da jih žele vaše roke, naročja
in nežnosti v igrah ljubezni!
Toliko rokic in nogic je mrtvih,
o	žene — na bregovih juter . . .
DANICA NOVAK
NAŠE NABIRKE
DAROVI ZA SKLAD "MISLI": $6.— Franc Stare, Danilo Marinič, N.N., Jože Kavas; $4.— Andrej Udovič, Štefanija Smoleč; $3.— Alojzija Košir, Edvard Polanar; $2.— Anton Bogovič, Alojz Mihič, Lukas Schattner, Ivanka Bobek, Anton Skok, Albin Drašček, Kristjan Tin-ta, Ivan Cvetko, Marta Veljkovič, Julij Bajt, Milka Pahor, Viktor Je-lerčič; $1.— Stane Furlan, Jože Mravljak, Anna Kustec, Štefka Tomšič, Marija Umbrazunas, Zofija Br-kovec, Louis Širca, Emil Pantner, Franc Uršič, Maria Jurševič, Franc Žele, Branko Cvetkovič, Ludvik Pogorevc, Tony Bratuša, Branko Jerin, Franc Magdič, Milka Tomažič, Anton Mršnik, Janez Jernejčič, Jože Bole, Rude Iskra, Jakob Robar, Martin Pirc, Terezija Ilijaš, Stanko Ogrizek, Matevž Peček, Jože Brodnik.
P. STANKO PODERŽAJ, INDIJA: $6.— Anica Srnec; $5.— M.J., Albina Konrad; $1.—Anton Bogovič.
P. EVGEN KETIŠ, AFRIKA: $5.— Albina Konrad; $4.— Gizela Šarkan (namesto venca materi na grob ob obletnici smrti); $2.— Jože Vohl.
133
dolini. Ko me je zapazil, je kar odnehal in obesil koso na hruško. Ime ji je bilo vodenica. Poklical je navzdol v breg i0 sem slišal:
“Tiče, malica!”
Preden sem bil tam, se je prikazal Tiče na vrhu in prislonil grablje k hruški. Oba sta sedla v senco in segla po mojih dobrotah. Tiče je bil tudi naš, ampak za cela tri leta pred mano-Kosil še ni, z grabljami je razmetaval pokošeno travo za atofl>> da bi se koj sušila. Meni takega dela še niso zaupali. Zato )e Tiče imel sam sebe že za velikega, jaz sem pa bil v njegovih očeh še zelo majhen. Kdaj pa kdaj mi je to tudi na zunaj P°' kazal.
Molče sta jedla	in pila.	Jaz	sem se zleknil	v isto senco	&
skušal ujeti kobilico	v travi.	Kar	zaslišim, da je	ata rekel:
“Vesta kaj, fanta, kar	dosti bo za danes.	Sonce je tak°
vroče, da kosa ne reže več. Koliko je neki že ura?”
Ozrl se je po	sencah	in	skušal ugibati.	Toda Tiče	je
povedal:
“Deset je bila v Hruševki. Malo preden ste poklicali, se mi zdi.”
Hruševka je bila vas sredi hriba onkraj ozke doline. NjeIia podružnična cerkev je imala uro. Slišali smo jo do nas, ali pa ne. Kakoršen je bil veter.
“Da si slišal?” ‘je rekel ata. “Če si dobro slišal, se je vetef obrnil. Bog nam daj dežja!”
"Bolj malo se je slišalo, pa vendar se je.”
Ata je pomenljivo prikimal, potem sta molče naprej jedla-Kruh in posušene jabolčne krhlje sta žvečila. Pa je ata spe spregovoril:	„
“Fanta, suša je huda reč za meline kot jih imamo pri nas-Pogledal sem okoli po našem svetu. Začutil sem, da ni več tako ponosen na svoje meline. Tudi meni so ^ naenkrat manj všeč. Ni čudno, da so Žirovčev oče izrekli besedo!	(Dalje prihodnj>c
SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY
vabi vse člane in prijatelje na
MATERINSKI VEČER
SOBOTA — 19. MAJA Masonic Hall, Merrylands (vogal Pitt & McFarlane Streets)
Najprej bodo naši otroci priredili proslavo mamicam, po nastopu pa bo ZABAVA S PLESOM.
Igra priznati orkester “JADRAN”
Za jedačo bo obilno preskrbljeno, pijačo pa prinesite s seboj!
VABLJENI!
P. HUGO DELCNJAK, AFRIKA:	$15,— Julka Mrčun; $ 10.—
Agata Zupanič; $6.— N.N. (za lačne); $2.— Anthony Venier (za lačne), Martin Venier (za lačne), Anton Bogovič; $1.— Marija Radin, Karolina Gregorič; $0.20 Andrevv Zac-cutti.
Neznana oseba je darovala $30.— Dar smo poslali p. Hugonu, naj ga odda za gobavce misijona Togo.
FRANČIŠKOVA MLADINA: $5.-Julka Mrčun; $2.— Anton Bogovič.
Dobrotnikom Bog povrni!
IZ LJUBLJANSKEGA “PAVLIHA”:
0	Direktor direktorju:	“Za	vra-
tarja smo vzeli človeka s fakulteto, do mu ni treba s trebuhom za kruhom čez mejo kot toliko drugim mladim strokovnjakom”.
£ Vsak mesec moramo vrniti 100 milijonov dolarjev dolga”. — “Vse bo v redu, če bodo le zdomci zdržali!”
0	“Na Finskem imajo tak presežek jajc in svinjine, da ga bodo morali z davki zavreti”. — “Neumnost! Rajši naj za kak teden povabijo tja naše strokovnjake za prehrano, pa bodo morali čez kak teden dni že vse to uvažati!”
IZPOD SYDNEYSKIH STOLPOV
' alcrian Jenko O.FJVL , ' ^"Phael’s Slo vene Mission *3 Merrylands Rd., Merrj-lands, N.S.W. 2160
^hod
v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!)
Tel-: 637-7147
jr‘ ®ernard Ambrožič O.F.M.
'Vcntivortb Street, Point Piper, N.S.W., 2027 : 36 1525
SLUŽBE BOŽJE
2«.
27.
31.
10.
17.
S'užba takrat
zvečer, Canberra (Garran). in sobota, 1. in 2. junija, sta prva v mesecu.
n,aja, 5. velikonočna nedelja. Bernadin, redovnik.
9.30 Merrylands
maJa, 6. velikonočna nedelja. Avguštin, škof.
9.30 Merrylands
'2.00 opoldan, l-Iorsley Park, sv. maša in šmar-nična pobožnost s petimi litanijami.
Hiaja, četrtek, VNEBOHOD (zapovedan praznik).
^•30 zvečer, Merrylands, sv. maša, nato zaključek šmarnične pobožnosti.
)unija, 7. velikonočna nedelja.
•30 Merrylands
junija, BINKOŠTI (PRIHOD SV. DUHA).
•30 Merrylands 5 00 popoldan, Wollongong.
j“n'ja, SVETA TROJICA.
•30 Merrylands 6.00
^etek
božja v Merrylandsu ob pol osmi uri zvečer.
dno P° maši pobožnost kot običajno na ta dva _eva- Iste Pn kateri
neva i
-■	'	to	je	vsako	soboto	večerna	maša	ob	pol	osmih,
lahko opravite nedeljsko dolžnost.
SMARNICNA POBOŽNOST v majniku je v Merry-
tujjj Vsako soboto po večerni sv. maši. Poleg tega s*i sv ned!.lj°- 27' maja, v Horsley Parku po cpoldan-B0cjo rnaš>- Pri tej maši sodeluje mešani pevski zbor. dii	Petc	1'tanije	Matere	božje.	Nato	pa	bo	sle
Pijači.
P'kiiik in razvedrilo ob domači muziki, hrani in
Kjer ' Zaključek šmarnične pobožnosti pa bo v Čeruj^ andsu na Vnebohod, v četrtek, 31. maja po ve-ludj nV’ !"aSi' LeP° >e’ če bi naše družine po možnosti Jer J*0 ^°ni°vih imele šmarnično pobožnost vsak ve-Iep0 red kipom ali sliko Matere božje. Včasih smo to lt,anii.n^Vac*0 v domovini skrbno držali in nikdar ni le mclr° SvežeSa cve,ja priMarijini podobi. Če smo je ’’ sni° šli k šmarnični pobožnosti vsak dan, kar °tvena navada v našem narodu. Če pa ne, smo
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. RaphaeFs Convent
311 Merrylands Rd., Merrylands, NAW, 2166 Telefon kot zgoraj.
•
pa vsaj doma pomolili iri počastili nebeško Mater Marijo. Skušajmo tudi v tujini to lepo navado nadaljevati in jo predajmo kot dragoceno dediščino svojim otrokom.
POROKE
Ivan Gerič iz Postojne in Helen Škrinjar iz Jesenic. Priči sta bila Jaroslav in Marija Koki — 14. aprila 1973.
Jože Benk, Gornji Lovič in Ljuba Bilič, Humac-Lju-buški. Priči sta bila Jože in Marija Klamer — 14. aprila 1973.
Viktor Berginc iz Gorice in Bosiljka Pavlovič iz Tcpcnice. Priči sta bila Alojz Fred in Milka Pahor —
19.	aprila 1973.
Rudolf Korpar iz Hrastovca (župnija Zavrč) in Kristina Zver, Odranci. Priči sta bila Jože Kavaš in Stanko Kolar — 28. aprila 1973.
KRSTI
BJinda Elizabeth Korošec, Campbelltown. Oče Franc, mati Barbara, roj. Borštnik. Botrovala sta Štefan in Ana Šernek — 22. aprila 1973.
Pavel Andrej Rebec, Hurstville. Oče Alojz, mati Pa-tricia, roj. Johnson. Botrovala sta Stanko in Olga Vatovec — 29. aprila 1973.
Brigita Žigon, Busby. Oče Ivan Stojan inž. Žigon, mati Hella, roj. Peine. Botra je bila Pavla Žele. — 29. aprila 1973.
Vse gornje poroke in krsti so bili opravljeni v slovenski cerkvi v Merrylandsu.
VELIKONOČNI PRAZNIKI so za nami. že cvetna ali oljčna nedelja je privabila veliko število rojakov iz vseh delov Sydneya. Tudi živžava otrok je bilo dosti. Ti so imeli butarice. Nekateri so jih sami doma napravili pod vodsvom staršev, drugi pa so jih izdelali ped vodstvom gdč. Vodopivec en dan prej v Cabra-matti. Blagoslov butaric in drugega zelenja se je izvršil na dvorišču za sestrsko hišo. Pevski zber je zopet
Šc ena slika z dneva blagoslovitve cerkve sv. Rafaela v Sjdneju.
Škof pri molitvah blagoslova pred vhodom v cerkev.
s svojim petjem povzdignil svečanost. Razvila se je procesija v cerkev in s kora je zadonela veličastna himna na čast Kristusu Kralju. — Pri obredu velikega tedna je bila lepa udeležba. Boljša kot lani. Na veliki četrtek je po maši dosti rojakov ostalo še za molitveno uro za blagor domovine. Na veliki petek so rojaki napolnili cerkev v Leichhardtu in še v Merry-landsu. Veliko sobotna vigilija je tudi imela lep obisk. Po dolgih, a kaj pomenljivih obredih je sledila sv. maša velikonočne vigilije, ko so se zvonovi zopet oglasili in je zaorilo petje aleluje in naših prelepih velikonočnih pesmi. Pevski zbor znova zasluži priznanje za lepo petje. — Na velikonočno nedeljo je bila pri obeh sv. mašah cerkev premajhna. Posebno pri drugi službi božji, ko je prepeval mešani zbor pod vodstvom g. Klakočerja, je bilo menda prav toliko ljudi zunaj kot znotraj. Pravtako so rojaki v Wollongongu v obilnem številu prišli k popoldanski maši v Villa Maria kapelo. Tudi pri njih ni manjkalo velikonočnih pesmi.
“PIRHOVANJE" na velikonočni ponedeljek je prineslo gradbenemu fondu $571.23. Za to gre zahvala našim rojakom, ki se redno udeležujejo te prireditve. Predvsem	pa gospem in sestram, ki	so spekle	potice,
pripravile	pisanice, kuhale	in stregle,	darovale dobitke
za loterijo in vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali k uspehu. Doprinos je shranjen na banki in pripravljen za odplačilo dolga v septembru. Ta odplačila so vsakih šest mesecev po $2440.
Naslednja DRUŽABNA PRIREDITEV bo v soboto, 9. junija ob pol osmi uri zvečer v O.E.S. dvorani, vogal Addleston Rd. in Wayman Pl., Merrylands. V tej dvorani smo že lansko leto imeli koline. To pot bo dobiček za naše cerkvene zvonove v Merrylandsu, ki so že naročeni. Uliti bodo v	Žalcu pri	Celju, v	livarni
“Feralit”.	Matere so zopet	naprošene	za potice	in pe-
civo ter pomoč pri kuhanju in serviranju. Tudi primerni dobitki za srečolov bodo dobrodošli. Nekaj po-
sameznih darov za zvonove že imamo, toda to še n' dovolj za celokupne stroške vlivanja in transporta.
PROCESIJA Sv. Rešnjega Telesa za sydneysko
nad'
škofijo bo letos v nedeljo, 24. junija, ravno na S0<j sv. Janeza Krstnika. Mcrrylands spada v severni “e. nadškofije. Zato se bomo zbrali skupaj z avstralskih1 verniki na igrišču Westmead Boys Home (tam kot la ni). Westmead želežniška postaja je med Parramat'° in Wentworthville. Kraj procesije je takoj pri posta)1 Ker tam ne bo sv. maše, ampak le procesija, bomo naše rojake imeli sv. mašo v Merrylandsu ob 12- url opoldan, pred skupnim odhodom v VVestmead. pa bo že zjutraj pri sv. maši, naj seveda pride nara' nost v VVestmead. Začetek procesije je ob 2.30 pop® dan. VSE NARODNE NOŠE IN VSI ROJAKI LEP0 VABLJENI!
Naš KRSTNI KAMEN (ki pa je iz kovine) že sk°^ pol leta služi svojemu namenu. Nisem še omenil, da j® bil v celosti plačan od dobrotnikov v Melbourne-ju-ta namen je p. Bazilij poslal ček za $357 in steni f>° kril račun. Zato naj na tem mestu velja iskrena hva p. Baziliju in darovalcem iz Melborne-ja. Kot znanf’ je izdelal krstni kamen g. Vesely iz Marrickville, ki ie izdelal tudi kovinasto oblogo oltarja, večno luč, vr®13 krstilnice in relief sv. Rafaela na cerkvenem proč^J1! Med dobrotniki naj omenim tudi sydneyski "Klub Tr> glav”, ki je daroval v cerkveni gradbeni fond izkupiček ob priliki blagoslovitve Triglavske zeinl
20.	1. 1973. v St. John's Parku. Iskrena hvala in plačaj!
“PROJECT COMPASSION” v Merrylandsu je ^ tos presegel vsa prejšnja leta. Darovi v šparovčkih skupno znesli $202.00. Bog plačaj vsem rojakom. 0 ^ raslim in otrokom, ki so si kar pridno pritrgovali & postnim časom, da so zbrali tako lepo vsoto. “Kar
..	st^
storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov,
meni storili". (Mt 25, 40)
Vljudno ste vabljeni na:
DRUŽABNO PRIREDITEV ki bo v O.E.S. dvorani,
vogal Addlestone Rd. in Wayman Pl., Merrylands v soboto. 9. junija 1973 ob pol osmi uri zvečer.
Igra “JADRAN”
Čisti dobiček za zvonove v Merrylandsu Dobrodošli — Nasvidenje!
PLAČAJ vsem rojakom, ki so ob priliki velikonočnih praznikov darovali v naš cerkveni gradbeni sklad. Cerkev je sicer končana, toda treba je odplačati dolg 'n čimpreje ga odplačamo, tem manj bo obresti. Zato Je Potrebno, da še naprej vztrajamo pri lepo začetem delu- Hvala tudi vsem rojakom, ki so na kakršen koli način pripomogli k praznovanju velike noči. Pevci 'Hiajo prj tem levji delež. Tudi ministranti lepo sodelu-^:,di ministrirajo in se kar kosajo med seboj, t*° bo večkrat ministriral.
smo že pri naših ministrantih, naj pa še tole Povem: ob pril iki sv. birme je eden vodilnih mini-strantov v zakristiji vprašal škofa Leniča lepo po slo-Vensko: “Gospod škof, koliko ministrantov pa hočeš za birmo?" Pa mu je škof lepo prijazno odvrnil: Cim več, teni lepše!” — Le recite, če niso “kerlci” fantje-ministrantje?! Bog daj, da bi kakšen poklic duhovniški stan prišel iz njih vrst! Dva od njih izdata zelo navdušena za to. Dcma že sedaj precej {*°8osto “mašujeta" (in še precej dolgo pridigo drži-Da bi le vztrajala pri željah in jih tudi uresničila. ,ai Pa mi, ali sploh molimo za duhovniške in redovnike poklice?!
Skoro bi pozabil, kar sem še hotel povedati. Zahva-ll’ se meram tudi vsem rojakom, ki so sestram in Patru za praznike poslali čestitke, darila, hrano ... in mnoge druge praznične usluge. Bog naj vam vsem ® ilo povrne s svojimi bogatimi darovi. Za vse do-^•tnike bo zopet opravljena sv. maša na Vnebohod, '■ maja.
.NAŠI BOLNIKI naj bodo tudi na tem mestu ome-. Med njimi je gospa Genovefa Schiffler, ki si je
•	r* ^'ščenju stropa, ko se je lestva pod njo nenadoma esedla, poškodovala desno nogo v kolenu. Tako je ^reŽivela veliko noč z mavcem na nogi v bolnici v Li-,rerpoolu. Toda Genovefo ni ta nesreča prav nič po-SaJ je tudi na bolniški postelji dobre volje, da vse ■skovaice zabava, namesto, da bi bilo obratno. Gdč. v*a	je tudi preživela veliko noč na bolniški
k°®,elji. Prestala je operacijo na žolču v Castlevvood v nici v Petershamu. Sedaj je že doma na okrevanju, iubljanski bolnici pa se še vedno zdravi gospa Ma-.^’^CP, kamor je odšla v začetku aprila. Upamo, in ^ Pr' boljšem zdravju. — Vsem omenjenim neomenjenim rojakom-bolnikom želimo hitrega okre-nja in trdnega zdravlja v bodoče. Pa kakšen očenaš golimo zanje, da bi trpljenje lažje prenašali in se r° Pozdravili.
Berginc se je ravno pred	veliko	nočjo
avstveno stanje precej poslabšalo.
je**'	,®ernard še tudi vedno poležava in	njegovo	stanje
ali	manj vedno isto. Sestram, še	redno mašuje,
(j	1	«0jo	“kavs-mašino” uporablja od	časa do	časa,
se zan’ma za vse’ ^ar se ^oc^' met^ narn'-Vl[ve^'ne si odganja s tabletami. Njega še posebej
*	JUfujemo v svoje molitve, da bi nam ga Bog še
0,8° ohranil!
Ob zadnjem obisku Wollongonga je bil pri slovenski službi božji tudi rojak Viktor Jelerčič iz Bistrice. Mudi se na šestmesečnem obisku svojih sinov v Wollongongu in Avstraliji. Prosil me je, naj preko “Misli” pošljem pozdrave vsem njegovim sorodnikom, znancem in prijateljem, ki jih ima obilo širom Avstralije. Trenutno se nahaja pri sinu Ferdinandu v Port Kembli. Obiskal bo nekaj bližnjih krajev, toda vseh znancev ne bo mogel obiskati. Zato naj veljajo njim te vrstice v pozdrav!
P. Valerijan
škof	dr. Lenič med obiskom Wollongonga. Z leve	na
desno	: dr. Mikula, dr. Klakočcr, škof dr. Lenič	in
	p. Valerijan.	
-	SLOVENSKO DRUŠTVO	
j	vas vljudno vabi na	■ ■
	PIKNIK	■ ■
■	ki bo na slovenski zemlji,	■
■	45 Ferrers Road, Horsley Park	■ ■
■ ■	v nedeljo, 27. maja 1973.	■ ■
	Začetek s sv. mašo ob 12. uri (opoldan).	■ ■
■	Po maši pete litanije in majska pobožnost.	m ■
■ ■	Sodeluje mešani zbor	■ ■
■ ■	pod vodstvom g. Klakočerja.	■ ■
■ ■ ■	Nato piknik in prosta zabava ob muziki,	■ ■ ■
■ ■	hrani in pijači.	■ ■
■ ■ ■	Nasvidenje!	a m
Z Vsth
Vetrov
RES SMO V AVSTRALIJI daleč prišli v izjavah raznih ljudi na odgovornih mestih. Človek se samo čudi, kam bo vse to pripeljalo in se upravičeno sprašuje, če smo sploh še kulturni ljudje. Za senatorja Murphyja (Attorney-General) je poroka samo “ecclesiastical gar-bage” — smeti in odpadki, s katerimi naj bi končali. Ta “garbage” bi rad čim prej odpravil, prav kakor je z vdorom v ASIO temeljito zamajal ves avstralski varnostni sistem. Uzakonjena naj bi bila tudi “ločitev na zahtevo” — saj drugače njegovih predlogov o novem zakonu ločitve skoraj ne moremo imenovati.
Pred nekaj dnevi pa smo brali v dnevnikih izjavo federalnega ministra Dr. Cass-a, ki podpira uzakonjenje splava z utemeljitvijo: zakon dežele naj se ravna po tem, kar večina ljudstva hoče in dela. Res me zanima, če je res kar večina avstralskega prebivalstva za splav in se le “mala grupa prenapetežev”, kot trdi Dr. Cass, bori za pravico do življenja spočetega otroka. Žalostno bi bilo, če bi bilo tako. A Gallup Poli v marcu lanskega leta je dal drugačno številko: le 19% je bilo za uzakonitev splava.
Izjava Dr. Cassa tudi drugače zelo šepa: če naj se zakoni enostavno spreminjajo po tem. kar hoče večina ljudi, potem menda še kraja ne bi smela biti več kaznovana, tako malo je danes poštenja na svetu. In zakone o plačevanju davkov bi morali tudi odpraviti — le kdo od državljanov je zanje? Večina stoka o visokih davkih, davčni zakon pa kljub temu stoji in se še pošteno privija . . .
DRUGAČNO IZJAVO o uzakonjenju splava je dal v teh dneh župan mesta Launceston v Tasmaniji, Dr.
H.	M. Fisher. Po poklicu je ginekolog, po veri nekato-ličan (pa tako vpijejo, da smo z ozirom na splav samo katoličani ozki in nedostopni). Predlog o uzakonitvi splava je imenoval “grozoto” in dodal: “Težko si predstavljam strašnejšo sliko mesarenja (uporabil je besedo “butchery” — Ur.) kot je splav pod pogoji predloženega uzakonjenja”.
EN STOLETNIK JE MANJ na svetu, odkar so v San Franciscu pokopali našega slovenskega stoletnika Fathra Jurija Trunka. Pa je stoletnikov še vedno nekaj ostalo. Po statistiki ima Zvezna Nemška republika 11 stoletnikov na milijon prebivalcev, Francija 35, Bolgarija pa 53. Če nas številke ne varajo, jih ima največ Rusija: kar 90 na milijon prebivalcev. Gotovo naravno življenje z naravno hrano utrdi človeka in mu pomaga do večje starosti. Nedavno sem bral o neki dolini v eni južnoameriških držav, kjer žive pravi velikani po velikosti in moči, ki v večini tudi dočakajo starost nad sto let. V našem pomehkuženem modernem svetu pa je toliko umetnega v celotnem življenju — še smrt. Saj te navsezadnje pri vsem zdravju in upanju na častitljivo starost še avto povozi in konča življenje, ki je vsaj upalo dočakati stoletnico . . .
Statistika pravi dalje, da je med stoletniki trikrat več žensk kot pa meških. Ker je zdravniško dokazano-da ženske povprečno žive dalje kot pa moški, nas ne preseneča. Kvečjemu nas moške spravi v nevolj0’ da hočejo ženske celo pri tem imeti — zadnjo besedo-
ZA SAMOSTANSKO ŽIVLJENJE se je
odloči^
baletna zvezda pariške Opere, 27-letna Mireille Negre’ kot so v začetku aprila objavili vsi svetovni dnevnik'-Nastopala je v najtežjih baletnih vlogah in z najbolj Šimi baletnimi partnerji svetovnih odrov. Samo v “La" bodjem jezeru" je nastopila kot glavna plesalka po e' ropskih odrih nič manj kot stošestdesetkrat. Vsa leff svoje gledališke kariere je odklanjala stotine niošK1 občudovavcev in stotine vabil na razne zabave.
Svet je zastrmel in se čudi njeni nenadni odločitv1, da postane redovnica strogega karmeličanskega Njeni soplesalci pa so izjavili časnikarjem, da jih reille ni presenetila. Že dolgo so jo občudovali in spoštovali prav zaradi njene zadržane dostojnosti-vedeli so, da ves prosti čas porablja za obiske ubog' in bolnih, kjer najde več notranje sreče kot pa v viso družbi občudovavcev.
Mireille je pred odhodom v samostan oddala sV^ jim staršem S40.000 svojih prihrankov, naj jih razde v dobre namene.
V	našem mrzlem in veri odtujenem času se vse j® sliši kakor stoletna pravljica. In vendar je resnica, bo v glavah moderne mladine vzbudila marsika vprašanje.	|
VELIKO AMERIŠKIH UNIVERZ ima med pr°flj' 1
sorji tudi Slovence. Najbrž pa je na prvem mestu
ska univerza, ki je druga največja v državi Ohio
na štiriindvajsetem mestu v vsej Ameriki. Na njej P
učuje kar sedem slovenskih univerzitetnih 'Pr0^cf’°!
jev: Perdan-Cahill, Chulik, Furla, Gobec, Jerman, ‘
ninšek in Ressick. Tudi univerzitetni zdravstveni svct0
valeč, dr. Tony Adamle, je slovenskega rodu. Univer
'nos9
Z.e\°
dru?a
ifO"
za ima v svojem bogatem sporedu študij dopr"1 ameriških priseljenskih skupin, med katerimi so častno zastopani tudi Slovenci. Verjetno nobena univerza v ZDA ni razvila tako pester in obsežen P gram slovenskih študij in raziskovanj. Brez dvoma e v tem prvo priznanjejir^EditujGobcu, ki smo £a MISLIH že večkrat omenili, ^""stalmnnjrskanje111 res potrpežljivim znanstvenim iskanjem je nabral cele knjige zanimivih izsledkov o slovenski dejavn v ZDA. Kot se vidi, mu gre vodstvo univerze zelo roko, saj pri takem znanstvenem delu in pri teni- ^ more nuditi svojim študentom številne izsledke na polago, tudi sama dobiva večji ugled in ime.
DESET LET JE POTEKLO letos 11. aprila, kaH® papež Janez XXIII. končal in podpisal svojo zname socialno okrožnico “MIR NA ZEMLJI”. Brez dvon
)e okrožnica vzbudila velik odmev med vsemi ljudmi
dobre
volje, saj je dovolj jasno pokazala, da le mir
Pr*naša svetu svobodo in napredek. Kljub temu, da se
človek
v svojem bistvu ni in ne bo spremenil, je ta
r°žnica le zarezala marsikatero brazdo za boljše med-narodne odnose in trdnejše pogoje miru. Zdramila je Ja'ne delavce in voditelje ter jim odkrito povedala, da k st°jajo gotova moralna načela ne le za posamezni-a’ ampak tudi za države in narode. Pavel VI. je pri avdienci 11. aprila omenil tudi okrožnico ter dejal, da rajni papež z njo “prav vsakega človeka dobre volje P°zoriI na dolžnost v svojem okolju delati za mir”.
°VA NOVA ZVEZKA “Listin in aktov sv. sedeža <ji^Vez' z drugo svetovno vojno" sta izšla. Večina gra-. a Je iz vatikanskih arhivov, zbrali pa so ga štirje U|tski zgodovinarji: Francoz, Italijan, Američan in ni*Itlec- Iz listin je lepo razvidno, da si je sv. sedež zadnjo vojno vedno prizadeval stati nad obema buri	* se oboroma. Zaradi humanitarnih po-
lo	^ Pr'*e* večkrat v spor z eno ali drugo strašilo *Z	tu^‘	zvemo>	kako se je Piju XII. posre-
Za°	privoljenje	brazilskega predsednika Vargasa
ludv*.itev 3000 pregnanih nemških Judov. Objavljene so 'listine, ki pričajo, kako se je papež zavzemal za sr j,en^e bombardiranj in kako je prav njegovo pokanje obvarovalo mesto Rim pred uničenjem.
JISKARSK1 ŠKRAT je znan po svoji hudomušno-borPrav v vseh tiskarnah sveta. Niti največji in naj-^ 1 znani časopisi se ga ne morejo znebiti. V marcu Povzročil dosti smeha med rimskimi Slovenci, ko Ve].P0,Uradni vatikanski Osservatorc Romano objavil z irni črkami naslov: Trije novi škofje posvečeni v b°Veniii. Slo je za tri nove škofe na Slovaškem, doto' k"10 ^ Pa — vsa) v nasl°vu — Slovenci. Rimski v^)a i so jih v šali že tudi kar nastavili: v Celju, v No-111 'nestu in v Novi Gorici.
v ^a,Tlenjava Slovaške s Slovenijo se je zgodila tudi ^dni knjigi našega letošnjega melbournskega kon-s a> ki je vsebovala poleg lepih barvnih slik tudi §k kongresnih dni. Tam se pod sliko slovaškega san * ^av'a Hnilica S.J, napisali da je iz kraja Ru-
sad0,
dva
, napisal
Slovenia. Tu smo se pa mi smejali, češ da imamo sv°ja škofa med kongresnimi gosti . . .
A s takimi napakami v tisku le marsikdo pokaže, kako	malo mu je poznan slovanski svet in njegovi	narodi.	No ja, če hujšega ne bo .	. .
ZA MODREGA SALOMONA imajo v Južni Ameriki (Rio de Janeiro) sodnika Eliezerja Rosa, ker so njegove razsodbe in kazni kaj svojevrstne, a včasih tudi res učinkovite. Ko je moral na primer soditi člana orkestra, ki je v nekem prepiru drugemu igraču poveznil boben na glavo, se je razsodba glasila: Zvečer moraš z orkestrom pred hišo svoje žrtve zaigrati eno sambo melodijo! S to podoknico je bil prepir poravnan. Ob neki drugi priliki je sodil šoferja, ker je na cesti ozmerjal prometnega stražnika. Sodnik Rosa je odločil, da mora šofer pet dni spremljati stražnika pri njegovem težavnem delu na križiščih. Tako je videl, da je tudi služba stražnika odgovorna.	Po petih	dneh sta	postala	šofer in stražnik najboljša	prijatelja.	— Pred	leti
je nekega fanta, ki je ukradel kolo, oprostil kazni in mu iz svojega žepa celo novo kolo kupil. Svojo razsodbo je utemeljil z besedami: Tudi moja največja želja v mladosti je bila imeti kolo. Toda nisem ga dobil, ker sem živel prav v taki revščini kot tale fant.. . .
—	Fant res ni več kradel — postal je celo duhovnik.
Takele praktične kazni bi morda res dosegle večji uspeh kot pa globa in zapor. Vsaj pri nekaterih . . .
EKUMENSTVO, EKUMENIZEM — kaj je to? Zelo otipljivo ga je razložil g. Janez Kopač, župnik v Torontu: “Ob cerkvi Brezmadežne v New Torontu je blizu skupaj več cerkva. Čisto ob cerkvi Brezmadežne meji anglikanska cerkev, na drugi strani ulice je katoliška cerkev sv. ‘Ambroža, le malo proč prezbiterijan-ska, baptistovska in še United Church. Dušni pastirji vseh teh cerkva imajo ekumenskega duha. Mesečno imamo skupne sestanke in si prizadevamo, da bi vse ljudi v tem okolju prepričali, da smo si med seboj bratje in sestre v Kristusu. Na praznik Vnebohoda je bila skupna procesija po ulicah. Naredili smo postajo pred vsako cerkvijo in v njej opravili skupne molitve za edinost kristjanov.” — Res sijajen primer ekumenstva! Ne sme pa napravljati vtisa, da je ena vera prav tako dobra kot druga.
TOBIN
BROTHERS
funeral
direetors
VIKTORIJ SKIM SLOVENCEM NORTH MELBOURNE,
189 Boundary Road,	329 6144
MALVERN,
1382 High Street,	50 4720
SPRINGVALE-DANDENONG,
505 Princes Highway, Noble Park, 546 7860 MENTONE,
3 Station Street,	93 2460
IRANkSTON.
232 Cranbourne Road,	7812115
NA USLUGO V CASU ŽALOVANJA
KOTIČEK NAŠIH MALIH
MATERINSKI DAN
JANEZEK, MAJDA, PA VINKO IN TONKA.
TUDI NAJMLAJŠA — V NAROČJU ŠE — ZVONKA, MAMICI VSI SO ZA PRAZNIK VOŠČILI,
DA BODO PRIDNI. SO VSI OBLJUBILI . . .
SMEJČKA SE MAMA. SPREJEMA POZDRAVE. VSE IMA RADA — TE KUŠTRAVE GLAVE!
V	SREČI DRHTI IN JIM VRAČA POLJUBE.
NIČ PA KAJ PRIDA NE DA NA OBLJUBE . . .
P. BAZILIJ
*
DRAGI KOTIČKARJI! Kakor izgleda, bom z ugankami za vas mlajše prenehal. Še Kotiček bo šel rakom žvižgat, če boste tako grdo pozabili nanj. Z uganko, kaj predstavlja slika pri naslovu te strani, se je zopet oglasil samo Johnny Marolt, ki je tudi v prejšnji številki rešil uganko. Takole je zapisal:
Otroci na sliki se igrajo GNILO JAJCE. Eden z robčkom teče za hrbti fantov, ki sedijo v krogu. Robček spusti za njim na tla. Če ta robček vidi. začne z njim teči okrog, prejšnji tekač pa sede na njegovo mesto. Če robčka ne zapazi predno tekač znova priteče do njega, moril na sredo kroga za gnilo jajce. To igro smo že večkrat igrali. Bilo je dosti smeha, ko smo se norčevali iz gnilega jajca v sredi med naini.
Gotovo ti je mama pomagala, da si tako lepo napisal, dragi Johnny. Prav, zakaj pa ne! Ce bi tako storile tudi druge mamice, ne bi bil ti že drugič edini ugankar. Seveda dobiš zopet nagrado. In še žrebati te ni treba .. .
DRAGI OTROCI! Marijin mesec maj naj vam v Ko-tičkovi "galeriji” pokaže s. MARIJO MAGDALENO ZITTERSCHLAGER, ki je — v kolikor vemo — doslej edina sestra, ki je izšla iz slovenskih družin v Avstraliji. Znana družina Zitterschlager živi v melbournskem okraju St. Albans. MARTA je bila rojena v Ljubljani, kjer je končala osnovno šolo, nato pa je morala še kot majhno dekle iz domovine, ker je komunistična oblast družino pregnala v Avstrijo. Za šolo je s tem izgubila več kot eno leto. Po izselitvi v Avstralijo je obiskovala High School v Bcnalli, pozneje pa v zavodu “Stella Maris” v Geelongu. Leta 1954 je stopila v noviciat redovne družbe Mercy Sisters v Ro-sanni (od tu je naša slika), učiteljišče pa je dovršila v Ascot Vale. Izpolnila sc ji je iskrena želja: postati re-
Dragi Kotičkarji! Tudi jaz bi se rad enkrat ogl®5! v Kotičku, ki je od nas mlajših. Za velikonočne pr;’zr", ke sem tukaj v mestu na počitnicah pri svoji teti, ^ gače pa živi naša družina zunaj na farmi, daleč od šokih hiš in tudi od drugih slovenskih otrok. D0 govorilno slovensko, le našemu psu moramo po angle povedati, ker smo ga dobili od soseda in ne zna s*°v^ sko. Če bi bil vedno pri teti, bi hodil v slovensko Mama me uči in se mi smeje, ko vse narobe zaP . j Ko bom velik, bom pilot in bom ata in mamo pe v Slovenijo. Potem mami ne bo več dolčas. —■
Saje, Sydney, N.S. W.
dovnica in vzgojiteljica mladine. Njene učiteljske P° stojankc so bile: Coburj>, Kilniore, kvneton, Cobr»lttj | Tudi v Tasmaniji je bila nekaj časa. zdaj pa je z0|,c v Melbournu in poučuje v Fitzroju. Seveda svojega 1,19 terinega jezika še ni pozabila.
V	času letošnjega evharističnega kongresa je zaposlena v stolnici sv. Patrika. Kardinal Knox ^ je osebno zahvalil za vestno službo, fotograf dnevnih “The Sun” pa jo je tudi ujel in objavil njeno sliko nJ j delu pri glavnem oltarju.
Dne 3. maja je s. Marija Magdalena praznovala s'"| 39. rojstni dan. Naj ji Bog da zdravja in jo l>to£0 slavlja v dvajsetem letu redovnega življenja.
Kdaj bomo lahko zapisali, da se je spet katera venskih deklet odločila za službo Bogu?
t
®ALMAIN, N.S.VV. — Prav je, da se v MISLIH P°mnirno še enega letošnjega jubileja, četudi je že za U • Pa saj pravijo, da bolje pozno kot pa nikoli! — dok januarja letos je vsem sydneyskim Slovencem ro poznani oče Anton Švigel praznoval 50-letnico °nskega življenja. Okoliščine so pač zahtevale, da la svoj zlati jubilej obhajal le v krogu svojih štirih ^N' V’ Z'Ve z n^'m v sVdneyskem okraju Croydon.
I	legova zakonska družica živi doma v Bezovljaku pri
I	ofeSUnjah na D°lenjskem. Vojna vihra je leta 1945 | a Švigla odtrgala od rodne zemlje in ga pognala je ° me^e v dalijo, nato pa v izseljenstvo. Naselil se bi K-Ar8entini’ k.ier ie živel vse do leta 1961. Želja, da
11	vsaj s sinovi, ga je pripeljala v Avstralijo.
8ov	Je	vzgojil številno družino, saj se je v nje-
^ 1 družini rodilo devet otrok, od katerih jih živi
o	0sem- Štirje sinovi so v Avstraliji, kot sem zgoraj no h*'*?' ^ n'^ budnega, da našega jubilanta srce ved-, . °*j vleče k svoji ženi in otrokom v domovini, ka-viri	leta	ni videl. Tudi lepo Slovenijo bi še rad
mu ' ^ato se b° kmalu poslovil od Avstralije, mi pa ^e*’Itl° srečno pot in še mnogo let zadovoljnega in dVega življenja v domačem kraju. — Angelca Lilija.
ske DELA,DE, S.A. — Upravni odbor našega Sloven-
v ®a kluba je za prvi april ob treh popoldne sklical
KoStV°ii dvorani (West Hindmarsh) Izredni občni zbor.
Dol .^nevr,i red je v vabilu navedel spremembo in do-
1(Jijn,,ev klubskih pravil in pa slučajnosti. Vabilo je že
vscbovalo angleško besedilo ene spremembe in
*na ^°P°'nil k naših pravilom. Vsakdo, ki malo po-
dru °Zac*je’ Pa je lahko vedel, da gre v glavnem za
gla®° *°čko — dodatek k pravilom, ki se v angleščini
Oh, '.^ny member who holds Office in any political
to n'Sa*'on or religious denomination, is not eligible
B_,Servc »n the Committee of the Club. Zbor sam je Poka?'-,i a	■	...	.....
Vi||h ’ aa se nismo motili: preprečiti je treba v pra-
bor ' k' ^daj izseljenski duhovnik prišel v od-’ vse drugo je bila postranska zadeva . . . rned menda 240 članov se nas je zbralo okrog 50 in Sq Potekom zbora jih je prišlo še nekaj. Ostali člani . ostali doma: eni iz nezainteresiranosti, drugi zato,
SP u •	  ...
*bo Se Srobih izpadov nekaterih, kar je pri naših nekro;anjih žal običajna zadeva. Predsednik je začel dj| 0 boječe, pa se je pozneje bolj okorajžil in je vole d °r dosti dostojno in pošteno, pokazal pa se n0 ernalo odločen proti onim članom, ki so nepresta-p0m,Ostavljali žaljive zbadljivke in z neotesanimi pri-anii motili potek debate.
ra2ua J.? druga točka naletela na precejšen odpor, je nj » }|v°> in upravičeni ugovori so leteli od vseh stra-a je vsaka pametna beseda naletela na surovost
in neosnovane očitke. Po enournem prerekanju smo glasovali vsako točko posebej: vse, tudi druga, so bile sprejete z veliko večino, kar me je osebno močno iz-nenadilo. Slovenci smo čudni patroni. Kričati še znamo, ko pa gre za dvig roke, nam upade pogum, da bi odločno pokazali svoje mnenje. Tega tudi pri našem zboru ne morem razumeti.
Odkrito mislim ,da je bil naš izredni občni zbor potrata časa in je napravil več škode kot koristi. Kolikor poznam naše razmere, ne grozi klubu nobena nevarnost od katere koli politične stranke naše nove dežele. Še manj pa bi se morali bati osebe, “ki ima službo v kaki verski denominaciji” (da gre za plačano službo, ne zgolj za kako mežnarjenje, nam je bilo razloženo) torej izseljenskega duhovnika, proti kateremu je bila očividno ta sprememba pravil sestavljena. Iz-I seljenski duhovnik je tudi kulturni delavec. Odbor je pokazal malo želje po kulturi, če mu že za vero ni mar. Da je pri vsem tem naš izseljenski duhovnik celo ustanovitelj Adelaidskega kluba, vemo vsi stari člani: on je na svojo roko pred mnogimi leti sklical po maši ustanovni sestanek, prikazal nujnost organizirane povezave za ohranitev slovenstva in klub se je rodil. Pa v očeh odbora pater že več let še članstva ni vreden — čemu bi se zdaj bali, da bi prišel v odbor?
Mislim, da je edina resnična nevarnost za naše društvo to, da bo	Klub z	Domom	vred brez kulture	postal navadna beznica,	smrdljiva po alkoholu in	to-
baku. Že na tem izrednem občnem zboru sem slišal pripombe: “Ti	pa tiho	bodi, saj	še niti dolarja nisi	tu
zapravil odkar	dvorana	stoji! . .	.” Žalostno dovolj,	da
se pri nas narodna zavednost in pravica do besede meri po tem, koliko kozarcev je že kdo v Slovenskem domu izpraznil! Kaj bi ne bilo pametnejše, da bi odbor z ozirom na to “kulturo" dodal pravilom nekaj točk? Pa bi zelo verjetno ne bila sprejeta s tako večino kot druga točka zadnjega izrednega občnega zbora, na ka-toro smo v Adelaidi res lahko “ponosni”. — Član N.A.
Op. ur.: Dolgo sem razmišljal, ali naj gornje pismo objavim ali ne. Ker sem kot adelaidski izseljenski duhovnik sam prizadet, mi je bila odločitev še težja. A tudi molk in prenašanje nezasluženih udarcev pride človeku do vrhunca in ne rešuje problemov, daje pa kaj malo opore tistim adelaidskim rojakom, ki pri tem sami trpe. V svobodni zemlji	smo — odkrito in	brez
hinavščine si poglejmo iz obraza	v obraz!
Strah ima res velike oči. Razna podtikanja in klevete jih žal napravijo še večje. Pa so nas že kot otroke oči-li, da je strah znotraj votel, zunaj ga pa nič ni. Bodimo vendar trezni možje, če nam je za običajno pravico in resnico ter zdravo skupnost	in	kulturo še	kaj	mar!
Odbor naj se ne boji: pater	ni	imel nikoli	niti	želje
PHOTO STUDIO
VARDAR
IN GERTRUDE STREET, FITZROY,
MELBOURNE, VIC. (blizu je Exibition Building)
TELEFON: 41-5978 — DOMA: 44-6733
IZDELUJE: prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske ,razne.
Preslikava in povečuje fotografije, črno-bele in barvne.
POSOJA BREZPLAČNO SVATBENA OBLAČILA.
Pri nas dobite lahko tudi poročne vence in cvetje ter ostale poročne potrebščine.
Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in
nedeljah od 9____6.	Govorimo	slovensko
Po sedmi uri zvečer se glede svatb dogovorite po telefonu: 44-6733.	PAUL	NIKOLICH
niti namena priti v odbor Kluba. Kdor je bil na ustanovnem sestanku dne 24. marca 1957, se bo morda še spomnil, da sem že takrat odklonil vsako odborniško mesto. Je drugega dela in drugih skrbi dovolj.
Odboru sem lani — po skoraj štirih letih neuspelih poskusov plačati članarino in dobiti novo člansko izkaznico — v pismu z dne 5. aprila 1972 javil, naj se me ne boji, ker nimam več namena biti niti član kluba. Pač pa sem po vsej demokratski pravici zahteval pismeno pojasnilo, po kateri točki pravil mi je bilo kot slovenskemu izseljencu, za katere je bilo društvo ustanovljeno, običajno članstvo na tihem odvzeto. Odgovora starega odbora nisem nikoli dobil, novemu odboru pa sem moral po njegovi izvolitvi poslati prepis pisma, ker se je prvo pismo “izgubilo” iz odborovega arhiva. Žal tudi od novega odbora celo po ponovnem pismu dne 17. marca letos nisem do danes dobil odgovora na svoje skromno vprašanje. Najlažji način, da se niti braniti ne morem.
Še nekaj za konec: Član N.A. omenja nekako razlago druge točke dodatka k pravilom, da "gre za plačano službo v kaki verski denominaciji". Odbor naj bo bolj previden v svoji razlagi in naj odborov Žakelj tesneje zadrgne, sicer bi mu pater — če bi bil član kluba — še vedno lahko vanj ušel. Brez težav bi namreč lahko dokazal s Statutory Declaration, ki jo prizna sleherna oblast kot verodostojno izjavo pod prisego, da za vse
svoje delo kot adelaidski izseljenski duhovnik, Pra' vsa leta do danes, od vodstva katoliške ali katere k0 verske denominacije nisem dobil še niti enega cen‘3 plače. Vidite, če bi res hotel v odbor, bi Vam tega 1,6 izdal.
Pa brez zamere! — P. Bazilij.
PORT AUGUSTA, S.A. — V maju bom odletela obisk v Slovenijo. Dalj časa bom ostala pri materi sestri. Dragega očeta pa bom mogla obiskati le še n‘ njegovem zadnjem počivališču, na blejskem P0^0^ lišču, kamor so ga položili k večnemu počitku dne * novembra 1970. Dočakal je lepo starost nad 83 ^ pa vendar mi je zelo težko, da ni počakal mojega iska. Tako bo obisk domovine pri vsem pričakoval
l	38-8162	38-5421	|
SLOVENSKI FANTJE!
:	HRANO IN POSTELJO TER DOMAČO	J
-	POSTREŽBO DOBITE V NAŠI HIŠI:
m	,
i 27 Paul Street, Bondi Junction ; i	(Sydney)	•
a	*
J	Priporoča se	;
j	MILENA LOCHNER J
1	epj z dragimi le bolj žalosten zame.
Za .0SI^am nar°čnino z darom za sklad in se oproščam ® etošnjo zakasnitev. Prosim pa, da mi MISLI med se °^sotnostj° še kar pošiljate v Port Augusto. Ko °m vrnila, bom imela kaj čitati in bom gotovo JPrei segla po njih. Po dolgih letih naročbe in red-šal ^ran^a J1*1 k°m še doma verjetno težko pogre-a- Iskrene pozdrave! — Marta Veljkovič.
^.^EVELAND, Ohio, ZDA — Nisem sicer avstral-
1	Slovenec in ne živim vAvstraliji, a MISLI dobivam se yrece^ 'et *n J'*1 z zanimanjem prebiram. Moram am enkrat zahvaliti za redno izdajanje in razpo-
Se želite naučiti voziti avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
“FRANK’S AVTO ŠOLA”
šiljanje. Malo je urednikov, ki bi toliko let urejevali s tako skrbjo list, kot ga je bolni p. Bernard. Zdi pa se mi, da se je novi urednik od njega kar dobro nalezel dovtipov, ali pa jih imata oba enako zalogo pod kapo. Čestitam, p. Bernardu pa želim zdravja in še dolgo vrsto let pokoja.
Ko sem zadnjič bral, da so MISLI zadele na loteriji, sem se kar razveselil. Ko sem bral do konca, sem bil pa razočaran. Potem sem se odpravil na banko, da napravim ček in poravnam naročnino . . .
TEL. 47-2363
TEL. 47-23«
32 the
BOULEVARD, FAIRFIELD WEST, 2165 NAW. TELEFON: 72-1583
STANISLAV FRANK
74 Rosenater Terrace, OTTOWAY, S. A. 5#13
LICENSED LANb AGENT: osreduje pri nakupu in prodaji zemljišč in hiš.
5ARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje redno in po zmerni ceni.
SERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne dokumente, pooblastila, testamente itd.
tOJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na nas v teb zadevah!
TEL. 47-2363	TEL.	47-2363
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta.
Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede razervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam bomo ustregli.
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich
Čez dan:	Po urah:
72 Smith Street,	1044 Doncaster	Road,
Co!lingwood, 3066, Vic.	East Doncaster,	3109,	Vic.
Tel. 419-1584 - 419-2163	Tel. 842-1755
Lepo pozdravljam uredništvo in vse naročnike po širni Avstraliji. Pa saj menda lahko napišem: po širnem svetu. Verjetno MISLI potujejo na vse konce sveta, ne le po Avstraliji in k meni v Cleveland. — Frank Tominc
BRISBANE, QLD. — Pa prejmite spet glas tudi iz naše naselbine, da ne boste mislili, kako smo zaspani.
Gospa Gizela Vuga je po treh težkih operacijah zopet toliko boljša, da so jo pustili iz bolnišnice. Morali so ji odstraniti levo ledvico in zdaj se ji zdravje polagoma vrača. Več kot tri mesece je bila v North Brisbane Hospital-u. Ko je zvedela, da bom pisal na MISLI, me je prosila, naj še tole pripišem: Iz srca se zahvaljuje vsem, ki so jo v teh dolgih tednih obiskovali na bolniški postelji, zanjo molili in ji prinašali cvetja ter drugih darov. Hvaležna je vsem za res tako številne obiske.
V	isti bolnišnici je bilo letos še več Slovencev, pa zdravje se jim je povrnilo in so spet doma. Le 66-letni rojak IVAN KOS ni imel te sreče. Pol leta je hiral, dva tedna pred smrtjo pa so ga prepeljali v Mt. Olivet Hos-pital, kjer je 26. marca letos preminul. Pokopali smo ga 28. marca na pokopališče v Mt. Gravatt. Pokojnik je bil doma iz Kosove vasi pri Ročinju. Bratu Rudiju in njegovi družini naše iskreno sožalje! — Stanko Sivec.
Op ur.: Tudi MISLI izrekajo sožalje žalujočim. Vam Stanko pa hvala za sporočilo za našo Matico mrtvih.
Želite domačo postrežbo po zmerni ceni in r slovenskem jeziku?
CONTINENTAL
GALA
RESTAURANT 201 Brungwick Street, FITZROY, Vlctoria
Vam je na razpolago vsak dan od 12 — 2 in od S — 9:30 — razen ob nedeljah Za posebne prilike (poroke, krsti tke, rojstne dneve, obletnice . . .) se pogovorite z lastnikom! Prostora je za štirideset oseb. Priporočata se EMIL in STANISLAVA FATOVIC Telefoa: 413651
ŽELITE
urediti in olepšati kuhinjo ali kopalnico? Obrnite se na domače podjetje
MARTIN ADAMIČ
8	Dixon Street, Malvern, Vic. 3144 Telefon: 50-3905
V	razprodaji imamo veliko zalogo keramičnih ploščic vseh vrst po zelo zmerni ceni.
Priporočamo se za večja ali manjša dela!
REŠITEV “SVETOPISEMSKE UGANKE”
PREJŠNJE ŠTEVILKE:
Jezusova učenca sploh nista potovala na soboto, sa< je Kristus, ki se jima je na poti pridružil, vstal šele v nedeljskem jutru. Pri evangelistu Luku beremo da st* šla iz Jeruzalema “tisti prvi dan v tednu v trg EniaVS (Lk 24, 13). Torej jima spoh ni bilo treba šteti kor*' kov, kot so to na soboto delali Judje.
Ugankarji so se ustrašili svetega pisma — a tak° težka uganka spet ni bila. Pravilno so jo rešili: Vnk° Jager, s. Silvestra, Ana Pirat in Anton Šimenc. Nagra' jena bo Ana Pirat.
,? A
irnl'
Katero slovensko božjo pot predstavlja ta slika samo uganiti ime za rešitev ni dovolj. Boste W° odgovoru o sliki še nekaj dodati, če boste hoteli' bo Vaše ime žrebano za nagrado. Le kaj neki?
Rešitve pošljite najkasneje do 4. junija na t*re' štvo. In mnogo sreče pri rešavanju! — Urednik.
d«1'
Janezek je prinesel domov slabo spričevalo. Oče je grajal, on pa se je izgovarjal: “Kar potolaži se. Jaz sem najboljši med vsemi, ki so padli.”
g;1
ata-
“Tako si še majhen, pa si kar sam prišel v kino? “Da!” — “Pa si vstopnico tudi sam kupil?” — “Ne> f jo je.” — “Kje pa je tvoj ata?” — “Doma vstop111
išče."
Današnja uganka pa je . . .
FOTOGRAFSKA UGANKA . . .
... in upam, da se vsaj te ne boste preveč ustraši*1-Saj vendar tako radi gledate in zbirate fotografija
IZ LJUBLJANSKEGA “PAVLIHA”
v Nemogoče je na stare politične napake delati no nove smešnice.
d^ govornik govori na pamet, to še ne pomeni, f»°vori pametno.
•	Najtežje ti ponudi roko na pomoč tisti, ki ima ** P^e roke.
0 Ne pozabimo: tudi na novih instrumentih lahko igramo stare melodije.
£ Pometati pred svojim pragom ne pomeni prašiti drugim v oči.
SLOVENSKE MESNICE WOLLONGONG, N«S.W. IN OKOLICO
tonts butchery
20 Lagoon St, BARRACK POINT (Tel. »5-1752)
38	Princes Highway, FAIRY MEADOW bi A Cr<«vn St., HOSPITAL HILL, W. WoUongoog
^a*tnika Toni in Reinhild OBERMAN priporočata ^ovrstne mesne izdelke: kranjske klobase, ogrske e' šunke, slanino, sveže in prekajeno meso itd.
p P° najboljšem okusu in najnižjih cenah. Pričajte se in opozorite na nas svoje prijatelje! Razumemo vse jezike okoliških ljudi!
TISKARNA
POLYPRINT
PTY. LTD.
7a RAILWAY PLAČE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417
se priporoča melbournskim Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela
potmi*
VAŠA PRVA TURISTIČNA AGENCIJA
Vam more nuditi odlične ugodnosti in najnitje cene za vse vrste potovanj, za skupinska potovanja pa še posebne popuste.
* Kdor želi, more za potovanje v Jugoslavijo in nazaj izbrati
* Na izbiro »o seveda tudi druge zračne in morske linije za potovanje kamor koli po svetu.
* Dokumente za Vaše potovanje in dokumente za prihod Valih rojakov v Avstralije urejujemo brezplačno.
MELBOURNE — BEOGRAD — MELBOURNE aH tudi samo na eno stran MELBOURNE — RIM — LJUBLJANA — ZAGREB POTOVANJE OKROG SVETA SAMO $718.10 (Melbourne — Amerika — Jugoslavija — Melbourne)
POSLUŽUJTE SE VASE POTNIŠKE AGENCIJE
72 Smith Street, COLLINGWOOD, Melbourne
POSLUJEMO VSAK DAN, TUDI OB SOBOTAH. OD 9. — 7.
TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 V uradu: P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich in I. Adamič
TURISTIČNA AGENCIJA
PRIDITE OSEBNO, TELEFONIRAJTE ALI PI&ITKi
Theodore Travel Service P7L
66 Oxford St., (Darlinghurst), Sydney, 2010. Tel.: 33-4155
• mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb
• pri nas dobite najcenejše možne vozne karte
• urejujemo rezervacije za vsa potovanja po morju in zraku — širom sveta
• izpolnujemo obrazce za pome liste, vize in druge dokumente — brezplačno.
9	organiziramo prihod vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo
• geslo naše agencije je: resnost, poštenje in sigurnost.
Bavite se izključno z opolnomočeno in registrirano agencijo, katera objavlja veliki Q za (^antas
V uradu:
RATKO OLIP
DR. J. KOCE
3 BEATRICE STREET, KEW, VIC. 3101 TELEFON: 86-8076
1. Obrnite se na nas, če hočete imeti res pravilne prevode spričeval, delavskih knjižic in sploh vseh dokumentov.
2. Ravnajte se po načelu “svoji k svojim’’, kot to delajo drugi narodi. Zato naročajte važne karte vseh vrst (za letala, ladje itd.) pri nas, saj pri nas ne stane vozna karta niti cent več kot drugje. Sploh se obračajte z zaupanjem na nas po nasvete v kakršni koli zadevi. Naše izkustvo, ki smo ga nabrali tekom več ko« 20 let v Avstraliji, Vam bo prišlo prav.
3. Darilne pošiljke (pakete) izvršujemo hitro in solidno. Če želite, vam pošljemo cenik.
Zastopnik za Victotijo
Mrs. M. PERŠIČ
4* CROMWELL STREET, CAULFIELD, VIC, 3162 TeLs 53-1997
Zastopnik za NAW.
Mr. R. OLIP
65 MONCUR ST, WOOLLAHRA, N.SAV. TeL 32-4806
Zastopnik za Queensland
Mr. J. PRIMOŽIČ
39	DICKENSON ST, CARINA, QLD., 4152