Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman vcljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja, tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrcdništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne.
Stey. ar
V Ljubljani, v ponedeljek 16. februvarja 1885.
Letnik XIII.
Državni zbor.
Z Dunaja, 14. februvarja.
Kakor sem včeraj omenjal, tako se je s pristoj-binsko postavo v resnici zgodilo. Poročevalec dr. Talif je z veliko vnemo za Bilinskim zagovarjal novo postavo, ter dokazoval, da bode imela za kmečke posestnike velike polajšave, pa vendar ni mogel spreobrniti konservativnih poslancev Liechten-steinovega kluba, ki so z levičarji glasovali za predlog Eufov. Po nasvetu dr. Koppa glasovalo se je po imenih, in je bil predlog, da naj se pristojbin ska postava še enkrat vrne odseku, sprejet s 160 glasovi proti 185. Za ta predlog so glasovali vsi levičarji, vsi Coroninijevici in pa kakih 12 udov Liechtenstei-novega kluba. Eni so se glasovanja zdržali, eni pa so glasovali z desnico.
Poročevalec dr. Talif je glede nove postave jako in temeljito podučen in ni mogel prikrivati svojega zač.idenja, da more kak zastopnik kmečkih občin ali pa celo kmet sam, kakor je storil Euf, tej postavi nasprotovati. Ko bi bil ta predlog stavil kak meščanski poslanec ali pa bogat špekulant, bi bilo to umevno, ne pa da ga je stavil kmečki poslanec in se tako levičarjem vsedel na limanice.
Pred sklepom seje, ki je bila končana okoli polu petih popoludne, se je g. predseduiku S mol ki pripetilo nekaj neprijetnega. Načelnik obrtnijskega odseka, pl. Zallinger, mu je namreč rekel, da naj na dnevni red prihodnje seje dene tudi postavo glede zavarovanja delavcev proti nezgodam. Gosp. predsednik je to storil in omenjeno postavo napovedal kot zadnjo točko dnevnega reda. A zdajci se oglasi načelnik poljskega kluba in poseben prijatelj Smol-kov, vitez Groholski, ter omenja, da nikakor ne gre na dnevni red devati postave, ki še ni natisnjena in se ne ve, kdaj jo poslanci dobe v roke. In vendar jo mora vsak poslanec vsaj par dni prej imeti v rokah, preden se zamoro pričeti obravnava, ker je postava velikega pomena. Za njim oglasil se je levičarski poslanec Neuvvirth, ter je krepko pod-
piral oporekanje Groholskovo. Dr. Smolka je mirno poslušal ugovore potem pa rekel, da o tej reči ne bode treba glasovati, ker sam omenjeni predlog odstavi z dnevnega reda. Je bilo pa res jako čudno, da je mogel Zallinger nasvetovati, naj bi se ta postava pričela že v četrtek razpravljati, ker bi bil moral kot načelnik obrtnijskega odseka vediti, da je to čisto nemogoče. Postava namreč obsega 62 paragrafov, trije novi pa so bili še nasvetovani od manjšine. Obrtnijski odsek je dan za dnevom, odkar se je sošel državni zbor, pretresal ta načrt, in je imel včeraj rešiti še dva paragrafa. Zato je bila za zvečer napovedana seja odsekova, da dožene ta dva poslednja paragrafa. To je res tudi storil, vendar pa je le sklenil, kaj naj ta paragrafa obsegata, kako pa naj se od besede do besede glasita, tega odsek ni mogel včeraj določiti, ampak je to prepustil poročevalcu in pa vladnemu zastopniku.
Odsek se bo moral toraj še enkrat sniti, da se mu bode predložila v potrjeuje postava z vsemi premembami in dodatki, ki so bili od odseka sprejeti. V ta namen se mora še le posebej natisniti, potem najprej udom odsekovim razdeliti, poročevalec ima narediti še poročilo, in ko bo še le odseK vse to odobril, potem se bo postava natisnila in razdelila poslancem. Kdor jo bo hotel natančno študirati, potreboval bo za njo najmanj tri dni, ako tudi vse druge reči v nemar pusti, ker pri štirih paragrafih manjšina nasvetuje še posebne predloge. Ako bi se bilo vse to precej v roke vzelo, in bi odsek pustne dni ostal na Dunaji ter konečno rešil in odobril storjene sklepe, bi bilo vendar čisto nemogoče, da bi postava do četrtka poslancem prišla v roke, še manj pa, da bi jo mogli le površno pogledati. Zallinger je moral vse to vedeti in vendar je hotel posvetovanje te postave prisiliti in je tako breztaktno na led speljal g. predsednika. Ne vem, kaj je s tem nameraval, mislim pa, da menda pričakuje kakega kinča za svoje prsi, sicer bi bilo njegovo navnanje res neumljivo. Prej je v odseku z vso silo priganjal ter spravil ude v tako nevoljo, da bi se bili odpovedali tej nalogi, ako bi ne bilo šlo za preimenitno
obče-koristno stvar, in zdaj je hotel na enak način priganjati k pretiranemu delu tudi državno zbornico samo. Prav, da so ga precej pri prvi priliki prav občutljivo krenili po rokah.
Nekaj o narodnem gospodarstvu na Notranjskem.
Z Notranjskega, 15. februvarja.
čudno vreme to! Veden sneg, vedno megla; kaj bo stim, če bo šlo tako naprej? Tako sem govoril pred nekoliko dnevi ter gledal skozi okno, ven, kjer je nasipal sneg sklad na sklad, se stresalo drevje neljubega gosta, ven na piano, kjer je zima razgrnila svoj beli plašč. Kaj bo s tim, človek se že več ne more ganiti od ogla. Toda potrpi in bodi zadovoljen. Zmiraj ne more sijati solnce, ravno tako ne vedno snežiti. S časom bo bolje, za zdaj pa zahvali Boga, da si na gorkem. Glej, koliko jih je, ki nimajo kje ogreti svojih otrpnjenih udov; pomisli bedo teh in spoznaj potem svojo. Koliko je revežev, ki trpe, pomanjkanje, zlasti po mestih; koliko revščine in lakote je tu ravno po zimi, tu v sredi bogastva in razkošja, kjer se pijan veselja suče gizdalinski svet po plesiščih in bališčih. — Ali tudi na kmetih včasih ni veliko drugače. Pride debela zima — kakor ravno letos, zaslužka ni, pridelek pičel; tedaj začne tesno prihajati gospodarju pri srci, češ, kaj bo: jesti je treba, a vzeti ni kje. Se ve, da je to le izjema, da velja bolj za revne ljudi, kjer se žive na rokah. Sila ne prikipi navadno nikdar na vrhunec, in če je treba, dobri ljudje tudi pomagajo. Ali nekaj resnice je vendar le na tem. Posebno, če premislimo, da bi zamoglo kedaj to še slabše postati; kajti ljudstvo se vedno množi, želodcev je vedno več, vprašanje je pa veliko, se li množi tudi živež, ki bi zamogel tej množici zadostovati. če je res veljaven Malthus-ov zakon, ki pravi, da se prebivalstvo množi v geometrični progresiji, produkt pa v aritmetični, potem se nam jo bati neke dobe, kjer bo revščina
LISTEK.
Kaj človek skusi, ako peš na Dunaj gre.
(Daljo.)
Enajsti dan.
Ves miren in brezskrben se zbudim v svoji postelji, ko takrat v kupu slamo, na kterem je „pasji čuvaj" čuval ali nas ali slamo, ali gospodarjevo posestvo; že se „mi Dunajčanje" pozdravljamo in od-zdravljamo, kar ogledam jaz zraven moje postelje
—	hu! hu! — veliko sekiro, kakoršno nosijo delavci s seboj, ki hodijo v Hrvaško šume po zimi iskat si zaslužka. Po oni, častitim bralcem gotovo znani dogodbi, ki je tiskana — vsaj v mojem času je bila — v šolski knjigi, ki govori o „meni" in o mravlji, sleherni čitatelj lahko spoznava, da jaz
—	ako lo mojo človeško naturo v poštev vzamemo, ne morem prav prijatelj mravljam biti; a v tom trenutku, v kterem sem to sekiro in moža — meni vštric, na postelji zagledal, so mi postale tako domače, da so kar „mrgolele" mi po celem telesu. Še „iz kože" — ali ne; iz posteljo bi bil skočil, ko bi bila moja tovarša že — broz glave, da bi so bil
vsaj jaz rešil, ali bila sta zdrava in njuni glavi ste bili ko dva otoka v krasnem morji. Da! da! morje je krasno! Vem, da je krasno, ako tudi ga še videl nisem ; pa tako vem, voda jo voda, dobra je, lepa je, naj si že bode v škafu ali čebru, ali v našem Dunajskem slučaju ne smem reči, da so vse „tri naše glave" počivale v postelji, podobni krasnemu morju.
„Moj Bog! Moj Bog!" — „Primaruha!" „Ho! ho! ho!" — kihamo drug za drugim, ko pričnemo po odhodu onega tujca s sekiro ogledovati si vsak svojo posteljo. Jaz razgrinjam in ogledujem svojo. Jaz sem imel pod seboj nekaj smeti, ki so bile spravljene v neki stvari — naj rečem — „mavhi", ki je bila pa že tako dodelana, da bi jo noben berač, še nekdaj po Ljubljani znani: „Mokarjevi Kajfež", ali „Dreitambor" ali „Bojtovi Primož", ne hotel za bisago na ramo djati, ker bi bil iz nje vse „darove" zgubil, ktere bi bil pri dobrih ljudeh dobil.
Zdaj pogleda drugi „Dunajčan" svoj „divan".' „Ha! ha!" — Ali — ta je še Io zabrenčal! — Prijazno si poprej samemu sebi prigovarja in meni „korenček strže", da sein jaz tako slabo posteljo si izbral, češ, „jaz som pa iz Ljubljane sem v novih štilletah, bom tudi boljšo posteljo imel", — ter
varno in počasi odgrinja, „in banger Erwartung der Dinge, die da kommen sollen", in — in — potem zapiska, kazaje nama svojo „lepotijo". In kako lepotijo? In kaki „modröc" je ta imel? Nekaj je bilo; nekdaj se je temu „nekaj" po slovenski reklo „kožuh", a zdaj! — zdaj — pa je bila to le velika podrtija nekdanjega kožuha. Bog vedi „kaki" brivec ga je obril; jaz sem takrat že znal in še zdaj znam kožuhovino „obriti" — („plesati" se to delo po krznarski imenuje) — ali spaziti nisem mogel, da bi bila človeška roka tukaj „brila"; si je pač moral že kaki „zob" po tem kožuhu debeliti svoje „suhe kosti!" — Kadar krznar „oplesa" kteri del pri koži, onemu golemu delu potem „baroko" pri-šije; temu kožuhu — ako ta stvar še to ime zasluži — bi pa nihče ne mogel po taki poti pomagati; kajti bila je luknjica pri luknjici; bilo je kakor slamnata streha. Vsa ta krasna, dragocena starina — za ktero bi bil utegnil kak krivonosni starinar en „ticek" ponuditi — je pa počivala na dveh kolibah; — na Kranjskem pravimo po domače taki stvari: „cimpennanski stol"; na teh dveh stolih jo ležalo nekaj omalanih desk — in na vsi tej starini naš „Dunajčan": France.
Zdaj pa še tretji .Dunajčan" pogleda svojo le-'
•V .v

neizrečeno narastla, kjer bo beda splošna. Vsekako reč je zanimiva in važna, vredna, da si jo ogledamo, da zopet posežemo po ono agrarno vprašanje, o kterem se danes toliko govori in piše. Spregovoriti hočem tedaj tu nekoliko besedi o položaji našega kmeta, zlasti o kmetskih razmerah na Notranjskem.
I)a kmetovalstvo hira, to je jasno kakor beli dan. To vidimo v vsakdanjem življenji, to nam preveč glasno pričajo eksekutivne dražbe, to pravijo vse one enkete in debate, oni poskusi, da bi se kmetu stanje zboljšalo, kterih bi sicer gotovo ne bilo. Kmetsko vprašanje je postalo jedno najvažnejih, in povsod se razpravlja in rešuje —- a se ne reši. Zakaj ne? Ker se ne more; čas in okolnosti so take, da je delo silno težavno. In kmet je ostal bolan ter hira vedno dalje. Ako ga hočemo ozdraviti, moramo vedeti, kje je izvor tej bolezni.
Glavni vzrok propale kmetske gmotnosti je, da kmet danes potrebuje več denarja, kakor nekdaj, da se več zahteva, kakor se je pred nekoliko leti: razmerje med stroški in dohodki se je preveč spremenilo. Pa poreče kdo: kako to, zemlja vsaj se v teku let ni poslabšala, marveč jaz bi trdil, da se je tii marsikaj na bolje obrnilo, da pridelek v naši dobi vendar ni manjši, kakor pred petdesetimi leti. Ees je to. Jaz ne trdim tega, da bi zemlja nam ne dajala tistega vžitka, kterega so imeli od nje naši očetje. Tisti dohodki, kteri so nam prihajali od kmetijstva se res niso spremenili, in ti niso glavni faktor v tem razmerji, ali oni faktor, ki moti ravnotežje marveč to so le stroški. Tega ne more nihče tajiti, da so v našem času izdajki veliki, preveliki, da bi zamogel kmet, še manj pa zadolžen kmet izhajati, vsaj tedaj ne, če se ne ravna pri gospodarstvu po razmerah in času. Kakovi so ti izdajki? Poglejmo!
Na prvem mestu gotovo veliki davki. Kdor pregleduje davčne knjižice, vidi, da so davki od 1848.1. sem se podvojili in potrojili. Od kod to? — Daljni vzrok je duh časa, oni valovi napredka, ki so spravili celo socijalno in politično življenje v popolnoma drug tir; ona manija prenarejevanja in odpravljanja vsega, karkoli se je porodilo v dobi absolutizma, karkoli se celo datuje iz nesrečne vlade Metternich-ove. Vzgodovini ljudstev nastopila je kriza, ktero so prestali malone vsi narodi evropski. Individualnost posameznikov hotela se je kazati i na zunanje, in posameznikov težnje spojile so se v eno celoto narodu, kteri je isto tako hrepenel po samostojnosti in neodvisnosti , hrepenel pred vsem, da se oprosti onih železnih okovov, v ktere ga je vklepala absolutna vlada. Burno leto 1848. prineslo je rešitev, ljudstva so bruhnile na površino, ali skoraj bi rekel prenaglo; kajti spodnji slojevi naroda niso bili še nanjo pripravljeni. Preosnova, ki se je tedaj začela, prinesla je s seboj marsikaj dobrega, da pri nas v Avstriji za razvitek, prebujenje posameznih narodov mnogo koristnega. Ali slabih nasledkov si tudi ne moremo prikrivati, tem manj, ker se razvijajo mnogi šele pred našimi očmi.
Zatrti so bili tedaj ostanki stare grajščinske oblasti, odpravljena desetina. Kmet postal je sam sebi gospodar, kar do tistega časa še ni bil. Ali
potijo; ta je bil še nekako najboljo posteljo dobil; vsaj najbolj nedolžno jc bilo vse njegovo. Tako nekako je bila sostavljena njegova postelja, kakoršno,
—	da po domače in najbolj umevno povem — sem jaz včasih si pri svojem stricu mlinarji na počitnicah sam naredil. Nabasal sem bil namreč veliko in široko vrečo z otrobi in — hajd! zaspal sem kaj sladko na njih. Kavno tak žakelj nekako je Anton imel; le, — kaj je bilo notri, nismo pogledali, v strahu, da bi se morebiti preveč ne vstrašil „novi Dunajčan" kakega mogočega „novega strahu".
Take so bile toraj naše postelje; „elegantne", zato si pa tudi nismo iskali drugej boljih; kajti rado se prigodi, da „kdor zbera, zberk dobi", vsaj Kranjec tako pravi.
Ali smo pa zamogli mi spati in počivati na teh Dunajskih posteljah? Ali smo spali sladko? Kar lahko odgovorim, da nihče izmed nas ni za-tisnil očesa na teh „starinah" — čez dan! Tudi na večer ni hotlo oko zatisniti se k počitku, le — ko smo pozno v noč te svoje „divane" našli po hišnici svatovsko pripravljene, smo jih pa kaj prijazno pozdravili takoj in pozdravljali jih do dobrega
—	celo noč. Prav zadovoljen sem bil, da sem bil „pod streho".
(Dalje prih.)
zato prevzel je tudi druge dolžnosti. Odsihmal je prenehala sicer vez, ki ga je družila z grajščakom, a vstopil je v dotiko z državo. Prenehala je desetina, a to, kar je prej dajal in natura, plačati je moral zdaj v gotovini. Pri tem pa je bil na sla-bejem; kajti poljske pridelke je vedno lažje dajal, kakor pa gotov denar, kterega mu je le prerado manjkalo. Da bi pa desetino prodajal in za dobitek plačeval davek, pri tedanjih razmerah (in tu še zdaj) ni bilo mogoče, če se je hotel namreč ogniti gotove zgube. In tako vidimo, da so vsled odkupnine davki precej za nekaj narastli. Odveznine plačevali pa niso samo tedanji gospodarji, ampak tudi pozneji, plačujejo jo še dandanes.
(Dalje prih.)
Veleliradska slavuost in prof. Bitdilovič.
(Dalje.)
Resnično je, da sta sv. Ciril in Metod prišla iz Carigrada, pa poslal ju ni nihče od tam, marveč kralj Rastislav jih je naprosil, da prideta oznanovat pravo vero. Zasluga, da sta sv. Ciril in Metod oznanovala Kristusovo vero v velikomoravskem kraljestvu, ne pripada nikakor (carigrajskemu) cesarju ali patrijarhu, ker ju nista ta dva poslala, marveč Rastislavu, ki ju je v svoje kraljestvo povabil.
O poslanstvu sv. Cirila in Metoda se je obravnavalo v Carigradu 1. 861, tedaj nikakor ne še le potem, ko je Pocij že formalno odpadel od Rima, ampak skoro gotovo v navzočnosti poslanca apostolj-ske stolice. Nikdo ne more namreč trditi, da je bilo ono poslanstvo neznano apostoljskemu poslancu, ki je bil ravno takrat v Carigradu (Hefele: Concilien-geschichte IV., 241) marveč prav vrjetno je to poslanstvo odobril rimski legat in pozneje tudi papež Nikolaj I., ki je branil slovansko cerkev proti fran-kovskemu „nadzorstvu", ker je postalo že neznosno. Od one dobe, kar sta sv. Ciril in Metod zapustila Carigrad in sta stopila na velikomoravsko zemljo, se sicer nista nikdar vedla kot zastopnika zapada, ampak kot vzhodna katoličana z namenom, da bi postali Slovani katoličanje, pa ne latinci (Ut iiant ca-tholici, non latini).
Truplo sv. Klemena nista nesla v Carigrad, ampak vzdignila sta ga v Krzonezu morda že iz tega namena, da ga neseta tje, kamor spada, v njegovo cerkev v Rim. V prepirih, ki so nedolgo na to nastali med Carigradom in Rimom, ostala sta nevtralna ali — govorimo resnico — stala sta na strani Rima proti Pociju. Znano je, da je sv. Ciril v vprašanji o trihotomiji (nauku, da je človek iz treh delov sostavljen) zagovarjal in branil sv. Ignacija proti Pociju, znano je pa tudi, da ni hotel sv. Metod sprejeti nadškofijstva od Focija; tudi sta bila slovanska blagovestnika pokorna in hvaležna papežu Nikolaju I. Pokorščino sta pokazala s tem, da sta se na papežev poziv radovoljno podala v Rim, kamor sta nesla tudi svetinje sv. Klemena, da bi s tem zakladom izrazila apostoljski stolici svojo hvaležnost.
Pokorščino in vdanost do apostoljske stolice, sta potrdila tudi s tem, da sta v Rimu sprejela škofovsko posvečenje, in sta tako ne samo kanonično pokorščino prisegla pred posvečenjem, ampak sta v svoji osebi tudi slovansko hirarhijo z Rimom združila. Vendar sv. Ciril ni mogel v tem duhu delovati v veliko-moravski državi, ker je kmalo na to v Rimu umrl; ali tudi s svojo smrtjo je potrdil svojo vdanost do Rima, ker je namreč stopil v neki rimski samostan. — Njegov pogreb (pokopan je bil s papežko slavnostjo) je tudi najboljši dokaz, da je spoštoval papež Hadrijan II. v sv. Cirilu škofa, ki je bil iz globočine srca vdan apostoljski stolici.
Resnično je, da je sv. Metod mnogo prestal od nekterih sebičnih bavarskih škofov; ali kdo more to krivično ravnanje zapadnih škofov pripisovati Rimu? Sv. Metod je imel — ako sodimo po človeški naturi — po krivičnem ravnanji, globoko užaljen, dosti priložnosti, da bi pretrgal vez z zapadom in se obrnil k vzhodu, k Carigradu, k Pociju; ali on ni storil tega; tudi v ognji je ostal katoliško srebro. Zavetja in pravice ni iskal drugod, ampak pri papežu Hadrijanu II. in .Janezu VIII., kjer jo je tudi našel. Pred smrtjo je sicer šel na željo cesarja Bazilija v Carigrad, ali samo 1. 884, ko je bil Carigrad v pri-| jaznib razmerah z Rimom. Ko bi sv. Metod takrat
ostal v Carigradu, bi to morda postalo osodepolno za njegovo katoliško prepričanje; ali on ni tam ostal, ampak se je vrnil v cerkev, po kteri je bil združen z Rimom; v nji je umrl, in nad njegovim grobom so se opravljale maše zadušnice tndi v latinskem jeziku, kar je najboljše spričevalo, daje umrl združen z Rimom.
Kar se je godilo po smrti sv. Metoda s slovansko cerkvijo, to ne spada v njegovo dobo.
V takem duhu, v kterem je deloval sv. Metod in vsled kterega je dosegel blaženo večnost, potujmo k njegovemu grobu; v duhu samostojne, od nemško-cesarske hirarhije neodvisne in samo z Rimom združene katoliške cerkve. Nimamo namreč niti vzroka niti pravice, da bi imeli sv. Metoda za nekakega Jana (paganski bog, ki ima dva nasprotna si obraza), v kterem vidi ta Savla, drugi Pavla. Ako se pa oziramo na sedanje razmere in po njih sodimo delovanje našega blagovestnika, nam pa ni druzega mogoče, kakor da smo strankarski: ta ga bo opazoval z latinskim, oni pa s pravoslavnim očesom, kterega do smrti sv. Metoda v pravem Slovanu še bilo ni.
Kar se tiče druzega vprašanja: kteri dan aprila 1. 88 5 je umrl sv. Metod, je brez dvoma gotovo, da se je zgodilo tretji dan po cvetni nedelji, ktero so leta 885 praznovali 4. aprila; tedaj je umrl sv. Metod 6. aprila. (Sbor-nik Velehradsky III., 105.) Trije dnevi se štejejo tu ravno tako, kakor trije dnevi pri Kristovem vstajenji. V resnici nerazumno mi je, zakaj odstopa g. Budilovič od tega dne in prestavlja datum smrti sv. Metoda 'na 18. dan aprila! Ako je sprejel leto 885 in (všteti) tretji dan po cvetni nedelji ravno tega leta, mora položiti cvetno nedeljo na četrti in smrt sv. Metoda na šesti dan aprila; saj štejemo tudi mi leta pred letom 1582 po julijanski in ne po gregorjanski štetvi.
Drugo misel pa obsega vprašanje: kteri dan naj imamo mi zdaj po tisuč letih za obletnico smrti sv. Metoda? Ali naj se ravnamo po gregorijanskem ali julijanskem koledarji? Tu naj veljajo besede sv. Avguština: „indubiis libertas in omnibus caritas." (V dvomih naj vlada pro-stos, v vsem pa ljubezen). Mi zapadni Slovani praznujmo po gregorijanskem koledarji 6. dan aprila; ali proti temu pa tudi nimamo ničesar, ako praznujejo pravoslavni na severji smrtni dan sv. Metoda (kakor to delajo pri velikinoči in drugih praznikih) po julijanskem koledarji za 12 dni pozneje, to je (6 + 12) 18. aprila.
(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. februvarja.
Notranje dežele.
Že zopet na nas in naše poslance, kteri so za kongruo glasovali, s Kajnovim očesom pogledujejo in to celo listi, ki so na glasu, da iz državnih jasli zobljejo. „Tr. Tagblatt" ima v svojem Dunajskem dopisu, kterega je v sobotnem listu za uvodni članek postavil, mnogo gradiva s kterim po nas Slovencih udriha, da bi ne bili tega od na pol uradnega lista pričakovali. Njegovega dopisnika silno v oči bode, da so ravno Slovenci pripomogli k zmagi, da se kougrua ne bo zopet celo vrsto dolgih let vlekla kakor morska kača, preden se izvrševati začne. Jako porogljivo pravi, da, če bi se Cehi ali Poljaki tako postavili vladi in ministerstvu po robu, kakor so se v poslednji dobi zasedanja Slovenci, bi pač obžalovali tak korak, toda morali in znali bi ga ceniti, kajti Čehi in Poljaki so faktor s kterimi mora vsaka vlada računiti pri Slovencih pa, ki se politično zbog svojega pičlega števila med avstrijskimi narodi kar zgube mora vsak obžalovati korak, s kterim hočejo celi desnici svojo voljo vrivati. Naj listi, ki iz državnih jaslij zobljejo, pišejo kar drago, prepričani smo, da so naši poslanci prav storili, ko so se v državnem zboru za pravice duhovščino potegnili in so ministru svojo podporo odrekli za toliko časa, dokler se jim ne spolnijo pravične zahteve glede slovenskih šol, na ktere že ves narod od Mure do Soče težko čaka. Naše zastopnike pa naj ravno to tolaži, da so jih začeli nasprotni listi in časniki oberati; je vselej dobro znamnje.
Moric Blagotinšek pleni. Kaiserfeld, se je preselil iz dežele, kjer je bil ves čas svojega življenja nasprotnik narodu slovenskemu, kterega sin je bil sam po svojih starših, tjekaj, ker se nam ne bo treba puliti z našimi nasprotniki za določbe člana XIX, kjer bomo tudi mi svoje pravice zadobili. Kaiserfeld je umrl na 14. t. m. zvečer ob 6. uri na svojem posestvu v Brczji (Birkfeld.) Mož je bil večleten
štajarski deželni in državni poslanec, in v poslednjem času tudi štajarski deželni glavar do lanskega leta, kedar se je umaknil grofu Wurmbrandu.
Cesarjevič Rudolf in Štefanija podala se bodeta konec tega meseca na pot po morji. Ogledati si hočeta skupno čudovito lepe prizore ob adrijan-skem in helenskem morji. Kakor je za sedaj določeno, pripeljala se bota visoka popotnika na 22. ali 23. t. m. v Trst, kjer se bota takoj vkrcala na parnik „Miramar", ki z njima v južno Dalmacijo na otok Lacroma pohiti, kamor bota v dobrih dveh dneh prišla. Dolgo se na Lacromi ne bota mudila, ker si hočeta le posestvo ogledati ter bota takoj na to zavila v Kotorsko luko, ki je največja in najvar-neja luka avstrijska. Od ondot podala se bota na Grško, kjer si hočeta ogledati razne otoke n. pr. Korfu. Na tem otoku določen je menda daljši počitek. Iz Korfu popeljeta se v Atene, kjer se bota tudi več časa mudila, kajti cesarjeviča Rudolfa silno zanimajo izkopnine učenjaka Schliemana, s kterimi se ta na stari helenski zemlji že več časa z velikim trudom, pa tudi s sijajnim vspehom pečii. Iz Aten mislita iti še po drugih krajih helenskega in srednjega morja, če bo vreme za to in kolikor se bo ravno v teku štirih tednov ogledeti dalo. Stanovala bota ves čas na c. kr. jahti „Miramar". Nazaj grede hočeta obiskati tudi Reko.
Levičarji ali nemškoliberalci začeli so premišljevati, ali bi se morda dalo še kaj grofu Taaifeju iz rok zviti ob bodočih volitvah in to so navadno tisti levičarji, ki se po bodočih volitvah ne bodo imeli kam obrniti; kajti radikalni ali nespravedljivi Nemci obračajo jim že sedaj hrbet, ker se jim premalo krivični in nasilski zde, Slovani jih pa tudi še ne marajo, ker se jim pa premalo pravični zde, da bi z nemškimi konservativci na tisti klopi sedeli. Ti ljudje bi se najraje umaknili pod zavetna krila grofa Taaffeja, če bi jim on le obljubiti hotel, da jim odpravi nektere može, kakor sta n. pr. cesarska namestnika Winkler pri nas in grof Schouborn na Moravskem, o kterih trdijo nemški liberalci, da Nemcem krivico delata. Dvomimo, da bi jim grof to ljubav storil ter odpravljal može, kteri imajo vendar še toliko pravičnosti v svojem srci, da drugih ne zatirajo samovoljno, kakor se je to poprej godilo.
Skrajna levica v ogrskem državnem zboru je zavrgla načrt preosnove tarakajšne gosposke zbornice, kakor ga je vlada predložila, ter je poslanec Iranyi po daljši debati lasten načrt izročil zbornici, kakor si njegova stranka zbornico želi. Člani taiste bi bili. 1. Cesarjevič, in pa vsi tisti nadvojvode, ki imajo pod ogersko krono svoja posestva. 2. Prelati rimsko-katoliške, grško-katoliške in pravoslavne cerkve (vendar ne titularni škofje), kakor tudi predstojniki druzih cerkvenih veroizpovedanj, kteri se prosto volijo. 3. Določeno število zastopnikov magnatov (knezov, grofov, baronov), ki se prosto toda tajno volijo in ni potreba, da bi posebno premoženje dokazali. 4. Delegatje hrvaško-slavonskega deželnega zbora, dalje določeno število prosto in tajno voljenih delegatov iz madjarskih komitatov. 5. Prvi in drugi predsednik kraljeve kurije, predsednik Budapeštan-skega kraljevega sodnega stola; določeno število prosto in tajno voljenih načelnikov najvažnejih kulturnih zavodov, odvetnikov, obrtniških, trgovinskih in narodno-gospodarskih zavodov. Antisemitje so šli pa še dalje, ter so pristavili opazko, da se mora vladin predlog že zarad tega zavreči, ker je Tisza v njem tudi Židom prostor v zgornji zbornici določil, kar je on iz maščevanja naredil, za to, ker mu je ravno zbornica magnatov zavrgla lanski predlog o zakonih judov s kristjani, češ, vam jih bom pa še celo v zgornjo zbornico spravil. Sicer pa te že silno_ dolge debate ne bo še tako kmalo konec, kajti še 45 govornikov se je za njo oglasilo.
Tnanjc države.
V Sredci ali Sofiji na Bolgarskem napravilo se je iz naših domačinov, t. j. iz avstro-ogerskih podanikov društvo, ki si je dalo lepo nalogo za podporo avstro-ogerskih podanikov skrbeti, ako" bi se kteri teh na Bolgarskem ponesrečil ali drugače ob zaslužek ali premoženje prišel. Zastopane so v tem društvu vse avstrijske narodnosti, kolikor jih je ravno ondi. Za uradni jezik izvolilo si je društvo nemščino, vendar pa so glede ulog ravnopravni vsi po avstro-ogerskem cesarstvu običajni jeziki. Tako društvo bilo bi na Balkanu za vsako deželo posebno potrebno, kjer se veče avstro-ogerske naselbine nahajajo, kterim dostikrat ondi ni ravno z rožicami posuta trnjeva pot življenja. Gorje mu, kdor ondi na beraško palico pride. Pri domačinih niti toliko ne dobi, da bi si hudo lakoto potolažiti zamogel in glada bi moral vsak poginiti, komur delo poide in takoj ne dobi druzega, če bi bil na milosrdnost domačinov navezan. Le-ti ljudje zgubili so vsled sto in stoletnega hlapčevanja pod Turki vsako občutljivost. Milosrčnost jim je popolno nepoznana čednost. Na cesti smeš obležati od slabosti in ne boš je dobil usmiljeno duše, razven kakega Avstrijca ali Ogra, ki bi ti dala skorjico kruha ali požirek hladne vodo. Neprecenljive vrednosti je toraj tako društvo, ki so vstanovi za podporo svojih rojakov v tuji zemlji.
Iz najmlajšega kraljestva ob dolenji Donavi, iz starodavno Srbije jo po daljšem molku zopet nekaj jako zanimivih novic došlo. Nektere teh nimajo še pečata resničnosti, druge so jasne, kot beii dan 1
Najzanimiveja je izvestno novica, da se misli kralj Milan od svoje dosedanje žene ločiti dati in sicer iz državnih vzrokov, ker bi se iz ravno teh vzrokov menda rad poročil s kako avstrijsko nadvojvoinjo ter bi na ta način prijateljstvo, ki v najnovejšem času veže mladostno kraljevino s starodavnim cesarstvom, še bolje ukrepil. V to svrho, pravijo, da je šel njegov adjutant in stričnik general Čartargiu sam na Dunaj, kjer se je dolgo časa z ministrom zunanjih zadev, grofom Kalnokyjem razgovarjal. Toliko je do sedaj znanega in od časnikov, ki se z gotovimi viri hvalijo, potrjeno. Koliko je pa resnice na tem, se menda nič gotovega ne ve. — Dalje so vročekrvni Lahi mladi Srbiji skoraj da vrat zaviti nameravali zarad nekega odpuščenega železničnega uradnika, Carpija, laškega podanika. Dotičnik je bil v srbski državni službi pri železnici nastavljen s pogodbo, kakor so to vsi inostranci. Pogodba je s časoma potekla in srbska vlada ni imela volje z njim druge pogodbe sklepati, ker se ji je bolje zdelo uradnika odpustiti. Le-ta ima pa v Rimskem državnem zboru poslanca, kteri je to popolnoma osebno zadevo smatral za državno in je v resnici Mancinija pripravil, da je po diplomatični poti pojasnil in opravičenja za tako postopanje od strani srbske vlade zahteval. Prvo ljubav so mu v Belemgradu radovoljno storili, namesto druge so mu pa rekli, da je to čisto notranja zadeva srbske vlade, v ktero žele, da bi se nihče ne vtikal ter si vsak tak poskus jako odločno prepovedo! Kaj, to je bil jasen odgovor, ki jih je tudi v Rimu popolnoma ohladil. Mancini je sicer na to zahteval, da naj poslednjo noto Srbi umaknejo, potem hočo i on umakniti prvo. Minister Garašanin v Belemgradu mu je pa s Pilatom odgovoril: „kar sem pisal, sem pisal" in Lahom od vse blamaže ne bo druzega ostalo — kakor dolgi nosovi.
V nemškem državnem zboru dovolili so 248.000 mark za stalne vojaške naselbine v Kameritnu v zapadni Afriki. Poslali bodo tjekaj veliko leseno redno ladijo, ki se bode v Kamerunski luki zasidrala in bo ob enem za kasarno omenjenim vojakom, kterih bo 800 v njej. Pri tej priložnosti pa niso pozabili skleniti, da kakor hitro se bo ugodna priložnost ponudila, bodo morali skrbeti, da bode dežela Kamerun sama skrbela za stroške, ki jih bo ondi nemška posadka na varstvo nemških in druzih naseljencev na-stanovljena, provzročevala. Toraj bo to tako, kakor je povsod, kakor je Avstrija tudi v Bosni vpeljala v navado. Kamerunski zamorci pa menda za take nemške nazore nimajo nikakih pojmov, ter pravijo, da se bodo pristujenim tujcem protivili, kolikor se bo dalo. Razburjenost že sama po sebi velika, se izvestno še poveličuje po nemški brezobzirnosti in ošabnosti in pa po angleškem podpihovanji, ki nikjer jezika ne varujejo, kjer veljii Nemcem ktero priložiti.
Izvirni dopisi.
Iz Kamnika, 14. febr. (Tovarna za smodnik; naše zadeve.) Kakor je večini „Slovenčevih" bralcev znano, je pri nas c. kr. tovarna za smodnik, ki je prva te vrste v Avstriji in jo po vojaškem nadzorstvu neposrednje oskrbuje vojno ministerstvo. Ondi kjer so bile pred kakimi 40 leti slabotne fužine in žebljarije Andriolijeve, se vzdigujejo zdaj razna mogočna poslopja, ki služijo izdelovanju smodnika ali pa so prirejena za različne magacine. Na malem griču je pa grad Katzenberg imenovan, ki je bil nekoliko časa vojašnica, zdaj pa služi za stanovanje vojaškemu nadzorstvu tovarne. Ves prostor več kot pol ure na dolgo in četrt ure na široko obdaja od vseh strani precej visok zid, ki brani vhod nepoklicanim. Poprej, dokler še niso bili razni stroji tako popolni in dovršeni, se je pri izdelovanju smodnika veliko oporabljevala vodna moč Bistrice, ki je po vodotoču k tovarni napeljana, zdaj je pa vodno moč že zelo izpodrinila parna sila, ki je veliko veča od prve in je nje raba z veliko manjšimi stroški in druzimi okolnostimi sklenjena.
Pred nekterimi leti se je prav veliko smodnika naredilo v Kamniški tovarni, a zadnji čas se je število delavcev nekoliko skrčilo in delo zmanjšalo, ker so baje „pulverturni" že napolnjeni s tem smrtonosnim prahom iu se nam ni od nobene strani bati vojske. Za Kamnik in tudi okolico je imenovana tovarna velike važnosti, ker marsikteri družinski oče si služi tu svoj vsakdanji kruh; položaj fabriških delavcev se bo pa še veliko zboljšal, ko dobi obrt-nijska postava tudi v onem dolu postavno moč, ki govori in določuje zavarovanje delavcev po tovarnah. Saj nevarnosti in nesreče, ki zamorejo zadeti delavca v drugih tovarnah, so še veliko bolj mogoče ondi, kjer „kuhajo smodnik". Kakor znano, se zanima vojno ministerstvo ravno zavoljo te tovarne za to, da bi so napravila med Ljubljano in Kamnikom lokalna železnica, in to daje podjetnikom tudi upanje, da jih bo država podprla z znatno denarno podporo.
Kaj veselo znamenje, da pri nas konservativna stvar napreduje, je to, da je že zdaj v Kamniku primeroma več iztisov „Slovenca", kakor pa v vsakem drugem kraju na Slovenskem, ne izvzamem niti Ljubljane. To število iztisov onega lista, ki je našim kolovodjem tako bodeč trn v peti in zoper kterega delajo kjer morejo, poleg tega pa resnica, da lista ne bere nikdar en sam človek, ampak gre iz rok v roke, je najboljše spričevalo, kako našemu ljudstvu „Slovenec" ugaja. Spričuje pa to tudi, da so „Slo-venčeva" poročila od tod vsikdar resnična, in da je očitanje naših nasprotnikov, da Kamniški dopisnik lažnjivo poroča, le golo obrekovanje. Slišal sem pač že, da kteremu, ki je bil prizadet, ni bil kak dopis po volji, a neresnico očital nam je samo „resnicoljubni" „Narodov" dopisnik, ki ima na svojem čelu pred vsem slovenskim svetem vžgano Kajnovo znamenje „nesramnega obrekovalca in zlobnega laž-nika, pred čegar lažnjivimi napadi še popolnoma privatne zadeve niso varne." (Glej „Slov." 13. okt. 1884.) Resnična poročila, ktera dobiva „Slovenec" tako od drugod, kakor tudi od nas, so povzročila, da je list med nami najbolj razširjen.
Na zadnji „Narodov" dopis iz našega kraja, omenim le toliko: Naše načelo je bilo in je še po-vsodi pobijati protikrščanska ali proticerkvene nazore, osebe pa le toliko omenjati, kolikor javno pospešujejo in podpirajo tako mišljenje. Vedno pripravljeni na stvarne zadeve stvarno odgovarjati, se pa ne moremo podajati na spolzko pot psovanja ia nečastnega zabavljanja, po kteri hodi naš nasprotnik v „Narodu". Namesto, da stika po dopisnikovi osebi in napada popolno nedolžne ljudi, naj raje naša poročila stvarno ovrže, ako more. Kar je prinesel „Slovenec" o našem društvenem življenji, še vedno trdimo, ker to vemo iz zanesljivih virov in iz dopisa v „Narodu" samem, kteremu njegov dopisnik ne očita laži, pač pa „Slovencu", čegar poročilo se je opiralo na javkanje v „Narodu". Toliko zarad resnice, v psovanji pa pripoznamo „Narodovemu" dopisniku zmago.
Od Pohorja, 15. febr. Preteklo je nekaj čez trideset let, ko je po naših krajih počil glas, da se je na neki smreki ne daleč od Vitanje prikazala Marija.
Zadeva je prisilila cerkveno oblast, da je ta začela preiskovati, toda ni mogla najti resnice. Vsled tega je že pokojni Slomšek do vernikov izdal na to vprašanje opirajoči se pastirski list.
V novejšem času so ljudje znovič začeli obiskovati „sveto smreko", postavili so celo nekakšno kapelico. Ali od cerkvene in državne oblasti bilo je naročeno, da se kapela ne sme tam trpeti iz omenjenega obzira.
Sedaj vladajoči prevzvišeni knez in škof so za potrebno spoznali razglasiti, da o svojem času izdani list Slomšekov ima še popolnoma vso svojo veljavo. To je zdalo. In če danes hočeš pogledati dotični prostor, znaj, da se je takozvana „priloška kapela" tik loga s „sveto smreko" pred nekterimi dnevi vzpremenila v — razvaline.
Domače novice.
(Jutri odpelje se na Dunaj) ilirski metropolit, prevzvišeni nadškof Goriški, dr. Alojzij Zorn, s svojimi sufragani razun Lj ubj an skega, ki pojde še le v sredo in pa Tržaškega, ki je poslal svojega namestovalca, stolnega dekana preč. g. dr. Šusta, ki se je že včeraj tjekaj podal. Začele se bodo med škofi zopet razprave o duhovenski plači in znabiti še marsikaj druzega.
(Novi vodja Ljubljanski gimnaziji), g. J. Šuma n pripeljal se je v soboto zvečer v Ljubljano. Na Dunaji so mu slovenski velikošolci napravili slavnosten banket, kterega so se tudi slovenski poslanci vdeležili.
(Marijine bratovščine) pomnoženi odbor je glede priprav za napravo sklenjene rečne (efektne) loterije v dveh sejah vse potrebno vkrenil in se je danes dopoludne ob 11. uri deputacija obstoječa iz odborovih članov gg. predsednik Josip Regali, odbornika Jak. Šrbinec in Alojzij Breskvar z dotično prošnjo podala k gosp. deželnemu predsedniku baronu Wiuklerju, da naj jo visoka vlada izvoli predložiti priporočeno c. kr. finančnemu ministru. Kadar se prošja z Dunaja vrne, da bode odbor vedel, pri čem da je, razglasili se bodo tudi drugi ukrepi.
(Za napravo cerkvenega banderja) Marijine bratovščine, ktero bo shranjeno v novi cerkvi Jezusovega srca, se mili darovi prav pridno stekajo in je povsem upanje "opravičeno, da se bodo družbeniki na velikonočno nedeljo zjutraj k vstajenji že za novim križem zbirati zamogli.
(„Slovana") izšla je danes 4. številka 4 pole debela. Na čelu ji je slika Karola Rudež a, nedavno umrlega rodoljuba in deželnega poslanca, dalje dve jako krasni novi sliki Bleškega jozera z gradom iii z otokom poleg tistih podob in nekaj blaga, s kterim je prišla št. 3 v nemilost pri c. kr. državni oblasti.
(Filharmonični plesni veneek) je bil prav slabo obiskan. Četvorko plesalo je samo okoli 30 parov; jako dobro znamenje, da Ljubljanska gospoda pričakuje kaj finejšega — na „Sokolovi" maškaradi jutri zvečer.	v.
(Nemško gledališče) bo odslej na dalje brez skrbi igralo, kakor mu bo drago, kajti ne bo se mu bati ojstrega kritika „Laib. Ztg.", ki je ravnateljstvu, kakor tufli igralcem že tolikanj skrbipolnih trenutkov provzročil. Kakor namreč danes uradni list poroča, ne bode tako dolgo nikake kritike iz nemškega gledišča več prinašal, dokler bo g. Mondheim ravnatelj ondi, ker je ravnateljstvo žugalo vstaviti „Laib. Ztg." oziroma poročevalcu prosto vstopnino, ako bo večno le grajal in to še celo ravnateljstvo. No, no, kaj pa je ravnateljstvo? Kaj druzega kakor javno podjetje umetnosti in kot tako se kritiki nikakor odtegovati ne sme. Kdor v javnost stopi, se vsem in vsakemu v zobe da!
Razne reči.
—	Pepelnična sreda — na četrtek. V židovski tiskarni Josipa Groaka in Eklerja v Brnu je izšel stenski koledar za letošnje leto. Ta koledar ima pa to posebnost, da bo oni, ki se bo po njem ravnal, praznoval pepelnično sredo na četrtek 18. februarja. Ta židovska burka je brez dvoma za predpust.
—	„Brez Minke ne morem živeti." Pek pri krčmarju Ratteru v Zeykfalvi na Ogerskem, starec pri 70 letih, zapustil je 12. p. m. o polnoči krčmo, rekši ostalim gostom: „Sedaj grem, ker brez Minke ne morem živeti". Gosti, ki tem besedam niso prilagali nikakoršne važnosti, se drugo jutro niso malo začudili, ko so zvedeli, da je starec v noči domu dospevši vzel jermen od hlač ter se obesil, „ker ni mogel brez Minke več živeti". Ta Minka ni bila niti njegova žena, niti njegova hči, ampak priljubljena mu mačka, ktero je dan poprej raztrgal sosedov pes, Tacih norcev ima svet prav malo,
(„Nar. Nov.")
—	O ruski škofiji v Vil ni smo nedavno sporočali. Čudno se je znabiti komu zdelo, da je škofija v kratkem času enajst dekanatov zgubila in čez 98.000 katoličanov. V naslednjem podamo ključ do te uganjke. Telegraf je prinesel o Hrinievieckiju, škofu v Vilni, vest, da je šel v Petrograd zarad službenih zadev. Poljski časniki pa poročajo, da gre v Sibirsko pregnanstvo. „Cech" pa reč tako-le po-jasnuje: Preden je prečast. Hr., škof v Vilni postal, podučeval je sinove cara Aleksandra III. v latinskem jeziku. Po sporazumljenji z Rimom postal je škof v Vilni. Ta škofija pa je bila 20 let v rokah odpadenca. Duhovščina je med tem mnogo trpela, zlasti tudi v nravnem pomenu. Novi katoliški ško_ je moral dva kanonika zarad nenravnega življenja odstaviti. Ko je to guverner Kochanov zvedel, je tiskarni svojevoljno zapovedal, da mora imena teh dveh kanonikov na zadnje tiskati. Ko škof tak šema-tizem v roke dobi, zbriše zopet ta dva kanonika in zbrisanje lastnoročno potrdi. Čez malo časa potem škofa obišče vodja deželne uradnije, ter mu svetuje, naj gre zarad zdravja v kako iriostransko deželo, t. j. naj vladanje škofije popusti. A škof mu je odgovoril, da prostovoljno svoje škofije ne bode zapustil. Bil je zato poklican v Petrograd. Da se od neke strani želi in na to dela, da bi bil škof v Sibirijo pregnan, je gotovo; a drugi pa vendar upajo, da car ne bode dopustil, da bi bil škof odstranjen zarad reda, ki ga je hotel v škofiji narediti, ker car sam tako ojstro gleda na red v državi in v lastni rodo-vini. („Vatrld.")
Telegrami.
Rim, 16. febr. Kakor „Piccolo" poroča si je Italija lastno politiko pridržala pri angleških dogovorih, le za ta slučaj, če bi si jeli navskrižem hoditi interesi Angleški z nemškimi in avstro-ogrskimi, s kterima državama je bila Italija do leta 1887 v tcsneji zvezi. Umrl je kardinal Chigi 15. t. m.
Madrid, 15. febr. Kamora je izrekla vladi svoje zaupanje z 241 proti 65 glasovom.
Novi Jork, 15. febr. Snežen plaz podsul je tri četrti mesta Utah. Pri tem je poginilo 16 osob.
Kahira, 15. febr. Wolseley sporoča, da so se uporniki na 26. jan. Chartuma polastiti. Gordona je nekdo vstrelil v avstrijski konzulat idočega. Avstro-ogerska konzula umorili so v njegovem stanovanji, grškega so pa vjeli.
Kahira, 16. febr. Po Wolseleyevi želji prevzel je princ Hassan zapovedništvo pri egiptovskih konjikih za sudansko ekspedicijo.
Tujci.
13. in 14. februvarja.
Pri Maličl: Dessauer, trgovec, iz Frankfurta. — J. Schwarz, trgovec, z Dunaja. — Lederer, trgovec, iz Prage. — A. Fischer, trgovec, iz Prage. — Rudolf Zanki, fabrikant, iz Gradca. — Hiterer, c. k. stotnik, iz Gradca. — Franc Ju-vanee, uradnik, iz Komende. — Avgust Plek, Bruno Krotozy, trg. pot., iz Draždan. — F. Hammerer, trg. pot., iz Trsta. — Franc Krek, iz Žir. — Ferd. Hüttner, nad inženir c. k. mornarice, iz Pulja. — pl. Kaltenegger, iz Kamnika.
Pri Slonu: Janez Klutz, Mirosl. Jacobi, Leop. Löwenfeld, trg. pot., z Dunaja. — Ant. Körösi, trgovec, iz Gradca. — Rihard Escher, trgovec, ßöhlena. — pl. Cesceutti, zasebnik, iz Pulja. — Evgen Kandria, trgovec, iz Leipziga. — Mirosl. Bock, asekurančni uradnik, z Dunaja. — Franc Oblak, c. k. vpok. oflcijal, iz Beljaka. — Ig. Brodmann, trg. pot., iz Maribora.
Pri Južnem lcolodvoru : Marija Svetlin, učiteljeva soproga, iz Gradca.
Pri Avstrijskem čaru: Franc Kohlmayer, zasebnik, z Celovca. — Josip Bregar, učitelj, iz Št. Vida.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
15. februvarja
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 10% davka) Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 4 % avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcijo avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Ces. cekini.......
Francoski napoleond. . Nemške marke
Od 14. febr
Ogerska zlata renta 6% „ „ » ^ %
„ papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke
„	Liinderbanke
„	avst.-oger. Lloyda v Trstu
„	državno železnice
„	Tramway-društva vel j. 170 4"/o državne srečke iz 1. 1S54
83	gl.	35
83	„	80
106	„	70
99	„	05
866	„	—
302	„	90
124	„	10
5	"„	80
9	„	80
kr.
H
Državne srečke iz
!1 t) Kreditne srečke Ljubljanske srečke Rudolfove srečke
„ „ 1860 1864 1864
	60	n	45
•uvarja.			
	—	gl-	—
	98		35
	94		—
200 gld.'	107	„	—
	103	B	30
	568	n	—
	306	n	30
gl. ' .'	215	n	50
. 250 gl.	126	n	90
. 500 „	138		—
■ 100 „	174	"	—
. 50 „	172		50
• 100 „	178		_
• 20 „	23	n	—
. 10 ..	19	n	50
			
kr.
Umrli so:
13. febr. Marija Gostič, paznikova hči, 2 lota, Lončarska steza št. 6, davica.
Krščanski nauk
za
■ » 3L-	■■ C «*■-
(Prvo iu drugo Šolsko leto.)
Sostavil Simon SCiijjan,
katohet.
Z dovoljenjem visokočastitega knezoškofijstva Ljubljanskega. Druzega natisa. Cena: mehko vezan 12 kr., trdo vezan 16 kr. Dobiva se v
Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Ravnokar je izšla in se dobiva v Katoliški Bukvami knjiga:
Mladega Gašparja
življenje in trpljenje.
Prosto poslovenil J. S. Gombarov.
(Ponatis iz Slovenca.) V osmerki 128 str. — Cena 30 kr.
krasnih amerikanskih divanov
na prodaj in sieor komad po
gld. SO kr., «T gld. in ii» gld. T'i> kr.
Ti divani preoblečeni so z najboljim sedaj modernim jutc-blagom in bogato okrašeni z temno-rudeeim, tiskanim žametom. Delo jo solidno, kar v zvezi z elegantno vnanjostjo divana gotovo zasluži, da ni hišo brez takega divana. Cena je nižja nego navadnim divanom, tako da jo vsakemu mogoče, omisliti si to^krasno pohištveno orodje. Najbolj navadna dolgost teh divanov, (z predalom ali brez njega) jo 140 ctm., širokost pa 72 ctm. Na zahtevanje izdelujem tudi večje, kterim je cena primeroma večja. Izgotov-Ijene divane imam v svojem stanovanji na ogled. Naročniki z deželo naj pri naročevanji naznanijo, kakih barv blago želo, kakor tudi, ktera naj najbolj prevlada. Sicer pa resnim kupcem na zahtevanje pošljem vzorce franco, kakor tudi podobo divana.
Ker so gornje cone tako nizke, umojo so iste le če se plača naprej ali na povzetje.
Anton Obreza, tapecirar,
ključarske ulice št. 3 (pod mestnim trgom) v Ljultljanl.	(3)
Priporoča se tudi za izdelovanje vseh drugih, v njegovo stroko spadajocili del.
!!! Ceno !!!
HHnnstnnMnmtKXXHnui
> ! .';' -J>¡íi'tto ji&šaitrir	J
M	'V-..,:';
;; 1 t ■	'
■v-., r v ton» iir«. >«»!..	•'
5J
OIOOOOOOOK^ „ 1 ATTT1IH i
izdaja I. 1884 s X >1 >i'i j eni
stane vezan:
a)	v črnem usnji z marmorirano, rudečo ali zlato obrezo 20—24 gld.;
b)	v rudečem šagrinu z zlato obrezo 25 gld. (ta vez odlikuje se posebno po svoji ličnosti);
c)	v finem rudečem šagrinu z jako okusnim zlatim vtiskom in zlato obrezo 30 gld.;
d)	v finem rudečem šagrinu z zaponaini in rosetami iz novega srebra 35 gld. ;
e)	v finem rudečem šagrinu z novosrebrno okovo 37 gld. 50 kr.;
f) v finem rudečem šagrinu z zlatim vtiskom in barvanimi ulogami, s popolno okovo pozlačeno ali novosrebrno 45 gld.
Še fin eje vezani s klopano srebrno ali zlato okovo itd. izdelujejo se lepo naročilu in se po želji pošiljajo tudi posebna naznanila cene.
Ob enem priporočamo:
Mis-sm© pvo def«n»tl«
(editio S. Rituum Congrcgatlonts, liujus formac sexta in Folio) za Avstrijo še s posebnim pridatkom.
Vezani komadi stanejo od 3—7 gl.
„Katoliška Bukvama" v Ljubljani.