leto 1878. 11 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos III. — Izdan in razposlan dne 5. februvarja 1878. fO. Postava od 6. j a mi var ja 1878. o deloviti predrugačbi dogovora s privilegirano družbo južne železnice od 13. aprila 1867 (Drž. zak. št. 69) in z njo dne 10. junija 1874 sklenjene pogodbe (Drž. zak. št. 84). S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takd: člen I. Vladi se daje oblast, v namenu, da se med ministerstvoma za finance in trgovino in privilegirano družbo južne železnice dne 13. aprila 1867 narejeni dogovor in z isto družbo dne 10. junija 1874 sklenjena pogodba, o pristanski gradbi v Trstu in o napravi ondukaj imenovanih železnic, po nekem delu izpre-fiienl, z imenovano družbo sklehiti priloženo pogodbo. Člen II. Zvrsiti to postavo naroča se trgovinskemu in finančnemu ministru. Na Dunaji, dne 6. januvarja 1878. Fram* Jožef s. r. Auersperg s. r. Clilumeckj s. r. l*retis s. r. (SloT.uiich. 4 Pogodba, katera je na podlogi postave od........bila med c. kr. ministerstvoma za finance in trgovino v imenu državne uprave z ene strani, po tem c. kr. priv. družbo južne železnice z druge strani v delno predrugačbo dogovora od 13. aprila 1867 (Drž. zak. št. 69) in pogodbe od 10. jnnija 1874 (Drž. zak. št. 84) sklenjena tako: Ölen I. Na podlogi dogovora od 13. aprila 1867 in pogodbe od 10. junija 1874 zvrševani pro jekt Tržaške pristanske stavbe ali grad be predrugačuje se na to le stran : Proti jugu naj se gradba šteje za dokončano s tem, da se napravi molo (nasip) ITI in da se zveže z vnanjo podaljšano strano mola Ključ. Nasproti je južne železnice družba dolžna, na severni strani mola I novega pristanišča narediti vodnjak (bassin) po priloženem projektu, ki sestoji i/. črteža lege in profila A. po tem stavbenega propisa 1. dela. in katerega sta podpisala oba pogodnika. Vnanjo potezo mola Ključ treba je vzpostaviti, kolikor bi se premaknila z meri v zapisniku od 16. julija 1877 poistinjene vsled zasipa darsene. Vrh tega zavezuje se južne železnice družba, zvršiti potrebne (»oprave r;a nadmorskem vnanjem licu nmla Ključ. Tudi je treba ondukaj globokost, vode, ako bi se vsled pristanskih staveb zmanjšala, postaviti zopet v poprejšnji stan. Za dotična dela merodaven je II. del stavbenega opisa. Kljuški prekop (kanal) treba jo zakreniti na korenu istoimenega mola po priloženem, iz situacijskega in profilnega črteža A in III. dela stavbenih opisov sestoječem projektu, ki sta ga podpisala oba pogodnika. Člen H. V namen, da se napravi primerna zveza med pristaniščem in Trstom mestom, prepušča južne železnice družba državni upravi od zemljišča, lastnine svoje na korenu mola Ključ ležeče, v priloženem črteži C z a, ß, y oznainenjeno trikotje mereče kakih 3000 kvadratnih metrov, a nasproti bodo se južne železnice družbi onoliko mereča državna zemljišča po zamenji odstopila v dopolnilo kolodvorm* planjave ali na kakem drugem mestu, in sicer po dogovoru, ki se posebej o tem napravi. Člen lil. Iiok za dovršbo tržaško-pristanske gradbe ali stavbe podaljšan je do 31. dne decembra meseca 1 880. Ako bi se z razlogov, ki jih ni zakrivilo podjetje, ta rok ne mogel dostati, dovoli trgovinsko ministerstvo primeren nadaljšnji rok za dovršbo dela. Člen TV. V členu Vlil dogovora od 13. aprila 1867 domenjena popreČnina od 13,500.000 gld. avstr, veljave znižu je se z ozirom na premeno pristanskega projekta ustanovljeno v členu 1 pričujoče pogodbe za 230.000 gld. reci: dvcstotridesot- tisoč goldinarjev, po čemer se šene plačani, po plačilnem črteži dne 1. julija 1878 dotekajoči ostanek od 1,125.000 gld. zmanjšuje na 895.000 gld. Ta ostanek pa naj se plača, ne 1. julija 1878 ves, ampak v treh delih, in to dne 31. decembra 1878 in 1879 po 300.000 gld. in dne 31. decembra 1880 295.000 gld. A ko bi južne železnice družba s katerega vzroka koli pristanišča do 31. decembra 1880 ne dodelala, bode državna uprava imela pravico, od poslednjega °dplačila za 295.000 gld., katero doteče dne 31. decembra 1880 dotle, dokler se delo ne dovrši, pridržavati toliko, kolikor je primerno vrednosti še ne zvršenili del. To določilo pa v ničemer ne izpreminja pravice, katera je državni upravi pridržana v tretjem odstavku §fa 2 pogodbe od 10. junija 1874. Člen V. K §f" 6 pogodbe od 10. junija 1874 ustanavlja se še naslednje: Ogled ali kolavdaoija naj se začne zadnji čas tri mesece po dotični zaprosbi 'av nate! j st va prist inskih del na c. kr. pomorsko oblastvo. Tej prošnji bodi pri -°£eno potrdilo c. kr. nadzorstva pristanskih del, da je delo dovršeno. v Cim najdenje ogledno izreče prevzetje predmeta in čim se ono odobri, bode ^°t dan prevzetja v zmislu tretjega in četrtega odstavka §f" 6 pogodbe od 10. junija 1874 veljal tist dan, katerega se sklene zapisnik kolavdacije. Člen VT. Dogovor od 13. aprila 1867 in pogodba od 10. junija 1874 ostaneta veljavna Istran vseh določil, kolikor jih pričujoča pogodbi ne izpreminja. Izvornih te pogodbe, ki se izda štemplja prost, ostane v rokah državne uP'‘ave. Južno žcleznični družbi se vroči uradno poverjen prepisek. 11. trgovinskega ministerstva od 27. jami var ja 1878? ® Dapravi, preskusu in štempljanji Stampferjeve palice sodomerke, s katero se določa prodna sodov, valjastih in stožkovitih (kegljastih) posod (bednjev ali čebrov) in prizmatičnih teles. r<-»du zvršbo postave od 23. julija 1871 (Drž. zak. 1. 1872, št. 16), o novem 'U Za mere ‘u uteži, oznanujejo se vsem in vsacemu naslednji, po c. kr. prvo-. r 8 k i komisiji izdani propisi o napravi, preskusu in štempljanji Stampfer-vitil 8°Jomcrke, s katero se določa prostornina sodov, valjastih in stožko- 1 (kegljastih) posod (bednjev ali čebrov) in prizmatičnih teles. s ^reskuŠavanje in oŠtempljavanje teh sodomernih palic ali vizirjev pridržuje „ lla podlogi §f‘ 4 ]>ostave od 31. rnarcija 1875 (Drž. zak. št. 43) meroizkusnim °ln> postavljenim v mestu, kjer imajo meroizkustva nadzorniki svoj sedež. Cliliimecky s. r. Propisi, o napravi, preskusu in štempljanji Stampfer-jeve palice sodomerke, s katero se določa prostornina sodov, valjastih in stožkovitih (kegljastih) posod (bednjev ali čebrov) in prizmatičnih teles. Pripušča se k preskusu in štempljanju Stampfer-jeva palica sodomerka (vizir), s katero se določa prostornina sodov, valjastih in stožkovitih ali kegljastih posod (bednjev, čebrov) in prizmatičnih teles. Ta sodomerka je uporabna z enako potankostjo na vse vrste sodov, kakoršni se rabijo v trgovanji, naj bodo narejeni kakorkoli. Verjetno negotovost ali ne-izvestnost v določbi polnega držanja (polne prostornine) tako pri mokri kakor pr* suhi izkusbi, iznaša 1-1 odstotek držine, a če se izkusijo nepolni sodi, 1-25 odstotek. Najmanj enako gotova je uporaba sodomerke, kadar se z njo hoče določiti prostornina valjastih in kegljastih posod (bednjev) in prizmatičnih prostorov. Gledé njene naprave in rabe, in pa gledé preskušavanja in oštempljavanja merodavna so naslednja določila. I. Opis sodomerke (vizirja). §. 1. Obrazec ali figura 1 kaže palico sodomerko A B blizu 151 centimetrov dolgo in ‘V,» milimetra v prerezu imajočo, v 7s prirodne (ponaturne) velikosti. Doljnji konec je klinast ter ima, z gornjim vred, železen okov. Na gornjem konci vidimo železno kljuko B G //, ki je lahko z železnim okovom nerazločno zvezana, ali je pa pritrjena z vijakovo (vrtežno) matico m, katere vreteni®® je zvezana z okovom. G je mesinkast (žolto-meden) posunek, ki se z vijakom (vrtežem) E lahko na katerem koli mestu palice ustanovi, ter služi v snemanje mer in v čitanj® lestvic. Zarad tega poslednjič omenjenega namena ima na obrisu vidne izreze, d® se ves tist del lestvice, v katerega pade kazalni rob, vsegdar vidi ter s tem ce**1' tev drobcev enega lestvičnega dela polajša. Obe, v Fig. 1 ne vidni strani posunk1* predočeni ste v Fig. 2 in 3 (v 7* prirodne veličine). Na spodnjem konci p°' sunka vidi se nos n, katerega gornja ploskev e e' (Fig. 3) se vjemlje s kazalu*111 robom posunka (Fig. 1), oznamenjenim z D. Gumb h na dolnjem konci pal*c>e brani, da posunek ne zdrči z nje. §. 2. Palica sodomerka nosi dve v določbo potrebnih obmerov namenj®11 lestvici, namreč : a) lestvico z l> oznamenjeno na ozki ploskvi, katera leži v Fig. 1 od zgor7 proti kljuki. Ona služi v izmerjanje promera sodov (sredinske globokosti*11 premerov dna), kakor tudi v določbo obmerov drugih posod ali teles. M®rft se jemlje vselej od kraja t. j. od spodnjeg konca A palice sodomerke. *j0 tudi se lostvica začenja še le (stoprv) više (na mostu 233*5 milimetrov t,( * daljenem od dolnjega konca A). It) Lestvico z L oznamenjeno na nasprotni ozki ploskvi, ki se rabi edino v n*®1, jenje polovične dolgosti sodov. Ničla njena nahaja so na mestu 126'2f> 1)11 metrov oddaljenem od točke a (Fig. 1), na kateri palico sodomerko zade"0 črta navpičnica //«, potegnjena na njo od končinc kljuke H. §. 3. Razen dveh v §. 2 omenjenih lestvic palica sodomerka lahko ima še naslednje lestvice v ta namen, da se more vse določanje prostornine, ki jo (polni in ne polni) sodovi, bednji itd. v sebi imajo, samo s palico sodomerko brez tablice dovršiti : a) Dve vjemajoči se, s S (Summe, vsota) in J (Inhalt, vsebina) oznamenjeni lestvici na obeh širokih ploskvah sodomerke. V čitanje služita dve s S in J oznamenjeni kazalni črti (Fig. 1 in 3) na posunku. h) Tri kratke z č/,k oznamenjene pomočne lestvice na zgornjem konci sodomerke (lestvica d na ploskvi železnega okova, ki leži kljuki nasproti, obe drugi pa na dveh širokih ploskvah sodomerke), katere se uporabljajo v določanje vsebine ne polnih sodov in bednjev. Koliko kažejo , čita se z njih na robih posunka, oznamenjenih z d, f, k. Vendar se tu pod a) in b) naštete lestvice lahko nadomeščajo s tremi na konci pridjanimi pomočnimi tablicami, ter ni neogibna p otreba, da bi bile na sodomerki. V Fig. 4 se predočujejo štiri ploskve, ki jih ima sodomerka, preložene v eno i’avnino, ter je razvidno, kako so vse lestvice ena poleg druge nameščene. §. 4. Za posebne namene sme se še naslednje pomočna orodje rabiti: a) Kratka, 75 do 80 centimetrov dolga pomočila palica, s katero se dolgost sodov meri tedaj, kadar bi se ta dolgost sè sodomerko (vizirjem), predaleč čez sod segajočo, le težko meriti dala, ker ni dovolj prostora, n. pr. kadar so sodje naloženi na vozéh ali v ladijah. Ta pomočila palica ima na enem konci železen okov in kljuko, takö kakor sodomerka ali vizir, ter nosi lestvico L na eni svojih širokih ploskev, in vsled tega ni posunka treba. Tudi se za vizir in pomočilo palico rabi ena in ista kljuka. b) Ena pomočna palica v podaljšanje vizirja, da se izmeri sredinska globokost prav velikih sodov. Z ozirom na dolgost sodomerke se namreč dolgost soda, ker se ji meri samo polovica, lahko do 80 hektolitrov in še dalje neposrednje poizvé, v tem ko lestvica D, namenjena za izmero sredinske globokosti sega samo do 20 ali 30 hektolitrov, po razmeru med sredinsko globokostjo in dolgostjo soda. Podaljšbena palica blizu 80 centimetrov dolga z enakim prerezom kakor sodomerka (vizir) ima na ene n konci železen okov z matico za vijak na sodomerki, ter se lahko privije na-njo, po tem ko se je kljuka snela. Na primerni ozki ploskvi nosi ta palica podaljšano lestvico D. S palico tako podaljšano lahko se izmeri sredinska globokost do 80 hektolitrov in še več. Sme se pa tudi za namembi pod a) in b) omenjeni narediti ena in ista pomočna palica. c) En prired ali aparat, s katerim se meri vnanji obsežek trebuha, dalje d) En mex’ski ti'ak v izmero vnanjega trebušnega obsežaja, katero orodje sc, bodi eno bodi drugi, pri tako imenovanem suhem viziranji (preskusu), t. j. tedaj uporabljajo, kadar se sodomerka ne potopi v sod ter se sredinska globokost i\e more meriti. Prired v izmero vnanjega premera trebušnega (Fig. 5) sestoji iz dveh, okol1 teci c vrtečih se palic AB in A C dolgih oziroma 154 in 70—75 centimetrov in s prerezom od *%0 milimetra, ki stojita navpično ena do druge ter sta v tej legi držani s kovinsko sin o mm', in pa iz ravnila (linirja) DE premikajočega se na daljši palici. Obe imata na stikalisci c mesinkast okov. Ena v figuri na vzgor ležeča ploskev daljše palice AB nosi lestvico, ki je tako narejena, da se more že s kazala i na ravnilu čitati lestvično število, primerno sredinski velikosti, t. j. tisto Število, katero bi se dobilo na lestvici D, ako bi se sredinska globočina merila z vizirjem. Merski trak je po navadi narejen (v shrambici s kljuko za namotavanje) ter nosi lestvico, ki je zopet tako napravljena, da tisto število, ki se z nje čita pri merjenji trebušnega obsežka. velja precej za lestvično število primerno sredinski globočini. S kraja je trak okovan s kovino, in premočrtni (ravnočrtni) konec tega okova, obrnen proti shrambici, velja za začetek mere. II. Knha palice sodoinerke ali vizirja. *) 1. Za preskušavanje sodov. §. 5. O preskusu sodov treba je meriti dolgost soda (v dveh polovicah), premer dna in — pri mokrem preskusu — sredinsko (podvešno) globokost. Pri suhem preskusu, merise, namesto podvešne globokosti, vnanji premer trebuha ali trebušni obseg. Ti obmeri naj se merijo takö le: a) Merjenje dolgosti soda. Fig. 6 kaže, kako je postopati. Pri tem delu je blizu vehe narediti znamko, ki približema polovici dolgost soda, sodo-merko položiti vzporedno (paralelno) k osi soda, kljuko pripraviti v dotiko z dnom soda ter posunek postaviti takö, da mu proti kljuki obrnen rob rr (Fig. 1) stoji nad znamko (marko). Mera se z lestvice L čita na robu z L oznamenjenem posunka (Fig. 2). Takisto se izmeri tudi druga polovica. Obe polovici si utegneta brez znatnega pogreška biti navskriž za 5 do 8 centimetrov, za to se sme tudi kraj vehe porabiti za znamko. — Takisto se dela tudi s pomočilo palico (§. 4, a); posunka tu ni treba, ker pri tej palici lestvica /, biva na široki ploskvi. Ako so dna, kakor to biva pri večjih sodih, zakrivljena na znotraj, meri naj se dolgost zgoraj nad veho, kjer je najmanja, in se strani v vodoravnem premeru, kjer je največja, ter naj se '/4 razlike obeh dolgosti doda najmanji dolgosti, ali prosteje: meri naj se samo najmanja dolgost nad veho (vranjem) ter pridâ k eni izmed izmerjenih polovic 1 lestvični delek. b) Merjenje sredinske (podvešne) globokosti. Sodomerka postavi se (Fig. 7) navpik v sod, posunek premakne skozi veho, po tem nazaj potegne tako, da mu se nos n (Fig. 2) dotakne notranjega kraja ali roba vehe in v tej legi se pritrdi z vijakom E. Mera se čita z lestvico I) na robu posunka z D oznamenjenem (Fig. 1). *) 1’opolcn, s primeri naklada», pouk o rabi sc jc razglasil podnaslovom: „Anleitung zum Gebrauche des Stampfcr’schen Visirstabes. Von Dr. Josef Pb. Herr, Director der k. k. Normal-Aichungs-Commission. Verlag von L. W. Seidel «ScSohn, Wien 1873“. c) Merjenje premera od dna. Postopek je razviden iz Fig. 7. Mera se jemlje do notranjega roba otor ter se po dotiki nosa n s tem robom čita mera z lestvice D. Ako nos ne doseže tega roba. naj se vstavi njega zgornja ploskev ali v enaki višini z notranjim krajem dog, ali pa na njih vnanji rob. in v poslednjič omenjenem slučaji odčitana mera zmanjša za 4.3 lestvične dele (ali tanje: pri majhnih, in pri prevoznih manj trdno delanih sodih vsake velikosti za 3.5 lestvične dele, pri večjih, trdno delanih sodih pa za 5 lestvičnih delov). d) Merjenje vnanjega trebušnega premera s priredom v §. 5 omenjenim predočuje se v Fig. 8. ter ne potrebuje daljega razlaganja, kakor ga ne potrebuje merjenje trebušnega obsežka z merskim trakom. §. 6. Iz lestvičnih števil, dobljenih po različnih izmeritvah, naredi se vselej 8lJina ali vsota /S, iz katere se najde vsebina / v litrih bodi s tablico A na konci Pridjano, ali zložneje z lestvicami omenjenimi v §. 3, a). Ako se kazalna črta, °znamenjena z S na posunku (Fig. 3), vstavi na število S tam, kjer je lestvica °znamenjena z S, pokaže kazalna črta J na posunku (Fig. 1) tam, kjer je lestvica °znamenjena z J. vsebino ali količino litrov, ki jih sod drži. Med vsoto 8 in vjemno vsebino J bivajo naslednji odnoŠaji : S -j- 75.3 daje 2 /; 8 — 75.3 daje ‘A / 8 -f 250 „ 10/; S — 250 „ V, o / katere je uporabiti, če danega števila na tablici ali lestvici ni. V vsakem slučaji pogrešek za eno enoto ali en lestvičen del nareja ' Vsoti S pogrešek za 0.9 odstotka v vsebini. §. 7. Merjenje soda po mokrem preskusu. Meri se po zgornjih pro-Fsih dolgost soda v dveh polovinah = /,, /, ; sredinska globokost = b, premer r*a = c, ter naredi vsota : S = A + 4 -j- b c -f *A (b — c), 8 čimer se po §. 6 najde vsebina. §■ 8. Merjenje soda po suhem preskusu. Na mesto sredinske globočine pri kom, *a dalje kakor §. 7. se vnanji premer dna s priredom Fig. 5, ali pa vnanji obseg trebuha s tra-s čimer se dobi lestvično število b, primerno sredinski globokosti, ter se §•9. Preskušavanje ne polnih sodov. Sod se meri, kakor pri mokrem esl sc namesto sredinske ali podvešne globočine b prikaže mokra globočina ]Pa, 86 število _/, ki se najde z razliko d = (b—h) ali iz tablice 7?, priložene na 'h ali pa s pomočjo v 3, b) omenjenih lestvic na sodomerki. ^8t •^S^av^ 86 na,T1,-eč' v‘ d oznamenjeni kazalni rob posunka (Fig. 2) na štovilo d ka !°e z ^ oznamenjene na gornjem konci sodomerke (Fig. 4), i a/oznamenjeni 'H rob posunka (Fig. 3) pokaže število f na lestvici z f oznamenjeni. Lestvica seza samo do d — 75'3, primerno do polovice polnemu sodu; ako sod ni do polovice napolnjen, naj se porabi ali tablica B, ali pa — če se kdo hoče poslužiti lestvic na sodomerki, — določi, koliko drži prazni del soda, kar se po tem odšteje od polne vsebine ter tako dobi, koliko je tekočine zares v sodu. "V tem poslednjič omenjenem slučaji naj se za h vzame suha globokost, izmerjena na lestvici D. Ker se palica sodomerka ne dâ dobro omočiti ter ni lahko po tanko razločiti mokre meje na nji, treba je mokro globočino izmeriti z drugo palico ter prenesti na lestvico D. Sme se v to porabiti tudi posebna pomočna palica, ki se dâ omočiti z ostro mejo ter ima na sebi samo lestvico D. 2. Določanje vsebine ali držine valjastih in kegljastih prostorov (bednjev), in pa prizmatičnih prostorov. §. 10. V vseh drugih meritvah, razen kjer se meri dolgost sodov, merijo se vse mere z lestvico Z). Tudi se pri posodah jemlje, da so izmerjeni notranji obmeri (premeri, dolgosti, globočine itd.). a) Valji. Izmeri se premer b in dolgost (višina ali globočina) /; z vsoto: poda se vsebina ali držanje. S = 2b + l b) Bednji, sploh stožkovite ali kegljastc posode in telesa. Izmerijo se globokost (dolgost ali visokost) l in oba premera b in c, izmed katerih naj se večji oznamenja z b. Vsebina se podaje z vsoto: S=l-\-b-\-c-\- k, pri čemer k pomeni malo popravo (korekcijo), ki se dobiva z razliko d = (b—c) ali iz tablice C, priložene na konci ali z lestvicama na gornjem konci sodomcrke, oznamenjenima z d in k (§. 3, 6), prav takisto, kakor poprava /' pri nepolnih sodih. c) Prizmatična telesa. Vsota S se nareja iz obmerov, izmerjanih na lestvici D, kateri prostornino po znanih geometrijskih pravilih določajo tet se ji prišteva stalno Število 26. 2. §. 11. Pri določanji voluma ali prostornine valjastih in kegljastih celih (masivnih) teles treba je, kakor se razumé samo po sebi, jemati v raČnn vnanje obmere, ki se pač dadö brez težave vselej izmeriti s palico sodomerk0 na lestvici I). Ako se hoče v to izmero porabiti prirod Fig. 5 ali pa trakasta mera, mora sc paziti, da lestvice na teh dveh merilnih pripravah dajö lestvično Število b, p1’1' memo notranjemu premeru soda (sredinski globočini), ako se torej rabi vnanj1 premer b\ treba je k številu, katero se odčita z njih, došteti še b'—b. Ta redukcij*1 na vnanji premer najde so ali iz tablice D, pridjane na konci, ali pa s pomočjo dveh vzporednih z b in b'—b oznamenjenih pomočnih lestvic, ki bivata na strank* ploskvi prireda Fig. 5, kakor tudi na zadnji strani traka. §. 12. V vseh slučajih, kjer se posamezni obmeri zarad svoje velikosti vC<( no morejo meriti neposrednje z vizirjem (sodoinerko), meri naj se jim nekoliki ne (n. pr. polovica, tretjina itd.) ali, ako bi bili premajhni, naj se jim izmeri znan0 žek ; po tem takem se dobode, delajoč kakor prej. isti nekoliki del, oziroma i^1 zmnožek vsebino. lil. Naprava lestvic. §. 13. Lestvica D za izmerjanje srednje globokosti in premera od dna pri sodili, in sploh vseh obmerov zunaj dolgosti soda izračunjati je po izrazu ali formuli : log D = 1-368303 + 0-004 b. Ako se za b po vrsti denejo števila 0, 1, 2, 3 itd., dobodo se v centimetrih razdalje L) vjemnih delnih črt na dolnjem konci A (Fig. 1) palice sodomerke. Dalja °d ničle lestvične do konca palice sodomerke A je = 23.351 centimetrov. Na sodoinerki 151 centimetrov dolgi sega lestvica do b = 202. na podaljšujoči palici pomočili, dolgi 80 centimetrov, sega do b = 248. §. 14. Lestvica L, s katero se meri polovična dolgost soda, izračunja se po formuli : log L = 1-101243 4- 0-008 l: ona daje, če se za l po redu denejo števila 0, 1, 2, 3 itd., v centimetrih izražene razdalje L vjemnih delnih črt (čar) od začetka a (Fig 1) lestvice, na katerem navpičnica //a, potegnjena od konca H kljuke na palico sodomerko, zadeva sodomerke. Dalja od ničle lestvične do tega začetka iznaša 12.625 centimetrov. Festvica seza na sodomerki do l— 130, na pomočni palici (§. 4, a) do l = 9 1. §. 15. Lestvica za S in J. Lestvica S se izračunja po formuli: log (.c + 17-5™) = 0-243038 + 0-004 S. ^ko se po vrsti za S denejo števila 151, 252, 253 itd. do 483, dobodo se v centimetrih razdalje x vjemnih delnih črt od prve z 250 oznamenjene črte. Lestvica J je enako od 10 do 10 litrov razdaljena, vsak del = 1.75 cen-hmetru. Prva črta ji je oznamenjena s 100, poslednja s 850, primerno 100, "ziroma 850 litrom ; vsa njena na 75 enakih delov razdeljena dolgost, iznaša ° rej 131-25 centimetrov. Vsaka delna črta te lestvice naj dohode svojo številko. Na posunku je od kazalne črte nasproti številkam lestvice ./, prenesena ^ulgost enega lestvičnega dela (D75 '") in razdeljena na 10 enakih delov, in na 1 mali delbi odrezuie odčitana delna črta lestvice J, ki je pred kazalno črto, linice litrov. Obe ti lestvici morata na obeh širokih ploskvah palice sodomerke, z ozirom na dotične kazalne črte na posunku, biti tako uravnani, da se, kadar se z S ozna-ft'enjena kazalna črta posunka vstavi na prvo delno črto 250 lestvice S, z J ozna-menjena kazalna črta posunka vjemlje s prvo črto 100 lestvice J. §• 16. Tri pomoČne lestvice d, /, k, nago r njem konci sodo merke. Izmed teh treh lestvic treba lestvico rf, zarad njenih majhnih delov, načrtati ^elezni okov, ki mora zatega delj biti primerno dolg (kakih 98 miliinetrovj. ^slednje tri tablice kažejo v milimetrih, koliko so na njih posamezne delne črte 1 care oddaljene od ničle. Lestvica d je neenako samo do d = 9] odtod dalje ^ = 75 pa je enako razdeljena na milimetre. (SlOTMjJjjk) ti Lestvica d Lestvica f Lestvica k Delna črta Odstoj od ničle Delna črta Odstoj od ničle Delna črta Odstoj od ničle mm mm mm 0 0-00 0* 0-00 o* 0-00 1 2-00 1 2-08 ‘A* 1403 2 3-89 2 4-20 Va* 17-77 3 5-87 3 6-37 1* 2307 4 733 4 8-60 2 30-58 5 8-89 5* 10-90 3 36-37 ti 1033 6 13-30 4 41-26 7 11-67 7 15-83 5* 45-59 8 12-89 8* 19-17 6 49-51 9 14-00 9* 2449 7 53-13 to 15-00 9 Va* 3282 8 56-52 11 16-00 9* 42-19 9 59-70 12 17-00 8* 49-54 10* 62-73 . . 7 541)2 11 65-62 6 59-48 12 68-38 itd. 5* 63-55 13 7105 enako 4 67-29 14 7362 vsak del 3 70-78 15* 7611 — j mm 2 74-09 16 78-52 do 1 77-23 17 80-87 0* 80-26 75 80 00 Lestvica d je, po navadi, s številkami oznamenjati od 10 do 10. Na obeh drugih lestvicah dobodo številke tiste delne črte, ki so oznamenjene z *. Tri lestvice morajo biti tako uravnane, da se, kadar vstavimo z <1 oznanie-njeni kazalni rob posunka na ničlo lestvice '/, njegova s / in k oznamenjena kazalna roba vjemata z ničlama dotičnih lestvic. §. 17. Lestvica na priredu Fig. 5, s katerim se meri vnanji premer trebuha. Ta lestvica je tista, kakor lestvica D na sodomerki, samo z drugačnimi številkami, ker je namreč črta 4 lestvice //oznamenjena na priredu Fig. 5 z 0. ter štirih poprejšnjih črt na njej ni. Črte 4, 14, 24, 34 itd. lestvice I) dobodo torej na priredu Fig. 5 številke: 0, 10, 20, 30 itd. Odstoj ničle od notranje ploskve , oziroma L'—b. IV. IViMlaljšnjii določila o napravljali ji tega pri reti a ali aparata. Razen tega, kar se je reklo že v oddelkih I in III o napravi in drugi kako-vosti prireda tega, paziti je Še na naslednja določila. §. 20. V §§. 1 in 4 omenjene palice naj se delajo iz trdega lesa, ki nima prav nobene veje, najprimerneje iz belega javorja, in da bodo lestvice trpežnejše, °aj se politirajo s pokostom (firnažem). Pomočna palica za merjenje mokre globine (§. 9), ki nosi samo lestvico D, Ilaj se nareja tudi iz trdega lesa, na katerem se mokra meja ostro razločuje, in to ob meri h palice sodomerke, ter na doljnjem konci opravlja s klinastim železnim °kovom. Ta palica nema politure. in pa okovi na obeh konceh palic sodomerk narejajo naj se iz kov- i. Ako se kljuke snemljejo, mora njih zveza s palico biti trdna, v kar ova matica m (Fig. 1) in pa klinee. Trakasta mera (§. 5) naj se nareja iz trdne, kolikor je mogoče najmanj raz-*ezHe tkanine, ki je najmanj 15 milimetrov široka. S- 21. Obmerov v oddelku I povedanih se je glede dolgosti in prereza približema držati. Kljuke naj bodo tako močne, da se znatno no prožijo. Ker je s palico Sf'(l(»niei,ko moči sode držeče do 1K in 30 hektolitrov (po primeri med sredinsko I5 nekostjo in dolgostjo soda) meriti, naj bosta rami kljuke B C in G //, v svetlem l!|.|eni, najmanj IS, oziroma 10 centimetrov dolgi. Za večje sode je potreba i°bie kljuke, katere rami, da bode dovoljna za največje sodove, ki se z vizir-1 1,1 pritaknjeno podaljšujočo palico še meriti dadč, morata 25, oziroma 11 do Ji* . Kljuke eSa železja Služita vijak 13 centimetrov dolgi biti. Smeta se vizirju dodati tudi po dve kljuki, ena manja in trna večja; tedaj morata pa biti tako uravnani, da se začetna točka a (Fig. 1) lestvice L vjemlje s koncema II obeh kljuk; in za tega delj mora večja kljuka biti take podobe, kakoršno predočuje Fig. 10. — Za pomočno palico (§. 4, a) zadosti je ena kljuka ki staji rami 18. oziroma 8-5 centimetrov dolgi. §. 22. Lestvice naj se narejajo, kakor po navadi pri lesenih merilnih palicah. Smejo se pa narejati tudi s kovinskimi žebljički ali progami pločevine. Začetna točka lestvice L (§. 15), vjemajoča se s končno točko H kljuke, mora na stanski proti kljuki obrneni ploskvi palice sodomerke (na kateri je lestvica D) biti oznamenjena z zarezo d (Fig 1 in 4), ki se razteza čez polovico, delnih črt lestvice P prosto, širino stranske ploskve. Isto velja za pomočno palico, omenjeno v 4, a). Začetni zarezi obeh lestvic za S in ,7, oznamenjeni s 250, oziroma 100, naj ležita blizu v eni na palico navpik potegnem ravnini. Isto velja za ničle pomoč-nih lestvic, oznamenjenih z d. f. k. V. Preskus in meje dopuščenih pogreškov. §. 23. K preskusu in oštempljavanju se pripuščajo: 1. Palica sodomerka, tudi vizi r imenovana, z lestvicama za S in J ali brez nju, vendar ne brez treh z d, f, k oznamenjenih pomočnih lestvic; 2. prired ali aparat, s katerim se meri vnanji premer trebuha (bdčine); 3. merilni trak za merjenje trebušnega obsega; 4. v $. 4 omenjena polovično-dolga pomočna palica, in to uravnana ali a) v samo podaljševanje vizirja, ali b) v samo merjenje dolgosti sodov na voze ali ladije naloženih, ali c) v oboji namen. 5. Palica enakih obmerov, kakor sodomerka, v merjenje mokre globine, opravljena samo z lestvico P, brez posunka in kljuke. §. 24. Preskus naj se opravlja po propisu navodila ali instrukcije. Oštempljati se sme merilno orodje samo tedaj, kadar ustreza določilom stoječim gledč naprave in drugih reči v oddelkih I, 111 in IV, in če kar se tiče položja in razdelke lestvic, - ne prestopa v naslednjem ustanovljenih mej pogreška: a) Pogrešek v odstoji ničle lestvične od začetne točke ne sme pri lestvici P in L. in pri lestvici na priredu služečem v merjenje vnanjega trebušnega premera presegati 0'5 milimetra, a pri lestvici na merilnem traku 1*5 milimetra. b) A ko se z .S oznamenjena kazalna zareza posunka vstavi na začetno točko 250 lestvice S, to ne sme razloček z J oznamenjene kazalne črte od začetne zareze 100 lestvice ./ prestopati 025 milimetra. Ista meja pogreška velja gledč soglasja ničel na pomočnih z f in k oznamenjenih palicah z dotičnimi kazalnimi robovi posunka, brž kakor se z d oznamenjeni kazalni rob vstavi na ničlo lestvice d. c) Razloček ali odstop v skupni dolgosti, t. j. od ničle ali začetka do poslednjo zareze lestvic ne sme pri lestvicah /1, L, S in ./, ki so na vizirji, in pa p1'1 lestvici na priredu za merjenje vnanjega trebušnega premera presegati 1 nii' limetra, a pri lestvici namerilnem traku 3 milimetrov. Pri kratkih pomočnih lestvicah d, /, k na vizirji ne sme razloček v skupni dolgosti prestopati 0‘25 milimetrov, a pri pomočnih lestvicah za b in b'—b na omenjenem pri- redu in na merilnem traku 0-5 milimetra. Z ozirom na razloček v skupni dolgosti znotraj teh dopuščenih mej, morajo ’’azdelbe biti kolikor je moči pravične, ter ne sme na nobenem mestu biti vidnega 'iaruŠaja v pravilnem rastenji ali pojemanji velikosti zaporednih lestvičnih presledkov. VI. Ošteoipljavanje. §. 25. Oštempljava se orodje s tem, da se meroizkustveni štempelj navdarja : 1. Pri sodomerki na vsaki štirih stranskih ploskev, namreč: na strani lestvice D tik doljnjega konca klinastega železnega okova in gori pri zarezi o', ki oznamenja začetek lestvice L \ na treh drugih stranskih ploskvah neposrednje nad pismeni Z/, S in J, ki oznamenjajo lestvice same, dalje na kljuki tik konca H kratke rame. Pri snemljivih kljukah je oštempljavati tudi ploskve dotikajoče se tako kljuke, kakor železnega okova palice sodomerke. 2. Pri pomočili palici (§. 4, a), služeči v izmero dolgosti soda v kakem °ttiejenem pi’ostoru, na stranski ploskvi, katera nosi lestvico L, in pri zarezi a, ki oznamenja začetek lestvice L\ gledé kljuke veljajo zgornja določila. 3. Pri podaljšbeni palici (§. 4, b) na stranski ploskvi, ki nosi podaljšek lestvice D. 4. Pri priredil v merjenje vnanjega trebušnega premera na stran::kih ploskvah, nosečih glavno lestvico (§. 17) in obe pomočni lestvici (§. 19), nad ščetko m lestvic, in na premičnem ravnilu. 5. Pri merilnem traku na obeh Stranah kovinskega okova, ki ga trak ima °4 kraja. 6. Pri pomočni palici v merjenje mokre globine na stranski ploskvi, katera r'osi lestvico D, in to tik doljnjega konca klinu podobnega železnega okova in blizu gornjega konca. VII. Meroizltustvene pristojbine. §. 26. Zaračunjajo naj se pristojbine: 4. za preskus in štempljanje 1. Za sodomerko ali vizir z vsemi v §§. 2 in 3 nagimi lestvicami in z 1 ali 2 kljukama................ 100 kr 2. Za sodomerko, kakor pod 1. vendar brez lestvice Za S in J.............................................. 80 „ 3. Za polovično-dolgo pomočno palico v merjenje ( °lgosti sodov na omenjenem prostoru.................... 24 „ 4. Za podaljšbeno palico k sodomerki................ 16 „ 5. Za pomočno palico, kakor pod 3, ki služi ob n®na v padaljŠbo sodomerke......................... 30 „ 6. Za prired (aparat), katerim se meri vnanji pre- lller trebuha ali bččine . ..................... 40 „ 7. Za merilni trak . ............................... 40 „ 8. Za pomočno palico v izmero mokre globočine . 30 „ B. za preskus brez šteinpljanju 50 kr. 40 „ 12 „ 8 „ 15 „ 20 „ 20 „ 15 „ Tablica A. Daje z vsot« S vsebino J v litrih. s. J. P. d. S. J. P. d. S. J. P. d. S. J. P. d. s. .J. p. d. S. J. P. d. 250 100-0 300 158-5 350 251-2 400 398-1 450 6310 500 1000 1 100-9 01 1 160 0 0-2 1 253-5 0-2 1 401-8 0-4 1 636-8 0-6 1 1009 1 2 101-9 0-2 2 161-4 0-3 2 255-9 0-5 2 405-5 0-8 2 642-7 1-2 2 1019 2 3 102 8 0 3 3 162-9 0-5 3 258 2 0-7 3 409-3 1-2 3 648 6 1-8 3 1028 3 4 103-8 0 4 4 164-4 0-6 4 260-6 1-0 4 413 0 1-5 4 654-6 2-4 4 1038 4 5 104-7 0-5 5 166 0 0-8 5 263-0 1-2 5 416 9 1-9 5 660-7 30 5 1047 5 6 105-7 0-6 6 167-5 0-9 6 265-5 1-5 6 420-7 2 3 6 666-8 3-7 6 1057 6 7 106-7 0-7 7 169 0 11 7 267 9 1-7 7 424-6 2-7 7 673 0 4-3 7 1067 7 8 107-6 0-8 8 170 6 1-2 8 270-4 1-9 8 428-5 31 8 679-2 4-9 8 1076 8 9 108-6 0-9 9 172-2 1-4 9 272-9 2-2 9 432-5 3-5 9 685-5 5-5 9 1086 9 260 109-6 310 173-8 360 275-4 410 436-5 460 691-8 510 1096 1 110-7 01 1 175-4 0-2 1 278-0 0-3 1 440 6 0-4 1 698-2 0-7 1 1107 1 2 111-7 0-2 2 177-0 0-3 2 280-5 0 5 2 444-6 0-8 2 704-7 1-3 2 1117 2 3 112-7 0-3 3 178-6 0-5 3 283-1 0-8 3 448-7 1-3 3 711-2 20 3 1127 3 4 113-8 0-4 4 180-3 0-7 4 285-8 11 4 452-9 1-7 4 717-8 2-7 4 1138 4 5 114-8 0-5 5 182-0 0 8 5 288-4 1-3 5 457-1 2-1 5 724-4 3-3 5 1148 5 6 115-9 0-6 6 183-7 10 6 291-1 16 6 461-3 2-5 6 7311 40 6 1159 6 7 116-9 0-7 7 185-4 1-2 7 293-8 1-9 "7 465-6 2-9 7 737-9 4-7 7 1169 7 8 118 0 0-8 8 187 1 1-3 8 296-5 21 8 469-9 3-4 8 744-7 5-3 8 1180 8 9 119-1 1-0 9 188-8 1-5 9 299-2 2-4 9 474-2 3-8 9 751-6 6-0 9 1191 10 270 120-2 320 190-5 370 302 0 420 478-6 470 758-6 520 1202 1 121-3 o-l 1 192-3 0-2 1 304-8 0-3 1 483-1 0-5 1 765-6 0-7 1 1213 1 2 122-5 0-2 2 194 1 0-4 2 307-6 0-6 2 487-5 0-9 2 772-7 1-5 2 1225 2 3 123-6 0-3 3 195-9 0-6 3 310-5 0-9 3 492-0 1-4 3 779-8 2-2 3 1236 3 4 124-7 0-5 4 197-7 0-7 4 313-3 1-2 4 496-6 1-8 4 787-0 2-9 4 1247 5 5 125-9 0-6 5 199-5 0-9 5 316-2 1-5 5 501-2 2 3 5 794-3 3-7 5 1259 6 6 127-1 0-7 6 201-4 11 6 319-2 1-7 6 505-8 2-8 6 801-7 4-4 6 1271 7 7 128-2 0-8 7 203-2 1-3 7 322-1 20 7 510-5 3 2 7 809-1 51 7 1282 8 8 129-4 0-9 8 206 1 1-5 8 325 1 2-3 8 515-2 3-7 8 816-6 5-9 8 1294 9 9 130-6 10 9 207-0 1-7 9 328 1 26 9 520-0 4-2 9 824-1 6-6 9 1306 10 280 131-8 33(1 208 9 380 331 ■ 1 430 524-8 180 831 -8 530 1318 1 133 0 01 1 210-9 0-2 1 334-2 0-3 1 529-7 0-5 l 839-5 0-8 1 1330 1 2 134-3 0-3 2 212-8 0 4 2 337-3 0-6 2 534-6 1-0 2 847-2 1-6 2 1343 3 3 135 5 0-4 3 214-8 0-6 3 340-4 10 3 539 5 1-5 3 855-1 2-4 3 1355 4 4 136-8 0-5 4 216-8 0-8 4 343-6 1-3 4 544-5 2-0 4 863 0 3 2 4 1368 D 5 138 0 0-6 5 218-8 1 0 5 346-7 1-6 5 549-5 25 5 871 0 4-0 5 1380 6 6 139-3 0-8 6 220-8 1-2 6 349-9 1-9 6 554-6 30 6 879 0 4-8 6 1393 8 7 140 6 0-9 7 222-8 1-4 7 353-2 2-2 7 559-8 3 5 7 887-2 5-6 7 1406 9 8 141-9 1 -o 8 224'9 1-6 8 356-5 2-6 8 564-9 41 8 895-4 6-4 8 1419 10 9 143-2 1-1 9 227 0 1-8 9 359-7 2-9 9 570-2 4 6 9 903-6 7-2 9 1432 11 _ 290 144-5 340 229 1 391 363 ■ 1 440 575-4 190 912-0 511 1445 1 145-9 0-1 1 231 -2 0-2 1 366-4 0-4 1 580-8 0-6 1 920-4 0-9 1 1459 1 2 147-2 0-3 2 233-3 0-4 2 369 8 0-7 2 586-1 1-1 2 929 0 1-8 2 1472 3 3 148-6 0-4 3 235 5 0-7 3 373-3 1-1 3 591 -6 1-7 3 937-6 2-6 3 1486 4 4 1500 0 6 4 237 7 0-9 4 376-7 1 -4 4 597-0 2-2 1 946-2 3-5 4 1500 C» 5 151-4 0-7 5 239 9 11 5 380-2 1 '8 5 602-6 2-8 5 955 0 4-4 5 1514 7 « 152-8 0-8 6 242 1 1 3 6 383-7 2-1 6 608-1 3 3 6 963-8 5-3 6 1528 8 7 154-2 1 -o 7 244 3 1 5 7 387-3 2-5 7 613-8 3 9 7 972-7 0 2 7 1542 10 8 155-6 1 1 8 246-6 1 -8 8 390-8 2-8 8 619-4 4-4 8 981-7 7 0 8 1556 H 9 157 0 1 -3 9 248 9 2-0 9 394-f 3-2 9 625-2 5-0 9 990 8 7-9 9 1570 13 300 158-5 351 251 2 4iu 398-1 450 6310 r 500 1000-0 551 1585 Tablica A. (Podaljšek). s. J. P. d. S. J. P. d. S. J. P. d. S. J. P. d. 8. J. P. d. S. J. P. d. 550 1585 560 1738 570 1905 580 2089 590 2291 600 2512 1 1600 2 1 1754 2 1 1923 2 1 2109 2 1 2312 2 1 2535 2 2 1614 3 2 1770 3 2 1941 4 2 2128 4 2 2333 4 2 2559 5 3 1629 5 3 1786 5 3 1959 6 3 2148 6 3 2355 7 3 2582 7 4 1644 6 4 1803 7 4 1977 7 4 2168 8 4 2377 9 4 2606 10 5 1660 8 5 1820 8 5 1995 9 5 2188 10 5 2399 11 5 2630 12 6 1675 9 6 1837 10 6 2014 11 6 2208 12 6 2421 13 6 2655 15 7 1690 n 7 1854 12 7 2032 13 7 2228 14 7 2443 15 7 2679 17 8 1706 12 8 1871 13 8 2051 15 8 2249 16 8 2466 18 8 2704 19 9 1722 14 9 1888 15 9 2070 17 9 2270 18 9 2489 20 9 2729 22 560 1738 570 1905 580 2089 590 2291 600 2512 610 2754 Tablica B. Naje z razliko (l — b — h (sredinska globokost — ne polne sode. mokra globokost) število f za d f d f d f d f d f f •1 . f d f 0 -+- 0 0 30 -h 9-5 60 + 4-6 90 — 5-4 120 -18 6 150 -34-3 180 —52-2 210 -72-7 1 1 -o 31 9-4 61 4-4 91 5-8 121 191 151 34-8 181 52-9 211 73-4 2 19 32 9-4 62 4 1 92 62 122 19 6 152 35-4 182 53-5 212 71 1 3 2 7 33 9-3 63 3 8 93 66 123 20-0 153 35 9 183 542 213 749 4 3-4 34 9-3 64 35 94 70 124 20-5 154 36-5 184 54 8 214 75-6 5 41 35 9-2 65 32 95- 7-4 125 21-0 155 37-1 185 55 5 215 76 3 6 *+- 4 ■ 8 36 -+- 9-1 66 + 2 9 96 — 7-8 126 —21 5 156 -37-7 186 —56 1 216 —77 1 7 5-3 37 9-0 67 26 97 8-2 127 22-0 157 38-2 187 568 217 77-8 8 5-8 38 8'9 68 2 3 98 8-6 128 22 5 158 38-8 188 57'4 218 78-6 9 6-3 39 8-8 69 20 99 91 129 23-0 159 39 4 189 58 1 219 79-3 10 6-7 40 8-7 70 1-7 100 9-5 130 23 5 160 40’0 190 588 220 80-1 11 -+- 7-1 41 O- 8-5 71 -+- 1-4 101 — 9‘9 131 —24 1 161 —40-6 191 —59 4 221 —80'9 12 7-4 42 8-4 72 11 102 10-3 132 24-6 162 41 -2 192 60 1 222 81-6 13 7 • 7 43 8-2 73 0-8 103 10-8 133 25 1 163 41 -8 193 60-8 223 82-4 14 80 44 8 1 74 0-4 104 11 -2 134 25 6 164 424 194 61-4 224 832 15 8-2 45 7 9 75 -H 0-1 105 11 7 135 261 165 429 195 62 1 225 83-9 16 -+- 84 46 + 7-7 76 — 03 106 — 121 136 —26 7 166 -43 5 196 -62 8 226 -84-7 17 8-6 47 7-6 77 0-6 107 12-5 137 27 2 167 44-2 197 63-5 227 85-5 18 8-8 48 7-4 78 0-9 108 13-0 138 27 7 168 44-8 198 64 2 228 86-3 19 8-9 49 7 2 79 1-3 109 13-4 139 28-2 169 45-4 199 64 9 229 87-1 20 91 50 70 80 16 110 13-9 140 288 170 460 200 65 6 230 87-9 ' . 21 ■+- 9-2 51 + 6-8 81 — 2-0 lil —14-3 141 —29 3 171 -46 6 201 -66 3 231 -88-7 22 9-3 52 6-6 82 24 112 14-8 142 29-8 172 47 2 202 670 232 89-5 23 9 3 53 63 83 2-7 113 15-3 143 30 4 173 47-8 203 677 233 90-3 24 94 54 6-1 84 31 114 15-7 144 30-9 174 48-4 204 684 234 91 1 25 9-5 55 5-9 85 35 115 16-2 145 31 5 175 49 ■ 1 205 691 235 91-9 p— - 26 ■+■ 9-5 56 -h 6-6 86 39 116 —16’7 146 -32 0 176 —49-7 206 -69-8 236 -92-7 9-6 57 6-4 87 4-2 117 17 1 147 32-6 177 50-3 207 70-5 237 93-5 1 CÖ 9-5 58 51 88 4-6 118 17-6 148 33-1 178 51-0 208 71-2 238 94-3 *Ï7 9-5 59 4-9 89 5 0 119 181 149 337 179 51-6 209 71-9 239 95-1 au -+- 9-5 60 -e 4-6 90 - 5-4 120 -18 6 150 —34-3 180 -52 2 210 -72-7 240 96-0 Tablica C. Daje z razliko obeh premerov: d= (b—C), število k za bednje in kegljasta telesa- d k d k d k d k d k d k 0 o-o 20 1-2 40 4-9 60 10-8 80 18-8 100 28-8 1 o-o 21 1-3 41 5-1 61 m 81 19-3 101 29-3 2 o-o 22 1-5 42 5-3 62 11-5 82 19-7 102 29-9 3 o-o 23 1-6 43 5-6 63 11-9 83 20-2 103 30-4 4 o-o 24 1-8 44 5-9 64 12-2 84 20-7 104 310 5 o-i 25 1-9 45 6-1 65 12-6 85 21-1 105 31-5 8 0-1 26 21 46 6-4 66 13-0 86 21-6 106 32-1 7 0'1 27 2'2 47 6-7 67 13-4 87 221 107 32-6 8 0-2 28 24 48 7-0 68 13-8 88 22-6 108 33-2 9 0-2 29 2-6 49 7'2 69 14-2 89 23-1 109 33-8 10 0-3 30 27 50 7-5 70 14-6 90 23-6 110 34-4 11 0-4 31 2-9 51 7-8 71 15-0 91 24'1 111 35-0 12 0-4 32 3-1 52 8-1 72 15-4 92 24-6 112 35-5 13 0-5 33 3-3 53 8-5 73 15-8 93 25-1 113 36-1 14 0-6 34 3-5 54 8-8 74 16-2 94 25-6 114 36-7 15 0-7 35 3-7 55 91 75 16-6 95 26-1 115 37 3 18 0-8 36 3-9 56 9-4 76 171 96 26-6 116 37-9 17 0-9 37 4-2 57 9'8 77 17-5 97 27-2 117 38-5 18 1-0 38 4'4 58 10-1 78 . 17-9 98 27-7 118 391 19 1-1 39 4-6 59 10-4 79 18-4 99 28'2 119 39-8 20 12 40 4'9 60 10-8 80 18-8 100 288 120 40-4 Tablica D. Daje s srednjo globokostjo h redukcijo b b na vnanji trebušni premer b. b b' —b b b'—b b b - b 0 9-8 50 7-7 100 6-3 5 9-5 55 7-5 110 6-1 10 9-3 60 7-4 120 5-9 15 9-0 65 7-2 130 5-8 20 8-8 70 7-1 140 5-6 25 86 75 6-9 150 5-5 30 8-4 80 6-8 160 5-4 35 8-2 85 6-7 170 5-2 40 8-0 90 6-6 180 5-1 45 7-8 95 6-4 190 5-0 50 77 100 6-3 200 4-9 Na Dunaja dne 18. meseca januvarja 1878. C. kr. prvomerska komisij a: Herr s. r. Stampfkrje.va, palica, sodomerka/. C.It dvoriva iiL državiin tisliarnica.