zasvojenost Digitalna Vzgoja, marec 2019, letnik XXI/1, številka 81 7 Prispevek odpira vprašanje, kako dodiplomski študenti pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem razumejo digitalno zasvojenost. Interpretacija digitalne zasvojenosti pri omenjeni skupini študentov je namreč zanimiva z dveh vidikov: ker gre za študente mlajše generacije, ki so se z digitalno tehnologijo srečevali praktično že od rojstva, in ker gre za študente, ki bodo v bodoče opravljali pedagoški poklic in se tako neposredno srečevali s problematiko digitalne zasvojenosti. Bodoči pedagogi o digitalni zasvojenosti Uvod Digitalna zasvojenost predstavlja resen problem sodobne družbe in je pogosto predmet diskusije v različnih znanstvenih krogih. Sle- dnje je še posebej pomembno tudi za šolski prostor, saj se vedno več otrok in mladostnikov neposredno srečuje z digitalno zasvojenostjo in posledicami le-te. Glede na navedeno si tudi pedagoški delavci ne smejo zatiskati oči pred omenjeno težavo. V želji, da bi ugotovili, kako bodoči šolski svetovalni delavci poznajo pojem digitalna pi- smenost, smo opravili krajšo empirično raziskavo. Empirična raziskava Opis metodologije raziskovanja V okviru empirične raziskave smo si zastavili cilj, da raziščemo ra- zumevanje pojma digitalna zasvojenost pri dodiplomskih študentih pedagogike. Z raziskavo smo želeli doseči, da študenti pedagogike podajo poglobljene odgovore o razumevanju pojma digitalna za- svojenost, zato smo uporabili kvalitativni pristop in deskriptivno metodo. V intervju je bilo udeleženih 32 (od 38) študentov 3. letnika peda- gogike Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Zastavili smo vprašanje: Kako razumete pojem digitalna zasvojenost? Pridobiva- nje podatkov je potekalo 21. januarja 2019. S pomočjo računalni- škega programa Atlas.ti smo opravili transkripcijo, kodiranje, ab- strahiranje in grupiranje. Rezultati in razprava Na vprašanje, kako študenti pedagogike razumejo pojem digitalna zasvojenost, je 32 študentov podalo 74 odgovorov. Le-te smo razvr- stili v skupine sedmih vsebinsko različnih kod: • Odvisnost od tehnologije 1 • Psihične posledice 2 • Nadpovprečno porabljen čas 3 • Zanemarjanje drugih obveznosti 4 • Sodoben problem 5 • Populacija 6 • Rešitve 7 Po pričakovanjih so študenti najpogosteje povezovali digitalno za- svojenost z odvisnostjo od tehnologije, saj je kar 28 študentov od 32 navedlo ta element. Na drugem mestu so se pojavile psihične posle- dice digitalne zasvojenosti, in sicer v 13 primerih. Glede na odgo- vore študentov je bila tretja najpogostejša skupina »nadpovprečno porabljen čas za digitalne vsebine« (deset odgovorov). Z manj od- govori pa sta sledili skupini odgovorov »zanemarjanje drugih obve- znosti« (osem odgovorov) in »sodoben problem« (šest odgovorov). Na dnu pa sta bili skupini »populacija, ki je najpogosteje izpostavlje- na digitalni zasvojenosti« (pet odgovorov) in »predlagane rešitve« (štirje odgovori) (Tabela 1). Tabela 1: Prikaz odgovorov po kodah. N % Odvisnost od tehnologije 28 37,8 % Psihične posledice 13 17,6 % Nadpovprečno porabljen čas 10 13,5 % Zanemarjanje drugih obveznosti 8 10,8 % Sodoben problem 6 8,1 % Populacija 5 6,8 % Rešitve 4 5,4 % SKUPAJ 74 100,0 % Iz zapisanega razberemo, da so študenti pedagogike dokaj homoge- no razumeli pojem digitalne zasvojenosti, saj jih je kar 87,5 % po- Dejan Hozjan je izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Je koordinator magistrskega študijskega programa Izobraževanje odraslih in razvoj kariere ter vodja Centra za vseživljenjsko učenje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Pri svojem delu se ukvarja s kritičnim proučevanjem področja pedagogike, andragogike in menedžmenta v izobraževanju. zasvojenost Digitalna 8 Vzgoja, marec 2019, letnik XXI/1, številka 81 vezovalo pojem digitalne zasvojenosti z odvisnostjo od tehnologije. Pri ostalih skupinah odgovorov pa je zaznana relativna razpršenost. V nadaljevanju si natančneje oglejmo odgovore znotraj posameznih kod. Podrobnejši vpogled v skupino odgovorov s kodo Odvisnost od teh- nologije nam pokaže, da lahko odgovore razdelimo v dve podskupi- ni (Shema 1): • V prvi, najobsežnejši podskupini, so odgovori, ki digitalno za- svojenost neposredno povezujejo z digitalno tehnologijo. Pod poj- mom digitalna tehnologija so izpostavljeni telefon (10), računal- nik (10), televizija (3) in tablice (2). • V drugi skupini se nahajajo odgovori, ki povezujejo digitalno za- svojenost z digitalnimi vsebinami, npr. igrice (5), socialna omrežja (3) in aplikacije (2). Shema 1: Prikaz odgovorov v okviru kode Odvisnost od tehnologije. • Sledi podskupina, ki govori o tem, da je ukvarjanje z digitalnimi vsebinami edina dejavnost zasvojenega (dva odgovora; npr. »upo- rabljaš ga ves čas in je to edina stvar, ki ti zapolni prosti čas«). • Podskupino z enim odgovorom pa predstavlja odgovor, ki se na- vezuje na zapravljanje časa (»… nima početi kaj drugega, zapra- vlja svoj čas«). V okviru kode Sodoben problem je najbolj izrazito izstopalo mnenje, da je zasvojenost trend sodobne družbe (štirje odgovori; npr. »zasvo- jenost, ki se je pojavila v dobi digitalizacije«). Sledita pa odgovora, ki se navezujeta na digitalno zasvojenost kot velik problem (»je velik problem današnjega časa«) oziroma težko rešljiv problem (»je zelo težko premagljiva, rešljiva težava«). V predzadnji skupini odgovorov, ki so kodirani pod rubriko Popu- lacija, lahko zasledimo tri skupine odgovorov. Najpogosteje je bila izpostavljena skupina mladih (dva odgovora; npr. »v porastu pri današnji mladini«). Sledita pa odgovora, ki se navezujeta na otroke (dva odgovora; npr. »največkrat se kaže to pri otrocih«) in na niža- nje starostne meje (en odgovor: »leta, pri katerih je otrok zasvojen, so vedno nižja«). Pregled zadnje skupine značilnosti odgovorov, ki smo jih združili pod kodo Rešitve, nam pokaže tri različne podskupine odgovorov: • V prvi skupini se je odgovor navezoval na posameznika (»načrtno mora pomisliti, kako bi lahko drugače preživel čas«). • V drugi skupini sta odgovora, ki se navezujeta na ustanove za zdravljenje (»obstajajo bolnice, ki zdravijo digitalno zasvojenost«; »imamo že centre za pomoč ljudem, ki so digitalno zasvojeni«). • Na ravni družbe pa je bil izpostavljen dokaj generičen odgovor (»morali bi delovati v smeri, da se to vsaj zmanjša, če ne izkoreni- ni«). Sklep Na podlagi izvedene empirične raziskave lahko vidimo, da študenti pedagogike razumejo digitalno zasvojenost prvenstveno kot odvi- snost od tehnologije oziroma digitalnih vsebin. Tovrstni opredelitvi pa dodajajo različne atribute, kot so prekomerna uporaba tehnolo- gije, določene (ne)posredne psihične posledice, povezanost z mlajšo generacijo itd. Iz zapisanega je razvidno, da je študentom pojem digitalna zasvo- jenost dokaj poznan in se njihove opredelitve v splošnem dotikajo strokovnih spoznanj o omenjeni tematiki. Videti pa je tudi, da o re- šitvah te problematike bolj malo razmišljajo. Opombe 1 S kodo Odvisnost od tehnologije so bili označeni odgovori študentov, ki so se navezovali na zasvo- jenost z različnimi elektronskimi napravami oziroma digitalnimi vsebinami. 2 Koda Psihične posledice je označevala vse odgovore, ki so vključevali navajanje spremenjenih oseb- nostnih lastnosti po uporabi elektronskih naprav ali umanjkanju le-teh. 3 S kodo Nadpovprečno porabljen čas so bili označeni odgovori, ki so se navezovali na pretirano ali prekomerno uporabo elektronskih naprav oziroma digitalnih vsebin. 4 Koda Zanemarjanje drugih obveznosti je temeljila na odgovorih, ki so izpostavljali podrejanje po- sameznikovih realnih aktivnosti zgolj digitalni tehnologiji. 5 Koda Sodoben problem je označevala odgovore, ki so govorili o tem, da je to trend današnje družbe. 6 S kodo Populacija so bili označeni odgovori, ki so navajali najpogostejše skupine prebivalstva, ki so zasvojeni z digitalno tehnologijo. 7 Koda Rešitve je vključevala odgovore, ki so nakazovali različne načine reševanja digitalne zasvo- jenosti. Koda: Odvisnost od tehnologije (N = 28) 1. Zasvojenost z digitalno tehnologijo (N = 18) 2. Zasvojenost z digitalnimi vsebinami (N = 10) 3. Raven družbe (N = 1) Skupino odgovorov s kodo Psihične posledice smo prav tako razdelili v dve podskupini: • V prvi podskupini so neposredne posledice digitalne zasvojenosti, kot so nezmožnost samonadzora, ogrožanje zdravja in odvisnost samopodobe od socialnih omrežij (devet odgovorov). • V drugi podskupini pa se odgovori navezujejo na posledice ob odsotnosti digitalne tehnologije (štirje odgovori). V tem okviru študenti navajajo naslednje posledice: živčnost, nervoznost, te- snobnost, razdražljivost in nezmožnost komunikacije. Vsebinsko najbolj homogena skupina so odgovori s kodo Nadpov- prečno porabljen čas. Kljub temu pa smo lahko odgovore kategorizi- rali v tri stopnjevane podskupine, in sicer: • prekomerna uporaba (pet odgovorov; npr. »prekomerno upora- bljanje telefona, računalnika, tablice itd.«), • preveč časa (štirje odgovori; npr. »preveč časa posvečaš čekiranju FB-ja, elektronske pošte, računalniškim igram itd.«), • večurna uporaba (en odgovor: »do zasvojenosti pride, ko te na- prave uporabljamo vsak dan po več ur«). Zanimivo je, da v tej skupini odgovorov ni bilo moč zaslediti na- tančne časovne opredelitve, kaj študenti razumejo kot nadpovpreč- no uporabo digitalne tehnologije. Skupina odgovorov, ki je označena s kodo Zanemarjanje drugih ob- veznosti, je razdeljena v tri podskupine: • V najobsežnejši podskupini se odgovori navezujejo na moteno normalno življenje (pet odgovorov; npr. »da nas uporaba tehnolo- gije moti pri vsakdanjem delu (učenju, prostem času, v službi)«).