ZETALSKE NOVICE
GLASILO OBCINE ZETALE - JUNIJ 2015 - LETNIK 15




m

\



Zetalske novice
PRI NAS JE VES ČAS PESTRO
Prav tako smo se s pesmijo udeležili zaključka projekta Comenius v avli OS Žetale.
Razveselimo se tudi obiskov, še posebej, če nas obišče kateri od staršev, ki nam predstavi svoj poklic. S tem namenom je prišel tudi gospod Rado Peršak, skupaj z drugimi uslužbenci Slovenske vojske. Pripeljali so se z vojaškimi vozili, oblečeni v vojaška oblačila, pripravljeni, da nam predstavijo svoj poklic. Pogovarjali smo se po vojaškem telefonu, preizkušali vojaške rekvizite (daljnogled, čelade, neprebojne jopiče, maske, lopate in še mnogo drugih vojaških stvari) in pokukali v vojaški šotor. Otroci pa so bili najbolj veseli, ko so pogumno sedli v velika vojaška vozila in spraševali o stvareh, ki so bile zanje povsem nove.
Dogajanje v vrtcu Žetale je vedno pestro, živahno in polno novih ter zanimivih dogodivščin.
Razveselimo se povabil na različne prireditve, saj verjamemo, da s pesmijo in plesom popestrimo dogajanje in razveselimo gledalce.
Mesec marec je še posebej namenjen mamicam. Tako smo ob materinskem dnevu nastopali zanje, ki znajo potolažiti, ki zvečer preberejo pravljico, tudi ko so utrujene ...
Udeležili smo se šolskega koncerta, kjer so otroci pogumno prikorakali pred množico in poželi velik aplavz.
Sedaj se že veselimo poletnih vrtčevskih dogodivščin. Veliko dejavnosti bomo prestavili na prosto in uživali na zraku, se hladili z limonado, priredili bomo vodne zabave in se preizkusili v različnih gibalnih igrah. Da nas sonce ne bo opeklo, bomo poskrbeli s kremami, ki smo jih dobili od DM-a, saj sodelujemo v njihovem natečaju Otroci sonca.
Vrtec Žetale
2 Žetalske novice
Dober dan
Dober dan
Lepo pozdravljeni, spoštovani občani in občanke naše OBČINE Žetale. Vsak letni čas se začne že od zdavnaj z zaznamovanim datumom. Pride junij, pomlad se poslovi in nastopi vroč poletni čas, ki obsega tri mesece. To je lahko muhast čas, poln bliska, groma, neviht, mrzlih kroglic, ki padajo z neba. Mnogokrat je narava kaznovana, posledice pa nosi človek. V naši občini smo zadovoljni, če ni tistih poplav, ki pestijo mnoge prebivalce. Samo da ne bi bilo naravnih nesreč; ne moremo si predstavljati, kako strašno deluje potres na preživele. Koliko življenj ugasne, uniči vse, kar je ustvaril človek, pa si rečemo: samo da ni blizu nas. Nismo doma blizu kulturnih ustanov, nismo tam, kjer ponujajo najrazličnejše blago. Moramo se odpeljati tja, kjer je vse na razpolago. Mi v naši občini nismo razkošni, še vedno nas odlikuje delavnost in skromnost. S kulturo se bomo lahko srečevali že v jesenskem času, večnamenska dvorana raste, oder se že bohoti v vsej prelesti. Samo mine naj vroč poletni čas, pa bomo sedeli tam gori na hribčku v lepi dvorani in se kulturno bogatili.
Društva so vedno aktivna, moški in ženski glasovi se urijo, dokazujejo na nastopih, tudi EX TEMPORE je tak dokaz, še malo dopustniških dni in že bo nastop v novi dvorani. Tudi spričevala so že razdeljena, hura, počitnice so tu. Starši in otroci jih bodo preživeli tam, kjer jim bo najlepše. Vsak si bo izbral zase čas in prostor in ob lepi besedi preživljal prosti čas, lahko se držite nasveta: »Vzemite v roke 57. številko našega glasila, izvedeli boste zanimivosti kraja in časa, bliskovito bo minil čas in že bomo poročali, upamo, samo dobre novice vročih dni.« Kimavec je obetajoči čas, stopa v večnamensko dvorano, srečanje ob občinskem prazniku in luščenju sladkih kostanjev. Prijeten poletni čas vam želimo, v zdravju in zadovoljstvu ga preživljajte in lep pozdrav.
Sprehod po vsebini
Vrtec Dober dan
Županov uvodnik Novice iz občinske uprave Iz naših krajev
Iz vasi v vas
5-7 7 - 20 20 - 27

JAVNO GLASILO "ZETALSKE
NOVICE"
Izdajatelj: Občina Žetale Naslov uredništva: Žetale 4, 2287 Žetale
Odgovorna urednica: Marija Krušič
Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml., Milenka KOVAČEC,
Toni BUTOLEN
Lektorica: Mojca Kopše
Fotografija na naslovnici: Toni BUTOLEN
Računalniški prelom: Adekvat d.o.o. Javno glasilo "ŽETALSKE NOVICE" je na
podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS
štev.: 006-24/00 so z dne, 29.03.2001
vpisano v register javnih glasil pod
zaporedno številko 1767
ObcarïNepbbcânil sodelovanju s pris ktronskLndßlbv:
le@gmail.com.

x j

v
/r-
4
Zupanov uvodnik
VROČE POLETJE
Leto se počasi preveša v drugo polovico. Po večinoma mokrem in deževnem maju se je v začetku junija začela prava poletna vročina, ki že povzroča sušo.
Vroče pa je tudi v glavah nekaterih občanov, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je v državi kriza, da se sredstva občinam že nekaj let zmanjšujejo in da načrtov, ki smo jih delali pred petimi leti, pač ni mogoče v celoti uresničiti. Sam razumem logične želje vsakega, da ima primerljive pogoje za življenje, težko pa je razumeti reakcij e.
Ne glede na to, kakšna je situacija, se o tem, kaj in kje se bo kaj delalo, odloča na sejah Občinskega sveta. Občinska uprava pa je tista, ki investicije pripravlja in izvaja. To bi po sedemnajstih letih samostojne občine lahko vedeli tudi tisti, ki nenehno pritiskajo na Občinsko upravo, jo izsiljujejo in ji grozijo.
Razumljivo mi je tudi, da se jeza in srd zliva na mene - kot župana. Sam sem se odločil za kandidaturo in sem baje javna oseba, zato mi je jasno, da moram razumeti, če mi ljudje pridejo povedat, da me mrzijo in to podkrepijo z ustrezno kretnjo, če me zmerjajo, dnevno spreminjajo moje ime.
Ne morem pa razumeti, ko me obtožujejo in mi grozijo zaradi težav in napak, ki so si jih povzročili sami in za katere so sami krivi ter pri tem uporabljajo žaljivke, laži in podtikanja. Tudi javne osebnosti imamo v takih primerih pravne možnosti za zaščito svoje integritete in jih bom v bodoče začel tudi uporabljati.
Prav tako ne bom več dovolil, da se zaradi moje funkcije maltretira mojo družina, saj nobeden član moje družine nima niti najmanjše funkcije na občini, naš dom pa ni javna ustanova. Ze več kot leto dni nimamo priklopljenega domačega telefona, ker je bilo stanje za družinske člane nevzdržno, pa se je povečalo število »obiskov« z navodili družinskim članom, kaj mi morajo povedati, kako me naj v bodoče kličejo in ostalimi »koristnimi«nasveti in seveda grožnjami, kaj se bo zgodilo, če zadeve ne bom rešil.
Se opravičujem veliki večini občanov, da sem tokratni uvodnik začel na ta način, vendar vse ima svoje meje in nekateri so jih prekoračili in to ne enkrat.
Še naprej je moj mobilni telefon odprt 24 ur na dan za vse, ki se znajdejo v težavah, za vse, ki dobronamerno in na kulturen način opozarjajo tudi na napake. Prav tako je naša hiša še naprej odprta za vse, ki se na kulturen način želijo z mano osebno pogovoriti o problemu.
Sicer pa v občini vendarle ni vse tako črno. Več kot 1.200.000 eurov znašajo letos naše investicije, še ne tako dolgo nazaj pa po 10 let ni bilo niti ene. Res pa je, da smo morali zaradi zmanjšanja sredstev, morali vse podrediti izvedbi investicij, ki jih v pretežni meri financiramo z »evropskimi« sredstvi, sami pa zagotavljamo lastni delež. Teh sredstev za namene, kot jih
uporabljamo letos, v bodoče ne bo več. Če torej letos ne bi zgradili večnamenske dvorane, je naslednjih 10 let prav gotovo ne bi. Investicija poteka po načrtu in bo v predvidenem roku tudi končana. Končana je Tematska krožna pot po poteh kulturne dediščine po Občini Zetale. Za obnovo Pušnikove domačije je izbran izvajalec in se bodo začela dela v juliju.
Končan je tudi Zbirni center, ki je najbolj buril duhove. Porabil bi polovico NOVIC, če bi podrobno opisoval vse okoliščine in odgovarjal na vse nesmiselne očitke, zato naj samo poudarim, da tako imenovane »svinjarije« v Dobrino nisem pripeljal jaz in od nikoder. To so naši odpadki. Investicijo smo bili dolžni izvesti v skladu z zakonodajo po odredbi inšpekcije. Po drugi strani pa smo s to investicijo zaključili več kot 10 letno prizadevanje, da ohranimo to kar edino imamo - čisto in neokrnjeno naravo. Prepričan sem, da je Zbirni center pomembna pridobitev, ki bo našim občanom zmanjšal čas in stroške odvoza odpadkov. Bo pa, upam, pripomogel tudi k manjši onesnaženosti našega okolja, ne samo zaradi odlaganja, temveč tudi zaradi dosedanjega kurjenja odpadkov domala na vsakem dvorišču.
Tudi sicer se v občini marsikaj dogaja. Dejavna so naša društva. Izvedenih je bilo nekaj tradicionalnih odmevnih prireditev, kot so: gozdarski praznik, gasilsko tekmovanje, Ex-tempore, zaključek projekta Comenius, gasilci so samoiniciativno čistili okolico Pušnikove domačije, upokojenci marljivo delajo ograjo za vrt na Pušnikovi domačiji in še vrsto drugih aktivnosti v vseh društvih. Vsem se iskreno zahvaljujem, da se trudije narediti življenje v občini kakovostnejše in bolj pestro.
Želim Vam lepo poletje in miren dopustniški čas in v nasprotju z duhom današnjega uvodnika. »Sodelujmo in pomagajmo si med seboj, nam bo v teh kriznih časih vsem lažje in boljše!«
Vaš župan
/ 4 Žetalsbe novice
Novice iz Občinske uprave
IZGRADNJA VEČNAMENSKE DVORANE ZETALE
Ndbnhi r T.:.'t-Vi prihodnost
Ciuvioju^.' i:-.'JwLi'.p- E'-iJ.fi-fL', ■	v.Tmw L->.-J
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 20072013, razvojne prioritete: Razvoj regij, prednostne usmeritve v okviru javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve nacionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015.
Gradnja nove večnamenske dvorane Že-tale se bliža koncu. Po pogodbi morajo biti gradbena dela zaključena do konca meseca junija 2015. Gradbeno-obrtniška dela so v polnem zamahu; urejajo se stropi, polagajo talne obloge - ploščice in kamen, ureja se okolica objekta. Izbrana in naročena je tudi vsa potrebna oprema. Tehnični pregled objekta načrtujemo v mesecu juliju, temu pa potem sledi še pridobitev uporabnega dovoljenja. Po zaključku vseh formalno pravnih postopkov bodo vrata dvorane široko odprta občanom in drugim obiskovalcem.
Občinska uprava • vv •
H S «
Projekt Dediščina-Z roko v roki do krajinskega parka
Slpil läpHR
fcVRpKMO TEKlTVKIftLNU 1UU+. LOVflJ^IL EUROPSKA TERFTOftUALNA SURA.DNJA
V	prejšnji številki novic smo poročali o tem, da smo skupaj z ostalimi partnerji uspeli s prijavo projekta »Dediščina - Z roko v roki do krajinskega parka« ali krajše »DEPARK«. Občina Žetale se je namreč skupaj s slovenskimi in hrvaškimi partnerji v letu 2012 prijavila na 3. javni razpis v okviru IPA Operativnega programa Slovenija-Hrvaška 2007-2013. Glede na to, da so od prijave pretekla tri leta, nismo pričakovali, da bomo s projektom uspešni, pa se je zgodilo ravno to.
V	tem vmesnem času sta Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko kot organ upravljanja in PRJ Halo, Podeželsko razvojno jedro kot vodilni partner podpisala pogodbo o sofinanciranju predmetnega projekta. Občina Žetale je izbrala izvajalca obnovitvenih del na Pušnikovi domačiji. Edini ponudnik je bil
Hd wlvv ■.■£■: Ihj-Jurl
;>■---1 i i H.lbP --.F.-! : rjv ll d si iT i -T ri-r IJLVJ1
Uiçui.tu "iju :uJjunil
.J 'i-if' i'y-TVj'. ^ILVJ- L . 1A.I-T1 LI T I i t|M|iwj
Anton Golnar s.p. iz Sovjaka, Sveti Jurij ob Ščavnici. Pogodba bo podpisana v naslednjih dneh in potem bo obnova domačije stekla.
Člani društva upokojencev Žetale so z veseljem prevzeli skrb za ureditev vrta, ki je bil nekoč ob domačiji, za kar se jim na tem mestu tudi zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Žetale in drugim društvom v občini, katerih člani so pomagali čistiti okolico domačije. Akcija ni bila zadnja, v prihodnosti bo potrebna še kakšna, zato bo vaša pomoč še dobrodošla.
S skupnimi močmi bomo ohranili kulturno dediščino, ki je vedno bolj cenjena in prav je tako.
Občinska uprava
Junij 2015 5
Novice iz Občinske uprave
DELO OBČINSKEGA SVETA
V torek, 9. junija 2015, je v sejni sobi Občine Žetale potekala 4. redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je bilo 19 točk. Poročilo o delu Policijske postaje Podlehnik na območju Občine Žetale za leto 2014 je podal Danilo Pleteršek, pomočnik komandirja PP Podlehnik. Sledila je obravnava ocene izvajanja občinskega programa varnosti v letu 2014, ki jo je podal Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva. Iz obeh poročil je razvidno, da je zaenkrat varnostna ocena za našo občino ugodna.
Sprejet je bil sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v enoti vrtca Žetale, in sicer so cene ostale enake kot v iztekajočem se šolskem letu. Cena programa za prvo starostno obdobje znaša 443,95 EUR, za drugo starostno obdobje 342,99 EUR, dnevni odbitek za prehrano pa znaša 1,80 EUR. Podano je bilo še soglasje k sistemizaciji delovnih mest v vrtcu.
Občinski svet je obravnaval poročilo nadzornega odbora
ZBIRNI CENTER ŽETALE
in sprejel Zaključni račun proračuna Občine Žetale za leto 2014. Prav tako je potrdil Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu za leto 2015. V 1. branju je bil sprejet odlok o občinskih cestah, katerega je potrebno sprejeti zaradi novega zakona o cestah. Sprejeta je bila tudi sprememba pravilnika o sofinanciranju programov športa, s katero je določeno, da je do sofinanciranja upravičeno športno društvo, ki poleg ostalih pogojev izpolnjuje še kriterij, da je 60 % članov društva iz Občine Žetale. Potrjena sta bila še letni program športa in kulture, ki sta podlaga za objavo javnih razpisov, ki sledijo v naslednjih dneh.
Občinski svet je razpravljal tudi o ureditvi lastništva na nepremičninah, po katerih potekajo kategorizirane občinske ceste. Na koncu je župan podal še poročilo o projektih, ki se trenutno izvajajo in predstavil aktivnosti občinske up-
rave.
Občinska uprava
V mesecu maju je vrata odprl Zbirni center Žetale. Upravljavec zbirnega centra je podjetje Čisto mesto Ptuj d.o.o., ki nas je z obvestili, ki smo jih prejeli v gospodinjstva, podrobneje seznanil, kdaj in kaj lahko odlagamo v zbirnem centru.
Upravljavec nas je obvestil, da so občani pričeli koristiti možnost odlaganja odpadkov in da je zbranih že kar nekaj odpadkov.
Skrb za čisto, zdravo in življenju prijazno okolje je naloga vsakega izmed nas, zato vas prosimo, da odpadke, ki jih ne morete odložiti v posodo, ki jo imate doma, odpeljete na zbirni center. Le-ta je odprt ob torkih od 9. do 12. ure in v petek od 10. do 17. ure. Vsak drugi teden v mesecu je zbirni center odprt v petek od 10. do 17. ure in v soboto od 12. do 15. ure.
Občinska uprava
OBČINA ZETALE BOGATEJŠA ZA NOV ZBIRNI CENTER
Skrb za čisto, zdravo in življenju prijazno okolje je pomembna naloga slehernega posameznika in skupnosti, ki s svojimi dejanji povzroča nastajanje odpadkov. Tega se dobro zaveda kar osem občin Spodnjega Podravja, ki so v letošnjem letu del občinskega proračuna namenile za izgradnjo povsem novih in sodobnih zbirnih centrov. Med slednjimi je tudi vaša občina, ki je v mesecu maju odprla vrata novega zbirnega centra.
Zbirni center občankam in občanom zagotavlja še višji nivo ravnanja z odpadki in hkrati preprečitev nastajanja dodatnih črnih odlagališč. Lahko ste ponosni in veseli, da se je zanj odločila tudi vaša občina, saj so prav zbirni centri, katerih naloga je skrb za urejeno okolico in višji standard na področju ravnanja z odpadki v posameznem kraju, ključni pri preprečevanju problematike divjih odlagališč. Zbirni centri so ustrezno urejeni in skrbno vzdrževani, kar omogoča hiter prevzem odpadka in pravilno pot nadaljnjega procesa obdelave.
Vse občane, ki bodo dostavljali odpadke v zbirni center, naprošamo, da se ob vstopu v zbirni center osebju identificirajo z osebnim dokumentom ali prejetim računom podjetja Čisto mesto Ptuj d.o.o. Vabimo vas, da svoje odpadke v skladu z odpiralnim časom, navedenim spodaj, skrbno in redno dostavljate v zbirni center ter skupaj z nami poskrbite za čisto in urejeno okolje. Vzoren način ločevanja odpadkov
6 Žetalske novice
bo vzgled tudi mladim, ki bodo kot bodoča generacija skrbeli za življenja vredno okolje.
Kaj vse se lahko odda v zbirnih centrih?
Gospodinjstva lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo naslednje vrste odpadkov: plastika in plastična embalaža, kovine in kovinska embalaža, papir in papirna embalaža, steklena embalaža, odpadna jedilna olja in maščobe, zdravila, pesticidi, baterije in akumulatorji, embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi, električna in elektronska oprema (TV aparati, računalniki, radio ...), izrabljene avtomobilske gume (do 50 kg/leto/gospodinjstvo), kosovni odpadki (staro pohištvo, vzmetnice za postelje ...), mali gospodinjski aparati (sesalniki, mlinčki, sušilci las, likalniki ...), bela
Novice iz Občinske uprave
tehnika (hladilniki, štedilniki, pralni in pomivalni stroji, mikrovalovne pečice ...), zavržena oblačila, les.
OBVESTILO UPORABNIKOM
Odpiralni čas Zbirnega centra Žetale, ki se nahaja v naselju Dobrina: -v torek od 9.00 do 12.00 ure in v petek od 10.00 do 17.00 ure. Izjema je vsak drugi teden v mesecu: - v petek od 10.00 do 17.00 ure in v soboto od 12.00 do 15.00 ure.
Hvala, ker skupaj z nami skrbite za življenja vredno okolje!
Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj, d.o.o.
Obvestilo uporabnikom storitev ravnanja z odpadki pri podjetju Čisto mesto Ptuj
NAČIN OBRAČUNA STORITVE OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z ODPADKI
V	skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju »Uredba«)(UL RS št.: 87/2012) je izvajalec obvezne gospodarske javne službe na območju vaše občine, podjetje Čisto mesto Ptuj, pripravil Elaborat o oblikovanju cen, kot ga predvideva Uredba. Občina pa je, v skladu s predpisanimi roki, s 01. 4. 2014 Elaborat o oblikovanju cen potrdila.
Izvajalci gospodarskih javnih služb smo bili zavezani, da najkasneje s 01. aprilom 2014 pričnemo storitve obračunavati, kot to predvideva Uredba. Pred 01. aprilom 2014 je bil način obračuna storitev ravnanja z odpadki odvisen od števila oseb v gospodinjstvu - t.i. »tarifni sistem«. Uredba pa je nato zahtevala, da se obračun storitev oblikuje na kg opravljene storitve za javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki ter se uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza.
Vsled navedenega je tudi podjetje Čisto mesto Ptuj s 01. aprilom 2014 pričelo storitve obračunavati na zgoraj predpisan način. To za uporabnika pomeni, da je mesečni znesek na položnici odvisen od zbranih količin odpadkov na območju vseh občin Spodnjega Podravja in hkrati temelji na seštevku obračunskih volumnov celotnega območja. Kot izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z odpadki namreč preračun storitev glede na zbrane količine pripravljamo sproti - mesečno, kar seveda pomeni, da mesečni zneski na položnicah niso enaki, medtem ko v Elaboratu potrjena cena EUR/kg ostaja nespremenjena.
V	skladu s potrjeno ceno EUR/kg in na podlagi zbranih količin odpadkov ter seštevka obračunskih volumnov se mesečno opravi preračun storitev iz enote EUR/kg v enoto EUR/liter ter pomnoži z obračunskim volumnom vsakega posameznega gospodinjstva. Mesečno preračun cene objavimo na naši spletni strani: http://www.cistomesto.si/ceniki-in-elaborati
Predvsem je pomembno, da uporabniki razumete način obračuna, ki prinaša mesečna nihanja, kar pa nikakor ne pomeni, da kot izvajalec sami spreminjamo cene.
Za lažje razumevanje spodaj objavljamo tabelo nihanja cen ravnanja s komunalnimi odpadki v obdobju med 01. 4. 2014 in 01. 4. 2015.
Hvala, ker skupaj z nami skrbite Za življenja vredno okolje!
Čisto mesto Ptuj, d.o.o.
Junij 2015 7
Policija svetuje
ODPADKI IMAJO SVOJE MESTO V ZABOJNIKIH!
Ko sva se nekaj dni nazaj v počasni koloni peljali po	naj bodo torej vzgled!
lokalni cesti blizu domačega kraja, sva iz dolgčasa začeli	Sami osebno vidiva v tem velik problem, reševanje le-tega
šteti, koliko pločevink, plastenk, vrečk in druge nesnage leži	pa v vsakem posamezniku posebej. Dajmo prevzeti odgov-
ob cesti. Kar zmrazilo naju je ob sklepu, da so robovi cest	ornost za svoje ravnanje, poskušajmo doseči tudi nekatere
postali odlagališča za odpadke. Še bolj pa naju je jezilo de-	spremembe v okoljski politiki in izboljšajmo zakonodajo,
jstvo, da v današnjem času obstaja veliko nesramnih in	narava nam bo hvaležna. Res je, da so čistilne akcije
nevestnih ljudi, ki mečejo smeti skozi okna svojih avtomo-	ponekod zelo uspešne in da predvsem šole in vrtci v zadnjih
bilov ali pa kot izletniki kar odvržejo odpadke v naravo.	letih veliko delajo na področju ravnanja z odpadki, vendar
Takšna početja so zelo nizkotna in neopravičljiva. S tovrst-	je še vedno preveč vreč lahkomiselno odvrženih tja, kamor
nimi dejanji ne jezimo le naravovarstvenikov in lastnikov	ne sodijo.
zemljišč, ampak močno onesnažujemo tudi naravo.	Torej, če bi imeli pozitiven, predvsem pa odgovoren
Če je voznik ali njegov sopotnik tako hudo žejen, da mora	odnos do naše narave, potem tovrstnega problema sploh ne
to potešiti kar med vožnjo, potem naj bo vsaj toliko	bi bilo treba posebej omenjati. Tako pa moramo žal
ozaveščen, da bo prazno pločevinko ali plastenko vrgel med	pospravljati za drugimi, ki jim je prav malo mar za čisto in
domače odpadke, nikakor pa ne skozi okno svojega avto-	urejeno okolico.
mobila!	Za konec ne bova posebej ponavljali o tistem, ko tako radi
Z več kot tristo čistilnimi akcijami na leto se ljudje na	pometamo pred tujimi pragovi, na domačega pa največkrat
lokalni ravni sicer trudijo, da bi svojo okolico očistili, a	pozabljamo. In ko vas bo naslednjič zagrabil napad, da bi
ogromno nezakonitih odlagališč odpadkov kljub temu os-	plastenko ali pločevinko vrgli skozi odprto okno svojega av-
taja. Verjetno se še vsi dobro spomnimo akcije Očistimo	tomobila, premislite in počakajte, da napad mine. Smetn-
Sloveniji v enem dnevu, ki so jo ekologi izpeljali pred leti.	jakov in zabojnikov za smeti je povsod dovolj! Uspeh je bil res neverjeten, Slovenija pa je bila po dolgem
času spet čista in urejena. Količino zbranih odpadkov so	Valerija Gabrovec, Anja Rakuš, dijakinji 3. letnika
merili v tonah, v akciji pa je sodelovala nepregledna	Biotehniške šole Ptuj množica ozaveščenih Slovenk in Slovencev. Tovrstne akcije
NASVETI ZA VEČJO VARNOST	ZA V IN OB VODI
Četudi je vodna osvežitev v prihajajočih vročih poletnih dneh več kot prijetna, ne smemo pozabiti na os-
novne varnostne ukrepe. Upoštevajte jih, lahko vam rešijo življenje.
Policija svetuje:
• Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni: telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode.
•Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali bregovih jezer, rek, še manj v vodi: otroci ne poznajo nevarnosti.
8 Žetalske novice
Starše in vzgojitelje opozarjamo, naj budno pazijo na otroke, ki se igrajo ob vodi, pa čeprav plitvi.
•	Vodne blazine in drugi pripomočki za plavanje ne zagotavljajo popolne varnosti v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti.
•	Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, izogibajte se alkoholni pijači.
•	Ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih: neznane situacije so zelo nevarne.
Policija svetuje ESS9
w
jati za pitje ali pripravo hrane (tudi za umivanje in hlajenje sadja ne), v primeru kožnih vnetij ali poškodb na koži se za kopanje ne odločimo.
Z varnostnega vidika so problematične tudi različne rekreacijske dejavnosti na vodi, kot so rafting (splavarjenje), kanjoning (plezanje v kanjonih z vrvno tehniko in spuščanje po brzicah), hidrospid (spuščanje po brzicah s pomočjo deske), bungee jumping (skakanje z elastiko). Previdnost ni odveč niti pri hoji ob •Uporabljajte kopališke naprave povezanimi plovki. V morju pa vodi, še zlasti če so bregovi strmi. Le glede na svoje znanje plavanja brez morajo biti kopalci v mejah 150- trenutek nepazljivosti in zdrs se lahko nevarnosti za svoje zdravje in življenje. metrskega pasu ob obali, če ni drugače tragično konča. Starše in vzgojitelje pa •Brzice skrivajo presenečenja in določeno.	opozarjamo, naj budno pazijo na
pasti. Ravnajte premišljeno in ne izzi- Ne pozabimo na varnost na "črnih" otroke, ki se igrajo ob vodi, pa čeprav vajte narave. Pred spustom zberite čim ali divjih kopališčih, v gramoznicah, plitvi.
več podatkov o reki in poskrbite za us- jezerih, rekah, kjer se kopamo na lastno Lastniki oziroma upravljalci plovil trezne ukrepe za varnost in reševanje. odgovornost. Ob lepem vremenu na vodah morajo zagotoviti varno •Na kopališčih storilci kaznivih de- pritegnejo številne kopalce, vendar pa plovbo ter varnost ljudi in premoženja janj ne počivajo. Previdnost pred nimajo organiziranih služb za reše-priložnostnimi tatovi, spolnimi nasil- vanje iz vode, niti upravljavcev. Žal neži in drugimi, ki se lahko pojavijo na tudi reševalci ob takojšnjem ukrepanju kopališčih, zato ne bo odveč. Pazite na na urejenih kopališčih ne morejo druge in njihovo premoženje. Če bomo vedno rešiti življenja. Zaradi različnih vsi tako ravnali, bo zagotovljena večja ravni gladine in vodnih vrtincev so ta varnost.	divja kopališča lahko za kopalce zelo
•Pred plavanjem ne popivajte in s nevarna. Na žalost številni kopalci prijatelji ne stavite, da ste sposobni na opozorilnih tabel Nezaposlenim dostop primer preplavati bližnjo gramoznico. prepovedan! ali Kopanje na svojo • Bodite previdni pri hoji ob vodi, še odgovornost!, ki so postavljene zlasti, če hodite po strmih bregovih rek, ponekod, ne upoštevajo. Izredno kjer se zdrs lahko tragično konča. nevarne so tudi zapuščene gramoznice, Starši pri tem še posebej pazite na napolnjene z vodo, ki predstavljajo svoje otroke.	nevarnost za utopitev in jih nihče ne
nadzira. Ponekod seže voda tudi do 15 Še nekaj pravil in nasvetov za večjo metrov globoko. Upoštevajte opozo-varnost v in ob vodi:	rila: v teh vodah se ne potapljamo in ne
skačemo v vodo, ki je motna! Še pose-Kopanje je dovoljeno le na vodnih bej na to opozarjamo otroke. Otroci, površinah, namenjenih kopanju, ki zlasti mlajši, popijejo med kopanjem morajo biti ločene od vodnih površin, precej vode, zato jih je treba na plovilu. Plovilo ne sme ogrožati namenjenih športnim in prostočasnim neprestano opozarjati, naj se požiranju varnosti drugih plovil in drugih ljudi v dejavnostim. Ločitev mora biti fizična vode med plavanjem izogibajo. Vode, ali na vodi. Rešilni jopiči pa morajo biti ali označena z vidnimi, med seboj v kateri se kopamo, ne smemo uporabl- shranjeni na priročnem mestu.
Če opazite, da se nekdo utaplja, ne skačite brezglavo za njim v vodo. Če niste dober plavalec, bo vaš pogum lahko zaman, reševalci pa bodo morali namesto ene osebe lahko reševati celo dve.
Utapljajočemu lahko življenje reši že vaš klic na center za obveščanje (112) ali policijo (113), na motju pa tudi Upravo Republike Slovenije za pomorstvo.
Junij 2015 9
•	Upoštevajte vremenske razmere. Ne plavajte sami na daljših razdaljah: tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost.
•	Vzvalovljeno morje in morski tokovi praviloma odnašajo kopalce od obale.
•	Na kopališčih se ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališču, ter po odredbah in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališču.
Policija svetuje
Poleti si ljudje bodisi na morju bodisi na rekah in jezerih radi izposodimo čoln ali kakšno drugo plovilo. Moramo vedeti, da nam izposojevalci opreme in sredstev, namenjenih športnim dejavnostim in dejavnostim v prostem času, lahko izposodijo le tisto opremo, ki ustreza trenutnim vremenskim in vodnim razmeram. Prav tako opreme ne smejo izposojati osebam, mlajšim od 15 let, če so brez spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je ta mlajša oseba zaupana v varstvo. Oprema in sredstva morajo biti ob izdaji tehnično brezhibna, nas, uporabnike, pa morajo seznaniti z osnovami uporabe. Opreme in sredstev tudi ne dajejo osebam, ki so pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihotropnih snovi, ter duševno in fizično prizadetim osebam, ki bi lahko s svojo dejavnostjo ogrozile svojo ali tujo varnost, če so brez spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je oseba zaupana v varstvo. Med delovnim časom pa morajo izposojevalnice zagotoviti stalen nadzor nad izposojenimi plovili in prisotnost osebe, ki je usposobljena za reševanje iz vode.
Prav tako ima vse več ljudi bazen na domačem vrtu. Ti bazeni so nevarni predvsem za otroke, ki lahko med igro mimogrede padejo v vodo. Starši, ne puščajte svojih otrok, ko se gredo kopat, brez nadzora! Pripetijo se lahko tudi drugačne neprijetnosti, kot so padci, zvini ali zlomi okončin, odrgnine ipd. Zato priporočamo naslednje ukrepe:
Stalna kontrola (nadzor) bazena: Stalen nadzor bazena je edina varna pot za preprečevanje utopitev. Če svojega otroka ne morete najti, najprej preverite bazen - sekunde tečejo. Primerno stalno kontrolo bi morali zagotoviti naslednji ukrepi:
•Nikoli, niti za sekundo, ne pustite svojih otrok samih v kopalnih kadeh ali bazenih. Ne mislite, da se vam in otrokom nepričakovano ne more nič pripetiti.
•Če že morate zapustiti bazen, odpeljite otroka s sabo.
• Odgovornost za varnost otrok je naloga odraslih. Te naloge ne zaupajte starejšim otrokom, zanje je to prevelika odgovornost. Mnogo otrok se utopi ob navzočnosti starejših bratov ali sester.
rrea graanjo oazena se posvetujte s strokovnjakom, ki vam bo svetoval pravilno postavitev in obliko bazena glede na vaše okolje, število uporabnikov in čas uporabe bazena.
Za varno uporabo bazena velja opozoriti na naslednje:
•	Okoli bazena je priporočljivo postaviti primerno oblikovano ograjo, ki bo predvsem majhnim otrokom preprečevala morebitne padce v bazen.
•	Poleg bazena ne puščajte stolov ali drugih predmetov, ki bi jih otroci lahko uporabili za premagovanje ovir (ograje).
•Vzdržujte bazen - voda v bazenu naj ne bo motna ali umazana.
•	Raven vode v bazenu naj sega čim bolj do roba bazena, kar olajša morebitno "plezanje" iz bazena.
•	Pri gradnji bazena se izogibajte ostrim robovom ter spolzkim materialom, ki povzročajo zdrs in otežujejo prijemanje.
•Izliv vode oz. curki v bazenu naj bodo usmerjeni tako, da plavajoče predmete (npr. žogo ipd.) usmerijo v plitvejši del bazena poleg stopnic ali lestve.
•Lestve in stopnice, ki vodijo iz bazena, naj bodo nameščene na vsaki strani bazena.
•	Slednje naj ne bodo spolzke in naj ne dopuščajo zdrsa.
•	Priporočljiva oprema bazena je tudi reševalna deska. V bazenih je vse več poškodb hrbtenice zaradi neprimernih skokov v vodo. Z desko je mogoče najprimerneje imobilizirati ponesrečenca tako, da je reševanje zanj veliko varnejše.
Med zadnjimi in najpomembnejšimi ukrepi za preprečevanje utopitev je udeležba vašega otroka na katerem od plavalnih tečajev, ki so namenjeni začetnikom, slabšim in tudi dobrim plavalcem in kjer se je mogoče naučiti plavanja ter prve pomoči pri utopitvah.
izoente piavami tečaj, Kjer se no vas otrok naučil, kako ravnati pri igri v vodi ali ob njej, kajti znanje plavanja je osnovni pogoj za varno počutje v vodi. Voda ni razvedrilo ali varen kraj za igranje, če vaš otrok ne zna plavati. Poskušajte izvedeti čimveč o programu plavalnega tečaja. Vprašanja naj bodo usmerjena predvsem k vsebini programa: katerim posebnim veščinam bo pri učenju plavanja namenjenega največ časa in s kakšnimi tehnikami se bodo te veščine osvojile, koliko inštruktorjev se bo ukvarjalo s tečajniki. Prepričajte se, ali se bo vaš otrok poleg plavanja naučil hrbtno lebdeti na vodi, počivati in pravilno dihati ter plavati pri valovanju vode. Znanje teh veščin je zelo pomembno za varno počutje otroka v vodi.
Nasvet za naključne reševalce iz vode. Kako reševati iz vode? Utapljajočemu je bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo, da bi ga rešili. Junaštvo je lahko pogubno tako za utapljajočega kot za reševalca. Reševanje je velikanski telesni napor. Utapljajočemu se je potrebno približati s hrbtne strani in ga zagrabiti na primer za lase. Če se utapljajoči oklene reševalca, za slednjega ni drugega izhoda, kot da se potopi in se tako reši smrtonosnega prijema.
(Vir: intranet policije 2015) Damjan BRAČIČ VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA
/ 10 Žetalsbe novice
I


Iz naših krajev
Spoštovane občanke in občani Občine Zetale,
veseli me, da vas lahko v vlogi poslanke nagovorim tudi v vašem lokalnem časopisu in vam nekoliko približam aktualno dogajanje v Državnem zboru Republike Slovenije. Res je, da nas vsakokratne volitve pozivajo k izbiri in opredelitvi po strankarski pripadnosti, vendar si kot poslanka ne predstavljam, da ne bi delala za dobro vseh nas. Zato želim s svojo vlogo in delom upravičiti zaupanje tako tistih, ki ste mi že zaupali, kot tudi tistih, ki me skozi delo v državnem zboru šele spoznavate. Ker je dogajanje v državnem zboru precej pestro, se bom v nadaljevanju posvetila zgolj nekaj aktualnejšim temam.
Zadnji statistični podatki in nekatere napovedi nakazujejo izboljšanje stanja v Sloveniji. Osebno mi ti podatki še niso vlili optimizma, saj smo še zmeraj zelo daleč za časom pred krizo. Še vedno je skoraj enkrat več brezposelnih, kot jih je bilo v letu 2008. O proračunskem presežku lahko govorimo zgolj zadnji mesec, pred tem smo v prvih treh mesecih dosegli že skoraj 50% dovoljenega planiranega primanjkljaja za vse leto. Dejstvo je tudi, da je gospodarska rast v preteklem letu posledica povečanega izvoza in javnih infrastrukturnih projektov, medtem ko večjih vlaganj v opremo pri podjetjih in večje domače potrošnje državljank in državljanov še ni zaznati. Rešuje nas zlasti izboljšanje stanja v naših glavnih trgovinskih partnericah, kar ugodno vpliva na izvoz in posledično dviguje našo gospodarsko rast. Tudi iz priporočil, ki smo jih nedavno prejeli iz Bruslja, je več kot očitno, da moramo v državi še veliko narediti. O izboljšanju stanja bomo lahko govorili šele takrat, ko bomo ustvarili nekaj deset tisoč novih delovnih mest v zasebnem sektorju.
V mesecu aprilu je bila s strani poslanske skupine SDS predlagana sprememba Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki je za številne državljane uvedel zelo krut institut, in sicer vpis odtujitve in obremenitve nepremičnine za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Ta zakon je povzročil predvsem to, da se je število prejemnikov varstvenega dodatka drastično znižalo, saj si vpisa države ali občine na njihovo nepremičnino številni niso dopustili, pa četudi so se s tem
pahnili v še večjo revščino. Žal predlagana sprememba zakona ni bila sprejeta.
Kot že velikokrat v tem letu smo tudi na redni seji državnega zbora v mesecu aprilu govorili o zadnji sanaciji bančnega sistema, ki nas je stala skoraj 5 milijard €. Zakaj? Ker so se številni krediti podeljevali po prijateljskih vezeh, neustrezno zavarovani, ker uprave in nadzorni sveti bank niso ravnali odgovorno in ker regulator našega bančnega sistema, to je Banka Slovenije, svoje naloge ni opravila, kot bi morala. Na pobudo naše poslanske skupine je bila v mesecu aprilu potrjena ustanovitev parlamentarne preiskave, s pomočjo katere se bo ugotavljalo sporno kreditiranje vse od leta 1997 naprej.
Ministrstvo za zdravje v zadnjih tednih predstavlja spremembo Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, ki je zelo razburila strokovno in laično javnost. Gre za popolno reorganizacijo na tem področju, ki marsikje pomeni ukinjanje sedanje, dobro delujoče mreže nujne medicinske pomoči. Prav je, da ob tem izpostavim zadovoljstvo, da smo uspeli prepričati ministrstvo za zdravje in da bo do izgradnje urgentnega centra na Ptuju, vsaj po obljubah ministrice in kljub manjšim vmesnim zapletom, tudi prišlo.
Na mojo pobudo sta bili v mesecu aprilu sklicani skupni seji Odbora za kmetijstvo in Odbora za gospodarstvo, kjer se je obravnavala »Problematika območja Haloz«. Za obravnavo te točke sem se odločila, ker me kmetovalci tega območja pogosto opozarjajo na neustrezne ukrepe v okviru novega Programa razvoja podeželja, ker se Haloze marsikje vse bolj zaraščajo in ker je ob tem času priprava programov črpanja evropskih sredstev iz nove finančne perspektive še v polnem teku ter obstaja možnost preusmeritve nekaj sredstev tudi v naš konec. Kazalniki razvitosti haloških občin se gibljejo med 76% in 88% glede na slovensko povprečje in tako spadajo med najmanj razvita območja v Sloveniji. Na tem območju je zaskrbljujoča tudi demografska slika, ki kaže zlasti manko mlajše generacije. Prav tako se številne kmetije soočajo z dejstvom, da nimajo naslednika. Posledice pa so vse bolj vidne v zaraščanju obdelovalnih površin. Pomembno je, da postane celotno območje haloških občin za mlajše generacije zanimivo, kar pa je odvisno predvsem od delovnih mest, ki so v bližini na voljo. Da na območju Haloz obstaja izjemen razvojni potencial, kaže dejstvo, da je bil na omenjenem odboru soglasno sprejet sklep, ki nalaga Vladi, da do konca julija 2015 pripravi konkretne ukrepe za celostni razvoj območja Haloz.
Iz redne seje v mesecu maju bi želela posebej izpostaviti zgolj prvo obravnavo Zakona o davčnem potrjevanju računov, ki bo uvedel davčne blagajne. Sama se zavzemam za pravičen sistem plačila davka in obsojam sivo ekonomijo in delo na črno, vendar pa menim, da s predlagano uvedbo davčnih blagajn ne bomo zajezili
Junij 2015 1 1
Iz naših krajev
ključnega, to je, ne bomo zajezili sive ekonomije. S predlaganim ukrepom ne bomo dobili tistih, ki računov ne izdajajo in ti predstavljajo problem, saj ne plačujejo davkov in so resnično nelojalna konkurenca vsem, ki pošteno opravljajo svojo dejavnost. Bodo pa s tem ukrepom prizadeti zlasti mali podjetniki, za katere bo uvedba davčnih blagajn predstavljala predvsem dodatno finančno breme.
Naj ob koncu omenim še to, da lahko moje delo spremljate zlasti skozi odbore, katerih članica sem, to so Odbor za gospodarstvo, Odbor za finance in monetarno politiko in Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, kot seveda tudi skozi redne in izredne seje državnega zbora.
Resnično si želim obojestranskega sodelovanja z vami ter dobrega medsebojnega pretoka informacij, saj lahko le na ta način zagovarjam dejanske potrebe in težave, s katerimi se soočate. Prav to je tudi razlog, da imam
poslanske pisarne v kar 5 občinah znotraj okraja, v katerem sem bila izvoljena, in sicer v občini Zavrč, Cirkulane, Videm, Kidričevo in Majšperk. Vam najbližja je v prostorih občine Majšperk, kjer sem prisotna vsak drugi ponedeljek v mesecu med 10. In 11.30 uro. V kolikor vam predlagani termin ne ustreza, se lahko name obrnete preko e-pošte suzana.lep-simenko@dz-rs.si ali pa me obiščete na kateri od drugih lokacij, kjer imam poslansko pisarno. Vesela bom vašega obiska. Vse, ki uporabljate družbena omrežja, pa vabim, da me spremljate tudi preko Facebook strani in Twitterja, kjer lahko sproti spremljate moje aktualnosti v državnem zboru in bližnje okolice.
Spoštovani, želim vam, da prihajajoče tople, že skoraj poletne dni, preživite kar se da lepo.
Suzana Lep Šimenko poslanka DZ
2. PRAZNIK STAJERSKE SIVKE
2. PRAZNIK STAJERSKE SIVKE poznala dedek in babica.
Želimo negovati naš odnos do narave in znanja, ki so nam ga zapustili naši predniki, zato smo leta 2010 kot prvi pričeli z ekološko pridelavo zelišč na Dravskem polju. Na 1 ha veliki parceli smo zasadili nasad sivke z dvojnimi vrstami ter zeleno medvrstno obdelavo.
Naša proizvodnja butične kozmetične linije štajerske sivke temelji na lastni pridelavi ter predelavi surovin sivke in hladno stiskanega olja grozdnih pešk.
Med 20. in 28. junijem organiziramo drugi praznik sivke. Poleg predavanja o uporabi sivke, predstavitvi različnih vrst sivk in pokušini jedi pripravljamo tudi delavnice o izdelovanju venčkov ter izdelavi domačih čistil.
Posebnost našega praznika so tudi skulpture iz slame in srednjeveška predstava o kmečkem uporu, ki se je zgodil na naših tleh pred 338-imi leti.
Vse informacije in podroben program praznika lahko spremljate na www.facebook.com/stajerskasivka www. staj erskasivka. com
12 Žetalske novice
Iz naših krajev
PRIŠLA BO POMLAD
Prišla bo pomlad,	vajah vodila Valentina Žitek. S svojo dobro voljo, pričakal bi jo rad,	jaznostjo in učenjem nas je vzpodbujala k da bi zdrav, vesel,	zborovskemu petju. V ŽePZ smo ji zelo hvaležne za lepe pesmi pel...	sodelovanje in upamo, da se bomo družile še naprej, v (Slovenska narodna)	kolikor ji bo to čas dopuščal. Po veliko vloženega truda
je ŽePZ v aprilu dobil novo zborovodkinjo Nastjo, ki
Pa je prišla pomlad, zelena, cvetoča, lepa! Z veseljem	prihaja iz Rogaške Slatine. Intenzivno potekajo vaje in
smo jo pričakali. Čas res hitro teče. Takoj se obrnejo	delo v ŽePZ in ob velikem znanju in volji vodje bo dnevi. Kaj dnevi - tedni, meseci, letni časi in seveda zbor nadgrajeval znanje.
leta. Pa vendar, marsikdaj razmišljamo o tem in ugo-	Ob delu in prestavah obeh zborov se z besedo us-
tovimo, da se je v tem času tudi veliko zgodilo. Nekaj	pešno predstavlja tudi dramska sekcija. V letošnjem
smo naredili, doživeli, ostanejo sledi, spomini, itd.	letu želimo, da bi začela z rednim delom in vajami.
Smo na dobro poti, znanja in izkušenj je veliko, prav Tako kot v vsakdanjem delavniku posameznika je	tako pokazane dobre volje posameznih ustvarjalcev. tudi v našem kulturnem društvu. Pregledali smo us-	Vsi skupaj se zelo veselimo nove dvorane, kjer bodo pešno delo minulega leta na občnem zboru, počastili	pogoji za delo ljubiteljske kulture v naši občini res slovenski kulturni praznik, dan žena in materinski dan	boljši. Verjamemo, da bomo ob tej naglici še vedno ter redno hodili na tedenske vaje. MoPZ se je inten-	našli čas za petje, za lepo slovensko besedo in druženje zivno pripravljal na Območno revijo pevskih zborov	ter prijateljske vezi. Dobro vzdušje in počutje nam pona Ptuju. V ŽePZ smo vesele, da lahko nadaljujemo z	maga ohranjati zdravje, ki je najpomembnejše, da zborovskim petjem, ki ga je v kulturnem društvu začela opravimo dnevne obveznosti. In seveda še tisto malo voditi odlična zborovodkinja Valentina Vidovič. Po to-	časa, kar nam ga ostane, namenimo za prostočasne ak-liko letih skupnega druženja in učenja osnov	tivnosti. Mi smo jih namenili ljubiteljski kulturi in zborovskega petja je ostala bogata zbirka pesmi; ostala rezultate dela bomo z veseljem delili z našimi občani. je tudi hvaležnost in spoštovanje vsake pevke za njen	Prijazno vabljeni, da se nam pridružite v društvu trud, voljo in delavnost ter rezultate dela. Iskrena hvala oziroma nas pridete vzpodbujat na prireditvah. tudi v imenu kulturnega društva. V času, ko smo v
ŽePZ intenzivno iskale novo vodjo, nas je na tedenskih	Za Kulturno društvo Žetale, Marta Prevolšek
Za boljšo prihodnost in razvoj hribovitega kmeta v Halozah
V začetku leta se je delavsko društvo hribovskih	jske politike za Haloze: g. Jože Vovk, g. Martin Lorber, kmetij in podeželja zelo aktivno organiziralo in se	g. Franc Cep, g. Frlež, ga. Jelka Frlež, ga. Darja Galun povezalo še z drugimi društvi: z rejo telic iz Stoperc	in g. Alojz Galun. ter z rejo drobnic Makole. Stike je navezalo še z nekaterimi odaljenimi predstavniki. Ustanovilo je inicia-	Na dan obiska smo obiskali zahodni in osrednji del tivni odbor za spremembo kmetijske politike za Haloze	Haloz, sestavljen iz občin Makole, Majšperk, Žetale in ter po nekaj sestankih in obiskih pri kmetijski zbornici	Podlehnik. Obiskali smo naslednje kmetije: ter na Ministrstvu za kmetijstvo predstavilo svoja - govedorejsko-vinogradniško kmetijo Franca Ko-stališča in argumente za novo strategijo in pripombe na larja iz Starega Gradu, občina Makole, PRP 2014-2020 glede razvojnih sredstev za hribovite	-govedorejsko-vinogradniško kmetijo Vinka Jeriča kmetije v Halozah.	iz Sp. Sveče, pošta Stoperce, občina Majšperk (navedena kmetija je že bila prejemnik razpisnih sredstev iz Na pobudo iniciativnega odbora in delovne skupine	kmetijskega programa), smo v Haloze povabili predstavnike.	-govedorejsko kmetijo Iva Kodriča iz Kočic 23,
Obisk se je odvijal dne 15.05.2015, ogleda in obiska pošta Žetale in
so se udeležili:	-govedorejsko in ovčerejsko kmetijo Karla Papeža
-predstavnika kmetijskega ministrstva: ga. Tadeja iz Kočic, pošta Žetale. Kvas Majer in g. Silvester Kranjec,
-	predstavnici naravovarstvenikov: ga. Mateja Žvikart	Med potjo smo si ogledali še vas Dežno pri Makolah, iz Ljubljane in ga. Simona Kaligarič iz Maribora,	ki je v celoti zaraščena in izumrla, ter del zaraščenosti
-	predstavnik KGZS, g. Branko Ravnik (dir.),	terasaste oblike vinogradov v Gorci nad Podlehnikom. -predstavniki KGZS OE: g. Andrej Rebernišek, ga.	Kljub slabemu vremenu in megli smo lahko videli,
Marija Kresnik, g. Milan Unuk in ga. Darja Artenjak	kako se Haloze pospešeno zaraščajo. Ogledali smo si
ter	predvsem za haloške razmere srednje in večje kmetije,
-	predstavniki civilne pobude za spremembo kmeti-	medtem ko je povprečna kmetija bistveno manjša in
Junij 2015 13
EnH Iz vasi v vas
W
ima cca. 3 do 5 ha.
Namen ogleda je bil seznaniti se z razmerami na terenu in ugotoviti, zakaj so KOPOP ukrepi, kakršni so trenutno postavljeni, nesprejemljivi za tukajšnega malega kmeta, saj so nam v celoti nedostopni.
Praktično cele Haloze so v habitatu. Datum košnje 30.06. nam je zaradi nizke nadmorske višine in posledično hitre vegetacije daleč prepozen. Popoln absurd je prepoved paše na terenih S50, saj imamo same strmine in nimamo možnosti druge paše in oblike sonaravne reje živali.
Ker gerki so v večini primerov večji kot 1 ha, bi morali puščati nepokošene pasove, kar je za naš ek-strem neizvedljivo, ponovno čisti absurd.
Vsi zastavljeni ukrepi v kmetijski politiki, kot je mladi prevzemnik in vsi drugi razpisi, so nam v celoti nedosegljivi, saj ne razpolagamo z dovolj hektari primerljivih površin oziroma gvž. Prav tako bi morala biti administracija za prejemnika denarnih sredstev za malega kmeta popolnoma drugačna, manj zahtevna, saj se ne morejo primerjati z velikimi kmetijami, ki so prejemniki mnogo večjih sredstev.
Sklepne misli prisotnih po končanem ogledu v dvorani Doma krajanov v Stopercah so bile, da je potrebno pripraviti ukrepe, ki bodo primerni in sprejemljivi za haloškega malega kmeta, in sicer:
v
Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov v ZETALAH
Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja je tlačenke. tudi letos organiziralo ocenjevanje suhomesnatih Na ocenjevanje je prispelo 16 izdelkov. Podeljene izdelkov. Ocenjevanje je potekalo v soboto, 18. so bile štiri srebrne in pet bronastih diplom: aprila, v Lovskem domu v Žetalah. Na že tradi- -Martin Korez iz Kočic 13, suha salama - srebrno cionalno ocenjevanje, ki ga organizira društvo, se je priznanje,
tudi letos odzvalo in prišlo kar lepo število -Jani Anderluh iz Sv. Jurija 13, suha salama - sre-udeležencev, nekateri s suhomesnatimi izdelki, neka- brno priznanje,
teri pa so prireditev samo obiskali. Kot se je videlo, - Jože Širovnik iz Dola pri Stopercah 4, suha bunka sta bili lanska jesen in letošnja zima po besedah - srebrno priznanje,
strokovne komisije kar ugodni in po videnem so se -Franc Cep iz Kočic 16, tlačenka - srebrno priz-pridelovalci teh mesnatih izdelkov kar dobro nanje,
potrudili in napravili kvalitetne salame, bunke in - Darja Galun iz Stoperc 7b, suha salama - bronasto
priznanje,
-	Avgust Kodrič iz Cermožiš 98, suha salama -bronasto priznanje,
-	Janez Kodrič iz Kočic 23, suha salama - bronasto priznanje,
-	Ivan Golob iz Kupčinjega Vrha 2, suha salama -bronasto priznanje in
-	Jože Širovnik iz Dola pri Stopercah 4, suha salama - bronasto priznanje.
Po ocenjevanju so vsi prisotni tudi pokušali izdelke in nadaljevali v dobrem vzdušju ter si izmenjali izkušnje pri izdelavi dobrih mesnatih izdelkov, v prepričanju, da se naslednje leto zopet srečajo s še boljšimi izdelki. Vabimo še ostale, da se nam naslednje leto pridružite.
Za DHKP: Jože C.
-uvesti pašno - košni sistem,
-	datum začetne košnje je lahko zamaknjen največ za mesec dni od ravninske na datum 15.05. (naj omenim, da glede na naravne pogoje dela (strmine) in meteorološko leto pri nas košnja sena traja od enega do dva meseca, druge košnje skorajda ni ali pa je le ponekod),
-	isti ukrepi kot za S50 bi morali veljati isti pogoji že za S30,kjer ni več možno delati s strojem -
dela se samo ročno,
-prirediti razpise za malega kmeta in upoštevati vsaj 80 % delež od države, saj ni nihče davčni zavezanec. Le tako bo lahko zagotovil svoj lastni delež, sicer bodo finančni ukrepi brez pomena,
-poudarek na specialni mehanizaciji za gorske terene,
-	prag za malega kmeta na OMD znižati na 3 ali manj hektarov primerljivih površin (že 3 ha je večini preveč) in
-	vse travniške ukrepe začeti že pri rangu S35.
Terenski ogled z razpravo se je pričel ob 14. uri v Makolah in končal ob 21. uri v Dvorani krajanov v Stopercah.
Za DHKP, Jože C.
14 Žetalske novice
Iz vasi v vas
Delo moškega pevskega zbora v drugem četrtletju
Člani Moškega pevskega zbora smo se redno sestajali na naših vajah. Osemindvajsetega aprila smo se udeležili koncerta Osnovne šole Žetale, kjer smo se predstavili z dvema pesmima. Po tem nastopu smo intenzivne vaje posvetili pripravam za nastop na območni reviji v Ptuju. Prireditev je potekala 7. maja v OŠ Mladika Ptuj. Razvrščeni smo bili v prvo skupino ob 17. uri. Predstavili smo se s tremi pesmimi: Vabilo, Strunam in Lovska. Po navedbah strokovne komisije je bil naš nastop ocenjen kot kvaliteten. To je bila druga udeležba našega zbora na tej reviji.
Bliža se poletje in prav tako naš zadnji nastop pred zasluženimi počitnicami. Povabljeni smo, da 6. junija tradicionalno zapojemo na otvoritveni prireditvi Ex tempore. Naše delo v prvem polletju bomo zaključili s piknikom Kulturnega društva Žetale. V drugi polovici avgusta, po nekoliko krajših počitnicah, pa se bomo spet srečali: spočiti, polni energije in željni novih nastopov in srečanj.
Stane P.
v
Cos od pomladi do poletja - DU
.Miscc seje nagioai n Koncu, ono je z». marca v gosuscu GASTRO KOČICE. Izvedli smo letni občni zbor, ki se ga je udeležilo zadovoljivo število upokojencev. Jubilanti, ki so praznovali 75, 80, 85 ali 90 let, so sprejeli tradicionalno skromno darilo - rdeči nagelj. Fotografija prikazuje dobitnico, 80-letno upokojenko gospo Moniko Jazbec. Devetdesetletnici Alojziji Horvat iz Žetal smo čestitali na njenem domu. Sklenili smo občni zbor, sprejeli letni delovni načrt, ki se ne razlikuje od vsebin prejšnjih let. Družabno smo zaključili večer in se dogovorili za romarski izlet, ki smo ga uspešno izvedli 22. maja. Dan nam ni bil naklonjen s soncem in potrebni so bili dežniki, a smo se ob 19. uri zadovoljni vrnili v Žetale. Prijetno presenečenje za udeležence romanja je bil naš farni župnik g. Ciril Čuš, ki nam je popestril dan s smehom, humorjem. Sodeloval je pri obredu svete maše, ki je potekala v cerkvi Marije Bistrice na Hrvaškem - to je bil tudi cilj našega majskega izleta. Lepo
so nas sprejeli na turistični kmetiji, od Marijine cerkve oddaljeni en kilometer. Sledilo je dobro kosilo in rujna kapljica, ki jo pridelujejo na tej kmetiji. Romanja se je udeležilo 40 upokojencev. Zadovoljni in ponosni smo bili, da si je naš gospod župnik Ciril vzel čas in preživel deževen dan z nami, upokojenci, zato se mu iskreno zahvaljujemo. Bil je pester dan.
Devetnajsti junij je praznični dan upokojencev Spodnjega Podravja, srečanje bo potekalo v Kidričevem, kamor se bomo udeleženci odpeljali z osebnimi avtomobili. Topel 18. julijski dan se bomo veselili nekje na Pohorju, z avtobusom se bomo odpeljali na izlet in upamo, da bomo dobro preživeli dan. To so dogodki pomladnih dni, bodoča dogajanja vam bomo opisali v jesenski številki Ž.N. Želimo vam uspešno poletje in v imenu upokojencev lepo pozdravljeni.
Za društvo upokojencev, predsednik društva Filip Rezek
Junij 2015 15
Iz vasi v vas
S polnim zagonom
v aktivno poletje
V	preteklih letih je Turistično društvo Žetale postalo prepoznavno po delovanju na področju mladine. Svojo prepoznavnost smo razširili širom Slovenije in Evropske unije. Brez slabe vesti lahko rečem, da je za okolje, kot so Haloze, kar fenomen združiti toliko mladih, ki z veseljem delujejo na mednarodnem področju. Z vnemo in zagnanostjo nadaljujemo projekte v svojem slogu, saj jih niti v poletju ne bo manjkalo.
V	Žetale prihajajo prostovoljci iz Armenije, Grčije in Španije
Kot je bila praksa prejšnjih let, smo tudi v letošnjem letu celoten načrt dela skovali v januarju. Poskrbeli smo, da bo poletje zelo pestro in mednarodno obarvano tudi v Žetalah. Dva meseca bomo gostili tri prostovoljce, ki bodo v začetku meseca julija prišli iz Armenije, Grčije in Španije. V okviru Evropske prostovoljne službe (European Voluntary Service - EVS) bodo delovali pri aktivnostih v kraju in društvu ter skrbeli za dogodke, na katere ste vabljeni vsi občani. V začetnih dneh se bodo zvrstili internacionalni in spoznavni večeri, na katerih bomo pokusili njihove jedi, pijače in izvedeli kakšno posebnost iz njihove kulture. Kasneje bodo prostovoljci delovali na društvenem področju in zagotovo jih boste srečali kje v kraju. Vabim tudi vse mlade, ki še niso člani društva, da se nam pri poletnih aktivnostih v društvu pridružite in sodelujete s prostovoljci iz tujine ter se nenazadnje v prihodnosti tudi sami odločite obiskati katero izmed držav ter spoznati delovanje njihovih nevladnih organizacij v okviru programa Erasmus +.
EVS mladim ponuja možnost daljšega bivanja in dela v gostiteljski organizaciji v drugi državi (do 12 mesecev), pri čemer je delo prostovoljca ali prostovoljke EVS v korist gostiteljske organizacije ali lokalne skupnosti, istočasno pa izvajanje praktičnih nalog predstavlja preizkušnje, ob katerih poteka učni proces za prostovoljca. Več o programu najdete tudi na spletu: h ttp ://www. movit. si/erasmus-mladi-v-akciji.
Golaž na deževno soboto
V	letošnjem letu smo ponovno obujali
/ 6 Žetalsbe novice
tradicionalni pohod po pohodni ekološki poti. Vreme v mesecu maju nam ni bilo naklonjeno, saj je bila večina vikendov deževnih. Tako je bilo tudi v soboto, 23. maja, ko smo pohod zaključili že na začetku, kjer smo skupaj z domačini pojedli odličen golaž. Upamo, da bo v naslednjem letu boljše vreme.
Dela pri Vukovi domačiji ne mirujejo
V	letošnjem letu smo imeli tudi nekaj skupin obiskovalcev v Vukovi domačiji. V zadnjem času se ureja priklop vodovoda v kletnih prostorih domačije, zagodel pa nam jo je Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je zahteval prestavitev informativne table ob poslopju. Upamo, da v kratkem najdemo rešitev in bo tabla spet na ogled.
Iz haloških ust v ušesa širnega sveta -TEDxŽetale
V	jeseni za vas pripravljamo še en dogodek z naslovom TEDxŽetale, ki se bo odvil 10. oktobra ob 16. uri v Kulturni dvorani naše občine.
TEDx je neodvisno organiziran dogodek, ki je namenjen širjenju idej. Nastal je pod okriljem svetovno zelo prepoznanega TED-a. TED je vsakoletni dogodek, kjer posamezniki iz različnih področij govorijo o svojih izzivih, dosežkih, izkušnjah, idejah ... Ideje, ki jih posamezniki širijo, so predstavljene v obliki 3- do največ 18-min-utnih govorov. Do sedaj je bilo po celem svetu že več kot 500 TED konferenc. V Sloveniji je bilo uspešno organiziranih že več kot 50 TEDx dogodkov, najbolj znan med njimi je TEDxLjubljana.
V	duhu širjenja idej smo letos tudi mi dobili licenco za organizacijo tovrst-
'i if >r»
nega i iiux aogocma v nasi oocini. tovori bodo kasneje prevedeni v angleški jezik in predstavljeni širšemu svetu. Naši govorci bodo z območja Haloz. Čeprav so Haloze eno izmed ekonomsko manj razvitih območij v Sloveniji, se zavedamo, da imamo tudi v Halozah veliko uspešnih ljudi. Z dogodkom želimo lokalni skupnosti dati priložnost, da prisluhnejo uspešnim ljudem, prepoznajo svoje potenciale, delijo svoje ideje in izkušnje. Naš dogodek lahko sedaj spremljate tudi na spletni strani http://tedxzetale. info/.
Kot vidite, so pred nami pestri meseci. Motivacije za delo v društvu nam zagotovo ne manjka, saj smo si ponovno zadali veliko aktivnosti. Naj bo to poletje tudi za vas aktivno in pestro. Ob tem pa se ne pozabite ustaviti pri sosedu na kavici ali si oddahniti pod senco široke krošnje. Kot je nekoč dejal znan slovenski alpinist Nejc Zaplotnik: ''Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel. Kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi''.
Boštjan Štajnberger,
predsednik TD Žetale Alenka Mlakar, TD Žetale
Iz vasi v vas
ALJAŽEV STOLP - PISEC OSEBNIH ZGODB

i ■-■
Gore obiskujem že od malih nog. Moja planinska pot se je začela z zahajanjem na Donačko goro. Ker smo z vzhodnega dela Štajerske, je od nas vse zelo oddaljeno, še posebej pa gore. Skupaj z mamo in očetom ter mlajšim bratom smo včlanjeni v planinsko društvo v Žetalah, bolj intenzivno pa smo se začeli ukvarjati s planinarjenjem, ko sem bil v četrtem razredu. Takrat smo za en teden najeli kočo na Kopah. Kot bi bilo včeraj, se spominjam Raduhe, svojega prvega dvatisočaka. Ko sem še malo izpopolnil svoj seznam osvojenih gora, se mi je porodila želja povzpeti se na najvišji slovenski vrh - Triglav, ki leži na gorenjskem koncu naše prelepe Slovenije.
Vsako leto znova sem očetu, ki je bil do tedaj na Triglavu že dvakrat, govoril, kako rad bi šel na očaka, in ko sem lani na razporedu pohodov našega društva zagledal ime velikana v Julijcih, sem postal vznemirjen.
Večino poletja je deževalo in zaradi kislega vremena je bil večji del počitnic za obisk gora neprimeren. Vremenska napoved tudi za konec avgusta ni obetala prav nič spodbudnega. Vseeno smo se z mamo in očetom odločili, da bomo v knjižico pohodov žigu s haloškega dodali še žig s »pravega« Triglava. Bil sem zelo vesel, končno se mi bo uresničila moja največja želja!
Odpeljali smo se do Pokljuke. Ko smo prispeli v kraj, kjer domujejo biatlonci, se je razjasnilo in začeli smo hoditi po gozdni poti. Prispeli smo do velikega travnika, kjer je bila hribovska kmetija, na kateri so pridelovali sir. Ko smo se prebili preko gostega blata, smo se začeli dokaj hitro vzpenjati po strmem klancu.
Kakšne pol ure smo hodili med pihalniki, grmičevjem, ki uspeva na višjih legah, in prispeli do sedla, od koder se je krasno videl Viševnik, tudi zelo mogočna gora, z izrazitim špičastim vrhom. Po krajšem predahu smo pot nadaljevali, iz goste megle je rahlo škropil dež. Pot se je strmo vzpenjala in po nekaj minutah smo prišli do Studorskega prevala, ena pot vodi na goro Ablanco, druga pa po hribu navzdol. Upoštevali smo smerokaz, ki je kazal na spuščajočo se pot, označen pa je bil Vodnikov dom. Ko smo se že nekaj časa spuščali, smo v grmovju zagledali dve izredno zanimivi živali, dva gorska svizca. Ne, nista zavijala čokolade, uživala
sta v našem smehu in bliskanju fotoaparata. Pot smo nadaljevali in uzrli goro Tosc, podolgovato goro, pod katero je umetno izklesana polica za pohodnike, ki nadaljujejo pot proti Vodnikovemu domu. Pred nami je bil še krajši vzpon in čez nekaj trenutkov smo že pili čaj pri koči.
Preizkušanj e j eklenice
Ko smo nadaljevali pot, je sledilo prvo srečanje z jekleni-cami na veliki skali, ki jo je bilo potrebno prečkati. Nato smo se srečali še z izklesanimi stopnicami, ob katerih je bila nameščena j eklenica. Se bolj veseli smo bili, ko smo videli naslednji smerokaz - prva puščica je kazala proti Kredarici, druga proti koči, imenovani Planika. Naš cilj je bil jasen -Planika - do nje nas je ločilo le še pol ure hoje. Pogled na očaka nam je zastirala megla. Po napornem klancu smo uzrli kočo.
Po popitem čaju je sledila odločitev: z očetom bova napadla najvišji slovenski vrh, mama pa bo ostala v planinski koči. Odločila se je, da bo odšla na vrh drugo jutro sama z očetom. Sledilo je opremljanje s čelado in pasom, nujno opremo za visokogorje. In nato je bil pred nama popoln napad na vrh. Do mraka so ostale le še štiri ure, na vrh pa je pot v eno smer z zmernim tempom trajala dve uri. Razmere morda res niso bile optimalne, saj nama je vzpon oteževala gosta megla, posledično tudi mokro kamenje in mokre jek-lenice. Šla sva po ozkem žlebu navzgor in ob srečanju s prvo jeklenico je sledilo preizkušanje varnostnih pasov: delovali so brezhibno. Po nekaj metrih hoje sem se spotaknil ob kamen. To je bila posledica vznemirjenosti, a me je oče opomnil, naj se zberem. In od tam naprej se je pot še vzpenjala, dokler nisva prišla do mesta, kjer se najini poti priključuje še pot s Kredarice.
Čez nekaj minut sva prispela na Mali Triglav. Spomnil sem se sošolke, ki mi je pripovedovala, kako se je njen oče tukaj obrnil in odšel nazaj v dolino. Po nekaj prehojenih korakih sem se zazrl v prepad in pomislil, kaj če padem ali zdrsnem? Vsekakor mi več ne bi bilo pomoči. Te slabe misli sem hitro odmislil, saj me je čakalo do tedaj najtežjih trideset minut. Ko sva hodila mimo tablic v spomin preminulim, ki jim je luč življenja za vedno ugasnila na Triglavu, so me preplavljali čudni občutki, naredil se mi je cmok v grlu in srce mi je divje razbijalo. Ampak sem se pobral in stopil s hitrejšim korakom, saj me je do osvojitve novega vrha, tokrat višjega od vseh ostalih, ločilo le še nekaj minut. Jeklenice so bile zaradi dežja že zelo mrzle. Tik pred vrhom sva z očetom srečala nekaj planincev iz drugih držav. Da bi naredil vtis, da vendarle znam nekaj tujega jezika, sem v angleščini vprašal moškega, ki je že sestopal, koliko minut je še do vrha. Odgovoril mi je, da sva že blizu in da naju do vrha loči le še pet minut. Zahvalil sem se in šla sva dalje. Čez tri minute sem upočasnil korak.
Uzrl sem stolp. Pred njegovo postavitvijo daljnega leta 1895 je na vrhu Triglava stala piramida. Zaradi zanimanja tujih narodov za slovenske gore je takratni bovški duhovnik Jakob Aljaž kupil vrh Triglava in dal nanj postaviti kovinski stolp, stolp, ki skozi stoletje kljubuje času in je sprejel že
Junij 2015 ¡7
Iz vasi v vas
mnogo veselih obrazov.
Eksplozijo občutkov zadovoljstva ob neizmernem veselju, ko sem po nekaj mišjih korakih prispel na vrh, je težko opisati. Počutil sem se kot otrok, ko dobi svojo najljubšo igračo. Omamljen sem bil od adrenalina, srce mi je razbijalo tristo na uro. Stopil sem do stolpa in ga objel. Oče me je opazoval od strani in se smehljal. Čez nekaj trenutkov je stopil do mene, mi čestital in rekel: »Zdaj si pravi Slovenec.« Sledilo je obvezno fotografiranje in povratek nazaj v dolino. Zdelo se mi je, da gre nazaj vse lažje, hitreje. Jeklenica se mi ni zdela več mrzla. Poziral sem na grebenu in se pačil pred objektivom.
Kmalu sva prispela v kočo. Tam sem ob toplem čaju ugotovil, kako me je nazeblo, saj sem komaj premikal prste. V koči so bili tudi drugi planinci in vzdušje je bilo fenome-nalno. Prvič sem prenočil v planinski koči in ni kar tako spati na 2401 metru. Zrak je bil čisto drugačen. Pokrit sem
CVET
Pulkovi iz Žetal imajo zelo lepo urejeno okolico hiše. Radi imajo rože. Ob vhodu v njihovo hišo vedno nekaj cveti. Imajo tudi majhen ribnik, čez katerega je speljan lesen mostiček, ki vodi na vrt. Okoli ribnika raste polno raznovrstnega zelenja.
Ob vrtni ograji je že dolgo posajena neka roža. Pravzaprav se nikomur ni zdela nič posebnega, niti niso vedeli, kako se imenuje. Letos pa je iz sredine začelo nekaj poganjati. »Najbrž bo to cvet!«, so rekli domači. Skoraj cel mesec je trajalo, da se je zares razvil cvet oziroma steblo s številnimi cvetovi. Oh! To pa je nekaj posebnega! Vredno je občudovanja. Preseneča predvsem višina stebla in število cvetov. Le koliko jih je?
V poletni vročini je prijetno posedeti na klopi pred hišo, opazovati ribe v ribniku in si spočiti pogled ob cvetočem rastlinju.
Naj vas še dolgo razveseljuje cvetoča juka!
M.S.
bil s tremi rjuhami, toda še nikoli v življenju me ni zeblo tako kot tisto noč.
Drugo jutro, ko sem se zbudil, sta bila mama in oče v koči, vrh sta že osvojila brez zapletov. Počutil sem se kot v sanjah - jutro v gorah, ko vidiš sonce med rahlimi meglicami, je fantazija in pogled te enostavno prevzame.
Po zaužitem sendviču smo se napotili nazaj v dolino. Ura nas ni preganjala, saj smo imeli za povratek še cel dan časa. Na poti do Vodnikovega doma smo srečali skupino hrvaških planincev, s katerimi smo malo pokramljali. Preko jeklenic smo prispeli do doma, kjer je imela lastnica psa, ki je oboževal piškote in užival, medtem ko mi je jedel iz roke. Sledil je povratek nazaj v dolino. In če se mi je zdelo imenitno, da smo lahko na poti do Vodnikovega doma hodili navzdol, se mi ni zdelo nič kaj imenitno, ko nas je čakal dolg vzpon navkreber. Ampak tudi tega smo prestali, užival sem, saj sem se zavedal, da se ne bomo več mučili s hojo v hrib. Kot bi mignil, smo že bili pri avtu. Na poti domov smo obiskali še romarsko središče na Brezju in se zahvalili za pot brez zapletov.
Ta pohod mi bo za vedno ostal v spominu. Sošolci me včasih sprašujejo, kaj vidim v gorah, v tem kamenju in skalovju. In odgovor je vedno enak: ko prideš na vrh, je občutek neverjeten. In zgodba s Triglavom bo samo delček v mojem mozaiku osvojenih vrhov, saj vsekakor ne bom odnehal. S ponosom lahko rečem, da je moje veselje na gorah.
In ko pomislim, koliko osebnih zgodb sta že spisala naš najvišji vrh in Aljažev stolp na njem, me spreleti po telesu. Še posebej zato, ker je ena izmed tisočerih nepozabnih zgodb tudi moja.
Lep planinski pozdrav!
David Bukšek, 8. razred OŠ Žetale
18 Žetalske novice
Iz naših krajev
IZ DRUŠTVA PODEŽELSKIH ZENA
Zakaj ne bi bila za uvod v članek o dejavnostih Društva podeželskih žena še ena misel pesnika Kajetana Koviča:
MOGOČE PA DNEVI POLETJA
LE ZAPUSTIJO V NAS
MALO DALJŠO SLED.
KAKŠNO POT,
KI SE VIJE OB GOZDU,
SKRITA PRED HRUPOM SVETA.
VETER,
KI GRE SKOZI BOROVJE,
IMA SVOJO STRAN
V	NENAPISANI KNJIGI
IN...
V	prejšnji številki našega lokalnega glasila smo zapisali, da vam bomo napisali še nekaj o letošnjem občnem zboru, ki je potekal na Turistični kmetiji Darinke Kodrič. Zbrale smo se ob 13. uri. Predsednica ga. Bernarda Kolar je pozdravila vse prisotne in nas seznanila, da bomo tekom občnega zbora potrdile novo predsednico, go. Darinko Kodrič. Gospa Bernarda je razložila, zakaj ne more biti več predsednica društva; razlog je prezaposlenost in trenutno šibkejše zdravstveno stanje. Gospe Bernardi se zahvaljujemo za dolgoletno vzorno vodenje društva; potrdili smo jo za podpredsednico. Novo potrjeni predsednici Darinki je obljubila pomoč pri vodenju, kar nova predsednica že dobro občuti. Na novo izvoljena je tudi blagajničarka, gospa Veronika Furman. Vzorno vodeno blagajniško knjigo ji je predala dolgoletna
blagajničarka Metka Butolen. Hvala, gospa Metka. Naš občni zbor so pozdravili povabljeni gostje: KD Žetale, RK Žetale, PGD Žetale in Strojni krožek Žetalanec. Potrdile smo letni delovni načrt, ki ga že uspešno izvajamo.
Mnogo znanja, iznajdljivosti in požrtvovalnosti so v svoje delo vložile članice društva, ki so svoje znanje gostom in stalnim prebivalcem OS Žetale predstavile ob predstavitvi projekta COMENIUS. V delavnici sta predstavili svoje znanje Kristina Horvat in Metka Botolen - nastali so krasni izdelki iz slame. Hilda Železnik in Katica Prevolšek sta ustvarili različne rože iz krep papirja. Darinka Vogrinc je pokazala prisotnim, kako iz kvašenega testa nastane pletenica ali štruca. Veronika Furman in Anica Krušič sta oblikovali »žuljke« iz kvašenega testa krušne moke. Različne vrste sladic pa so spekle: orehovo potico Slavica Širec, Darinka Kodrič. Tudi slaniki so bili okusni; kako dobra je bila žetalska gibanica! Lep pogled je bil na sončnico - pecivo, ki je bilo tako lepo kot sončnica v naravi, mojstrica pa Angela Kopše. Pa marmorni kolač; kaj bi rekli pecivu madžarica in lepo izdelanim orehom, tudi krem pita, domači prijatelj, kaj pa pecivo rdeča kapica, janeževi upognjenci, pa še okusen kruh z bučnimi semeni! Ustvarjalke teh sladkih dobrot so še: Anica Krušič, Bernarda Kolar, Hilda Železnik, Kristina Horvat in Marija Železnik. Za vso izvedbo v imenu društva podeželskih žena je bila odgovorna predsed-
nica društva, gospa Darinka Kodrič.
Vse dobrote so bile na ogled v sredo, 20. maja, z njimi so se lahko v petek posladkali gostje in učenci OŠ Žetale.
Iskreno čestitamo naši članici, ge. Darinki Vogrinc, ki je sodelovala na razstavi DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ in za lepo pečeno in okrašeno pletenico dobila zlato priznanje, kar je prvi korak k četrtemu znaku - kipcu kakovosti.
Predpoletno sodelovanje članic Društva podeželskih žena je bilo 6. rožnika v avli OŠ Žetale, kjer so sladice in obloženi kruhki krasili mizo v pogostitev zaključka prireditve EX TEMPORE 2015.
Šesti mali srpan bo dan, ko bomo članice društva stopile v avtobus in se odpeljale do izletniškega cilja Maria Zell. Bralcem bomo o tem poročale v naslednji številki Žetalskih novic.
Do naslednjega besednega srečanja vam želimo prijetno doživljanje poletnih dni, zdravja in uspehov, kjer koli se boste nahajali.
Lep pozdrav, za društvo M.K.
Junij 2015 19
Iz vasi v vas
VARNO DELO Z MOTORNO ŽAGO
Zadnji vikend v aprilu je v Strojnem krožku Žetalanec že 17 let po tradiciji rezerviran za gozdarstvo in tako je bilo tudi letošnje leto. V nedeljo, 26. aprila, se je na igrišču pri OŠ Že-tale odvijal že 17. gozdarski praznik, ki mu je letos dodalo čar tudi vreme, ki je postreglo z že skoraj poletnimi temperaturami. V tekmovalnem delu se je pomerilo 19 tekmovalcev in tekmovalk, poleg tega pa se je na prireditvenem prostoru ves dan kaj dogajalo. Letos smo poskrbeli tudi za igre za obiskovalce. Med drugim so lahko ugibali višino postavljenega droga in za točno oz. najbližjo stavo je bila pripravljena lepa nagrada - protivrezne gozdarske hlače. Največ dela pa so imeli obiskovalci z zabijanjem žebljev v štor. Kljub velikemu kladivu ni bilo tako lahko z enim udarcem zabiti žeblja do konca, ne da bi se zvil. Poleg iger si je bilo možno ogledati in preizkusiti nekaj gozdarske tehnike podjetij Krpan in T-centra iz Ptuja.
V popoldanskih urah so že bili znani rezultati tekme, in sicer:
-v ženski konkurenci je slavila Marjana Podgoršek pred Veroniko Furman in Kristino Štajnberger,
-pri moških je bil boj za vrh precej hujši, a je na koncu vseeno slavil prekaljen tekmovalec Toni Butolen, za njim pa sta se uvrstila Slavko in Mitja Širec.
Ekipno je slavila ekipa CEPINI (Toni Butolen, Slavko Širec in Izidor Štajnberger) s 4600 točkami, pred ekipo BAU BAU (Avgust Pulko, Nace Kojc in Danilo Pulko) z doseženimi 3963 točkami, tretje mesto pa so si izborile ženske predstavnice gozdark v ekipi GRČICE (Marjana Podgoršek, Veronika Furman in Kristina Štajnberger) z osvojenimi 3891 točkami.
Zmagovalna ekipa si je letos s tretjo zaporedno zmago prislužila Prehodni pokal Haloz v trajno last in nastop na državnem tekmovanju v Gornji Radgoni v okviru sejma AGRA, kjer se pomerijo najboljši na izbornih tekmovanjih med lastniki gozdov iz vse Slovenije; naša bo zastopala Območno enoto Zavoda za gozdove Maribor.
Ker v krožku namenjamo precej pozornosti varnemu delu v gozdu, smo letos skupaj z gozdarsko šolo iz Postojne že organizirali tri zahtevnejše tečaje pred pridobitvijo NPK, to je poklicne kvalifikacije za sekača in gozdarskega traktorista. Tečaji so se odvijali na našem območju v gozdarski koči Ti-sovec, kjer je potekal teoretični del tečaja za oba naziva.
20 Žetalske novice
Tečaj za sekača je trajal kar štiri dni, vsak uan deset šolskih ur: prvi dan v učilnici, naslednji dan na poligonu in zadnja dva dni v gozdu. Vsak tečajnik je pod budnim očesom učiteljev iz Postojne moral pravilno podreti, sklestiti in skro-jiti več dreves večjih debelin. Tečaj je uspešno opravilo kar 21 tečajnikov, članov krožka in drugih, ki so se prijavili.
Poleg teh dveh tečajev smo pripravili še tečaj za gozdarskega traktorista, saj smo imeli na voljo dovolj lesa za izvlačenje. Zahvaliti se moramo GG Maribor, da so nam posodili traktor s traktoristom Milanom, in g. Kolarju iz Makol, kije prav tako dal na razpolago za učenje svoj traktor. Prav tako hvala GG Maribor, revirnemu gozdarju Janku in Lovski družini Žetale, saj brez njih tako obsežnih šolanj ne bi bilo možno izvesti.
V času, ko pišem tale prispevek, zadnji tečajniki opravljajo izpite v Postojni. Nekaterim je uspelo v prvem poskusu, drugi žal ponavljajo. Izpitna komisija je zelo stroga in ji ne uide niti najmanjša napaka, ampak za poklicno kvalifikacijo je potrebno precej več kot kakšen gostilniški tečaj. Ker je med ljudmi, ki delajo v gozdu, precej zanimanja za učenje, saj se po malem vsi zavedamo, da je to delo zelo nevarno, bomo v krožku tudi v naslednji zimi pripravili še kakšen tečaj za člane in vse, ki to želite. Že zdaj lahko kontaktirate z vodstvo krožka, da vas dodamo na seznam tistih, ki bi radi bolj varno delali v gozdu.
Vsem, ki ste letos opravili izpite v Postojni, pa veljajo čestitke in želja, da boste brez poškodb še dolgo in varno hodili po haloških gozdovih.
Š.I.
Iz naših krajev
ZAKLJUČEK PROJEKTA COMENIUS
D t "ft
' V * |jf;
T
7

V mesecu maju je na Osnovni šoli Žetale potekal zaključek dve leti trajajočega mednarodnega projekta Comenius. V tem projektu je sodelovalo pet osnovnih šol, in sicer iz Košic na Slovaškem, Montoria Romana v Italiji, Istanbula v Turčiji, Las Palmasa na otoku Gran Canaria (Kanarski otoki, Španija) ter Žetal. Osem učiteljic in 12 učencev naše šole se je udeležilo srečanj na teh šolah ter spoznavalo različne kulture, običaje, navade oziroma drugačnost. Seveda smo spoznavali tudi drugačne jezike. Spletla so se številna prijateljstva. Živimo v Sloveniji, ki predstavlja majhen del
PREGOVORI
Evrope, v sklopu projekta pa smo spoznavali še ostali del naše celine.
V	maju so naši prijatelji iz partnerskih šol obiskali Zetale. Na Ptuj so prispeli v torek. Učitelji so tam tudi bivali, otroci pa so našli drugi dom pri žetalskih vrstnikih. V sredo so za vse učence in učitelje potekale različne delavnice v šoli, na katerih smo izdelo
vali rože iz krep papirja in nogavic, pletli hobotnice, plesali, pekli pletenice in žu-like, izdelovali živali I iz slame, opletali steklenice ... Popoldne smo si z gosti ogledali naš kraj. V četrtek smo se odpeljali v Postojnsko jamo in Ljubljano, kjer smo si ogledali tudi parlament ter bili prisrčno sprejeti v predsedniški rezidenci. V petek se je v avli šole odvila zelo pestra zaključna prireditev. V soboto smo si skupaj ogledali Ptuj, zvečer pa je sledila še zaključna večerja. V nedeljo so se gostje odpravili domov.
V	pripravah na zaključek projekta so sodelovali vsi učenci in delavci šole. Izkazali smo se kot dobri gostitelji.
Prireditve ob zaključku projekta so zahtevale veliko timskega dela. Da so se učenci in učitelji ter drugi gostje dobro počutili, da so okušali našo hrano in pijačo, da so spoznali značilnosti in zanimivosti naše države in našega kraja, pa so poskrbeli tudi številni zunanji sodelavci in sponzorji.
Vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi projekta, iskrena hvala!
Posebej zaključna prireditev je pokazala, kako zanimivo in pomembno je sodelovanje ljudi dobre volje, ljudi, ki govorijo različne jezike, imajo drugačne navade in način življenja.
Vsi smo del Evrope.
Gre za nas, gre za Evropo!
M.S.
Humor je rešilni pas v reki življenja.
Kar zdravnik zakrivi, pokrije zemlja; kar zidar, pa malta. Kava mora biti črna kot hudič, vroča kot pekel in sladka kot ljubezen.
Dež pred sedmo uro zjutraj ima tek stare ženske. Dobra punca in dobra polenta morata biti malo prismojeni.
Mož je glava družine, žena pa krona (kije lahko zlata ali pa trnova). Ljubezen je slepa, toda poroka ji vrne vid.
nemški
Človeku je potrebno veliko pameti, da lahko uči druge, česar sam ne zna.
Junij 2015 21
Iz vasi v vas
ŽUPNIJ A ZETALE
V teh dneh, ko nas je sonce lepo ogrelo in so temperature čisto poletne, se bom sprehodil skozi dogodke od Velike noči pa vse do poletnih mesecev.
Ta čas je bil za našo župnijo pomemben, saj so v tem času potekale intenzivne priprave na dva velika dogodka: prvo sveto obhajilo in birmo. Ker sta si dogodka sledila, so bile tudi nekatere priprave skupne; tako so skupaj prihajali k šmarnicam in devetdnevnici. Prvo obhajilo smo obhajali v soboto, 16. maja, pri Mariji Tolažnici. Ta dan se je pred oltarjem ob skupni mizi zbralo dvanajst prvoobhajancev. Vsi v enakih belih oblekah, nasmejani in veseli so zbrano sedeli ob skupni mizi, na kateri so bili sveča kot simbol krsta, spominska slika, molitvenik in rožni venček, ter zbrano sodelovali pri lepo pripravljenem obredu.
masi in prepiranju smarnic. lc-1c so Diie letos napisane na temo don Boska, duhovnika iz reda salezijancev, ki je veliko delal z mladimi in je začel pripravljati ora-torije. Letos so ob četrtkih šmarnice potekale pri kapelah v naši župniji. Obisk tam je bil zelo velik, saj ljudje čutijo povezanost s kapelico, ki stoji v njihovem kraju in tudi skrbijo za njihovo urejenost.
Za zaključek šmarnic in veroučnega leta smo letos organizirali malo romanje iz župnijske cerkve do
Drugi dan je v isti cerkvi potekala sveta birma. To slovesnost je vodil novoizvoljeni mariborski nadškof, g. Alojzij Cvikl, ki pa se je z birmanci že srečal v petek, 15. maja, na tako imenovani skušnji za birmance. Tam se je v prijetnem pogovoru med drugim seznanil s tem, katere srednje šole nameravajo obiskovati, in jim hkrati zaželel uspeha na začrtanih poteh.
Kljub rahlo deževnemu dnevu je na dan birme birmance že pred vrati pričakal napis Pridi, sveti duh. Cerkev lepo okrašena v rdeče barve, na koru naši domači pevci, pred oltarjem v klopeh pa prostor za naših 27 birmancev in njihovih botrov. Kljub njihovi mladostni razposajenosti v času devetdnevnice so bili ta dan vsi resni in nekoliko zadržani. S svojim sodelovanjem pri maši so pokazali, da so se na obred dobro pripravili in da je to njihov dan. Dan, ko bodo prejeli potrditev v veri in darove svetega duha. Nadškof je birmance povabil, naj ostanejo povezani z župnijo in naj ne pozabijo na Boga.
Mesec maj je Marijin mesec. V cerkvi se berejo šmarnice in tako je bilo tudi v naši župniji, kjer so se vsak večer ob sedmih zbirali otroci in starejši, pri
/ 22 Žetalsbe novice
Marije Tolažnice in vse skupaj izvedli kot mini oratorij. Zbrali smo se ob domači župnijski cerkvi, kjer je bilo dvanajst risb z opisi apostolov, da so sijih otroci lahko ogledali in prebrali, kaj so bili po poklicu. Nato smo se skupaj kot prijatelji odpravili na pot proti Mariji Tolažnici. Vmes smo se ustavili pri kapeli in prebrali šmarnice za 30. maj in zmolili molitev za duhovne poklice, vse, ki hodijo po tisti poti, in tiste, ki so kapelo postavili. Nadaljevali smo skozi gozd do Marije To-lažnice in se zbrali v cerkvi, kjer smo prebrali zadnji dan šmarnic, zapeli pesem in zmolili litanije Mariji v
Iz naših krajev
čast. Vsak otrok je za obisk šmar-nic dobil priznanje, zunaj cerkve pa je sledil družabni del s pogostitvijo. Otroci so bili posebej veseli pic, jagod in peciva. V prijetnem druženju in igrah je čas hitro minil in potrebno se je bilo vrniti nazaj v Žetale. Hvala vsem, ki ste pomagali pri letošnjih šmarnicah, jih vodili in za njih molili.
S.G.
DRUŠTVO ko-RAK.si Vipavska cesta 13, Rožna Dolina, 5000 Nova Gorica T: 05 3331378 / E: info@ko-rak.si / www.ko-rak.si
Kožni rak ni samo črna lisa -najpo go šteje je 1 rdovratna rana
V spomladanskih mesecih, ko bo treba spet začeti misliti na zaščito pred soncem, dermatologi opozarjamo na preprečevanje in zgodnje odkrivanje kožnega raka.
Kožni rak se lahko pokaže v številnih različnih oblikah. Najbolj znan je melanom, " c mi" kožni rak, ki običajno nastane kot temna lisa ali bunčica in az ero a itr ste, je nepravilne oblike ter številnih barvnih odtenkov. Mno go pogo stejši kot melanom p a je nem e l anomski ali "sv etli" kožni rak, in sicer kar 10 do 20-krat pog ostejši.
Njegova pojavnost strmo
nara šca in izračunali so, da ga bo dobil kar vsak tretji pripad n i k generacije, ki je sedaj stara 20 let.
Nemelanomski kožni rak je običajno videti kot rana ali krasta, ki se poj avi bre z poškodbe. Takšna sprememba vztrajno raste in je iz meseca v mese c večja. Praviloma ne boli. Večinoma se pojavi na glavi ali trupu, lahco tudi na okonc inah. Pogosteje se p oj avi na mes tih, ki so izpostavljena soncu.
Za zdravljenje kožnega raka imam o na voljo več različnih metod. Največkrat se odločimo za operacijo, včasih tudi za ob s e-vanje ali druge metod e. V določenih primerih pridejo v poštev zdravila, ki se vpletajo v pot nasta anja ali širjenja raka. Z dravljenje k ar najb olj pri
lagodimo bolniku in bolezni, zato je prav, da se dermatolog in bol-n ik tem eljito pogov o rita o različnih možno stih zdravljenja.
Skupna lastno st vs eh vrst kožnega raka je njihova dobra ozdravljivost, če so odkriti zgodaj. Z zaščito pred soncem lahko ve rj etnost pojava kožnega r ak a zelo zmanjšamo, ne moremo pa ga v celoti preprečiti. Zato j e odločilnega pomena, da svojo kožo redno p regledujemo sam i in se posvetujemo z osebnim zdravni om ali dermatologom, če na koži opazimo sumljivo spremembo.
Vesna Tlaker Žunter, dr. med.
Dermatovenerološka klinika, UKC Ljubljana
Slika1: enostavna nodularna oblika bazalnoceličnega karcinoma (BCK)
\

Slika 2: ulcerativna oblika bazalnoceličnega karcinoma (BCK)
Junij 2015 23
Iz naših krajev
NA OBISKU PRI NAŠIH KRAJANIH
Oh, kolikokrat si rečemo, da si bomo enkrat že vzeli čas in obiskali sorodnika, znanca, prijatelja. Vsak dan sproti smo zasuti z neodložljivimi zadolžitvami, čas pa hiti svojo pot. Mine en dan, pa teden, mesec, leto, včasih celo več let, ko se zavemo, da smo ostali še vedno le pri načrtih. Še dobro, da so prazniki, ko je odločitev, da je potrebno dano obljubo tudi izpolniti, bolj zavezujoča.
V	tem letu člani OORK Žetale nadaljujemo z obiski pri naših krajankah, ki so dopolnile 90 let in več. Na začetku meseca maja, 4. maja, je devetdeset let življenja dopolnila Alojzija Horvat iz Žetal 23a. Srečali smo se šele v prvih junijskih dneh. V prijetni senci za mizo pred hišo njene hčerke Minke se je čas za nekaj časa ustavil.
V	pogovoru se je v mislih sprehodila po poteh svojega življenja. Najbolj občuteni so spomini na težko življenje, ko je po hudi bolezni in mnogo prerani smrti moža ostala sama z majhnimi, še nepreskrbljenimi otroki. Pogled je postal zaskrbljen, v očeh so se zalesketale solze žalosti. Z njej lastno močjo je premagovala mnoge življenjske preizkušnje. Kljub težkemu življenju je ponosna, da so njeni otroci pošteni in delovni. Ko je pogledala fotografije, ki jih je prijela v roko, kjer so nasmejani vnuki in vnukinje ter pravnukinje, se je na licih prikazal nasmeh, besede so zvenele bolj spodbudno. Zelo jih ima rada in vesela je, ko jo obiščejo. Želi si, da bi ji zdravje bolj služilo, ker so trenutno bolečine kar hude. Še dobro, da si pri hoji lahko sama pomaga z berglo. Ob slovesu smo si iskreno stisnili roke z željo, da se ob letu spet srečamo.
Vsaj dvakrat na leto - v božično-novoletnem in pred velikonočnem času - člani OO RK Žetale obiščemo naše krajane, ki jesen življenja preživljajo izven domačega kraja, v domovih upokojencev. Odločili smo se, da jih bomo v letošnjih izvodih Žetalskih novic tudi kratko predstavili. Trenutno v Domu upokojencev na Ptuju prebivata dva.
BERTA LETONJA
Že ob koncu preteklega leta smo gospo Berto obiskali v Domu upokojencev na Ptuju. Prej je nekaj časa prebivala v
24 Žetalske novice
Ljubljani. Želja, da bi bivala bliže njej tako dragim Žetalam, se ji je s preselitvijo na Ptuj izpolnila. Ko gre na sprehod v mesto ali ko se napoti do zdravnika, je vesela, ker večkrat naleti na katerega od sokrajanov. V pogovoru so njeni spomini prežeti z življenjem ljudi v Žetalah, saj še dobro pozna mnoge znane in manj znane zgodbe posameznikov. Čas si rada krajša s prebiranjem časopisov, dobro je spoznala mnoge zanimive kotičke v domu in v njegovi bližini. Zelo bo vesela, če se bo kdo od sokrajanov odločil in jo prišel obiskat.
STANKO KITAK
Kar nekaj let smo predstavniki žetalskega Rdečega križa ob praznikih njegovi redni obiskovalci. Zaradi bolezni veliko časa preleži v bolniški postelji. Na steni ob postelji so pritijene naše voščilnice, kijih skrbno hrani. Ob njih pa ima posebno mesto fotografija psička, ki ga je zapustil na sedaj osamljeni domačiji. Pove, da ta psiček še vedno čuva domačo hišo, zanj pa poskrbijo dobri sosedje. V svojih spominih se rad vrača v zaselek pod Donačko goro, kjer je preživel večji del svojega življenja. Z oskrbo je zelo zadovoljen, ves čas pogovora pa je zelo pozitivno naravnan.
Irena Vodušek
Iz naših krajev
r
Zahvala ob slovesu Katarine Valant
V sredo, trinajstega maja, smo se na pokopališču Žetale poslovili od naše drage mame, babice, sestre, botrce, tašče Katarine Valant iz Kočic 48.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in sodelavcem
za vsak stisk rok, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala veljav sem domačim pevcem za zapete pesmi, gospodu župniku Cirilu Čušu za lepo opravljen obred, govorniku za poslovilne besede ter pogrebni službi Mir iz Vidma za vso organizacijo pogreba. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskreno hvala! Žalujoči: Vsi njeni.
k.
S
JL
Pri gospe Anici KOJČEVI
Če zaideš malo v naravo, lahko srečaš dobrovoljnega g. Sandija, saj je v vsakodnevnem gibanju ob skrbi za živino in pridelavo hrane za živali in ljudi. Seveda mu pridno pomaga žena Kristina, ki se večkrat dnevno po-mudi pri tašči Anici. Pred kratkim je bila Anica še krepka kmečka ženica, a ji moči pešajo, pa je kljub temu še zgovorna in nasmejana. Večkrat pove, kako se mora zateči po zdravniško pomoč, da ji izčrpajo vodo, ki se nabira ob srcu in pljučih.
Sredinega dneva, 20. maja, se je veselila, želela je preživeti čas do mojega obiska pred hišo, a se je slabo počutila in šla k počitku v spalnico. Kljub bolečinam me je prijazno sprejela, malo poklepetala, se rokovala tudi z gospo Tončko Stresovo, potem pa nalahno zadremala.
V kvartetu smo se pogovarjali na verandi, gospod Sandi je bil zaskrbljen, vedel je, da bo mama potrebovala zdravniško pomoč. Tako se je tudi zgodilo. Sin Sandi je povedal, da se mama večkrat spomni žalostnih
dni življenja. Letos mineva 40. let od sončnega poletnega dne, ko se je smrtno ponesrečil sin Toni, pa tudi od moža se je poslovila pred leti. V življenju se je nadelala na polju in v hlevu, kot gospodinja skuhala in spekla mnogo dobrot. Je dobra mama sedmim otrokom, lepo ji je ob vnukih in pravnukih, lepi so spomini na mladost, ki jo je doživljala v tem rogatniškem kraju. Julija bo dopolnila 96 let in je naša najstarejša občanka. O gospe Anici Kojčevi je bilo nekaj misli zapisanih že v 27. številki Žetalskih novic. Večkrat jo omenjamo tudi v imenu Rdečega križa Žetale. Ob praznikih jo obišče delegacija članov Rdečega križa, gospa je obiska vesela, malo pokramlja in dnevi tečejo naprej.
Gospa Anica Kojčeva, naj se Vam okrepi zdravje in posedite še kdaj pred hišo, ki Vam nudi krasen pogled na zeleno okolico. Še naprej naj Vam bo lepo v oskrbi sina Sandija in snahe Kristine.
M.K.
v »v
Pri gospe Miciki Zerakovi v Cermožisah 8 8
Nekega zgodnjega spomladanskega dne sva se srečali z gospo Miciko Žerakovo v Rogatcu. Poklepetali sva o vsakdanjih doživetjih in se dogovorili, da se bova srečali v mesecu rožniku in poklepetali o življenju, ki ge. Miciki teče od 11. septembra 1931. Pot dogodkov življenja je bila zanimiva, včasih strma, prepletena tudi s težavami, vmes pa je bilo mnogo svetlih in srečnih dni.
Značaj ge. Micike je trden, vztrajen, dosleden, poln razumevajočih trenutkov, premagovanja in trdne volje za življenje. Zanimiva pot.
Najprej sva se sprehodili po poti njenega zdravja. Že 4 leta je preteklo od usodnega obdobja, ko se je borila za življenje. »Bila sem zdrava, z mislimi na to, kako
lepo bo v krogu upokojencev ob praznovanju pustnega časa, ko me je vsekalo v križu. Sestra me je odpeljala v Šmarje, kjer sem dobila injekcijo, ki je povzročila sepso. Nato sem se borila za življenje v celjski bolnišnici. Moja trdna volja in misel na življenje sta me ob skrbni negi zdravnikov spravila v novo življenje. Rešila sem se infekcije črevesja, po devetih dneh so me poslali domov, a nisem imela moči za samostojno življenje, zato sem okrevala pri sinu Franciju. Po dveh mesecih sem postala močna, kasneje pa me je zopet oplazila nesreča. Preko noge mi je zapeljal lastni avto. S tako razbolelo nogo sem odpeljala avto v garažo, že po dveh urah pa sem bila v celjski bolnišnici, kamor me je odpeljala vnukinja. Moja leva noga je hitro
Junij 2015 25
okrevala po terapiji v Rogaški Slatini in že sem shodila, najprej s hojico, nato z berglami, potem sem pozabila še na bergle in si rekla, zdaj pa sem v redu. Povem vam, da nisem v življenju nikoli "scagala", vedno sta me močna volja in krog mojih najdražjih vodila po poti pozitivne energije. Vedno me je spremljala misel, da če nekomu narediš kaj dobrega, pozitivnega, tudi tebi ne more biti slabo. Povem vam, da sem srečna, da sem taka.«
Ustavili sva se še pri delu z upokojenci. Ljudje govorijo, da je bila ga. Micika najmočnejši steber pri oblikovanju društva upokojencev naše občine. Imela je mnogo življenjskih izkušenj pri organizaciji in ob trdnem sodelovanju z žetalskimi upokojenci ji je uspelo ustanoviti Društvo upokojencev Žetale. En mandat je uspešno vodila to mlado društvo kot predsednica in še en mandat kot blagajničarka ter dobra svetovalka upokojencem, ki so bili v upravnem odboru društva. Seveda je še zdaj aktivna upokojenka, saj se je pred kratkim udeležila romarskega izleta upokojencev k Mariji Bistrici. Po mnenju mnogih upokojencev je ga. Micika najboljša in najzanesljivejša članica društva upokojencev od ustanovitve do danes in vsi jo kličejo Marija Žerakova.
Gospa Micika pa je ostala naprej s svojim imenom in zanimivim življenjem. Aktivnost in vztrajnost sta ji krepili zdravje. Celo življenje je delala tudi kot knjigovodja podjetja, ki sta ga z možem prevzela po moževih starših in razširila dejavnost. Prodajalna mesa je bila v Žetalah, nato v Podlehniku, kjer posluje sin Tonček s svojimi, a je zelo navezan na rojstni dom. Morda bo v starejših letih upokojenski stalež užival prav tu, v Čermožišah 88. Domačijo ge. Micike bo prevzel sin Franci, ki je tudi ugleden podjetnik.
Zanimivo je bilo otroštvo ge. Micike: »Oče se je rodil v Sloveniji, izučil se je za mehanika, bil je specialist za varjenje in dolgoletni avstrijski državljan. Poročil se je v Avstriji. Z ženo, mojo mamo, sta živela v Gradcu, kjer sem se 1931. leta rodila. Tudi začetki mojega osnovnošolskega izobraževanja so bili v Gradcu, nadaljevala pa sem v Gabrju pri Rogatcu. Po enem letu bivanja v Avstriji se je rodila še sestra, skupaj sva rastli in si še vedno rečeva, da sva dvojčici. Oče je moral kot ujetnik v Ukrajino, kjer je delal kot specialist v orožarni. Leta 1941 je prišel na dopust in tega leta se je rodila 10 let mlajša druga sestra.
Leta 1942 smo se brez očeta vrnile v Sveti Jurij. Atek se je vrnil iz ujetništva nazaj v Avstrijo. Pozneje je z vlakom pripotoval v Sevnico skupaj s Korezovim Šte-fom iz Čermožiš. Nahrbtnik je pustil na železniški postaji v Sevnici in mene poslal po ta "rukzak". 16-letno dekle sem nahrbtnik srečno prinesla domov.«
Življenje ob delu in skrbeh je teklo naprej, Micika je spoznala mladeniča Tončeka Žerakovega. Leta 1954 sta se poročila, gospa Micika si je morala še prej urediti državljanstvo - slovensko, seveda v Ljubljani.
»Leta 1953 se je rodil sin Tonček, leta 1961 pa sin Franci. Vesela sem vnukinj in vnukov, seveda tudi pravnuka Filipa,« je veselo povedala gospa Micika. Z možem sta v življenju mnogo naredila, delo je bilo odgovorno in zahtevno. Mož je bolehal in se leta 1988 poslovil od življenja. Kljub odgovorni zaposlitvi sta si v življenju vzela čas za krajši dopust v toplicah, na morju, rada sta poromala v svete kraje.
»Vedno sem bila verna, rada grem k sveti maši, v naši župniji sem bila 5 let poverjenica v pastoralnem svetu in sem dogajanja naše župnije povezovala z dekanijskim svetom v Rogaški Slatini.« Gospo Miciko odlikuje dober spomin, zato se večkrat spomni težkih kriznih časov mladosti, ki so ji prinesli tudi zanimiv poklic šivilje. Spominja se dobrotnikov iz Rogatca, ki so pomagali njeni mami in trem hčerkam, da jim je življenje teklo zadovoljivo. Atek je dočakal 70 let življenja, mama se je poslovila pri osemdesetih. In še spomin na staro mamo, ki ji je ugasnilo življenje leta 1946. Pot življenja gospe Micike Žerak je delo z ljudmi in delo za ljudi. In spomin bralcev Žetalskih novic: 19. številka Žetalskih novic - PRIZNANJE OBČINE ŽETALE, MARIJA ŽERAK, ČERMOŽIŠE 88, ZA USTANOVITEV IN AKTIVNO DELO V DRUŠTVU UPOKOJENCEV ŽETALE - V OKTOBRU 2005.
Gospa Micika je še vedno aktivna voznica, je spretna in je z upokojenskih srečanj razvozila že mnogo upokojencev. Hvala.
Toliko lepih besed sem si zapomnila pri gospe Mi-ciki: ljubezen, dobrota, pomoč, iskrenost, delavnost, druženje, vse naj bo ob pravem času na pravem mestu. Resnično, gospa Micika Žerakova, iskrena hvala za prijeten klepet. Morda sem pozabila kaj najbolj bistvenega, pa saj bo še čas, da kaj napiševa.
Hvala in srečno, M. K.
i
^ r i

t
m»
/ 26 Žetalsbe novice
Iz naših krajev
15. SLIKARSKI EX - TEMPORE "ZETALE 2015"
Od 1. do 6. junija 2015 je v organizaciji Občine Žetale v Žetalah potekal 15. slikarski Ex tempore. Tema slikanja na letošnjem Ex temporu je bila krajina v Žetalah in Halozah. Za sodelovanje na 15. jubilejnem slikarskem Ex temporu se je prijavilo 42 slikarjev, prav toliko jih je tudi oddalo likovna dela. Vsa oddana dela je ocenila strokovna komisija, ki sta jo sestavljala Mario Berdič, likovni kritik, in Doroteja Kotnik, absolventka umetnostne zgodovine. Komisija je podelila osem nagrad. Vsa likovna dela so razstavljena v avli OŠ Žetale in so na ogled do 19. junija 2015. Dogajanje ex tempora so s svojimi stvaritvami popestrili otroci iz Vrtca Žetale in gojenci Zavoda dr. Marjana Borštnarja iz Dornave.
Otvoritev razstave žetalskega Ex tempora je bila v soboto, 6. junija, ob 19. uri v avli OŠ Žetale. Slavnostni nagovor je imel župan Občine Žetale Anton Butolen, ki je poudaril, da se v letošnjem letu izvajajo predvsem investicije na področju kulture: Izgradnja večnamenske dvorane Žetale, obnova Pušnikove domačije in ureditev Poti kulturne dediščine. V kulturnem programu so nastopili Ženski pevski zbor KD Žetale pod vodstvom Nastje Božak in Moški pevski zbor KD Žetale pod vodstvom Silva Potočnika. Strokovno oceno letošnjega 15. slikarskega Ex tempora je podal likovni kritik Mario Berdič. Vrhunec otvoritvene slovesnosti je bila podelitev nagrad.
Nagrade 15. slikarskega Ex tempora »Žetale 2015«
GRAND PRIX v višini 500 EUR je prispevalo podjetje GIC gradnje d.o.o. Sv Florijan, Rogaška Slatina.
Nagrado prejme slikar Daniel Ferlinc iz Sv. Ane v Slovenskih goricah za likovno delo Deni, krajina.
1.	nagrado v višini 450 EUR je prispevalo Cestno podjetje Ptuj d.d. iz Ptuja.
Nagrado prejme slikar Branko Gajšt iz Sesterž za likovno delo z naslovom Pokošeni travniki.
2.	nagrado v višini 340 EUR je prispevalo podjetje GASTRO d.o.o. iz Ptuja.
Nagrado prejme slikarka Vida Soklič iz Begunj na Gorenjskem za likovno delo z naslovom Haloška prst.
3. 3. nagrado v višini 310 EUR je prispevala Občina Podlehnik.
Nagrado prejme slikar Alojz Krevh iz Prevalj za likovno delo z naslovom Rogatnica.
4.	nagrado v višini 250 EUR je prispevalo podjetje TMD INVEST d.o.o. iz Ptuja.
Nagrado prejme slikar Vladimir Geršak ml. iz Celja za likovno delo z naslovom Haloška cimprača.
5.	nagrado v višini 220 EUR je prispevalo podjetje ČISTO MESTO d.o.o. iz Ptuja.
Nagrado prejme slikarka Ana Kranjc iz Pivole za likovno delo z naslovom Poletje v Halozah.
6.	nagrado v višini 220 EUR je prispevala Občina Ma-jšperk.
Nagrado prejme slikar Igor Dolenc iz Žlebiča pri Ribnici za likovno delo z naslovom Haloške grabe.
7.	nagrado za likovna delo manjšega formata, bon v višini 150,00 EUR je prispevalo podjetje GAOK Sašo Gajšt s.p. iz Sestrž.
Nagrado prejme slikarka Jasminka Sišič iz Ljubljana za likovno delo z naslovom Nekje v Halozah.
Razstavo likovnih del 15. slikarskega Ex tempora »Žetale 2015« je odprl župan Občine Žetale Anton Butolen. Čestital je vsem dobitnikom nagrad in se vsem zahvalil za sodelovanje pri pripravi in izvedbi Ex tempora. Po tradiciji se je prireditev končala z družabnim srečanjem, ki so ga pripravile članice Društva podeželskih žena Žetale.
Jože Krivec
llllllllllll III '|
Junij 2015 27
Družabno srečanje
»Še en večer je zdaj za nami, večer v prijetni družbi zbrani, ....« je zadonela pesem in nam se še vedno ni mudilo domov. Kar ni zmanjkalo pesmi in volje, da skupaj pojemo. Pojemo v prijetnem okolju, zunaj na prostem, v naši družbi v okviru Kulturnega društva.
Letos smo se uspeli zbrati na družabnem srečanju pri Lovskem domu v soboto, 13. junija, pozno popoldan. Čeprav je bilo še vroče, seje skupina odpravila na pohod do »Debele bukve«. Sprehod po gozdni poti vedno dobro dene. Petje in žvrgolenje ptičev, šelestenje listja pomirja dušo posameznika. Prve borovnice, lisičke in osamljeni jurček nas pozdravljajo na naši poti. Opazimo jih in prijetno klepetamo ob premagovanju poti. Kar naenkrat smo bili na cilju. Tudi mogočno bukev že daje starost, vendar je še vedno vredna ogleda in prijetnega sprehoda.
Po vrnitvi s sprehoda je bila že zbrana številčnejša naša druščina, ki je obetala prijetno druženje. Po naši stari navadi je vedno po dobro opravljenem delu sledilo okrepčilo. Nadaljujmo s to tradicijo. Sledila je topla malica, pripravljena v kotlu mojstrov peke in priprave hrane. Hvala vam za čas, voljo ter delo za pripravo in postrežbo dobre malice. Ob zdravici je pesem zazvenela. Zunaj na prostem
kot nekoč v starih časih. Spomini pohitijo marsikomu nazaj, ko seje na vasi še kdaj slišalo petje ob družabnem dogodku, opravljenem delu. Bilo je prisrčno, vsi smo radi prisluhnili. Danes je drugače. Čas nas preganja, pa vendar sije potrebno vzeti tudi čas za skupno druženje.
Veseli smo, da smo uspeli posedeti pozno v noč, si zapeti, poklepetati in se imeti lepo. Tudi to je nagrada za ljubiteljsko delo in dobro počutje v društvu.
Za društvo, Marta P.