Leto LXXm., št. 208 Ljubljana, četrtek 12. septembra 1940 Cena Din Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje in praznike, — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3» večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< ▼elja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPBAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2T telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani Bt 10.351. Neprestani ponoćni letalski napadi Zaradi ojačene topniške obrambe so nemška letala manj napadala središče Londona, zato pa so zopet več trpela predmestja — Angleški bombniki so tudi snoči bombardirali Berlin London, 12. sept. s. (Reuter). London Je aotivei proteklo noc svoj peti ceJonočnl ieiais-Ki napad, toda glavna značilnost prt t-ecn je bila, da So nemška letala naletela nad prestolnico na izredno močan ogenj protiletalskega r°pnistva. Proti letalski obramba L°nNew York Times« poroča, da pač še nobeno mesto na svetu ni trpelo toliko zaradi le-taskih napadov kakor London. Niti poljska niti francoska mesta niso bila tako prizadeta. Eden izmed poročevalcev javlja, da je skoro vsa okolica katedrale sv. Pavla uničena zaradi letalskih napadov. Mnogo hiš so v glavnih londonskih ulicah zadele zažigalne bombe. United Press javlja da odhaja iz Londona neprestano mnogo vlakov z evakuiranimi ženskami in otroki. Tudi vse ceste so pome avtomobilov z begunci, ki zapuščajo London. New York, 12. sept. j. (A. R.) List »N>w York Times« pravi, da nemški napadi na London niso tako hudi. kakor se misli, ker je bil London na take in še hujše davno pripravljen. Za pomoč je bilo izobraženih 60.000 bolniških strežnic, urejenih 70.000 nostai protiletalske zaščite, v vsoi Angliji Da razdelienik 30 milijonov Dlinskih mask. Sedanja evakuacija Londona je v primeru z begom francoskega prebivalstva pred nemško invazijo v redu potekajoča akcija Večina liudi. ki so postali žrtve nemških napadov .po načrtu sploh ne bi smelo več biti v Londonu. »New York Times« razpravlja tudi o možnosti izselitve angleške vlade iz Londona ter naglasa, da bi nika kor ne pomenila kake kapitalucije. ker ie rx> vse i Angliji organiziranih 12 samostojnih upravnih edinic. ki bi lahko nemoteno še nadale izvrševale vse upravne posle. Stockuolm, 12. sept. s. (DNB). Po nevtralnih poročilih povzročajo nemški letalski napadi na London velike motnje v življenju angleške prestolnice. Več milijonoy ljudi mora preživeti večino dneva oziroma noči v zakloniščih, ne da bi imeli možnost kuhati si hrano, delati aH pa spati v posteljah. Pričakujejo, da bodo v kratkem nastopile tudi velike težave v preskrbi Londona z živili. Prebivalstvo Londona je pričelo dvigati svoje prihranke iz bank. Naval je tak, da so morale omejiti banke izplačila na 10 funtov za osebo. Za ameriške dolarje plačujejo v Londonu bajne vsote. Barkleveva banka je ustavila Izplačila. Velike motnje v denarnem in finančnem prometu povzroča tudi dejstvo, da je poštni promet z Londonom deloma ustavljen. Prebivalstvo londonskih predmestij se je po večini že izselilo iz svojih nizkih hišic ter išče po možnosti zavetja v večjih hišah v Otvju, ki zaradi svoje velikosti laže zadrže udarce IntaMrih bomb. London. 12. sept. j. (Reuter). Dopisnik Švedskih listov v Londonu, ki so imeli včerai oriliko obiskati londonske doke. so zlasti pohvalili neomaien mir. ki ea kaže londonsko prebivalstvo ori letalskih napadih. Švedski dopisniki tudi naglasa j o. ća je škoda, ki so io prizadele nemške bombe v londonskem Dristanišču sicer velika toda še od daleč ne tolikšna, da bi so moralo delo v dokih ustaviti. Tudi podnevi se škoda ne vidi tolikšna kakor se človeku zdi. ako si io ogleduje ponoči. Dooisnik lis*U »Svenska Dagbladed« piše. da bi morali Nemci take napade nadalievati se nekai mesecev, če bi hoteli zares razdejali londonsko pristanišče. Možnost nemške invazije London, 12. sept. s. (Reuter). V govoru po radiu za Ameriko ie opozoril snoči tudi angleški letalski maršal Jubert na možnost poskusa nemške invazije Anglije. Dejal ie, da ie znano, da imajo Nemci zbranih v se-vernozapadni Franciji večie št2vilo dobro opremi j enih divizij. Nemci bi najbrže poskusili, da bi naiprei osvojili na angleških tleh. bržkone v južnovzhcdni Angliji, eno izmed luk in sicer s pomočjo letal, mornarice in padalcev. Nato bi skušali doseči vojaško premoč v južnovzhodni Angliji. Jubert ie obenem izrazil mnenje, da se tak poskus pač ne bo posrečil, ker je tako kep-na kakor pomorska angleška sila premočna. London, 12. sept. s. (Reuter). Admirali-teta je snoči objavila, da so lahke edini- ce vojne mornarice pod vzele ofenzivne operacije proti koncentracijam sovražnih ladij v lukaJi ob Kanalu. Operacije so bile uspešne ter so povzročile sovražniku žrtve, kakor tudi škodo na pristaniških napravah v lukah, zasedenih od nemške vojske. Nemške napovedi Berlin, 12. sept. s (Ass. Press.) V m?ro-dainih nemških krogih so včerai Izjavljali da bodo Nemci prihodnie dni poslali nad Anglijo 10.000 letal v napad. Ce bo to ro-trebno. pravijo v nemških krogih, se bo v Angliji izkrcala tudi nemška vojska, mislijo oa. da bo mogoče Angliio uničiti že samo z letalskimi napadi. »Hamburger Fremdenblatt« izraža mnenje, da po nadaliniih dveh tednih zaradi silovitih nemških letalskih napadov ".ivlje-nie v Londonu ne bo več možno. Prevoz otrok v Ameriko VVashington, 12. sept. (AR). Na včerajšnji konferenci tiska je ameriški zunanji minister Hull izjavil, da odbor za prevoz evropskih otrok v Ameriko še ni poslal konkretnega predloga, da naj bi Zedinie-ne države poslale po evropske otroke svoje ladje. Dokler pa si nisem povsem svest — je naglasil Hull — da je odbor že pripravil primeren in v prvi vrsti izvedljiv načrt za ta prevoz, pa ne nameravam pričeti pogajanj z Nemčijo, da se tem transportom dovoli varno spremstvo, kakoi to predpisujejo naši zakoni. Glede vesti o potovanju bodočega predsednika mehiške republike Camachoja v Zedinjene države, je Hull izjavil: -O tem zaenkrat še ne morem ničesar povedati.« Prihod novih kanadskih oddelkov v Anglijo London, 12. sept. o. Po informacijah agencije Reuter je prispelo v zadnjem tednu v Veliko Britanijo nadaljnjih 11 500 kanadskih vojakov. V velikem konvoju so pripeljali s seboj tudi vse vojne potrebščine, kakor topove, avtomobile, tanke, strelivo in letala. Prevoz čet in potrebščin je bil izveden brez najmanjših incidentov. Sedaj je v Angliji že 46.000 Kanadcev. Angleži nad Berlinom V pretekli noči so angleška letala bombardirala zoološki vrt in severna predmestja Berlina New York, 12. sept. s. (Reuter). Preteklo nOe so angleški bombniki zopet napadli Berlin. Po uradnem nemškem poročilu so bile vržene bombe na Tiergarten in na severna predmestja Berlina. No* York, 12. sept. s. (Reuter). Letalski alarm v Berlinu je trajal preteklo noč po ameriških informacijah poldrugo uro. Angleška letala so vrgla zlasti mnogo zažigalnih bomb. Neka tovarna je bila zažgana. Brnenje letalskih motorjev se je čulo tudi nad poslovnim središčem Berli-na, kjer je protiletalsko topništvo močno streljalo. Berlin, 12. sept. AA. (DNB). V noči na 12. septembra so angleška letala letela nad severno Nemčijo ter vrgla bombe na več mest in sicer samo na stanovanjska poslopja. Predvsem so bile vržene bombe na Hamburg in Bremen. Eksplozivne in zažigalne bombe so povzročile mnoge velike požare v stanovanjskih hišah. Ubitih je bilo več ljudi ter več težko in lahko ranjenih. Njihovo število še ni ugotovljeno. Zdi se, da škoda ni bila večja. V samem Berlinu zaradi učinka protiletalskih baterij in discipliniranega prebivalstva ter odlične organizacije pomožne službe ni bilo večje škode. Berlin, 12. sept. AA. (DNB). Zdi se, da Angleži še niso dobili zadosten odgovor, ker nadaljujejo napade na Berlin. Napadli so tudi dve mesti v severozapadni Nemčiji. V Berlinu so bile vržene bombe na stanovanjske niše in trgovske okraje. Ni bila povzročena večja škoda, toda bilo je več mrtvih in hudo ranjenih med civilnim prebivalstvom. Zažgano je bilo skladišče drv ter več stanovanjskih hiš. Angleški napad je bil naperjen posebno proti gosto naseljenemu predelu mesta ter na kraje, ki imajo nacionalen pomen. Bombe so bile vržene tudi na zoološki vrt. Del angleških letal so protiletalske baterije odbile ter so ta letala metala bombe brez vsakega načrta. Samo posameznim angleškim letalom se je po polnoči posrečilo priti ponovno nad Berlin. Letela so v veliki višini. Protiletalske baterije so streljale zelo uspešno. V severozapadnem Berlinu je nastal manjši požar v neki tovarni. Požar je bil po-gašen. Več bomb je padlo na srednji del Berlina. Zadele so več stanovanjskih hiš in trgovin. Gasilci so požare v kratkem pogasili. Berlin, 12. sept. e. (DNB). Pri napadu angleških letal preteklo noč, ki so bili predvsem osredotočeni na diplomatski okraj glavnega mesta, je padla zažigalna bomba, težka 7 kg, približno tri metre od hiše propagandnega ministra Gobbelsa v ulici Hermanna Goringa. Bomba je napravila na vrtu globok lijak in uničila lep cvetlični nasad. Berlin, 12. sept. (Evropa Press). Diplomatski urednik >Hamburger Fremden-blatta« trdi, da so v Londonu sklenili nadaljevati bombardiranje Berlina in drugih nemških mest, kar pomeni, da se bodo tudi napadi na London ojačili. Bukarešta, 12. sept. j. (Reuter). Po izjavi, ki jo je dal tukajšnjemu Reuterjeve-mu dopisniku potnik, ki je pravkar prispel iz Nemčije, so angleški napadi na Berlin zahteval doslej približno 500 človeških žrtev. Ta številka je povzeta po podatkih, s katerimi razpolagajo v berlinskih službenih krogih. Vojna v AMki Ojačenje angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu Kairo, 12. sept. s. (Reuter). Z merodaj-nega mesta javljajo, da je bilo nedavno močno ojačeno tudi angleško letalstvo na Bližnjem vzhodu. Prispela so mno0"a nova letala med njimi tudi lovska. Kairo, 12. sept. s. (Reuter). Po uradnem poročilu so italijanski bombniki v torek napadli mesto Chartum. Napad m povzročil ne škode ne žrtev. Napad na Mersa Matruch v torek je zahteval eno človeško žrtev. Žrtve letalskega napada v Palestini Jeruzalem, 12. septembra, s. (Col. BC). Kakor poročajo, je bilo pri italijanskem bombnem napadu na Tel A vi v ubitih tudd več ameriških državljanov. Med drugim je bila v mestu porušena ena izmed sina- Itali janske podmornice na Atlantik« 9an Setja**tfaui, 12. sept. j. (Štefani). »Dailv Sketch« poroča iz Lizbone, da so italijanske podmornice torpedirale mese- ca avgusta na Atlantiku dve petrolejski ladji. Ena teh ladij je plula pod britansko zastavo in je bila torpedirana 12. avgusta 120 milj daleč od Azorskih otokov. Ladja je bila zadeta od dveh torpedov. Ko se je posadka izkrcala na reševalne čolne, je italijanska podmornica s tretjim torpedom ladjo potopila. Poveljnika je podmornica vzela na krov, reševalne čolne pa je vlekla do 10 milj od portugalske obale, odkoder se je posadka rešila na kopno ter je bila nato odpremljena v London. NajhitrejSi vlak v Italiji Rim, 12. sept. e. Na nrogi Benetke—Milan ie bil izročen prometu najhitreiši vlak v Italiji. Lokomotiva tega vlaka vozi nad 140 km na uro. Sorzna poročila Curth, 12. septembra. Beograd 10«.—, Pariz 9.825, London 17.425, New York 439—, Milan 22.175, Madrid 40.—, Berlin 175.30. Roosevelt o vojni -Najboljša obramba vojaška pripravljenost Washin0on 12. sept s. (Reuter) Snoči ob 22.30 vzhod neameriškega časa (ob 2.30 zjutraj srcdnjee\ ropskega časa) jc govoril predsednik Roosevelt na zborovanju strokovnih zvez v \VaslungtoiJu. Govor so pre-našaile vse ameriške radijske r* staje. Roosevelt je naglasi! med drugim, da sovraži danes vojno bolj nege ktiujko'* prej. V mislih ima samo enu skrb da prepreči, da bi se vojna razširila do ameriške obale, nobena obramba pn n bo'jsa pr»t; >ilam uničenja kakor čim boljša vojaška pripravljenost. Zcdinjcne države ne bede poslale niti svoje vojske nit mornarice ali letalstva v borbo izven mej Amerike, razen v primeru, če bi bile napadene. 16 milijonov vojaških obvezn!itov \Vashlngton, 12. sept. s. (Reuter j. Mešani odbor zastopnikov senata in reprezentančne zbornice se je včeraj sporazumel za kompromisno obliko novega zakona o uvedbi obvezne vojaške dolžnosti v Zedinjenih državah. Predlog mešanega odbora določa, da stopi v veljavo vojaška dolžnost takoj in ne sele po 60-dnevni poskusni prostovoljski službi. Obvezna vojaška služba bo uvedena za vse moške od 21. do 35. leta starosti. Skupno bodo na ta način Zedlnjcne države dobile 16 In pol milijonov vojaških obveznikov. Kompromisni predlog bo sedaj takoj predložen plenumu sorata !n reprezentančne zbornico v končno odobritev ter pričakujejo, da bo sprejet Se do konca tedna. VVashington, 12. sept. S. (Reuter). Reprezentančna zbornica je snctc/nu. Pc konferenci je sporočil predsednik odbora newvcrški župan La Guar-dia, da so kanadski in ameriški delegati iz-gotovili načrte za združenje- kanadskih in ameriških obrambnih sil za skup-io obrambo v primeru sovražnecjn napada na Ameriko. Prav tako so bili izdelam načrti, kr-ko naj bi Zediniene države in Kanada uporabile svoja vojaika mornari -ka in letalska oporišča. Pr tem ,e La Guardia na-giasil, da nobena izi led obeh držav ne bo odstopila drugi teh svojih oprrišc. Odmev Churchillovih izjav U'ashington, 12 sept s. (keuter) Snoč- nji govor angleškega ministrskega predsednika Cchurchilla je bil v Zedinjenih državah toplo pozdravljen. V ameriških krogih izražajo mnenje, da pomeni Churchillov govor tudi napoved povečane aktivnosti angleškega letalstva nad Nemčijo. Obenem naglašajo. da je govor primer najvišjo oblike demokracij*1 saj je Churchill narodu iskreno predoči 1 vs*. težavnost položaja ter mu obenem tud; povedal, da mora sedaj vsakdo svobodno izvršit, svojo dolžnost. Ottava, 12. sept. s. (Reuter) Govor min. predsednika Churchilla je zbudil tudi v Kanadi velik odmev. List »Toronto Globe and Mail« pravi, da je govoril Churchilli v imenu vsega anglosaškega sveta Čeprav je izpostavljena najhujšemu napadu, se Anglija še bori za svobodo. Min. predsednik Mackenzie King je po-siai Churchillu brzojavko, v kateri ponovno obljublja vs»> pomoč Kanade Angliji ter zagotavlja, da stoje v sedanjem trenutku Kanadci tamo ob rami z Angleži. Pred bolgarsko zasedbo Dobrudže Zadnje priprave za prevzem oblasti Sofija, 12. sept. e. Za zasedbo iužne Dobrudže se v Sofiji in vse i Bolgariji pripravljajo. Kakor znano, bodo 15. septembra Drišli v južno Dobrudžo Drvi bolgarski uradniki, ki bodo prevzeli upravno oblast. Včerai ie notranji minister Gabrovski na konferenci s svojimi uradniki, določenimi za južno Dobrudžo. pojasnil njhove funkcije. V svojem covoru ie izrazil upanje, da bodo uradniki vestno in na zadovoljiv način izpolnili svojo dolžnost. Za poveljnika novesa oodročia ie odreicn armiisk'" sene— ral Georgii Podov, dosedanji poveljnik oo-sadk v Varni, za administrativnega unra-vitelja na dr. Štefan Klečkov. oblastni direktor staro za gorske oblasti. Imenovani so tudi vsi ostali uradniki za upravo -užne Dobrudže. Včerajšnji vladni list »Večer« ie objavil obširno pojasnilo pogodbe med B:>'gariio in Rumunijo o vrnitvi iužne Dobr' de Bolgariji, v katerem tolmači vse uodreb-nosti in potek odgajani v Craiovi. Minister Tabalfov odpotoval v Nemčijo Sofija, 12. sept. j. (DNB). Referent bolgarskega ministrstva za vzgojo in pouk Tabakov je včeraj odpotoval v Nemčijo, kjer bo proučeval možnost, da se učni si- stem bolgarskih, šol prilagodi veljavnemu nemškemu sistemu. Po obisku v Nemčiji bo Tabakov nadaljeval svoje studijsko potovanje tudi v Italijo. Bolgarski nogometaši v Moskvi Moskva, 12. sept. s. (Tass). Snoči ob 19.15 so dospeli na moskovsko letališče s potniškim letalom iz Sofije igralci bolgarskega nogometnega moštva Slavlje. Na letališču jim je bil prirejen prisrčen sprejem. Letalski promet med SoSijo in Bukarešto Bukarešta, 12. sept. e. (Štefani). Podpisan je bil bolg/arsko-rumunski sporazum o ureditvi letalskega prometa med Sofijo in Bukarešto. Novi direktor vladnih listov Sofija. 12. sept. e. Za direktorja vladnih listov, izhajajočih v treh jezikih in sicer »Bulgc.rische Wochenschau«. »Parole Bulgare« in »Vita Bulgara« je imenovan bolgarski diplomat dr. Kirkov, ki je bil dalje časa tiskovni ataše ori bolgarskem poslaništvu v Londonu, Alt J> • a -i4 j s /e <» * . -» * _ -1 _> —rte .n -.il.t^U.-j^A. Majski pri HaliSaacu London, 12 sopt. e. (Reuter). Sovjetski veleposlanik Majski je obiskal Foreigro of-fice. kjer je imel daljši razgovor z lordom Halifaxom. Kakor se doznava, sta razpravljala o baltskem vprašanju. Priprave za izselitev Nemcev iz Besarabije Bukarešta, 12. sept. e. Komisija za preseljevanje Nemcev iz Besarabije in severne Bukovine se mudi v Galacu, odkoder bo odpotovala v Tarok ino, kjer bo urejevala preseljevanje. V Galacu organizirajo taborišča za 40.000 do 50 tisoč Nemcev. Tam grade tudi barake na bivšem letališču za 5 do 6 tisoč ljudi .Za izseljence bo skrbelo mnogo zdravnikov, strežajev, bolničark in drugega osebja. V pristanišče je prispela tudi bolniška ladja, pripiavljen pa je tudi ambular.čni vlak. Med 20. in 29. septembrom pričakujejo na rum unsko-ruski meji prvi transport Nemcev. Preko Galca bo potovalo samo tretjina Nemcev. Mislijo da bo izmed približno 150.000 Nemcev iz Bukovine in Besarabije potovalo okoli 30 000 z vlaki. 90 tisoč Nemcev Iz Besarabije pa z ladjami po Dunavu. Kakor znano, pripravljajo v Jugoslaviji in sicer v Prahovu in Zemunu taborišča za nemške izseljence. Anarhistično gibanje v Bukarešti Bukarešta, 12. sept. br. (SVS). General An t on esc u e včeraj Izjavil novinarjem, da se je v Rumuniji pojavil anarhistični pokret. Opaziti ga je zlasti v Bukarešti. Vlada bo izdala energične ukrepe, da zatre vsako protidržavnio gibanje. Položaj v Indokini London, 12. sept. j. (Reuter). Razširile so se vesti, ki izvirajo iz Hongkonga, češ, da je 12.000 japonskih vojakov vkorakalo v francosko Indokino. Te vesti pa so po mnenju Reuterjovega diplomatskega dopisnika malo verjetne, ker doslej ni službenega potrdila, da bi bil med lokalnimi oblastmi francoske Indokine ter japonskimi oblast vi dosežen sporazum, po katerem bi smelo nekaj japonskega vojaštva priti na posamezne točke v francoski Indokini. Dejstvo je, da je pred nekaj dnevi manjši odred japonskega vojaštva prestopil mejo Indokine pri kraju Ding-Dong-, a se je po posredovanju nekega francoskega častnika takoj spet umaknil preko meje. Kmalu nato je majhna četa japonskega vojaštva še na nekem drugem mestu vdrla preko meje, a je bila takoj razo rožen a. Položaj v Indokini je slej ko prej neizpremenjen. Gafencu ni bil odpoklican iz Moskve Bukarešta* 12. sept. e. (Štefani). Izdano je bilo službeno obvestilo, ki demantira vesti o odpoklicu rumunskega poslanika v Moskvi Gafenca. Iz Radeč — Prehitre vožnje avtomobil is tov. V zadnjem času se opaža, da vozijo nekateri avtomobili sti skozi mesto vse prehitro in se ne drže cestnih pravil. Enako vozijo tudi kolesarji, nekateri celo brez luči in s tem ogražajo varnost meščanov. Posebno drzni so avtomobilisti na cesti proti Njivicam, kjer voziio z največjo hitrostjo, včasih ne dajejo niti predpisanih svarilnih znakov. Velika nevarnost obstoja za šolarje, ko gredo iz Šole na cesto pred občinsko hišo. Poročali smo že. da bi bila tu nuino potrebna svarilna tabla za voznike, zlasti za avtomobil iste. ki drve na ovinku mestoma Z največjo hitrostjo. Neposlušne vozače bi bilo treba eksemplarično kaznovati, ker le tako upamo, da bi naša ponovna opozorila primerno zalegla. — Poroka. V soboto popoldne ie bila v tuka i šn i ž u Dni cerkvi poroka, kakršne nismo že dolgo videli. Pred cerkvijo ie stalo sedem okrašenih avtocnobilov. v cerkvi pa ie bilo slišati ubrano petie in orgije. Poročila se ie znana ljubljanska vilolinistka In absolventka zagrebške akademile gdč. Inka DernovŠkova z g. dr. Vladislavorn Wildspretom. asistentom na zagrebški kliniki. Novoporočencema feHmo obilo sreče! Iz Kamnika — Preselila «e Je z vso sv: j o družini co iz Kamnika ea. Ivanića Fajdiga v Trbovlje, kjer le v Sokolskem domu crevzela službo sostilničarke in hišnice. Ga. Fajdigova ie vdova po pok. znanem gasilskem organizatorju in narodnem delavcu Francu Faj-digi. Po njegovi smrti ie ostala brez vsakega pravega dohodka. Sedai Da se i' ie nudila precej ugodna prilika, kier bo imela primerno eksistenco. Bila je članica tukajšnjega Sokola in vse štiri njene hčerkice sso tudi hodile k telovadbi. Vsem skimai želimo, da bi se tudi v Trbovljah kar najbolje počutili in našli obilo zadovoljstva. — Surov napad je bil izvršen v nedeljo po sokoiskem nastopu na dva člana tukajšnjega So".:ola. ko sta se ponoči vračala domov. Na Vrhpoliah je bil napaden Stanko Hočevar. Napadalci so ea obdelali s ka- menjem in noži tako, da ie imel ves sokolski kroj na več mestih prerezan in krvav. Tik za tem pa ie bil na poti na Oi-ševek. vračajoč se na svoi dom. prav tako v sokolskem kroju napaden Janko Virient. Napadalci so ea pretepli in obdelali s kamen i em tako. da ie do 5. ure ziutrai ležal nezavesten na cesti. — Presveta na klavnici. Radi adaptacije orostorov. kier ie sedai sresko načelstvo s svojimi oddelki, so morali začasno premestiti posamezne oddelke drugam. Prosvetni oddelek so premestiU na klavnico. Bog ve. kam bodo premestili veterinarja? — Smrt pod avtomobilom. Snoči okoli 6. se ie pripetila na Duplici pri Kamniku srnrtra nesreča, katere podrobnosti še ni?o znane. Na kolegu se 1e peljal mladenič, čigar identitete še niso ugotovili. Prišel je pod kolo tovornega avtomobila in bil takoj mrtev. Preiskava bo ugotovila, kako se je nesreča pripetila. Dva zrela ptička pođ ključem oba nevarna vlomilca in tatova — Dober lov ljubljanske policije Ljubljana. 12. septembra Postrežnica Nežika Jerič, ki je svoj čas stanovala v Hrenovi ulici, sedaj pa na Starem trgu 32. je snoči opazila na Gallusovem nabrežju mladega moškega, ki se ji je takoj zazdel sumljiv. Ko je malo pomislila, se je spomnila, da ima pred seboj neznanca, ki je pozimi prišel na njen dom v Hrenovi ulici 13, kjer je najel stanovanje, spal pa tam samo eno noč in potem izginil. Z njim vred pa je izginila tudi nova obleka in dežni plašč njenega podnajemnika natakarja Franca Ciuhe, ki je sedaj v službi na Jesenicah, čim se je Nežika prepričala, da je neznanec pravi tat, je takoj odhitela na Stari trg, kjer je obvestiia stražn;ka. Seveda je stražnik takoj oćšel z njo nazaj na Gallusovo nabrežje, kjer je zagledal tatu v razgovoru z neko starinarico. Hitro je stopil proti njemu, pa je neznanec medtem zavohal nevarnost in skušal stražniku pobegniti. Ubral jo je naravnost z* vodo ter tekel proti Kongresnemu trgu. kjer pa ga je stražnik dohitel in ga aretiral. Aretiranec je 281etni Oto Krecenhaher, bivši trgovski potnik, doma iz Celja, kjer je stanoval na Polulah Na stražnici je Krecenhaher takoj priznal tatvino obleke, ki jo je zagrešil v Hrenovi ulici in povedal, da jo je še istega dne prodat nekemu železničarju na glavnem kolodvoru za 300 din. Pri osebni preiskavi so našli v njegovih žepih zlato žepno uro :n navadno damsko za postno uro, dve denarnici, več nalivnih peres, usnjat etui z risalnim priborom, srebrno cigaretne dozo z monogramom KO in še nekaj drugih predmetov, poleg 58 din. Seveda so Krecenbaherja povprašali, kje je dobil vse to, pa ni d^l pravega odgovora. Na policijski upravi so spoznal; v Krecen-baherju že dolgo iskanega drzr.ega vlomilca in žeparja, ki ga iščejo varnostna obla-stva po vsej državi Zato mu bodo temeljito izprašali kosmato vest. V policijskih zaporih je tudi znani že-par Vladimir Andrijaševič iz Snhta. ki so ga prijeli v Ljubljani na glavnem kolodvoru. Andrijašcvič se je pred dn«*vi naselil v gradu Puštal v Škof j i Loki kier je bil podnajemnik pri Hildi \Volkensperp. Tam se je prijavil pod lažnim imenom Tonija Jclaske in pripovedoval, da je študent, ki je prišel iz Splita na oddih. An«irijašič pa je izginil iz Škofje Loke že čez nekaj dni in ukradel \Voikenspergovi neksi zlatnine, rx»o in nekaj drugih predmetov, v skupni vrednosti nekaj nad 1000 din. O^vodovan-ka je tatvino takoj prijavila c/rožT.ikom, ti pa so poročali policiji v Ljubljano, ki jo Andri jaševiča prijela vprav ko je nameraval dvigniti kovčeg z ukradenimi predmeti iz kolodvorske garderobe in se odpeljati. Na policiji se je izkazalo, da ima v kovčegu razen robe, ki jo je ukradel v Škofji Loki, še druge predmete ki jih je nakradel drugod. Kakor Krecenhaher je tudi Andrijašević nevaren tat in vlomilec, ki se je klatil po raznih krajih države in se preživljal samo s tatvinami. Šolarček utonil v Savi Skakal je s splava na splav, pa je padel v vodo Inserirajte v „SL Narodu M t Radeče. 11. septembra Blizu radeškega mosta, ki drži preko Save, imajo solavarji navadno privezane splave, na katerih se radi ieraio tukajšnji otroci Učitelji venomer opozarjajo deco, da je tekanje po splavih, lahko v smrtno nevarno, zlasti za one. ki ne znaio plavati. Kljub vsem svarilom se ie danes do kosilu zopet igral na splavu učenec II. razreda tukajšnje osnovne šole. Glavač Miloš, ki je v družbi svojega sončen ca Medveda Milana preskakoval s šolava na splav. Bila sta sama. zato nihče ne ve točno, kako se je zgodila nesreča. Sošolec Medved pripoveduje, da 1e hotol Glavač skočiti na drudi splav, pri tem pa je padel tako nerodno, da se ie hiperna znašel v Savi pod splavom. Medved niti vedel ni, da ie njegov sošolec v smrtni nevarnosti, marveč ie samo čakal in gledal. ]ndaj se bo Miloš zopet prikazal na površju vode. Zato ni klical nikogar na pomoč. Deroča voda ie Miloša odplavila kakih 200 m dalje. Medved pa ie še vedno mislil, da Miloš samo plava po Savi. Siiorrak pa se je boril s mrt j o v mrzlih savskih valovih, dokler slednjič ni omagal in utonil. Tedaj ie Medved pritekel domov ter povedal svojim staršem, kai se ie zgodilo. Odhiteli so na kraj nesreče, kjer so našli Milošev suknjič, o njem pa ni bilo nobenega sledu. Po daljšem iskanju so našli utopljenca, žal pa ie bil že mrtev. Lahko si mislimo neizmerno žalost Miloševe matere, ko je zvedela za tragično uso- do svoiega ljubljenega najmlajšega ina! Tragična smrt učenca Glavača ie vzbudila med šolarji in učitelistvom splošno žalost sai ni doleo. ko smo noročali. da sta se v letošnjih počitnicah tudi smrtno ponesrečila učenca istega razreda Gole Jo-ško in Knavs Rafko. Prvi ie padel z 13 m visoke bukve, kjer ie polhom nastavljal past. na drusega pa se je zvrnil težak tram. ko je tekal rx> skladovnicah drv. — Umestno bi bilo. da bi starši boli pazili na svoie otroke. Pogreb nesrečnega Miloša bo v petek, in udeleži se ga šolska mladina z učiteljstvom. Samomor Ljubljana, 12. septembra Ko je snoči privozil brzovlak St. V., ki prihaja v Ljubljano ob 19. z Jesenic na glavni kolodvor, je strojevodja opazil na stroju in na službenem vozu krvave sledove, znak, da se je med vožnjo pripetila nesreča. Kmalu pa je čuvaj v čuvajnici št. 79, ki je med Mednom ter Vižmarji obvestil postajo, da je našel na progi, kjer se pogrezne pod glavno cesto, kakih 200 m od čuvajnice proti Mednemu strahovito razmesarjeno moško truplo. Neznanec je Imel obe nogi odrezani nad kolonom, glavo pa vso zmečkano tako, da ga ni bilo mogoče spoznati. Obveščeni so bili takoj orožniki v St. Vidu, ki so na kraju ugotovili, da gre za samomor. Iz lege trupla je bilo namreč razvidno, da je neznanec legel počez Čez tir in ležeč pričakal brzovlaka, ki ga je usmrtil. Samomorilec je bil miajfii moški, v rjavih hlačah, temnem suknjiču, beli srajci, belih spodnjih hlačah in črnih nizkih čevljih. V njegovi obleki so naSli tudi fin bel robec z monogramom RA in pa 2 din ter 4 ključe, od teh dva za ključavnico znamke VVertheim. Orožniki sodijo, da je bil samomorilec boljši človek, zaenkrat so pa vsa poizvedovanja ostala brezuspešna in se Se ne ve, kdo je. Truplo so po ogledu prepeljali v mrtvašnico v st. Vid in je bilo o tem obveščeno tudi državno pravdnistvo. K O L £ D A R Dane«: Četrtek, 12. septembra: Ime Marijino DANAŠNJE PRIREĐ1TVF Kino Matica: Bar juga Kino Sloga: Beli kvartet Kino Union: Vražji študentje DEtDBNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčlč. Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Tast ustrelil zeta Ljubljana, 12. septembra Ko je prišel snoči mizar Jože Rezar, star 30 let, z ^'ela domov v Zg. Dobravo pri Podnartu, je našel doma svojega 71 letnega tasta precej vinjenega in prepira-jočega se s hčerko, Rczarjevo ženo. Tast je podnevi prodal iz svojega gozda nekaj smrek, kar je dalo povod za prepir med hčerko in očetom. V prepir se je vmešal kasneje tudi Rezar sar-.i, naposlod pa sta se s tastom dejansko spoprijela. Med ruvanjem je vinjeni oče odskočil v kamro, kjer je poiskal samokres, ki ga je naperil proti zetu. Oddal je nanj pet strelov, izmed katerih sta dva pogodila. Re-zarja v prsi in hrbet. Rezar se je takoj zgrudil in so ga morali prepeljati v bolnico, kjer so ugotovili, da ima prestreljena pljuča. Zadevo preiskujejo orožniki. Iz Trbovelj — Krsti, poroke in umiranja. V Trbovljah so bili krščeni: Ana Marinko, Andrej šentjurc, Bronislava Podlunšek, Nevenka Rozin, Dominik Gostej, Marija Bizjak, Marija Kapun, Edvard Pirnauer, Vida Marinko. Ludovik Kredar, Marija Korbar, Marija Vouk, Edvard Jurjevec, Marjeta I ok-ner, Boris Drstvensek, Viktor Bočko, Stanislav Hernavs. — Poročili so se: Franc Medvešek, rudar, in Antonija Vido-viČ, hči posestnika.; Otmar Kocevar, rudar, in Ana Holc. zaflebnica: Franc Kočar, delavec, in Ana Mak, hči posestnika; Janez Kosi, rudar, in Rozalija Krašovc, zasebni-ca; Mihael Prasnikar, rudar, in Štefanija Alič, služkinja; Franc Zupane, vrtnar, ta 6tefanija Petek, zasebnica; Leopold Gaj-šek. rudar, in Ana Požun, šivilija; Alojzij Pečnik, rudar, in Matilda Zupan, delavka; Efrem Paulič, učitelj, in Marija Vrtačnik, uradnica; Vero Korošec, učitelj, in Ana Rožaj. zasebnica: Vladimir Majcen, trgovski zastopnik, in Frančiška Frol, šivilja. Bilo srečnol — Umrli so: Hedvika Pogačnik, delavka, stara 19 let; Anton Re-har, sin služkinje. 11 let; Karel Kovač, samski rudar, smrtna nezgoda pri elektriki, star 23 let; Matilda Košič, roj. Toma-žič, žena rudarja, stara 33 let; Jožef Topole, posestnikov sin, 1 leto; Neža 2elez-nik, roj. Razpotnik. vdova po rudarju in posestnica, stara 73 let; Antonija Kastellc, zasebnica, stara 46 let; Katarina Fervega, roj. Feržič, žena delavca, stara 39 let. Naše sožalje! — S. K. Amater - S. K. Maribor. V nedeljo 15. t. m. Čaka trt>oveicki Amater ob 16. uri popoldne na svojem igrišču morda najtežja tekma v letošnjem ligaškom tekmovanju. Maribor je moštvo, ki na tujem igrišču običajno boljše zaigra, kot doma. Amater ne sme glede na nedeljsko zmago nad Liubliano podcenjevati svojega nasprotnika, če hoče doječi časten uspeh, in če hoče, da bo tudi v bodoče na svojem igrišču imel Številen poset občinstva. Z nedeljsko tekmo bi moral Amater dokazati, da zmaga nad Lhrbliano ni samo slučajna. COKLJE Oče hčeri: Coklje moraš obuti, dra^a hči. Hočem namreč vedeti, kdaj se vrneš domov. Brez posebnega obvestfJa. VtttnogoM jft pcMteat t BflBo Ijtbo mimo, stao tamao in tofico, gospo Marijo Kavčič rojeno Rosmann ki je umrla ▼ cA&thtfM starosti osemdesetih let Tiho in mirno kakor je živela med nami, bomo našo drago pofeojnico v rodbinskem krogu spremili do groba v soboto 14. t. m. ob 10. uri z tal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križa. Bog daj večni mtr in pokoj njeni duši! Prosimo za Uho sožalje. LJUBLJANA, dne 12. septembra 19*0. Rodbina Josipa /. Kavčiča CESKI FILM Vražji Študentje KINO UNION, tel. 22-21 je pri včerajšnji ponovitvi Imel pri vseh predstavah ogromen obisk, povsem taksen kakor pri premierah. — To je dokaz, kako željno je občinstvo pričakovalo ponovitev tega odličnega filma. — Opozarjamo, da bo film le se dva dni na sporedu. — Predstave ob 16.. 19. in 21. uri Blagajna odprta od 11. do 12. in od 15. ure dalje. h Francoski film z izredno aktualno, napeto in zanimivo vsebino! S Tihotapci orožja, pustolovci ln Spekulanti povzročajo krvave nemire S iu vstaje v Orijentu. Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Bar BAB i uga DU SUD Charles Vanel — Tanja Fedor in KINO MATICA Jean Galand, S Dolly Daviš. ■ — tel. 22-41 1 O^JF » y#> Wk piPlMp Florence lUce, Una Merkel* Aon Kutherford, OEmštLoM I\ V /UPi A MSš A Mar>- Hoaard, štiri prekrasne devojke — štiri Ganljiva drama lz življenja lepih različne usode. — Danes ob 16., 19. in 21. uri bolničark. KINO SLOGA, tel. 27-30. Kot dodatek glasbeni film: FRANC SCHUBERT ln njegova domovina. DNEVNE VESTI — Pojasnilo o z°bozdravnikih. Minister socialne politike in narodnega zdravja je dal pojasnilo o pravicah doktorja celokupne medicine, ki ni specialist za bolezni ust in zob ali zobozdravnika glede zdravniške prakse. V pojasnilu je rečeno, da doktor vsega zdravilstva, ki ni specialist za bolezni ust in zob ali zobozdravnik ima pravico baviti se z zdravljenjem vseh organov človeškega telesa, torej tudi zob. V svoji privatni ordinaciji se lahko bavi s splošno nego in zobozčravniško prakso, ne sme se pa reklamirati, da dela kot zobozdravnik. Doktor vsega zdravilstva lahko ljudem izdira zobe, dela plombe, krone, mostičke in proteze, ki jih je izdelal v svojem laboratoriju, pač mu je pa na podlagi izpiemembe v zakonu o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob ter zo-botehnikih iz leta 1933. prepovedano vsako sodelovanje z dentisti in zobotehniki. — Tujsko prometna sezona v Prim°rju je bila dobra. Zadnja dva meseca je bil tujski promet v Splitu in drugih primorskih mestih zelo živahen. Ves čas sta prihajali v Split in odhajali dnevno po dve kompoziciji vlakov. Sele v torek je začela voziti samo ena kompozicija. Nekatera mesta kakor Split. Kaštel, Hvar, Makarska in Jelša že dolga leta niso imeli toliko letovi?«*arjev kskor letos, toda bili so samo naši državljani, dočim so letos inozem-ci povsem izostali. Tudi glede jesenske sezone so v Dalmaciji optimisti, — Jugo^lovrnKko-nemška železniška Konferenca, v Splitu se prične jutri jugosio-vensko-nemška železniška konferenca. Na nji bo določena jugoslovensko-nemška železniška tarifa. Konferenca bo traiala do 26. t. m. Nemška delegacija je prispela v Split c a vi. — Skrb zag-ivfoške občine xa siromašne prebivalstvo. Zagrebška občina že zdaj pripravlja vse potrebno, da bo mogla priskočiti na pomoč siromašnim prebivalcem čez zimo. ljetos bo treba napeti vse sile, če bodo hotela naša mesta preskrbeti siromašno prebivalstvo vsaj z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, V Zagrebu pripravljajo poseben socialni davek, ki bo znašal 5 do 20°/„. Jutri bo imel finančni odbor zagrebškega mestnega zastopstva sejo, na kateri bodo storjeni važni sklepi. Uredba o enkratnem socialnem prispevku na vse dohodke nad 120.000 din letno predvideva na dohodek do 90.000 flir> 5o/0 socialni davek, na dohodek 120.000 din 10, do 240.000 din 15, nad 240.000 din pa 207c Ta socialni davek nai bi vrgel nad 5,600 tisoč din. Razen tega pa namerava zagrebška mestna občina najeti 30,000.000 din posojila. O I tega so bo porabilo 25.000.000 čin za nakup drv in živil, 5.000.000 din bo pa v rezervi za primer nujne potrebe. — Razdelitev iz Italije uvoženega riža. že včeraj smo poroCali, da je bila v trgovinskem ministrstvu konferenca, na kateri se je obravnavalo vprašanje razdelitve riža, ki ga bomo uvozili iz Italije. Ker so se v poštcv prihajajoče luščilnice same sporazumele po ključu, po katerem naj se riž razdeli, kaže vse, da bo sprejet njihov predlog, da jim Prizad pripusti tudi uvoz rlža. Gre za 20.000 ton riža, od teh 16.000 ton neluščenega. — Sovjetski fotografi razstavijo v Zagrebu. Zagrebški Fotoklub priredi tudi letos mednarodno razstavo umetne fotografije. Razstava bo svečano otvorjena 5. oktobra. Razstavljenih bo okrog 400 del, ki jih razstavijo italijanski, nemški portugalski, švicarski, madžarski, egiptski. kitajski, japonski in češki fotoamaterji. Prvič razstavijo letos v Zagrebu bolgarski in sovjetski fotoamaterji svoja dela. — Krnjili Cobimo nov sladkor. Sladkorna kampanja se prične te dni. Čeprav je bilo letos zasejane manj sladkorne pese kakor lani, se obeta zadosten pridelek sladkorja. da bomo lahko krili domače potrebe. Proti koncu septembra se bo že prodajal letošnji sladkor. — Plačilni promet z Madžarsko bo razširjen na Transilvanijo. Po priključitvi Transilvanije Madžarski je stopila naša Narodna banka v stik z madžarsko Narodno banko, da se uredi plačilni promet s Transilvanijo. Najbrž bo pogodba o klirinškem plačilnem prometu z Madžarsko razširjena tudi na Transilvanijo. — Zastopniki Zveze avtobusnih podjetnikov pri trgovinskem ministru. Včeraj dopoldne je trgovinski minister dr. Andres spejel zastopnike Zveze avtobusnih podjetnikov kraljevine Jugoslavije. Id sta jih vodila predsednik dr. Stjepan Krasnik in glavni tajnik Gaja Gračanin. — Prof. dr. M»lan Jovanović-Batut umrl. Včeraj popoldne je umrl v Beogradu upokojeni vseučiliški profesor dr. Milan Jo-vanovič-Batut. star 93 let. Rojen je bil v Sremski Mitrovici. Spadal je med naj odličnejše srbske učenjake in javne delavce. — B^o«rrajska občina zviSala uslužbencem dnevnice in h°norarje. Predsednik beograjske občine Jev^em Tomič je sprejel včeraj novinarje in jim izjavil, da je beograjska občina uvidela težak položaj svojih uslužbencev in jim zvišala s 1. septembrom dnevnice in honorarje. Osebni izdatki občine so se zvišali s tem za 20,120.639 din letno. — Nov grob. Davi ie umrla v Ljubljani v častitljivi starosti So let ga. Marija Kavčič, rojena Rosmann, mati tovarnarja g. Josipa J.Kavčiča. Pokojnica je bila blaga gospa, ki je živela samo za svojo rodbino. Pogreb bo v soboto ob 10. uri z 2ai — kapele Sv. Andreja — k Sv. Križu. Blag ji spomin, žalujočim nase Iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, deževno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Zagrebu, Beo-graou, Sarajevu, Splitu. Kumboru, Rabu in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 23. v Beogradu, Splitu in Dubrovniku 22, v Zagrebu 21, v Sa- rajevu 20, na Rabu 18, na Visu 17, v Ljubljani 15. v Mariboru 13. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.4, temperatura je znašala 10. + Vpisovanje v Trgovsko iičilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. (telefon 43-82) je dnevno dopoldne in popoldne za Enoletni trgov»Ki teč^j s pravico ja-vnosti. Redni pouk se prične dne 16. t. m. Šolnina zmerna, manj premožni imajo popust. Pojasnila in prospekte daje ravnateljstvo. Zavod uživa odličen sloves, je največji in najmodernejši te vrste. (—) — Teden Rdečega križa. Sedanji aktualni dogodki in situacija na svetu so dokazali potrebo in važnost pripravljenosti Rdečega križa za izvršitev poverjenih mu težavnih in vzvišenih nalog. Razen pomoči vojni saniteti pri negi ranjenih in obolelih v vojni ima društvo Rdečega križa dolžnost, da sodeluje tudi pri organizaciji protiletalske in protiplinske obrambe prebivalstva, zal pa so društvena sredstva nezadostna in v nobenem razmerju z nalogami, ki ga čakajo v primeru vojne. Zato je potrebno, da vsi brez razlike sodelujejo pri Rdečem križu z vpisom v članstvo in da društvo v tem tednu s svojimi prispevki čim izdatnejše podpro. Teden Rdečega križa bo od 15. do 21. septembra. — Glavni odbor društva Rdečega križa kraJjevine Jugoslavije. — S 60 m visoke skale je skočila. Potniki, ki so se vozili v torek zvečer z Jajca v Banjaluko. so naleteli na cesti pri Rakovici v bližini Banjaluke na grozen prizor. Vsa okrvavljena in razmesarjena je ležala na cesti 181etna Tankosava Tokič. Izkazalo se je, da je dekle skočilo s 60 m visoke skale, ker jo je bil njen stric Ra-dojka Tokič ovadil, da je pred dnevi porodila nezakonskega otroka ln ga zakopala nekje v gozdu. Sorodniki nesrečnega dekleta zahtevajo, da oblasti strogo kaznujejo Tokiča, ki je z neresničnimi vestmi pognal dekleta v smrt. — En uboj zaradi dveh grozdov, drugi zaradi enega krompirja. V vasi Patkovcu blizu Varaždina je odšla Francka Biegan, v torek zjutraj na polje delat. Med potjo je utrgala v vinogradu Valentina Novosela dva grozda. Gospodar je dekleta opazil, ker je stražil v vinogradu. Skočil je za njo in jo zgrabil. Dekle se mu je hotelo iztrgati in pobegniti. To ga je tako razjezilo, da je pograbil puško in Francko ustrelil. Mož je bil takoj aretiran. V vasi Agičanu Turskom pri Bosanskem Novem sta imela kmeta Ahmed čardiš in Čamil Agičič sporno zemljišče. Letos je posadil na njem krompir čardič. V torek je odšel Agičič na sporno njivo, kjer je vzel en krompir. Zaradi enega krompirja sta se kmeta sprla. Med prepirom je Agičič z lovsko puško ustrelil svojega soseda, ki je kmalu po prevozu v bolnico izdihnil. — Slaboumno dekle ubito ln vrženo v reko. v torek zvečer je našel ribič Jože Veper v pritoku Une Klokotu blizu Biha-ča neznano mlado utopljenko. Komisija je ugotovila, da je bilo dekle najprej ubito, potem pa vrženo v reko. Včeraj zjutraj se je pa zglaslla v Bihaču kmetica Končar-jeva iz Bukovice, ki je spoznala v mrtvem dekletu svojo hčerko Dragico. Dekle je odšlo v nedeljo zvečer od doma. Mati pravi, da je bila njena hči slaboumna, — Pretresljiva rodbinska tragedija. V banaškem mestu Njemačka Crnja se je odigrala v torek pretresljiva rodbinska tragedija. 531etni Johan Jung je bil velik zapravijivec. 2ivel je zelo razsipno in posledica je bila, da so se naselili v hišo prepiri med njim in ženo in taščo. V torek sta mu prigovarjali naj opusti pijančevanje. To je moža tako razjezilo, da je pograbil sekiro, s katero je večkrat udaril j po glavi najprej ženo, da se je zgrudila, j potem pa še taščo, ki je tudi obležala v mlaki krvi. Končno je Jung skočil v vodnjak in preden so ga potegnili iz njega, je bil že mrtev. Iz Ljnblfane —Ij Ljubljanske ljudske Sole v novem šolskem letu. stevilp učencev in učenk na ljubljanskih šolah se je z novim šolskim letom razmeroma neznatno dvignilo. Ob koncu prejšnjega šolskega leta je bilo v Ljubljani 5565 ljudskošolskih otrok, v začetku letošnjega leta pa jih je 5730. Najmočnejše so ljudske šole v predmestjih. Mešana ljudska šola na Viču ima 400 učencev in 361 učenk, v prvi razred se je vpisalo 90 učencev in 71 učenk. Mešana ljudska šola v Mostah ima 363 učencev in 323 učenk, v prvi razred se je vpisalo 57 učencev in 53 učenk. Moderna poskusna šola za Bežigradom ima 271 učencev in 241 učenk. Tudi v zasebnih ljudskih šolah število otrok ni znatno naraslo. Deška ljudska šola v Marijanišču Ima 216 učencev, zunanja dekliška šola pri uršulinkah ima 215 učenk, Lichtenturnov zavod pa 287 učenk. —1J Seznam najden* predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani, v mesecu avgustu: 1000 din in robec, denarnica s 153 din 25 par. črna denarnica z 82 din 25 par, mala damska zapestna ura iz navadne kovine, damska zapestna ura, moška ura pokromana, naočniki iz rože vine, naočniki kovinasto obrobljeni, modra damska jopica, različni ključi na obročku, oblic, vojaška bluza, kapa, ovijač in opasač, črna damska torbica in pes z rjavimi in črnimi lisami. — V železniških vozovih so bili najdeni tile predmeti: 51 dežnikov, 2 dežnika, pletena torbica in otroška srajca, moški dežnik in Sčetka, moški dežnik in nalica. moški dežnik in moške hlače, 6 palic, palica in Čepica, 2 palici in 2 Čepici 27 klobukov, 10 čepic, 2 slamnika, slamnik in dežnik. 16 jopic. 11 plaščev, ogrinjača, 2 pelerini, suknja, damski paleto, 2 površnika. 2 suknjiča, platnen suknjič, moška srajca, ruta, 6 parov čevljev, par copat, 5 parov rokavic, 17 aktovk, aktovka in suknjič, 4 nahrbtniki, 10 kovčegov, moški plašč in aktovka s čevlji, črpalka za kolo, prazna kanta, pločevinasta škatla za načrte, košarica z žganjem, košarica z brisačo, lonec svinjske masti, pločevinast lonec, vrč za mleko, blazina, moške hlače, železen stativ, otroški voziček, platnena torba, slamnata torba, torba z britvijo, 2 naočnikov, fotografski aparat, cigaretna doza, mreža s steklenico, zavitek surovega masla, zavitek s kladivom, zavitek z živalskim praškom, zavitek, v njem cedilo in ribežen, zavitek, v njem damski bluzi in čevlji, zvez potne prtljage, zavitek suhe robe. zavitek žične mreže, zavitek platna za žimnice, 3 zavitki otroškega perila, zavitek damske obleke, listnica z nekaj gotovine in damska zapestna ura. —I j Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-Bar je ponovi ta mnogostransko željo svoj javni nastop v nedeljo 15. t. m. ob 15. na posestvu tov. Ivana Vrbinca. Peruz-zijeva cesta. Barje, poleg Gasilnega doma s sodelovanjem vseh članov in članic, naraščaja in samaritanskega Četnega odreda, članice nastopijo pri požaru vasi z motorno brizgalno, naraščajniki pa z ročno briz-galno. Vrle barjanske samaritanke pokažejo cenjenim posetnikom svojo izurjenost v prvi pomoči žrtvam zračnega napada. Javni nastop se vrši s sodelovanjem aero-planov. Ker so vse točke sporeda dobro navežbane, bo ta nastop zelo poučen za vsakogar, posebno v časih, ki jih ravno sedaj preživljamo. Po nastopu domača zabava. Vse prijatelje gasilstva najvljudneje vabi uprava. —Ij V»e gledališke obiskovalce opozarjamo, da bo trajal sprejem novih gledaliških abonentov do 18 t. m. Prijave v veži dramskega gledališč:- od 10. do 12. in od 15. do 17. Vsak naj se brezobvezno prepriča o izredni-1" ugodnostih, ki mu jih nudi celoletni atx rv bogat in pester spored izbranih del is domače in svetovne literature, popust pri cenah, stalni sedež, obisk vseh predstav itd. Celoletni abonma je lepo in primerno darilo ob najrazličnejših priložnostih in priča o okusu in kulturi darovalca. Opozarjamo na to. naj se re-flektanti prijavijo čim prej, dokler je izbe-ra sedežev še večja. —Ij Na abiturientskem tečaju Zl>ornice za TOI na državni trgovski akademiji v Ljubljani bodo završni izpiti 18. do 30. septembra po sporedu, ki je razglašen na uradni deski. Vpisovanje v abiturientski tečaj traja do 25. septembra. Pričetek predavanj bo 1. oktobra. —Ij ±»ev»*i zbor CrlaSDene Matice ima redne vaje ob torkih in četrtkih. Drevi ob 20. vaja vsega mešanega zbora. Kdor od dosedanjih pevcev je neodložljivo zadržan, naj to pismeno sporoči odboru, ker se na poznejše prijave za sodelovanje v letošnji koncertni sezoni ne bo mogoče ozirati. —Ij fJSftMu dr. Francera K°smeria, odvetnika in uni verzi te tnega profesorja v Chicagu, za gimnazijce in učence višjih oddelkov tehnične srednje šole je razpisana. Natančni pogoji so razvidni iz razpisa na mestni deski in na cieskah v vežah šolskih poslopij. —Ij Vlom v stanovanje tovarnarja Heufla na Viču. Poročali srno, da je bilo v nedeljo popoldne vlomljeno v stanovanje tovarnarja peči Franca Heufla na Viču, ki mu je vlomilec odnesel 40.900 din v bankovcih. Kot vlomilca so osumili mlajšega moškega, ki so ga že istega dne zvečer aretirali, vendar pa pri njem niso dobili denarja. Vlom torej še ni pojasnjen. Oškodovanec je pripravljen dotičnemu, ki izsledi pravega vlomilca in denar, izplačati lepo nagrado. —Ij Spominski znaki in spominski zbornik, dva lepa spomina na velike svečanosti ob odkritju spomenika kralju Aleksandru I. v Ljubljani, se dobe še v pisarni odbora za postavitev spomenika. Kazina II. nadstr. in ob lepem vremenu pred spomenikom v Zvezdi. —Ij Sokolsko drufttvo Ljubljana-SiSka priredi v nedeljo 15. t. m. svoj vsakoletni telovadni nastop s prav pestrim sporedom. Na sporedu so same izbrane točke in na- stop kolesarskega odseka. Po nastopu pa bo prosta zabava s plesom v vseh prostorih Sokolskega doma. Začetek nastopa je točno ob 16. uri! Vabljeni! — Zdravo! 343-n —Ij Naknadni pregled motornih vozil. Izjemoma se bo vršil naknadni tehnični pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusi, avtotaksiji) za drugo 8. do 10. ure. Pri tej priliki bodo pregledana, odnosno odobrena za promet v letu 1940. _i j Izgnana a Ljubljane. V Franko- panski ulici 12 je stanovala neka Amalija M., ki jo je, kakor smo poročali, policija aretirala in izgnala iz Ljubljane zaradi nemoralnega življenja in izgredov, ni pa polletje v Ljubljani na Bregu št. 20 dohod vodila moških v hišo, kar bi znale prepre-z Novega trga, v petek dne 13. t m. od I čiti že tam stanujoče stranke. Posestne spremembe v Ljubljani in okolici Rekordno Število prodajnih in kupnih zemljiških pogodb v zadnjih mesecih kat. občini Brinje za 75.000 dni. Ljubljana, 12. septembra Posestnik Vinko Pajk, Ljubljana, Linhartova 4, je prodal ljubljanski mestni občini parcelo v izmeri 187 kv m v kat. občmi kapucinsko predmestje za 5610 dni. Mestna občina je zemljišče potrebovala za razširitev Pribinove ulice. Posestnik Andrej Stmbelj je prodal pocestnici Ivanki Dremeljevi parcelo v izmeri 205 kv. m v kat. občini Rudnik za 15 tisoč din. Delavsko in prosvetno društvo »Tabor« v Ljubljani, ki ga zastopate predsednik Žerjal Drago in tajnik Ivan Marinčič, je prodalo reg zadrugi z. o. z »Nas dom« v Ljubljani svoje nepremičnine v kat. občini Vič za 150.000 dm. Za zadrugo sta podpisala pogodbo podpredsednik Loize Muro-vec in tajnik Rudolf Viorih. Mestna hranilnica v Ljubljani -e prodala nameščencu K1D Avgustu Plajhti in njegovi ženi Jožef1 z Jesenic parcelo v i/meri 600 kv. m v kat. občini Spodnia §i ka za 167.000 din. Mesar in posestnik Jože Rozman. Ljubljana, Sv. Petra cesta 85. ie prodal posestniku Martinu Rozmanu, Koriikova ulica 25, parcelo v kat. občini Sv. Petra predmestje v izmeri 626 k v. m za 90.000 d m Posestnik Anton Codelli je prodal Štefaniji Čeh parcelo v izmeri 500 kv. m v kat. občini Udmat za 35.000 din. Posestnik in zdravnik dr Vilko Šporn, Dvofakova 6 je prodal mestni občini ljubljanski več parcel v kat. občini Spodnja siška za dogovorjeni pavšaln: znesek 260 tisoč din. Posestnik Rudolf Jereb, Ljubljana, Glin-ce IX, št. 8, je prodal trgovčev' ženi Jerici Laknerjevi s Planine hišo in parcelo v Posestnik Žitnik Janez st. Ljubljana, Črna vas 394, je prodal posestnikovernu sinu Jožetu Japlju iz Črne vasi 159 parcelo v izmeri 2842 kv. m v kat. občini Tomišclj za 2660 din, posestniku Francu Vidmarju, Ižanska cesta 210, pa je Žitnik prodal parcelo v izmeri 3733 kv m za 3440 din. Poštni uslužbenec Ivan Perovšek, Črnuče 128, je prodal delavcu iz Repč Alojzu Vov-kti parcelo v izmeri 2335 kv. m v kat. občini Lipoglav za 1230 din. Poscstnica Ivana B ravne ml. Pod hribom 44, je prodala trgovčev ženi Dragi Černetovi. Cesta pod Rožnik 9. dve parceli v izmeri 421 in 404 kv. m v kat občini Spodnja ŠL:ka za 33.000 din Ztm!jcknjlžni urad na ljubljanski sodni-ji je zadnje mesece preživel v znamenju navala z zemljiškimi prodajnimi in kupnimi pogodbami. V zadnjih pet h mesecih je bilo zaznamovano rekordno število pogodb, s katerimi so sc spremenili lastp:ki nepremičnin, zlasti parcel. FCdor je le mogel, je naložil svoj prihranjeni kapital v zemljo. Po 12 in več kupoprodajnih pogodb na dan so morali uradniki reševati. Naivečji promet z nepremičninami ie bi' v marcu in aprilu, maju in juniju. V juliju je naval nekoliko ponehal in v avgustu ie stanje glede prodaje in kupovanja parcel sk8LOVENSKI NAROD«, eetrtefc, n. aeptentbra IMO. Predstavniki naših gostilničarjev zborujejo Današji občni zbor Zveze združenj gostilničarskih obrti za dravsko banovino, ki se je vršil v Laškem, je ponovno pokazal borbo in težave naših gostilničarjev Predsednik Zveze Ciril Majcen Laško, 12. septembra Matična organizacija naših gostilničarjev oziroma njihovih združenj, Zveza združenj gostilničarskih obrti za dravsko banovino, je imela danes v Laškem svoj sedmi redni letni občni zbor. že včeraj popoldne so prispeli v Laško številni delegati gostilničarskih združenj iz vseh krajev Slovenije, prav tako se je tudi vršila seja širšega zveznega odbora, Združenje gostilničarskih podjetij v Laškem, ki je imelo vlogo domačina, pa je zvečer priredilo v laškem Sokolskem domu ob sodelovanju vojaške godbe 39. polka iz Celja prisrčen družabni večer. Davi ob 9. je v prostorni dvorani Sokol -akega doma otvoril sedmi redni občni zbor matične organizacije naših gostilničarjev njen predsednik g. Ciril Majcen, ki je najprej pozdravi] vse pristotne, nato pa je bil prebran zapisnik lanskega občnega zbora v Logatcu. Takoj zatem je predsednik g. Ciril Majcen podal poročilo predsedstva o delu Zveze v lanskem letu in o njenih naporih, da bi bil položaj gostimičarskega stanu čim bolj izboljšan. Razumljivo je, da marsikatero stanovsko vprašanje ni bilo rešeno tako, kakor so si gostilničarji želeli, saj smo v zadnjem letu preživeli čase, ki s • o gospodarstvo omajali prav v temeljih. Eno najvažnejših vprašanj za našega gostilničarja je še veuno vprašanje ureditve plačevanja trošili ine na vino m žganje, ki je ob koncu lanskega leta upravičeno razburilo vse gostilničarje. Gostilničarji razumejo čas, Ki v njem živimo, in tudi potrebe državne uprave, ki rasejo iz dneva v dan, prepričani pa so, da bi bila procedura trošarin jenja alkoholnih pijač v točilni obrti lahko znatno poenostavljena. Zvezini upravi se je posrečilo, da so bili strogi predpisi, ki so onemogočali redno in mimo obratovanje, vsaj delno omiljeni, saj je v pretežni večini naših krajev dosegla ukinitev trošarinskih registrov, prepričana pa je. da bodo opuščeni tudi v tistih redkih krajih, kjnr se doslej to še ni zgodilo. Zveza združenj gostilničarskih obrti za dravsko banovino je posvetila v lanskem poslovnem letu veliko pozornost tudi gostilničarjem - vinogradnikom, ki jim je bila njihova vinogradniška klet priznana brez plačila taks za shrambo, tako da so ostali gospodarji svojih kleti. Konec lanskega leta je bil za naše gostilničarje usoden zlasti zaradi obdavčenja, ker jo novela k zakonu o nepo- srednih davkih pregloboko posegla v gostilničarake, te Itak izpraznjene žepe. Posledice te novele so dobile posebno viden izraz pri letošnjih zasedanjih davčnih odborov, ko zastopniki davčnih uprav niso pokazali pričakovanega razumevanja za težave* ki so se pojavile v našem gospodarstvu in ki jih ie najbolj občutil neznatni človek. Značilno je namreč navodilo finančnega ministrstva, ki je v pozivu za predlaganje davčnih prijav prepovedalo sporazumno ugotavljanje davčnih osnov in tako razveljavilo svojo prvotno odločbo iz leta 1939. s katero je sporazumno ugotovitev davčne osnove nasprotno priporočajo. Po novih navodilih morajo glede davčne osnove v vsakem primeru glasovati, izid glasovanja pa je znan že v naprej, saj imajo zastopniki davčne uprave v odborih večino. Davčni odbori so s tem več ali manj izgubili svoj pomen, saj so po svojem bistvu ostali le sence prejšnjih odborov. Dandanes gostilničarji pri "davčnih upravah ne najdejo skoraj nobenega razumevanja in to je že marsikoga privedlo v neznosen položaj. Nadi gostilničarji nikakor ne odklanjajo novih žrtev, toda te žrtve naj bi bile znosne ter pravične in enakomerno razdeljene na vse prizadete. - Da bi bil položaj naših gostilničarjev vsaj delno omiljen, bi bilo nujno potrebno ukiniti navodilo, po katerem sporazumno določanje davčne osnove odpada. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi našim prezadolženim hotelirjem, Hotelsko industrijo, ki je pred leti piav na poziv in priporočilo oblastev vse svoje premoženje vložila v hotelska podjetja, bi bilo nujno potrebno zaščititi, ker bo sicer uničen velik del našega narodnega premoženja, hkrati pa tudi njegovi plodovi, ki jih je hotelirstvo potom tujskega prometa doprinašalo državi in samoupravam. Ce bo zaradi sedanjih neznosnih razmer propadla naša hotelska industrija, ne bodo s tem prizadeti samo hotelirji, ki so bili in so še vedno pionirji našega tujskega prometa, ampak bodo močno prizadeti tudi vsi drugi gospodarski krogi. Pri problemu naše hotelske industrije moramo resno misliti tudi na dejstvo, da se v zadnjem času razne industrije čedalje bolj selijo na jug naše države in puščajo stotine naših ljudi brez kruha. Ce moremo kje v večjem obsegu iskati rešitev iz tega več kakor težavnega položaja, jo moramo iskati predvsem v tujskem prometu. Ce bomo kar najbolj izdatno podpirali naše hotelirje in druge gostinske podjetnike, jim bomo s tem dali možnost, da svoje obrate čim bolj povzdignejo in razširijo, to pa je osnova tujskega prometa, ki od njega Slovenija lahko pričakuje mnogo. Ob tej priliki moramo tudi poudariti potrebo najtesnejšega sodelovanja gostinskega stanu s tujskoprometnimi organizacijami in ustanovami. Letošnja tujskoprometna sezona v Sloveniji je pokazala, da naš notranji tujski promet tudi v časih, v kakršnih živimo zdaj, lahko uspešno organiziramo, če se seveda za vse to zanimajo v prvi vrsti gostilničarski interesenti sami. Nujno potrebno je predvsem urediti cene, ki so zdaj tako nestalne. Za naše gostinstvo ni vseeno, ali je prehrana prebivalstva urejena ali ne. in je zato nujno potrebna ureditev enakomerne razdelitve in pocenitve živil v vsej državi. Od izbruha sedanje vojne je bilo sicer izdanih že več nedvomno dobrohotnih uredb z namenom, da bi bilo prebivalstvo preskrbljeno z najpotrebnejšimi živili, vendar pa te uredbe doslej žal še niso dosegle danega iim namena. Ce hočemo poudariti najvažnejše, moramo omeniti, da pretežna krivda za sedanje stanje leži v tem, da ni bila takoj v začetku zajeta celokupna proizvodnja, ampak so kmetski pridelki ostali predmet svobodnega trgovanja. Nujno potrebno je torej maksimirati cene tudi za vse kmetijske proizvode in najodločneje preprečiti brezvestne kupčije in zaslužke časih toleriranih špekulantov. Gostilničarski stan je zelo prizadela tudi okoliščina, da so v Sloveniji kar trije zaporedni brezmesni dnevi, d očim sta v hrvaški banovini le dva. Med ugodno rešena vprašanja gostimičarskega stanu moramo šteti odredbo kr. banske uprave, po kateri je do konca prihodnjega leta omejeno izdajanje dovoljenj za nepotrebne in že zdaj preštevilne obrate, kakor so krčme in bufetL V svojih izvajanjih je predsednik g. Ciril Majcen naposled omenil tudi to, da je Zveza združenj gostilničarskih obrti za dravsko banovino sporazumno z nameščensko gostinsko organizacijo uredila vprašanje minimalnih mezd. K temu je pripomogel tudi posvetovalni odbor pri Delavski zbornici, ki ima nalogo, da rešuje vsa sporna vprašanja in se posvetuje o vseh težavah, ki se pojavljajo od časa do časa. Svoja izvajanja je predsednik g. Majcen zaključil s poročilom o razpustitvi Zbornice za TOI v Ljubljani in izrazil prepričanje, da bo vse gostinstvo Slovenije odločno vztrajalo na svojem dosedanjem stanovskem stališču, ker mora Zbornica za TOI naposled vendarle postati ono torišče, kjer razglabljajo izključno le gospodarska vprašanja in kjer so izključeni vsi razkro-jevalni vplivi. Ob Času poročila zborovanje, ki se ga je udeležilo od 50 slovenskih' zdmženj gostilničarskih zadrug po 217 delegatih 40 združenj, še traja Na zborovanju je zastopal bana sreski podnačelnik Vlad'mir Skrt, direkcijo državnih žedeznic Vladimir To- minc, mesto Laško pa Alojzij Pavlinič. Z zborovanja so bile poslane vdanosroe brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu, pozdravne pa mm. predsedniku Cvetkoviću, ministru dr. Korošcu, dr. Andresu in dr. šuteju. banu dr. Natla-čenu in predsedniku Državne zveze gostilničarskih združenj Vladanu Bogdanoviču. Resolucija ■i Zlasti važna je bila na današnjem občnem zboru Zveze združenj gostilničarskih obrti resolucija, ki govori o vseh težavah in potrebah gostilničarskega stanu, glasi se pa: Gostilničarji dravske banovine, zbrani po svojih delegatih na VII. rednem občnem zboru Zveze združenj gostilničarskih obrti v Laškem so soglasno sklenili: 1. Gostilničarji naprošajo kr. bansko upravo, da skliče že lani obljubljeno anketo za razpravljanje vseh važnejših zadev, ki se tičejo gostinstva dravske banovine, nato pa izda potrebne ukrepe, da bo omogočeno nadaljnje obratovanje te za naše narodno gospodarstvo važne obrti. 2. Pozivamo upravna in finančna oblast-va, kakor tudi njim podrejene izvršne organe, da zasledujejo z vso strogostjo že zelo razširjeno šušmarstvo, ki ga zlasti v obmejnih krajih vrše najrazličnejše osebe. Hkrati zahtevamo, da se vsak po obrtnem oblastvn preiskani in kaznovani šuš-m a rs ki primer zaradi odmere davščine prijavi tisti davčni upravi, ki je za to pristojna. 3. Gostilničarji prosijo, da naj se čimprej urede samoupravne finance, ki naj izenačijo obratovalne pogoje, da ne bo nobene razlike pri obdavčenju obratov, ki poslujejo na raznih področjih. 4. Gostilničarji vztrajajo pri svoji že ponovno javno izneseni zahtevi, da se prepove nadaljnja prodaja navadnega vina v tkzv. originalno zaprtih steklenicah v trgovinskih obratovalnicah, ker takšno prodajo zelo pogosto zlorabljajo v šušmarske namene. 5. Gostimičarji z ogorčenjem ugotavljajo, da vprašanje ponove uvrstitve zadolženega majhnega podeželskega gostilničar-stva pod kmečko zaščito še zdaj ni urejeno kljub obljubam na merodajnih mestih. Ce uživata podobno zaščito že od vsega začetka vaški obrtnik in celo trgovec, čigar pridobitna možnost je neprimerno večja od vaškega gostilničarja, mislimo, da je naša zahteva več kakor upravičena. 6. Gostilničarji prosijo finančno in trgovsko ministrstvo, da izdata potrebne ukrepe za zaščito prezadolženega hotelirstva, in sicer po predlogih, ki so jih že ponovno i znesli Zveza gostinskih združenj kraljevine Jugoslavije v Beogradu in trgovske zbornice. 7. Gostilničarji prosijo prosvetno ministrstvo, da prilagodi višino avtorskih pristojbin za izvajanje glasbenih komadov v gostinskih obratih današnjim težavnim gospodarskim razmeram primerno. 8. Zaradi stalno naraščajoče draginje in pomanjkanja zadostnih količin življenjskih potrebščin apelirajo gostimičarji na pristojna oblastva, da takoj odločno urede pravilno preskrbo in razdelitev redne, zadostne in cenene hrane prebivalstvu. Za dosego tega zlasti priporočajo ugotovitev oziroma določitev cen kmetijskim proizvodom in racionalizacijo najvažnejših življenjskih potrebščin. Ker se v gostinskih obratih oskrbuje s hrano precejšnji del domačega prebivalstva in tujcev, pozivajo gostilničarji mero-dajne kroge, da dodele gostinskim obratom za prehrano teh oseb zadostno količino živil. Gostilničarji z obžalovanjem ugotavljajo, da je nezadostna dobava najvažnejših življenjskih rx>trebščin imela neugodne posledice zlasti v turističnih krajih, ker so obrati pogosto ostali brez sladkorja, olja, moke in drugih važnih živil. 9. Gostilničarji z obžalovanjem ugotavljajo, da merodajni tudi letos iščejo pri odmeri pridobriine in davka na poslovni promet pri gostilničarskem sloju Izdatnejših žrtev kakor pri drugih gospodarskih krogih. Gostilničarji so torej kljub današnji težki krizi močneje obdavčeni, kakor pa bi smeli biti v sorazmerju z obdavčenjem prometa v drugih gospodarskih panogah. Gostilničarstvo upravičeno zahteva popolno davčno izenačitev. 10. Gostilničarji dravske banovine izjavljajo slovesno, da vztrajajo v po s: ledu izvolitve zborničnih članov v gostinski odsek na strogo stanovskem stališču in zahtevajo, da se v Zbornici v bodoče brezpogojno izloči vpliv političnih strank. Gostinstvo bo priznalo samo tisto kandidatno listo, ki jo bodo postavile gostilničar -ske organizacije. Oh tej priliki poudarjajo iznova svojo stalno zahtevo, da naposled vendarle morajo v Zbornici za TOI doseči popolno enakopravnost z ostalimi sloji ter zahtevajo zaradi tega povečanje števila zborničnih članov v gostinskem odseku na 16 In podpredsedniško mesto. Prepričani smo. da bodo merodajna oblastva posvetila resoluciii, ki so jo delegati slovenskih gostilničarjev izglasovali v Laškem, največjo pozornost in tako omilila težavni položaj, ki je vanj brez lastne krivde zašel naš gostinski stan. katerem je nekoč sedel škotski pesnik Burna. In vsak, kdor sede v ta naslanjat, mora plačati ceno vsem gostom v sobi. I Andrej Rape Ljubljana, 12. septembra. Včeraj je po daljšem trpljenju zatianil oči v starosti 68 let g. Andrej R a p e, banovinski šolski nadzornik v pokoju. Kurioznssti angleških hotelov V nekem hotelu v Edinburghu mora vsak gost, ki zakolne, vreči en penny v posebno blagajno v dobrodelne namene. Pri znani skoposti Škotov je razumljivo, da se v tem hotelu mnogo manj preklinja kakor v drugih. V nekem drugem hotelu lahko dobi vsak gost samo eno vrsto pijače. Ce je pa še žejen in hoče še drugič piti, mora najprej zapustiti hotel in se nekaj časa izprehajati. Po povratku šele lahko dobi drugo steklenico. Posebno skrbno svare goste pred čudno navado, ki vlada v nekem hotelu v Aber-deenshire. Tam namreč nihče ne sme pred vrata svoje sobe postaviti rjavih čevljev, kajti sluga namaže vse čevlje in tudi nogavice s črnim mazilom. Ce ima gost rjave čevlje in če jih noče izpremeniti v črne, jih mora imeti vso noč v sobi. V Warwick-shire poziva neki hotelir svoje goste, naj gredo z njim in njegovo ženo vsako nedeljo k maši. Po povratku iz cerkve pa dobi vsak gost brezplačno zajtrk. V Dum-friesu imajo v hotelu star naslanjač, v Pokojnik se je rodil v Rafolčah pri Kamniku. V Ljubljani je hodil v gimnazijo in končal učiteljišče. Služboval je v rabinih krajih in leta 1907 prišel v Ljubljano. Bil je izvrsten pedagog in leta 1920 je bil imenovan za mestnega nadzornika, leta 1931 pa za ban o vinske ga šolskega nadzornika. Andrej Rape je že v mladih letih začel literarno delovati, in sicer najprej pri >Vrtcuezni 187 — Pojdite, gospod markiz de Valcor, — ne sklicujte se na nobeno čustvo več. Ne boste me omehčali, da bi sprejela le belič vašega bogastva. Ce bi si pa morda drznili reči: Ah, to bi bilo bogoklet-stvo, to bi ne bila resnica. Ne verjamem tega! Nočem tega! Kar se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Markiz de Valcor je pokleknil. Sklenjenih rok in nemih ust, toda v krčih bolj skrivljenih in zgovornih kakor če bi bila privrela iz njih vroča prošnja, solznih oči, je rotil ubogo starko. Bil je neverjeten prizor in kdor bi ga bil videl bi bil dvomil o Renaudovih poštenih namenih. A kaj je hotel doseči ta mogočni mož, ta gospodar dežele, ki je bil maloprej brez oklevanja odslovil množico prisklednikov in prosilcev? Hotel je samo zaklicati temu siromašnemu bitju: mati moja! — in zaplakati na njenih izsušenih prsih. Malo miru, malo odpuščanja bi mu bilo po- tem kanilo v srce. Pozabil bi bil za hip na strmo pot, po kateri je stopal od zločina do zločina, pozabil bi bil na strašen dogodek, kateremu ni mogla uiti niti njegova jeklena volja. Za to, da je poskusil ukrotiti usodo, je postal njen suženj. Do kam pride v tem svojem zločinskem početju, ki menda ni imelo nikjer konca? Prišel je bil v to hišico misleč, da bo lahko v nji vsaj deloma popravil svoj greh, v tej hišici polni nesreče in bede. Čim je vstopil, je na prvi pogled opazil vso bedo. Videl je pred seboj prazno izbo. Staro pohištvo so morali prodati. Na stenah se je še poznalo, da so visele tam slike. Ali sta hoteli z izkupičkom pomagati Ber-trandi? Ali sta doprinesli to žrtev, da bi si lahko privoščili malo več kruha? Koliko premagovanja in samozatajevanja je bilo treba, če bi hotela... ah, če bi hotela... Nekaj sreče bi oživelo za njo prav tako kakor bi nekaj usmiljenja poljubilo to ubogo, prokleto čelo, če bi se ga dotaknile starkine roke. In Renaud markiz de Valcor je nastavil svoje čelo, da bi začutil na njem vsaj za trenutek koščene prste, drhteče prste stare kmetice. Starka je pa stopila korak nazaj in dejala z jecljajočim glasom mučenice: — Torej ti je potrebna moja smrt? Ali vidiš, da me ubijaš? — in globoko je vzdih nila. Čutil je, da bi podlegla tem mukam, če bi še silil v njo, vendar pa ni odnehal. Morda je v duhu njenega srca hrepenenje njene materinske ljubezni odgovarjalo hrepenenju tistega, ki je bil pokleknil pred njo. Hotela bi slišati besedo, ki jo je nameraval izgovoriti. Toda premagala se je. Mar bi ne prevzela s tem nase del njegove krivde? In tako je navzlic temu, da ga je tikala, zadržal svoj klic: mati . . . mati . .. ker se je bal, da bi jo videl prestrašeno in skrušeno. Vstal je, napel vso svojo voljo in odšel. Zajahal je iskrega žrebca in zdirjal po kraju, ki mu je bil gospodar. Izginil je v daljavi slabot-nejši in večja sirota od zadnjega berača, ki ga je prosil vbogajme. Kazen se je začenjala! XV. Ferneuse in Valcor. — Mati, — je dejal Herve grofici. — Vrniva se domov. Vso dolgo pot, čez morje, vse dni najinega potovanja sem spoštoval tajno vašega razmišljanja. Kaj se je godilo v vas, uboga mati, uboga žena? Mladenič je izgovoril te nežne besede s sočutjem, s spoštovanjem in neskončno nežnostjo. Potlej pa je dejal z mračnejšim glasom: — Danes se pa morate odločiti. Mnogo je ležeče na tem, da mi sporočite svoj sklep. Tisti, ki se imenuje markiz de Valcor, je ta hip s svojo hčerko v gradu. Midva sva pa že v gradu Ferneuse. Obmolknil je, da bi se ozrl po posestvu, ki mu je bil dedič*. Z materjo sta stopala tisti hip počasnih korakov skupaj skozi mogočni drevored, vodeč k glavnim vratom. Za temi vrati se je videlo skozi ozko sotesko morje. Zgodnja pomlad je že objemala s svojimi čari ta slikoviti kotiček lepega kraja. Herve je občudoval vse z novimi očmi. Čutil se je kakor pritepenec na tej rodni grudi, ki je bila last prednikov, katerih kri se ni pretakala po njegovih žilah. Podoba zadnjega izmed njih je stopila predenj. Videl je znova tistega, ki ga je klical: Moj oče grofaStanislava, nesrečnega slepca, katerega se je kot otrok bal srečati na ovinkih istih drevoredov — bal zaradi njegovega mrtvega obraza, brez oči, razoranega po strašni brazgotini, pa tudi zaradi njegove brutalnosti. Kot otroka ga je bila ganila vdanost, s katero je njegova mati stregla temu domačemu tiranu. Ponižno samozatajevanje, to je bilo življenje sicer živahne in ponosne žene. Bilo je pravo samostansko življenje, saj ni poznala ne sprehodov, ne zabave, ne koketnosti. Svet je bil izgubil tudi spomine na lepoto, ki je bila ustvarjena, da bi žarela v njem. — Ah, mati moja, mati moja, — je pomislil Herve, — bodi blagoslovljena, da si razprostrla pred mojo dušo pogled na svoje dolgo trpljenje, preden si mi odkrila svoj greh. Jaz, tvoj sin, bi ne imel nobene pravice soditi te, toda pustila si mi pravico oboževati, ljubiti in spoštovati te... O, mati moja, mati moja!___ Gledal jo j e ves v ognju in nežnosti, ne da bi si upal priznati, da bi si jo ne bil niti želel brez greha in da mu je bila dražja v tragični poeziji svoje preteklosti. Ni ga pa hotela vprašati. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran H Za upravo in inseratni del Meta Oton Christof // Vsi v Ljubljani GE6KI FILM ¥ražji študentje KINO UNION, tel. 22-21 je pri včerajšnji ponovitvi imel pri vseh predstavah ogromen obisk, povsem taksen kakor pri prernierah. — To je doka*, kako željno je občinstvo pričakovalo ponovitev tega odličnega filma. _ Opozarjamo, da bo film le de dva dni na sporedu. — Predstave ob 16., 19. in 21. url Blagajna odprta od 11. do 12. in od 15. ure dalje. Francoski film z izredno aktualno, napeto In zanimivo vsebino! Tihotapci orožja, pustolovci in spekulanti povzročajo krvave nemire in vstaje v Orljentu. Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Bar juga BAR DU SUD Charles Vanel — Jean Oaland, Tanja Fedor in Dolly Daviš. KINO MATICA — tel. 22-41 Gledališče za železno ograjo K obnovi mariborskega Narodnega gledališča i Maribor. 10. septembra Ce nočemo ietniku očitati, da sedi v jet-nišnici ali v ieči. oravimo. da se nahala - -za železnimi vrati. S tem ie vse Dovedano Ce t>a bi rekli, da se Narodno gledališče v naši obmeini kulturni centrali nahala za železno ograjo, bi mu ne verjeli, najmanj na oni. ki niso še na lastne oči videli, kako se tri mesece dela na obnovi gledališkega poslopja. Da vse vkup še zdal ni gotovo, ko stojimo že tik r>red otvoritvijo nove gledališke sezone. Da bo tudi vnania lavnost bolje razumela gornll naslov, evo nekaj pojasnila Do te obnove ie bilo eledaliSko posloole ločeno od pritlične hišice gledališke uDrave Vhod iz Slovenske ulice ie bil (ozir 1e Se) ODremllen z leseno ogralo. Ta vhod se 1e uporabljal v prvi vrsti za igralce kot t>re-hod do vhoda na gledališki oder. Mali. ozki prostor med obema poslopjema so igralci uporabljali za oddih do vajah Pri večjih, zlasti glasbenih predstavah oa Je ta oro-stor rabil tudi za zblranie in odpočitek članom zbora. Ob ugodnem vremenu ie že Šlo. čeprav se ie zelo občutil prepih. Neuporaben za omenjeni namen pa je bil ta prostor v slučaju neugodnega vremena. Lesena ograia ie varovala izeled iz ulice na to dvorišče. Pred tremi meseci pričeta obnova gledališkega poslopja pa ie napravila žalosten konec tudi tej gledališki »idili« Predvsem z obokom med obema DosloDiema Na videz bi bila ta novost dobrodošla oddihu in od-počitku igralcev: obvarovani so pred dežjem in snegom nad Klavo. Toda so orišie druge nevšečnosti: obok ie za temnil prostor prehoda in kar ie glavno: izdatno in že zda i zelo občutno se ie novečal orecih. vsled katerega se bo skoro eotovo oiačil tudi znani prepih v notranjosti gledališča A glavno šele pride: oreie ie občinstvo cio gledališke uprave, dnevne blatzaine itd. uporabljalo vhod skozi dostoina vrata v Slovenski ulici. Na ta način ie bil dohod občinstva ločen od vhoda ieralcev Zda^ pa ie tei ob sebi umevni ootrcbi napravila "konec obnova s tem. da ie cdredlln skupen vhod občinstva in igralcev skozi ta enoisti prehod; občinstvo krene na desno (kjer se pa ne smeta srečati dva debeluha), a za igralce ie ostal stari vhod na oder. Dosedanja lesena ograja, ki Da ni vzbuiala pozornost, se zamenja z železno. Ta Pa bo — vpila! Prosimo Vas ljudje božji. Narodno gledališče Da za železno ograjo! To ie estetika moderne arhitekture non dIus ultra! Notabene se za to ograjo uporabi staro železo. Za Slovenko gledališče vse dobro? Predno ta del »obnove« Narodnega gledališča vidite na lastne oči. si lahko rjred-stavliate. kako bo ta vhod in prehod glede prehoda izgledal ob količkaj slabem vremenu. Nam gotovo ne more nihče cčitati. da nismo bili ves ta Čas obnavlialnega dela do skrainosti Drizanesliivi na naslov vseh. ki so tudi pred zgodovino slovenske kulture v Mariboru odgovorni za tako v celoti in že na zunai ocividno ponesrečeno obnovo Narodneea gledališča Se ie skrajni čas. da se DODravi. kar se coloh še da nopraviti! Ciglenci gnezdo kriminalnih tipov S tajno pisavo napisano usodepolno pismo Ciglenci v Vi Maribor. 10. septembra Težko, če ima mariborsko okrožno sodišče še s katerim krajem svojega obsežnega področja toliko opraviti v težkih kriminalnih zadevah, kakor ima s Ciglenci pri Sv. Barbari v Slov. Goricah. Posebno razvpite so Dostale Ciglence v slučaju morilca svoje žene in otroka, ki se je s pomočjo krivih pričevanj ponovno »izmazal« iz preiskovalnega zapora, in ki so aa na odredbo iz Ljubljane vendarle zooet aretirali do osebnem orizadevaniu z dr. Komavliia kot zastopnika starišev umorjene žene. Ko so na ta način prišle prave priče na dan. je bil Zivko obsojen radi dvojnega umora in — obešen. Če ne že od Drei. Da še posebno od tedaj ie orislo v tem razvnitem kraju nekako v me do krivo nričevanje v Driloe težkim hudodelcem. Eden takih Drimerov ie zda i na vrsti. In zato v pojasnilo zgorai bežno skiciran spomin. To pot gre za drzne vlomne tatvine katerih so trije osumljeni. Eden niih ie te dni pisal iz preiskovalnega zapora r>i?mo na svojo ženo na nošto Vurberc. Kakor ie sicer prefrigan, vendar na to možnost ni misliti, da so pisma takih tičev Dod gotovim nadzorstvom. Ko se ie to Dismo odprlo, sta bila notri dva — prazna lističa A baš to je bilo sumljivo. Pri vsem natančnem preiskovanju ni bilo opaziti nobene črke. Poskus k vodo oa ie odkril za-n;mivo vsebino pisave. Dišave z dozdai še ne ugotovljeno kemično tvarino Gre tu za nagovarjanje k pričevanju, ki naj bi izpričale nedolžnost vlomov osumi ienega mora. S tem pa ie nehote sam sebi ooslab-Šal položaj. Pripomnimo Še da so izredne kriminalne razmere v Ciglencih varnostno oblast primorale, da se ie tam bMzu rtvorila posebna ekspozitura orožniSke stenice Sv. Barbare. In sicer so v Zg DuoTeku nameščeni v težkih krimiralnih zadevah najbolj sposobni orožniki V vel:k:h. nrel^P?h Slov. Goricah tekmuje v kriminaliteti le še Sv. Anton. Mariborske m okoliške — Sejemske novice. Na mariborski živinski sejem dne 10. septembra so okoliški kmetje in prekupčevalci prignali 5 konjev, 12 bikov. 100 volov, 407 krav in 9 telet, skupno 532 komadov, prodali pa so 351 komadov. Cone so bile sledeče: debeli voli k£ 7 do 8 din. poldebeli voli 5.75 do 7 din, plemenski voli 6.50 do 8 din. biki za klanje 5.75 do 7 din, klavne krave debele 5.75 do 7. plemenske krave 5.50 do 7 din, krave klobasarice 4 do 5 din. molzne krave 6 do S din, breje krave 5.50 do 7 t"in. mlada sivina 6.50 do 8 din. teleta 7 do 9 din. Mesne cene pa so bile sledeče: volov -sko meso I. vrste 14 do 16 din, volovsko meso H. vrste 12 do 14 din. meso bikov, krav in telic 10 do 16 d1nT telečje meso I. vrste 14 do 16 din. telečje meso II. vrste 12 do 14 din, svinjsko meso sveže 14 do IS din za kg. — Nočno lekarniško službo imata še jutri Vidmar jeva lekarna pri sv. Ar ehu na Glavnem trgu 20. tel. 20—05 ter SavoStova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu 3, tel. 22—70. — Smrtna kosa. Na svojem posestvu v Kamnici ie umrl zadet od srčne kapi mestni fizik dr. Alfonz Wankmuller. Žalujočim naše globoko sožalje; — Trgovska nadaljevalna šola v Mariboru vpisuje vajenke in vajence trgovskih podjetij v vse razrede v nedeljo 15. t. m. l>d 10. do 12. ure in sicer v upraviteljevi pisarni, Zrinjskega trg 1, priti. K vpisovanju naj prinese vsakdo razen zadnjega Aolskega spričevala in roj. lista in pa tudi potrdilo šol. odbora Združenja trgovcev za jiesto Maribor v Mariboru o plačani šolnini m dve izpolnjeni rodovnici, ki jih dobi :stotam. Vsi Izpiti prlcno v ponedeljek 16. t. m. ob 15. uri. Upraviteljstvo. — Repertoar ni načrt Narodnega gleda-Hšča v Mariboru, iz katerega se bodo črpala dela za sezono 1940—41. Drama: Slovenska: Cankar: Za narodov blagor. Mrak: Karadjodje, Standcker: čas in ljudje in morebitne druge uspele novosti Srbohrvaška: Nušič: Ujež. Senečič: Nenavaden človek. Ruska: Dostojevski-Kras-nopoljski: Zločin in kazen. Gorki: Na dnu. Cstrovskij: Gozd. Nemška: Hauptmann: Dorotea Angermann, Kaestner: Tonček in Pikica, Klabund: Praznik cvetočih češenj. \Verfel: Juarez in Maksimilijan Italijanska: Chiarelli: Maska in obraz Pirandello: Henrik IV.. Goldoni: Laž m k. Angleška: O' Neill: Strast pod bresti, Shakespeare: Hamlet. Francoska: Deval: Tovariše. Moli ere: Namišljeni bolnik, Rostand: Cvrano de Bergerac. Finsk: : Vuolioki: 2ene na Niskavuoriju. Opera: Čajkovskij: Evgenij Onje^in ali Pikova dama. Delibes: Lakme. Gotmod: Margareta t Faust). Opereta: Beneš: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron (gostovanje Udovičeve), Dobovišek-Gobec: Habakuk, Granichstadten: Na kraljičin ukaz, Denar: Ciganska ljubezen. Parma: Caričine amaconke, Suppe: Fatl-nica. — Tatovi v akeiji. Mehaniku Vračku iz Betnavske ceste 130 je doslej še neznani Zlikovec odpeljal 1300 din vredno kolo znamke >Neuman< z evid. štev. 2—33515. žrtev ljubitelja tujih koles je postal tudi privatni uradnik Janko Sluga iz Maistrove ulice 16. ki mu je izginilo 900 din vredno kolo znamke »Llovd« z evid. fttev. 2—26367. — Zasebnici Tereziji Bohakovi, stanujoči v Kneza Koclja ulici 16 je neznani žepar ukradel na Vodnikovem trgu denarnico, v kateri je bilo nekaj gotovine. — Iz dvorišča na Aleksandrovi cesti 43 je izginil rečni voziček, last trgovca s sadjem Ivana Koražija. ki je oškodovan za 800 din. — Aretiran goljuf Mariborska policija je aretirala nekega 371etnega Franca R>., ki je pri raznih mariborskih trgovcih pobila prispevke za revno deco. Z nabiralno polo je obiskoval razne pridobitnike. Dobil je od njih manjše in večje zneske, ki jih je pa obdržal zase in se na ta način več mesecev preživljal. V teku je preiskava, ki naj dožene koliko denarja ja R. nabral za »dobrodelne namene«. — 600 let stare freske so odkrili organi ljubljanskega spomeniškega urada v cerkvici sv. Janeza v Spodnji Muti. Froske so zelo dobro ohranjene in zelo zanimive. — Teden Rdečega križa v Mariboru. Letošnji teden Rdečega križa bo v Mariboru od 15. do 21. septembra. Pre 'videne so razne proslave v šolah, svečani sestanki in obhodi ter nabiralne akcije, zfoiran-je potrebnih sredstev za nabavo najnujnejše opreme in zdravil za prvo pomoč v primeru nesreče, vojne itd. _ Rd*čl petelin na deželi. Pri Sv. Miklavžu je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestnika Franca Kalbla. ki trpi zaradi požara nad 60.000 din škode. Pri Sv. Barbari pa so ognjeni zublji vpepelili domačijo posestnice Katarine Kranjc, ki je oškodovana za preko 15.000 din. — Nesreča nikdar ne počiva. V Framu je prišel po nesrečnem naključju z desnico v mlatllnlco 201etni posestniški sin Maks Tomažič, ki mu je stroj odtrgal roko. Razen tega je dobil še težke notranje poškodbe. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. V Košakih je padel z voza 62let-ni kmečki dninar Simon Raufgot. ki si le pri padcu zlomil desnico. Pri Sv. Janžu na Dravskem polju je padla s kolesa 41-letno kmečka dninarica Roza Tišler, ki je obležala z zlomljeno desnico. V Kamnici je padel z drevesa lTletni viničar Oton Knaflič ki si je pri padcu zlomil levo nogo. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski splošni bolnici. — V me^tnom vojaškem uradu v Ma-rlK>m, Slomškov trg 11, na *e javijo vsi rezervni podnaredniki, ki so napredovah v ta čin v teku vojne za osvoboditev in ze-dinjenje od leta 1914 do 1918, ker bodo predloženi za napredovanje v čin narednika. Rok nepreklicno do 30. septembia 1940 — Svojo domovino premalo poznajo. Naši malkontenti nas spominjajo na tiste prerazvajene otroke, ki jim doma ni nobena stvar več všeč, nobena jed več ne diši. a če pridejo v tujo hišo, tam je pa naenkrat vse veliko boljše, pa čc je tudi v resnici slabše kot je doma. Nek tak mla-kontent je v nedeljo v gostilni »Rečar« v Crni skušal vplivati na družbo slovenskih fantov, pa se že kesa, ker so se naši zavedni fantje zavedali svoje narodne dolžnosti žalostno je, da je ovadeni T. Alojz naš Notaranjec. ki je 1. 1918 pobegnil preko meje. Njegov izgovor na popolno pijanost postavlja na laž njegov sicer pametni nagovor na družbo fantov, katerih eden (Dtopst Josef) je bil v kroju »Slovenskih fantov«. — Taki, čim dalje števil- 1 nejfii primeri kličejo po enotno, sistematično organizirani akciji v interesu zaščite države, predvsem na$e najbolj prizadete ožje domovine! — Evidenca Konj In vprežnih vOx!1. Vo- ješki urad mestnega poglavarstva v Mariboru je pri primerjavi evidence lastnikov konj, vprežnih vozil, avtomobilov in motornih koles ugotovilo, da posetniki konj, vozil, avtomobilov in motornih koles pri prodaji, zamenjavi ali nakupu teh izprememb ne javljajo vojaškemu uradu, 1 k:.kor to določajo obstoječi predpisi. Vsi j lastniki konj, vpreženih vozil, avtomobilov I in motornih kles se zaradi tega pozivajo, da se v svrho ponovnega popisa javijo med uradnimi urami v pitami mestnega vojaškega uraoa v Mariboru. Siomškov trg 11. Ako bi se kateri lastnik temu pozivu ne odzval, se bo proti njen a uvedel postopek po predpisih čl.2 to*ke 14 Pravil o popolnitvi vojske z živu > a vozili, ki predpisuje za opustite\ \ .ljave zaporno kazen od 1 do 30 dni oziroma odgovarjajočo denarno globo v ki u»t remontno komorske-ga fonda. — čudna pota uKradenega kolega. Hab- janu Vinku, elektromonterju v Kamaiku, j je bilo februarja letos izpred neke gostil-! ne v Kamniku ukradeno novo moško športno kolo »Diamant« z evid. Štev. 2— 67690-9 tov. štev. 1042580. vredno 1500 din. Vse poizvedbe so dolgo Časa ostale breruspeSne. Junija pa se je orožnikom v Velenju zdelo sumljivo, da ima zidarski delavec Dreo Zoran Iz Ložnice skoro novo športno kolo. Doznali so, da je bil pred tem zaposlen nekje pri Celju. Fant je zvohai pretečo nevarnost in začel posamezne dele kolesa izmenjavati, tako da je kolo izgledalo čisto drugačno kot prejšnje. S tem pa se je §e bolj osumil. Pri hišni preiskavi so na podstrešju našli — evid. štev. zgoraj omenjenega dvokolesa. Izgovarjal se je. da je prejšnje kolo kupil v Celju od neznanca. Ugotovilo se je, da je tisto kolo, v kolikor ga ni mogel izmenjati, prodal rrgovcu koles Krušiču v Žalcu, a za to f I je kupil drugega. Okradeni lastnik iz Kamnika sicer zdaj ve za čudno usodo njegovega kcu- ~ a kolesa samega kot je bilo, ne bo .3 vtđel, čeprav bo tudi Dreo pomnil na usodo ukradenega kolesa. — Perverznež tudi na P°horju. v okolici Ribnice na Pohorju so pri nespodobnem dejanju zasačili fanta, ki je bil že dalje časa na sumu perverzne zablode v občevanju z nedoraslimi deklicami, katerih otroško zaupanje je zlorabljal z malimi darili. — Divji ribji lovec. V Bernhardovem ribjem lovu v potoku Ložnice pri Makolah so ponovno vi.ieli posest, sina Alfonza L. pri ribjem lovu, pa ker se ga vse boji, se ga niso upali ovaditi. Tudi zdaj, ko so mu vendarle prisil na sled. se fant odločno brani pri zna ja. pa ga je napram orožni-štvu v Poljčanah izdala skrita ribjelovna mreža. — Pijancu ne več pijače! V gostilno Vidmar Dragica v Selnici ob Dravi so prišli že pijani fantje in zahtevali pijače. Florenee Klce, Una MerkeL Ana Butherford, Marv HoM-ard, Štiri prekrasne devojke — Štiri različne usode. — Danes ob 16., 19. in 21. ari KINO SLOGA, tel. 27-SO. Kot dodatek glasbeni film: FRANC SCHLBERT in njegova domovina. BELI KVARTET Ganljiva drama iz življenja lepih bolničark. Ker je gostllničarka toliko poštena in uvidevna, jim je pijačo odklonila. Isto so storili gostje, katere so nadlegovali za pijačo. To je pijance razburilo do nevarnih groženj, katerim so napravili konec na pomoč poklicani orožniki. — Nakupovanje živine brez potnega lista se v okolici Maribora vkljub vsem opominom in kaznim se nadaljuje. Na Dravskem polju se s tem peča neki znani mesar, ki je obenem tudi gostilničar. Prodajalci živine plačajo pri njem liter vina, za kar jim on obljubi preskrbo potnega lista. Ker pa taka preskrba navadno iz*-ostane, obstoji nevarnost, da dobita oba, prodajalec in kupec živine »potni list« za namerno preziranje državnih zakonov. — To so kosci, junaki! Komaj lSletni Pele Ivan od Sv. Bolfenka v Slov. goricah se pelje z dvokolesom v Gočovo. Kar mu zastavijo pot kosci, izmed katerih Kocbek Kari fanta s čevlji brcne v levo nogo, Koren Andrej pa ga s pestjo sune v hrbet. Pred nadaljnimi izbruhi podivjancev je fant zbežal in pustil kolo na potu. Tega se je lotil še tretji kosec Kozar Jernej, ki je na kolesu prerezal cev in plašč. Za svoje »junaštvo« trije odrasli napram lolet-nemu fantiču — bodo sprejeli zasluženo plačilo. — Kaj vse prinaša neprijavljene« na dan. Orožništvo pri Sv. Barbari v Slov. goricah je doznalo, da KrapŠa Katarina, posestnica v Sp. Dupleku ni prijavila najemnika Satierja Ivana, čeprav se je že spomladi vselil v njeno hišo. Vprašana zaradi opustitve predpisane prijave, da je vsak čas pričakovala, da bo imenovanega zagrabila roka pravice, ker ga med drugim zasledujejo tudi v Mariboru zaradi raznih prevar, zlasti one na škodo stavbenika Nassimbenija za 4.400 din. — Ogražfinje zdravja na promeV- mestu. Repa Franc, posestnkov sin iz Spod. Porčiča se v mraku pelje s kolesom na po-tu iz Gočove proti domu. Na nekem ovinku pa iz nasprotne strani privoza. Sušnik Jožef, posestnikov sin iz Biša. Čeprav je Repa zvonil, ampak ker sta ob vozila brez luči, je bil »karambol« tu. Sušnik je Re-povo kolo zadel tako nerodno, da je Rep strmoglavil v obcestni jarek ter si pri tem zlomil v ramenu leve roke ključno kost. Moral je v bolnico, kjer bo zdravljenje trajalo najmanj 2 meseca. — Krošnjarenje *udi lastnih izdelkov prepovedano. V Gočovi so orožniki od Sv. Trojice v Slov. goricah zasačili Satierja Antona iz Prekož, občina 2etale pri Jelšah, ko je po hišah razprodajal nogavice, dečje kapice in drugo pletenino. Satler se izgovarja, da ker je on sam pletilec nogavic itd. in ne izdeluje blago v množini in ga torej tudi v množini ne razpečava, marveč le za silo. da se preživlja, je prepričan, da je oproščen predpisa obrtnega zakona. Ce je to njegovo stališče pravilno, to bo zvedel tudi na drugem mestu. — Slovenjegoriške novice. Kakor znano je pričela »Kmetijska zadruga pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah« meseca julija t. 1. graditi skladišča za nadje. Gradbeni stroški znašajo okoli poldrug milijon din. Delavstvo je pod stm^im nadzorstvom marljivo opravljalo delo. Hudo spreminjajoči se Časi so T>rinesU draginjo, zaradi Česar je delavstvo zaprosilo za zvišanje mezde in sicer za 1 din od ure. Ker pa prošnji delavstva ni bilo ugodeno, je delavstvo stopilo v stavko. Na gradbenem terenu sedaj čakajo, da jim zvi.^jo mezde. Glas o stavki je čudovito odjeknil v trgu Sv. Lenart, ki pri svoji skromnosti ni navajen na mezdna gibanja. — Motorji bodo zatorneli v nedelio 22. septembra t. 1. na tezenskem dirkališču. Ta dan boio namreč velike m'Kiklubske dirkalne motociklistične in avtomobilske dirke, ki jih priredi motosekcija Slovenskega avtomobilskega kluba v Mariboru. Tekmovali bodo številni najboljši dirkači iz vse države. — Nesreča pri gradnji ceste. Kakor znano so pričeli s pripravami za modernizacijo državne ceste Maribor—Fram. Ko so v bližini Slivnice izkopih jarek, pa se je zemlja sesula ter podi:opala pod seboj S61etnega delavca Martinu Fureka iz Rač. K sreči so zasutega delavca takoj izkopali ter ga odpremili v mariborsko bolnico. Furek ima težke notranje pogodbe in zlomljeno nogo. — Nož... V neki studenški gostilni je nastal med gosti prepir, v teku katerega Je neki Avgust R. potegnil iz žepa nož, ter ga zasadil 441etnemu kovaškemu pomočniku Antonu Vuku s Pobrežja v levico In prsa. Težko poškodovanega Vuka so odpremili v bolnico, napadalca pa so aretirali orožniki. — Dve žrtvi prometnih nesreč so včeraj pripeljali v mariborsko splošno bolnico. Sta to 221etni kmečki chiinar Alojz Kra-mer iz Gačnlka, ki je tako nesrečno padel s kolesa, da se je pri tem ves potolkel na glavi, ter 331etni tkalec Maks Zmaj s Pobrežja, ki si Je pri palcu s kolesa siomil desnico. — Pod težkimi hlodi je obležal 351etni delavec Karel Majcen iz Sv. Lovrenca, ki je bil zaposlen pri nakladanju hlodov. Zgodilo pa se je, da so se hlodi zrušili na Maj-cna,. ki je dobil težke notranje poškodbe. Zdravi se v bolnici. — Ali res obstoja odbor za preskrbo z Živili? »Slovenec« poroča, da obstoja v našem mestu odbor, v katerem so zastopniki zadrug, pekov in trgovcev z živili, ki gleda na to, da bomo v Mariboru dobili od »Prizada« odnosno »Gospodarske zveze« dovolj moke in drugih živil. — Ne vemo, ali mlsM »Slovenec« tisti odbor, ki se je ustanovil pred enim letom v zvezi z uredbo o preskrbi prebivalstva v vojnem času, aLi pa kakšen drug odbor. Vsekakor nam o kakšnem drugem odboru ni ničesar znano. O prvo imenovanem odboru pa smo že zadnjič pisali. (Del. polit.) — Najbolj težavno doživetje je vožnja po državni cesti iz Maribora proti Slovenski Bistrici. Cestarji krpajo kotanje na cesti na ta način, da čistijo obcestne jarke in mivko, ki jo je voda splavila s cestišča v enem letu, pokladajo nazaj na cesto in v kotanje. Posledica tega je, da se na že itak prašni cesti za vsakim avtomobilom dvigajo še večji oblaki prahu. — S°H v Mariboru ne bo zmanjkalo. Ker so ljudje v zadnjem času v Mariboru pričeli z nakupovanjem velikih količin soli, nam z merodajne strani poročajo, da soli ne bo zmanjkalo in se tudi ne bo podražila. Zaradi tega je tudi nepotrebno, da si ljudje kopičijo zaloge soli. — Opoldansko zabavo so imeli pasantl, ki so okoli poldneva šli po Betnavski cesti. Dve ženski sta se namreč obdelovali s pestmi ter se valili v cestnem prahu. »Zabavi« je napravil konec stražnik, ki ja obe amaconki privedel na stražnico, Kjer je napadalka, neka Marija D. izpovedala, da je oklofutala njeno znanko zaradi tega, ker je o njej širila neresnične vesti. Iz Celja —c Svojega pastorka je ustrelil. Te dni se je 66 letni posestnik Milan Završki v Kaštelu pri Zlatarju v Obsotelski dolini pred svojim mlinom spri zaradi moke s svojim pastorkom, 37 letnim Gabrijelom Knauzom. V razburjenosti je Završki navalil na svojega pastorka s sekiro, ki so mu jo pa domači iztrgali iz rok. Ves besen je nato Završki pograbil samokres in trikrat ustrelil Knauza v prsi. Knauz se je takoj zgrudil In je na mestu izdihnil. Starega Završkega so aretirali in izročili sodišču. —c RAzmerje na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 258 brezposelnih (105 moških in 153 Žesnk) nasproti 254 (105 moškim in 149 Ženskam) dne 31. avgusta. Delo dobi 20 cestnih delavcev, 10 rudarjev, 6 Čevljarskih pomočnikov, 5 hlapcev, po 10 kuharic in služkinj, 6 kmečk;h dekel in po 1 sobarica in postrežnica. —c Trenje Kolo spominskega šahovskega turnirja dr. A. Sch\\^1ha> ki ga prireja Šahovski klub Gaberje, je dalo v torek naslednje rezultate: Lajsinger : Fajs 0:1, Medved : F. Schneider 0:1. Rajšek : J. Schnekler 0:1, Esih : Slimšek 1:0, Csdr-ge : Habenšuš 1:0, Regner : Verčkovnik 0:1, Golja : Ahtik 1:0, Mirnik : E. Csbr-go in Domanjko : Pukmajster prekinjeno. Stanje po tretjem kolu: F. Csorge, Fajs in J. Schneider 3, Verčkovnik 2 in pol, Mirnik in Domanjko 2 (1), Golja ln F. Schneider 2, Habešus 1 in pol, E. C sorgo" 1 (1). Slhnfek, Esih in Hajsinger 1, Puk-majster 0 (1), Ahtik, Medved, Regner ln Rajšek brez točke. —c Pogreb ge. Marije Kinelove-Adamove bo v petek ob 16.30 iz hiše žalosti v Celju, Kralja Petra cesta 31, na mestno pokopališče. —c V celjski bolnici je umrla v sredo 781etna zasebnica Marija Kramarjeva iz V 'enja. —c Sokolsko dnišrvo OeJJe-matiea sporoča, da bo vpisovanje za vt«e oddelke v petek 13. t. m. od 15. do 18. v društveni telovadnici, ^edna telovadba se prične v ponedeljek 16. t, m. za vse oddelke po I istem urniku, iiakor lani. MALI OGLASI Seseda 50 par, davek posebej Preklici izjave oeseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male og'ase ne priznamor , Beseda 50 par Davek posebej Najmanjši znesek 8 - din LEGITIMACIJSKE SMRE za dijak-1 izvršuje hitro in poleni Foto-atelje M A N C I N 1, Ljubljana, Tržaška 83 40. L, Oglasu) male oglas« f Slovenski Narc , fcer so o a 1 c e o e i s i 1 ZA VSAKO PRILIKO najboljša ln najcenejša oblačila si nabavite pri PRESSER Sv. Petra cesta 14 GARAŽO za osebni avto iščem v prostoru ned progo Vrtača — Mirje in Ljubljanico. Ponudbe na upravo »Si. Naroda i pod »Garaža«. 2114 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din BUKOVA DRVA prima, suha, žagana, dostavljena na VaS dom, dobite najceneje pri »PUTRTHU« Dolenjska c, tel. 48-05 2106 ZADOLŽNICO za 80.000 din po 8% s prvo-mestno knjižbo prodam. Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Upnik«. 2093 TRGOVINA z mešanim blagom in stanovanje se ugodno proda. Ponudbe a a upravo »Slov. Naroda« pod »Dober promet«. 2109 AVTO TOPOLINO odprt ali zaprt, rabljen, kupim. Ponudbe na Deržič, Kamnik 43. 2110 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din PO STREŽNICO vestno in pridno sprejmemo. Jesenkova 4, pritličje levo, poleg pivovarne Union. 21il GOSPODIČNO Iz boljše hiše, staro 18 do 20 let, ki svira klavir, iščem kot praktikantinjo za obiteljski orkester. Začetna plača din 600 ln vsa oskrba v hiši. Ponudbe poslati: G. Jelena Vitez, Zagreb, Kriška ul. 17. 2112 • • • • ■ • * Najboljši vodnik po radijskem svetu je „NAŠ VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice s radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smesnlce, Izhaja vsak petek In Je tudi lepo Ilustriran! UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. * *•".*.*.' * * • * * * * * • * • * • • ••■*-•*-*• - * * • • • * • Makulaturu! papir proda Ljiafrlianfl! KoaSJjeva ulica štev. s 8Cbbd 4 Predstavniki naših gostilničarjev zborujejo Današji občni zbor Zveze združenj gostilničarskih obrti za dravsko -.. ^ ki se je vršil v Težkem, je ponovno pokazal borbo in težave naših gostilničarjev Predsednik Zveze Ciril Majcen Laško, 12. septembra Matična organizacija naših gostilničarjev oziroma njihovih združenj, Zveza združenj gostilničarskih obrti za dravsko banovino, je imela danes v Laškem svoj sedmi redni letni občni zbor. 2e včeraj popoldne so prispeli v Laško številni delegati gostilničarskih združenj iz vseh krajev Slovenije, prav tako se je tudi vršila seja širšega zveznega odbora, Združenje gostilničarskih podjetij v Laškem, ki je imelo vlogo domačina, pa je zvečer priredilo v laškem Sokolskom domu ob sodelovanju vojaške godbe 39. polka iz Celja prisrčen družabni večer. Davi ob 9. je v prostorni dvorani Sokol-skega dcma dvoril sedmi redni občni zbor matične organizacije naših gostilničarjev njen predsednik g. Ciril Majcen, ki je najprej pozdravil vse pristotne, nato pa je bil prebran zapisnik lanskega občnega zbora v Logatcu. Takoj zatem je predsednik g. Ciril Majcen podal poročilo predsedstva o delu Zveze v lanskem letu in o njenih naporih, da bi bil položaj goslilničarskega stanu čim bolj izboljšan. Razumljivo je, da marsikatero stanovsko vprašanje ni bilo rešeno tako, kakor so si gostilničarji želeli, saj smo v zadnjem letu preživeli čase, ki so naše gospodarstvo omajali prav v temeljih. Eno najvažnejših vprašanj za našega gostilničarja je še vedno vprašanjo ureditve plačevanja trošarine na vino m žganje, ki je ob koncu lanskega leta upravičeno razburilo vse gostilničarje. Gostilničarji razumejo čas, ki v njem živimo, in tudi potrebe državne uprave, ki rasejo Lz dneva v dan, prepričani pa so, da bi bila procedura trošarin jenja alkoholnih pijač v točilni obrti lahko znatno poenostavljena. Zvezini upravi se je posrečilo, da so bili strogi predpisi, ki so onemogočali redno in mirno obratovanje, vsaj delno omiljeni, saj je v pretežni večini naših krajev dosegla ukinitev trošarinskih registrov, prepričana pa je, da bodo opuščeni tudi v tistih redkih krajih, kjer se doslej to še ni zgodilo. Zveza združenj gostilničarskih obrti za dravsko banovino je posvetila v lanskem poslovnem letu veliko pozornost tudi gostilničarjem - vinogradnikom, ki jim je bila njihova vinogradniška klet priznana brez plačila taks za shrambo, tako da so ostali gospodarji svojih kleti. Konec lanskega leta je bil za naše gostilničarje usoden zlasti zaradi obdavčenja, ker je novela k zakonu o neposrednih davkih pregloboko posegla v gostilničarske, že itak izpraznjene žepe. Posledice te novele so dobile posebno viden izraz pri letošnjih zasedanjih davčnih odborov, ko zastopniki davčnih uprav niso pokazali pričakovanega razumevanja za težave, ki so se pojavile v našem gospodarstvu in ki jih je najbolj občutil neznatni človek. Značilno je namreč navodilo finančnega ministrstva, ki je v pozivu za predlaganje davčnih prijav prepovedalo sporazumno ugotavljanje davčnih osnov in tako razveljavilo svojo prvotno odločbo iz leta 1939. s katero je sporazumno ugotovitev davčne osnove nasprotno priporočalo. Po novih navodilih morajo glede davčne osnove v vsakem primeru glasovati, izid glasovanja pa je znan že v naprej, saj imajo zastopniki davčne uprave v odborih večino. Davčni odbori so s tem več ali manj izgubili svoj pomen, saj so po svojem bistvu ostali le sence prejšnjih odborov. Dandanes gostilničarji pri davčnih upravah ne najdejo skoraj nobenega razumevanja in to je že marsikoga privedlo v neznosen položaj. Naši gostilničarji nikakor ne odklanjajo novih žrtev, toda te žrtve naj bi bile znosne ter pravične in enakomerno razdeljene na vse prizadete. Da bi bil položaj naših gostilničarjev vsaj delno omiljen, bi bilo nujno potrebno ukiniti navodilo, po katerem sporazumno določanje davčne osnove odpada. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tuđi našim prezadolženim hotelirjem, Hotelsko industrijo, ki je pred leti piav na poziv in priporočilo oblastev vse svoje premoženje vložila v hotelska podjetja, bi bilo nujno potrebno zaščititi, ker bo sicer uničen velik del našega narodnega premoženja, hkrati pa tudi njegovi plodovi, ki jih je hotelirstvo potom tujskega prometa doprinašalo državi ln samoupravam, če bo zaradi sedanjih neznosnih razmer propadla naša hotelska industrija, ne bodo s tem prizadeti samo hotelirji, ki so bili in so še vedno pionirji našega tujskega prometa, ampak bodo močno prizadeti tudi vsi drugi gospodarski krogi. Pri problemu naše hotelske industrije moramo resno misliti tudi na dejstvo, da se v zadnjem času razne industrije čedalje bolj selijo na jug naše države in puščajo stotine naših ljudi brez kruha, če moremo kje v večjem obsegu iskati rešitev iz tega več kakor težavnega položaja, jo moramo iskati predvsem v tujskem prometu, če bomo kar najbolj izdatno podpirali naše hotelirje in druge gostinske podjetnike, jim bomo s tem dali možnost, da svoje obrate čim bolj povzdignejo in razširijo, to pa je osnova tujskega prometa, ki od njega Slovenija lahko pričakuje mnogo. Ob tej priliki moramo tudi poudariti potrebo najtesnejšega sodelovanja gostinskega stanu s rujskoprometnimi organizacijami in ustanovami. Letošnja tujskoprometna sezona v Sloveniji je pokazala, da naš notranji tujski promet tudi v Časih, v kakršnih živimo zdaj, lahko uspešno organiziramo, če se seveda za vse to zanimajo v prvi vrsti gost itn i carski interesenti sami. Nujno potrebno je predvsem urediti cene, ki so zdaj tako nestalne. Za naše gostinstvo ni vseeno, ali je prehrana prebivalstva urejena ali ne, in je zato nujno potrebna ureditev enakomerne razdelitve in pocenitve živil v vsej državi. Od izbruha sedanje vojne je bilo sicer izdanih že več nedvomno dobrohotnih uredb z namenom, da bi bilo prebivalstvo preskrbljeno z najpotrebnejšimi živili, vendar pa te uredbe doslej žal še niso dosegle danega iim namena, če hočemo poudariti najvažnejše, moramo omeniti, da pretežna krivda za sedanje stanje leži v tem, da ni bila takoj v začetku zajeta celokupna proizvodnja, ampak so kmetski pridelki ostali predmet svobodnega trgovanja. Nujno potrebno je torej maksimirati cene tudi za vse kmetijske proizvode in najodločneje preprečiti brezvestne kupčije in zaslužke časih toleriranih špekulantov. Go-stilničarski stan je zelo prizadela tudi okoliščina, da so v Sloveniji kar trije zaporedni brezmesni dnevi, d očim sta v hrvaški banovini le dva. Med ugodno rešena vprašanja gostilni-čarskega stanu moramo šteti odredbo kr. banske uprave, po kateri je do konca prihodnjega leta omejeno izdajanje dovoljenj za nepotrebne in že zdaj preštevilne obrate, kakor so krčme in hufeti. V svojih izvajanjih je predsednik g. Ciril Majcen naposled omenil tudi to, da je Zveza združenj gostilničarskih obrti za dravsko banovino sporazumno z nameščensko gostinsko organizacijo uredila vprašanje minimalnih mezd. K temu je pripomogel tudi posvetovalni odbor pri Delavski zbornici, ki ima nalogo, da rešuje vsa sporna vprašanja in se posvetuje o vseh težavah, ki se pojavljajo od časa do časa, Svoja izvajanja je predsednik g. Majcen zaključil s poročilom o razpustitvi Zbornice za TO I v Ljubljani in izrazil prepričanje, da bo vse gostinstvo Slovenije odločno vztrajalo na svojem dosedanjem stanovskem stališču, ker mora Zbornica za TOI naposled vendarle postati ono torišče, kjer razglabljajo izključno le gospodarska vprašanja in kjer so izključeni vsi razkro-jevalni vplivi. Ob času poročila zborovanje, ki se ga je udeležilo od 50 slovenskih zdnaženj gostilničarskih zadrug po 217 delegatih 40 združenj, še traja Na zborovanju je zastopal bana sreski podnačelnik Vladimir Skrt, direkcijo državnih železnic Vladimir To- minc, mesto Laško pa Alojzij Paviinič. Z zborovanja so bile poslane vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II m knezu namestniku Pavlu, pozdravne pa mm. predsedniku Cvetkoviču, ministru dr. Korošcu, dr. Andresu in dr. šuteju. banu dr. Natla-čenu in predsedniku Državne zveze gostilničarskih združenj Vladanu Bogdanov i ću. Resolucija Zlasti važna je bila na današnjem občnem zboru Zveze združenj gostilničarskih obrti resolucija, ki govori o vseh težavah in potrebah gostilničarskega stanu, glasi se pa: Gostilničarji dravske banovine, zbrani po svojih delegatih na VII. rednem občnem zboru Zveze združenj gostilničarskih obrti v Laškem so soglasno sklenili: 1. Gostilničarji naprošajo kr. bansko upravo, da skliče že lani obljubljeno anketo za razpravljanje vseh važnejših zadev, ki se tičejo gostinstva dravske banovine, nato pa izda potrebne ukrepe, da bo omogočeno nadaljnje obratovanje te za naše narodno gospodarstvo važne obrti. 2. Pozivamo upravna in finančna oblast-va, kakor tudi njim podrejene izvršne organe, da zasledujejo z vso strogostjo že zelo razširjeno šušmarstvo, ki ga zlasti v obmejnih krajih vrše najrazličnejše osebe. Hkrati zahtevamo, da se vsak po obrtnem oblastvu preiskani in kaznovani šuš-marski primer zaradi odmere davščine prijavi tisti davčni upravi, ki je za to pristojna. 3. Gostilničarji prosijo, da naj se čimprej urede samoupravne finance, ki naj izenačijo obratovalne pogoje, da ne bo nobene razlike pri obdavčenju obratov, ki poslujejo na raznih področjih. 4. Gostilničarji vztrajajo pri svoji že ponovno javno izneseni zahtevi, da se prepove nadaljnja prodaja navadnega vina v tkzv. originalno zaprtih steklenicah v trgovinskih obratovalnicah, ker takšno prodajo zelo pogosto zlorabljajo v šušmarske namene. 5. Gostilničarji z ogorčenjem ugotavljajo, da vprašanje ponove uvrstitve zadolženega majhnega podeželskega gostilničar-stva pod kmečko zaščito še zdaj ni urejeno kljub obljubam na merodajnih mestih, če uživata podobno zaščito že od vsega začetka vaški obrtnik in celo trgovec, čigar pridobitna možnost je neprimerno večja od vaškega gostilničarja, mislimo, da je naša zahteva več kakor upravičena. 6. Gostilničarji prosijo finančno in trgovsko ministrstvo, da izdata potrebne ukrepe za zaščito preža dolženega hotelirstva, in sicer po predlogih, ki so jih že ponovno iznesli Zveza gostinskih združenj kraljevine Jugoslavije v Beogradu in trgovske zbornice. 7. Gostilničarji prosijo prosvetno ministrstvo, da prilagodi višino avtorskih pristojbin za izvajanje glasbenih komadov v gostinskih obratih današnjim težavnim gospodarskim razmeram primerno. 8. Zaradi stalno naraščajoče draginje ln pomanjkanja zadostnih količin življenjskih potrebščin apelirajo gostilmčarji na pristojna oblast va. da takoj odločno urede pravilno preskrbo in razdelitev redne, zadostne in cenene hrane prebivalstvu. Za dosego tega zlasti priporočajo ugotovitev oziroma določitev cen kmetijskim proizvodom in racionalizacijo najvažnejših življenjskih potrebščin. Ker se v gostinskih obratih oskrbuje s hrano precejšnji del domačega prebivalstva in tujcev, pozivajo gostilničarji mero-dajne kroge, da dodele gostinskim obratom za prehrano teh oseb zadostno količino živil. Gostilničarji z obžalovanjem ugotavljajo, da je nezadostna dobava najvažnejših življenjskih potrebščin imela neugodne posledice zlasti v turističnih krajih, ker so obrati pogosto ostali brez sladkorja, olja. moke in drugih važnih živil. 9. Gostilničarji z obžalovanjem ugotavljajo, da mer oda j ni tudi letos iščejo pri odmeri pridobnine in davka na poslovni promet pri gostilničarskem sloju izdatnejših žrtev kakor pri drugih gospodarskih krogih. Gosttmičarji so torej kljub današnji težki krizi močneje obdavčeni, kakor pa bi smeli biti v sorazmerju z obdavčenjem prometa v drugih gospodarskih panogah. Gostilničarstvo upravičeno zahteva popolno davčno izenačitev. 10. Gostilničarii dravske banovine izjavljajo slovesno, da vztrajajo v pogledu izvolitve zborničnih članov v gostinski odsek na strogo stanovskem stališču in zahtevajo, da se v Zbornici v bodoče brezpogojno izloči vpliv političnih strank. Gostinstvo bo priznalo samo tisto kandidatno listo, ki jo bodo postavil f gostilničarske organizacijo. Ob tej priliki poudarjajo iznova svojo stalno zahtevo, da naposled vendarle moraio v Zbornici za TOI doseči popolno enakopravnost z ostalimi sloji ter zahtevajo zaradi tega povečanje števila zborničnih Članov v gostinskem odseku na 16 in podpredsedniško mesto. Prepričani smo. da bodo merodajna ob-lastva nosvetila resoluciji, ki so jo delegati slovenskih gostilničarjev izglasovali v Laškem, največjo pozornost in tako omilila težavni položaj, ki je vanj brez lastne krivde zašel naš gostinski stan. katerem je nekoč sedel fllsotsld. pesni* Buras. In vsak, kdor sede v ta TjecAazrJaC, mora plačati ceno vsem gostom v sobi. I Andrej Rane Ljubljana, 12. septembra. Včeraj je po daljšem trpljenju —fcJMBfl oči v starosti 68 let g. Andrej Rape, banovinski šolski nadzornik v pokoju. Kurioznosti angleških hotelov V nekem hotelu v Edinburghu mora vsak gost. ki zakolne. vreči en penny v posebno blagajno v dobrodelne namene. Pri znani skoposti Škotov je razumljivo, da se v tem hotelu mnogo manj preklinja kakor v drugih. V nekem drugem hotelu lahko dobi vsak gost samo eno vrsto pijače, če je pa še žejen in hoče še drugič piti, mora najprej zapustiti hotel in se nekaj časa izprehajati. Po povratku šele lahko dobi drugo steklenico. Posebno skrbno svare goste pred čudno navado, ki vlada v nekem hotelu v Aber-deenshire. Tam namreč nihče ne sme pred vrata svoje sobe postaviti rjavih čevljev, kajti sluga namaže vse čevlje in tudi nogavice s črnim mazilom, če ima gost rjave čevlje in če jih noče izpremeniti v črne. jih mora imeti vso noč v sobi. V Warvvick-shire poziva neki hotelir svoje goste, naj gredo z njim in njegovo ženo vsako nedeljo k maši. Po povratku iz cerkve pa dobi vsak gost brezplačno zajtrk. V Dum-friesu imajo v hotelu star naslanjač, v Pokojnik se je rodil v Rafolčah pri Kamniku. V Ljubljani je hodil v gimnazijo in končal učiteljišče. Služboval je v raznih krajih in leta 1907 prišel v Ljubljano. Ril je izvrsten pedagog in leta 1920 je bil imenovan za mestnega nadzornika, leta 1931 pa za banovinskega šolskega nadzornika. Andrej Rape je že v mladih letih začel literarno delovati, in sicer najprej pri >Vrtcu«, nato pri »Zvončku«, lepe prispevke je pa pošiljal tudi >Slovanu«, > Ves ni«, Domačemu prijatelju« ter drugim listom in revijam. Razen tega je napisal tudi več izbornih šolskih knjig, tako »Šolski list«, a naravnost odlična je njegova >četrta čitanka«. Napisal je tudi deset knjig za mladinsko knjižnico, vseh knjig pa je napisal osemnajst. Polnih štirideset let je bil tudi član Glasbene Matice, pevskemu zboru ZM pa je bil predsednik med svetovno vojno. Pokojni, ki je bil znan širom po Sloveniji in je imel velik krog znancev in prijateljev, je bil pa kljub temu vedno skromen in nikoli ni silil v ospredje. Prav zaradi tega je užival v vsej naši javnosti ne-deljene simpatije. Za pokojnim žalujejo štirje otroci, od katerih je najstarejši šef letalskega centra centra v Ljubljani, znani naš let-alec In bivši narodni poslanec dr. Stane Rape, drugi sin je šolski upravitelj v Šenčurju, hči Nuša je upokojena učiteljica, druga hči Ljudmila pa učiteljica v Ljubljani. Pogreb vrlega moža bo v petek ob 17.30 z 2al, kapelica sv. Nikolaja, k Sv. Križu, časten mu spomin, ugledni rodbini naše iskreno sožalje! *> ■*L ■rA^AV- ** :-t:\)*: :'*x'.?sž^ji*v.^r-Vs- ftonfel Krinka ljubezni 187 — Pojdite, gospod markiz de Valcor, — ne sklicujte se na nobeno čustvo več. Ne boste me omehčali, da bi sprejela le belič vašega bogastva. Ce bi si pa morda drznili reči: Ah. to bi bilo bogoklet-stvo, to bi ne bila resnica. Ne verjamem tega! Nočem tega! Kar se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Markiz de Valcor je pokleknil. Sklenjenih rok in nemih ust, toda v krčih bolj skrivljenih in zgovornih kakor če bi bila privrela iz njih vroča prošnja, solznih oči, je rotil ubogo starko. Bil je neverjeten prizor in kdor bi ga bil videl bi bil dvomil o Renaudovih poštenih namenih. A kaj je hotel doseči ta mogočni mož, ta gospodar dežele, ki je bil maloprej brez oklevanja odslovil množico prisklednikov in prosilcev? Hotel je samo zaklicati temu siromašnemu bitju: mati moja! — in zaplakati na njenih izsušenih prsih. Malo miru, malo odpuščanja bi mu bik) po- tem kanilo v srce. Pozabil bi bil za hip na strmo pot, po kateri je stopal od zločina do zločina, pozabil bi bil na strašen dogodek, kateremu ni mogla uiti niti njegova jeklena volja. Za to, da je poskusil ukrotiti usodo, je postal njen suženj. Do kam pride v tem svojem zločinskem početju, ki menda ni imelo nikjer konca? Prišel je bil v to hišico misleč, da bo lahko v nji vsaj deloma popravil svoj greh, v tej hišici polni nesreče in bede. Čim je vstopil, je na prvi pogled opazil vso bedo. Videl je pred seboj prazno izbo. Staro pohištvo so morali prodati. Na stenah se je še poznalo, da so visele tam slike. Ali sta hoteli z izkupičkom pomagati Ber-trandi? Ali sta doprinesli to žrtev, da bi si lahko privoščili malo več kruha? Koliko premagovanja in samozatajevanja je bilo treba, če bi hotela... ah, če bi hotela ... Nekaj sreče bi oživelo za njo prav tako kakor bi nekaj usmiljenja poljubilo to ubogo, prokleto čelo, če bi se ga dotaknile starkine roke. In Renaud markiz de Valcor je nastavil svoje čelo, da bi začutil na njem vsaj za trenutek koščene prste, drhteče prste stare kmetice. Starka je pa stopila korak nazaj in dejala z jecljajočim glasom mučenice: — Torej ti je potrebna moja smrt? Ali vidiš, da me ubijaš? — in globoko je vzdihnila. Čutil je, da bi podlegla tem mukam, če bi še siMfl v njo, vendar pa ni odnehal. Morda je v duh« njenega srca hrepenenje njene materinske ljubezni odgovarjalo hrepenenju tistega, ki je bil pokleknil pred njo. Hotela bi slišati besedo, ki jo je nameraval izgovoriti. Toda premagala se je. Mar bi ne prevzela s tem nase del njegove krivde? In tako je navzlic temu, da ga je tikala, zadržal svoj klic: mati . .. mati. . . ker se je bal, da bi jo videl prestrašeno in skrušeno. Vstal je, napel vso svojo voljo in odšel. Zajahal je iskrega žrebca in zdirjal po kraju, Ki mu je bil gospodar. Izginil je v daljavi slabot-nejši in večja sirota od zadnjega berača, ki ga je prosil vbogajme. Kazen se je začenjala! XV. Ferneuse in Valcor. — Mati, — je dejal Herve grofici. — Vrniva se domov. Vso dolgo pot, čez morje, vse dni najinega potovanja sem spoštoval tajno vašega razmišljanja. Kaj se je godilo v vas, uboga mati, uboga žena? Mladenič je izgovoril te nežne besede s sočutjem, s spoštovanjem in neskončno nežnostjo. Potlej pa je dejal z mračnejšim glasom: * — Danes se pa morate odločiti. Mnogo je ležeče na tem, da mi sporočite svoj sklep. Tisti, ki se imenuje markiz de Valcor, je ta hip s svojo hčerko v gradu. Midva sva pa že v gradu Ferneuse, Obmolknil je, da bi se ozrl po posestvu, ki mu je bil dedič. Z materjo sta stopala tisti hip počasnih korakov skupaj skozi mogočni drevored, vodeč k glavnim vratom. Za temi vrati se je videlo skozi ozko sotesko morje. Zgodnja pomlad je že objemala s svojimi čari ta slikoviti kotiček lepega kraja- Herve je občudoval vse z nervimi očmi. Čutil se je kakor pritepenec na tej rodni grudi, ki je bila last pre