Leto LXXV., št. 215 Spedbdone tn abbonamento Poštnina plačana ▼ gotovini. septembra 1942-XX UREDNIŠTVO £N OPRAVA: LJUBLJANA, PUCCLNIJEVA UUCA 6 — IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije In trn »jemalia UNIONE PUBBLICITA ITAUANA & A-, MILANO 81-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 pri pofttno čekovnem zavoda: Ljubljana fttev. 10-351 s— Izhaja vaak dan opoldne — Meaečn a naročnina H.— Br, za Inozemstvo 15.20 ar CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza HaBana od eatera: UNIONE PUBBLICITA IT ALi AN A S. A„ MILANO. Uspešni letalski napadi na sovražna zbirališča Zavrnjeni izpadi sovražnih izvidnic — Italijanska torpe-dovka potopila angleško podmornico Glavni stan italijanskih Oboroženih sfl je objavil 19. septembra naslednje S45. vojno poročilo* Zavrnjeni so bili izpadi sovražnih izvid-niških elementov v južnem odseku egipt-fikega bojišča. Italijanske in nemške letalske skupine so na področju sovražnega zaledja s slovitim bombardiranjem in obstreljevanjem s strojnicami napadle oklopne kolone in jim prizadele znatne izgube. V živahnih letalskih spopadih so bili sestreljen; 3 britanski lo7ei. Med nočnim letalskim napadom na To-bruk je protiletalska obramba trdnjave sestrelila 1 letalo. V Sredozemlju je naša torpedovka v spremstvu nekega konvoja pod poveljstvom fregatnega poročnika Maria Depe-trisa potopila sovražno podmornico. * Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je •bjavil 20. septembra naslednje 846. vojno poročilo: Italijanski in nemški letalski oddelki, ki So poleteli v zaporednih valovih nad zaledje egiptske fronte, so tudi včeraj z vidnimi uspehi napadali zbirališča sovražnikovih motornih vozil. Eno angleško letalo so sestrelile protiletalske baterije naše divizije. Na letališču v Mikabi je oddelek naših bombnikov povzročil znatne požare. Sovražnikov napad na Navarrino v Grčiji Bi povzročil škode. Nekaj bom!) so preteklo noč angleška letala odvrgla v okolici Catanije in Licate, ne da bi povzročile žrtve. Eno izmed sovražnikovih letal je v plamenih treščilo na zemljo blizu Sattolice Eraclee (Agrigento). Eden Izmed novozelandskih letalcev, ki se je s padalom vrgel iz letala, je bil ujet. Gibraltar v trajnem strahu Madrid, 20. sept. sl Iz Algecirasa se doznava, tla znak za nevarnost še vedno plapola na kapitanstvu pristaniška v Gibraltar- ju, ki je v stalnem znamenju alarma. Ner- voznost je vedno večja, letalstvo in mornarica sta neprestano v kretanju. Preteklo noć so se čule od 21.30 naprej številne eksplozije iz G<žine. najbrže zaradi globinskih bomb. ki so jih metali angleški rušdilcL V gibraltarsko pristanišče je prispela neka ameriška podmornica, ki je bila hudo poškodovana in so jo morali spraviti v ladjedelnico. Hud udarec angleškemu ugledu Tanger, 20. sept. s. Ves maroški tisk opozarja na drznost italijanskih mornarjev ob novem vdoru v gibraltarsko trdnjavo. Odlični podvig je naredil ogromen vtis zlasti med domačim prebivalstvom. Domačini in evropske kolonije soglasno priznavajo, da je bil z velikim uspehom italijanske vojne mornarice zadan nov hud udarec angleškemu ugledu. London išče krivce Tanger, 20. sept. s. Po vesteh iz Gibraltarja je angleška vlada zahtevala od poveljnika trdnjave, naj takoj prijavi odgovorne ljudi, ki so zakrivili nedoumljivo in obžalovanja vredno malomarnost. V krogih poveljništva se niti ne skuša prikriti, kakšen vtis je nareila bliskovita akcija napadalnih sredstev italijanske Mornarice. Niti ne prikrivajo zahtev iz Londona, po katerih je odgovorno za ta dogodek celotno poveljništvo trdnjave in nad polovica garnizije. Glede potopitve parnika »Ra-vens Point« poročajo, da so morali opustiti pričeta reševalna dela. kajti torpedo napadalnih sredstev italijanske Mornarice je parnik dobesedno razklal in povzročil eksplozijo municije. Parnik je bil namenjen v neko pristanišče v Gvinejskem zalivu. Angleška letala neprestano krožijo nad gibraltarsko ožino, kar je znak, da poveljništvo trdnjave nima več mirnega spanja. Največji angleški konvoj uničen Šestdnevni boji ob meji večnega ledu — Angleži so izgubili 38 trgovskih ladij z 270.000 tonami in 8 vojnih ladij Milan borcem na Sronti Navdušene manifestacije ob odhodu vlaka s 50.000 zavoji za vojake ob prisotnosti Eksc. Vidusscnija Mttan, 20. sept. s. Zvečer je od?el vlak na vzhodno fronto s 50.000 zavoji, ki jih je prebivalstvo zbralo in poslalo borcem kot simbolično potrditev naklonjenosti in hvaležnosti Mrlančanov do vojakov. Vlak je odšel ob manifestaciji zvestobe do Duceja m vene v zmago. 40 vagonov vlaka je brlo odetih s trobojnicami in napisi, prosi avl ja-jočimi Vladarja, Duceja in Oboroženo silo. Na kolodvoru so tajnika Stranke sprejeli prefekt. Zvezni tajnik, poveljujoči general teritorialne obrambe in vsi zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter hierarhi Fašija prvenca. Navzoč je bil rudi predsednik narodnega združenja bojevnikov, imetnik zlate kolajne Amilcare Rossi. Tajnik Stranke je najprvo pregledal številno skupino bojevnikov, nakar so se Fašisti in milanski boTci strnili okrog njega v navdušeni manifestaciji za Duceja. » Eksc. Vidussoni se je razgovarjal z Zveznim tajnikom, županom, s predsedniki pokrajinskih zvez invalidov in bojevnikov ter z vojnim slepcem, imetnikom zlate ko«lajne Borsaniicm, ki spremljajo vlak kot zastopniki mesta. Nato se je ljubeznivo pomudil pri skupini mater v vojni padlih junakov in jih tolažil s ponosnimi besedami, na katere so matere odgovorile z navdušenim iz-pr:č:injem zvestobe. Tajnik Stranke ie nato odšel v vojaško okrevališče, kjer so ga tudi navdušeno pozdravljali. Kratko bivanje tajnika Stranke je poteklo ob neprestanih manifestacijah ljudstva, ki mu je tajnik Stranke pcisvetil prisrčno zanimanje. Ko je Eksc. Vidussoni stopil v vlak, je ljudstvo ob zvokih godb. ki so igrale himne domovine in revolucije, neprestano vzklikalo Duceiu, Oboroženim silam in fašistični Italiji. Zmago napovedujoče vzklikanje je bilo voščilni pozdrav mesta Milana, hrabrim borcem italijanskega okspedicijskega zbora v Rusiji. Zgled Fašizma Bukarešta, 20. sept. s. List >Porunca Vremii« piše ob otvoritvi družini posvečene ure v italijanskem radiu, da predstavlja za Fašizem družina silo na notranji fronti, katero je treba vedno bolj utrjevati, ter poudarja, da je Mussolini posvetil od svojega prihoda na oblast največjo pozornost politiki za zaščito rase in pospeševrnju rojstev. Fašistični režim je popolnoma uresničil dejstvo, da je število moč. Po italijanskem vzgledu se lahko narede drago-ceni zaključki. Vprašanja čistosti, ohranitve in množitve rase so del dolžnosti, ki jih mora vsak narod nujno rešiti po vzgledu Fašizma. Delo italijanske žene za domovino v orožju Budimpešta, 19. sept. s. »Budapesti Er-tesito« posveča danes poseben članek delavnosti italijanske žene za domovino v orožju. V tem članku se naglasa, da je delo italijanske žene, včlanjene v fašističnih organizacijah, vredno te najvišje organizacije. V velikem delu je zasluga Italijanske žene, ki jo podžiga goreča privrženost domovini, da je notranja fronta Čvrsta in neporušena. ženske fašistične organizacije razvijajo svojo delavnost med ljudstvom, ki čutijo sredi sedanjih težav, kako čuječna in očetovsko skrbna sta vlada in stranka za rodbine vpoklicanih. Po končani vojni — tako pravi list na koncu, bo ves svet izvedel za ogromni prispevek, ki ga je doprinesla italijanska žena k Zmagi in uresničenju novega reda v Evropi. Zahvala in pozdrav poljedelcev Duceju Rim, 20. sept. s. Duce je dobil iz Pia- cenze naslednjo brzojavko: »Ob proslavi 50-letnice svoje ustanovitve Vam izraža, Duce, italijanska zveza poljedelskih zadrug, katero ste s tako ljubez-njivo skrbjo pospeševali kot orodje Vaše poljedelske politike, svojo neskončno hvaležnost v pripravljenosti vedno z vsemi silami in sredstvi izvesti Vaše ukaze. Pozdrav in vzpodbuda, s katero ste hoteli počastiti to proslavo, sta najbolj zaželjena nagrada za vse tiste, ki so od ustanovitve do danes delovali v zvezi in si prizadevali napraviti iz nje vedno močnejše orožje v službi za domovino v orožju, v svrho dosege gotove Zmage. — Pareschi, minister za poljedstsvo; Fabrlzi, inspektor Stranke; Morini, predsednik Italijanske zveze poljedelskih zadrug.« Preusmeritev argentinske mladine Lizbona. 19. sept. s. Argentinska vlada je poslala v Evropo posebnega delegata Juana Car losa Govnecha, ki fma ofviti misijo kulturnega značaja, zlasti glede proučevanja razvoja korporacij v raznih ev ropski h državah. Misija, ki bo trajala okrog pet mesecev, se je pričela v Lizboni, kjer se je Govneche sestal in razgovarjail s Saila-zarjem. V izjavah tisku *e Govneche poudaril veliko pozornost, s katero argentinska mladina sledi razvoju korporarivnega sistema v Evropi. Nove argentinske generacije, je dejal, so drugače usmerjene kakor prejšnje, tako da noben argentinski mladenič ne pripada eni izmed treh obstoječih strank v Argentini. Pravna fakulteta v Buenos Airesu nima nobenega slušatelja, ki bi bil član kake stranke. Argentinska mladina je zbrana v raznih organizacijah, toda izven strank nima še lastne določene organizacije. Njena usmerjenost je izrazito protiliberalna in protidem okra ti čna ter »e nagiba k sistemu korporacij. Govneche se je potem izrazij v prid ustvaritve edinstva, ki bi bilo tudi duhovno med državami v svrho rešitve načel latinstva v svetu. Izgubi] Iz Hitlerjevega glavnegra stana, 20. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje izredno vojno poročilo: Na Severnem morju je bila zopet dobljena velika bitka s konvoji. Po popolnem uničenju velikega konvoja na Severnem morju v času od 2. do 7. julija 1942 je bil z angleške strani dne 13. septembra izvršen ponoven poizkus, da bi pod močno zaščito pomorskih edinic pripeljali preko Severnega morja močan konvoj v neko sovjetsko pristanišče. Zelo slabi vremenski pogoji in višje ležeče meje večnega ledu, ki omogoča plovbo bolj severno, so bili tej akciji v prid. Oddelki nemških bojnih letal in podmornice so napadli in razbili konvoj, ki je obstojal iz približno 45 trgovskih ladij, po večdnevnih požrtvovalnih bojih in v zelo težavnih pogojih za borbo na veliko daljavo in kljub slabemu vremenu ter močni protiletalski in lovski obrambi potopili 25 trgovskih ladij s skupno 177.000 br. reg. tonami. Osem nadalnjih parnikov je bilo tako hudo poškodovanih, da jih je treba smatrati za izgubljene. Razen tega je letalstvo uničilo izmed edinic, ki so ščitile konvoj, en ru-šilec in dve stražni ladji ter zažgalo še drugi rušilec. Nadalje so podmornice uničile po vztrajnem zasledovalnem lovu še pet trgovskih ladij z 29.000 br. reg. tonami. Končno je letalstvo doseglo bombne zadetke na dveh angleških rušilcih, katerih učinka pa zaradi vremenskega položaja ni bilo mogoče opazovati. Tako je sovražnik doživel enega izmed svojih najhujših porazov v borbi za konvoje. V teku 6 dni je izgubil 38 trgovskih ladij, naloženih z najrazličnejšimi potrebščinami, med njimi 8 petrolejskih ladij s skupno 270.000 br. reg. tonami. K temu je treba prišteti še izgubo šestih bojnih pomorskih edinic Samo ostanek konvoja z deloma znatno poškodovanimi ladjami je utegnil pobegniti. Podrobnosti o katastrofi angleškega konvoja Berlin, 20. sept. s. Glede uničenja velikega angleškega konvoja v Severnem morju, o čemer javlja danes izredno poročilo, se doznavajo naslednje podrobnosti: Konvoj, ki so ga nemška bojna letala in podmornice uničile po šestih dneh neprestane hude borbe, je bil največji konvoj, ki je kdaj poizkušal prodi eti v bolj-ševiško pristanišče. Plul je ob pasu ledu južno od Spitzbergov. zaščiten z močnim spremstvom ladij. Kljub spremstvu je nemškim letalom od 13. do 18. septembra uspelo vdreti v obrambno zaporo in zadeti cilje. Posebno uspešni so bili napadi, ki so bili izvedeni 13. septembra, čeprav jih je ovirala gosta megla, so nemška letala križarila ves dan 'an sovražnikom in potopila od zore lo večera za 61.000 ton trgovinskega brodovja. Močna protiletalska obramba z bojnih Indij nasprotnika in intervencija sovražnih lovcev nista nič izdali v primeri s strahovitim nemškim napadom. Dve angleški letali sta bili sestreljeni. Tudi naslednjega dne so se napadi nadaljevali, čeprav so se vremenske prilike še poslabšale. Napadalne ladje so skušale posamič zbežati proti severu, da bi utekle uničenju. Popoldne dne 14. septembra je zletel v zrak velik tovorni parnik z municijo. Zadele so ga bombe, dve drugi trgovinski ladji sta bili istočasno tako hudo zadeti, da sta se močno nagnili in se nato potopili. Tako je bilo do 15. septembra potopljenih 15 ladij s skupno 119.000 tonami. Ostanek konvoja so nemška bojna letala zopet napadla 18. septembra, preden je mogel doseči namembno pristanišče in potopljenih je bilo 8 nadaljnjih trgovinskih ladij s skupno 60.000 tonami. Doznava se nadalje, da so nemška razdiralna letala včeraj bombardirala z bombami vseh kalibrov neko boljševiško letališče ob Severnem morju. Nastali so požari in eksplozije. Nemški spremljevalni lovci so se zapletli v letalske dvoboje s sovražnimi lovci nad Murmanskom. V teh borbah so bila sestreljena štiri nasprotni letala angleškega tipa »Hurrican«. tudi na Atlantiku Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Nemške podmornice so potopile v hudih borbah na Karibijskem morju, pred Afriko, v zalivu Sv. Lovrenca in na Ledenem morju 19 ladij s skupno 100.000 br. reg. tonand in 1 vlačilec. Tri nadaljnje ladje so bile torpedirane. Nezmanjšana srditost v bojih za Stalingrad Ob Tereku sovražnik vržen iz utrjenih postojank — Sovjetski protinapadi pri Voronežu zavrnjeni Rim, 20. sept. s. Angleška admiraliteta javlja, da se podmornica >TJrg,e« ni vrnila na oporišče, in da jo je smatrati za izgubljeno. Podmornica >Urgec je izpodrivala 730 ton in je bila oborožena z enim 76 mm topom in a 6 tojpednimi cevmi____ Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Ob Tereku so vrgle nemške čete sovražnika z utrjenih postojank. Na prostoru okrog Stalingrada se nadaljujejo boji z nezmanjšano srditostjo. Razbremenilni napadi sovražnika s severa so se izjalovili. Pri Voronežu so bili sovražnikovi napadi deloma v borbi moža z možem s hudimi krvavimi izgubami sovražnika zavrnjeni. Na Sredozemskem morju je potopila nemška podmornica 1200 tonski parnik in 4 prevozne jadrnice. Posamezna angleška letala so podnevi izvedla brezuspešne motil ne polete nad nemškim ozendjem. Sestreljeno je bilo eno sovražno letalo. Ponoći so prileteli angleški bombniki nad jugovzhodno in južno Nemčijo. Na nekaterih krajih, med drugim v mestu Monakovn so rušilne bombe in požari povzročili škodo predvsem v stanovanjskih okrajih in na javnih poslopjih. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Večje število napadajočih bombnikov je bilo sestreljenih deloma po protiletalskem topništvu, deloma pa po nočnih lovcih. Po dnevnih napadih nemškega letalstva na industrijske naprave na angleški južno-vzhodni obali so nemška bojna letala v noči z bombami težkega kalibra napadla industrijsko področje mesta Sunderland. Končno objavlja vrhovno poveljništvo še naslednje: Po sovjetskih agencijah danes objavljena in po Reuterjevi agenciji povzeta trditev, da je generalni polkovnik von Kleist padel, je neresnična. Ob KaspiSkem morju uničena cisternska vlaka Berlin, 20. sept. s. Iz vojaškega viia se doznava, da so nemška bojna letala te dni, ko so bila na oboroženei.. izvidniškem poletu, opazila zapadno od Kaspiškega morja dva dolga cisternska vlaka. rNc\v York Timesc piše o sovjetskem razočaranju zaradi neotvorjene druge fronte, ki sta jo angleška in ameriška vlada uradno obljubili ob priliki Molotovljevcga obiska, ter doznava še iz Londona, da je bilo besedilo proslulega komunikeja, v katerem se govori o drugi fronti, rezultat živahnih telefonskih razgovorov med Churvhi'lom in Reoseveltom v prvih dneh julija. Obveljalo je kljub Churchillovemu nasprotovanju besedilo, ki ga je hotela Amerika. Churchill je pfedvideval nesporazume, ki bodo zarali tega nastali z Rusijo, kjer se kar naprej kaže razočaranje zarali tega, ker se zavezniške čete še niso izkrcale v Frcun-ciji. Obletnica italijanskega lista v Atenah Atene. 21. sept. s. Ob priliki prve obletnice ustanovitve lista ^Giomale di Roma« so redakcijo italijanskega lista obiskali kraljevi opolnomočenec Italije, vrhovni poveljnik Italijanskih oboroženih sil in drugi italijanski odličniki, nemški tiskovni ataše, nemški novinarji, atenski župan ter mnogi grški umetniki in novinarji, ki so direkciji in reda-kciji čestitali. Čilsko - italijansko prijateljstvo Santiago, 20. sept. s. Ves čilski t tek objavlja s poudarkom poročilo o svečanosti, ki je bila včeraj v Rimu ob priliki obletnice čilske neodvisnosti, ko je bila otvorjena v italijanskem zavodu za proučevanje Amerike dvorana, posvečena republiki ćile. Tisk opozarja tudi na govor nacionalnega svetnika Alberta Asquni-i in čilskega veleposlanika ter objavlja članke treh italijanskih listov v republiki o priliki narodnega praznika. Zdravstveno delo v Grčiji Atene, 21. sept. s. V proračunu ministrstva za zdravstvo je bil doli>čen nov fond 60 milijonov drahem za pobijanje malarije in za izvedbo melioracijskih del in ukro-pov^ koristnih javnemu zdravstvu. Predsedniške volitve na Finskem Helsinki, 20. sept. s. Tisk je soglasno ugodno sprejel uradno vest, da se bodo volitev predsednika republike, ki bodo 15* februarja drugo leto, udeležili isti volilcl, ki jih je parlament določil leta 1937. Dan letalstva na Japonskem Tokj<\ 20. sept, s. Japonsko cesarstvo je danes proslavljalo tretji »Dan letalartva< z letalskimi paradami, predavanji in drugimi svečanostmi. Opravljeni so bili tudi verski obredi. Listi poudarjajo, kako živo je zanimanje naroda za letalstvo in zavest o njegovi važnosti v vojni. Po vsej Japon* ski so bili zbrani z javnim podpisovanjem fondi za nabavo letal. Poučevanje prebivalstva v severni Rangmi, 20. sept. s. Birmanska vlada jo sklenila poslati posebno misijo v severno Birmo z nalogo, da objasni prebivalstvu pomen vojne v vzhodni Aziji m namere Japonske z uvedbo novega reda med azirki-mi narodi. Misija bo imela tudi nalogo proučiti gospodarske pogoje v severni Birmi, Boji na Kitajskem Tokio, 20. sept. a. Japonske edinice so napadle osem kilometrov severno od fiao-hena v severnem odseku pokrajine Kiang-si skupino 500 kitajskih komunistov. Sovražnik je bil razgnan, majhna preostala skupina pa je bila zasledovana. Na kitajski strani je padlo 115 mož, Japonci pa so jih ujeli nad 50 ter se polastili obilnih vojnih potrebščin. Stedenje z bencinom v Argentini Buenos Aires 21. sept. s. Od 6. oktobra naprej bo v Argentini racionirana prodaja, bencina, a Glasilo Zveze borbenih fiasijev v Ljubljani Ljubljana, 20. septembra. Izšla je prva številka glasila Zveze borbenih fašijev v Ljubljani *Prima linea« (Prva črta), ki je obenem prvi italijanski list v Ljubljanski pokrajini. Na prvi strani objavlja glasilo z lepim poudarkom Ducejevo sliko s posvetilom »Zveza v Ljubljani je v prvi črti«, lastnoročno napisanim ln podpisanim. Učinkoviti naslov je reprodukcija zadnjih dveh besed Ducejevega posvetila. Na levi in desni Du-cejeve slike sta posvetili Tajnika Stranke in Ministra za ljudsko kulturo. Posvetilo in pozdrav Tajnika Stranke Al-da Vidussonija črnim srajcam v Ljubljani se glasi: želim, da bi črne srajce v Ljubljani sprejele moj tovariški pozdrav skupno z vzpodbudo za vedno boljše delo v službi Revu-lucije. 21veti v »prvi črti« je maloštevilnim namenjen privilegij in zaradi tega naj ima vsaka akcija vtis najbolj izrazitega sloga resnobnosti in neizprosnosti našega fašističnega življenja, živel Duce! Pozdrav Ministra za ljudsko kulturo Aleksandra Pavolinija se glasi: Nastala v odločilnem trenutka za svetovno zgodovino se »Prva crta« namer ja deliti delavni trud fašističnega novinarstva in mu stopiti ob stran z vero In umnostjo v svojem poslanstvu tolmača novega reda, ki ga bo Zmaga dala iz demoplutokratične in boljševiško - židovske hegemonije ■eieuim narodom. Za bodočnost »Prve črte«, udarne izvidnice mussolinijevske misli ln fašistične akcije na borbenem ozemlju, Izražam svoje najbolj tovariške želje. V nadaljnjih člankih na prvi strani se obravnavata potreba in namen glasila v službi revolucije Crnih srajc. Na ostalih petih straneh lista so zanimivi aktualni članki ter poročila o delovanju Zveze borbenih fašijev in strankinih organizacij v pokrajini. Odgovorni direktor glasila, ki ga tiska tiskarna »Merkurc, je Luigi Pietrantonio. Ustroj oMastev ministrstva za kmetijstvo in za gozdove na ozemljih, nedavno priključenih kralje« vini Italiji Viktor Emanuel III., po milosti božji in narodno volji Kralj Italije in Albanije, Cesar Abesinije Glede na kr. ukaz z dne 18. novembra 1929-VIII št. 2071, pretvorjen v zakon z dne 31. marca 1930-VIII št. 279, s Katerim so bili ustanovljeni oddelni kmet:jski inspektorati, giede na zakon z dne 13. junija 1935-XIII št. 1220, s katerim se ustanavljajo v vsaki pokrajini Kraljevine pokrajinski kmetijski inspektorati, gle le na kr. Uredbo z dne 22. februarja 10o7-XV št. 32 7 frlede na kr. uredbo z dne 29. maja 1941-XIX št. 489, na podstavi kr. ukaza z dre 3. maja 1941-XiX št. 291 o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine, na podstavi kr. ukaza z dne 18. maja 1941-XIX št. 452 o ureditvi ozemelj, ki so postala sestavni čel kraljevine Italije ter ustanovitvi novih pokrajin Split in Kotor, glede na kr. uredbo Z dne 7. junija 1941-XIX št. 453 o določitvi teritorialnega območja pokrajin Split in Kotor, glede na član 1., št. 3, zakona z dn^ 31. januarja. 191G-IV št. 100 in na zakon Z dne 4. septembra 1C40-XVIII št. 1547, smatrajoč za potrebno ustanoviti oddelni kmetijski inspektorat za službo v novih prajinah in po en pokrajinski kmetijski inspektorat v vsaki teh pokrajin, po dobljenem mnenju državnega sveti, po zaslišanju ministrskega sveta in na predlog Našega ministra državnega tajnika, za km^tj-stvo in za gozdove sporazumno z ministrom za finance, Smo sklenili in odločamo: Člen 1. Na Reki se ustanavlja odde'i.ii kmetijski inspektorat, čigar krajevna pristojnost se določi po poslednjem odstavku člena 1. kr. ukaza z dne 18. novembra 1929-VIII št. 2071, pretvorjenega v zakon z dne 31. marca 1930-Vin št. 279. Člen 2. Pokrajinski kmetijski inspektorati se ustanavljajo v Ljubljani, Splitu m Ko toru s sedežem v teh glavnih i mestih pokrajin. V drugih občinah pokrajine, če je to za radi obsežnosti ozemlja in po posebnih potrebah kmetijstva umestno^ se ustanove lahko tem inspektoratom rx>drejenJ uradi po predpisih drugega odstavka člena 1. kr uredbe z dne 22. februarja 1937-XV št. 327. Strokovni odseki za zatiranje rastlinskih bolezni se lahko ustanovijo po predpisih člena 26. kr. uredbe z dne 29. maja 1941-XIX št. 489. Zato se število teh odsekov, na katere se nanaša ta člen, zvišuje na dva in seiemdeset. Člen 3. Za poslovanje uradov, ustanovljenih po prednjih členih, se v staležnem seznamu tehničnega osebja za kmetijstvo (skupina A) iz razpredelnice B, priložene navedeni kr. uredbi z dne 29. maja 1341-XIX št. 489, dodajejo eno mesto glavnega inšpektorja (5. činovni razred) in tri mesta višjih inšpektorjev (6. čmovni razred). člen 4. Ta uredba stopi v veljavo na dan objave v uradnem listu »Gazzetta Ufficiale del Ragno«. Odrejamo, da se ta kraljeva ureiba, opremljena z državnim pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zakonov in uredb kraljevine Italije in ukazujemo vsakomur da se po njej ravna in skrbi za njeno izvrševanje. Dano v San Rossore dne 17. julija 1942-XX, Viktor Emanuel Mussolini — Pareschi — Di Revel Ctverltev slikarske razstave Tineta Gorjupa Razstavo je o tvoril predsednik DSLU Saša Šantel — Razstavljenih je 60 olj in 9 risb Ljubljana, 21. septembra Včeraj ob 11. so se znova odprla vrata Jakopičevega paviljona in v tri razstavne sobe se je nagnetlo obilo umetnost ljubečega občinstva. Vse je prignala že.ja in radovednost, da se prepričajo, kaj je po skoro triletnem presledku ustvaril slikar, ki se ga Ljubljana dobro spominja z njegove prve razstave takoj po končanih študijah na slikarski akademiji, ko je razstavljal skupno z Baro Remčevo in Noro Lavrinovo. Takrat je Tine Gorjup zapustil pri našem občinstvu najboljše vtise in prepričani smo bili, da nam v njem, če bo vztrajal na težiti življenjski poti, ki je usojena skoro vsakemu umetniku, raste nov umetnik. Saj je takrat rokazal že mnogo več kakor samo risarsko in slikarsko veščino; pokazal je, da je talent, ki ima vse pogoje, da se razvije v samostojnega ustvarjalca. Navzoč je bil tudi Kr. tiskovni ataše dr. Attilio De Cecco kot zastopnik Eksc. Visokega Komisarja. Med posetniki otvoritve so bili zastopniki vseh slojev ljubljanskega meščanstva. Zastopani so bili v častnem številu vsi kulturni krogi in opazili smo Gorju-pove tovariše umetnike, ki imajo že svoj sloves, gledališke Igralce, prosvetne delavce, med drugim občinstvom pa najvidnejše prijatelje in podpiralce naših slikarjev in kiparjev. 2e pred of icieln > otvoritvijo so bili razstavni prostori poln:. Ko pa Je spregovoril kot otvoritelj razstave predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. Saša šantel, je bila glavna dvorana skoro pretesna. V svojem otvoritvenem nagovoru je g. Santel najprej v kratkih potezah očrtal dosedanjo pot Tineta Gorjupa. Pri tem je poudaril, da je mladi slikar dobil prvo pripravo že v Ljubljani kjer je bil gojenec umetnostne šole Probude ln njenega profesorja Mirka šubica. Nato je govornik nadaljeval: V Zagrebu mu je bil glavni mentor profesor Ljuba Babic. A ime profesorja ne zadostuje, če hočemo razumeti, zakaj si je slikar izbral določeno pot. Vsakdo, ki je imel priložnost opazovati razvoj nastajajočega umetnika, ve. koliko vpliva nanj razen šolanja prirojena specialna darovitost, družinska tradicija, občevanje s tovariši, umetnostne razstave, ki jih vidi v svoji razvojni dobi in še marsikatera okolnost, ki je ne moremo zasledovati, ker sega v najnotrajnejše občutke bodočega slikarja. Rezultanta, ki se končno izcimi iz vsega tega, se pojavi šele v delu zrelega umetnika in se stopnjuje v individualnost, ki lahko pomeni nove poti, nova razkritja. Če pa profesorjev vpliv popolnoma obvlada učenca in napravi iz njega zgolj posnemovalca, kaže to brez dvoma na pomanjkanje samostojnih sposobnosti ter postane za poznejšega ustvarjalca lahko usodepolno. Profesorjev vpliv pa je neizmerne važnosti, kjer se omejuje na vcepitev strokovnega znanja. Ce se po tem splošnem pogledu vračam na Tineta Gorjupa, mislim, da smem trditi, da mu je bila šola predvsem važna ln potrebna za to. da si je na njej pridobil ono strokovno podlago, ki mu omogoča, da z neoporečno sigurnostjo suka svoj čopič. Vse drugo tiči v njem že fz predakademskih časov, šola v Zagrebu in še posebno ogledovanje razstav v Italiji in v Franciji so mu pa pokazale končno smer. Tine Gorjup je naturalist, t. j. je pro-učevalec narave in v njej najde vedno dovolj hvaležnega gradiva za svoja dela. V naravi pa išče predvsem lepoto: lepoto motiva, njegove kompozicije in barvitosti. Lepoto Išče tudi v posamezni potezi čopiča, izogibajoč se pri vsem delu prisiljene originalnosti, ki skuša vzbujati pozornost z zunanjimi efekti. Gorjupa zato ne bodo šteli med avantgardiste sodobnega slikarstva, dokler bo naglašanje takih zunanjih posebnosti igralo kakršno koli vlogo pri ocenjevalcih umetnosti. Zdi se mi, da mu tudi ni na tem ležeče ter da se zaveda večjega pomena onega ocenjevanja, ki ga tvori kolektiv cele generacije občinstva in ki je doslej vedno končno odločal objektivno kakovost umetnikovega dela — kakor v muziki, literaturi in gledišču, tako brez dvoma tudi v likovni umetnosti. Ime Tine Gorjup ne predstavlja zato posebnega in novega programa. A vendar nas njegove slike vedno bolj privlačujejo in vedno bolj zanimajo. V njih vidimo delo resnobnega in ambicijoznega slikarja redkih sposobnosti v podajanju onega lepotnega bistva figure, krajine in cvetja, ki gledalca prepričuje in osvojuje. Pri vsem tem smemo trditi, da je Gor-jupova umetnost v toliko sodobna in moderna, v kolikor si je znala priboriti nova pozitivna dognanja slikarstva zadnjih desetletij. Da bi pa postal pri tem zgolj eklektik, za to je njegova prirojena potenca premočna. To je tudi vzrok, da izpričujejo Gorjupove slike svojo individualnost, ki je seveda v skladu s prirojeno umerjenostjo njegovega značaja. Naj bi aktivni in pasivni gledalci gledali to zbirko z onim zanimanjem in z ono radostjo, s katero so bile ustvarjene. To je želja, ki jo izrekam spoštovanemu tovarišu Tinetu Gorjupu, ko p-^glasam otvoritev njegove prve kolektivne razstave v Ljubljani. Poslušalci so toplo pozdravili govornikove besede, nato pa se počasi razšli po razstavnih prostorih, kjer je Gorjup razstavil 60 oljnatih slik in 9 risb. Poleg pokrajinskih motivov je upodobljenih mnogo tihožitij in portretov. Razstava Je zbudila splošno zanimanje in bo verjetno ena najbolje obiskanih letošnjih razstav. Mlađemu umetniku pa želimo, da bi našel za svoje umetnine tudi dovolj kupcev, kar mu bo olajšalo njegovo kvalitetno pot navzgor. Z Gorenjskega — Javna dela v Poljanah. Iz Poljan nad Skofjo Loko poročajo, da se pripravlja zgraditev vodovoda, da bodo dobivali iz studenca pri Hotovljah pitno vodo vsaj bližnji kraji v dolini. Urejujejo se pota in poslopja, dela se pa tudi na regulaciji Ločivnice, — Iz Save sta Jo rešila. Pri Mednem se je kopala oni dan med mnogimi kopalci tudi hišna pomočnica Ivanka TrampuŽ. Nenadoma je pa zašla v vrtinec in začela klicati na pomoč. Bila bi utonila, da se nista pognala za njo carinska uradnika Rohrer in Wirnsberger. Skočila sta v deročo vodo in potegnila Tram puževo na suho. Bila je že onesveščena. — Športniki za zimsko pomoč. V okviru prve zbirke za vojno zimsko pomoč je organiziralo športno društvo v Radovljici včeraj več prireditev. Enake prireditve so imela na sporedu tudi športna društva na Jesenicah, v Tržiču, na Bledu in Bohinjski Bistrici. Čisti dohodek vseh teh prireditev je namenjen zimski pomoči. — Vodja gorenjskih upornikov ustreljen. Na Jelovici je bil 9. t. m. med policijsko akcijo ustreljen vodja gorenjskih upornikov Josip Gregorčič z Jesenic, znan pod imenom »Gorenje«. Poleg njega je padlo 32 upornikov. 8 je bilo pa ujetih. Gregorčič je bil poveljnik upornikov na Gorenjskem in on je izdajal povelja za vse napade. Po njegovih navodilih je bil ustreljen tudi uradni veterinar v Kranju Be-denk. Gregorčič se je udeležil tudi državljanske vojne v Španiji. — Oddaja sadja. Oblasti na Gorenjskem So se obrnile na prebivalstvo s pozivom naj pridno zbira sadje. Določeno količino sadja je treba oddati pooblaščenim zbiralcem, odnosno nakupovalcem proti takojšnjemu plačilu. Sadje Pa mora biti po- prej sortirano po navodilih zbiralnic. Odpadlo in obtolčeno sadje je treba oddati ločeno ker je porabno samo za predelavo. Potrošniki ne dobe nobene nakaznice za nabavo sadja, pač pa ga lahko kupujejo pri trgovcih kakor doslej. Prepovedano Je pa vsako kopičenje sadja. Sadjarji, ki so v polni meri izpolnili svojo dolžnost, lahko preostalo sadje prodajo neposredno potrošnikom. Izdelovanje jabolčnika je prepovedano. — Nov grob. V Mengšu je umrla uradnica tvrdke Alojz Kane, Frančiška Rabič. Podlegla je vnetju slepiča. Kako priljubljena je bila pokojna, je pokazal njen pogreb, ki se ga je udeležilo mnogo Mengša-nov s komisarskim upraviteljem Folgger-jem in vsemi uslužbenci Kančevega podjetja. — Mladi dunajski pevci v Kranju. V Kranju je nastopil te dni znani dunajski pevski mladinski zbor »Sangerknaben«. Mlade goste sta pozdravila na kolodvoru vodja krajevne skupine in kranjski župan. Pred kolodvorom so bile pripravljene lepo okrašene kočije, v katerih se je odpeljaio 17 mladih gostov V mesto, že na kolodvoru jim pe postregel zastopnik stranke Moser z jabolki in pecivom. Nastop dunajskega mladinskega pevskega zbora je bil svečana otvoritev kulturnih prireditev v novi sezoni in Kranj je vzbudil veliko zanimanje. Zadnja poletna nedelja je bila tuđi lepa in nekateri meščani so se kopali na prostem Ljubljana, 21. septembra. Včeraj smo se še lahko poslavljali od poletja, ker je bilo še dovolj toplo in ker smo se spomnili, da je bila včerajšnja nedelja zadnja poletna po koledarju. Septembra pri nas navadno že kraljuje jesen v vsej svoji moči, zlasti v drugI polovici meseca. Prejšnji teden je bilo že nekaj značilnih jesenskih dni z dopoldnevno meglo in jutranjim hladom. Zdelo se je, da je kopalne sezone že konec. Kazalo je tudi, da se že začenja jesensko deževje in da se bo močneje ohladilo. Toda dež je letos pri nas izjema kakor je bilo včasih lepo vreme. Dež v preteklem tednu je bil menda le vzorec in pravo mero bomo morali še počakati. Meščani si žele vedno lepega vremena, a ker letos tudi rijejo po zemlji, imajo več pravega smisla za potrebo ljudi, ki morajo z znojem gnojiti zemljo, pa jim tudi še zdaj ni vseeno, ali vlada suša ali r.e. Delo na vrtovih in njivah še ni končano, nismo še pospravili vseh pridelkov, razen tega si pa dežja želimo tudi za zimske salate, ki so šele začele rasti. Letos pridelujemo tudi repo in korenj«, ki nam včas'h nista dišala. Skratka, dež se nam zdi potreben in zato se ne moremo preveč navduševati nad lepim vremenom niti ob nedeljah. Marsikdo pa tudi pomisli, da je dež potreben tudi na deželi, na njivah in travnikih, ne le v mestu. Toda, če nam je nebo že naklonilo lepo vreme tudi včeraj, danes vendar ne bomo godrnjali. Meščani so ga vključili v svoj nedeljski program, v spored praznovanja. Nedeljska praznovanja so precej skromna in nekateri so v zadregi, kaj bi naj počeli, pa se jih usmili vsaj solnce. Prave jesenske sezone prireditev in družabnosti še ni; vlada še poletno mrtvilo. Gledališče je sicer že odprto, a ljudem je žal ob lepem vremenu posedati v gledaliških dvoranah. Kljub temu je obisk vselej dovolj dober. V nedeljske sporede spada seveda tudi obiskovanje kina, ne glede na vreme. Tudi praznovanju je treba deliti meščane na razrede: na tiste, ki obiskujejo kulturne predstave z zavestjo kulturne dolžnosti, čeprav včasih malo kislih obrazov, in torej ne morejo prezreti takšnih dogodkov, kakršen je n. pr. otvoritev umetnostne raz- stave in na one. lei obiskujejo kinematografe. Teh meščanov je pa najbrž najmanj, namreč tistih, ki obiskujejo umetnostne razstave. Mnogo več je nedvomno oriih, ki se razžive šele popoldne po kosilu in ki po prastari tradiciji >gredo ven«. 3>Grem ven« je čudovito geslo, ki ob nedeljah premakne tudi najtežje meščane in ki se mu ne more nihče upirati. Meščani hodijo že od njega dni »ven« ob nedeljah, zlasti še. ob lepem vremenu. Sila navade in vztrajnosti je tako mogočna, da učinkuje v vseh časih in razmerah. Tako hodijo meščani tudi zdaj »ven«, to se pravi noter, če že gostilne nimajo prijetnih vrtov. Seveda, praznovanje je skromnejše, a zato nič manj slovesno, po prastarem nenapisanem obredu. Tako je bilo včeraj, tako je bilo včasih in tako bo tudi kdaj pozneje. Kopalci se pa že čutijo užaljene, ker toliko govorimo o meščanih, na nje, ki so udeleženci najpomembnejših nedeljskih dogodkov, pa preziramo. Zdaj pričakujejo še posebno, da pišemo o njih. ker kopanje na prostem prehaja v junaštvo; gre za to, kdo bo vzdržal delj časa in ne bo hotel opaziti, da se je začela hladna jesen. Včeraj pa kopalcev menda še nI zeblo. Niso se tudi ustrašili oblakov, ki so se opoldne začeli poditi nad mestom. V prvih popoldanskih urah je bilo nekaj časa delno oblačno, a številni kopalci so že zavzemali svoje stalne prostore, kjer so si letos pridobili domovinsko pravico. Tudi v kolezijskem kopališču so se zbrali stalni obiskovalci, ki igrajo dan za dnem v praznem bazenu nekakšen waterpolo — na suhem. Gneče pa včeraj ni bilo v nobenem kopališču. -»Ljudsko kopališče« po številu kopalcev včeraj ni bilo več ljudsko. Mnoge kopalce je najbrž zadržala doma opoldanska ploha. V Trnovem jim je namreč nebo včeraj zalilo vrtove. Trnovo je letos že nekajkrat dobilo dež, ko v drugih mestnih okrajih nismo niti vedeli, da je kje deževalo. Tudi včeraj je bilo v Trnovem za enkrat dovoTj dežja. Prah na cestah je pošteno spralo in vrtovom se je dež prilegel, zelenjadarji so pa bili seveda veseli, da jim ni bilo treba tudi včeraj jemati škropilnic v roke. ŠPORTNA NEDELJA Mladinski nogometni turnir na Kodeljevem Mladinska moštva žabjaka, Viča, Mladike in Koro-tana na prvem javnem nastopa Ljubljana, 21. septembra. Pretekli so Že številni meseci, kar so prej vedno redno zasedena igrišča, prenehala biiti poprisca športnih tekmovanj naše nogometne družine. CONI kot vrhovna športna instanca v Ljubljanska pokrajini se venomer trudi. da bi vlil športnemu življenju v Ljubljani nove krvi. Na njegovo pobudo so bila skupno z mladinsko organizacijo GILLom organizirana mladinska plavalna tekmovanja, sedaj pa so se pojavili tudi mladd nogometni naraščajniki. ki naj bi bili znanilci novega nogometnega življenja. Mladinska moštva SK Viča. SK Mladike, SK Korotana in SK Žab jaka, ki se je s tem tudi prvič predstavil javnosti, so pristala na sodelovanje na turnirju, katerega prvi del se je odigral včeraj na nogometnem igrišču SK Mladike na Kodeljevem. 44 fanti čev se je podilo za žogo v dveh tekmah po 2krat 20 minut. Vsa zunanja organizacija je nudila sftiko, kakor s-mo jo vajeni pri tekmah odraslih. Tekmovalo se je po vseh pravrlm in predpisih nogometnih prireditev s sodnikom, dresi, zamreženimi vrati itd. Na splošno so mladi igralci pokazali zelo veliko vneme in tudi vzdržljivost — pomisliti je treba, da. nobeden ni bil starejši od 13 let —. tako da je btlo videti, da so se njdh mlada srca resno zavzela za stvar. Zdi se nam pa, da se je od njih zahtevalo nekoliko preveč. Igrišče je sicer najmanjše v Ljubljani, vendar za tako mladrmo še vedno preveliko* Tudi vrata so bila pre\isoka saj so s trinajstimi leti le redki, ki bi mogli pognati se tako visoko, da bi branili žogo, ki bi letela v mrežo tik pod prečko. Fantje so igrali kar bosi. Pohvaliti jih je treba vse od kraja glede na discipliniranost, športno vedenje in že razmeroma precejšnjo tzvež-banost v igralski veščini. Na igrišču se je nabralo mnogo gledalcev, med katerimi je zopet prevladovala mladina, ki se je živahno vnemala za svoje ljubljence. Vič—Mkdika 1:0 (0:0) Ko* prvi par sta nastopali moštvi Viča in Mladike, Po znanju, sposobnostih in elanu sta si bili skoraj enakovredni, tako da bi HI neodločen rezultat primernejši. Nogomet pa je tudi za najmlajše igra. v kateri I ima sreča pomembno besedo Sreča Je bila naklonjena Vičanom, ki so sredi drugega polčasa potresli po Bojanu mrežo Mladike. Njen vratar je bil za visoki strel premajhen, čeprav je bd drugače prav d*ifcer. Kmalu zatem se je ponudila Mladiki priložnost, da bi izenačila. Njen napadalec je imel 3 m pred vrat m i Viča čist položaj, v razburjenju in preveliki vnemi pa je žogo poslal visoko čez vrata. Zamujena priložnost mu bo dobra skušnja, da je treba ohraniti pri nogometu vedno hladno kri in prisebnost. Tako se je tekma zaključila z zmago Viča 1:0 (0:0). Žabjak—Korotan 3:0 (2:0) Druga dvojica je zelo spremenila sliko na igrišču. O enakovrednosti med tekmecema ni b?lo niti govora. Mladi Šentjakobčuni so bili ves čas boljši in je njihova zmaga zaslužena. Večina med njimi je pokazala med vsemi nastopajočimi največ smisla za skupno igro, igralskega znanja in tudi vzdržljivosti. Dober je bil napad, dobra obramba, najboljši pa vratar, ki je branil celo enajstmetrovko. Med Korotanci so igrali dobro le nekateri poedinci. tako zlasti levo krilo, ki pa ni imelo za slom be pri drugih napadalcih. Za kakršen koli uspeh so še preboječ i in čeprav so nekateri fizično močni, so jih tudi telesno šibkejši nasprotniki s pogumnim startom in dobro skupno igro z lahkoto nadigrali. Zabjak je pri'el v vodstvo kmalu po CJtvt>rvtvi, tik pred koncem je nato povišal na 2:0. Tretji gol je padel v začetku drugega polčasa. Sredi drugega polčasa je sodnik nekoliko prestrogo prisodil kazenski udarec proti Zabjaku. Vratar Zabjaka je nizko žogo z lahkoto ulovil. Izkazal se je v stilu svojih že odraslih tovarišev še enkrat v odprti igri in tako ohranil svojo mrežo čisto. Tekma se je k on čada 3:0 (2:0). Prihodnjo nedeljo nastopita za zmagovalno darilo Žabjak in Vič, za tolažilno pa Mladika in Korotan. Švedska—Nemčija 3:2 (2:2) Včerajšnja meddržavna nogometna tekma med Švedsko in Nemčijo v olimpijskem stadionu v Berlinu se je končala z zmago Švedske 3:2 (2:2). Nemcem se ni posrečilo niti na svojih tleh revanžirati se Švedom za lanski 4:2 poraz v Stockholimi. Švedi so s to zmago pokazali, da spadajo tudi v nogometu med najboljše v Evropi. Moštvi sta nastopili takole: Švedska: Bergquist—Ni'lson. Leander —Persson, Emanuelsson, Grahm—Martens-son, Green, Nordahl, Carlsson, Nvberg. Nemčija: Jahn—James, Muller—Kup-fer, SoM, Rhode—Lehner, Decker, \Valter, S mg, Klingler. Nemci so se dobro zavedali, da jih čaka težko delo. Upaii pa so, da jim bo pred Prodaja plemenske živine Po nalogu Kmetijskega oddelka Visoko* ga Komisariata obveščamo vse kmetovalce, da bo v torek dopoldne od 9. do 12. ure, v klavnici v Ljubljani, prodaja plemenskih krav in prafticev po ugodnih cenah. domačim občinstvom uspelo prisiliti Švede na ko'!ena. Tekma je biia živahna zlasti v prvem polčasu, napete j ša v drugem. V vodstvo so prišli Švedi že v šesti minuti. StreJcc je bil Nvberg. Nato so imeli Nemci dvakrat priložnost, da izenačijo, šele v 14. minuti se jim je to res po-ročilo. Nemški napad je v švedskem kazenskem prostoru dolgo okleval in je žoga romala od napadalca do napadalca. Končno jo je Wm spravi jI neubranljivo v mrežo in postavil na 1:1. Uspeh je nemško moštvo zelo ohrabri* in podžigani od deset tisočev gledalcev so Nemci hrabro napadali. Biil je kritičen trenutek za Svede, posebno, ker se je posrečilo Klingler ju zvišati rezultat na 2:1. Toda gledalci so se le malo časa veselili prx>inovti svo.iih. Švedi so že nasJcdnio mi n uto izenačili, k čemur je delno pripr^mogol tudi nemški vratar Jahn. Z neodločenim rezultatom 2:2 so šli igralci na odmor. Po odmoru so Švedi znova prevladali m dosegli voJ-tvo. Nemci so se sku:ali rcvanžirati in dolgo so vztrajno oblegaili švedska vrata. B;ii so to najbolj napeti trenutki. S vedi so se izvrstno branili m Nemcem ni uspelo izenačenje, čeprav je biđo skoraj vse njihovo mrštvo na Švedski polovici igrišča. Rezultat 3:2 je ostal do konca, in tako zapuščajo Švedi nemško prestolnico s pomembno zmago. Tekme za italijanski pokal Po kvalifikacijskih tekmah prejšnje nedelje je bilo včeraj v Italrji odigrano prvo redno kolo nogometnih tekem za vtalijanski pokal. Nastopilo je 32 klubov, članov divizije A in B. Dve tekmi sta bili odigrani žo v soboto, ko je v Napeti i ju premagal rimski Lazio Napoli. v Rimu pa torinski Juventus Mater. Izidi nedeljskih tekem ne prinašajo velikih presenečenj. Od klubov divizije A izpadejo štirje: Ambrosiana, ki jo je prenvaigaiUi Bo-logna, Liguria. ki jo je premagala Atalanta, Fiorcntina, ki je izgubila z Livornom, in Bari ki je doma podlegel prvakinja Romi. Od ostalih tekem je zanimiv zlasti rezirltat v Pisi kjer je novinec v diviziji B Cnemo-nese porazil domačo Piso. Kljub podaljšku je ostala neodločena tekma med Novaro in Palermom. Evo rezultatov: Modena: Modena—Alessandria 2:0, Venezia: Venezia—Siena 2:1, Torino: Torino—Anconitana 7:0, l'dine: Udinese—Pescara 21, Napoli: Lazio—\apoli 2:1. Bolo fina: Bologna—Ambrosiana 2:0, Genova: Genova—Spezia 5*3, Pisa: Crcmonese—Pisa 1:0* Bergamo: Atalanta—Liguria 3.7, Li\x>rno: Livorno—Fiorcntina 2:0m Padova: Milano—Pado\'a 5:3, Bari: Roma—Bari 3:0, Vicenza: Viccnza—Pro Patria 3 0, Trieste: Tfiestina—Fanfulla 3:0, Roma: Juventus—Mater 6:1, Novara: Kov ar a—Juv.Palermo l:lm 10. svetovni rekord Gunderja Haegga Iz Stockholma prihaja kratka vendar presenetljiva vest. Sloviti švedski tekač nu, srednje proge ie postavil nov svetovni rekord. Tokrat je starta! na 5 km, ki jih je pretekel v izrednem času 13:52.2. S tem je Gunder Haegg dosegel že deseti svetovni rekord! (Be/es nt ca K O I, R D A R Danes: Ponedeljek, 21. septembra: Matej. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Slovo. Kino Inion: Giarabub. Kino Sloga: Z. I SUss. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Bleiweisova c. 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62, in mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. Iz Spodnje štajerske — Veliko zanimanje za umetnostno razstavo v Ptuju. V okviru prireditve okrožnega dneva v Ptuju je bila otvorjena tudi razstava del spodnjestajerskih slikarjev, ofcenem s pregledom doslej storjenega političnega dela. Za razstavo vlada veliko zanimanje, saj jo je posetilo v prvih treh dneh 12.000 prebivalcev Ptuja in bližnjih krajev. Razstava je bila podaljšana do včeraj. — Dva °troka zgorela. Težka nesrreča sa je pripetila v zidanici posestnire Marije Ros v Račkem vrhu pri Radencih. Vmi-čarjl Orgoličevi so delali v vinogradih, njihovi tri otroci Franc, Jože ln Lojze so pa ostali doma, kjer so sedeli za mizo in jedil juho. Najstarejši, 6-letni Francelj je nadzoroval mlajša bratca. 3-letni Lojzek je dobil nekje vžigalice, ki mu jih je pa Frarei vzel. Kar sta mlajša bratca izginila iz izbe. Odšla sta v hlev in se vanj zaprla. Naenkrat je Francelj opazil, da se iz hleva kadi. Ves preplaSen je jel klicati na pomoč mater. Mlajša bratca sta bila najbrž v hlevu zažgala steljo. Ogenj se je razširil tako hitro, da otročičkov ni bilo mogoče reaiti^ Prihiteli so sicer sosedje, ki so pa rešili samo prašiče, d očim sta hlev in hišica pogorela do tal. V Dlamenih sta našla smrt tudi oba otročička. — Novi grobovi. V Mariboru so umrli vdova po jetniškem pazniku Ivanka Habift, stara 77 let. vdova po strojevodji Marija Frev, stara 74 let, postreznica Berta Mari-ničt stara 69 let. in žena železniškega uradnika Adolfina Petek, stsra 78 let. Na Dunaju je umrl 14. t. m. trgovec Franc Ambroži č, star 51 let, doma iz fit. Lovrenca na Pohorju. Njegov brat Ivan je bil do leta 1919. glavni urelnik -Marburger ^©itung*. V Celju je umrla žena hišnega posestnika Marija Neger, rojena Nagele, stara 62 let. — Srebrna poroka v Celju. >Marburger Zeitung« se je spomnila ob srebrni poroki polkovnika Emila Majcna in njegove žene Helene, roj. Fritach. Zakonca Majcen sta si prodobila mnogo zaslug za nemStvo ln še srdaj pridno delata v štajerskem Hel-matbundu. — Žrtev Savinje. V Savinji pri Petrov-čah je uto-il oni dan rudar Justin Polenlk, star 29 let. Izpred okrožnega sodišča Lastnina je zel 3 zapleten pojm — Kako je upnik ostal plačila dolga, čeprav je skušal uveljaviti svojo pravico civilno in kazensko Ljubljana, 21. septembra. Odvetnik S. je imel terjatev do M. P. Šlo je za 1140 br odnosno v začetku celo za nekaj već. Terjatev je bila že izvršna, to se pravi, da je odvetnik smel za poplačilo dolga predlagati sodno eksekuc^jo. Odvetnik S. se je te pravice poslužrL vendar ni dosegel uspeha. Zadeva se je naenkrat zapletla, M. 1\ je imela neko pohištvo, ko pa je eksekucija hotela poseči po njem, se je oglasila kot lastnica S. P. Pogajanja so se končala s sklenitvijo poravnave, v kateri se je tudi S. P. obvezala. Toda tudi po tej poti odvetnik m mogel dobiti plačJa svoje terjatve. Sodišče mu je priznalo pravico do poravnalnega zneska, ko pa je vodil ponovno izvršbo, se je zgla-sU kot lastnik predmetov, ki bi jih bilo mogoče zaseči, oče S. P., ki je prej izjavila da so isti predmeti njena 'ast. Odvetnik je zahteval, da S P. položi po predpisih izvršilnega postopka razodetno prisego. To se pravi, da je morala pod prisego potrditi, da predmeti, za katere je prej izjavila, da so njena last, res niso njeni in da tudi nima drugega premoženja. S- P. je prisegla. P(/ tem postopku je smatral odvetnik, da sta ga obe doi/nici namenoma spravili v zmoto, da sta ga zavedli, samo da bi lahko odtegnili predmete izvršbi. Bila je podana tudi možnost krive prisege, če je bila prva izjava, da je S- P. lastnica, resnična. Obenem s civilno je vložil nato odvetnik tudi kazensko tožbo, sklicujoč se na § 366. 4 kaz, zak., ki pravi: Z zaporom do enega leta ali v denarju do 380U lir se kaznuje, kdor, ko ga čaka prisilna izvršba ali ko ta teče, z namero, da bi svojemu upniku prizadel škodo, sestavne dele svoje imovine uniči, poškoduje, odsvoji, stori za n c porab-ne ali drugače odstrani ali izmišlja dolgove in pravne posle in tako povsem ali deloma onemogoči upnikovo poplačilo. Preganjati •e začne na predlog. S. P. je zanikala, da bi bila kaj kriva. Povedala je, da je predmete kupica z očetovim denarjem na dražbi. Domik je bil izrečen na njeno ime, toda med očetom in njo je bilo domenjeno le pogojno darilo. Ko je bila tožba potem razširjena na očeta, je pa ta izjavil, da je predmete svoji hčeri S. podaril. Potem takem bi bila S. P. krivo prisegla. Na obnovljenem postopanju je oče drugače izpovedal, in sicer da so bili predmeti kupljeni res za njegov denar, da jih je res prepustil hčeri vendar pa da bo lastnica postala šele po določenem roku. Kdo je torej bil dejanski lastnik? Na to vprašanje niso dali niti juristi sodniki enotnega odam'o-a. En sodnik je bil mnenja, da je lastnica hčerka, drugi pa. da je lastnik oče. Kazensko postopanje pred okrajnim sodnikom se je zaključilo tako, da sta bili obe obtoženki M. P. in S. P. spoznani za krivi po toženem paragrafu in obsojeni vsaka na 10 dni zapora, češ da sta s svojim ravnanjem onemogočili upniku poplačilo dolga. Glede terjatve je bil odvetnik upnik zavrnjen na pot civilne pravde. Proti sodbi sta obtoženki vloižili priziv. Na prizivni razpravi sta imela glavno besedo oba odvetnika: branilec obtoiŽenk in odvetnik upnik, ki se je pridružil postopanju kot oškodovanec. Branilec je naglasril pre popusta, državni in samoupravni uradnik pa doseže celo 30 % popusta. Uprava gledališč vabi k mnogoštevilnemu odzivu in prijavam za abonma, ki tvori stalen kader posetnikov raših umetniških zavodov. —lj Nakazila za krompir. Obenem z oktobrskimi živilsk nakaznicami dobe stranke, ki ni?o pridelovalci krompirja, posebna nakazila za nabavo krompirja. Ta nakazila bodo veljavna do konca meseca aprila. Zato pa že sedaj opozarjamo, nal vsi vestno pazijo na ta nakazila, da jih kakorkoli ne izgube ali uničijo, ker v nobenem primeru ol- bodo mogli dohiti drugih nakazil. —lj Vpisovanje na strokovno nadaljevalni obrtni šoli za mehanske in tehnične obrti v Ljubljani — Ledina se bo vršilo za prvi razred v sredo, dne 23. septembra od 9. do 11. ure dopoldne v šoli na Grabnu, Cojzova cesta, za drugi :n tretji razred pa v četrtek, dne 24. -.eptembra ob istih urah. Učenci naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo. —lj Ravnateljstvo drž. klas. gimnazije sporoča, da se bodo vršili na zavodu a) sprejemni izpiti v sredo in Četrtek dne 23. in 24. septembra vsakokrat od 8. dalje, b) nižji teč. izpiti od 22. septembra dalje in c) višji teč. izpiti od 25. septembra dalje. Podrobni razpored visi v veži ur-šul. mešč. šole. —lj Glasbena akademija in srednja glasbena gola. Popravni izpiti se bodo vršili 24. in 25. septembra. Razpored je nabit na objavni deski zavoda. —lj Hitite s prijavo kuriva- Mestni uslužbenci že pobirajo prijave za kurivo, vendar po pobiranje zelo ovirajo zamudniki, ki še niso izpolnili formularjev ter jih še niso oddali hišnemu gospodarju ali hišniku. Ker je pa treba čimprej zbrati vse podatke, da se lahko prične z dodelitvami kuriva strankam, opozarja mestni preskrbovalni urad, da so dobili mestni uslužbenci nalog, naj nikamor ne hodijo po dvakrat po prijave "er naj ne čakajo nanje, temveč naj vzamejo samo one, ki so že pripravljene pri hišnem gospodarju ali hišniku Stranke naj si same pripišejo vse posledice, če ne bodo o pravem Času oddale prijav, kolko imajo in koliko še potrebujejo kuriva. —lj Vpisovanje za n. dekliško ljudsko šolo (licej) se vrši v zavodu Notre Dame na Marmontovi cesti št. 23 in sicer: za nove učenke za I. razred 28. in 29. sept., za vse ostale razrede in otroški vrtec pa 20. spt., vsakikrat od 8. do 12. Zdravniški pregled novovpisanih učenk bo 29. sept. ob pol 12. 30. sept. je vpisovanje tudi v otroški vrtec pri ss. frančižkankah na Mirju. ŠAH Dva turnirja v Monakovem V organizaciji nemške šahovske zveze se je začel v torek v Monakovem šahovski turnir, na katerem naj bi se prvič odločilo, komu pripada naslov evropskega šahovskega prvaka. K sodelovanju je bilo povabljenih naslednjih 12 igralcev, ki jih navajamo, kakor so bili izžrebani: 1. Stoltz (Švedska). 2. dr. Aljehin (Francija), 3. Foltys (Protektorat). 4. Rellstab (Nemčija), 5. Junge (Nemčija), 6. Keres (Estonska). 7. Rabar (Hrvatska), 8. Roha-ček (Slovaška), 9. Bogoljubov (Poljska generalna gubernija) 10. Richter (Nemčija), 11. Barcza (Madžarska), 12. Napolitano (Italija). 2e prvo kolo se je končalo z nekaterimi velikimi presenečenji. I.Ied njimi je nedvomno največje zmaga italijanskega zastopnika Napolitana nad švedsk'm prvakom Stoltzem. Stoltz je bil v prav dobrem položaju, ki pa je kril razne možnosti. Ker ni kombiniral pravilno, ga je Italijan nadigral in se je moral vdati. Bogoljubov je imel za nasprotnika Rellsta-ba. Izkoristil je njegovo otvoritveno napako in zmagal. Bila je to prva zmaga n* turnirju. Izvrstno je igral tudi svetovni prvak Aljehin, ki je imel za partnerja Barczo. Aljehin mu sploh ni pustil do besede. Nje-! gov tekmec Keres je premagal Rabarja. Junge je igral z Rohačkom. V končnici , ie stal boljše. Pričakovali so, da mu bo uspelo zmagati, ker igra končnice običajno zelo solidno. Spregledal pa je važno potezo nasprotnika in izgubil. Richter je igral s Foltysem Žrtvoval je kmeta za napad. Igra je trajala pet ur in ko je bila prekinjena, je imel Foltvs Se vedno kmeta več. Istočasno se je začel tudi drugi turnir, ki bi ga lahko imenovali kvalifikacijski turnir. Zmagovalec in drugoplasirani igralec imata namreč pravico sodelovati na turnirju za evropsko prvenstvo, ki bo organiziran prihodnje leto. V prvem kolu je Ahues (Nemčija) prcmacal Kinmarka (Švedska). Danie&son (Švedska) pa Norico (Italija) Partiji Nestler (Italija) — Suba-rič (Hrvatska) in FUsler (Madžarska) — Samarian (Rumunjja) sta se končali neodločeno. Prekinjena je bila po pet urnem igranju partija med Miillerjem (Nemčija) Szylijem (Madžarska). Hola^dec Roele je počival, ker Bolgar Cvetkov še ni prišel. Naše gledališče drama Torek, 22. septembra ■> 17.30: Učiteljica. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. OPERA Sreda. 23. septembra ob 17: Baletni večer. Izven. Znižane cene od IS lir navzdol. Radio Ljubliana TOREK, 22. SEPTEMBRA 1942-XX 7 30: Slovenska glasba. 8.: Napoved ča-so — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12 45: Duct harmonik Malgaj. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15. Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Lahko glasbo vodi dirigent GalHno. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Pijanec — Operetna glasba, 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert sopranstke Nado Stritarjeve. 17 35: Koncert violinistke Marie Sechhi. 19 30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operna glasba. 20.: Napoved časa — Poročila v ito-lijan.'fini. 2020: Komentar dnevn'h dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaško pesmi. 20 45: Svečanosti U\s:iv>narjov. 21.15: Narodna glasba — Orkester vodi dirlgert Zeme. 21.45: A. Nieoterra: Pogovor s Slovenci 21.55: Koncert tria Slaj-Burger-Ul-povšek. 22.30: Pesmi in nape vi. 22.45. Poročila v italijanščini *mserirai v „§lov. Narodu" PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Inserirajte v ,Slov. Narodu' PAPRIKA M A RIC H Kepe rosso Italiani garant i to puro! In vendita presso i mlgllon negoztanti di genert alimenta-ii • commestibili. talijanski rdeči po per zajamčeno čist V prodaji pri bol] uh trgovcih Jest vi i ln koiontjalneea oiaga UI f TA M mak1cu TORRE ANN CENTKALL (NAPOL! La vendita de! bigliettl drila Lotteria di M r rano si chlude irrevo-cabllmente domenlra 27 a mezzanotte. Non attende-r« proroghe n* rtnvil, perrhi non ve ne saranno, essendo Testrazione dei premi collegata eol Gran Premio di Merano che si eorre a dat* flssa 1*11 ottobre. Affrettati quin-di a comperare qualrhe bfglietto »e non i vrtal rtmanere esclnso dall'im rr i nen r c dl-) stribuzione del milloni. Con 12 lire puol fare la tua felicita per tutta la vita. Prodaja srečk Loterije d i Me ran o wt zaključi nepreklicno v nedeljo 27. opolnoči. Ne pričakuj odlašanj In od^oditev, kajti jih gotovo ne bo, ker je žrebanje združeno z Veliko Premijo di Merano, ki se bo dirkala na dan 11. oktobra. Požuri se torej kupiti kakšno srečko, ako nore* ostati izključen od bližnjega razdeljevanja milijonov. Z 12 lirami si lahko napraviš srečo za vse življenje. Loterija di Merano podari milijone •ste-mn. ki kupi srečko za 12 lir do 27. septembra opolnoči. Per l'acqulsto dei blgllettl rlvolgeral allTntendenza di Pinanza, Trteate, rl-mettendo L 12,— per ogni biglietto, piti le speae postali. Srečke lahko kupite pri: Intendenza di Flnanza, Trie ste, s tem, da nakažete tjakaj L 12,— za vsako srečko in poštne stroške. » »Naprava za opazovanje ljubljanskega poldnevnika" Zanimivi začetka o ureditvi Zvezde — Kako smo dobili ta park, kjer je stal do stoletja kapucinski samostan Ljubljana, 19. septembra Motite se, če mislite, da imamo Zvezdo že od njega dni ter da je nerazdružno zvezana z nastankom samega mesta. V resnici okolica Zvezde ne spada med starejše mestne okraje, kar je dovolj znano Ljubljančanom. Zvezda sama je pa nasrala še pozneje, ko je bilo blizu že precej his. Zvezda, je v nekdanjem kapucinskem predmestju, ki bi ga lahko imenovali tudi samostansko predmestje, saj je bilo v njem 5 samostanov. I m? »kapucinsko predmestje« se je še ohranilo v imenovanju ljubljanskih katastrskih občin. Čeprav Zvezda ni posebno stara, ima vendar precej bogato in zelo zanimivo zgodvino. Zanimalo vas bo, kako je nastala Znamenita je že po svojem nastanku in lahko bi celo trdih, da njena zgodvina ni zgolj krajevna, temveč da je v zvezi — s svetovno zgodovino: Zvezda je namreč nastala v zvezi z znanim ljubljanskim kongresom 1. 1821. Vpliv cmonskega obzidja Ob neki priliki smo že omenili, da je cmonsko obzidje dalo posredno obliko Zvezdi, odnosno trgu ob njem. Segalo je namreč na severni strani do sedanjega trga in ob njem je precej velik obrambni jarek. Ostanek jarka je vplival na poznejše oblikovanje okolice, na zazidavo prostora. Ka pucinski samostan z vrtom je zavzel prostor sedanje Zvezde. Samostan je imel vrt z ograjo, kakršni so značilni za ljubljanske samostane (frančiškanski in uršulin-ski samostan). Ograja je bila usmerjena vzporedno z nekdanjim obrambnim jarkom. Prostor last habsburških knezov Zemljišče je bilo v srednje veku last habsburških knezov. Samostan je bil sezidan menda v začetku 17. stoletja, ker je Štajerski vojvoda Ferdinand, poznejši cesar Ferdinand II., podaril zemljišče kapucinom 1. 1607. Kapucini so bivali tam približno 1000 let. Nekateri so mislili, da je Jožef H. pregnal tudi ljubljanske kapucine, v resnici pa ni odpravil kapucinskega samostana. Kapucini so ostali v Ljubljani do francoske dobe. Iz Ljubljane so se preselili leta 1810, menda zato, ker so samostanska poslopja potrebovali Francozi za vojaške namene Zanesljivo ugotovljeno je, da so cerkev spremenili v konjski hlev in skladišče. V samostanu je bila vojašnica. Kaj naj počno s samostanom? Po odhodu Francozov se je vsiljevalo ▼prašanje, kaj naj počno s samostanom, poslopji, ki so bila slabo ohranjena. Posest je prevzel verski zaklad 1. 1814. Posestno razmerje je pa bilo precej zamotano, kajti samostanska poslopja je moral vzdrževati magistrat. Po odhodu Francozov se je v bivšem samostanu naselilo avstrijsko vojaštvo. V prvem nadstropju samostana je bil vojaški transportni oddelek. Dalje je bilo v samostanu veliko skladišče artiljerije, lesa in kruharaa. Tam je bila tudi vojaška ječa. V arzenalu je bilo 600.000 krogel in granat ter 8 topov. Cerkev so spremenili v senik; v nji so hranili okrog 1000 stotov sena. Poslopij niso več vzdrževali in cesar je odločil, naj samostan s cerkvijo podro, zemljišče pa razprodajo. Samostan so podrli leta 1815 L. 1815 so najprej sklepali o nadaljnji tisodi samostana. Sklenili so prepeljati strelivo na Ljubljansko polje, poslopja in vrt pa prodati na javni dražbi. Ko so poslopja prodali, so izkopali kosti pokopanih menihov; ob samostanu je bilo namreč tudi pokopališče kakor v starih časih navadno v cerkvah in okrog njih. Prepeljali so 16 vozov kosti na pokopališče k Sv. Krištofu. Februarja l. 1815 so prodajali cerkev in poslopja. Cenilna vrednost je znašala 2510 gld. 50 kr., poslopja so Pa iz-dražili za 2512 gld. 36 kr. Magistrat je kupil od verskega zaklada zemljišče, ki ga je potreboval za razširjenje cest Plačal je za to in za prepustitev pravic, ki jih Je samostan nekdaj užival, 847 gld. 37 kr. Kvadratni seženj po 50 krajcarjev Zanimalo vas bo tudi, po čem je bil v tistih časih svet na kraju sedanje Zvezde. Ko so razprodaj ali vrt. so ga razdelili na 8 delov (parcel). Zemljišče je bilo naprodaj po 50 krajcarjev kvadratni seženj. Ves prostor Zvezde je bil ocenjen le na 1912 goldinarjev 25 krajcarjev. Kupci se pa menda kljub nizki ceni niso posebno pulili za zemljišča, saj so bla prodana le malo dražje kakor je znašala cenilna vrednost, za 1950 goldinarjev. Parcele je kupilo 6 kupcev. Kupci so bili ugledni ljubljanski trgovci. Prodaja je bila zvezana s pogojem, da morajo kupci zazidati zemljišča najpozneje v 4 letih in hiše pokriti z opeko. Ce bi v predpisanem č?sii zemljišč ne zazidali, bi kupnma zapadla. Iz tega torej sprevidimo. da je bil samostanski vrt v začetku namenjen za zazidavo. Naključje je pa hotelo, da samostanski vrt ni bil zazidan. Medtem ko je zdaj že skoraj povsem zazidan vrt frančiškanskega samostana in ko se je znatno skrčil uršulinski vrt (prej plemiški, najlepši vrt v Ljubljani, odnosno pri Ljubljani), je ostal ohranjen v celoti kapucinski vrt, a seveda v precej spremenjen! obliki. Če bi ne bilo ljubljanskega kongresa Ce bi ne bilo ljubljanskega kongresa, ^e moremo povedat, kakšen bi bil kraj sedanje Zvezde. Parka bi najbrž ne bilo. Kupcem samostanskega vrta se ni posebno mudilo zidati. Parcele bi morale biti zazidane že do 1. 1821. torej do leta, ko je bil sklican v Ljubljani kongres po napoleonov-skih vojnah. V tistem letu so sklepali v Ljubljani o nadaljnji usodi Evrope. Zemljišča v sedanji Zvezdi so ostala prazna in neurejena ter nedvomno niso bila v okras mestu, ki se je pripravljalo, da sprejme tako odlične goste, vladarje in nj;hovo spremstvo, diplomate itd. Kupci zemljišč so se začeli bati. da bodo izgubili zemljišča, ker jih niso zazidali ob določenem času, zato so jih ponudili v nakup magistratu za 1950 goldinarjev, torej brez dobička. Toda prodali bi zemljišča samo pod pogojem, da jih magistrat porabi za javni vrt. Kako je prišlo do te zamisli, zdaj lahko le ugibamo. Morda kupci niso želeli, da bi izkoristili lepe parcele kdo drug, ce jih že sami niso mogli. Vendar smemo tudi domnevati, da jim je bila pri srcu kolikor toliko lepota mesta. Magistrat pa ponudbe ni takoj sprejel in začele so se tožbe, ker kupci niso izpolnili pogoja. L. 1821 ob kongresu bivši samostanski vrt še ni bil last magistrata, vendar ga je dal magistrat zravnati ter zasilno polepšnti, ker se lastniki sami riso zganili. Nastanek Zvezde ali prva regulacija tega parka je treba torej določiti na leto 1821. Vendar pa tedaj še ni bilo pravega parka in ne drevoredov. Tudi ni bilo še določeno, da bivši samostanski vrt postane »javni vrt«. 855 goldinarjev za ureditev Zvezde še v letih po kongresu, ko so trg s sedanjo Zvezdo vred že imenovali »Kongresni trg«, so bila zemljišča še last zasebnikov, ki so se tožarili z magistratom. Kupci zemljišč so bili še 1. 1824 lastniki sedanje Zvezde. Končno pa je menda prišlo do mirnega sporazuma, ni pa znano, kako so se pogodili. Vemo le. da so 8. januarja leta 1824 na magtsiratu sklenili posaditi drevje na Kongresnem trgu in v ta namen se je 18. februarja istega leta sestala komisija. Za nasad so prvotno namenili 808 goldinarjev 44 kr., stroški so pa med delom narasli na 855 gld. 33 kr. Ohranjen je ostal samostanski vodnjak, ki je slovel po dobri vodi. Ko so urejali park, so namera-11 lepo urediti tudi vodnjak in kamnosek je izdelal v ta namen proračun, ki je znašal 889 goldinarjev. Načrt pa ni bil uresničen in do novejšega časa je bil vodnjak zagrnjen z zemljo. Uredili so ga pred leti in če bi odpovedal vodovod, bi se lahko poslužili vode iz vodnjaka. Razni načrti za Zvezdo Menda ni bilo v Ljubljani izdelano za nobeno ureditev toliko načrtov, odnosno sproženo toliko zamisli kakor za priljubljeno Zvezdo, še preden je bila Zvezda — park z drevoredi v obliki zvezde, ob času ljubljanskega kongresa, so delali razne načrte v zvezi z njo. Kakor rečeno pa 1. 1»21 najbrž še niso resno mislili na stalno preureditev bivšega samostanskega vrta v park. Pač pa so nameravali postaviti tam v spomin na kongres obelisk, kar omenjamo zaradi tega, ker bi bila z obeliskom združena »naprava za opazovanje ljubljanskega poldnevnika«. To napravo je ponudil urediti prof. Anton Funtek in njegov načrt hrani mestni arhiv. Obelisk bi veljal 500 goldinarjev, pa se jim je zdel predrag in načrta niso uresničili. Na kongres nas spominja le eno skromno poslopje, pavi-ljonček, glorieta v Mestnem logu, kjer sta se cesarja krepčala med lovom. Omenimo naj še zamisel iz prejšnjega stoletja, naj bi Zvezda postala spomeniški park. to se pravi, naj bi v nji postavili več spomenikov našim zaslužnim možem. Od te zamisli je pa ostalo samo to, da so pozneje postavili v Zvezdi spomenik Radetzkemu. tnserirajte v „S1. Narodu"! Elbrus, gora bogov in duhov Stoletja so spletla okrog tega gorskega orjaka mnogo pravljic Najvišji vrh kavkaškega pogorja je Elbrus, gora bogov in duhov, kakor jo imenujejo prebivalci gorskih krajev Kavkaza. Kavkaško pogorje je sploh izredno bogato na naravnih lepotah in razgledi iz njegovih vrhov so nekaj edinstvenega. Ce jih vidi človek, kako se dvigajo med oblake in leskečejo pokriti z večnim ledom in snegom in zaliti s sončnimi žarki, se mu zdi, da vidi prizore iz sanj ali pojave iz nadnaravnega sveta. Kdor je kdaj stal vrh Elbrusa in zrl doli na zelene pokrajine m sinje morje, na ponosne grebene kavkaškega pogorja, mu bodo ostali ti prekrasni prizori vedno v spominu. Na eni strani se vidijo prostrane ruske stepe, na drugi pa Orno morje. Kavkaz Se je nekako ločil od glavnega pogorja in stoji sam zase. Tudi njegova vulkanska oblika ne kaže nič skupnega z drugimi kavkaskima gorskimi orjaki. Zato je pogled nanj še posebno lep. Na širokem podnožju, ki ima na robu samo do 4000 m visoke grebene, se dviga iz okoliških dolin in zaključuje v obliki konice. Na njem je mnogo lednikov, ki se pričenjajo že v višini 3600 m in segajo globoko doli v doline. Elbrus je največja ločeno stoječa lede-niška gora med vsemi alpskimi in kav-kaškimi gorskimi orjaki. Daleč na okrog kraljuje ta gora po svoji masivnosti in enostavni obliki. Povezanost ognjene in ledene dobe. snega in lave na eni ter temnih mračnih skalnatih pečin na drugi strani daje Elbrusu svojstveno lice. Prebivalci kavkaskih gorskih krajev mu pravijo Bela gora. Okrog Elbrusa so spletla stoletja mnogo pravljic. Ena govori o princu Beštau, ki mu je iz ljubosumnosti razklal glavo, druga o orjaški i ptici Simur, ki povzroči samo s krili, pa pri-hrumi nevihta, ce pa zapoje, posije sonce. Tretja govori o Noetovi barki, ki je obstala na vrhu Elbrusa, preden je dosegla Angleški tanki, izločeni iz boja v Severni Afriki vrh Arabata. Končno govore razne pravljice o duhovih, živečih vrh Elbrusa. V mnogih jezikih prebivalcev kavkaskih gora se imenuje Elbrus tudi kralj duhov, gora bogov, bivališče blaženih ali sveta gora. Ime Elbrus samo naj bi izviralo iz besed brust. Elbrus ima namreč dva vrhova, dve okrogli z večnim snegom pokriti kupoli. V vseh časih je črpala človeška fantazija bogato gradivo iz tega gorskega orjaka, že v starih časih so se pa ljudje ukvarjali z mislijo, doseči njegov vrh. Prebivalci gorskih krajev na Kavkazu so bili seveda prepričani, da je ta cilj nedosegljiv, kakor so bili prepričani tudi prebivalci gorskih krajev drugod, da človeška noga ne more stopiti na vrhove gorskih velikanov. bi pa le stopil kdo na njegov vrh, bi bH po praznoverju domačinov izgubljen. Plezanje na vrh Elbrusa je razmeroma lahko in enostavno, ker ima ta gora paA tako obliko. Nobenih posebnih teh-iu-mh priprav ne potrebuje plezal.t. Seveda b4 pa tudi tu brezskrbnost ne bila na mestu. Kakor druga visoka pogorja, tako ima tu< di kavkaško svoje naravne ovire in nevarnosti. Računati je treba z nevihtami, meglo, mrazom in višinskim zrakom. Nenadne izpremebe vremna, snežni motoži ali gosta megla postanejo lahko plezalen usodne. Doslej pa na Elbrusu še ni bilo no* bene večje nesreče, ker so plezali nanj s:i„ mo izkušenj previdni plezalci. Sladkorna pesa v jugovzhodni Evropi Pridelek je bil manjši od lanskega, pač pa boljši Vroinonfflri r\r\rmii t~ ii ■ 1 cU.IVa«,« 1 BoltTfiri "H ho lftOS Tin M 7.T\C\\■^Ct Vremenski pogoji Za razvoj sladkorne pese v prvi polovici avgusta v poedinih evropskih državah niso bili enaki. V nekaterih državah so imeli vroče poletje brez padavin, drugod je bilo pa razmeroma hladno in deževno vreme. V drugi polovici avgusta je bilo pa po pretežni večini lepo, vroče vreme in malo dežja. V splošnem so bili vremenski pogoji v srednjih, vzhodnih in severnih evropskih državah za rast sladkorne pese zelo ugodni. Iz vseh držav prihajajo poročila o boljših izgledih na pridelek sladkorne pese po kakovosti kakor je bil lani. Čutilo se je pa vedno bolj suho vreme. Pridelek je bil zato po količini manjši, po kakovosti za boljši od lanskega. V Bolgariji bo letos na razpolago 40 do 42 ko da so listi sladkorne pese že v avgustu oveneli. Tudi razvoj pese saem je občutno trpel zaradi suše. Pridelek bo približno za eno tretjino manjši od lanskega. Cenijo ga na 290 do 300 tisoč ton. Pač bo pa v pesi letos mnogo sladkorja. Sladkorna kampanja se je pričela v vseh bolgarskih sladkornih tovarnah v prvi polovici septembra. Bolgariji bo letos na razpolago 40 do U tisoč ton lastnega sladkorja. V Srbiji je bilo v juliju in v prvi polovici avgusta tudi lepo vreme brez padavin. Izdatnejši dež so imeli šele po 15. avgustu. Kakor v drugih evropskih državah so lakho letos tudi v Srbiji jasno lailoflljirta dve kategoriji sladkorne pese. ZgO lnja sladkorna pesa je lahko v polni meri izkoristila pomladni dež in se je topo razvi, la. Pozneje sejana je pa zaostala v rasti, ker ni bilo dežja. Zato je zgodaj sejana obrodila dobro, pozno pa bolj slat »o. Na Hrvatskem so bili vremenski pogoji podobni kakor v Srbiji. Po hudi su.ši je v drugi polovici avgusta izdaten dež namočil zemljo in sladkorna pesa si je opomogla. Povprečni pridelek bo pa komaj večji od enega vagona na katastrnlni oral. V Turčiji so začeli pospravljati sladkor- o peso že v avgustu. Pridelek je bil manjši od lanskega. V splošnem lahko torej rečemo, da je bil letošnji pridelek sladkorno; pese v državah jugovzhodne Evropo po količini manjši od lanskega, po kakovosti pa boljši. Živilske nakaznice v starem Rimu Na svetu ni nič novega. Živilske karte so poznai: že stari Rimljani. Vse v sedanjo vojno zapletene države so bile prisiljene seči po tem sredstvu za pravično razdelitev živil. Tudi v prvi svetovni vojni so bile uvedene živilske nakaznice, ki pa. kot rečeno, niso izum naše dobe. Ze stan Rimljani so imeli zelo podoben sistem enakomerne razdelitve živil in denarnih podpor. Stari Rimljani so morali seči po živilskih nakaznicah tako v vojnem, kakor tudi sicer v težkih časih, ko je bila letina slaba in ko so se živila podražila. Kakor poznamo zdaj krušne karte, so imeli stari Rimljani žitne karte, na katere so dobivali žito in moko. Žito je dobivalo v prvi vrsti s;ro-maš-o podeželsko prebivalstvo, moko pa meščani. S kartami so hodili ljudje po žito odnosno moko pa tudi po kruh, olje ali vino v velika skladišča. Seveda stari Rimljani niso poznali živilskih nakaznic v sedanji obliki. Imeli so deščice, na katerih je bilo v vosek vtisnjena količina vsakokratne dodelitve živil. Ko je dobil prejemnik pripadajočo mu količino živil, so mu na deščici izbrisali odgovarjajoče mesto. Nekaj časa so bile v starem veku v rabi tudi kroglice, določene velikosti za odgovarjajoče vrste živil. Na krog- licah je bila označena teža pripadajoče količine živil. Ob prejemu so ljudje te krog« lice oddajali. Tudi v starem Rimu so že poznali nezaposlenost in vse njene posledice. Nezaposleni so dobivali od države podpore. Tudi za ta primer so imeli karte odnosno deščice, na katerih je bilo zabeleženo, koliko je kdo dobil podpore in kdaj. Berlinska Filharmonija v Bukarešti V soboto je prispela berlinska Filhar-manija iz Kronštata v Bukarešto. Vodi jo generalni glasbeni ravnatelj Hans Kna-pertshusch. Istega dne je priredila v slavnostni dvorani Atheneuma svoj prvi kon* cert, posvečen v celoti Beethovnu. Občin« stvo je sprejelo nemške godbenike z velikim navdušenjem in koncert je dosegel izreden uspeh. Drugi koncert je priredila berlinska Filharmonija v nedeljo. Spored je obsegal Schuberta, Brahmsa in Mozarta. Tudi ta večer je bil pravo doživetje glasbenega užitka. Na splošno željo je priredila berlinska Filharmonija v Bukarešti, še tretji koncert. POZNA JO Ona: — Sestaneva se torej ob šestih. Kaj pa če bi se kdo izmed naju zakasnil? On: — Nič ne de. Bom pa počakal. P« Do Maurier: Prva 97 Roman Pobesila sem oči ter jih znova vzdignila proti oknu; Šele zdaj sem začutila, da se mi vrti in da mi sili v glavo huda vročina. Pot mi je curkoma tekel po Vrnila sem se v vežo, sedla na prvi stol, ki mi je prišel pod roko, in negibno obsedela, držeč se s potnimi rokami za kolena. »Frith!« sem zaklicala. »Frith... ali ste v obed-nici?« >Da, gospa.« Takoj se je pokazal in stopil k meni. »Nikar se mi preveč ne začudite, Frith, toda... zdi se mi, da bi popila kozarček konjaka.« »Takoj, gospa.« Krčevito sem se zgrabila za kolena, dokler ni Frith prišel z kozarcem pijače na srebrnem podnosu. »Ali vam ni dobro, gospa?« je rekel. »Želite, da pokličem Klariso?« »Ne, Frith, saj bo hitro minilo,« sem odgovorila. »Malce razgreta sem; nič hudega ni.« »Zelo vroč dopoldan je, gospa. Res zelo vroč. Skoraj dušeč, bi rekel.« »Da, Frith, dušeč.« Popila sem konjak in postavila kozarec nazaj na podnos. »Morda so vas te petarde nekoliko prestrašile, gospa,« je rekel Frith. »Pok je bil tako nepričakovan.« »Da, res nepričakovan.« »In od vročine pa od tega, da ste bili vso snočnjo noč pokonci, vas je nemara obšla slabost, gospa.« »Res je, Frith, slabost me je obšla.« »Kaj ne bi hoteli malce leči, za pol urice? V knjižnici je hladno.« »Ne... Narobe, še malo, pa pojdem ven. Nič ne skrbite.« »Kakor izvolite, gospa.« Odšel je in me pustil samo v hladnem miru dvorane. Vsaka sled o veselici je bila izginila, kakor da je ni nikdar bilo. Veža s svojimi portreti in stenskimi zbirkami orožja je bila spet siva, tiha in stroga kakor zmerom. Misel, da sem snoči tu, ob znožju velikih stopnic, v sinji obleki pozdravljala okrog pet sto ljudi, ki so prihajali mimo mene, se mi je zdela skoraj nemogoča. Nemogoče se mi je zdelo, da bi bila stala na min-strelski galeriji stojala za note in godbeniki, ki so igrali, eden na gosli, drugi na boben... Vstala sem in spet odšla na teraso. Megla je bila že visoko nad vrhovi dreves. Gozdi onkraj trat so se bili očistili. Nad mojo glavo je skušalo bledo solnce predramiti težko nebo. Vroče je bilo bolj ko kdaj. Težan dan, kakor je bil rekel Frith. Mimo mene je glasno pribrenčala nadležna čebela, ki je iskala cvetnega prahu; nato se je zarila v kelih neke cvetlice in mahoma utihnila. Na trati je bil vrtnar pognal kosilni strojček. Prestrašena konop-ljenka je prhnila izpod vrtečih se rezil in zletela proti rožnemu vrtu. Vrtnar se je sklanjal nad držajem stroja ter ga počasi vodil po bregu nizdol, raz-tresaje pokošeno travo, pomešano z rožnatimi glavicami marjetic. Zrak mi je prinašal sladki vonj po topli travi; in zdajci je solnce predrlo meglo in me zajelo v svojo toplo, krepko bleščavo. Požvižgala sem Jasperju. pa ga ni bilo. Morda je bil stekel za Maksimom na obalo. Pogledala sem na uro: dvanajst in pol je bilo proč, pičlih dvajset minut je manjkalo do ene. Včeraj ob tej uri smo sedeli Maksim, jaz in Frank na vrtičku pred pisarno in čakali, da nas njegova služkinja pokliče h kosilu. To je bilo pred štiriindvajsetimi urami. Maksim pa Frank sta me dražila in se šalila zastran mojega kostuma. »Oba vaju čaka največje presenečenje v vsem vajinem življenju. Videla bosta,« sem jima obetala. Danes mi je bilo od sramu umreti, ko sem se spominjala svojih besed. In zdajci sem se prvič zavedala, da Maksim ni bil odšel, kakor sem se bala. Glas, ki sem ga bila slišala na terasi, je bil miren in pokojen. Bil je glas, ki sem ga poznala, ne snoč-nji glas, ki ga je imel tam, ob znožju velikih stopnic. Maksim ni bil nikamor odšel. Bil je spodaj, na obali, normalen, razumen človek, ki se je imel v oblasti. Šel je bil na izprehod, prav tako, kakor je bil rekel Frank. Tja do rtiča je bil šel, in od ondod je bil videl ponesrečeno ladjo. Vsi moji strahovi so bili neosnovanu Nič se mu ni zgodilo; mogla sem se pomiriti. To seveda ni pomenilo, da ne bi bil moj snočnji doživljaj nekaj strahotno poniževalnega, nekaj, česar še zdaj nisem mogla povsem razumeti in čemur se je upiral moj spomin, nekaj, kar bi bila najrajši hkratu s starimi, pozabljenimi strahovi svojih otroških let za zmerom globoko pokopala na dnu zavesti. A vse to se mi ni zdelo važno, samo da ni bil Maksim izginil. In tako sem tudi jaz krenila po vijugasti stezi, ki je vodila skozi gozde na obalo. Nebo se je bilo malone zjasnilo, in ko sem prišla v zaliv, sem takoj opazila majhno ladjo, ki je vsa nagnjena stala kakšni dve milji od obale, s kljunom obrnjena proti čerem. Ubrala sem pot po zidu in se naslonila tam, kjer ga je bilo konec. Na klečev-ju se je zbiralo precej ljudi, ki so bili najbrže prišli iz Keritha po stezi za obalne čuvaje. Klečevje in rtič sta spadala k našemu posestvu, toda pot po obalnih skalah je bila vsem dovoljena. Nekateri teh gledalcev so se bili spustili po klečeh nizdol, da bi boje videli nasedlo ladjo. Krma je bila dvignjena v nevarnem kotu; celo brodovje čolnov je že mrgolelo okrog nje. Rešilni čoln je pravkar prihajal. Videla sem, kako je v njem nekdo vstal in skozi govorilo zakričal nekaj, česar nisem razumela. V zalivu je bilo še dokaj megle, in obzorje je bilo zastrto. Sopihaje se je približala motorna šalupa temnosive barve; v nji je bila skupina mož, med temi nekateri v uniformah, najbrže kerrithski pristaniški kapitan, ki ga je spremljal Llovdov opravnik. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za iaseratnl del lista: Ljubomii Volčič — Vsi * Ljubljani