kulturno - poMično glasilo

svetovnih in domačih dogodkov
6. Belo/številka 34	V Celovcu, dne 26. avgusta 1954	Cena 1 šiling
Nemiri v Braziliji
Predsednik Vargas je odstopil in izvršil samomor — V glavnem mestu Rio de Janeiro
divjajo po cestah veliki nemiri
Naša kulfurna volja
Že nekaj let je po naših dolinah čutiti veliko in nevarno rano: kulturnega življenja je med nami vedno man ji. Nekoč med nami itako priljubljeno petje je skoraj utihnilo, pogostih odrskih prireditev, na katerih se je prej zbiralo mlado in staro, je vedno manj,, celo beremo samo še malo ali pa že nič več.
Duhovne in srčne kulture je po naših vaseh vedno manj, zato pa je preko mere dolgočasja in plitvega, zgolj kritikujočega politiziranja. Ta značilna kulturna omrtvelost ima v sebi kal plehkega računarstva, v 'katerem bo zamrl vsak družinski, stanovski in narodni idealizem. Ljudstvo brez poživljajočega lidealizma pa gre svojo pot v pogubo.
Nekje na Koroškem smo imeli misijon. V času splošnega gospodarskega napredka je misijonar izbral tudi za svojo razlago o Cerkvi' in veri sodobne besede in izraze, a je kljub temu ostal priljuden in domač. In glej,: začudenju in presenečenju faranov ni hotelo biti konca. Videti je bilo, da so si vsi še vedno predstavljali Boga kot dobrodušnega človeškega starčka in nebesa naj bi bila le velika svetla dvorana, nad oblaki. Tako mislijo ljudje še v času, ko strmi svet pred skrivnostjo neznatnega atoma in ko kuje sodobna tehnika s pomočjo električne energije najdrznejše načrte. Ta slučaj da misliti in naj bi bil v vzpodbudo tistim, katerim je izročena skrb za našo prvenstveno duhovno rast.
Pred desetletji je bilo naše kulturno življenje in delo povezano v krajevnih prosvetnih organizacijah. Ako prezremo dejstvo, da nacistično gorje ni moglo streti s prosvetnimi društvi poživljene moralne sile našega ljudstva, je naša današnja sodba o uspešnosti tedanjega prizadevanja jalova. Ko pa motrimo smer današnjega mladinskega kulturnega hotenja, kakor se nam prikazuje v farni mladini, dekliških in fantovskih krožkih, v dijaškem gibanju, se nam zdi, da bi bila nekdanja prosvetna organizacija preozek okvir za novo udejstvovanje. Vedno bolj se namreč vsiljujejo kulturna vprašanja splošnega značaja tako na znanstvenem kot na umetnostnem področju. Tudi način njihovega obravnavanja zahteva novih oblik; nova delavnost lx> razširila zanimanje na rrove kroge.
Materializem s svojim naukom, da je edina resnica na svetu le tista snov, ki se tla otipati, bo izgubljal na svoji privlačnosti bolj, in bolj. Tudi podeželje mora izvedeti, kako žalostno končavajo danes veliki gospodarski in socialni poizkusi kapitalistov in komunistov in kako strašno se maščuje osebna, razredna in narodnostna sebičnost. V okvir tega novega kulturnega razgleda pa 'spadajo seveda tudi vedra, navdušujoča pesem, dobra knjiga, mehka beseda-, umerjena skrb za zdravo in odporno telo in spoznavanje narave ter skrivnosti naravnih lepot.
Polje novega kulturnega udejstvovanja je jasno: zajeti mora vsa sodobna vprašanja, ki zanimajo našega kmeta in delavca, preprostega človeka in izobraženca, našo mladino in starejše ljudi. Oblika novega kulturnega udejistvovanja pa mora imeti odkrito katoliški in slovenski značaj. Na ta način bo postala naša kulturna vol ja izraz našega naroda, ki je v svojem bistvu katoliški in slovenski, in bo doprinesla svoj z vso upravičenostjo pričakovani delež h kulturnemu življenju v državi in v Evropi.
Naša kulturna volja ne izključuje mirnega sožitja z narodom-sosedom, ki naj bi se izražalo v medsebojni strpnosti. Naš -list bo to stremljenje podpiral in ga pomagal graditi v spoznan ju, da je medsebojno spoštovanje obeh ljudstev kulturna dobrina in predpogoj splošne rasti i-n podviga.
Videant consules!
Jesenska (kulturna sezona med nami naj
V južnoameriški državi Braziliji je že dalje časa grozil vihar političnih nemirov. Položaj, se je -še zaostril po napadu na urednika nekega katoliškega časopisa. Letalski častniki so poslali predsedniku Vargasu ultimat, naj odstopi in utemeljili svojo zahtevo z obsodbo morilskih napadov na ugledne osebnosti, ki jih je zagrešila predsednikova osebna straža.
Preteklo noč so mu na zelo burni sej i generali brazilske vojske izjavili, da ne stoje več na njegovi strani. Tako je predsednik ostal brez podpore in je moral odstopiti. Zjutraj so ga našli mrtvega v njegovi delovni sobi.
Predsednik Getulio Vargas je bil- levičarsko usmerjen. Leta 1930 ga je vojaštvo postavilo za predsednika države, 1945 je bil odstavljen: 1950 pa je bil z veliko večino ponovno izvoljen za predsednika. Zapustil je poslovilno pismo, v katerem pravi, da „gre v smrt zato, da bo živel v zgodovini”. Star je bil 71 let.
Kot poročamo na drugi strani, je francoski ministrski predsednik Mendes- France takoj po bruseljski konferenci odpotoval v London, da bi predsednika Churchilla prosil pomoči v položaju, ki je nastal zaradi francoskih spreminjevalnih predlogov k evropski obrambni pogodbi. Mendes-Fran-ce je prosil, naj bi ga Velika Britanija rešila' notranje zmede v Franciji in mednarodne krize s tem, da bi se pridružila evropski obrambni skupnosti. Churchill pa j,e odločno odklonil, da bi Anglija spremenila svoje stališče, ki ga je v tem vprašanju zavzela. Tako se je peturna debata brezuspešno končala.
Churchill je bil mnenja, naj Mendes-
Republi,kanski in demokratski senatorji stoje na stališču, da dobi Zapadna Nemčija po neuspehu bruseljske konference v bližnji bodočnosti svojo samostojnost in možnost ponovne oborožitve tudi izven evropske obrambne pogodbe. Ameriško zunanje ministrstvo sicer še vedno upa, da se evropska obrambna skupnost ne bo razbila; vendar istočasno izjavlja, da bodo o nadaljnjem razvoju v Zapadni Nemčiji sklepali tudi brez Francije. Na ta način upajo, da bo Mendes-France-zaradi odločnega ameriškega in angleškega stališča v tem vprašanju storil vse, da 'bi bil kompromis še mogoč.
Ameriški zunanji minister Dulles j,e včeraj; pred časnikarji izjavil, da „Amerika po sedanjih zakonih ne bi mogla dati nobene pomoči več Evropi, če evropska obrambna pogodba ne bo podpisana”. Ta izjava jasno kaže ameriške načrte. Dulles je obžaloval, da se Francija z ostalimi državami-članica-mi pogodbe ni zedinila in je pariško vlado opomnil, naj postane bolj stvarna.
Ameriško stališče k celotnemu položaju, ki je nastal po bruseljski konferenci, opisuje list ..Philadelphia Inquirer" takole:
se začne / marijansko akademijo meseca oktobra v Celovcu. Nato pa kulturna beseda v/pluj, vozi se do nebes, po razponu tvojih kril bo narod meril čilost svojih sil!
Ko se je vest o Vargasovi smrti razširila po mestu, so predsednikovi pristaši povzročili velike nemire. Napadli so uredništvo listov opozicijskih strank, uničili v njih pohištvo in zažgali več avtomobilov. Posebno divji šobili napadi na uredništvo katoliškega časopisa ..Tribuna da Impressa”, ker se je ta list v zadnjem času pogosto protivil načinu Vargasovega upravljanja in je opozarjal na nevarnost, ki je grozila zaradi vedno večjega prehajanja oblasti v roke levičarjev in komunistov. Glavnega urednika so člani Vargasove osebne straže pretekli teden ranili.
Da bi ohranil red in mir, je dosedanji podpredsednik Filho, ki je. za Vargasom prevzel predsedniške posle, poklical na pomoč vojaštvo. Vse ceste v mestu so pod vojaškim nadzorstvom, uredništva listov, radijske postaje, vladna palača in uradi stranki so posebno zastraženi. Vse trgovine v mestu so zaprte.
France pogodbo o evropski obrambni skupnosti v sedanji obliki predloži narodni skupščini. Poročajo, da je bil Mendes-France nad zadržanjem predsednika Churchilla zelo razočaran in je izrazil svojo, misel, da se Velika Britanija vedno bolj odmika od Francije in se približuje Zapadni Nemčiji.
K položaju, nastalem po bruseljski1 konferenci, se Mendes-France ni hotel še izraziti. Dejal je le, da bo vladi oddal obširnejše poročilo. Pred ponedeljkom najbrž ne bo prišlo do debate o pogodbi.
V Nemčiji uradno nočejo zavzeti nobenega stališča do evropske obrambne skupnosti, dokler ne bo francoska narodna skupščina izrekla zadnje besede.
..Neozdravljiv francoski strah pred močno, oboroženo. Nemčijo, in celo, samo pred močno, oboroženo Zahodno Nemčijo, je posledica večdesetletne nemške napadalnosti, pri čemer je bila Francija vedno njena glavna žrtev. Američani to težko v polni meri razumejo. Težko — in dejansko nemogoče — pa je Američanom tudi razumeti, zakaj francoski državniki in ljudstvo omalovažujejo še večjo nevarnost za svojo državo in za ves svobodni svet, namreč Sovjetsko zvezo in njene podložnice ...”
Predsednik Eiserihovver je v svojem govoru, ki ga je imel na televiziji, dejal, da ibo sedaj stvar kongresa, da »razmerje Združenih držav do ostalega sveta določneje začrta”. Politični opazovalci so mnenja, da bi te besede mogle pomeniti možnost bodočih ameriških sprememb v slučaju, če bo Francija le dokončno onemogočila ustvaritev evropske obrambne skupnosti,.
Belgijski kralj Baudoin bo prišel v prihodnjih dneh s svojo kraljevsko družino na počitnice v Hinterriss na Tirolskem.
Reševalka otrok na Klopinjskem jezeru Ob zadnji nesreči, Maria Kiegerl iz Gradca je prejela od koroške deželne vlade častni križec za zasluge pri reševanju. Kot smo že poročali, je Maria Kiegerl ob nesreči' takoj hitela reševat potapljajoče se otroke in je desetim rešila življenje.
KRATKE VESTI
Senator Adone Zoli je bil izvoljen za novega predsednika' dermotkrščanske stranke v Italiji po smrti De Dasperija.
Na Dunaju se 'bo pričelo te dni 43. zasedanje medparlamentarne zveze, katerega se bodo udeležili zastopniki iz 36. držav. Lanskoletno zasedim j e se je vršilo v Washing-tonu in se ga je udeležilo 29 držav.
Zadeva o pobegu zapadnonemškega diplomata Johna se še ni razčistila, ko smo brali, da je nov diplomat, SdhmidtAVitt-mack iz. Hamburga, »izginil” za železno zaveso.
Predsednik Eisenhovver, je podpisal od kongresa odobreni zakon o prepovedi komunistične stranke v ZDA. Zakon je s predsednikovim podpisom takoj stopil v veljavo.
V	zadnjih 30 dneh je prišlo v Avstrijo 220 beguncev iz Jugoslavije. V bližini Lučan na štajerskem sta prišla čez mejo mož in žena. Žena si je v nekem jarku pri prehodu čez mejo zlomila nogo in so jo morali takoj odpeljati v bolnico.
Švica je avstrijskim poplavljencem ob zadnji nesreči veliko pomagala. Zdaj pa prihajajo poročila, da je tudi Švico veliko neurje v zadnjih dneh močno prizadelo.
V	Perziji je velika poplava v nekem mestu zahtevala čez 2000 žrtev. Mesto je bilo napolnjeno z muslimanskimi romarji in se niso mogli rešiti.
V	Združenih državah Amerike so lansko leto vsaki dve minuti in pol ukradli avto. Skupno je bilo v letu 1953 ukradenih 226 tisoč 530 avtomobilov.
Ruski znanstveniki so sestavili atomsko uro, ki v enem dnevu gre z manjšo razliko kot je milijoninka sekunde. Uro žene energija, ki nastaja ob enakomernem razpadanju atomov.
Na otoku Kapri se je na morski pečini sončila neka dunajska zdravnica. Nenadoma jo je visok morski val odtrgal s pečine iin jo potegnil v globino. Njenega trupla še niso mogli najti.
Nad Severnim morjem se je ponesrečilo neko nizozemsko letalo. Vseh 21 potnikov je pogrešanih, najti so mogli le truplo majhnega otroka.
V	ameriškem Teksasu so morali operirati ženo, ki je v svoji razburjenosti ob pretepu dveh moških pogoltnila zobno ščetko.
Letošnji pliberški sejem bo v nedeljo in ponedeljek 5. in 6. septembra.
Dinko Bertoncelj, znani slovenski hribolazec, ki se je bil kot član argentinske ekspedicije udeležil pohoda v Himalajsko gorovje, se je 2. avgusta zdrav in dobro razpoložen vrnil v Argentino. Dinko Bertoncelj je prvi Slovenec, ki je bil v Himalajskem gorovju ter eden redkih gornikov, ki so v Himalaji dosegli višino 7.700 metrov. K njegovemu uspehu mu tudi s Koroškega čestitamo z željo, da bi slovensko ime ponesel še na nove vrhove!
Tečaj za konzerviranje sadja in zelenjave
VODSTVO GOSPODINJSKE ŠOLE V ŠT. JAKOBU V ROŽU vabi žene in dekleta in zlasti absolventke gospodinjske šole na tečaj za konzerviranje sadja in zelenjave, ki bo od 6. do 8. septembra.
Pridite vse, ker je ta tečaj dopolnilo k zimskemu tečaju, v katerem ste konzervirale samo mesne izdelke.
S seboj prinesite rjuhe in za vso oskrbo samo 10.— šil. na dan! Z delom pričnemo takoj v ponedeljek zjutraj.
Na praznik bo ob 7. uri skupna sv. maša s kratko duhovno obnovo; opoldne skupno kosilo, petje in prijetna zabava.
Isti dan bo za vse odprta razstava konzerviranega sadja in zelenjave.
Voditeljica.
Mendes-France je obiskal Churchilla
Francoski ministrski predsednik je šel v London prosit podpore
Ameriški načrti
Če ne pride do evropske obrambne pogodbe obetajo Amerikanci posebne ukrepe
Politični teden
Po svetu...
Konferenca v Bruslju je končana. Na prvi pogled 'brez uspeha. Zunanji ministri držav članic evropske obrambne zveze so odklonili francoske spreminjevalne predloge k osnutku te pogodbe, katero so bili že odobrili parlamenti štirih od šestih držav, ki so članice pogodbe. Francoski spreminjevalni predlogi so bili talki, da bi bili zanje potrebni novi pristanki narodnih skupščin. Že to dejstvo je vplivalo neugodno na razpoloženje tovarišev ministrskega predsednika Mendes-France-a. Njegovi predlogi so res bili pretežki za Nemce; če bi bili sprejeti1, bi Zapadna Nemčija ne bila enakovreden član evropske obrambne zveze in to bi seveda ne bilo v soglasju z načeli in z duhom pogodbe, ki je bila pravzaprav zamisel francoskih politikov Schumana in Bidault-ja.
Navidezni neuspeh bruseljske konference
pa še nikakor ni „črn dan za Evropo”
Zlodeja na steno slikati j,e lahko toda neodgovorno delo. Vsak časnikar in politik je vedel, kako je s francosko politiko. V nobenem primeru ni bil na mestu optimizem, da bodo' Francozi kar čez noč mogli prebaviti vprašanje pristopa k evropski obrambni pogodbi, ki je zasejalo tako globok razdor v narodu. Zadržanje nemškega kanclerja dr. Adenauerja je najboljši dokaz, da tudi bonnska vlada gleda ves položaj zviška in prej, optimistično kot pesimistično. Končno ni važna oblika ali način evropske solidarnosti, temveč resnična zavest skupnosti. Tudi ni važno, ali bo Nemčija v okviru evropske obrambne skupnosti postala enakovreden člen v verigi evropskih narodov, važno je, da zapadnoevropski sosedje Nemčije uvidijo, da je gospodarska zmogljivost naroda eden od temeljev njegove pravice do političnega ugleda med drugimi narodi. Važno pa j,e predvsem, da Nemci s svojim zadržanjem, z dejanji dokazujejo, da njih prizadevanj ne vodijo čustva maščevanja ali stremljenja za nadvlado, temveč volja po izgradnji nove Evrope, kjer so veliki in majhni narodi enakopravni. Zato Bruselj še ni črn dan za Evropo, čeprav more biti na prvi hip predvsem nemški človek razočaran.
Že zaključna resolucija zunanjih ministrov potrjuje zavest skupnosti zapadno-evropskih držav
Kakor je bilo pričakovati, se je Mendes-France znašel osamljen s svojimi predlogi. Konferenca je trajala razmeroma kratek čas, tako, da smo dobili vtis, da sta predstava in učinek bila predvidena. V resoluciji zunanji ministri ugotavljajo, da niso mogli pristati na francoske predloge, da pa so soglasni (tudi Mendes-France), da ostanejo na liniji panevropske politike in da so pripravljeni braniti Evropo proti silam, ki bi jo ogrožale. Ne soglašajo z zamislijo nekakšne nevtralizirane Nemčije, temveč se izrekajo za njeno gospodarsko in vojaško sodelovanje v obrambni, skupnosti zapadno-evropskih držav.
Francoski parlament bo odločil o evropski obrambni pogodbi
Poslanci bodo prevzeli' veliko odgovornost. V zapadni politični javnosti se je prvemu razočaranju pridružil nekak optimizem. Morda bo parlament uvidel, da je tudi zanj prišla ura, ko je treba povedati jasno in predvsem pametno besedo. Predsedniku Mendes-France-,u je pred tedni izrekel veliko zaupnico za konferenco v Ženevi. Mendes-France je v Ženevi našel mnogo dobrih besed za politiko iz Vzhoda. Njegovi predlogi niso bili kapitulacijski, bili pa so „glo-•boko'” kompromisni. Tega v Bruslju ni pokazal. V Ženevi je Zaipad pokazal razumevanje za težko francosko stališče v indokitaj-skem vprašanju, čeprav je rešitev predstavljala prej poraz kot zmago zai zapadni demokratski svet. Tudi v Bruslju so ostala vrata odprta:, če bo francoski parlament vztrajal na svojem popolnoma negativnem stališču do evropske obrambne pogodbe, bo moral žrtvovati svojega predsednika, ki bo gotovo odstopil. Notranje-politična kriza bi Francijo oropala: sedanje zunanjepolitične iniciative, katero ji je pridobil Mendes-France ...
Na vsak način se je središče svetovne politike spet premaknilo v Evropo. Nemško vprašanje sili k rešitvi. Morda je tudi iz tega sipoznanja izvirala Adenauerjeva izjava,
da je rezultat bruseljskih razgovorov „bil v nekem smislu ugoden”. Prav tako so tudi izjave ostalih ministrskih predsednikov pomirljive. K temu je mogoče dodati še vsebino brzojavke Churchilla dr. Adenauerju: „Mnogo mislim na vas in težave, ki jih imate. Prepričan sem, da se bo konec koncev vse dobro izteklo in da vaša državniška umetnost ne bo ostala brez sadov.” — Men-des-Franče pa je izjavil časnikarjem:
„Bil sem med prijatelji. Kaj več nimam povedati.”
Malo prej se je bil dolgo razgovarjal z dr. Adenauerjem. V tej, zvezi je tudi značilno, da je Mendes-France odpotoval v London na obisk k Churchillu. Podoba je torej, da se za političnimi kulisami marsikaj spleta.
Tudi če bi do evropske obrambne pogodbe ne prišlo, se Amerika ne bo umaknila iz Evrope
Končno je tukaj Atlantski pakt z vsemi svojimi po načrtu razporejenimi divizijami in oporišči, opremljenimi z najmodernejšim orožjem sodobne vojaške tehnike. Ame-riikanei in Angleži imajo nedvomno pripravljeno neko rešitev tudi za slučaj, da bi Nemčije ne oborožili v okviru evropske obrambne pogodbe. Razbitje evropske obrambne skupnosti bi bilo seveda trenutni politični uspeh Vzhoda in bi ideji Panev-
rope zadalo vsaj na zunaj težak udarec. V bistvu pa bi se razmerje sil prav nič ne spremenilo. Splošen vtis je tak, da ni opaziti, da bi se zmanjšala volja po miru, naj bo to na Vzhodu ali pa Zapadu. Pereča vprašanja, ki so nastala iz zgodovinskega razvoja j,e pač treba rešiti, ker se mora človeštvo odločiti na razpotju: za vojno ali za mir.
... in pri nas v Avstriji
Finančni odsek na Dunaju se je pretekli teden zopet bavil s vprašanj,em, kako zvišati družinske doklade. Vendar se še niso zedinili glede fonda, ki ga bo v ta namen treba ustvariti. Družine pa vedno bolj sprašujejo, kdaj bodo izpolnjene volilne obljube.
Angleški zunanji minister Eden
se je vrnil v ponedeljek s svojih počitnic v London. Pripovedujejo, da mu je na Koroškem zelo ugajalo in da je bil zadovoljen, ker se je mogel odpočiti od svojega težkega in odgovornega dela. Stanoval je na gradu Tentschach in od tam obiskoval razne kraje — celo na Gurah je hodil —. Najrajši je imel, če ga nihče ni prepoznal, da je res mogel uživati mir kot privatnik.
Tujski promet
je letos pri nas zelo živahen. Nihče ne bi verjel, da je kljub stalnemu slabemu vremenu toliko tujcev na oddihu. 30 odstotkov več tujcev je hilo letos v juliju kakor lani, pove statistika. V glavnem so Nemci, katerim ugoden gospodarski položaj in o-
Mode De Gašper! je umrl
Pretekli četrtek zjutraj je v svoji vili v Valsugani nenadoma umrl eden najpomembnejših povojnih državnikov italijanske republike, Alcide De Gasperi.
Italija je z njim zgubila svojega velikega politika, evropska obrambna skupnost pa neutrudljivega zagovornika. Najbolj je bil znan kot ustanovitelj demokrščanske stranke v Italiji in je ves čas ostal njen glavni steber. Sedem let je načeloval raznim italijanskim vladam in je znal kljub močni opoziciji komunistov in levičarskih socialistov ohraniti pot, ki je vodila k evropski skupnosti.
De Gasperi je bil rojen leta 1881 v mestu Pleve Tesino na Južnem Tirolskem. Univerzo je študiral na Dunaju in se je že kot mlad študent začel politično udejstvovati. Postal j,e vodja študentovskega gibanja, ki je zastopalo priključitev Južne Tirolske k Italiji. Ko je bil 24 let star, je že presedel mesec zapora zaradi svojega političnega udejstvovanja. Kot časnikar je sodeloval pri katoliških časopisih na Južnem Tirolskem
Položaj Avstrije
Ugledni ameriški list »Kansas City Star” se na uvodnem mestu bavi z avstrijskim vprašanjem, ki je, kot piše list, postalo spet posebno, aktualno. Takole piše:
»Zaradi mnogih blodenj otežkoceno iskanje državne pogodbe za Avstrijo se je spet pričelo. Pravzaprav pa se je v zadnjih sedmih letih s prav majhnimi presledki to iskanje vedno ponavljalo. Zdaj je Sovjetska zveza pristala na konferenco poslancev velikih štirih, na kateri naj; bi odstranili vse zapreke, ki podpis državne pogodbe ovirajo. Ovire, ki so še danes napoti že zdavnaj potrebni avstrijski pogodbi', prihajajo iz Sovjetske zveze.
Sovjeti ne želijo, da bi Avstrija bila prosta zasedbenih sil. To dejstvo vsebuje precej žalostne ironije. Med drugo svetovno vojno je Stalin namreč sam ugotovil, da se Avstrijci ne vojskujejo prostovoljno proti zavezniškim silam. Imenoval je Avstrijo za prvo žrtev nacističnega napada. Vendar je od prisilne priključitve Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji preteklo že več kot 16 let, a Sovjeti še niti od daleč ne mislijo iapraz-niti deželo.
Več let so' zasedbene oblasti razpravljale o tem, katera avstrijska imetja naj se uporabijo za plačilo reparacij. Sovjeti so zahtevali Ikoncesij in so jih tudi dobili. Potem pa
Korašii, zavaiujte pri KKLIBMND!
(Koroška deželna zavarovalnica za škodo po ognju)
Celovec - Klagenfurt, Alfer Platz 30
Tel.: 18-46, 18-47
in je bil znan zaradi svoje politične bistro-vidnosti. Leta 1911 je bil izvoljen za poslanca v dunajski parlament.
Pod Mussolinijem je bil voditelj: katoliške ljudske stranke; zato je bil štiri leta zaprt. Naslednja leta je prebil kot begunec v Vatikanu kot knjižničar. Ko so, zavezniki zasedli Rim, je s pomočjo svojih prijateljev ustanovil demokrščansko stranko. Politična in gospodarska obnova Italije po zadnji vojni ni bila lahko delo. De Gasperi je izvršil ogromno delo in j,e velika njegova zasluga, da je Italija zasedla mesto, ki ga danes na svetovnem pozorišču ima. Bil je vnet za evropsko obrambno skupnost in jo je vedno odločno zagovarjal. Bil pa je tudi velik nacionalist in v svojem narodnostnem navdušenju ni bil povsem pravičen in dosleden.
Kljub svojim napakam je bil De Gasperi velika osebnost povojne dobe in so mnogi v Italiji: in po svetu gledali nanj, kot na nosilca novih prizadevanj za ustvaritev miru v Evropi.
je postalo jasno, da iz Avstrije enostavno nočejo. Na brezuspešni berlinski konferenci se je Sovjetska zveza izjavila, da hoče dati Avstri ji »popolno neodvisnost”, medtem pa je zahtevala zase pravico, da obdrži v dtža-vi svoje čete še za nedoločen čas. Avstrija je ta načrt odklonila, ker je odhod vseh tujih čet razumljivo njen najvišji' cilj in prva zahteva pojma svobode.
Avstrijci so na vseh svojih dosedanjih volitvah dokazali, da se nočejo voziti s komunisti v istem vozu. Sovjeti bi se torej, če bi se umaknili iz Avstrije, ne odrekli priliki za nadalnje razširjenje svoje moči. Ta umik bi pomenil le konec sovjetskim pretvezam za vzdrževanje čet na Madžarskem in v Romuniji, ki so po njihovem mnenju zato tam nastanjene, da vzdržujejo preskrbovalno zvezo med vzhodno Avstrijo in Sovjetsko zvezo. Sovjeti so dalje — kar je 'popolnoma nelogično — povezali avstrijsko vprašanje z nemškim problemom.
Sovjeti se v zadnjem času trudijo v svojem razmerju do nekomunističnega sveta pokazati pamet in dostopnost. Nameravana konferenca o Avstriji bo pokazala, če menijo to pot odkrito. Do seda j, so taki poskusi vedno — in teh je bilo posebno v avstrijskem vprašanju zelo zelo veliko — prinesli le nova razočaranja.”
la j sani devizni predpisi, omogočajo potovanje in letovišče izven domačih meja. Tudi po cestah prevladujejo nemške značke na avtomobilih pred drugimi in pred domačimi.
Prometne nezgode
so v letošnjem poletju tako strahovito narasle, da oblasti poskušajo vse mogoče, da bi temu odpomogle. Na Dunaju so v »hitrem postopku” (Schnellverfahren) obsodili dva krivca prav strogo. Pravijo, da se največ nesreč zgodi, ker so vozači brezobzirni, včasih pijani ali pa tudi prometnih predpisov točno ne ipoznajo. Res je čudno, s kakšno ibrzino dirkajo po cestah, kot hi šlo za stavo, ko so pa mrtvi, imajo čas čakati celo večnost. Izračunali so, da se pripeti dnevno povprečno 14 prometnih nesreč, največ pa v soboto in nedeljo.
Carina
bo delno postala nižja. Pripravili so vse potrebne predloge, da bodo na konferenci oktobra t. 1. sklenili nove carinske tarife. Za naprej bodo računali carino po vrednosti uvoženega predmeta, ne več po teži, koit so to po večini do zdaj, delali. Računajo predvsem, d'a bodo S tem dosti cenejši mali: avtomobili, ki n. pr. v Nemčiji stanejo malenkost. Isto bo veljalo za razne stroje.
Na Koroškem
so zopet malo pomešali prismojeno KELAG juho. Zaprli so končno, bivše merodajno vodstvo. Drugače pa stvar spi naprej.
Preteklo nedeljo so divjala ponekod zopet huda
neurja.
Na Predarlskem je zopet zemlja poplavljena in na Tirolskem je reka Inn poplavila del obrežja. Prizadeti sta bili posebno dve vasi. Vsekakor pa škoda ni tako ogromna. Tudi na Koroškem je bila nevihta. Posebne škode ni bilo, vendar se 'bojijo, da bo tako hladno vreme povzročilo prezgodnjo slano, ki bi mogla uničiti 'letošnji itak pozni posevek ajde.
SOVJETSKO NADZORSTVO NAD UMETNOSTJO
V Sovjetski zvezi si, komunistična partija vedno ibolj prizadeva, da bi si pridobila vse nadzorstvo nad umetnostjo. V torek je v Moskvi Zveza sovjetskih pisateljev, ki deluje po smernicah partije, naznanila odstranitev Aleksandra T. Tvardovskega iz uredništva vodilne literarne revije „Novy Mir”. Naznanilo pojasnjuje, da je prišlo do tega, ker je Tvardovski »nasprotoval vsem navodilom partije na področju slovstva”. Hkrati s to obsodbo Tvardovskega so bili grajani štirje literarni kritiki revije, ker se niso dovolj strinjali s partijsko linijo.
Tvardovski je sedaj, že tretji, znani' sovjetski pesnik, ki, je izginil s komunističnega slovstvenega pozorišča. Pod Stalinom sta dva druga, Majakovski in Esenin, napravila samomor.
PRIZADEVANJA ZA KATOLIŠKO UNIVERZO V SALZBURGU
V nedeljo so bili v Salzburgu zaključeni letošnji visokošolski tedni,. Zaključne slovesnosti so se udeležili številni cerkveni in svetni dostojanstveniki. Navzoči so bili tudi zastopniki bavarskega cerkvenega in kulturnega življenja.
Glavni govor je obravnaval pomen cerkvenega učenika sv. Avguština (28. avgusta bo minilo 1600 let od njegovega rojstva) in vprašanje salzburške katoliške univerze. Slovesnost je zaključil salzburški nadškof dr. Andrej Roracher, ki je poudaril svojo misel, da je treba ustanoviti v Salzburgu univerzo. Dokazal je potrebnost te kulturne ustanove in nakazal možnosti, ki naj, bi pripeljale do uresničitve teh načrtov že v bližnji bodočnosti.
OZADJE NEMIROV V GVATEMALI
I/ več kot 200.000 tajnih dokumentov, ki so jih zaplenili ob padcu Arbenzove vlade v Gvatemali, je razvidno, kako so tamkajšnji komunisti prejemali ukaze iz Moskve.
Dokumenti dokazujejo, da j,e bivši, predsednik Arbenz prejemal ukaze od gvatemalskih komunistov; na ta način je imela Moskva popolno nadzorstvo nad gvatemalsko politiko.
Vsi gvatemalski časopisi so objavili podrobna poročila o teh dokumentih, katere sedaj preučuje odbor za obrambo pred komunizmom, ki ga je ustanovila sedanja vlada.
OC& VO&IzjCI v slovenskem vidiku
Avstrijski časopis „Die dsterreichische Furche” je objavil v svoja številki dne 14. avgusta naslednji članek, ki nas zaradi svoje sodobne stvarnosti zelo zanima. N ič manj. zanimiv kot članek sam je kratek uvod, ki ga je uredništvo lista „Furche” natisnilo pred člankom. Ker bodo naši bralci članek gotovo z veseljem brali, ga objavljamo v prevodu. —
Iz StraBburga smo prejeli spodnji prispevek. Njegovo odlično zadržanje in umerjen jezik bi zaslužila resnega razgovora. Tu načeta vprašanja so nam dobro znana. Njihov kočljiv značaj ne sme zapeljati v mnenje, da bi to vprašanje ne obstojalo in da bi prizadevanje za njegovo vsebino ne bilo vredno plemenitega truda. Našo objavo je razumeti kot prispevek dobre volje.
Časopis „Die Furche”.
Kot priložnostni bralec Vašega tako sodobnega in za svetovna vprašanja odprto urejenega časopisa sem bil s člankom, ki ga je napisal dr. Walter J. Otis, 'posebno zadovoljen.
Kar piše avtor o »Južni1 Tirolski gledani z italijanskega vidika”, priča o tako potrebnem in redkem zanimanju za stališče „dru-gega”, soseda.
Italijansko-avstrijsko nesporazumljenje o južni Tirolski j;e za nas Slovence toliko manj terra inoognita (..nepoznana zemlja”, op. ured.), ker je bilo sikoraj pol milijona naših rojakov 25 let v istem — če ne še v slabšem — položaju kot nemško govoreči prebivalci vAltoAdige (Visokem Poadižju). Slovenci v bivši Julijski Benečiji so italijanski nauk o narodnostih do sita spoznali. Popolnoma se strinjam z mnenjem ig. dr. Oti-sa: ..Izvajanja profesorja Jemola, pa čeprav-bi bila tu in tam izrečena v plemenitem prepričanju, ne bi smela zaradi izkušenj v zadnjih 30 letih nič več služiti za reševanje sodobnih vprašanj, če naj' bodo odnošaji med narodi ne samo v malih mejah Tirolske ampak tudi v velikih delih Evrope postavljeni na nov, mirnejši in sadov prinašajoči temelj.”
Mimogrede bodi pripomnjeno — mislim, da je omembe vredno —, da je slovenska javnost po letu 1918 vedno simpatizirala z južnimi Tirolci v njihovem boju za obstanek. Pri tem ne mislim samo na našega takratnega tržaškega poslanca dr. Josipa Wil-fana, kasnejšega predsednika manjšinske lige, temveč na najširše kroge slovenskega prebivalstva v Italiji, v Jugoslaviji in v — Avstrij i.
Leto 1918 je glavnemu delu naroda sicer prineslo dolgo zaželeno svobodo v skupni južnoslovanski državi Srbov, Hrvatov in Slovencev; narod kot celota, etnična Slove-
nija pa je po propadu monarhije utrpela amputacijo, ki jo francoski zgodovinar Emile Haumant po pravici imenuje „un dč-membrement”, razkosanje. Zato se ni čuditi, če Slovenci čutijo s tistimi, ki so na katerem koli kraju v Evropi postali žrtve načela „cuius regio eius lingua” (čigar oblast, tistega jezik).
Po stari Avstriji smo vsi podedovali dobro in silabo. Vprašanje o sožitju staroavstrijskih narodov, ki jih monarhija ni rešila, niso po letu 1918 glede na svojo silovitost skoraj nič izgubili. Kaj; je obstoj' not-ranijieavstrijskih kronskih dežel pomenil tudi za razmerje med Nemci in Slovenci, moremo še vedno brati v spisih dr. Karla Ren-nerja. Ravnanje nemško govoreče večine z manjšino v jezikovno mešanih kronskih deželah pa je na nesrečo na Koroškem ostalo tudi po oklicu republike. In vendar so politični temelji .po letu 1918 in še bolj. danes korenito različni.
Samostojna Avstrija ni samo ..evropska potrdba” v smislu zapadnih diplomatov v medvojnem času, ki bi predvsem hoteli odvračati državo v Podonavju. Evropa in tudi Jugovzhod rabita to deželo zaradi nje-»ega možnega duhovnega poslanstva in zaradi njene posebnosti. Politično pa je sodobna Avstrija postala majhna alpska republika, ki nima z nemškim nacionalizmom kaj. pridobiti. Nemška nacionalna ne-potrpežljivost gotovih krogov v alpskih deželah je bila že monarhiji v pogubo; da je pripomogla do priključitve, je vsakdanja resnica. Po mojem mnenju bi Avstrija svoj. moralni in politični položaj v Evropi samo okrepila, če bi svojo narodnostno politiko prilagodila švicarskemu zgledu. Ničesar ne bi zgubila, če bi praksi izganjanja Titove vlade odgovorila s pravičnim in velikodušnim ravnanjem z južnokoroškimi Slovenci.
Narodnostna prizadevanja Slovencev na Koroškem niso nujno iredentistična, kot se vse preveč pogosto meni. Zvestoba do slovenske etnične in kulturne skupnosti ne izključuje domoljubja in lojalnosti do avstrijske države. Italijansko govoreči prebivalci Tessina so n. pr. prav tako dobri Švicarji kot prebivalci Berna in Basla. Poleg tega pa je nemški element zaradi svoje politične in gospodarske premoči v zadnjih 100 letih na južnem Koroškem tako zelo nar j)redoval, da bi pred svobodnejšo jezikovno politiko ne smel imeti strahu.
Zakaj gre?
Gre za vprašanje, če je »ponemčenje” južnokoroškega slovenskega (»vindišarske-ga”) jezikovnega ozemlja želeti, ali če je celo upravičeno. Uverjen sem, da moram na to vprašanje odgovoriti z odločnim: „Ne!”
Ni mi treba tu dalje razpravljati o etični vrednosti 'materinskega jezika; gre namreč za osnovno zahtevo najplemenitejše nemške kulture. Gre pa tudi za preizkušnjo demokracije. Pravica do rabe in nege lastnega jezika šteje med človečanske pravice, ki so jih proglasili Združeni narodi. Sodobna demokracija se opira na samostojno upravljanje povsod, kjer krajevne posebnosti tako rešitev zahtevajo.
šolske razmere na južnem Koroškem so — kar se tiče manjšinskih pravic — nezadovoljive. Naredba o dvojezičnih šolah ni bila izvedena. Ni dovolj učnih moči in ne dovolj. šolskih knjig za slovenske učence. Znova so se celo pojavila uradna stremljenja, ki hočejo z zakonom določeno ozemlje dvojezičnega pouka utesniti. Skrčiti. Enakosti nemškega ih slovenskega jezika v javni rabi ni.
Uverjen sem, da Ibi demokratična Avstrija, edina še svobodna država v Podonavski kotlini, bila povsem zmožna vsemu svetu pokazati, da naša nesrečna srednja Evropa ni za večne čase obsojena na svoja stara protislovja. Velikodušna, pravična in pametna jezikovna politika — tudi v praksi — na južnem Koroškem bi bila pomemben prispevek k nujnemu zbližanju dveh narodov, ki tisoč let živita drug .poleg drugega.
Za konec samo še pripomba; zapostavljanje Slovencev v Italiji in Avstriji poživlja notranjo protizapadno propagando komunističnega režima v Jugoslaviji. Modra narodnostna politika je torej, v skupni priid svobodnega sveta v njegovi obrambi proti komunističnemu razširjanju.
Južna Tirolska (in južna Koroška — dva vidika nerešenega, ampak gotovo ne nerešljivega vprašanja...
Legenda o uredniku pratike
Ndkoč je prišel satan k uredniku pratike in ga ijx»prosil:
»Določi tudi zame en dan v tednu, ko bom smel delati na svetu.”
Uredniku satanova prošnja ni bila prav nič všieč; dolgo se ni mogel odločiti, kateri dan bi določil satanu, ki je hotel pridobivati zase ljudi po svetu. Ker se mu že ni mogel izogniti, Ibi mu bil rad dal vsaj tak dan, da bi satan čim manj, dosegel na svetu. Nazadnje je sklenil, da bo dal vragu nedeljo, ki je itak Gospodov dan. Ta dan ljudje počivajo, ne delajo, molijo, hodijo v cerkev in kaj dobrega berejo. Zato bo satan v nedeljo najmanj opravil in ne bo dosegel zaželenega uspeha. Urednik je bil trdno prepričan, da v nedeljo ljudje služijo Bogu. Bil je vesel svoje izbire; satan pa je bil s svojim dnem tudi zadovoljen in je šel na delo. —
Satana dolgo časa ni bilo nazaj.. Nazadnje pa je le prišel. Obiskal je urednika, se mu globoko priklonil in se mu zahvalil za nedeljo, za dan, ki mu je bil določil. Ko je satan videl, kako ga urednik začudeno gleda, je začel pripovedovati:
»Ko si mi za moje delo določil nedeljo, sem šel h kmetu in sem mu pošepetal v uho: ,Cel teden delaš in garaš. Žuljave so tvoje roke. Posebno zdaj poleti premalo spiš. Saj, ne moreš še v nedeljo vleči svojega utrujenega telesa v cerkev; odpočij si nekoliko in naspi se, nedelja je dan počitka.’ In kmet me je poslušal in je meni služil.
Našel sem Skopuha in lakomneža in sem mu prišepnil: ,Imel boš zgubo, če tudi danes ne boš delal. Ni mar škoda za dobiček, ki iti bo ušel? Danes lahko prav tako delaš kot druge dni v tednu.’ In skopuh me je ubogal in je meni služil.
Delavcem in ljudem ipo pisarnah sem pri-govarjal: ,Cel teden delate v prašnih, uma-
zanih tovarnah ali sedite v zatohlih tiradih za pustimi papirji. Nič nimate od življenja. Vsaj' v nedeljo si privoščite svežega zraka.’ In tako se je zgodilo. Niso šli k maši, temveč na sprehode in izlete. Zgodaj v nedeljo zjutraj, nekateri celo že v soboto zvečer. Iz mest so romale cele procesije na deželo, na gore, na planine, da tam »počaste” Boga. Vsi so šli in se peljali mimo cerkve. Tako so mi služili.
Posebno uspešno je bilo molje delo med mladino. Opozoril sem jo na njeno neveselo življenje in na težko delo med tednom. Šepetal sem mladim ljudem, da jim je cerkev nevoščljiva in zato ne dovoli, da bi si kaj privoščili. ,A vi ste mladina, ustvarjeni ste za veselje, samo enkrat ste mladi!’ Spomnil sem jo vsakega žegnanja, pa seveda samo zaradi veselice, ki je vedno bolj privlačna kot služba božja. Preskrbel sem jim vstopnice za kino. V procesijah so hiteli v moja zabavišča. Nekateri so dopoldne sicer še služili Bogu, popoldne in zvečer pa so služili meni. Navdušil sem jih za šport, za kopališča in jih prepričal, da so dolžni skrbeti za svoje telesno zdravje. Zvesto so me ubogali in mi služili. In vsak dan več jih je, ki mi' služijo.”
Porogljivo in škodoželjno se je satan zarežal uredniku, ker je bil nad vse zadovoljen s svojim uspehom. Še enkrat se je zahvalil uredniku za nedeljo.
Urednik je zardel, postalo ga je sram za vse kristjane, ki skrunijo nedeljo. Namočil je pero v rdečo tinto in je zapisal v pratiko z rdečimi črkami »NEDELJA” — Gospodov dan, na katerega naj bi vsakogar, ki ga skruni, rdečica zalila.
Legenda pravi, da od tedaj naprej tiskajo nedelje in praznike v pratikah in koledarjih z rdečimi črkami.
(Po koledarju Ave Maria)
FRAN ERJAVEC, PARIZ:
koroški Slovenci
i.
KOROŠKA V STAREM VEKU (L nadaljevanje)
Ozemlje med št. Vidom in Osojskim jezerom je tvorilo sploh enega glavnih slovenskih naselitvenih predelov. Zanimivo je pa, da je med koroške Slovence, najbrž v VII. stol., po bogve kakšnem naključju zašel 'tudi nek močan brvatški rod in se naselil v prostoru med Trgom in št. Vidom, tako da so tisti okoliš še več stoletij pozneje imenovali »hrvatski okraj”, še dandanes se pa nazivlje tam neko selišče »Krobathen” in neki vrh »Krobater Berg”. Manjši hrvatski drobci so bili pa raztreseni še tudi drugod po Koroškem.
Kakor smo dejali, je bilo poglavitno jedro starih Slovencev že takoj od početka na Gosposvetskem polju, od koder so prodirali potem po dolinah rek in po starih rimskih cestah v sikoro vse ostale predele današnje Koroške. Iz Virunuma je vodila tedaj rimska cesta tudi v dolino gornje Mure. Po njej so prodirali Slovenci in ustanovili spotoma tri večje naselbine: okoli Grobniškega polja (Krappfeld), okoli Brez (Friesach) in okoli današnjega Neumarkta na Gornjem Štajerskem, a iz vsake teh naselbin so se seveda razširjali tudi po vsem okolišu in v porečje gornje Krke. Jako močni slovenski naselitveni področji sta bila tudi. Spodnji in Gornji Rož in enako tudi naselbini okoli Beljaka ter v spodnji Zilji, niso pa silili v hribovje med Ziljo in Dravo. Iz spodnje Zilje so prodirali potem v začetku VIL stol. še po vsej; Ziljski dolini navzgor. Ta se je tedaj celo imenovala »pokrajina Slovencev” in je imela močno naselitveno jedro n. pr. pri Kočanah (Kotschach), niso pa zasedali predelov vstran iz doline. Iz beljaške okolice so se pomaknili nekoliko pozneje (v IX.—XI. stol.) po stari rimski cesti po Kanalski
dolini tudi v dolino reke Bele v severnovzhodnem kotu današnje Italije. Potomci teh so današnji beneški Sloven-. ci (Rezijani).
Posebno važno je bilo slovensko naseljevanje gornje Dravske doline. Izhodišče za to je tvorilo izredno močno slovensko jedro na Lurnskem polju (Lumfeld) pri današnjem Špitalu, ki je 'bilo jako gosto naseljeno že tudi v starem veku (mesto Teurnia). Z Lurnskega polja so prodirali potem v vse doline rek Lieser, Malta itn Moll prav do podnožja Grossglocknerja, a v dolini same gornje Drave so že Okoli 1. 590 ustanovili močno središče okoli dati a šnj ega Lienza na vzhodnem Tirolskem. Od tod se je širil en del še nadalje po gornji Dravski dolini v Pustri-ško dolino in dosegel vsaj potok Kristenbach zapadno od Lienza, drugi so* pa krenili iz okoliša Lienza proti severu in zasedli doline, Iseltal, Defereggental.Virgcnta1!, Tauern-tal in Kalsertal na; vzhodnem Tirolskem. Doline rek so našim davnim dedom sploh služile za nekake kažipote. Imena za večje reke so prevzeli od prvotnega prebivalstva, ki so ga še našli tam, manjšim pritokom in seveda tudi neštetim krajem SO' pa dali imena šele Slovenci (današnje »nemške” označbe teh krajev iz tistih časov so po večini slovenskega izvora).
Tako je pred dobrimi tisoč leti naša zapadna narodnostna meja potekala na vzhodnem Tirolskem od že omenjenega potoka Kristenbačha proti severu na ta način, da j,e zajela dolini Defereggental in Virgental ter se povzpela na mogočne tri slovenske severnozapadne mejnike; Dreiherrenspitze, Grossvenediger in Grossglockner v Visokih Turah. Na slovensko posest teh predelov nas še dandanes spominjajo imena, kakor Windischscharte, ki tvori visokogorski prehod s Salzburške v dolino Molle ali pa Windisch Matrei na vzhodnem Tirolskem in še mnoga druga.
Podobno je bilo tudi s slovensko severno mejo. Ta je tekla od Grossglbcknerja nekako po grebenu Visokih Tur na Ankogel, od tod je pa zavila, proti severovzhodu na
Nizke Ture (Radstadter Tauern) tako, da je ostala slovenska torej; še tudi današnja južnovzhodna Salzburška. Od Radstadter Tauern se je spustila potem meja zapadno od današnjega Schladminga v dolino Aniže (Enns) in se nato vnovič povzpela na Dadhstein, presekala dolino gornje Traune, šla na pogorje Totes Gebirge na štajerSko-gornjeavstrijsikii meji in tekla nato proti severu na današ-ji Wels in od tam na izliv Aniže v Donavo. Ta je tvorila potem tudi severno mejo strnjenega slovenskega ozemlja, a ponekod je segalo to še celo preko Donave. Toda posamezne manjše slovenske naselbine so bile raztresene še tudi zapadno od črte Ankogel-Donava, kakor n. pr. v porečju reke Saiziach, okoli Mondsee, Maiuernkirchena, Obernberga ii. dr. Na robovih vse očrtane meje so našli tudi staroslovenska grobišča in na slovenski značaj vsega ozemlja nas še dandanes spominjajo nešteta krajevna imena slovenskega izvora. Ob tej meji (n. pr. vzdolž Karnijskih Alp, Visokih Tur i. dr.) so potekali navadno večji ali manjši, tedaj še neobljudeni pasovi (tudi v doline in na pobočja Karavank so se naselili Slovenci šele nekoliko kasneje). Enako neobljuden je ostal navadno tudi visokogorski svet. Z ostalim slovenskim narodnim telesom so pa ostali karantanski Slovenci tesno povezani zlasti ob Dravi, Meži in Mislinji.
Iz. gornjega očrta torej, vidimo, da so bile pred dobrimi tisoč leti slovenske vsa današnja Koroška, vzhodna Tirolska, kos južnovzhodne Salzburške, velik del Gornje Avstrije, sikoro vsa Dolnja Avstrija južno od Donave do pred vrat samega Dunaja in Dunajskega Novega mesta (Wie-ner Neustadt), skratka skoro vsi zapadni dve tretjini današnje Avstrije. Razlika je bila le ta, da so poselili stari Slovenci vso Koroško, vzhodno Tirolsko, kos Salzburške in Gornje Avstrije ter del severne Štajerske (dolino gornje Mure) ravno iz Koroške z glavnim izhodiščem na Gosposvetskem polju, ostale obširne današnje avstrijske pokrajine pa iz drugih smeri.
(Nada 1 jevanje prihodnjič)
:]AO10»IV/JiloS-schonstes Weiss!s
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Pri ester ha usgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
OBVESTILO
Pevski zbor ..Rožka” iz št. Jakoba vabi na proslavo 60-letnke svojega obstoja, ki bo v nedeljo, dne 28. avgusta ob pol 3. uri popoldne v Narodnem domu v ŠT. JAKOBU. Sodelujejo pevski zbori iz sosednih občin in druge pomembne osebnosti.
Vabljeni vsi od blizu in daleč!
Pripravljalni odbor.
CELOVEC
Najstarejša celovška kinodvorana Prechtl renovirana
Celovškemu občinstvu izredno priljubljeni kino Prechtl je dobil novo Obleko. Prenovili so ga v vsakem pogledu. Dvorana se sveti v lepi svetlozeleni banvi, nove električne luči dajejo prostorom lepši in sodobnej,-ši lesk. Vdelani so tudi novi aparati za zračenje, ohlajevanje, oz. kurjenje. Podjetje je nabavilo nove projekcijske aparate, da bodo obiskovalci videli jasnejše in čistejše slike na1 platnu.
DOBRLA VES
Pred kratkim se je zgodila pri nas na videz majhna nesreča, albi kmalu stala življenje 74etno Karolino Vogel'. Deklica je padla na betonski' stopnici pred hišo dr. Sienčniika; v rokah jie držala steklenico z malinovcem, ki se je ob padcu razbila. Deklica je padla tako nesrečno na razbito steklenico, da si je prerezala žilo odvodnico na vratu. V smrtno nevarnem stanju so jo prepeljali' v celovško bolnico.
KOKJE
Dne 15. avgusta dopoldne se je pri nas pripetila huda nesreča. 60-letni posestnik Franc Sušeč se je peljal s svojim kolesom po zvezni cesti, zavozil preveč v stran in se prevrnil na levo. V tem trenutku se je pripeljal zastopnik Leopold Augustin iz Do-brile vesi z Jeep-avtom in je povozil na cesti ležečega Sušeča. Sušeč je utrpel zelo težke poškodbe in so ga prepeljali takoj v bolnico za ponesrečence v Celovec.
SELE
V	jasnem sončnem jutru so tudi letos v nedeljo 22. avgusta ljudje iz bližnje in daljne okolice v velikem številu priromali na žegnanje k cerkvici na idiličnih Sedlcah. Bila je lepa slovesnost ob sodelovanju peterih duhovnikov, godbe iz št. Vida v Podjuni, obirskih in domačih pevcev. Mogočno ljudsko petje, ubrano zvonjenje in pokanje topičev je dalo slovesnosti še večji sijaj. Ko pa je bilo vse končano, so se nagrmadili na nebu temni oblaki in dež je namočil vse, ki niso prišli pravočasno pod streho.
Na Kobli ibodo kmalu začeli z delom vodnega bazena, ki je nujno potreben za slučaj požara. Za dovoz gradbenega materijala z avtom že razširjajo dosedanjo vozno pot. Vse priznanje Koblarjem in občini, da so se lotili tega ipotrebnega dela!
BAJTIŠE
V	četrtek, 19. avgusta zjutraj, je umrl bajt iški starosta Ženo Grabner, tovarniški upokojenec v 93. letu starosti. Doživljal je v mlajših letih procvit nekdanjih bajtiskih tovarn, topilnice in železarne, pozneje pa tudi njihov zastoj in konec. Kot dolgoletnega člana požarne hrambe ga je ta polnoštevilno spremila na zadnji poti in okrajni načelnik g. Smrekar se je poslovil ob grobu s toplimi besedami.
Najstarejši Bajtišar je zdaj mežnar Franc Primik. Marca je dopolnil 86 let, pa je kljub visoki starosti še gibčen in opravlja svojo službo; diši mu tobak in tudi kak gk> žek si še privošči.
POKRČE
Danes se oglasimo že s precej starimi novicami. Dne 26. aprila so nas obiskali prev-zvišeni nadpastir in so vizitkah šolo, pisarno, vse podružnice in farno cerkev. Poizvedeli so kakor lani v Šmihelu, letos tudi v Pokrčah ob priliki vizitacije 'in sv. birme o duhovnem stanju fare. Videli so, da so bili farani po vojni zelo pridni. Popravili so pod' vodstvom prejšnjega dušnega pastirja tudi v naši fari v Pokrčah in v Ličji vasi cerkev znotraj in v Pokrčah so. tudi oltarje prenovili. Nabavili so precej novih para-mentov. Tudi župnišče je bilo sredstvom primerno prenovljeno. Pobeljena mora še biti farna cerkev na zunanji strani in predvsem je skrb prevzvišenega obnovitev duš faranov. Posebno važna je skrb za mladino in družino.
10. julija smo dobili štiri nove zvonove od tvrdke Buhi. V nedeljo, dne 11. julija, jih je blagoslovil nam že dobro znani g. pčošt iz Pliberka in jih imenoval Jakoba,
Srce Jezusovo, Marijo in Ano in Janeza. Najmanjši1, Janez, je bil darovan od dobrotnikov, družin Tauschitz, Kolimprat, Krev-li'č, Moritz in od gospa Harrich in Griin-wald. Posebej Bog plačaj!
Bivši gospod župnik Franc Fertale nam je govoril lepe misli o poti k Bogu po dolgih letih trpljenja in svidenja; bil je pregnan in v Dachau-u. Zato smo ga. morali in smeli povabiti, ker se je toliko trudil za po-krško faro. Prišla sta tudi gospoda iz Grab-štanja in Timenice. Po dežju sije sonce. Tako smo tudi mi občutili v srcu, ko so ob štirih popoldne zadoneli farni zvonovi. „Bog plačaj” vsem dobrotnikom in komiteju pod vodstvom g. Petra Krassniga.
Ob zaključku poročila o blagoslovitvah in slavnostih zvonov naj bodo izrečena vsem odbornikom v šestih cerkvah ih dobrotnikom (Mikula in pridnemu dolinskemu cerkvenemu ključarju Tevžeju Karpf še posebno v imenu Matere božje), ki so doprinesli vsi velike žrtve in dokazali, da še živi vera in zaupanje do duhovnikov kot 'božjih poslancev v srcih. Zahvala vsem družicam, gospodoma mojstroma Puschnigu in Magnetu, delavcem tvrdke Pfundner, tesarju Matiju Som mer ju in možem, ki so postavili nov stol za zvonove v Pokrčah, kuhairicam in prodajalkam, požarni hrambi pod vodstvom gg. Rcichmanna in Kul-tererja, godbam, cerkovnikom, duhovščini, botrom, strelcem, ministrantom in vsem, ki so pripomogli, da smo toliko’ lepega doživeli. Naš dobri Oče je nam dal vedno lepo vreme. Pevovodjema in pevcem velja isto-tako naj,lepša zahvala.
ŠMIHEL OB KRKI
V današnjem poročilu segamo precej da-
Dolgo smo si žc ždeli, da bi napravili skupno potovanje po naši lepi Koroški. V nedeljo, dne 8. avgusta, pa se je nas res zbralo kar 115, med temi 102 odraslih in 13 otrok. Med romarji sta bila tudi oba pevska zbora, moški kakor tudi mešani. Petje je vodil naš vrli pevorodja Šiman VVrulich, pri orglah pa se je udejstvoval njegov sin Šimi. Imeli smo tri prostorne in elegantne avtobuse zvezne železnice. Šoferji so nas radi ubogali in nam izpolnili vsako željo. Pevci so sc porazdelili po avtobusih tako, da je bilo v vsakem avtobusu lepo petje.
V Žrelcu in Podkrnosu so še spali, ko smo se mi žc odpeljali od doma. Peljali smo se preko Tinj, čez novi dravski most, skozi Škocijan mimo Klopinjske-ga jezera. Komaj smo zapustili Klopinjsko jezero, smo že zagledali znameniti samostan v Dobili vasi.
V	procesiji smo šli v Marijino cerkev v Dobrli vasi, kjer so nas pozdravili mil. g. kanonik in dekan Zech-ner. Sledila je peta sv. maša našega srebrnomašnika, med katero je prepeval naš mešani cerkveni zbor.
V	naglici smo si romarji ogledali še pred kratkim rcnovirano cerkev, katero smo zelo občudovali. Treba je bilo hiteti. Naglo so izmenjali nekateri na trgu svoje pozdrave s sorodniki in potem smo pohiteli k Mariji v Trnju v Železno Kaplo, kjer smo slišali mnogo zanimivosti.
S poldrugo uro zamude smo se odpeljali naprej z namenom obiskati cerkev na hribu sv. Heine in Rozalije, odkoder je najlepši razgled po vsej Podjuni. Tu smo imeli malo smole, in sicer smo prezrli
leč nazaj. V cvetnem tednu smo imeli' po 29 letih zopet sv. misijon. Zadnji misijon je' bil v, tej fari leta 1925. Letos nam je pridigal preč. g. župnik Jožef Koglek iz škocija-na. Lepo, je nam narisal v svojih dosledno izdelanih pridigah pot pravega kristjana.
Za veliko noč je dobila naša cerkev nov božji grob. Stari božji grob je stal pred velikim oltarjem in so ga morali vedno pri procesiji med vstajenjem odstraniti. Bil je že zelo star in brez vsake umetniške vrednosti. Novi je manjši in stoja pri stranskem oltarju. Cerkev smo popravili že Tani. Tudi orgle so bile lani delno prenovljene. Dve okni za oltarjem so darovali sorodniki v
Zaradi slabega vremena je bila zadnjo nedeljo tombola v Dolini preložena na prihodnjo nedeljo. Zato
spomin padlim. Sedaj; pa so še (tri okna potrebna prenovitve. Pri vsem tem se moramo predvsem zahvaliti farnemu odboru, ki pridno pomaga dušnemu pastirju pri raznih popravilih in pri zbiranju denarja. V tem oziru so farani vedno velikodušni in radi od svojega ne prevelikega imetja nekaj darujejo za svojo, cerkev.
Sedaji pa še nekaj o zvonovih. Od 25. aprila do 11. julija smo v šm ih diski in pokrški fari obesili 15 novih in dva stara zvonova v stolpe, tako da ima vsaka cerkev svoje zvonjenje.
LEČJA GORA
Prva med vsemi cerkvami je bila podružnica Šmihela, Sv. lij v Lečji gori. Ta vas šteje samo par hiš in zraven še vas Zbirče in kraj Blato. Z veliko radodarnostjo in po-
tisto stransko pot, ki pelje od glavne ceste pod Že-nckoni k sv. Rozaliji. Hiteli smo v Globasnico. Ta-mošnji preč. g. župnik, ki so nas vsled zamude zastonj čakali v Železni Kapli, da bi nas peljali na goro sv. Rozalije, so nam na vsak način hoteli privoščiti užitek lepega razgleda z gore, zato so nas pregovorili, da smo sc peljali zopet nazaj do Žcneka. A kaj je bilo? Naši lepi avtobusi so bili preširoki, da bi nas mogli peljati po tej stranski poti skoro čisto do vrha gore sv. Rozalije. Ne da bi dosegli svoj cilj, smo se odpeljali nazaj in ustavili šele v Šmihelu. Po kratkem oddihu smo morali takoj odriniti, kajti čakali so nas že pri Božjem grobu. Na hitro smo mimogrede pozdravili tudi cerkev v Pliberku. Že od daleč smo občudovali krasno cerkev pri Božjem grobu, kako šele potem, ko smo smeli gledati njeno notranjost. Č. g. Valjavec so nas lepo sprejeli. Po petih litanijah je nam gospod nadučitelj Vauti razložil zgodovino te cerkve. Leta 19M, torej tik pred prvo svetovno vojno, je bila cerkev zadnjič poslikana. Zdi se pa tako, kot bi jo slikali šele lansko leto.
Z veseljem smo sprejeli romarji vest, da bomo mimogrede obiskali tudi cerkev sv. Lucije v Dobu. Ker je bilo dopoldne ravno pranganje, je bila cerkvica lepo ovenčana. Č. g. župnik so seve to takoj opazili in izrabili priliko ter poučili naša dekleta: „Glejte, vaše sovrstnice, kako so pridne in, kako iznajdljive v pletenju vencev. Storite tudi ve tako doma!” (Nadaljevanje na 5. strani)
žrtvovalnoistjo so kupili tri nove zvonove. Dobavila jih je tvrdka Buhi v Hartngu na TirorTsikem. V prejšnjih letih so nanovo por krili cerkev in jo prenovili. Lani so pokrili pokopališče in kupili razne 'potrebščine. Bilo je že žalostno, ker noben zvon ni vabil vernikov k sv. maši in noben ni' oznanjal veselja in tolažil. Tem lepši'pa je bil za nas dan, ko so na belo nedeljo zajpeli z lin novi zvonovi. Mrtva vas je naenkrat oživela. Lečja gora ni videla morda še nikdar toliko ljudi in jih morda tudi ne bo več. Zvonove so nam blagoslovili g. prošt in dekan Anton Benetek iz Tinj;. Cerkveni odbor pod vodstvom g. Karla Kultererja je mnogo, ipripomogel k nabavitvi zvonov.
BLAGOSLOVITEV ZVONOV V ŠMIHELU
Komaj smo se vračali od blagoslovitve zvonov v Lečji gori domov, smo že mislili na zvonove v Šmihelu. Tam je ostal edino mali zvon. Ta zvon, kakor hi si' ga Marija obdržala, smo prepeljali v Dolino in ga tam na materinski dan, dne 9. maja dvignili v zasilno staivbo, ki nadomešča stolp. Darovala ga je družina 'Mikula, ipd. Kor-pitsch za Dolino. Temu se je pridružil še zvon sv. Ane. Tako zvonova simbolično za,-stopata obe fari, Pokrče in Šmihel pri Materi božji v Dolini.
V NEDELJO, DNE 29. AVGUSTA, VSI NA VELIKO TOMBOLO V DOLINO ! Pričetek ob 14. uri. Srečke lahko še dobite v prosti prodaji v Dolini.
Dne 15. majnika pa smo šli s Šmihela v Grabšta jn na postajo z ovenčanimi traktorji ipo štiri nove zvonove, ki jih nam je poslala tvrdka Buhi'. Pri prvi hiši šmihelske fare je čakala mladina, odrasli ter godba. Od farne cerkve so nas pozdravljali topiči. Ko smo postavili zvonove pred gasilski dom, jih je obstopilo 25 belo oblečenih deklet in v ospredje so prišli botri, da so se skupno slikali. Kot povsod je bilo tudi tu potrebnih zelo veliko priprav. Zvonove je blagoslovil mil. gospod prošt in dekan iz Pliberka Lenart Trabesinger. Vsem dobrotnikom iz Amerike in domovine velja najlepša zahvala. Nadalje zahvala vsem, ki so pomagali predvsem odboru pod vodstvom g. Friderika Kuratha za ves trud, ki je bil povezan z nabavo novih zvonov.
BUČINJA VAS
Spomladi smo se dolgo posvetovali in premišljevali, kako naj naredimo, do zvonov bi radi prišli. Ko se j,e pričela druga svetovna vojna, smo ravno blagoslovili nove zvonove, in sicer štiri, a so nam razen enega vzeli vse. Zato smo postali: zdaj malo bolj previdni; nazadnje smo se ojunačili in začeli s pripravami.
Naša vas ni velika. Zbrali smo se nekega večera in smo prišli do prepričanja, da je najbolje, če vzamemo manj zvonov in boljši material. Tako se je tudi zgodilo. Ko smo se zbrali pri naši cerkvici sv. Andreja na hribu, so nam mil. g. prošt iz P lihe tik a krstili nova zvonova za Andreja in Jožefa. Tudi te zvonove je dobavila tvrdka Buhi. Vsem, predvsem pa odboru s posestnikom Rudolfom Frankom na čelu, najlepša zahvala in priznanje za njihovo delo.
LIČJA VAS
Da smo imeli dne 27. junija slovesnost, o tem ste že brali' na kratko v ..Tedniku”. Tvrdka Pfundner z Dunaja nam je dobavila dva zvonova. Večji zvon je dobil ime Martin, mali pa Štefan. Srednji zvon pa se je vrnil po vojni domov. Potemtakem ima cerkev sedaj ubrano zvenenje treh zvonov. Lepo, slovesnost smo imeli. Najprisrčnejša zahvala velja vsem, ki so kakorkoli' pri tem lepem farnem prazniku sodelovali s svojim trudom.
V Ličji vasi smo letos po,pravili pokopališče in grobove smo lepo uredili. Tudi nov križ smo postavili na pokopališču. Ob tej priliki bodi izrečena topla zahvala cerkvenima ključarjema, g. Valentinu Pautschu in g. Ferdinandu Zippuschu in vsem dobrotnikom ter vsemu odboru, ki so pomagali pri delu in obnovi.
Mlatilnice
šivalni stroji, radio-aparati, mlini, drobilniki, kotli, posnemalniki, posode za mleko, molzne naprave, Alfa-parlniki, Alfa separatorji in drugi kmetijski in gospodinjski stroji najceneje in pod ugodnimi pogoji v zalogi strojev
Johan Lomšek
ST. LIPS, Post EBERNDORP
TEČAJ ZA VKUHAVANJE BO V ŠT. RUPERTU!
Gospodinjska šola šolskih sester v „Na-rodni šoli” priredi tečaj za konzerviranje sadja in zelenjave v dneh od 9. do 11. septembra 1954. V nedeljo, dne 12. septembra, pa bo skupno romanje k Mariji v Trnju v Železno Kaplo.
Oskrba v tečaju znaša dnevno 10.— šil.
Dekleta in žene, zlasti nekdanje gojenke, udeležite se tečaja! Konserviranje je velike važnosti za vsako, ki hoče biti dobra gospodinja. Pridite, da po veselem svidenju preživite v nekdanjem skupnem domu zopet nekaj lepih dni, polnih dobre volje in koristnih za um in srce.
Na romanje v Železno Kaplo ste prisrčno vabljena vsa dekleta brez izjeme. Po lepi dopoldanski pobožnosti, med katero bomo izročile svoja srca nebeški Materi, bo ob 1/212. uri v farnem domu kulturna prireditev.
Na veselo svidenje!
Radišani smo romali v Podjuno
SZ ŽIVLJENJA i
Pravkar smo izstopili iz Vlaka in šli proti izhodu. Nosač je 'sopihajoč pritekel za nami: V roki je držal denarnico, ki jo je moja žena pozabila v oddelku. Ko sem mu hotel dati nagrado, se je zahvalil; pristavil pa je skromno, ko se je obrnil k ženi: „Če se Vam ne bo zdelo, da sem preveč vsiljiv, gospa, bi rad vedel, koliko denarja ste imeli v torbici?”
Žena mu je povedala vsoto. Tedaj je potegnil iz žepa beležnico in zapisal številko na konec dolge številčne vrste. Potem je dejal:
„Vodim namreč knjigovodstvo o tem, koliko me stane moja poštenost.”
*
Ko sem bil na obisku v svoji rojstni vasi, sem obiskal našega starega, modrega trgovca. Ko sem odhajal, sva obstala za hip na vratih. Po cesti se je pripeljalo dvoje mladih deklet na kolesih, najbrž od jezera ali iz bližnjega mesta. Nosili sta kratke hlače, ki bi ne mogle biti krajše, in ozke bluze, ki bi ne mogle biti ožje. Z nasmehom sem pripomnil:
..Poglejte, današnja dekleta se bolje razumejo na lov za moškimi kot njihove stare matere!”
Stari trgovec je dolgo gledal zamišljeno za njima in je končno dejal:
„Ne vem prav, če drži. Vendar moram reči, da vsaj jaz še nisem videl uspešnega trgovca, ki bi vse svoje blago naenkrat razstavil. Moder trgovec pokaže vedno le kos za kosom ... No, in tako so delale tudi njihove stare matere.”
(Sončili muk 1954
Na Dunaju, v sredo, dne 30. junija 1954, ob 13.40 uri. Na eni najbolj prometnih cest, kjer mora biti pešec, ki hoče čez cesto, prvak v teku in skokih v daljavo. Več minut čaka slepec — s črnimi očali, z belo palico v roki in z rumenim trakom s tremi črnimi pikami na rokavu — da bi ga kdo iz stotine mimoidočih spremil čez cesto. Slepec čaka zaman.
Mlada dama napeto opazuje izložbeno okno s poletnimi bluzami; nek gospod si s svojim prijateljem ogleduje izložbo knjigarne; dva fanta kupujeta pri trgovcu z o-čali samo par korakov vstran očala proti soncu in jih takoj, skušata natakniti — sončni mrk je namreč. Mnogi gledajo z zanimanjem v nebo. Ta in oni si drži temno steklo pred oči.
Človek pa, ki nikoli ni videl sončne luči in živi v večnem sončnem mrku, čaka. Mi-riuta za minuto.
Izvošček, ki čaka s svojini avtom na vožnjo, opazi slepca. Dvigne se s svojega sedeža — v istem trenutku pristopita gospod in gospa, očividno dva tujca, ki bi se rada peljala na ogled mesta v njegovem avtu. Vožnja, ki se izplača, kot pravijo.
Izvošček zamrmra le kratko opravičilo in
J- S. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Roman
(81. nadaljevanje)
»Mamica, lase ilmaite z mokoi oprašene,” ji reče Marijama1 in dvigiVe roke k materinem m Ičelliu.
»Spralši jih, Marijana,” odgovoru', malti in skloni k hčeri1 'topo glavo.
„Oh, ljuba mamica, to ni moka, ampak sivi' lasje,” zatarna hčerka, lir [poljublja mater in e lase.
»Dragi očlkai, kaj pa jic to?” vpraša Marti n, ..sedliite brez vsega pai se upogibate, kakor dai ibrome nosite ma rami?”
»Noldm breme sedemdesetih let — to j|e vise tisto, kar melje v teh lldtiih dobrega i!n čilega zalddo. To brane je tako težko, če se mu dodai le mrvica, da se skodelica! nagne in začultiim njeno težo. Telo je kakor lupina, stara' se din razpada, po maličim plesn i m, lamt moji. Ko se zjjlutraijl pogledam v vodi dn gledai iz vode vame glalva starat, tedaj vidim, dal so milndilii časi, ko sem si česal in gladil 'temne lase. Sivii lalsjle v grob drže. Kakor drevO sem. Rasel dn cveteli sem, bili sem močan in plodovit, zdaj pa začenjam gniti. Zato hrepenim po 'tvoji pomoči, pa tvojih rokah, po tvoji glalvi in tvojem siren, dh bi še nekaj let mogel s; tabo živeti, te v dobrem utrditi,, v vsem poučiti ih izpolniti, da boš delali 'čaist mojlemn imenu, kajti kotit moje kostni in kri, iiz n voj e krvi si.”
Žalosten sle je vrnil Martin k vojakom in jO venomer mislili na očeta, oče pa nanj. Oče je bil vesel svojega, sina, kajti sphznall
Letno poročilo Prehrambene in kmetijske organizacije
Združenih narodov
Po letnem poročilu, ki ga je objavila Prehrambena in kmetijska organizacija Združenih narodov (FAO) je v letu 1953-54 svetovni pridelek htlane bolj narasel kot pa število prebivalstvai na svetu. Lani je svetovni pridelek hrane prvič po vojni napredoval v isti' višini z naraščanjem svetovnega prebivalstva. Iz tega poročila je razvidno, da je svetovno kmetijstvo v zadnjih štirih letih letno pridelalo približno 3% več, medtem ko je v istem razdobju svetovno prebivalstvo naraslo za približno en do poldrugi odstotek.
Najbolj je lani narasel kmetijski pridelek v zahodni Evropi in na bližnjem Vzhodu, slabše pa na daljnem Vzhodu in v Oceaniji. V hudi stiski je bilo kmetijstvo v vzhodni Evropi, 'klar je dovedlo do spremembe v kmetijski politiki na tem področju in do popuščanja kolektivizacije v kmetijstvu.
Zaradi svojih velikih pridelkov, se je morala Severna Amerika ukvarjati s problemi svojih previškov. Tudi pridelek Južne Amerike se je držal na precejšnji višini.
Ker prekaša svetovni kmetijski pridelek naraščanje prebivalstva, osredotoči sedaj Prehrambena in kmetijska organizacija (FAO) svoje delo na bolj enakomerno razdelitev hrane in pridelkov kot pa na njiho-Vo povečanje, da s previški določenih področij odpravi pomanjkanje drugih. Tako
so glavne izvoznice pšenice kot Združene države, Kanada, Avstralija in Argentina svoje letošnje izvozne zaloge približno dva in pol krat povečale.
Letno poročilo organizacije FAO pou-darja, da so kmetovalci v letu 1953-54 več kot v katerem koli prejšnjem letu v zahodni Evropi pridelali zaradi povoljnega vremena in tudi zaradi 'boljšega načina pridelovanja'. Zlasti pridelek žitaric in sladkorne pese je bil izredno velik. Zaloge so krile ,naraščajoče povpraševanje in so skrčile u-voz iz izv en evropskih držav. FAO vidi sedaj glavno vprašanje zahodnoevropskega kmetijstva za bodoče, da pospeši potrošnjo s tem, da zmanjša stroške pridelovanja in razdeljevanja ter cene na drobno in da čim bolj' upošteva želje potrošnikov.
Vzhodna Evropa. — Na tem področju sta naraščajoče povpraševanje po hrani in kmetijskih surovinah in njihovo pomanjkanje povzročila bistveno spremembo v kmetijski politiki. Začeli so oskrbovati zasebne kmetije s številnejšim proizvajalnimi sredstvi in obljubi] a jo kmetovalcem višje cene za njihove pridelke. Poleg tega ne silijo več, da se dosežejo za vsiako ceno »norme” kolektivnih posestev. Zato bo izvoz hrane iz vzhodne Evrope v prihodnjih letih bolj o-mejen. Po poročilu organizacije FAO bo glavna naloga kmetijstva vzhodne Evrope, da poveča v daljšem roku svojo živinorejo.
Avstrijska ekspedicija na Himalajo
lefa 1954 na dunajskem velesejmu
Naloga te prve večje ekspedicije na Himalajo, katere so se udeležili sami Avstrijci, je bila znanstveno in plezalno raziskovanje gorovja okrog najvišjega vrha v skupini 7.040 m visokega Saipala, ki leži v severno-zapadnem Nepalu v glavni himalajski verigi. Te kraje je bil sicer že obiskal avstrijski raziskovalec dr: Tichv, natančnejše raziskovanje in poskus doseči glavni vrh pa, je ostal moštvu, ki ga je odpremi,lo, avstrijsko himalajsko društvo pod vodstvom primarija dr. Jonasa.
Zemljemercu dr. inž. Beyerju je uspelo v petih tednih, ki jih je ekspedicija prebila v glavnem taborišču, premeriti ozemlje in ustvariti s tem podlago za nov in natančen zemljevid.
Bilo je mogoče dobiti zanimive vpoglede v ledeniške posebnosti v tem delu Himalaje. Pomlad in poletje 1954 sta prinesla slabo vreme in vremenske nesreče po celem svetu. Tudi na Himalaji je bilo vreme izredno slabo1. Od številnih himalajskih ekspedicij nobena ni dosegla svojega cilja.
Izkustva avstrijske ekspedicije na Himalajo v letu 1954 bodo izkoristila bodoča znanstvena in plezalna p odvzetja v to največje pogorje na svetu. Prvo poročilo o doseženih uspehih bo nudila posebna razstava na dunajskem jesenskem velesejmu pod naslovom »Avstrijska ekspedicijai na Himalajo v letu 1954”. Obiskovalec velesejma bo mogel videti prve izčrpne in slikovite razlage tega ogromnega podvzetja.
gre mimo obeh tujcev, ki ga začudeno gledata, proti robu cestnega pločnika. Tam prime slepca najprej za roko in potem pod pazduho in ga pel je preko ceste dajaje znake na vse strani. Vse skupaj je trajalo komaj dve minuti. Ko se je izvošček vrnil na svoje mesto, mu je bil že tovariš prevzel vožnjo.
Sončni mrk še vedno traja. Na nebu. Nenavadno pa je: Obraz moža, ki je pravkar zamudil dober zaslužek, je jasen in svetel.
Radišani smo romali v Podjuno
(Nadaljevanje s 3. strani)
Nazaj grede pa je nas pogostila nam vsem dobro znana Marta v Dobu. Jesti in piti smo morali. Od kod je jemala, ko nas je bilo čez 100? Nato smo si ogledali še vzorno gospodarstvo. Všeč nam je bilo najbolj, da je kmečka hiša res še kmečka in ne grad. Če bi imeli tovorni avto, bi koj naložili tisti stroj na skednju, v katerega mašijo spredaj snope, zadaj pa že sprejemajo čisto žito v vreče. Torej, hvala le-
Mašniški jubilej v Bistrici na Zilji
V začetku meseca julija so naš blagi, nadvse vzorni in delavni preč. g. župnik Anton Kuchling obhajali 25Jletriico maš n iškega jubileja.
Da se nismo že davno oddolžili bližnji in širši javnosti o tem tako pomembnem, predvsem v luči vere gledano — tako svečanem in svetem dnevu, je pač vzrok naše poletno delo. Kljub zakasnitvi hočemo povedati danes nekaj o tem pomembnem dnevu za našo faro.
Zvesti smo Ziljani kot naše lepe gore, naš starosta Dobrač, naše zelene planine, naše zlate ženice in prijazne deklice. Za ljubezen in lepoto je vedno še prostora v naših zilj,-skih slovenskih srcih. V zadnjem času pa je zajel val mrzlega in brezdušnega materializma tudi našo lepo Ziljo ter naše nekdaji tako blage duše. V tem hudem času pa so nam naši dobri' duhovniki v veliko tolažbo. To občutimo predvsem pri našem gospodu župniku. Mislim, da nam ne 'bodo zamerili, če se ob tej, priliki oddolžimo naši veliki dolžnosti in se jim najprisrčneje zahvalimo za ves njihov trud in vse žrtve, ki so jih imeli skozi dolgo vrsto let dušnopastirskega dela med nami.
Naj Vas, preč. g. župnik, Vsemogočni, in njegova Mati varujeta in ohranita mnogo let srečnega in zdravega med nami, polne božjega blagoslova, božje luči in bogatih uspehov zlatega klasja na njivi Vaših farnih duš. To Vam prav iskreno želimo vsi farani!
pa za gostoljubnost in pozabite, če smo bili vmes tudi nerodni.
Na sporedu smo imeli še obisk cerkvice na Novem mestu, toda ker je bilo že pozno in pot še dolga, smo morali pozdraviti Novo mesto samo mimogrede in od daleč. Peljati smo se morali v Labod, da smo tam prišli čez Dravo. V Labodu smo občudovali veliko elektrarno. Kar na dveh krajih je zajezena Drava in prisiljena gnati velike motorje, ki proizvajajo električni tok, katerega naša država prodaja v inozemstvo.
Po čisto kratkem oddihu v Labodu smo se odpeljali proti domu. Treba je bilo hiteti, kajti ob sedmih je bil napovedan naš prihod v Velikovec. Komaj smo izstopili, že so se oglasili velikovški zvonovi nam v pozdrav. Koj smo se uvrstili v procesijo ter šli v lepo razsvetljeno cerkev h kratki pobožnosti.
Prav radi bi še pogledali k našim č. sestram v št. Rupert, kjer se je naučilo že marsikatero dekle iz naše fare gospodinjstva, a ni bilo več časa. Predvsem starejši romarji so hoteli priti čimprej domov. Gotovo bi bile sestre zelo vesele našega obiska, posebno še petja in bi nam rade pokazale svoje gospodarstvo in vse drugo. Prav bi bilo, da bi videle naše matere vse to, tem lažje in raje bi poslale svoje hčerke tja. Potrebno bi bilo, da bi šlo vsako dekle skozi takšno Šolo, kjer se ne izobražuje samo um, ampak tudi srce in kjer dobi tudi duša potrebne hrane.
Romanje je za nami. A sad tega romanja se mora šele pokazati, če hočemo dati priznanje, da ni bilo to romanje za nas samo navaden izlet. Slediti mora spreobrnenje naših src! Vodi Marija po pravi nas poti...
Je, da še v vojpikii ni' pokvarili in ni izgubil zdiraMja.
„Dai hi že prišeH,” je tiho 'tožili. In ‘je dočakali. Zdaji |jie gospodarili iz Martinoma, ga vodil, mvu svetovalll, kazal im opominjal, Mart’n pa je kot majhen deček rad ubogal, Ijmbeizmivo -krbeil za očeta, itn čuval nald njjiim in j,e sam, če jč biilto ,treba, delali za dva. Mariljiama pa jle skrbela za mater, sukala ms okoli' mjle ih zvezde z neba hi j|i> prinesla', alko bil bilo mogoče, v ogenj, bi zanjo skočila. Življlemjle jim 'j|e teklo tako prijetno in srečno, da je Cimbura pozabil na svojo ipriljubljieno' misel: »Kakor hitro se mi' bo famit vrnil z vojske, se mora oženiti , sam bom pa šel' na pmeužitek.”
»Saj sva že kakor preužitkarja,” se je smehljala Cifnburka, »gospodarstvo vodita naša mlada.”
»Bodite veseli,” so jim ljudje zavidali, »dokler tako gre. Ko se bo Martin oženil, vam bo tujo kri pripeljal v hišo in kdo ve, če se bo razumela z vašo.”
In talko leta teko . . . Dobro in zlo prinašajo v svojem naročju in sipljejo ljudem na pot zdaj rože zdaj trnje. Lice ljube pu-timske vasi se menja. Kakor zrele hruške padajo z drevesa življenja sosedje drug za drugim v grob. Umrl je veliki černoch, slaven po boju z medvedom, star skoraj sto let. Na pokopališče se j,e preselil mali žežulka, ta, 'ki je nesel mlinski kamen na vratu, k svetemu Lovrencu so odnesli tudi' Keclika in nov rod nenadoma in neopazno prevzema vodstvo. Toži se Cimburi po starih, za mlade se njegovo srce ne more več ogreti, ne razume jih in oni ne razumejo njega.
V družinskem življenju se vrsti sreča z nesrečo. Verunko najltolj preganja nesreča.
Cimbura sočustvuje z njo. Povozil jo je poln voz drv in rešila se je kakor po čudežu. Ko je ozdravela, ji j,e Bog poslal koze, pri Cimburi in Šterbovih so že jokali za njo, bila je že previdena in pripravljena na pot v večnost — pa je le ostala. Čudo prečude-no< se je zgodilo, iz vsega se je izkopala. Njen mož je postal v tem času po Kopec-kem cerkveni pevec, voditelj romarjev, v cerkvi moli z ljudmi rožni venec in velja za pobožnega človeka in modrega gospodarja v vsej okolici.
Po trnovi in cvetoči cesti hodijo tudi pri Piskovih in Srnkovih. Jan je posebno vzljubil drevje in rastlinstvo, oskrbel si je herbarij in pozna v naravi vse kakor kakšen profesor. Ima že dva sinka in dve hčerkici, koliko pa je otrok pri Šterbovih in Srnkovih, ki kličejo Cimburo »dedek, dedek” in stegujejo roke za njim!
Življenje teče svojo pot, ljudje mu plačujejo svoj krvni davek in prejemajo od njega dneve in leta. življenja. Tiho, neslišno teče življenje v južnočeških vasicah in le redko zavailovi in se razlije kakor Slanica, ko plava po njej ‘led ali pa ob .povodnji.
Putim je posebna vas. — Nekaj ima, česar mnogo mest nima. Dve železnici že tečeta tesno ob njej in spomladi leta 1884 merijo in gradijo okoli Putime že tretjo železnico — transverzaiko... Ražice, Putini in Protivin so skrajne točke velikega trikotnika, ki ga tvorijo trije pari železniških tirov. Ob gradnji mostu čez Blanico je zopet gomazelo Taljanov ali »Tatarov”, kakor je ljudstvo imenovalo laške delavce, s katerimi so se le s težavo sporazumeli; spet so prišli »capini”, ki so se med seboj klicali za »bratrance”, spet so živahno vozili kamen
in stavbene potrebščine. Toda pred vsemi se je priklatil v Putini — Salomon Steiner. — V tej dobi pri nas nezaslišana novost: Žid na vasi1!
Ob mostu nasproti Roučkovemu mlinu si je vzel v najem hišo. Iz enega okna je dal izsekati1 vrata, iz velike sohe pa je nastala z blagom nabita trgovina. In čudno, noben palir pri gradnji železnice ni postavil in odprl ‘točilnice, kakor je to bilo nekoč, še preden so »bratranci” zasadili prvo lopato v zemljo, je že vsem, ki so prihajali po cesti, bila v oči velika deska, tki je z rdečimi črkami na beli podlagi naznanjala, da »Salomon Steiner prodaja kolonialno, krojno in galanterijska blago”. Podrobnejši napisi pa so oznanjali, da je tu tudi c. k. prodaja tobaka, prodaja šolskih knjig, točilnica žganja in prodaja igralnih kart.
Navzven se odpirajoča, dvokrila, s pločevino obita vrata so kakor z razprostrtimi rokami vabila mimoidoče, vabilo pa jih j,e tudi okno z dvodelnimi odprtimi polk n mami. Na eni polknici se je smejala brhka vojaška branjevka, v kratkih krilih in s kozarcem rdečega ruma v rokah, čez napeto izbočene prsi pa ji je na modrem traku visel sodček z napisom »Likerji”. Na drugi ]>oilk-nici je sedel s podvitimi nogami brkat Turek v turbanu in zavitimi opankami in kadil iz ogromnega čibuka. Za steklom je bilo okno predeljeno s tremi policami'- Na vrhnji polici je bila vrsta okrašenih in s pisanimi podobami oblepljenih steklenic, v katerih so na do sedaj, še medlem pomladanskem soncu kakor živ ogenj' žarela raznobarvna, sladka žganja., slatine in želodčne kapljice.
(Dalje prihodnjič)
Kulturno življenje v C/lobasnici
SMEJ SE!
Mali nasmeh na tvojih ustnicah razveseli tvoje srce, te obdrži v dobrem razpoloženju, ohrani mir v tvoji duši, pospešuje tvoje zdravje, olepša tvoj obraz, vzbuja vzvišene misli in navdihuje plemenita dela.
Smej se sam sebi tako dolgo, da izgine tvoja stalna resnoba in strogost z obraza.
Smej se sam sebi, dokler svojega srca ne Vnameš s toplim sončnim zatikom svojega obraza. Potem pojdi in svoj smeh izžarevaji!
Tak smeh, ki izvira iz tvoje notranje urejenosti, (bo storil veliko, vzbudil bo dobro voljo drugim — smeh na obrazih soljudi: smeh na zapuščenem obrazu, smeh na boječem obrazu, smeh na potrtem obrazu, smeh na bolestnem obrazu, smeh na svežem, mladem obrazu, smeh na zgubanem, starem obrazu, smeh na znanih Obrazih tvoje družine in tvojih prijateljev^...
Vsak naj se veseli lepote in dobrote tvojega nasmejanega obličja!
štej, če hočeš in moreš, (koliko smehljajev je privabil tvoj nasmeh samo v enem dnevu. To število ti bo povedalo, koliko zadovoljnosti, veselja in zaupanja si pripravil v srcu svojega brata ali svoje sestre. Tako dobro razjpoloženje rodi vedno nesebična dejanjla. Vpliv tvojega smeha je vedno čudovit, četudi učinka takoj, ne zapaziš.
Tvoj smehljaj lahko prinese novo življenje, novo upanje, nov pogum v-zaskrbljena srca in v preobložene, strahu polne, izkušane in obupane duše.
Zakaj naj ljubimo Koroško?
Kmet ljubi svojo zemljo. Skrbno jo goji in obdeluje, s svojim znojem jo zaliva. Tudi vsak narod ljubi svojo zemljo. Tudi mi ljubimo našo slovensko zemljo. Na tej zemlji živi naš narod že nad tisoč tri sto let. Mnogo več je bilo nekdaj naše zemlje, a kar je je še slovenske, te si ne pustimo vzeti. Naša je, draga nam je, ljubimo jo z vsem srcem, ohraniti jo hočemo in če treba, jo hočemo tudi braniti! Nemec pravi: Kdor svoje domovine ne časti in ne brani, svoje domovine ni vreden!
Mi pa hočemo ljubili vso našo zenvljo. Slovenska zemlja pa se ne neha vrhu Karavank, marveč sega do vrh Dobrača, do vili Magdalenske gore in do vrh Svinje planine. In to našo zemljo severno od Karavank ljubimo z istim ognjem kakor ono južno od Karavank. Naravno, saj, ni vzroka, da bi delali razliko, ker je to tudi naša zemlja!
Svet in drag nam je vsak košček slovenske zemlje. Pred plebiscitom 10. oktobra 1920 je službovala eno leto v Slovenskem Korotanu mlada učiteljica, doma z Goriškega. — Ah, kako je bilo tedaj prijetno na Koroškem, tisto leto pred plebiscitom! Šola na Koroškem je bila tedaj res prava narodna! šola! V koroški šoli, v kateri sedaj učitelj že z sedemletnimi otroci ne govori več slovensko, je bilo tedaj vse slovensko! Kaj to pomeni, razume le oni, ki ve, da je v koroški šoli slovenski jezik preziran in da jc našim otrokom celo v odmorih pod kaznijo prepovedano slovensko govoriti! Tedaj je veljalo res za slovenski jezik na Koroškem: „Na svoji zemlji svoj gospodar!” A kako hitro je minulo! Minulo je kakor lepe, prijetne sanje.
Po 10. oktobru 1920 ije tudi ona učiteljica z Goriškega morala zapustiti Koroško, a lepe slovenske koroške zemlje ni mogla pozabiti1. In pisala je svojim znancem na Koroško: „Ne morete si misliti, da je mogoče tako ljubiti, skoraj oboževati kaikšen kraj in ljudi, (kakor ljubim jaz Koroško in ljudi, v katerih sredi sem se počutila kakor doma. Tako rada sem jih imela in ne morem jih pozabiti. — Spominjam se na one dni z nekako pobožnostjo. Vsaka stezica, vsak gozdiček, vse one krasne jutranje in večerne zarje se mi zde kot lepe sanje, ki jih človek, žal, ne more več pričarati. Mogoče si mislite, da so to le besede, a ni tako. Kar naenkrat se včasih spomnim na ono kratko pot čez grič v S. Prav z vsem srcem si zaželim, da bi zopet poklicala brodnika, da bi me prepeljal čez hitre dravske valove. Večkrat si mislim, kako rada bi poletela na Koroško in kogar znanih bi prvega srečala, bi mu padla okoli vratu in si mu razjokala na prsih in sama bi ne vedela, ali bi bile to solze žalosti ali veselja.”
Nemci smatrajo danes Koroško, celo Koroško za „neniško zemljo”, imenujejo jo ,.nemško obmejno deželo”,,.predstražo nemškega naroda”. Toda, mladina naša, pomni, da je slovenska Koroška naša, slovenska zemlja, ne pa nemška. Saj je bila nekoč cela Koroška slovenska.
(Dalje prihodnjič)
Kakor ste že svbjčas brali v »Našem tedniku”, smo imeli v Globasnici preteklo zimo velilko število dobro uspelih kulturnih prireditev. Spomladi in poleti se je moralo kakor povsod' na deželi tudi pri nas prosvetno delo umakniti delu na polju, toda ne povsem, zakaj tudi v tem času so bili naši prosvetaši razmeroma zelo živahni.
Najprej je nastopil naš naraščaj in priredil sredi majnika lepo proslavo materinskega dneva. Naši otroci so z raznimi nastopi: z deklamacijami, s pesmijo, simboličnimi plesi in dramatskimi prizori počastili na dostojen način svoje mamice. Cel popoldan smo gledali, poslušali in občudovali naše najmlajše umetnike na odru ter si samo želeli, da bi nam tudi v vsakdanjem življenju talko ugajali kakor pri igri. Če smo med njimi odkrili nekaj novih talentov, si lahko mislimo, koliko truda so imeli č. g. župnik Posch s svojim drobižem, preden so ga izurili za javno prireditev s tako pestrim sporedom. Julija meseca, torej v času najhujše vročine in zaposlitve, pa so nastopili člani našega katoliškega prosvetnega društvu in nas prijetno iznenadili z igro »Stari Ilija”.
Je roža cvetela .
Je roža cvetela, v pomladi lepo, bo prišla spet slanca, umorila jo bo.
Si ptičica poješ, veselo živiš, si kratek čas delaš, in nam žvrgoliš.
Po vejah se ziblješ, v veselju živiš, med vejce sc skriješ, in sladko zaspiš.
Ta igra še nikjer ni bila igrana, kolikor nam je znano, in je torej nova, dasi je stara že dobrih sto let. Bogoslovec France Božič jo je iztaknil na Krki in jo priredil za domači oder.
Igra »Stari Ulja” podaja življenje na kmetih, vaške značaje in 'tipe kot so živeli v starih časih in kot jih jjodobne srečamo med nami še danes; zato jo lahko štejemo med prave ljudske igre. Brez pretiravanja lahko trdimo, da so Globašani sicer težko igro pod režijo domačega g. župnika prav dobro igrali. Se posebno veseli smo bili tokrat nastopa ipomlaj enega mešanega pevskega zibora, ki je med odmori ubrano zapel več pesmi, med drugimi skladbe svojega nadebudnega pevovodja Hanzeja Beljaka na besedilo pesnice Milke Hartmanove.
V začetku avgusta so se namenili glbba-ški igralci in pevci v šmarjeto v Rožu, a jim je nenadoma Zbolel na vnetju slepiča društveni tajnik in igralec Lojze Gregorič. Sedaj je že zopet na nogah in zdrav in je šel v nedeljo, dne 22. avgusta z ostalimi Globašani v Šmarjeto na obisk. O gostovanju v Šmarjeti bomo poročali drugič.
Štefan Smrečnik
Angleški zunanji minister Eden, ki je svoje letošnje počitnice prebil na Koroškem, je pretdkle dni obiskal v Celovškem domu umetnosti razstavo slikarskih del slovitega holandskega umetnika Rembrandta, enega največjih slikarskih umetnikov v zgodovini.
MLADINA PIŠE:
Greš fudi ti na romanje, draga sošolka?
Gotovo si tudi ti že dobila povabilo, ki ga nam jie poslala Zveza gojenk gospodinj-sikih šol. Zelo sem ga bila vesela, saj. me vsako tako pismo duhovno poživi, da mi novih misli in utrdi v dobrem, da lažje vztrajam na poti skozi življenje. Ker smo osamljene, razkropljene po vaseh, nas edino pisma družijo in .poživljajo vez, ki še vedno veže naša srca.
Veselim se napovedanega romanja. Poromale bomo k Mariji, ki nas gotovo težko pričakuje. Skupno bomo prepevale. Zatorej pridi tudi ti gotovo. Saj. ne moremo pogrešati tvojega alta, Mili, in ne tvojega soprana, Erna, in sploh nobenega glasu. Kakor bi bile nalašč ustvarjene za skupen zborček. Seveda bomo tudi molile. Saj bo gotovo prinesla vsaka poln koš prošenj k Mariji. Skupna molitev ibo ganila srce naše dobre Matere. Ona ima največ razumevanja za nas, vidi nam v srce, čuti z nami in nas materinsko ljubi.
Romanja pa se veselim tudi zato, ker se bomo zopet videle, da bomo spet lahko pokramljale in si zaupale naše majhne in velike križe, katerih je vsakdanje življenje polno.
Pa še kulturi in prosveti bomo posvetile nekaj časa, česar se posebno veselim. V poletnem času redko najdemo čas in priliko za nastope. Razvedrila in poštene dekliške zabave tudi pogrešamo. Sicer nas nedeljo za nedeljo vabijo kričeči lepaki na razne plese in veselice, a pristnega veselja nam ne more nuditi taka zabava; za trenutno opojnostjo pridejo slabe posledice. Kako mora tako početje deklet boleti srce naše dobre Matere.
Komaj že čakam, da pride zaželeni dan romanja. Odkrito moram priznati, da mi včasih skoraj, upade pogum za prenašanje vsakdanjih žrtev. Na našem romanju si .bomo spet nabrale novih moči in z blagoslovom Marije v Trnju ibomo spet krepko usmerile korak na življenjski poti.
Torej, drage sošolke, prepričana sem, da se bomo videle pri Mariji v Trnju! S seboj, pripeljite tudi tiste, ki še niso v Zvezi, da se nas bo čim več zbralo pod Marijino zastavo.
Prisrčno te pozdravlja tvoja, sošolka iz Št. Ruperta.
Na veselo svidenje!
KULTURNI RAZgLED PO SVETU
Snemali bodo nov film o Hitlerju
Dosedanji filmi o koncu »Fuhrerja tretjega rajha” niso posebno uspeli. Tokrat bo filmsko podjetje Cosmopol poskusilo napraviti film, ki naj bi imel tudi literarno vrednost. Film bo režiral avstrijski režiser Pabst, Hitlerja bo igral ameriški igralec Luther Adler; filmski tekst pa bo napisal sloviti evropski pisatelj Erich Remarque, avtor slovitih romanov »Na zapadu nič novega” (zanj. je dobil Nobelovo nagrado) in »Trije prijatelji”.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
v Buenos Airesu je izdala prvo dvojno številko revije »Meddobja” na 80 straneh -|-VIII umetniških prilog -j- trobarven lesorez Bare Remec. Cena izvodu 1 dolar. Na-dalj.ni dve številki tega letnika (po 64 str. -j- VI) bosta po 0.70 $ V tem poslovnem letu izidejo še tri knjige: knjiga razprav »Vrednote” na 160 straneh za 2 $, zbirka novel Slanika Kocipra »Mertik” na ca 200 straneh za 1.60 $, v platno vez. 2 $, v usnje 2.50 $ in 11. zvezek Pregljevih izbranih spisov pod naslovom »Moji svet in moj čas” na ca 350 straneh za 3 $ , v platno 3.50 $ v usnje 4 $.
Kdor naroči vse publikacije in jih plača do konca 1. 1954, plača skupno samo 8 $, za v platno vezane 9 $, v usnje 10 $.
Naročila sprejema Slovenska kulturna akcija Granaderos 61. Buenos Aires. Denarna nakazila na ime: Ladislav Lenček C. M. Cochabamba 1467. Buenos Aires. Zahtevajte prospekte s podrobnejšimi navedbami! Izpopolnite svojo slovensko knjižnico z naj-lepšim in najboljšim slovenskim berilom.
ODKRITJE POZABLJENE SLIKE LEONARDA DA V1NCIJA
I/. Chicaga poročajo, da je neki tamka jšnji zbiratelj umetnin, dr. Hans R. Tei-dhert, odkril eno pozabljenih podob Leonarda da Viincija. Gre za oljnato podobo na lesu »Madonna z Otrokom” v približni velikosti 50 ><j 62 cm. Podoba je .bila izobešena v neki newyorštk'i starinarnici in njen lastnik ni vedel za njeno dragocenost, ker je bila pred nekaj leti amatersko retuši-rana.
?AxtiutK> vivdfa, u doma . . .1
... Nazadnje veselje šele zasledim, na vaško ledin’co pridirjam za njim ...
Na vaški ledinci so se zbrali ti-le štirje »pa.glavčki”. Radostni obrazi nam razodevajo, da sta res pri njih doma veselje in zadovoljstvo.
Najstarejša izmed njih — Mojci, je dobila za god knjigo, polno poučnih pravljic z lepimi slikami. Vsa vesela in navdušena zanje, jih na glas prebira. Prav počasi bere, da more slediti z mislimi tudi njena naj mlajša sestrica, ki še ne hodi v šolo.
Sredi cvetoče vaške ledinice, ob soncu in svežem zraku, na mehki travici romajo v duhu tri sestrice in bratec po pravljični deželi. Ravnokar je Mojci prebrala pravljico, kii pripoveduje o hudobni in pridni deklici. Zalki je bila sicer pravljica všeč, vendar se oglasi:	»Mojci, to pa ni prav, da vila Vislava
ni hotela nuditi pomoči hudobni deklici,pridni pa je pokazala pot do doma, ko se je v gozdu izgubila. Mamica pa nas uči, damoramo vse ljubiti., dobre in hudobne otr dke.”
Mojci je malo pomislila, saj je bilo to težko vprašanje zanjo.
»Veste, vile so pravične žene in pomagajo samo dobrim otrokom, kakor l>o nas vse Bog nekoč po pravici sodil in samo dobre sprejel v nebesa, čeprav zdaj na zemlji pošilja dobrote slabim in dobrim ljudem.”
Mlajši so najstarejšo sestrico .pazljivo .poslušali. Po kratkem molku se oglasi Hanzej: »Odslej pa hočem biti bolj priden. Na prvo besedo bom mamico ubogal, posebno kadar mi bo rekla, naj grem po drva, ker to najbolj nerad naredim.”
»Joj, jaz se tudi bojim, če bi kdaj, v gozdu zašla in bi mi vila ne hotela pokazati poti domov,” se oglasi najmlajša. „Bo!j pridna moram biti, da ne bo mamica nikoli zaradi mene žalostna.”
»Kaj pa ti Zalka... ?”
Tak j,e bil »modri” otroški razgovor, po prebrani pravljici pod vodstvom najstarejše sestrice. Mati pa je doma v miru in brez skrbi za otroke delala. Vsak čas jih j,e mogla videti skozi okno, kako sredi božje narave uživajo dvojno zdravje: sonce, zrak in dobro voljo z vzgojnim poukom.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimi
So lastovke prišle, veselo je to, bo prišla spet zima, za nje pa slovo.
Ogled gospodarskih obratov
Klub koroških agrarnih časnikarjev je na ipolbudo in vabilo po&levodečega predsednika, referenta Deželne kmet. zbornice g. Haralterja zbral na poučni izlet zastopnike časopisja in radia. Ogled je veljal kmetijsko-gospodarškim vzornim pod jetijem v šentvir škem okraju. Klub koroških agrarnih časnikarjev si je nadel nalogo vzpostaviti čim tesnejše stike med kmetom — agrarnim producentom — in njegovim odjemalcem — konsumentom — v mestu ali trgu. Nedvomno sta časopisje in radio pri tem najboljša posredovalca. — Tudi naše poljedelce bo zanimalo gospodarstvo v šentviškem okraju koroške dežele.
Stroj, ki žanje in mlati obenem Videli smo ga na polju pri „delu”. Žel je na njivi, kjer je bilo žito precej, zaraslo s travo. Stroj je vlekel traktor. Rezila so strigla poljano in vrh velikana-robota se je vsipalo žitno zrno v že pripravljene vreče. Tak je prvi vtis. Nekaj tehničnih podatkov o tem stroju:
Visle delo na stroju opravljajo 2—3 strokovno izobražene moči. Stroj, sam nadome-
Steyr-traktorji
pod ugodnimi plačilnimi pogoji
tudi na obroke pri
NSiMIil & RIEPL
popravljalnita in nadomestni deli
VELIKOVEC - V<SLKERMA»KT
stuje 25 delovnih moči. Dnevno zmore požeti in omlatiti 5—7 hektarjev žitnega polja. Njegova zmogljivost pa se ne omejuje samo na žito, žanje in mlati tudi oljčnice in koruzo. Kot vsak poljedelski stroj, pa je tudi ta rentabilen samo za kmečka gospodarstva določene velikosti. Zanj, je primemo samo posestvo z najmanj 70 hektarji polja; takih posestev je na koroškem okrog 70 in te vrste strojev jte 23. Stroj,, ki smo ga videli, je nemški izdelek, izdelujejo pa jih tudi na švedskem, v Avstriji in v Ameriki. Ame-liški imajo še večjo storilnost, zato pa so uporabljivi le za še večje površine žitnega polja.
Ventilator suši seno
Pravilno in pravočasno posušeno seno je skrb živinorejca, posebno važnega pomena za tistega, ki ima več deset glav molzne živine. Če je seno pravilno in pravočasno posušeno, vsebuje neprimerno več hranilnih snovi, kar pokaže količina mleka. Posestnik Kulterer ima vzorno kmetijo, kjer je — na sončni strani, toda delno v zemlji — velik, higijenako urejen hlev, ki je poleti hladen m pozimi topel, nad njim pa je prav tako ogromen slkedenj, sušilnica sena. Na metre visoko je seno natrpano in na desetine ton ga je. V to goro sena je napeljan zračni kanal, v katerem divja prava burja. Izredno močan ventilator, katerega goni motor z jakostjo 10 konjskih sil, požene v eni uri 34.000 ikubičnih metrov zraka v senene plasti. Povsem jasno je, da mora biti zrak čim bolj suh in zato visi na ogromni stoletni lipi na dvorišču higrometer — priprava, (ki pove količino vlage v zraku. Ob deževnem
vremenu ventilator ne more služiti svojemu namenu. — Mimogrede omenjeno: Posestnik Kulterer ima tudi ogromno kokošjo farmo — 400—800 kokoši, — Zanimivo je tudi sledeče: njegov oče je gojil tako zva-no svetlo (Blondvieh) živino. On pa je presedlal na lisasto (Fleckvieh). Pravi, da je plemensko močnejša in je s svojo odločitvijo prav zadovoljen.
Električna molžnja krav
Za to novost smo še do nedavnega vedeli samo iz. časopisnih poročil. Predvsem na ameriških farmah je ta sodobni način molže že dolgo v rabi. Nedvomno si j,e bil človeški um moral pomagati iz zagate: živine je bilo preveč, rok premalo in prepočasne so bile.
Na posestvu, katerega lastnik je dipl. inž. Otto Aichbichler, smo videli, kako gre ta stvar od rok. Nejevernim Tomažem moramo kar talkoji povedati, da smo prepričani, da je talka molžnja, hitrejša, za živino najmanj tako prenosljiva kot ročna in daje higijensko čisto mleko. Električni sesalni aparat deluje celo z večjo obzirnostjo in točnostjo kot roke. Seski reagirajo avtomatično in z veseljem. Najboljši dokaz temu je očitno zadovoljstvo krave ob taki molži. Kot na klic pride in se postavi v ograjeni prostor na svoje mesto in se po končani molži prav tako vrne v svojo stajo. Seveda poteka vsa reč pod nadzorstvom izvež-banega strokovnjaka, ki pozna vsako žival, koliko mleka daje. Naprave za avtomatično molžnjo dobavlja podjetje ALFA. Seveda je taka naprava rentabilna samo za velike kmetije, kjer je več deset glav molzne živine. G. Aichbičnler ima okrog 30 glav molzne živine, pašnikov pa ima toliko, da bi mogel rediti tudi 50 glav. Zato si je nabavil ALFA avtomatično molzno napravo, ker mu manjkajo kmečki delavci, živina pa ne more čakati... Gostoljubni in prijazni posestnik nam je o tem v zanimivem pogovoru pripovedoval, kako je s, sinovo pomočjo moral več dni krave molzli, ker ni mogel dobiti služinčadi, kako je cele noči betoniral itd. Kljub temu, da je bogat posestnik, prime vedno za vsako delo. Malokdo naših čitateljev pa bo vedel, da je družina Aichbichler prava umetniška družina. Gospa soproga je pisateljica z imenom Dolores Vieser: med njena dela štejemo tudi zgodovinska romana »Celjski grofje” in »Podikrnoški gospod”. V zadnjem posega tudi v zgodovino, ko so slovenski kmetje še tlačanih grofovski gospodi.
To je bila opomba ob robu.
Klub koroških agrarnih časnikarjev je dosegel s tem prvim izletom zanimiv in posrečen cilj. Posredovanje vtisov tega izleta bo tudi našim kmečkim gospodarjem koristilo. Upamo pa, da bo Klub koroških agrarnih časnikarjev priredil izlet tudi v naše kraje, sicer ne na ogled čudežnih mlatilnic in žetvenih strojev ter avtomatičnih molznih naprav ali ventilatorskih sušilnic sena, pač pa, da se bo na lastne oči prepričal, kako nujna in potrebna je tudi pri nas gospodarska pomoč. Medtem ko tam delajo najmodernejši nemški in ameriški poljedelski stroji, pri nas ponekod niti električnega toka nimamo.
ST. VID OH GLINI Prodaja svetlega goveda (Blondvieh)
Zveza rejcev svetlega goveda za Koroško in štajersko je svoje jesenske prodaje po dosedanjih objavah določila ob sredah. Na nujne želje iz različnih krogov so bili ti roki spremenjeni' in bodo vnaprej prodaje ob naslednjih dneh:
V	petek, 10. septembra 1954(samo krave), v petek, 8. oktobra 1954 (biki in krave), v petek, 19. oktobra 1954 (biki in krave).
SADNI PRIDELEK V JUGOSLAVIJI
V	Jugoslaviji napovedujejo letos za več kot polovico slabši pridelek češpelj kot je bil lanski. Lani so nabrali 1,1 milinojov ton češpelj, letos pa bodo verjetno le pol milijona ton. Letošnji pridelek drugega sadja, jabolk, hrušk, češenj in marelic bo za eno petino do ene tretjine manjši kot lanski. Vinski pridelek pa bo le za 5% manjši kot lani.
Mednarodno zborovanje strokovnjakov ZA PERUTNINO
Dne 16. avgusta se je na Edinburški univerzi pričel X. svetovni kongres perutninar-jev. Udeležuje se ga nad 180 strokovnja-
kov iz 24 držav, ki so kongresu predložili 111 znanstvenih razprav.
Razprave so iz naslednjih področij: dedovanje in valjenje jajc, naravoslovje in prehrana, bolezni dn njihovo zdravljenje, gospodarstvo in tržišča ter reja kokoši dn razne druge stvari.
Tako bosta na primer dva Nemca, Iki sta skušala izboljšati kakovost jajc, poročala o svojih ugotovitvah, kako vsrkajo ultravio-letni žarki protein v svežih in vskladiščenih kokšjih jajcih; francoski zastopnik bo govoril o vitaminih, ker je mnenja, da kokoš lahko sama izbere vitamin, ki naj pride v jajce; nek Škot bo objavil svoje ugotovitve o navadah gnezdenja rjave leghornske pasme kokoši; nizozemski zastopnik bo razpravljal o važnosti raziskav perutninske pasme; nek Američan bo razlagali o tem, zakaj imajo purani, race in gosi šibke noge; nek Nemec 'bo opisal svoje .poskuse, pri katerih je skušal ugotoviti, zakaj, si perutnina sama puli perje; nek Američan pa bo zagovarjal večjo uporabo prevoza dam starih pdš-čet z letali na velike razdalje. Razvoj perutninarstva v deželah, kjer je še slabo razvit, bi' lahko zelo pripomogel k izboljšanju narodnega gospodarstva. V Združenih državah potroši vsak prebivalec letno povprečno 400 jajc, v mnogih državah pa ne znaša letna potrošnja niti deset jajc na osebo.
Našim gospodinjam
Starši, nadzorujte svoje otroke!
Upam, da ni med vami matere — vzgojiteljice, ki ni prebrala v zadnji številki »Našega tednika—Kronike” zelo pomemben uvodnik z naslovom „Kdo je kriv”. Če katera morda tega ni storila, jo opozarjamo danes, naj ga gotovo prebere. V zvezi z omenjenim uvodnikom skrbno preberite tudi današnji članek. Razmislite, drage matere, kako ve nadzorujete svoje otroke. Če ste s svojo brezbrižnostjo kaj zamudile, popravite, kar sc popraviti še da. Skrbno sc zavedajte svojih dolžnosti do otrok! Mar ne želite sreče sebi in svojim otrokom?
Sveti Hijeronim je svetoval neki materi: »Tudi h grobovom mučencev ne pusti svoje hčere same.” škof Slomšek pa svetuje, da naj ima mati toliko oči, kolikor otrOk!
Važen vzgojni pripomoček je torej modro nadzorovanje! Otrok je neizkušen. Že njegovo telo potrebuje varstva. Na tisoče otrok bi prezgodaj, končalo, ko bi jih ne reševalo nadzorstvo staršev. Koliko več bi jih šele dušno propadlo, ki bi bili sami sebi prepuščeni. Ob cvetju ne opazijo trnja; ob dobroti in sladkosti ne slutijo strupa in tudi ne vidijo ob sončni poti zanjk in prepadov. Vzgojiteljeva naloga je toreji, da odstrani od mladine vse, kar ovira na njej vzgojno delo, in jo opozori na nevarnosti. Za vse to je nujno potrebno nadzorovanje in opazovanje.
Že majhnega otroka naj starši nadzorujejo, ker se tako hitro in neopaženo navzame raznih razvad. Tudi tukaj, velja, da jple-vel raste, ne da mu strežemo. Koliko truda in jeze v poznejših letih bi si prihranili mnogi starši, ko bi gledali v dojenčku manj angelčka. — Strogo nadzorovanje malih je tudi zato potrebno, da starši vedo, če vzgojno delo na otroku napreduje.
Posebno skrbno naj, starši nadzorujejo tiste otroke, ki preveč ljubijo samoto. Nedolžen otrok navadno 'ljubi družbo in se rad v njej mudi. Kdor pa preveč rad biva sam, ima morda že drugo družbo, ki mu je ljubša: umazane misli, grde želje, slabe knjige ali slike, ki niso otroku v korist.
Nadzorovanje pri igri da staršem bogate izkušnje. Najbolj boječ, kakor tudi najbolj trmast otrok pri igri pozabi, da bi gledal nase in se izda na tisoč načinov. Tedaj pokaže otrok marsikakšno lastnost ali napako, ki bi je pri njem nikoli ne pričakovali in prav to je pri vzgoji velike važnosti.
So tudi, mnoge nevarne prilike, ki nujno zahtevajo, da pazi Oko staršev na svoje otroke. To so zlasti: pot v šolo in iz šole, kopanje, sankanje, na paši, slačenje in oblačenje, ter celo nočni počitek.
Kako otroka nadzorovati? Predvsem nadzoruj ljubeznivo! Nič zvijačnega naj ne bo v tebi, ampak čista skrb za otrokov blagor. Tudi preozkosrčno ne sme biti nadzorovanje, da ne bo kot jarem ali ojnica, ampak le skrbno vodeča roka. Kako lepo in gladko gre v talki družini, kjer starši to znajo. — Seveda se že tudi zgodi, da starejši otroci nadzorstvo staršev odklanjajo, svojo krivdo taje, ali pa predrzno priznavajo, kesanja pa ne kažejo. Kaj storiti? Tu velja, kar je naročil apostol Pavel: »Služabnik Gospodov se ne sme prepirati, ampak mora biti z vsemi ikrotak, potrpežljiv, skromno svareč tiste, ki se ustavljajo resnici, da jim morda Bog da kesanje, da resnico spoznajo.” Če se s tem kaj opravi, je dobro; ako ne, besede niso bile zastonj. Otrok vsaj ve, da imajo starši še vedno zanj. pazno oko.
Kuhinja
O RUMENEM KORENJU
Korenje je eno izmed redilnih, obenem pa lahko prebavljivih cenenih jedil. Poleg tega pa je korenje tudi zdravilno sredstvo.
Če ima otrok gliste, nastrgaj nekaj korenov na strgalniku, zavij v staro, čisto platneno krpo in ožini v skodelico. Korenovemu soku prideni še nekoliko limonovega soka in daj piti otroku. Tudi za sladkorno bolne je priporočljiv korenov sok.
Korenje daje pa tudi različnim jedilom (juham, prikuham, itd.) izvrsten okus.
Z ozirom na vse te prednosti korenja, prinašamo nekaj receptov.
Surovo korenje. Operi, ostrgaj in nastrgaj na krušnem strgalniku srednje debele korene, prav tako eno črno redkev, eno čebulo, prideni nekoliko soli, olja in limonovega soka po okusu ter vse prav dobro zmešaj.
Ali pa: Skuhaj na pol 2—3 debele korene, nato odcedi, ostrgaj in nastrgaj na krušnem strgalniku. Prav tako nastrgaj eno čebulo in drobno črno redkev, prideni soli, olja in limonov sok. Ko si vse premešala, postavi s fižolom, kruhom ali krompirjem na mizo.
Surovo korenje z jabolki. Ostrgaj in nastrgaj dva rumena korena, prav tako eno jabolko in drobno čebulo, prideni sol in limonov sok.
R iž s korenjem. Skuhaj dva korena, ju o-strgaj in zreži na rezance. Deni v kozo dve žlici olja in zrezana korena, pokrij in duši nekaj časa, prideni drobno zrezano čebulo, osoli in pokrito duši do mehkega. Nato prideni četrt litra na poševne koščke zrezanega in na pol kuhanega stročjega fižola, četrt litra na pol kuhanega riža, žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja; vse premešaj in duši še 10 min. Nato prideni že za pol jajca surovega masla in postavi kot samostojno jed na mizo.
Korenje v solati. Korenje operi in skuhaj. Kuhano ostrgaj in zreži na rezance, osoli, prilij olje, kis in če hočeš nekoliko drobno zrezane čebule, drobno zrezanega zelenega peteršilja ali popra. Korenju lahko primešaš tudi na listke zrezan krompir.
Korenjev pire s krompirjem. Debel
kuhan koren ostrgaj in nastrgaj na strgalniku. Posebej pa skuhaj v slani vodi dva olupljena, na kose zrezana krompirja. Razgrcj nekoliko surovega masla ali masti ter prideni korenje, odcejeni dobro stlačeni krompir, žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja in ščep popra. Vse dobro premešaj in postavi k pečenki na mizo.
DOBRO MU JE ODGOVORILA
Katoliško mater dvanajstih otrok je socialni delavec, ,ki se ni nikdar strinjal z velikim številom otrok v družini', s posmehom na ustnicah vprašal: »Kako na ljubem svetu morete dobiti čas za vseh dvanajst paglavcev?” Mati pa mu je odgovorila: »Ko sem imela enega otroka, mi je vzel ves čas. Kaj: več mi more vzeti dvanajst otrok?”
ZA DOBRO VOLJO
Katehet je vprašal v šoli, koliko je svetih zakramentov. Otroci so dvigali roke in končno je mala Marija povedala, da jih je sedem. Duhovnik jo je že hotel 'pohvaliti, da ima prav, ko je videl, da Metka v prvi klopi odločno odkimava z glavo.
»Kaj, pa ti: misliš?”
»Prav nobenega zakramenta ni več,” je dekletce odgovorilo.
Katehet je začuden hotel vedeti, kako more to trditi. Metka pa se je modro odrezala: »Nobenega zakramenta ni več, saj mi je mama povedala, da je ipreteklo nedeljo teta sprejela poslednji zakrament.”
Katehet se je odgovoru male Metke iz srca nasmejal.
*
Mati je skopala dvojčka in ju položila v posteljo. Ko jima želi. lahko noč, se eden izmed njiju ni mogel vzdržati smeha.
»Zakaj, pa si tako vesel?”
»Mama, zmotila si se. Stanka si dvakrat skopala.”
POMANJKANJE HRANE NA KITAJSKEM
Odlok, s katerim je pred sedmimi meseci odredila komunistična kitajska vlada, da morajo kitajski kmetje prodati državi vse svoje žitarice in riž po nizki ceni, ni odpo-mogel velikemu pomanjkanju hrane, ki vlada v državi. Maov režim je do zdaj, prisilno pobral 80% pridelka Kitajske, toda hrane še nadalje manjka. Odlok je le razjaril kitajske kmete in povzročil nasilja in prelivanje krvi v raznih kmetijskih okrožjih. V nekaterih krajih je prišlo do pravcatih uporov. Desettisoči kmetov so zapustili svojo zemljo. Kritičen položaj, potrjejujo poroči-
la komunističnega tiska in Kitajci, ki so pobegnili iz svoje domovine .
FOA ODOBRILA 10 MILTONOV DOLARJEV JUGOSLAVIJI ZA PŠENICO IN BOMBAŽ
Ameriška uprava za delovanje v tujini (FOA) sporoča, da je odobrila 10 milijonov dolarjev Jugoslaviji za nakup ameriških presežkov pšenice in bombaža. Pšenica bo pomagala pri prehrani dežele, kateri bo zaradi letošnje slabe letine primanjkovalo žitarice, bombaž pa bo deloma kril kočljivo pomanjkanje vlaken. To nakazilo J'OA je že tretje, kar jih je dobila Jugoslavija v tekočem proračunskem letu.
d,-*-*
i
)
i
i
l
V
vsak se nanj zanese
ker zmiraj kaj novega #) prinese !
ič&ftig, prinaša de&ei nai/iU t/est pudinčfAt/ e nai/ifai sUkanlcMfni tcccpU!
l/Hednacodna
Za padec ameriške industrijske proizvodnje v preteklem letu je morda najibolj značilno to, da je imel tako maj.hne posledice za ostali svet. Padec gospodarske delavnosti v Združenih državah j,e imel namreč v vseh prejšnjih primerih znatne posledice tudi za druge države.
Tako n. pr. je zadnji padec ameriške gospodarske delavnosti pred vojno v letih 1937—38 pokazal, da je sedem odstotnemu padcu proizvodnje Sledilo 20% zmanjšanje uvoza. Čeprav je pri prvem povojnem padcu gospodarske delavnosti v Združenih državah v letih 1949—50 krivulja naraščajoče proizvodnje in dohodkov le začasno zanihala, je to že zadostovalo, da je uvoz padel za 10%. Po drugi svetovni vojni je to imelo resne posledice za gospodarstvo ostalega sveta ter je v veliki meri pripomoglo k obsežnemu razvrednotenju valut, do katerega je prišlo v mnogih državah proti koncu leta 1949.
Ko so se sredi lanskega leta pokazali prvi znaki znatnega nazadovanja industrijske proizvodnje v Združenih državah, je to že zadostovalo zia naglo sprožitev ..signala pred nevihto” v mnogih delih nedolarskega sveta. Do neke mere je res bila ta sprožitev alarmnega signala tudi opravičljiva. Posledice padca gospodarske delavnosti v Združenih državah so se namreč dejansko že čutile pri ameriškem uvozu, ki je v zadnjem četrtletju 1953 v primeri z istim razdobjem leta 1952 po vrednosti padel kar za 7%. Isto stremljenje se je nadaljevalo tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta, ko je bil uvoz skoraj 11% nižji kot v prvem četrtletju lanskega leta.
V tem položaju so ..signali pred nevihto” pričeli postajati brezsmiselni, kajti padec ameriškega uvoza ni imel — kot v zgoraj omenjenih prejšnjih primerih — za posledico mesnega zmanjšanja rezerv tuje valute v ostalem svetu; to pa zato, ker je stalni razvoji trgovine med državami nedolarskega področja popolnoma zamašil vsako vrzel, ki bi jo lahko povzročilo zmanjšanje ame-ških nakupov v tujini.
Eden glavnih činiteljev svetovne trgovine od pričetka padanja ameriške gospodarske delavnosti je bilo stalno naraščanje proizvodnje in potrošnje v Evropi. Obe kri-vu 1 j i se gibljeta ravno v nasprotni smeri. Medtem kd je lansko leto industrijska proizvodnja v Združenih državah padla za kakih 10%, se je v Veliki Britaniji dvignila za približno 7%; industrijska proizvodnja v mnogih delih Evrope pa je bila mnogo bližja britanskemu kot pa ameriškemu razvoju.
čeprav odpade na Združene države približno polovico svetovne industrijske proizvodnje, vendar je delež zahodne Evrope — vključno Veliko Britanijo — zelo pomemben, ker predstavlja tretjino svetovne proizvodnje. Zato je bilo stalno naraščanje povpraševanja za materialom v Evropi eden glavnih činiteljev pri izravnan ju padca povpraševanja, do katerega je prišlo v Združenih državah in Kanadi. Drugi činitelj, ki je v tem položaju tudi priskočil na pomoč, so bili izredni nakupi Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih držav, s katerimi se je nedvomno okrepilo tržišče nekaterih vrst blaga — vštevši živila in potrošim blago,
POHIŠTVO
RUDOLF IN SIEGFRIED SLAMA
CELOVEC — KLAGENFURT, St. Veiter Strasse 15. — Telefon 22-58
V največji izbiri spalnice, kuhinje, posamezno pohištvo, fotelji, stoli in kavči. Ugodne plačilne olajšave po dogovoru. Sprejemamo tudi ,,Haushalts- und Eisenbahneikreditscheine
Brez SCHLEPPE-piva bi žeja biva
Gummistriimpfe fur Krampfadern und geschvvollene Beine, GUMMI-
DAJEMO VAM NA OGLED
nemški HOLDER-DIESEL-TRAKTOR - Vse POLJEDELSKE STROJE - ŠTEDILNIKE, PECI, PRALNE STROJE
MATRATZEN, GUMMISTIEFEL, KEGELKUGELN aus GUMMI GUMMIHAUS VVIEDNER, KLAGENFURT, Bahnhofstrassc - Lid-
Ugodna možnost nakupa!
mannskygasse.
Hans Wernig
CELOVEC, Paulitschgasse 13 —
KINO
CELOVEC-KLAGENFURT
STADTTHEATER
Od 27. do 30. 8.: barvni film „Das tanzende Herz”
Od 31. 8. do 2. 9. „Alienteuer in Algier” (barvni film)
Elektriini komfortza kuhinjo in gotpodinjUvo
za tebe, za mene, za vsel
HAAS & C0.
CELOVEC, Bahnhofstr. 3
Pletenine >n vezenine
kupite ugodno pri
N. Kopeinig
Villach - Beljak, Autobahnhof Izdelavamo tudi po meri
RADIO - APARATE
vseh znamk pri Vašem radio-svetovalcu OTTO GAGGL Beljak — Villach
PRECHTL
Od 27. do 30. 8. „Fluch des Blu-tes” (ni za mladino)
dobrla ves
28. 8. ob 20.30 in 29. 8. ob 17. uri
„Der unsterbliche Lump”
Usnjeno oblačilo samo pri proizvajalcu tVcrnisch Friedrich, Beljak, Italiener Strasse 22. Kvaliteta odločal
Modroce, tapecirano pohištvo, dobro in poceni samo pri proizvajalcu Johann Ortner, Beljak, Wid-mangasse 31 ter Ringmauergasse Nr. 11.
Plašči iz balonske svile, dež ni in za motoriste najcene je v strokovni trgovini V TARMAN, Celovec-Klagcn furt, Volkermarkter Str. 16
Štedilniki s centralno kurjavo (gretje sobe iz štedilnika), štedilniki s kotli na pritisk, štedilniki z bakrenimi kotli, domače krušne peči, dvonadstropne s prekajevalnico s kurjavo na les ali elektriko, Sepp Krobath, gradnja peči in štedilnikov, Št. Vid na Glini - St. Veit a. d. Glan, obisk in ponudba brezplačno.
Krasni danski puloverji 29.— šil. Kombineže 22.— šil. Moške srajce od 35.— šil. naprej, klotastc moške spodnje hlače 15,— šilingov. STOFFSCHVVEMME, Klagcnfurt, Marktplatz.
Jemljem tudi letos v zameno dobra suha oljčna zrna za kvalitetno olje stiskalnice Glavar v Pliberku. HANS WESTRIT-SCHNIG, trgovina z mešanim blagom in čevlji, — Celovec, Volkermarkter Strasse 13
Damska frizerka Matilda /otter, Celovec. Salmstrasse 3.
s ikaterimi se je povečala trgovina med Vzhodom in Zapadom.
To so mnogi vzroki, ki nam pojasnjujejo, zakaj- zmanjšanju ameriškega uvoza doslej na svetu ni sledilo še večje ipomanjikanje dolarjev. Za to pa je še drug vzrok in Združenim državam gre pri 'tem polno priznanje. V mislih imamo namreč povečanje a-meriške obrambne pomoči zahodni Evropi, od milijarde 65 milijonov dolarjev 1. 1951 na milijardo 988 milijonov dolarjev leta 1952 ter na 3 milijarde 511 milijonov dolarjev leta 1953. Ta ameriška vojaška .pomoč je bistveno pripomogla k izboljšanju zlatih in dolarskih rezerv zahodne Evrope in k zmanjšanju problemov nedolarskih področij, ki so v zvezi s plačilno bilanco. Nedavno sliko te pomoči nam daje pogodba, ki so jo pred kratkim podpisali v Londonu za izdelavo reakcijskih lovcev za mornarice držav Severnoatlantske zveze, ki jih bodo izdelali v Veliki Britaniji v vrednosti 5,400.000 dolarjev’, naročilo, ki ga bodo Združene države plačale v dolarjih v gotovini.
Najvažnejši vzrok za uspešno obvarovanje pretežne večine sveta pred gospodarskim padcem v Združenih državah pa najdemo v vedno večji konkurenci zahodnoevropske, posebno še britanske industrije, z ameriško, ne samo kar se tiče cen in kakovosti blaga, temveč tudi — kar je najvažnejše — glede dobavnih rokov.©
Lakota po dolarskem blagu, ki se je tako močno .pokazala v povojnih letih je zelo popustila. Ta dober tek je v veliki meri mogoče zadovoljiti / novimi dobavnimi viri. Pri tem je značilno, da se je na tržiščih, kot je belgijsko, švicarsko, zahodnonemško in južnoafriško, kjdr ni nobenega zaposta-Ijanja v korist funta šterlinga in na škodo uvoza z dolarskega področja in kjer tekmu-

Dragi čitatelji so gotovo z nasmeškom ugotovili, kakšno grobo šalo si je privoščil tiskarski škrat v štev. 32 ..Našega tednika”: v oglasu znane beljaškc tvrdke SAMONIG na strani 4 je zapisal, da naj bi otroške nogavice dokolenke stale 290.— in damske kratke nogavice 390.— šilingov. To je seveda velikanski nesmisel, saj je prav tvrdka Samonig poznana po svojih kvalitetnih tekstilnih predmetih, ki so tako poceni. Mogoče pa se je tiskarskemu škratu cena zdela tako nizka, da je bila skoraj neverjetna in je zato usodno piko postavil kar za dve mesti naprej in ga s tem temeljito polomil. Pravilno je torej:
otroške nogavice dokolenke
in damske kratke nogavice
S2J0 S 3.90
V TRGOVSKI HIŠI
SANONIG
BELJAK - VLLACH, AM SAMONIGECK
Fotografski aparati
novi specialni nemški proizvodi po posebno nizkih cenah; zato je možno nabaviti vsakomur:
i:
DIGNA 1.8	S.	180.-
DIGNA 1.4.5	S.	360,-
DIGNA 1.2.9	S.	570.-
samo pri
FOTO „ECKE“
CELOVEC - KLAGENFURT, Obstplatz, tel. 4461
Dajemo brezplačno in brezobvezno nasvete in pojasnila. Prepričajte se!
v naSem listu •
jejo med seboj izdelki dveh držav na isti osnovi, odstotek iz Velike Britanije uvoženega blaga proti celotnemu uvozu v zadnjem času dvignil. Ta razvoj dogodkov je zelo vzpodbuden. To pa je — čeprav nekoliko zakasnel — dokaz, da se je napoved ta-koj ]>o vojni, da se bo pomanjkanje dolarjev na svetu rešilo samo po sebi na osnovi svobodne konkurence, končno ie uresničila.
(Paul Bareau)
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
Nedelja, 29. avgusta: 07.00—07.05 Duhovni nagovor. — 07.05—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 30. avgusta: 14.30—15.00 Iz tehnike in znanosti. — Torek, 31. avgusta: 14.30 do 14.45 Poročila, objave. Zdravniški vedež: Borba proti poapnitvi arterij. — 14.45—15.00 Kulturne vesti. — 18.30—19.00 Slovenske umetne pesmi. — Sreda, L septembra: 14.30—14.40 Poročila, objave. — 14.40 do 15.00 Zbori in solisti pojejo. — četrtek, 2. septembra: 14.30-14.40 Poročila, objave. - 14.40-15.00 Slovenske pesmi in melodije. — 18.30—18.50 Za našo vas. — Petek, 3. septembra: 14.30—14.40 Poročila, objave. — 14.40—15.00 M. Jezernik: Medvedek Godrnjavček. — Sobota 4. septembra: 08.30 do 09.15 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 09.15 do 09.30 Športni obzornik. — 18.30—19.00 Solisti pojejo in igrajo. — Nedelja, 5. septembra: 07.00 do 07.05 Duhovni nagovor. — 07.05—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
fpupfiend&kt&K
TRGOVINA OTROŠKIH POTREBŠČIN
nudi:
O Poletne igrače O Obleke za deklice O Kopalne garderobe O Obleke za fante O Narodne noše O Otroške vozičke
pri najnižjih eenalt
CELOVEC, OBSTPLATZ
Hiša dobrega pohištva
4 PREDNOSTI:
1 Ogromna izbira — nad 100 kompletnih pohištev 2 Najboljše in najcenejše pohištvo v Avstriji. — Spalnice iz trdega lesa samo 3.900 šil. 3 Plačila na obroke brez obresti 4 Dostava na dom z lastnim posebnim avtomobilom
STADLER-MDBEL
CELOVEC — Klagcnfurt, Theatcrgassc 4
IK0FLEX la
Novar 3.5 — Prontor Sv šil. 1701
V t l l A C H
Kolesa, motorji, različni štedilniki, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici
Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke.
loltann Novak
MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR
KLAGENFURT, Feldmarschal-Konrad-Pl. 1
POZOr, POZOr! velika odprodaja koVoTca UtmsAuideM am°Fil.Is!hm9aCrktur> B£ znižan^e cetl' |
List uhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: ..Naš tednik". Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. - Lastnik in izd« jatelj Nazodni »vet koroških Slovtnerr. - Odgovorni urednik Albert Sad jak. - Tiska tiskam DnObe »v. Mokarja, vsi ▼ Celovcu. Viktringer Ring 26 - Telefonska številka uredništva m uprave 43 58.