V Gradcu, 16. januarija 1907. Letnik. d6. Št. 2. Gospodarski Glasnik I v v-/ za Štajersko. List zsl gospodarstvo in umno kmetijstvo. Izdaja ces. kr. kmetijska drjžba na Štajerskem. Hi k k • ; ; / i / List rolja na leto 4 krone. Udje drnibe prispevajo na leto 2 kroni. Udje dobd list tastonj. Vsebina: Ob novem letu. — Zlati nauki za kmeta. — Rešitev domače živine iz hleva pri požarih. — Draginja in nje vzroki. — Kako se rabi Tomaževa žlindra. — Nekaj o planšarstvu. — Rudeča detelja v vinogradu. — Kmetijstvo in domača industrija. — Gospodarske drobtine. — Iz podružnic in krajnih društev. — Uradno. — Dokaz. — Tržna poročila. — Oznanilo. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Priloga: „0 porabi kalijeve soli in Tomaževe moke“. Ob novem letu. Jedno leto je zopet poteklo in z raznovrstnimi občutki, z velikimi nadami in dvomi, stopimo kmetovalci v novo. Upamo, da bo nam leto poplačalo znoj in delo naših žuljevih rok, da ne pridemo mi in naše družine v stiske. Upamo, da bode prineslo seme, ktero smo izročili materi zemlji, stoteri sad. Upamo, da bode šla nesreča mimo naše domačije in ne bo prestopila praga našega mirnega doma i. t. d. Kmetovalčeva delavnica je božja prosta narava. Njegovega dela ne čuva streha in zid, ono jo izpostavljeno prostemu delovanju elementov. Ni toraj čuda, da se noben stan bolj ne zanaša na milostljivo usodo kakor naš kmečki stan. Ako kmetovalci prestapljamo prag novega leta z dvomi, je to tudi popolnoma utemeljeno, saj smo doživeli zadnja leta toliko razočaranja, pognalo se nam je izmerno veliko polen pod noge, da se nas ovira v našem razvoju, občutili smo marsiktero šibo. Padla je cena kmetijskim pridelkom, prišle so slabe letine in razne druge nezgode so nas takorekoč izmozgale, tako da po vsi pravici lahko rečemo, da je kmečki stan pri nas žali-bože velika hiralnica. Žalostni spomini se tako menjujejo s slavnostnim navdahnjenjem, ki žari na obrazu vsakega človeka, bodisi siromak, bodiei bogataš, na novega leta dan. Toda vprašajmo se: Imamo pa vkljub temu vstopiti v novo leto z bojazljivimi koraki? Nikakor ne! Malodušnost je prvi korak k propadanju, bojazljivost pa sovražnik vsakega uspeha. Agrarna kriza, ki jo je povzročila konkurenca prekmorskih pridelkov, je kolikor toliko srečno odpravljena, in rečemo lahko, da zasije tudi nam lepše solnce. Agrarno gibanje v Avstriji je zagnalo zlasti v zadnjem letu visoko valovje, povsod so se začeli kmetovalci združevati v skupno obrambo in pomoč. Ne smemo pa si domišljevati, da bomo dosegli vse vspehe, uresničenje vseh svojih želj in zahtev, že do torka. Pomisliti moramo, da se ne peča vse prebivalstvo naše širne Avstrije s poljedelstvom, ampak da prebivajo z nami v ti državi tudi drugi čini-telji, ki so nam ali naravnost nasprotni, ali pa nas kot stan vsaj zadržujejo na potu našega razvoja. Konečno pa mi še davno nismo tako organizirani, kakor bi morali biti. Naše kmetijstvo nima dandanes večjega sovražnika kakor je mlačnost in malomarnost v lastnem taboru. Ta faktorja nas zadržujeta povsod, ker ne moremo nikjer nastopiti kot jeden mož. Koliko kmetovalcev — pretežna večina jih je — še imamo v deželi, kterim se iz srca smilijo tri kronice, da bi jih žrtvovali za našo organizacijo. Kaj? žrtvovali? Ne, niti to ne! Kajti udobnosti, kterih je deležen vsak družbenik, daleč nadkriljujejo ta malenkostni prispevek seveda, ako se vsega spoštovanja vredni gospod ud le blagovoli potruditi, prositi za podporo. Toda vse te ugodnosti zaostajajo daleč za vplivom, ki bi ga lahko imela kmetijska družba v državi in deželi, ako bi se ji pridružili vsi kmetovalci. Ze obstoječe podružnice nabirajte marljivo članove, da se okrepi naše stališče. V času, ko se združuje in organizira vse od najvišjega državnega uradnika dol do cestnega pometača, da si zboljša svoje gmotne razmere, stojijo kmetovalci malomarni ob strani, čeravno vedo, da so oni največji steber države. Najbolj žalostno pa je, če se ne združijo iz napačne varč-nostni, kar lahko imenujemo v tem slučaju zapravljivost. Ako smo posadili nebrižne kmetovalce na obtožno klop, nočemo izreči nad njimi smrtne obsodbe. Največ kmetovalcev se ne pridruži kmetijski družbi, ker nimajo priložnosti, ali se jim ista ne da od podružnic, da bi se poučili o namenu in cilju naše organizacije. Kdo je kriv, da broji večina naših podružnic tako malo Članov? Ustvariti organizacijo, pa ne delati, se dati nazivati „gospod podružnični načelnik8 in sklicati vsako leto običajni občni zbor, to znate; to pa je tudi vse. Naloga udov in podružnic je, da poučijo ljudstvo o težnjah družbe, da nesejo bakljo agrarične misli med kmetovalce in jih poživljajo b pristopu. Res je sicer, da je dostikrat ta naloga težavna, toda vstrajnost premaga vse težkoče in ovire! Ker se bode pečal v novem letu državni zbor zlasti z agrarnimi vprašanji, je tem večja dolžnost naših kmetovalcev, da se združijo v močen voj. Storimo to, delajmo vsak po svojih najboljših močeh kakor možje in potem bodemo doživeli, kar vsi tako željno pričakujemo in upamo: srečno novo leto. Zlati nauki za kmeta. ^Praktični kmetovalec8 navaja v lanskem letniku osemnajstero zlatih naukov, ktere si dobro pomnite rojaki-kmeto-valci. 1. Kdor hoče imeti od ilovnatega sveta bogatejši pridelek, ta naj ne opusti jeseni oranja. Učinkovanje zimskega mraza, ki je takorekoč najboljši oratar, se s tem znatno olajša, in je zemlja za setev oziroma saditev poletnih sadežev primerno pripravljena. 2. Cim prej je njiva zorana in čim dalje tako leži, tem boljša je zemlja za nasejanje. Sejati v ravnokar zorano zemljo razne vrste žita, zlasti rž se ne more posebno svetovati. 3. Z obdelanjem ilovnate zemlje, ko je mokra, se več skvari, kakor n. pr. zakrivi slab pridelek slabo gnojenje dotične^ njive. 4. Cim bolj gleda kmetovalec na pripravljanje gnoja, tem bolj kaže razum-Ijenje svojega kmečkega poklica; kajti premala gnojišča so grobokop tako mnogim kmečkim gospodarstvom. 5. Zgodnje sejanje nas vara malo-kedaj, pozna setev pa prav dostikrat. Ravnotako si ni treba beliti glave tistemu kmetovalcu, kako bi si povečal svoj kozolec in žitno shrambo, ki seje jeseni redko in spomladi gosto. 6. Rž hoče imeti pri sejanju suho, pšenica bolj mokro; oves se naj seje zgodaj, ječmen pa hoče imeti mehko posteljo. Kakor nas učijo izkušnje, je zgodnji oves težji, zlasti tedaj, če smo po sejanju njivo pobranali. 7. Na ječmenu vidimo spomladi, kaka je bila pred njim na ravnoisti njivi repa. 8. Kdor nima dobro uležanega gnoja, ta ne prideluj stročnic. Rast listja pov-spešuje svež gnoj, medtem ko uležan gnoj spravi na fižol dosti stročja, da ima deca kaj dela. 9. Konoplja in turščica ljubite plug, lan pa ima rad brano; hmelj in ogeršica najboljše prospevata pod mastno odejo. Pregovor pravi: „Konoplja in hmelj se sploh ne sramujeta rasti na gnojišču.8 10. Ako pognojimo jeseni travnike z hlevskim gnojem in apnom, se s tem neizmerno povspešuje rast trave. In ako naj da april majniku polovico trave, tedaj se potrudite, travniku dati ob suhem vremenu vode. Ako pa se travnik le namaka in ne gnoji, nakosi se tamkaj leto za letom manj mrve. 11. Kmečki pregovor pravi: „Gospodarjevo oko odebeli živino “. Moj ljubi kmetič, gledaj toraj na red pri krmljenju in razventega tudi na to, da je živinče zmiraj snažno. Ne pozabi pa tudi reka: „Krava pri gobcu molze.“ 12 Ako skrbiš za to, da imaš v kozolcu dosti dobre krme, pridno prezračuješ hleve in gledaš na snago, imel boš zdravo živino, ki rada žre: „Malo mleka in gnoja da krava, ki malo žre8, pravi sosed Kosec. 13. Konja ne podi navkreber, ne preganjaj ga navzdol, ne prizanesi mu preveč na ravnici, ne pozabi ga pri jaslih. Večkratna uporaba konjskega česala, krtače in slame je deloma nadomestilo slabo napolnjenih jaslij. 14. Ako snažiš ovco in svinjo, poplača se ti to stotero. Dobra vzreja in snaga je sploh najboljši živinozdravnik in tudi najcenejši, kterega lahko imamo vsak čas in ga ni treba še le klicati od daleč. 15. „Kdor hoče dogospodariti in ne ve na kak način, redi naj mnogo perutnini pravi pregovor. Ako se kmet bavi le v mali meri s perutninorejo, še gre to. Ako pa redi ogromno množino razne perutnine, se to ne ujema kaj posebno s poljedelstvom in pravo živinorejo. 16. Kmetič veliko greši s tem, da premalo pazi na svoje reči. Pregovor pravi: „Le tistemu se ukrade veriga raz voz, ki je prelen, da bi jo zanesel zvečer v hram8. 17. „Kakoršen je gospod, takoršen je hlapec8. Ako ljubi kmet red in se ravna po dosedanji navadi, ne dela mu preglavice družinče. O delomržnosti služinčadi ima vsaj navadno vzrok tarnati le tisti, o kterem se lahko reče po vsi pravici, da je postal za jedno leto prepozno pameten. 18. V hiši kmetovalca, ki je vzgojil svojo dečico k delu, varčnosti in bogaboječnosti, stanuje sreča, in naklonjeni so mu vsi dobri ljudje. Kjer pa zavlada enkrat kreg in prepir, tam zgubi gospodar tudi veselje do kmetovanja. —a— Rešitev domače živine iz hleva pri požarih. Znano dejstvo je, da popolnoma zgubijo glavo sicer mirno in trezno misleči ljudje pri požaru, ko jim hoče divji element uničiti vse njihovo premoženje. Navadno si ne vejo pomagati pri rešitvi, ampak letajo, begajo semtertje in tarnajo. Sicer je gašenje ognja in rešitev raznih objektov naloga ognjegascev. Ker pa teh navadno ni koj na mestu, so pri izbruhu ognja domačini in sosedje naravnost nedomestljivi; kajti uspeh gašenja in rešitev živine, obleke, živil, raznih dragoce-nostij, nadalje obramba sosednih poslopij i. t. d., je v prvi vrsti odvisno od tega, ali so posegli takoj in primerno vmes dotičniki, ko so najprej zapazili izbruh ognja. Naloga ognjegascev je potem, dovršiti rešilna dela. Vsakteri ima dolž- nost krepko pomagati pri gašenju in rešitvi, in si naj šteje vsak v čast, da je mogel pomagati svojemu bližnjemu. To se zlasti lahko zgodi pri rešitvi domače živine. Seveda mora biti znan dotični človek z navado dotične živine in mora poznati tudi potrebna rešilna dela. Strokovnjak Al. Riedel daje vtem približno te-le nauke: Gotovo ste že opazovali, da sili živina pri požaru, ako smo jo spravili iz hleva, na vso moč zopet nazaj vanj. Vzrok temu je svetloba^ plamena, ki živino prestraši in zbega. Živina išče instiktivno varstvo in zavetišče ter beži nazaj na svoje stojišče v hlevu, na kterega je navajena. Ravnotako ste gotovo tudi že opazovali, da se živina pri požaru ali v drugi nevarnosti odtrga od jaslij in se skupaj stisne v gručo, tako da posameznih živinčet ne dobiš zlahka od gruče, zlasti konj in ovac. Nenavadna prikazen ognja jih je vznemiril in ostrašil. Ker slutijo nevarnost, stisnejo se skupaj, da bi se skupno branile. Iz istega vzroka (nenavadni blišči) si poiščejo živali pri požaru najbolj oddaljen in najbolj temen kot v hlevu, od koder jih človek ne more nikamor spraviti. Pametujte toraj sledeče: 1. Ne odvezujte vse živine naenkrat! 2. Zavežite jim oči in jih peljite posamezno iz hleva, zlasti konje. 3. Le v naj hujši sili odvežite vso živino naenkrat! Jedno živinče potem takoj s silo izvlecite iz hleva, druge p» za njim iztirajte s palico! Najboljše je, če imajo hlevi več vrat na nasprotnih stenah, tako, da moremo živino izpustiti ravno na nasprotni strani ognja. Ako je sila, naj se vdere v steno luknja. Perutnino polovite in vtaknite v vreče, ali pa jo zaprite v drug varen prostor. Najtežje je rešiti svinje. Te se morajo povezati in naravnost zanesti na piano, na varen kraj. V splošni zmešnjavi se navadno pozabi na skrbne bučelice, ki potem pocr-kajo vsled vročine in dima. Zadelajte okence (žrelo vsakega panja in zanesite panje rahlo na varen kraj. Tamkaj pa takoj odprite okenca panjev, da se ne zadušijo čebelice. Pri rešilnem delu živine opustite vsak vrišč, tudi glasno klicanje in kričanje. Pazite na svojo varnost, delajte mirno, in sicer zmiraj dva ali trije srčni možje skupaj. Zlasti je dobro, če je pri rešitvi živine navzoč tudi pastir ali krmilec, kajti živinca poena njegov glas in se da rajše spraviti iz hleva. . Veliko napako delajo kmetovalci pri stavljenju s tem, da si zgradijo poslopja tako, da stoji navadno hiša na jedni strani (recimo severni), na drugi nasprotni (južni) skedenj, na vzhodni strani hlevi, (na zahodni svinjak). Na sredi vmes med temi stavbami je gnojišče in gnojšČinica. Vrata hlevov so napravljena na gnojiščni strani. Razdalja med posameznimi poslopji je zelo majhna, pogostoma je pravcata odprtina, skozi ktero se more komaj pri- peljati gnojni voz. Ako izbruhne ogenj, kako hočete potem rešiti živino, zlasti če nimate še jednih vrat iz vsakega hleva na zunajno stran? Pomislite to! Ako si napravite še jedna vrata iz hleva ven na piano, imate le malo stroškov in dela, v slučaju ognja pa si vendar lahko pomagate. Navadno se hlevska vrata odpirajo na znotraj. V nevarnosti sili vsa živina naenkrat k vratom, ki se zaprejo. Pomoč je od zunaj potem dosti bolj zamudna in težavna, živinca ne more iz gorečega hleva in zgori. Uvažujte kmetovalci tudi to okolnost in si dajte prestaviti hlevska vrata! —a— Draginja in nje vzroki. Nikakor ne moremo tajiti, da postajajo vse reči razun nekterih gospodarskih surovin, n. pr. žito, mleko, krompir, sadje, ki pa se bodo tudi prej ko slej podražile, dan za dnem bolj drage. Stvar je prišla že tako daleč, da ne moremo govoriti, da so postale reči dražje, ampak reči moramo naravnost, da je izgubil denar vso vrednost. In zakaj se je to zgodilo ? List štajerskih socijalnih demokratov, ki previdno molči o dejstvu, da je izgubil denar svoje vrednost, zvrača v številki z dne 25. oktobra t. 1. vso krivdo na agrarce. S tem so vrgli socijalni demokrati debelo laž med svet. Resnica je namreč, da niso agrarci zakrivili zgoraj omenjenih dejstev, ampak, da so tega krivi samo in edino le socijalni demokrati, ki zahtevajo vedno večje plačilo a zato vedno manj delajo. Žito je danes komaj polovico toliko vredno ko pred tridesetimi leti, mleku je ostala približno ista cena, sadje in krompir, pri katerih se ravna cena po več ali manj bogati žetvi, tudi nista mnogo dražja, kakor sta bila nekdaj. Zelenjava je v svoji ceni zelo padla in malokdo še se peča žnjo, ker mora delavcem plačati skoro toliko, kolikor za zelenjavo na trgu dobi. Vkljub temu še se upajo socijalni do-mokratje trditi, da so agarci krivi, da so se podražila vsa živila. Surovine so postale le v redkih slučajih bolj drage; še le, če jih dobe socijalni demokrati v roke in jih vdelajo. Žita so skoro za polovico bolj cena ko pred 30 leti, kruhi pa so za polovico manjši, ne večji, kakor so bili takrat in kakor bi'človek pričakoval. In zakaj ? Zato, ker danes peki ne storijo ni polovico onega dela, ki so ga opravili pred tridesetimi leti, ker dobivajo trikrat večjo plačo, zato je kruh drag, dasi je žito naravnost smešno ceno. Socijalni de-mokratje so torej krivi te draginje in ne kmetje. In če bomo morali enkrat za mleko, za sadje, in zelenjavo zahtevati večje cene, kar se bo zgodilo in kar se mora zgoditi, potem so ravno socijalni demokratje, organizirani delavci, krivi, če bo moralo priti do draginje tudi pri surovinah. Ker imajo ti ljudje vedno večje želje in vedno večje zahteve, zato moramo plačati vsako malenkost toliko dražje, zato moramo svoje hlapce in dekle boljše plačevati. Socijalni demokratje so zakrivili, da so se zvišali stroški produkcije; za to so morali postati tudi produkti primerno dražji. S svojo organi- zacijo so dosegli velike uspehe; dokler pa se je ta razvijala v pravih mejah, smo jim jo radi privoščili. Ko pa je prestopila svoje meje, naj nosijo posledice delavci, a ne mi. Plače, ki jih danes zahtevajo in dobijo delavci, niso v nobenem razmerju z delom, ki ga ti delavci res opravijo. Delavska organizacija je omogočila celo, da se delavcem to delo večkrat naravnost preplača. Ker pa postaja delo posameznega delavca manj vredno, plača pa raste čim dalje bolj, sledi kmalu in naravno iz tega, da izgublja denar svojo vrednost. Ce pa je padla vrednost denarja, se za nominelno isto svoto denarja ne more dobiti več toliko blaga kakor nekdaj; blago je sicer ohranilo svojo vrednost, a stroški produkcije so postali večji, ker so mezde večje. Ne more se torej več dobiti za isti denar kakor nekdaj, ampak za večjo svoto, to se pravi z drugimi besedami, denar je izgubil svojo vrednost. Pri nas bo postalo ravno tako sčasoma kakor je sedaj v Ameriki. Tudi tam ima denar manjšo vrednost, tam igra dolar približno tako ulogo, kakor pri nas goldinar, dasi je več ko dvakrat več vreden. Ker pa se dajejo v Ameriki delavcem velike plače, se morajo tudi vse reči, ki jih ti delavci napravijo, dražje plačati. Stališče delavca se s tem prav nič ne zboljša. Dobi sicer več denarja, a ga tudi več izda, če se ne zna omejevati. A ravno tega ne marajo organizirani delavci; njihovo geslo je: Vedno več potreb! Oni stoje celo na stališču, ki ga zastopa tudi njihov časopis, da je meso ono hranilno sredstvo, ki edino more delavcu povrniti vse moči, ki jih porabi pri napornem delu. Če bi bilo res, potem bi morali naši ljudje na deželi, ki po cele tedne, celo mesece ne okusijo mesa, biti slabotni in brez vseh močij. A ravno nasprotno je res: ti ljudje store mnogo več kakor socijalno demokraškl kričači. Delavci na deželi ki le redko jedo meso, so zdravi in močni. Mestni in industrijalni delavci, ki jedo meso, ki več počivajo in ki si privoščijo še drugače kak užitek, so slabi in to tem bolj, čim dalje so že zaposleni v. svojem delu. In če ne bi dobivali mestni delavci vedno novega soka z dežele, bi jih že davno zapustile njihove moči. Da diši meso tudi delavcu na deželi bolje ko bob in žganjci, tega ne Oporekamo, da pa ni meso za zdravja in moč neobhodno potrebno, to nam dokazuje dejstvo, da živi mnogo delavnih in sposobnih ljudij brez mesa popolnoma čvrsto in zdravo. Da so se podražile vse reči: živila, potrebne in nepotrebne reči, to nam je znano. Zanimivo pa je, kake vzroke nadajajo prodajalci, če podražej svoje stvari. Nobeden si ne upa reči: ker je produkcija vsled večjih zahtev a manj uspešnega dela delavcev dražja, moramo tudi za produkte več zahtevati. Ne. Črev-Ijar reče: Ker je usnje dražje, moram podražiti črevlje za 20 odstotkov. Strojar pravi: Ker so kože, premog in druge potrebščine dražje, moram prodajati usnje za 30 odstotkov bolj drago. A nobeden ne pove resnice, tak strah imajo vsi pred organiziranimi delavci. Tako pride krivda počasi na kmeta, ki mora vse dražje plačati, kar kupi, kar pa prodaja, to se mu zelo slabo plača. Hvala Bogu, da se je začelo vendar enkrat nekaj delati proti tem skrajno neznosnim razmeram. V tem smislu si je pridobil za organizacijo kmetovalcev kot prvih producentov, ki jih opisano zlo najprej in najhujše zadene, velikih zaslug vitez Hohenblum. Če se enkrat ta organizacija izvrši, bo imela večji in dalekosežnejši pomen ko po številu manjša organizacija socijalnih demokratov. V svetem pismu se pravi, da si mora človek v potu svojega obraza služiti svoj kruh. Pot in pa kruh bi socijalni demo-kratje radi in drage volje prepustili kmetovalcem, sami pa bi bili zadovoljni, če bi lahko vsak dan počivali šestnajst ur in jedli meso. To pa ni mogoče, ker se z osemurnim malovrednim delom še ne zasluži šestnajst urni počitek. Oni delavec, ki ne dela samo z roko, ampak tudi z umom, ki pridelano pametno porabi in ne zapravi, ta more in bo napredoval. Navadni stroji pa, ki ne delajo ničesar z razumom, ne morejo v osmih in tudi ne v dvanajstih urah toliko opraviti, da bi s tem zaslužkom v prostem času lahko živeli kakor bi se jim zdelo. Ker pa izsili organizacija s stavkami tudi za te manj vredne delavce višje plače, mora denar izgubiti svoje vrednost. Znani narodni ekonom Roseh er piše v svojem sistemu narodnega gospodarstva, da se more le dober delavec vedno in trajno dobro plačati. Socijalni demokratje da zahtevajo za vse svoje privržence jednake plače, naj jih že zaslužijo ali ne. Te neopravičene zahteve, ki so jih večkrat realizirali s silo in terorizmom, so zakrivile manjšo vrednost denarja, ali kakor pravijo socijalni demokratje, povzročile so splošno draginjo. £ £ £ Ravnokar nam pride pred oči sestavek o draginji, ki ga je v nek dunajski list napisal dr. Lorenz S tein. On pravi tudi, da nima sedaj blago več vrednosti, ampak da je zgubil denar veljavo. Sicer pa tudi on pravi, da so agrarci zakrivili draginjo. Pravi, da je draginja posledica naše gospodarske politike, zvišanja col-nine in zadnjih prepirov s Srbi. A to ni res. Meso se je pri nas že davno pred temi dogodki podražilo. Tega pa so krive zahteve delavcev po vedno večji mezdi. Thaer in drugi nacijonalni ekonomi pravijo, da je bila mezda nekdaj šest in pol do sedemkrat večja, kakor je bila vredna ena kila žita; danes je do dvajset in še večkrat večja, kar je pač jasen dokaz, da je izgubil denar svojo veljavo vsled vedno večjih delavcih plač, a ne vsled dražjih kmetovalskih pridelkov. Kako se rabi Tomaževa žlindra. Železne rude, ki jih dobivamo iz gor, imajo vse prav mnogo fosforja. Ta pa škoduje železu, ker ga dela krhko. Ang-ležki inžener Thomas je iznašel za to način, po katerem se fosfor odstrani iz surovega železa. To se zgodi na ta način, da se v veliki pred ognjem varni posodi primeša raztopljenemu železu žgano apno in sicer na 100 centov železa 15 centov apna. Ako vpihavamo v to mešanico zrak, zgori fosfor in iž njega se naredi fosforova kislina, ki se spoji z apnom v fosforno-kislo apno. To stopi kot tekoča žlindra na površje mešanice. Ce se ta žlindra strdi, patem se zmelje in tako nastane takozvana Tomaža žlindra. Ta ima v prvi vrsti mnogo fosforove kisline; ta se v vodi ne raztopi, kakor superfosfat, ampak le v malo kislih tekočinah. Njena raztopljivost se določi tudi v citronini kislini in zato naj kupujejo kmetje samo tako žlindro, pri kteri je naznačena tudi omenjena raztopljivost. Sicer pa se nahajajo tudi v zemlji kisline; tudi rastline izločujejo iz svojih korenin neko kislino. Vse te kisline pa raztope fosforovo kislino v Tomaževi žlindri, tako, da jo rastline lahko posrkajo. Razun tega pa še ima Tomaževa žlindra okoli 50% apna. Ž njo torej spravimo rastlini dve zelo potrebni sestavini v zemljo. Seveda je potrebno, da mora biti Tomaževa žlindra zelo dobre kakovosti in ne morda ponarejena. Izprva še niso vedeli prav, kako mora biti narejena Tomaževa žlindra. Zato je bilo potrebno, da je prišla zelo zgodaj v zemljo, ako smo hoteli pričakovati od nje koristi že v istem letu; ležati je morala namreč dalje časa v zemlji, da se je razkrojila. Danes to ni več potrebno; sedaj lahko trosimo Tomaževo žlindro v spomladi, v jeseni, ali po zimi. Tudi se je že dobro obnesla pri ozimini po zimi in celo spomladi. Zato ni treba imeti posebnih skrbij pri njeni porabi. Rabi se lahko pred in po setvi in ob vsakem poletnem času. Ker je naša zemlja navadno zelo uboga na fosforovi kislini, zato ima gnojenje s Tomaževo žlindro skoro vedno uspeh. Ker pa ne rabijo vse rastline enako mnogo gnoja, zato mora biti množina Tomaževe žlindre, ki se raztrosi, od slučaja do slučaja različna. Spošno rabijo rastline, ki naj rode sad in seme, mnogo fosforove kisline. To so v prvi vrsti naša žita. Zato je dobro, če se dodene hlevskemu gnoja, ki pa mora ostati tudi v bodoče glavni gnoj, vedno nekaj Tomaževe žlindre. Za to pa zadostujejo 4 — 6 dvojnih centov za hektarja povsodi. Mnogo fosforjeve kisline rabijo tudi detelja, grah, fižol, bob, lucerna i. t. d. Pri teh rastlinah pa je večkrat gnojenje z gnojem in gnojnico naravnost potrata; te rastline imajo namreč na koreninah majhne debljine, s kterimi dobivajo dušik naravnost iz zraka. Pač pa so zelo hvaležne za apno in fosforovo kislino, ki jim jih lahko damo v Tomaževi žlindri. Zgoraj omenjena množina zadostuje popolnoma. Največ Se rabi Tomaževa žlindra po travnikih in pašnikih. Z njo smo dosegli, posebno, če ji še dodenemo kalijeve soli, dva- do trikrat več krme, kakor smo je imeli poprej. A tudi tukaj si lahko zboljšamo pridelek, če gnojimo pravilno. Posebno se kaže ugoden vpliv Tomaževe žlindre v tem, da izginejo manj vredne rastline in se pokažejo boljše, posebno detelja. Zato priporočamo posebno Tomaževo žlindro, ki se naj na zelo nagnjenih legah potrosi po prvi ali drugi košnji, da je voda ne odnese. Na ravnini se lahko potrosi v jeseni ali pa tudi po zimi. Vendar enkratno gnojenje ne zadošča nikjer. Zato se naj trosi raje manj a v zvezi z drugimi gnojil'i in večkrat. Tudi moramo posebno opozarjati na to, da dobe tudi sadunosniki in vinogradi dovolj fosforove kisline. Že ko se sade drevesa ali trte, naj se da zemlji mnogo Tomaževe žlindre in sicer 10—20 meterskih centov na hektar. Tako se zemlja za mnoga leta naprej zadostno pognoji. Pri starejših drevesih je posebno dobro, če se okoli njih zagrebe ali z gnojnico zamoči vsako drugo leto po 50 q na m2. Naroča se Tomaževa žlindra najboljše v velikih množinah, kar lahko storč društva ali zadruge, ali pa več kmetov skupaj. Vendar se naj pri nakupu ravna zelo oprezno, posebno kar se tiče lepo zamlete žlindre in njene kakovosti. Kakovost in rodna vsebina je namreč lahko zelo različna, od 12—20°/o še več. Umljivo je torej, da ima cent 20% žlindre več rednilnih snovij v sebi ko 12%, in daje zato tudi večvreden. Posebno oprezni morajo biti kupci za to, ker se ponujajo v zadnjem času druga, ponarejena in manj vredna gnojila pod različnimi imeni. Ta imajo navadno manj fosforove kisline, a so ravno tako draga. Nemška kmetijska družba je sestavila seznamek takih ponarejenih gnojil, da se lahko kmetje varujejo škode in si je s tem pridobila veliko zaslugo. Zato se naj pri nakupu vedno pazi, koliko odstotkov ima Tomaževa žlindra raztopljive fosforove kisline. A. H. Nekaj o planšarstvu. Kakor je znano, morajo biti drevesa precej naredko, ako naj med njimi raste trava, ki bi bila primerna za pašo. Znano je nadalje, da postaja gozd vsled vsakoletne rasti vedno bolj gost, znano pa je tudi, da si škodujemo, če ga zelo razredčimo. Z rastjo gozda pa so se druge stvari v zvezi, ki trpe škodo, ako gozd preveč razredčimo. Kakor smo prepričani o velikem pomenu planšarstva za umno gospodarstvo, vendar moramo počakati s pašo v gozdih dotlej, da so drevesa dovolj stara in močna, ker nam sicer naredi živina mnogo škode. Vsak pašnik ne daje živini dovolj piče za tiste 3%—4 mesece, ko jo imamo na planinah; to je odvisno od lege, zemlje in od gošče, ktero ima gozd. Na dobrem travniku zadostuje večkrat že en hektar, v gostem gozdu, ki ima malo trave, je število seveda primerno večje. Vsi planinski pašniki po Koroškem, Kranjskem, Solnograškem, Štajerskem, Tirolskem in Predarelskem merijo po uradnem štetju 3,311.157 hektarjev. Vendar se to število ne da popolnoma natanko določiti, ker pridejo različni faktorji vpoštev, kakor: krajevna različnost, boljša ali slabša paša, različno stanje gozdov in posebno § 10 logarskega zakona, ki zelo omejuje pašo. Goved, koz in ovac so našteli okoli 2,100.000, vendar pa pride od te vsote komaj 20% v poštev za pašo po planinah. Višje ne smemo izrabljati planinskih pašnikov, ker sicer bi škodili gozdu, ki ne more dajati dovolj lesa a tudi ne vršiti one naloge, ki mu pripada v gospodarstvu narave. Ker so namenjeni lesni pašniki v prvi vrsti domačemu govedu, v času planšarstva in za planinsko govedo takrat, če so neugodne vremenske razmere, zato naj služijo nezavarovane paše sploh v porabo. Vsak govedorejec mora seveda gledati za tem, da ostanejo vse paše v takem stanju, da bodo lahko dajale dovolj hrane za živino. Tudi se ne sme pozabiti, da varuje gozd travo in žival, ki se po njem pase, raznih vremenskih nezgod. Zato se ne sme gozda za trenoten dobiček kratkomalo posekati, ker je škoda, ki nastane vsled tega, neprimerno večja in se zelo težavno popravi, če je to še sploh mogoče. Resje, da se vrednost gozda in njegov vpliv na toploto, dež, mokroto, zdravje in zabranitev povodnji zelo precenjuje, a popolnoma zanikati se ne da. Tako dobi gozd vrednost za splošno gospodarsko stanje, ki bi, izražena v številkah, pokazala mnogo večjo svoto kakor je korist, ki jo dobimo od pašnika ali od samega lesa, če bi ga podrli. Sicer gozd ne more popolnoma zabraniti velikih elementarnih nezgod, a on jih oslabi, tako da ne morejo nastopiti njihove hude posledice. V tem oziru nam kaže gozd veliko korist posebno na položnih bregih, kjer drži mokroto in varuje zemljo, da je nalivi ne odnesejo. Te skušnje ne bodo prevrgla niti najbolj svobodna določila, ki se tičejo varstva in negovanja gozdov. Gozd znaša po alpskih deželah navadno 401%, ponekodi celo 52-5% vse ostale zemlje. Nekdaj je bilo to število seveda večje, a se je počasi zmanjšalo. Danes ostaja precej stalno, najbolj iz tega vzroka, ker ni primeren, da bi se v njem kakorkoli gospodarilo. Poleg tega je večina današnjih gozdov na takih krajih, ki jih morejo edino le gozdi varovati raznih vremenskih nezgod. Zato mora postava delati na to, da se gozd ohrani in da se ne spremeni v paše. Gospodarstvo lahko torej rabi za krmo travnike in lesne pašnike, kolikor to ne škoduje gozdom. Zato pa mora gledati, da dvigne vrednost onih zemljišč, ki mu dajejo krmo. V tem oziru imajo mnogi mali posestniki še navade, ki niso primerne spremenjenim razmeram in ki jih bodo morali kmalu v lastno korist opustiti. Kako malo so se ljudje doslej brigali za gozd, se vidi iz sledečega. Najde se mnogo lesnih pašnikov, ki so kot taki navedeni v katastralnih registrih. Ljudje pa so se malo brigali za nje in počasi je nastal iž njih po popolnoma naravnem potu gozd. Ker pa se splošno opaža, da je živine vedno več, a se na zgoraj opisani način paša manjša, potem moramo to obžalovati in karati. Pomisliti moramo seveda pri tem, da je mnogo takih pašnikov, ki so postali po požiganju, ki je danes popolnoma iz- gubilo svojo veljavo, ki pa se še precej pridno prakticira. Ohranitev gozdov in dviganje njihove produktivne moči ni samo zahteva splošne kulture, ampak izhaja tudi iz večje vrednosti, ki jo ima les danes. Razun tega postajajo vremenske nezgode vedno hujše, kar je ravno posledica nepremišljenega gospodarstva z lesom in gozdom. Razun tega občutimo te nezgode danes huje, kot so jih občutili nekdaj. Torej je naloga planšarstva, da uravna rabo gozda tako, da se bo gozd v prvi vrsti ohranil, da se zabrani prehudo sekanje in druge postranske „koristi", ki jih pričakujemo od njega, to je prehuda paša in da se sploh dvigne njegova produktivna moč na višjo stopinjo. Rudeča detelja v vinogradu. Ce potujemo po naši „zeleni“ domovini in obiskujemo nekdaj slavne gorice, ne vidimo več zelenja. Na vseh koncih in krajih imamo danes gole puščave. Propadajoči gospodarji nam približno kažejo, kolike vrednosti je bila za njih nekdaj gorica. Dananji gospodar pa opusti vse brezupno delo, ker mu je trtna uš pokončala vinograde. Za to ima v mnogih slučajih prav, večkrat pa tudi po krivici zapusti nekdanji ponos svoje družine in šene briga več za vinograd, ki ga je vkončala trtna uš. Zadnje delo, ki se v vinogradu še opravi, je navadno to, da se trsje poseka in kolje, rožje in trsje pobere in zažge. To se zgodi v mnogih slučajih po krivici, da pusti gospodar na mestu prejšnjega vinograda prazne leho. Večkrat bi se, če se ne pričakuje nič od novih nasadov, izplačalo, če se napravi tam sadu-nosnik ali vsaj lepa trata. Kjer pa se misli narediti nove nasade, tam bi jaz nujno priporočal, naj se prej seja rdeča detelja. Zato naj se tla, kakor hitro je vreme za to primerno, kakor mogoče globoko zor-jejo, kjer pa to ne gre, naj se vsaj dobro prekopljejo. Tudi se naj pognoje z 18% Tomaževo žlindro in 40% kalijevo soljo. Oves in detelja naj se poseja kolikor mogoče zgodaj in naj se zavlači, kjer to gre, sicer pa zagrebe z grabljami. Oves raste zelo hitro in zelo lepo in se naj kmalu pokosi, da ne odtegne pri zorenju onega dušika zemlji, ki ga ima tako malo. V njnogih slučajih pa se pokaže tudi toliko plevela, da bi pletev preveč stala in da bi ta plevel deteljo popolnoma zadušil. Ce so razmere ugodne, potem lahko pričakujemo v jeseni obilno' košnjo. Zelo dobro je, če v jeseni še enkrat pognojimo s kalijevim fosfatom. To deluje vgodno na rast detelje v prihodnjem letu in zraven si lahko detelja nabere dovolj dušika. Ker rabi detelja ob času, ko cvete, največ dušika, priporočam, da se počaka s košnjo tako dolgo, da cvete cela leha. Drugo, oziroma tretje leto naj se zadnja košnja podorje, da se s tem zemlja poboljša in pognoji. Tako pripravljena tla nam jamčijo, da bodo prosta plevela in da bodo trte, ki jih vsadimo po rigolanju, našle dovolj pripravljeno in pognojeno zemljo, da se bodo lepo razvijale in mnogo rodile. Razun tega požene detelja jako globoko in gosto Ikoreničje, ki zabrani, da se ne more . zemlja odplaviti za časa dežja, kar se posebno lahko in rado zgodi na nagnjenih, neobdelanih tleh. (je smo zeleno pokošeni oves in deteljo lepo spravili, bomo lahko vzeli v hlev eno ali več glav več, 4a bomo imeli za obdelovanje te novine več gnoja. Pisec teh vrst je za poskus pripravil 20 a veliko leho na ta način za rigolanje ; krma, ki jo je dobil, mu je povrnila dvakrat vse stroške, ki jih je imel. Trte, ki jih je vsadil spomladi 1906, so se zelo lepo razvile; razun tega je vinograd popolnoma prost vsakega plevela, ki se na rigolanih tleh posebno in kmalu rad pokaže. Vsled tega sem v pozni jeseni zopet globoko podoral 2 ha prejšnega vinograda in ju obdelal na zgoraj imenovani način. Na ta način se lahko tla za novi nasad pripravijo tako rekoč brez vsakih stroškov. Želim, da bi te vrstice koga napotile k temu. Podplat, 18. decembra 1906. And. Drofenig, kmetovalec. Kmetijstvo in domača industrija. Boj za obstanek je vedno večji in tudi kmetski stan čuti to vzlic lepi ceni živine, žita in drugih pridelkov. Spomladi, poleti in tudi v jesen mu manjka delavcev, oziroma jih dostikrat nima s Čim plačati in kako čudno. Vedno in vedno išče rešitve v svoji deci. Kmetje — in tudi grajščaki — rečejo, dajte nam učence v 13. in 14. letu in kmetijstvu bode pomagano. V vsakem takem slučaju zavrnem dotičnika na Hrvaško. Tam obiskuje mladina redno šolo samo do 12. leta. Če se pa stariši izkažejo z ubožnim spričevalom, pa jim je tudi prei ni treba pošiljati. In, ali pa ni kmetijstvo ravno v tej deželi na dosti nižji stopnji kakor pri nas? Otroci toraj, kteri — mimogrede povedano — se konci v 13. in 14. letu boljše telesno razvijajo, če je ne morate vprezati v težka kmečka opravila, ne bodo rešili kmečkega stanu. Veste, česa je treba pred vsem mlademu naraščaju? Ničesar CO I Od >t 3 s 1 Oves 2 U O Proso p—H i K v'h K «1 K V K V K V K V Celje .. 50 16 _ 14 50 14 1 16 50 14 — 16 — Ormož . . 50 — —| — - — — — — — — Gradec 50 8 55, 7 85 8 — 9 29 6 75! 7 — Ljubno . 50 8 5(» 7 50 8 25 8 50 7 — — — Maribor 50 — — Ptuj . 50 — — - — Inomost 50 9 45 8 85 — 9 40 9 '5 — — Celovec 50 — — 8 15 8 50 7 20 — Ljubljana 50 — — — — — — — — — - — — Pešt . 50 Solnograd 50 8 80 7 75| 8 —! 8 20 7 — — — Dunaj . Line ... 50 50 7 77 b 83 7 64 7 94 6 87 — ■ Mesto Ajda Bob Seno sladko, Seno kislo Ržena slama Ježna slama | i 5 K * V K a K V K V K V Celje ... 50 17 — 20 5 50 5 4 50 3 50 Ormož . 50 - Gradec 50 8 70 - Ljubno . 50 — — — 3 50 3 — 3 — 2 50 Maribor. 50 Ptuj . . . I" (Nadaljevanje na strani 16.) Oznanilo* i ! tucullus je najboljše redilno krmilo za svinje, ki se daje kot dodatek k navadni svinjski reji. Izvrstno učinkuje pri reji za pleme ali na debelost. Tisoče pohvalnih priznanij. tucullus S/rt dilno moč; svinje ga jemljejo rade. feivz-iiffivr uPliva najboljše na'prirast LiUCUlIU* mesa in masti. : Futterlalirili Fattimer & [o..lien-Wieden. —===== Nad QOO prvih daril. — NMMMMMNMg v Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p. Gradec, Meklplatz št. 1. L Selitev. Ker se je delokrog „Zveze“ vedno bolj širil, je bilo potrebno večje število služabnega osobja in zato so postali prostori v dosedanjem stanovanju Mehlplatz 1. pretesni. Zato se je preselila „Zveza“ v prvih dneh januarja iz svojih dosedanjih prostorov na Franzensplatz 2. I. Do svojih članov se obrača torej z uljudno prošnjo, da se blagovolijo pri občevanju ž njo na to ozirati. II. Št. 21.354. Gradec, 31. dec. 1906. Zvezinim zadrugam. Z ozirom na zapisnik odborove seje „ Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem" z dne 17. maja 1906, priobčen v 11. številki „Zadruge“ z dne 1. junija 1906, javimo vsem zadrugam, ki so zve-zine članice, sledeče: V tej odborovi seji se je sklenilo, da se vsled ugodnega položaja „Zveze“ ne zvišajo obresti od 41/4% na 4 V, pri posojilih, ki se dajejo produktivnim zadrugam, in da odpade polmesečno obračunanje obresti pri denarnem prometu z zadrugami, ki so včlanjene pri „Zvezi“. Torej se bo od 1. januarja 1907 v obeh zgorej navedenih slučajih, obrestovalo ravnotako, kakor pri posojilnicah, to je sedaj po 4'/4 od sto. Zajedno pa opozarjamo vse včlanjene zadruge na § 7 zvezinih pravil, kjer se določa, da morajo v zvezi včlanjene zadruge ves denar, ki ga ne rabijo, naložiti pri zvezini blagajni na tekoči račun in da morajo in smejo le pri zvezi iskati potrebnega posojila. Zato prosimo vse pri nas včlanjene zadruge, naj puste v blagajni le najpotrebnejšo, najmanjšo svoto, s ktero lahko pri prometu izhajajo, ostalo pa naj pošljejo takoj na zvezo, da se denar obrestuje in ne leži brezplodno v blagajni. Z zadružnim pozdravom zvezino predsedstvo. III. Predpisi glede denarnega prometa zveze ž njenimi zadrugami. V zvezi s predstoječim razglasom spominjamo naše zadruge na določila, ki veljajo sedaj med zvezo in posojilnicami glede denarnega prometa. Promet zveze se loči v denarni in v blagovni promet. Vse pri nas včlanjene zadruge morajo po § 7 zvezinih pravil denar, ki ga v zadružnem poslovanju neobhodno ne rabijo, nalagati pri zvezi na tekoči račun in le pri zvezi iskati potrebnega posojila. Glede denarnega obrata, ki se vrši s tekočim računom, in z...........obresto- vanjem, omenjamo sledeče: Ako hoče blagajna uposlati zvezi denar, mora to storiti ali s c. kr. poštno blagajno na Dunaju ali pa z denarnim pismom. Ako pošilja blagajna denar po posredovanju c. kr. poštne blagajne na Dunaju, se mora pri tem posluževati zvezinih položnic, ki jih lahko dobi pri zvezi; ta način vplačevanja je najnavadnejši, naj-priročnejši in navadno tudi najcenejši. Ce se pošilja denar v pismu, se mora pismo na vsak način rekomandirati. Razun tega naj pošiljajo posojilnice z začetnimi črkami A do inkluzivno M svoje zneske na „Kmečko zvezno blagajno za Srednje-in Gornje-Stajersko (Bauernvereinskasse fiir Mittel- und Obersteiermark) v Gradec in one z začetnimi črkami od N—Z na štajersko eskomptno banko v Gradcu na račun zveze. Oboja pisma pa se morajo frankirati. V obeh slučajih pošlje zveza blagajni potrdilo, da je res dobila poslani znesek. Ako se to ne zgodi tekom petega dneva, odkar se je znesek odposlal, naj vpraša pri zvezi, da se tako določi, ali se je izgubil denar ali pa potrdilo. Ako hočete kak znesek pri zvezi dvigniti, poslužujte se za to natisnjenih „Izplačilnih nalogov“ (ne pisma, da si prihranite poštnino). Tega izpolnite natanko in povejte, ali želite denar s poštno hranilnico ali pa v denarnem pismu. V prvem slučaju dobite vsled našega naloga denar od c. kr. poštne hranilnice na Dunaju, v drugem pa vam pošlje denar v pismu ona blagajna, pri kteri ste ga naložili, torej ali kmečka zvezna blagajna ali pa eskomptna banka v Gradcu. Potrdilo, da so sprejele dvignjeno svoto, morajo poslati zadružnice z nalašč za to natisnjenimi kartami zvezi, če so dvignile denar potom c. kr. poštne hranilnice, sicer pa oni blagajni, ki jim je izplačala dvignjeno svoto. Pri vplačevanju na naš račun naj se posojilnice poslužujejo položnic, ki jih zveza na zahtevo brezplačno pošlje; vse tiskovine za denarni obrat ima v zalogi tiskarna Gutenberg, na ktero se naj zadružnice v slučaju potrebe obrnejo Vknjiženje denarnega prometa z zvezo se vrši na sledeči način: Vse, od zveze na novo ustanovljene posojilnice morajo imeti v svojih glavnih knjigah za tekoči račun za zvezo tri račune, in sicer: Konto I.: neobrestovan zvezin kredit; Konto II.: za upravne deleže; Konto III: za tekoči račun denarnega prometa. Na konto I. se postavi na strani „Od zveze dobili" brezobrestno posojilo 400 K, ki ga daje zveza novoustavljenim za-družnicam v pokritje stroškov za opravo; na konto II. se postavijo na strani „Zvezi poslali" odpadajoči upravni deleži; na konto III. za denarni promet, se vpiše najprej na strani „Zvezi poslali" ostanek neobrestovanega posojila in potem na obeh straneh promet, ki se razvija z zvezo na ta način, da se od zveze kaj dobi ali pa njej kaj plača. Posojilnice, ki so pozneje pristopile k zvezi, morajo v glavni knjigi za posojila (2. del, tekoči račun) oziroma pri novi uredbi v glavni knjigi za tekoči račun uvesti za zvezo dva računa in sicer: Konto I. za promet z upravnimi deleži in konto II. za denarni promet. V glavni knjigi se pri vknjiženju prometa z zvezo pri dohodkih * in izdatkih rabi kolona ,c“ za tekoči račun. V dohodke se stavijo vsa plačila zveze v ali za blagajno, vsa plačila blagajne zvezi in druga vplačila pa se stavijo pod izdatke. Kar se tiče blagovnega prometa, se ga lahko vse zvezine zadružne poslužujejo ravno tako kakor vseh drugih zvezinih naprav; razloček je samo ta, da niso za to prisiljene kakor pri denarnem prometu. Seveda je v interesu vseh zadružnic, da se pridno poslužujejo zvezinega blagovnega prometa, ker ima zveza vsled velika obrata ugodne pogoje in lahko postreže zadružnieam z velikimi ugodnostmi. Sploh pa opozarjamo podružnice na okrožnice, ki jim prihajajo od časa do časa, kakor tudi na naša poročila v oddelku „Zadruga“ rGospodarskega Glasnika". IV. Vknjiženje blagovnega prometa pri RaifF-eisenovih posojilnicah. Glede vkniženja blagovnega prometa, zlasti glede od zveze nabavljenega blaga, naj se izvolijo posamezne posojilnice ozirati na sledeča navodila: Pred vsem se mora držati posojilnica načela, da posamezni udje plačajo naročeno in sprejeto blago takoj pri sprejemu v gotovini, oziroma proti iz-postavljenju pravno veljavne zadolžnice, in da se sme naročiti le toliko blaga, kolikor so istega zahtevali posamezni udje s svojim lastnoročnim podpisom na poli. Shranjevanje blaga v to svrho, da se zadosti poznejšim potrebam, se pač naj opusti, ker imajo v takih slučajih navadno posojilnice škodo, in nastanejo neprilike in sitnosti. Ko dobi posojilnica račun o blagu (fakturo), priračuna se naj od posojilnice plačana voznina i. t. d., in se naj razjasni razdelitev blaga z vsemi stroški, kakor tudi plačila v gotovini, oziroma izpostavljene zadolžnice n. pr. tako. kakor nam kaže sledeči ■vzgled. Faktura se glasi na primer: za 100 meterskih stotov umetnega gnojila na...............K 700’ — prištejo se stroški po .... „ 50’— skupaj . . K 750’— a) dobi 30 meterskih stotov, dolguje toraj K 225'—, plača v gotovini K 225'—, proti zadolžnici K —; b) dobi 25 meterskih stotov, dolguje toraj K 187 50, plača v gotovini K 187*50, proti zadolžnici K —.—; c) dobi 20 meterskih stotov, dolguje K 150 —, plača v gotovini K —.—, proti zadolžnici K 150'—; d) dobi 15 met. stotov, dolguje toraj K 112 50, plača v gotovini 112*50, proti zadolžnici K —; e) dobi 10 meterskih stotov, dolguje toraj K 75- — , plača v gotovini K —.—, proti zadolžnici K 75- —. Potemtakem dobije vsi skupaj 100 meterskih stotov, dolgujejo toraj K 750-— , plačajo v gotovini K 525*—, proti zadolžnici K 225' —. Zneske, ktere je posojilnica plačala za voznino i. t. d. po K 50-— se naj vknjižijo v blagajnično knjigo pod „raznimi izdatki" in se potem, ko se je razdelilo blago in napravil s strankami račun, vknjižijo pod „raznimi prejemki". Od udov c in e neplačana zneska po K 150’— in K 75'— se vknjižita v blagajnično knjigo kot dani posojili, medtem ko se vpošlje zvezi znesek K 700’—, ne da bi se vknjižil v blagajnični knjigi. Ako pa ostanejo vse stranke dolžne za blago, in dotična posojilnica nima ravno toliko v blagajni denarja v gotovini, da bi fakturo poravnala, tedaj se mora vknjižiti znesek K 700’— kot od zveze dobljen denar, vknjižiti v denarni prometni konto in zvezo obvestiti glede obremenjenja denarnoprometnega računa. Ako pa se sprejeto blago takoj plača, odpade vsako vknjiženje razven zneska za stroške i. t. d., ki se mora pri vzetju iz blagajne vknjižiti kot izdatek in po obračunu s strankami zopet všteti med „razne prejemke". Vse fakture se morajo z društvenim načrtom zaznamovane zbrati in v posebnem zvezku shraniti v blagajni. V. Nalaganje rezervnega zaklada posojilnic. Po § 22. normalnih pravil za posojilnice po zistemu F. W. Raiffeisen, se mora upravljati društvena glavnica (rezervni zaklad) posebič in naložiti pupilarnovarno. Pri tem omenjamo, da je po na novo izdanih normalnih statutih posojilnicam dovoljeno, uporabljati rezervni zaklad za nakup zemljišč in poslopij. Ker še se posojilnicam do dandanes ni priznala vkljub mnogim prizadevanjem pupilariteta, ne odgovarja postopanje tistih posojilnic, ki nalagajo društveno glavnico pri drugih posojilnicah, predpisom pravil. Da se ravna Raiff-eisenovka po predpisih pravil, mora bodisi naložiti rezervni zaklad pri kteri hranilnici, v vrednostnih papirjih ali pa uporabiti denar za nakup zemljišč ali poslopij. Da posojilnicam mogoče pomore iz takih zadreg, preskrbi zveza nalaganje rezervnega kapitala Raiffeisenovih posojilnic na njihovo naročilo in na njihov račun pri občinski hranilnici v Gradcu, ne da bi si zaračunala kakšne stroške in shrani potem vložno knjigo čez naloženo glavnico v shrambo, ki je proti ognju varna. Vložne knjižice o rezervnem zakladu se vinkulirajo v svrho popolne varnosti na vsakokratnega društvenega načelnika, in se denar lahko vzdigne le sporazumno z zvezo. (Glej tudi § 26. novega normalnega statuta.) Posojilnice imajo toraj priliko, nalagati brez vseh stroškov in varno čiste dobičke, ki jih dosežejo vsako leto, ne da bi jim bilo treba sem in tje pošiljati vložno knjigo. Konečno omenjamo, da se je te naprave poslužilo že več posojilnic, da pa ta uredba ni obvezna za posojilnice (obligatorična, prisilna), ampak je popolnoma prepuščeno zvezi pridruženim posojilnicam, je-li se hočejo poslužiti te uredbe ali ne. Zvezino vodstvo. VI. Izkaz o kontokorentnem poslovanju zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca decembra 1906. (Promet z denarjem). A. Posojilnice. Konto vloge Konto kredita Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov K 0 K K v K V Stanje dne 30. nov. 1906 . . 5,772.610 64 1,684.726 20 Promet decembra 1906 . . 169.789 79 256.283 69 70.374 — 53.554 32 Skupaj . . . 169.789 79 6,028.894 33 1,755.100 20 53.554 32 Proč vračila — 169 789 79 53.554 32 — — Stanje dne 31. dec. 1906 . — _ 5,859.104 54 1,701.545 88 — — B. Druge kmetijske zadruge in društva. Konto vloge Konto s redita Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov * v K V K V * V Stanje dne 30. nov. 1906 . 2-179 61 538.9)5 43 __. Promet decembra 1906 1002 85 8.554 06 13.379 19 1.440 85 Skupaj . . . 1002 85 10.733 67 552.294 62 1.440 85 Proč vračila — — 1.002 85 1.440 85 — — Stanje dne 31. dec. 1906 — — 9.730 82 550.853 77 — _ Ves promet posojilnih društev zveze meseca decembra 1906 ... K 550.001*80 Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca decembra 1906 ........... ..............................„ 24.376*95 Stanje vseh koncem decembra 1906 vlog.................. 5,868.835*36 Stanje vsega „ „ 1906 kredita.......................... 2,252.399*65 • Uvoz blaga v decembra 1906 .................................... 47.451*62: Izvoz „ „ „ 1906 ................................. . „ 52.401*61 Skupni promet v decembru 1906 ...... .. K 99.853 23- Število pridruženih posojilnih društev koncem decembra 1906: 252. Število ostalih pridruženih gospodarskih zadrug in društev koncem decembra 1906: 51, Vabimo p. n. okrajne zastope in občine, kakor tudi cenjene ilružbiiie ude, da inse-rirajo \ ,,Gospodarskem Glasniku**. Cena je nizka. Ako se večkrat inserira in večji inse-rati, damo primeren popust. Naročila se naj blagovolijo vposlati naravnost družbini pisarni. Tržna poročila. (Nadaljevanje.) Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letni in živirski sejmi. Dne 4. februarja v Wiesu**, okr. Eibis-wald; Unzmarkt**, okr. Judenburg; v Weiss- kirchenu* okr. Judenburg; v Št. Jurju ob Ščavnici**, okr. Gor. Radgona; v Spodnji Poljska vi* okr. Slov. Bistrica; v Vidmu*, okr. Brežice; v Windisch-Hartmannsdorfu, okr. Gleisdorf; pri Št. Jakobu*, okr. Celje; v Trbovljah**; v Jare-nini*, okr. Maribor; SchOderu**, okr. Murau; v Ormožu*; v Celju*; v Lipnici; v Doberni**, okr. Celje; v Stainzu (sejm s pitano živino). Dne 5. februarja v Ormožu (svinjski sejm); v Rogatcu (sejm z veliko živino); v Radgoni* ; pri Št. Peteru pod Sv. Gorami**, okr. Kozje. Dne 6. februarja v Gorpjem gradu**; v Ptuju (sejm s konji, govedo in ščetinarji); v Imenem (sejm s ščetinarji), okr. Kozje; v Lučana h (sejm z malo živino), okr. Arvež. ---=aste>=»-- Urejuje generalni tajnik Franc Juvan. — Prevaja na slovensko F. Janžekovič. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.