I N F O R M A TOR gorenje GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, COMMERCE SERVIS, RAZISKAVE IN RAZVOJ, INTERNA BANKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE, DSSS SOZD novo Velenje, 6. decembra 1989 Leto XXIII. Številka 43 Televizijski sprejemnik, ki ga je delavka Gorenja Elektronika Široka potrošnja Nada Kastelec v torek, 28. novembra 1989, prevala kot milijontega, so podarili Ljubljanski Univerzitetni psihiatrični kliniki - Centru za mentalno zdravje. Milijonti barvni televizijski sprejemnik Dan pred praznikom republike so v delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja na skromni sovesnosti obeležili pomemben delovni uspeh, saj so tega dne izdelali roiiijonti barvni televizijski sprejemnik. Ob tej priložnosti je zbranim sodelavcem in gostom, med kateri-rrri je bil tudi predsednik poslovodnega odbora Gorenja Her-rrran Rigelnik, spregovoril direktor delovne organizacije Gorenje Elektronika Široka potrošnja Mirko Ternik. Omenil je, da so v 19 6tih proizvodnje televizijskih sprejemnikov dosegli zavidanja vredne uspehe, prav tako pa so se morali soočiti s številnimi težavami. Že leta 1970 so začeli s Proizvodnjo črnobelih televi-žorjev, nato pa so leta 1972 iz- delali prve barvne televizijske aparate. Do leta 1979 je proizvodnja skokovito naraščala, nakar pa je bila spričo znanih težav s Koertingom bistveno zmanjšana. Težave je kolektiv prebrodil in po letu 1985 je začela proizvodnja ponovno izredno naraščati, tako da bodo letos skupno izdelali okrog 110.000 televizorjev. Od tega jih bodo okrog 20 odstotkov izvozili na zahtevno zunanje tržišče. Slovesnost ob tem jubilejnem dosežku pa je pomenila tudi pričetek proizvodnje televizijskih sprejemnikov z lastno šasijo G 2, prav tako pa so v zadnjem tednu dosegli dnevno proizvodnjo 600 aparatov. H. J. Da bomo kos izzivom razvitega sveta________________________ ponedeljek, 27. novembra '989 je bila v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju Predkongresna tribuna komunistov, ki sta jo skupaj z Gorenjem pripravila medobčinski svet ZKS Celje in občinski komite ZKS. Tribune se je poleg družbenopo-'tičnih delavcev celjske regije, Predstavnikov medobčinskih in- stitucij, delegatov za oba kongresa in sekretarjev osnovnih organizacij ZK v Gorenju udeležili tudi mnogi poslovodni delavci in predstavniki izvršnih svetov občin, kjer so sedeži Gorenjevih delovnih organizacij. V razpravi so na tribuni ugotavljali aktualnosti predloga projektnih nalog komunistov celjske regije in predstavili projekt Internacionalizacije Gorenja. Novo, zanimivo, uporabno V Gorenju Procesna oprema nenehno spremljajo dogajanje na svetovnih trgih tistih dejavnosti, ki so povezane z njihovim delom. Ob utečenem vsakdanjem delu tudi stalno snujejo in Izdelujejo nove naprave, priprave, stroje, v katere vgrajujejo lastno znanje in izkušnje ter tudi spoznanja tujih proizvajalcev. V četrtek, 23. novembra, so predstavnikom Gorenjevih to- varn iz Titovega Velenja predstavili strežno napravo, zlasti možnost njene uporabe in tehnične podatke. Z informacijo o uporabi aluminijastih profilov so jih v prvi vrsti želeli seznaniti s težnjami sodobne strojegradnje, obenem pa seveda tudi, kako daleč so v razvoju teh profilov v Gorenju Procesna oprema. Najpomembnejši pa je bil vsekakor prikaz delovanja že izdelane, (Nadaljevanje na 2. strani) Strežna naprava za manipulacijo lažjih obdelovancev v montažni industriji. Rotorji z nove linije Pred prazniki so delavci Gorenja Mali gospodinjski aparati postali bogatejši še za eno, najsodobnejšo avtomatsko linijo za izdelavo rotorjev za električne ročne mešalnike. Sestavljata jo dva numerično krmiljena stroja in tekoči trak za transport polizdelkov in rotorjev od stroja do stroja. Upravljata in nadzorujeta ga da delavca, pri izdelavi rotorjev pa v prihodnje tako ne ho več ročnega dela. Prihodnje leto po naj bi na novi liniji, kot načrtujejo, izdelali okrog 650.000 rotorjev. D p Nova linija v Gorenju Mali gospodinjski aparati Novo, zanimivo, uporabno (Nadaljevanje s 1. strani) vzorčne strežne naprave, namenjene montažni industriji. Podstavek te strežne naprave je izdelan iz lahkih aluminijastih profilov, ki so jih v Gorenju Procesna oprema razvili za nosilne konstrukcije strežnih naprav, talnih transporterjev montažnih linij in podobnih naprav. Iz aluminijastih profilov z vgrajenim zobatim jermenom in DC motorjem je izdelana tudi pogonska enota, ki omogoča prenos predmetov, težkih 50 N na razdalji 5 m pri največji hitrosti 5 m na sekundo. Istočasno se lahko uporabi več takšnih enot, saj obenem nudijo tudi ustrezne programabilne osi, ki omogočajo gibanje v večih oseh, njihovo delovanje pa je zelo zanesljivo. Posebej za takšne naprave pa so razvili tudi krmilnik, ki omogoča enostavno delo in programi- ranje oziroma učenje dela s strežno napravo. Programiranje lahko poteka preko glavne upravljalne plošče na stroju, če pa se moramo čimbolj približati mestu dela, pa je na voljo prenosna upravljalna plošča. S takšno strežno napravo lahko upravlja en sam delavec, glede na proizvodni postopek in povezavo več naprav v sklop pa tudi več delavcev. Ker so takšne strežne naprave prav gotovo zanimive za marsikoga, ki na prvo predstavitev ni mogel priti, v Gorenju Procesna oprema pa z njihovimi prednostmi in uporabnostjo želijo seznaniti čimveč strokovnjakov, so pripravljeni podoben prikaz ponovno pripraviti. Več informacij pa lahko vsakdo dobi pri Viliju Kor-bu, telefon 298, Francu Šmajsu, telefon 332 ali Rihardu Grudniku, telefon 597, vsi na II. ATC. D. R. Prvi televizorji z novo šasijo V petek, 24. novembra 1989, so v Gorenju Elektronika Široka potrošnja izdelali prvih 100 barvnih televizorjev z vgrajeno šasijo G-2. To predstavlja nov dosežek domačih strokovnjakov, saj je nova šasija v celoti izdelana doma in je plod razvoja, znanja in dela delavcev v razvojnem oddelku Gorenja Elektronika Široka potrošnja. S tem se je začel postopen prehod na izdelavo televizorjev z vgrajeno domačo šasijo G-2, ki bo nadomestila sedanjo šasijo K-11. Gorenje zanimivo za mnoge strokovnjake Prejšnji mesec so Gorenje Gospodinjski aparati obiskali člani Društva strojnih inženirjev in tehnikov iz Kranja. Predsednik društva dipl. ing. Filip Koželj je povedal, da se podobnih strokovnih ekskurzij udeležuje okrog 40 članov, za Gorenje pa je bilo zanimanje izjemno veliko. To se je pokazalo tudi ob predstavitvi Gorenja, ko so udeleženci ekskurzije postavljali vprašanja o postopku osvajanja proizvodnje, organiziranosti posameznih dejavnosti, poteh, po katerih se je Gorenje izkopalo iz krize in podobno. Večina udeležencev ekskurzije se je potem odločila za ogled proizvodnje, le šest se jih je ogledalo laboratorije. Prijetno so bili presenečeni nad nivojem organiziranosti, proizvodnje, delovne in tehnološke discipline ter tudi s tehnično opremljenostjo v posameznih delih. Pri tem je treba poudariti, da so bili na obisku stokovnjaki, ki delajo večinoma v proizvodnih delovnih organizacijah, velik del v Iskri. Ob zaključku obiska so pohvalili pripravo ekskurzije v Gorenju in povabili, da pride skupina strokovnjakov iz Gorenja na podoben obisk v Iskro. Jože Meh Elektroforeza — še ena pomembna pridobitev V tozdu Štedilniki Gorenja Gospodinjski aparati so v torek, 21. novembra 1989, vključili v redno proizvodnjo nov postopek emajliranja. To je takoi-menovani postopek z elekro-forezo, ki predstavlja enega najsodobnejših načinov emajliranja v svetu. Tak postopek za nanos belega emajla ima v Evropi doslej tvrdka Miele, medtem ko imajo za nanašanje temeljnega emajla podobne načine še tovarne Siemens, Miele, AEG in NEFF. Dobavitelj naprave, ki je vodena računalniško in je v celoti avtomatizirana, je zahodnonemško podjetje Eisenmann, ki je z vso skrbjo projektiralo in vneslo pri montaži te opreme v Gorenju izkušnje, ki so jih pridobili pri delu v tovarni AEG. Pri postopku emajliranja z elek-troforezo polizdelke potopijo v raztopino emajlne suspenzije in z vključitvijo električnega toka se iz raztopine izloči beli emajl, ki se oprime polizdelka. V poseb- nih kadeh polizdelke najprej p°' topijo v kad za čiščenje kontak' tov, nato po izpiranju v kad za aktiviranje, kjer se polizdelka oprime bakrov klorid. Po ponov' nem izpiranju polizdelek potopi)0 v kad z emajlom, kjer se ta P° pretoku električnega toka oprime polizdelka. Po ponovnem izpir( anju, kjer zajemajo odpad01 emajl za ponovno proizvodnjo, gredo polidelki v sušenje in nato v žganje. Sam nanos emajla na osnovi elektroforeze je enakomeren, tanek, gladek in bistveno boljše kakovosti. Poraba emajla i® manjša in ni odpadkov. Ta lin1)3 je tudi ekološko čista, zaokrožena v napravah z deionizirano vodo. Tehnično izredno zahteven postopek torej, ki terja natančnost, disciplino, čistočo in pozorno vzdrževanje. Zmogljivost naprave je 2.400 P°' lizdelkov na dan, kar omogoc3 dnevno proizvodnjo okrog 4oU štedilnikov. H. J- Mednarodni simpozij o zmanjšanju freonov Dve leti sta minili od ratifikacije Montrealskega protokola, ki ureja in predpisuje za zmanjšanje ozonu najbolj škodljivih freonov kot sta R11 in R12. Tuje firme in vladne institucije vlagajo ogromna sredstva za zamenjavo teh dveh najbolj škodljivih in obenem najbolj razširjenih freonov v hladilni tehniki. Prve rezultate že izkoriščajo v redni proizvodnji. Pri nas pa žal ni tako. Zvezna skupščina še sploh ni podpisala Montrealskega protokola, prav tako večina proizvajalcev hladilnih naprav temu problemu ne posveča dovolj pozornosti. Izjema je Gorenje, ki mora zaradi strogih izvoznih zahtev slediti razvojnim dosežkom in mednarodnim zahtevam v tujini. Da bi se v Jugoslaviji končno kaj premaknilo in se začelo celovito reševati ta problem, se je Gorenje odločilo pripraviti mednarod01 simpozij z okroglo mizo na to temo. Na simpoziju, ki bo v četrtek, 14-decembra 1989 v Topolšici in 03 katerem pričakujejo 15 referat°v vodilnih jugoslovanskih in e^' ropskih strokovnjakov, se bod° udeleženci seznanili z vse011 problemi in novostmi s tega P°' dročja. Še zanimivejša pa bo okrogl® miza, ki jo bosta vodila prof. P®' ter Novak s Fakultete za strojništvo in mag. Ivan Grebenc |Z Gospodarske zbornice in na katero so vabljeni številni strokovnjaki pa tudi družbenopolitični delavci. Zvečer, predvidoma ob 19-uri pa bo v dvorani skupščin® občine Velenje predavanje mag-Jurija Modica Freoni in njihov vpliv na okolje, ki bo namenjen0 širši javnosti. Rudi Kronovšek Prijatelji ostanejo prijatelji kot desetletje, preživeto v 'sterrs okolju. Desetletje med Sodelavci, ki so tudi prijatelji, tisti pravi prijatelji, ki so s tabo tudi po drugi uri in ti vselej Priskočijo na pomoč. ^ako so prejšnjo sredo, 22. novembra, sodelavci segli v roke Darjanu Sternadu ob odhodu v Pokoj, ko so mu v prostorih Go-renja Procesna oprema pripravili skromno slovesnost. Vsekakor pa to ni bil njihov zadnji stisk roke, saj bo mednje prav gotovo še prišel. Njegov veder obraz, pipa v rokah in klobuk na glavi so jim vse preveč domači, da bi ga lahko kar pozabili. Marsikdo pa bo tudi večkrat potrkal ne vrata njegove garsonjere, ki jo je dobil prav ob koncu svoje delovne poti v Gorenju. q r So takšni tudi pri delu? vrsto let se delavci tozda Gostinska enota prizadevajo Prisluhniti vsem pobudam in Predlogom delavcev za čimbolj kakovostno in pestro Prehrano med delom kot tudi *a prijazne in kulturno urejene Milnice. Pečino dobrih predlogov so z ^aterialnimi vlaganji tudi uresni-Zaenkrat pa ne morejo odjaviti sledi "civilizacijskih” navadah nekaterih posameznikov, V' so odraz njihove osebne ma-!°marnosti, ozkosrčnosti in ne-kuiture. Navsezadnje tudi pomanjkanja sankcij za takšno vedenje, saj ne zaležejo prijazne jošnje in opozorila delavcev ku-mnje. Pladnji in umazana posoda ostajajo na mizah ali celo po 'leh in v kotih jedilnic, za delav-Ce> ki malicajo pozneje pa zmanjkuje čiste posode in pribo-V kuhinji dela v eni izmeni 39 aalavcev, ki čistijo, pripravljajo, bahajo in pečejo živila, delajo ob Pomivalnem stroju, pomivajo po-?°do, ki se ne pere strojno, čistilo tla in menjavajo prte in solni-Ce' Takšna zasedba zadostuje Za običajno število izdanih malic v sni izmeni, seveda, upoštevaje Psjnujnejšo kulturo in red v jedilnici. Osupljajo tudi ugotovitve letošn-l®9a popisa jedilnega pribora, ^ai so zabeležili primanjkljaj •083 kosov pribora, od tega Pajveč, 2.966 žlic, 2.200 vilic, n,170 nožev in 747 kavnih žličk, K|jub temu, da je na njih vgravi-mno "last Gorenja". Za nakup manjkajočega pribora bo morala "Osimska enota nameniti 434,5 milijonov dinarjev po maloprodajnih cenah pribora tovarne Bratstvo z dne 17. novembra, za pribor znamke Kordun pa 765 milijonov dinarjev, brez stroškov graviranja. Ta denar bi bil delavcem Gostinske enote dobrodošel za izboljšanje delovnih pogojev v kuhinji, kjer je zaradi velike vlage tal ogroženo njihovo zdravje. Delavci Gostinske enote so prepričani, da je precej tega pribora po najrazličnejših kotičkih in predalih v Gorenju, zato pričakujejo, da bodo vestni delavci izvedli v svojih delovnih okoljih "inventuro" in vse tovrstne predmete, ki niso last posameznikov, vrnili v kuhinjo. Prav tako pričakujejo njihovo pomoč in sodelovanje pri osveščanju in onemogočanju posameznikov, ki s svojim obnašanjem in nedisciplino kvarijo vzdušje sodelavcev ob malici. Ali počno isto tudi pri delu? Dušanka Založnik Namesto s priborom so "junaki” od mize odšli s figami v žepu. Lahko bi jih posneli na film in jih sodelavcem predstavili kot "vzgojni primer” Srečanje na delovnem mestu Avgust Kirič Med dvema delovnima potema je Avgust Kirič pred desetimi leti izbral težavnejšo. Iz rodnih Trbovelj se je na delo, prvo zaposlitev, odpravil v Gorenje Servis v Titovo Velenje, kamor se je kljub slabim prometnim zvezam vozil vsakodnevno. Že v prvem letu si je postavil trdne temelje za prihodnje delovno uveljavljanje, predvsem pa zaupanje drugih v njegove sposobnosti. Po letu dela v Titovem Velenju so mu zaupali vodenje servisne enote v Trbovljah, ki je kmalu zatem postala učinkovito organizirana in delovno uspešna servisna enota, prva s popolno informatizacijo poslovanja. Snovalec in uresničevalec projekta informatizacije od sprejema reklamacij do končnega obračuna servisnih storitev, že pred ustanovitvijo sektorja Informatike v delovni organizaciji, je Avgust Kirič. Njegovi programi so podlaga za informatizacijo drugih servisnih enot. Gorenjevi servisi v Kranju, Mariboru, Ljubljani in Titovem Velenju že poslujejo po njegovih računalniških programih, ki bodo hkrati podlaga za celovito informatizacijo poslovanja servisne mreže. Dokazane poslovodne in organizatorske sposobnosti, poslovni duh in računalniška podkovanost ter inovativnost so 33-letnemu strokovnjaku utrli pot proti Ljubljani. Odogovorni v Gorenju Servis so mu zaupali ureditev kadrovskih, delovnih in poslovnih razmer v tamkajšnji servisni enoti. V kratkem času mu je ob veliki pripravljenosti 50 zaposlenih delavcev to povsem uspelo. Servisna enota v Ljubljani si vse bolj pridobiva lastnosti urejenega in Obvladovanje in zagotavljanje kakovosti Minuli ponedeljek je bila na drugem programu televizije Ljubljana tretja iz niza oddaj o kakovosti, pri katerih je sodelovalo s svojimi izkušnjami tudi Gorenje. Oddaja je skušala dati odgovor na vprašanja, kako obvladujemo kakovost. Tako, da obvladamo vsako posamezno delovno operacijo in vsak vgrajeni material. Če neki delovni organizaciji to ne uspe, če jo preseneti neustrezen material potem to pomeni, da kakovosti ne obvladuje. Prihodnji ponedeljek, 11. decembra 1989 pa bo oddaja o zagotavljanju kakovosti. Vemo, da politika zagotavljanja kakovosti zajema vsa področja dela, od raziskave do prodaj in servisa, zato bo oddaja koristna slehernemu izmed nas. zaupanja vrednega servisnega centra. Čutiti je, da so odgovorni v Gorenju Servis povsem zadovoljni z Avgustovo opravljeno nalogo začasnega vodje. Ne bi si smeli beliti glave ob izbiri najodgovornejšega delavca v ljubljanskem servisu. Avgust pravi, da se bo prijavil na razpis za vodjo enote, saj od Trbovelj, kjer z družino stanuje, do Ljubljane, ni daleč, s sodelavci v Ljubljani pa zelo dobro sodeluje in se odlično razumejo. V informatizacijo poslovanja ljubljanskega servisa Avgust Kirič vključuje še eno novost, v obstoječo brezžično radijsko zvezo, s katero so opremljeni serviserji, že vključuje računalniške povezave. Takšne povezave med trboveljskim in velenjskim servisom že preizkušajo. Ob koncu pogovora me je vse bolj prevzemala misel, skoraj prepričanje, da prihodnost Gorenja Servis sloni prav na takšnih, mladih, podjetnih in inovativnih strokovnjakih, kot je Avgust Kirič. Srečanje z njim dokazuje, da se tega zavedajo tudi v Gorenju Servis. Dušanka Založnik Delo meseca Med najboljšimi vizualnimi komunikacijami, ki jih je za čas od junija do septembra izbrala komisija pri Društvu oblikovalcev Slovenije, sta se znašli Gorenjevi. Tako je za grafično delo meseca avgusta izbrana celostna grafična podoba predstavitev Gorenja na berlinskem sejmu Video & Audio, ki sta ga za Gorenje Commerce izdelala Studio Breg in Harold Draušbaher s sodelavci. Kot je zapisano v obrazložitvi se združitev postavitve, baivna pretanjenost, fotografija in tipografija izide v zadržano propagandno sporočilo, ki je že dalj časa značilno za avtorjevo sodelovanje z Gorenjem. Tudi septembrsko pohvalo je prejel Harold Draušbaher, tokrat za Letno poročilo Gorenja za leto 1988. Gibanje zaposlenih v novembru 1989 Delovna organizacija, tozd, dsss Prišli Odšli Število zaposlenih 30. 11.1989 Skupaj Stopnja izobrazbe Skupaj Stopnja izobrazbe 1 II. III. IV. V. VI. VII. I. II. lil. IV. V. VI. VII GORENJE GOSPODINJSKI APARATI 5.412 7 2 3 2 1 1 10 7 1 1 1 5.409 Štedilniki 873 1 1 1 1 873 Pralno-pomivalna tehnika 884 1 1 2 2 883 Zamrzovalna in hladilna tehnika 1.525 2 1 1 1.528 Galvana 242 1 1 244 Kondenzatorji 273 273 Kompresorji 164 2 2 162 Vzdrževanje 390 2 ^ 1 1 392 Gostinska enota 108 108 dsss 953 3 1 1 1 2 1 1 946 GORENJE NOTRANJA OPREMA - 586 1 1 3 1 2 584 Pohištvo 294 2 2 295 Gradbeni elementi 200 1 1 1 1 196 dsss 92 93 GORENJE PROCESNA OPREMA 582 1 1 6 2 2 2 577 GORENJE EKO 588 3 2 1 2 1 1 589 GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA 468 7 1 1 1 3 1 3 1 1 1 472 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 511 5 5 1 1 515 GORENJE COMMERCE 1.040 604* 3 3 2 1 7 5 1 2 3 1 1.036 602* GORENJE SERVIS 1.509 + 492 3 1 1 1 1 3 2 2 1 1 1 1.509 *491 GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ 68 2 2 70 GORENJE INTERNA BANKA 70 1 1 69 GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE 118 i 1 119 GORENJE DSSS SOZD 93 93 Legenda: število zaposlenih v Titovem Velenju Urnik rekreacije za delavce in delavke Gorenja, njihove družinske člane in štipendiste Gorenja do 30. maja 1990. Ponedeljek 16.00 - 20.00 kegljišče TEŠ Šoštanj 18.00 - 19.00 telovadnica RŠC - parter 19.00 - 21.00 telovadnica RŠC - parter 18.00 - 21.00 telovadnica RŠC - balkon 19.00 - 20.30 tel. O. Š. Veljko Vlahovič kegljanje rekreacija rekreacija za ženske namizni tenis košarka Torek 15.00 - 16.00 Rdeča dvorana - parter 19.00 - 21.00 kegljišče TEŠ Šoštanj 16.00 - 18.00 strelišče S. D. Mrož 17.00 - 20.00 restav. "A" gost. enote nogomet — sekcija kegljanje streljanje z zračno puško šahovski popoldnevi Sreda 16.00 - 20.00 tel. 0. Š. A. Aškerc Pesje rekreacija (košarka, odbojka, nogomet, na. tenis) Četrtek 16.00 - 22.00 Rdeča dvorana - balkon 18.00 - 22.00 Rdeča dvorana - parter 19.00 - 21.00 O. Š. Bratov Mravljakov tenis - A in B liga dvojic nogometna A in B liga namizni tenis Petek 17.00 - 18.00 telovadnica RSC - parter 18.00 - 21.00 telovadnica RŠC - parter 17.00 - 21.00 telovadnica RŠC - balkon rekreacija badminton namizni tenis Poleg naštetih najetih objektov stalno prodajamo vstopnice za bezena v Titovem Velenju in Dobrni. Vstopnice za bazen in savno v Topolšici pa so na voljo na blagajni bazena 25 % ceneje ob predložitvi izkaznice o zaposlitvi v Gorenju. Prejšnji mesec sta se UP0*?J ' la le dva delavca, oba invalidsko. Tako se je po enajstih letih dela v Gorenju Procesna opreT upokojil električar Marijan Ste ' nad. V tozdu Gradbeni elementi Go renja Notranja oprema pa se J upokojil Alojz Brinovšek, P pravljalec keramičnih surovin, ^ se je v Gorenju zaposlil pred leti. Novo v Galeriji Gorenja servis Kar navadili smo se že na stave v novi galeriji Gorenl Servis v Titovem Velenju-petek, 8. decembra 1989 bo s* posebej slovesno. Najprej bodo spregovorili o razstavi slik Milana Konjov«*-"mojstra in izredne osebnosti J goslovanske in svetovne sodo ne umetnosti". Sledila bo predstavitev litera,r^ revije Gorenja Iskanja. V izred ■ lepo oblikovani in izdelani knjiži se predstavlja skupina delavc - pesnikov Gorenja. Vabimo na ogled razstave in Pr' čakujemo večjo udeležbo predstavitvi prve pesniške zbir v Gorenju. Praznovanje V obratu Plastika Gorenja G° spodinjski aparati je bilo o lovno tudi v torek, 28. nove bra, zadnji dan pred prazni • Vendar pa se je našlo tudi nelj trenutkov za počastitev pn republike. Kratek kulturni •azniK2 prog; UOIIKe. rvaiBK Mmuu" r ram je pripravil Janez Sterkus^ je med pavzo delavcem PrerflC|ii vil recital, v katerem je ob spomin na sprejetje pomernb odločitev pred 46. leti v JaJ Ob zaključku pa je delavcem P vedal ša svojo pesem, napisa prav za to priložnost. Vlado Borovn|K Malica Dietna Govedina v juhi, pecivo Puranji zrezki v omaki, riz Goveji jezik, cvetača v sola Redna Četrtek Govedina v juhi, pecivo Petek Pleskavica v omaki, riž Sobota Prekajene krače, krompirjeva solata Ponedeljek Segedin golaž, jabolko Kisla repa, pire krompir, govedina . |a Torek Prekajena vratovina, zeljna Posebna salama, zeljna soia solata . 0 Sreda Enolončnica z mesom, Enolončnica z mesom, P®cl pecivo Četrtek Kareji po vrtnarsko, pire Goveji zrezki po vrtnarsko, krompir krompir v kosih INFORMATOR, list za obveščanje delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Vd^; Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje in Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica. Družbeni org«1'^. dajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko, klada 9650 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Oproščeno p metnega davka po sklepu 421-1,72 z dne 23. 1.1974. Poštnina plačana pri pošti Titovo Velenie-