NOVO MESTO, 8.9.1982 LETO XII	ŠT. 11
LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
»•••••«
t———
velike obveze do konca oktobra
Žc takoj po dopustih so sc proizvodni tozdi spoprijeli z veliko obvezo predelave jesenske kolekcije. O tem kako smo založeni z delom do konca oktobra, kakšne so naše obveze do domačega in tujega tržišča, je stekla beseda v pogovoru z direktorjem TOZD Commerce:
Za predelavo jesenske kolekcije za domači trg je TOZD Commerce uspel zagotovil' skoraj vse surovine. Zaradi znanih težav ob uvozu, smo se pravočasno spoprijeli z nabavo in ta čas je večina surovin že v skladišču. Zato pa imamo trenutno tudi precej večje zaloge surovin od planiranih, v kar smo sc kot je žc rečeno podali povsem zavestno. Ob taki založenosti s surovinami ter našimi velikimi obvezami do trga pa kažejo izračuni, da kljub preseganjem planov, kar odgovorni v tozdih načrtujejo, sami te ko-
DELEGATI NA KONGRESU ZSS
Razprave o gradivih za deseti kongres Zveze sindikatov Slovenije so v vseh naših delovnih sredinah že stekle. Vzporedno so po občinah organizirane tematske naprave, o zaključkih teh pa bomo pisali v naši naslednji številki. Tokrat bi želeli le predstaviti delagate ki so delavci Laboda in bodo v sklopu svojih občinskih delegacij sodelovali na tein našem kongresu.
Delegati iz naših sredin so: Elizabeta KUNSTEK iz DELTE, Tončka KRALJ iz LOCNE, Irena STRGAR iz LI-BNE ter Milica STUPAR ju-bljanske enote TOZD COMMERCE. Tov. Stuparjeva bo na kongresu sodelovala tudi z referatom na temi gospodarska stabilizacija” ter ,,Delitev po delu in rezultatih dela.”
lekcije ne bomo mogli predelati. saj imamo ob domačem trgu tudi obveznosti za izvoz. Da bi zadostili rokom, smo v obeh programih vrhnjih oblačil ter perilo šport — morali zagotoviti kooperante. Ker je celotna naša konfekcija la čas sredi dela za jesensko kolekcijo, to ni bila lahka naloga. V programu PŠ smo se tako dogovorili za sodelovanje z dvema kooperantoma iz ŠR Makedonije in Inkosom Stolac.v programu VO pa poleg že utečenega sodelovanja za Jadranom iz Perasta, še z Vesno Zagreb in novomeškim Krojačem. Poleg tega pa bodo morali tudi vsi naši v proizvodni tozdi v mesecu avgustu, septembru ter oktobru izkoristiti vse možnosti dela v podaljšanem delovnem času, da ne bi prišlo do zamud pri odpremi. Torej si morajo proizvodni tozdi zastaviti cilj občutno preseči plan.
Toliko povečan obseg dela pa pomeni poleg velikega prizadevanja proizvodnih tozdov
tudi veliko obvezo za obe pripravi dela, pa tudi za vzporedne službe TOZD a Commerce.
Vendar sc nam ob tako polni zasedenosti proizvodnje ponudi
tudi žc bojazen, da že v prihodnjem letu ne bo dovolj dela zaradi pomanjkanja surovin (pisali smo že o velikih težavah metra-žerjev. ki so močno vezani na uvoz), hkrati pa smo si uspeli v naši delovni organizaciji zapolniti skladišča za tekočo kolekcijo, kot žc dolgo ne. Razmišljanja ali naj bi predelavo teh zalog premaknili na kasneje in si tako zagotovili delo za daljše obdobje, pelje v napačno smer.
Zamujanje obveznosti pomeni kasnejša zniževanja, s tem pa ne doseganja dohodka. Torej moramo prav zaradi težkih pogojev gospodarjenja naše obveze čim preje in čim kvalitetnejše realizirati. Izpolnitev zastavljenih nalog, skupaj s prvovrstno kvaliteto naših proizvodov, bi morala pomeniti tudi določen dodaten dohodek, tega pa bi morali razporediti tudi na osebne dohodke.
Ob tem je direktor TOZD Commerce dodal še, da so proizvodne temeljne organizacije prejele tudi programe z artikli in roki in si na podlagi teh lahko delo za omenjeno obdobje točno organizirajo.
PONOVNA 02IVITEV
KONFERENCE
SINDIKATA
Sredi septembra bo na prosto soboto konferenca sindikata na ravni naše delovne organizacije. Sedanji trenutek zahteva z vsemi svojimi specifičnostmi, da ta organ ponovno zaživi in da se spoprime z vsebinami, ki so lastne vsem temeljnim organizacijam v Labodu. K temu lahko prištejemo tudi predkongresne dejavnosti, ki so prav v tem mesecu najbolj žive pa težke pogoje gospodarjenja v katerih vloga sindikata ni majhna, paše bi lahko naštevali. Vse to je klicalo po ponovni oživitvi konference sindikatov v Labodu, ki bo odslej morala zares delovati redno in živo.
Ob konstrutuiranju bo veliko pozornosti namenjeno področju uresničevanja dohodkovnih odnosov, skušali bomo trdno postaviti sistem delitvenih razmerij, ki v sedanji obliki funkcionirajo že sedmo leto. V sklopu tega pa želimo dograditi izhodišča za delitev osebnih dohodkov ter nagrajevanja po delu in rezultatih dela.
čvrsta zakonodaja pri urejanju
razmerij
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH
Seznanjeni smo, da je skupščina SRS sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, kije objavljen v U. L SRS 27/82 in je začel veljati 31.7. 1982.
Zakonske spremembe so bile nujno potrebne, saj so jih narekovale razmere v združenem delu, še zlasti tiste na področju reda, discipline in odgovornosti delavcev. Namen in težnja sprememb in dopolnitev je zlasti v tem, da bi bila zakonodaja na področju samoupravnega urejanja delovnih razmer čvrsta in dosledna. Zakonske spremembe in dopolnitve tako obvezujejo. da jih delavci ustrezno vnesejo v svoje samoupravne splošne akte in sicer najkasneje do 31. 12. 1982.
V tem usklajevalnem obdobju, ko teče postopek sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov, delavci pri izvajanju določil SSA. izvajajo te le. če niso v nasprotju z zakonskimi spremembami in dopolnitvami. Če so, potem sc v takem primeru uporabljajo zakonske spremembe in dopolnitve.
Usklajevalni postopek samoupravnih aktov z zakonskimi spremembami in dopolnitvami je v pristojnosti delavcev in organov, saj izvajanje določil samoupravnih aktov, ki temeljijo na redu, disciplini, večji produktivnosti in odgovornosti, krepi samoupravljanje, kar je v
Iz vsebine
Tokrat vam prinaša glasilo sestavke o zasedenosti proizvodnje, razmišljanja ob novi kolekciji, novosti ob spremembi zakona o delovnih razmerjih, vtise iz tabora naših otrok v Trenti...
današnjem času še kako potrebno.
Zakonske spremembe in dopolnitve ki jih je potrebno vnesti oz. upoštevati v tem usklajevalnem postopku samoupravnih aktov z zakonom, dogradujejo, spreminjajo in pojasnjujejo zakonska določila predvsem v zvezi: z ugotavljanjem delovnih zmožnosti in izkušenj, urejanjem delovnega časa, prerazporejanjem delavcev, izobraževanjem in pripravništvom, disciplinsko in odškodninsko odgovornostjo, varstvom materinstva in prenehanjem delovnega razmerja.
Če gremo kar po vrsti in skušamo razgaliti bistvene novosti in spremembe zakona, je prva pri opredelitvi
delovnih izkušenj. Delovne izkušnje sc določijo na posameznih delih in nalogah kot poseben pogoj. To pomeni, da ne smejo biti določene za vsa dela, ampak samo za tista, za katera ocenimo, da so delovne izkušnje nujno potrebne.
— Pri sklenitvi delovnega razmerja brez oglasa je pomembna dopolnitev, saj tako lahko sklenejo delovno razmerje tudi invalidne osebe. O sklenitvi delovnega razmerja brez oglasa oz. javnega razpisa, so delavci v roku 8 rini dolžni obvestiti pristojno skupnost za zaposlovanje. *
Pri sklenitvi delovnega razmerja za določen čas v primeru, ko traja izvršitev takšnega dela določen čas, ta čas ne sme biti daljši kot 9 mesecev, v primeru, če sc začasno poveča obseg dela temeljne organizacije, delovno razmerje sklenjeno za določen čas ne sme trajati več kot 6 mesecev.
Po določilih sprememb in dopolnitev zakona bodo morali delavci v temeljnih organizacijah skleniti delovno razmerje z določenim številom pripravnikov in sicer v skladu s kadrovskim načrtom, ki ga morajo delavci sprejeti vsako leto do konca koledarskega leta za naslednje leto, ne pa v januarju, kot je bilo po prejšnjem določilu zakona.
Pri razporejanju delavca na druga dela, o premestitvi na delo iz. enega kraja v drug kraj, iz ene v drugo TOZD ali drugo OZD ni bistvenih sprememb oz. novosti, le da določila sprememb bolj natančno urejajo postopek, ki je potreben za razporejanje (sporazum OU obeh organizacij).
Podobne so spremembe določil za primere vrnitve delavca v svojo TOZD in sicer po končanem izobraževanju, po oprav-
ljeni javni funkciji ali po končanem delu v drugi OZD, saj jasno določajo pogoje in način vrnitve.
— Pri razporejanju delovnega časa je dana temeljnim organizacijam večja možnost, da prerazporedijo delovni čas med letom, vendar pri tem je potrebno upoštevati 42 urni delovni teden kot povprečno obveznost za določeno obdobje.
— Kar se tiče delovnega časa preko polnega delovnega časa, zakon dejansko še bolj zaostruje odnos do tega dela in prepoveduje delo preko polnega delovnega časa, razen izrecno v primerih, kijih pa navaja.
— V določilih o odmoru, počitkih in letnem dopustu zakon ne določa posebnih novosti, le to, da delavec lahko izrabi del letnega dopusta nad 12 dni do konca februarja naslednjega koledarskega leta.
— Skladno z. določili sprememb bo treba torej dosledno opredeliti tudi nadomestila OD za čas odsotnosti zaradi izobraževanja, pri čemer se pravice in obveznosti med delavcem in TOZD urejajo"s posebno pogodbo.
— Pomembna novost z poglavja varstva pri delu je ta, da delavec lahko odkloni delo, če stroj nima predpisane varnostne naprave.
— Manjše novosti so na področju posebnega varstva delavcev in koriščenja porodniškega dopusta in pri prenehanju delovnega razmerja, ko delavec izpolni pogoje za polno osebno upokojitev.
— Najbolj pomembne spremembe zakona so na področju odgovornosti in sicer:
1.	Zakon navaja nekatera nova dejstva, ki pomenijo hujšo kršitev delovne obveznosti, zaradi katerih sc delavcu izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja (zloraba bolniškega staleža, opustitev uvedbe disciplinskega postopka za hujšo kršitev delovnih obveznosti).
2.	Število, neopravičenih dni izostanka z dela, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, je sestavek vseh dni v obdobju zadnjih 6 mesecev, temveč v 6 mesecih, kar je poostritev pogojev odgovornosti v primerjavi s prejšnjimi.
3.	Pri začasni odstranitvi delavca z dela in razporeditvi na drugo delo, sc delavca lahko razporedi na katerokoli delo, lahko tudi na tako, za katero se zahteva nižja strokovna izobrazba, kot jo ima delavec. Taka razporeditev po prejšnjem za-
konskem določilu ni bila možna.
4.	Glede nadomestila osebnega dohodka za časa odstranitve delavca z dela, prejema delavec manjši OD. Pri tem ni nujno, da je bil delavcu izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, kot je bilo prej določeno, sedaj pa je pomembno le to, daje bil delavcu izrečen ukrep za hujšo kršitev delovne obveznosti.
5.	Če je bil delavcu izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi neopravičenega izostanka z dela, delavcu preneha delovno razmerje z dnem, ko je nehal delati, ne pa z dnem vročitve pismenega sklepa, kot je bilo to po sedanjih določbah zakona.
Disciplinski postopek se lahko uvede zoper delavca, ki je odsoten iz TOZD. Ta možnost po prejšnjih določilih zakona ni bila mogoča, ker je delavec moral biti prisoten v TOZD ob uvedbi disciplinskega postopka.
Določila o varstvu pravic so se poostrila, pri čemer je predvsem pomembno določilo o zahtevku za varstvo pravic, ki ga vloži delavec zoper sklep o začasni premestitvi iz ene TOZD v drugo, ta ne zadrži izvršitev sklepa. Pri sklenitvi pogodbe o delu je sprememba določila v tem, daje potrebno za sklenitev pogodbe pismeno soglasje pristojnega organa (DS) temeljne organizacije, v kateri je delavec v delovnem razmerju, prej je pogodbo samostojno sklepal poslovodni organ.
Iz vseh teh naštetih in opisanih sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih je razvidno, da nekatere od teh bistveno zaostrujejo določila, še najbolj tista na področju reda, discipline in odgovornosti. Zakonske spremembe tudi zahtevajo, da sc ustrezno vnesejo v samoupravne akte, saj se bodo le tako dosledno izvajale. Postopek usklajevanja in sprememb določil samoupravnih aktov zaradi pomembnosti zahteva, da k njemu pristopimo z resnostjo, predvsem pa z aktivnostjo, da bi sc v SSA resnično vnesle spreinmembc in dopolnitve zakona ter vse tiste specifične spremembe in dopolnitve, ki so se kot pomanjkljivost pokazale pri izvajanju določil naših SSA.
Iz povzetka izhaja, da spremembe in dopolnitve zakona moramo izvajati tudi v tem usklajevalnem obdobju, zato sc morajo pri vseh problemih s tega področja kadrovske službe TOZD posvetovati s pravno službo v DSSS.
MOJCA NOVAK
Nasmejana in dobre volje na delu — tov. Kristina Zgorc, letošnja najboljša samoupravljakla v TOZD Libna.
dobri rezultati naj spodbude
še boljše delo
Odmevi z zborov
Zadnji zbori delavcev so obravnavali polletne rezultate. Kratke povzetke teh so za naše glasilo povedali direktorji tozdov, ne moremo pa mimo mnenja glavnega direktorja, tov. Bratoža. Menil je, da so ugodni rezultati vplivali na to, da so bili tokratni zbori delavcev dokaj „tihi“. Zadovoljni z doseženim smo se morda prehitro zadovoljili in le potrdili obračun; prav dobri rezultati nas bi morali spodbuditi in mobilizirati za še boljše dosežke, za še širša razmišljanja o delu, kvaliteti, o novih možnostih.
TOZD LIBNA
Rezultat šestmesečnega poslovanja smo delavci Libne ocenili kot zelo ugodnega. V tem vidimo tudi precejšen delež naših prizadevanj, ki pa jih bomo morali v drugi polovici leta še pomnožiti. Borba za doseg in preseg plana bo težka, zato bomo morali tudi negativna gibanja, kot je bila pri nas visoka bolniška, premagati. Lepi rezultati prvega polletja so nas močno stimulirali in gotovo se ne bo težko potruditi za tak uspeh tudi v naprej!
TOZD DELTA
Spričo splošne gospodarske situacije, smo bili delavci Delte doseženih uspehov zelo veseli. Tudi sicer prevladuje v razgovorih zadovoljstvo, da sploh imamo delo, kar vsi zelo cenimo. Ob tem je naša zagnanost za delo, kvaliteto, skratka za take ali še boljše rezultate, še toliko izrazitejša. Tudi za zboru smo se dogovorili za kar najboljši doseg plana, zadolžitve za tako organizirano delo pa tečejo sproti tudi po vseh odgovornih strukturah ter družbenopolitičnih organizacij. Zastavljenih 105 odstotkov bo kljub vsem našim prizadevanjem še vedno težko doseči, vendar si prizadevamo za kar najboljši rezultat.
TOZD TIP-TOP
Na zboru delavcev so se v TIP-TOP-u prisotni seznanili z nalogami v drugem polletju, beseda pa je tekla tudi o stabilizacijskem programu ter o gos-
podarskem načrtu za prihodnje leto. Program dela z opredeljenimi odgovornostmi je bil brez pripomb sprejet, polletne rezultate pa je spremljalo zadovoljstvo.
Na zboru pa so delavci naknadno pristopili k SS o temeljih plana komunalnega gospodarstva na območju ljubljanskih občin za obdobje 1981-85. Sporazum, ki je bil na predhodnem zboru delavcev zavrnjen, je bil po ponovni presoji (o tem smo v našem glasilu že pisali), tokrat sprejet. Obveznosti so za leto 1981 znašale 294.113,30 din in so že poravnane in sicer iz sklada skupne porabe — od planiranih sredstev SS družbenih dejavnosti občine Ljubljana—Bežigrad	za leto
1982.
TOZD TEMENICA
Polletni rezultati so bili sprejeti kar najboljše. Velik trud, s katerim smo uspeli v drugem trimesečju doseči skoraj stoodstoten plan, so pogojevali tudi ugoden finančni uspeh. To pa je bilo plačilo za zares velik napor naših delavcev. Gotovo je v tem tudi stimulacija za naprej, ko nas ne čakajo nič manjše obveze.
TOZD LOCNA
Dobri rezultati prvega polletja so garancija za uspeh tudi v naprej. Na zboru delavcev je bilo čutiti veliko pripravljenost in velik posluh za obveze, ki so pred nami, prav tako pa za izkoristek vseh notranjih rezerv. Le-te vidimo tudi v omejevanju nepotrebne bolniške, ki je pri nas še izrazita. Ta prizadevanja bodo sproti spremljale družbenopolitične organizacije. Vse
splošna pripravljenost za delo nam bo gotovo prinesla tudi v tretjem trimesečju ugodne delovne rezultate oz. omogočila vsaj zadržati dosežene.
TOZD ZALA
Na zboru smo tokrat spregovorili tudi o adaptaciji proizvodnih prostorov ter o nalogah, ki nas čakajo v tretjem trimesečju. Prvo polovico leta smo ocenili kot zelo uspešno in se zavezali, da bomo vsaj take rezultate skušali doseči tudi v drugem polletju.
TOZD COMMERCE
Ob rezultatih v prvem polletju je na zboru v TOZD Commerce prevladovalo umirjeno zadovoljstvo, ob tem pa so delavci poudarili nujnost še racionalnejše porabe tako embalaže kot drugih materialov. Varčnost na vsakem koraku je bil močan moto sestanka. Spregovorili pa so tudi o osebnih dohodkih predvsem v skladišču gotovih izdelkov PŠ. kjer so delavci ob prehodu iz izmenskega dela, izgubili 15 točk. Ob visokih življenjskih stroških je tudi to znesek, ki delavcem nekaj pomeni, zato bo o tem spregovoril tudi delavski svet.
DSSS
Delavci DSSS so pozdravili polletne rezultate, razpravi pa so opozorili na racionalnost pri stroških ter spremljanje izkoristka delovnega časa. Poročilo o delu služb DSSS je bilo posredovano temeljnim organizacijam, ki ga bodo obravnavale in poslale pripombe. Le-te bodo smernice za delo vnaprej, sicer pa so delavci DSSS svoj plan v celoti izpolnili.
usmeritev v modne in zahtevne izdelke
Ob razmišljanjih o novi kolekciji smo bili v tozd Commerce pred veliko dilemo ali se odločiti za izdelke, ki bi zahtevali čim manj vloženega dela v finalni proizvod, kar bi pomenilo tudi nižjo ceno tega, ali se kljub nagli rasti življenjskih stroškov odločiti za modne proizvede z več vloženega dela in — s temu primernimi - visokimi cenami. Odločitev se je nagnila k tej drugi varianti, pri kateri bomo naše delo pa tudi znanje najbolje iztržili. Taka usmeritev pa nalaga velika prizadevanja nabavni službi, k eaciji in seveda tudi prodaji.
Ob visoki modnosti izdelkov mora biti vse v verigi nastajanja in prodaje tega podrejeno kvaliteti, blaga in izdelave, modni in uporabni kreaciji, pretehtanim dodatkom kot tudi poti do pravih kupcev. V zadnjih dveh letih smo s štirimi kolekcijami že namensko iskali kupce za ekskluzivne modele in tako klasične, grosistične prodaje skoraj da ne strežemo več. Tržišče je torej za to našo usmeritev v modne in zahtevne modele že pripravljeno, na nas pa je, da v nobenem pogledu zahtevnih kupcev ne bomo razočarali. Nekaj , Jcredita” smo si v tej smeri nabrali tudi z dosedanjimi doslednimi odpremami, saj se le tako kupec lahko zanese na dogovor in se tudi v prihodnje pogumno in brez strahu odloči za nakup pri resnemu dobavitelju. Sem pa sodi tudi poglavje o kvaliteti. Ob smeri visoke modnosti in zahtevnosti naših modelov, mora biti na prvem mestu tudi kvaliteta teh, prav tako pa mora biti vsa pozornost posvečena zunanjemu izgledu izdelka v sami prodajalni. Zato nam ne sme biti vseeno kako je določen proizvod zložen, zlikan, kako je ponuden.
Pogumen korak ob odločitvi za lepo, modno in zahtevno kolekcijo, za katerega smo se odločili kljub zamrznitvi cen in visokim življenjskim stroškom, je bil pretehtan. Zavedamo se, da nam bo le naše delo in visoka kvaliteta, oboje pa bomo lahko ponudili skozi to modno usmeritev, prinesla dohodek; le s tem si bomo lahko omogočili tudi boljši kos kruha. Zato bomo morali napeti vse sile za doseg zastavljenega cilja. Ta pa zahteva veliko dela in odgovornosti od slehernega Labodovega delavca.
Vodja prodaje BOŽO VERSTOVŠEK
pionirski
hura iz trente
Letošnji tabor Labodovih otrok je bil kot smo že poročali organiziran v Trenti. V sodelovanju s Tekstino iz Ajdovščine, ki nam je dala na razpolago svoj dom je petindvajset otrok iz vseh Labodovih temeljnih organizacij preživelo deset veselih in nepozabnih dni. Novo okolje z vabljivimi gorami in bistro Sočo je prevzelo naše otroke, ki so svoja doživetja in občutke opisovali, narisali, slikali ... Ob strokovnem vodstvu, saj smo uspeli zagotoviti pedagoškega vodjo prof. defektologije in višjo medicinsko sestro, je delo steklo prijetno in kreativno. K tako zadovoljnemu počutju pa je gotovo pridja-la tudi domača kuhinja z vedno novimi dobrotami, za katere sta skrbeli tov. Kristina Golob in Slavica Bogolin iz RC Sromelj. Da je bilo vse tako, kot je bilo načrtovano in željeno, sta se zelo trudili tudi splošna služba s tov. Mihičem na čelu, ki je skrbel za organizacijsko plat ter KSS s tov. Nenadičevo, ki je poskrbela za vse okoli pedagoškega in kadrovskega dela.
Za vse, ki so preživeli deset dni skupaj z otroki so bili de-
la svečanosti za praznik so nastopili p«v vsi udeleženci tabora in trema tovarišic je bila povsem dveč. Pionirska pesem je zazvenela veselo in ubrano.
Skupen posnetek s tovarišicama.
lovni dnevi daljši od dvanajstih ur, saj je morala biti takorekoč noč in dan posvečena mladim letovalcem vsa pozornost. Raznolika narečja so že tako živahne pogovore še popestrila in
prav nič ni moglo vplivati, da ne bi bilo teh petindvajset otrok iz tako različnih koncev naše ožje domovine, tako ubrana in tako zadovoljna skupina.
V stilu gorskih pripovedk o Kekcu so se tudi naši otroci raz-
delili v skupino Peht in v skupino Bedancev. Skrb za red in disciplino so nagradili tudi s točkami, ki so jih prejemale posamezne sobe, tekmovalni duh je sijal pravzaprav iz slehernega delovanja otrok. Odgovornost so si krepili z raznimi zadolžitvami, te pa so sprejemali naši najmlajši z vso resnostjo. Skratka v veseli skupini pionirjev ter tovarišic bodo spomini na lepo letovanje v dolini Trente vedno živi. Živ bo spomin na številne
izlete, na nova spoznanja, na — za marsikoga prve korake v naše lepe hribe, na pesem, risbo, ples. . . Nekaj tega so pionirji pokazali tudi obiskovalcem iz Ajdovščine in naše delovne organizacije.
Ob prazniku borca smo se zbrali v tem veselem domu in se skupaj z otroci poklonili dnevu borca. Prijeten in sproščen program, ki pa je zahteval veliko priprav in požrtvovalnosti je nokazal kai so se naši otroci v
tako kratkem času naučili, hkrati pa so pionirji predstavili tudi svoja prizadevanja v risbicah. Pridružili smo se njihovi igri, prisluhnili smo njihovi pesmi, njihovemu veselemu pripovedovanju. Ker so otroci s svojima tovarišicama že obiskali izvir Soče, nismo smeli zaostajati, zato smo se tudi mi, pa čeprav morda ne ravno primerno opremljeni podali izviru te naše gorske lepotice. Ob slovesu od Trente od tovarišev iz Tekstine in od otrok smo si izmenjali še marsikater načrt, vezan na prijeten dom v Trenti, kamor bi radi tudi prihodnje leto popeljali našo kolonijo.
V imenu otrok in staršev velja zahvala prizadevnima tovarišicama prof. Marjeti Zaman, Jožici Novak ter Kristini Golob in Slavici Bogolin in vsem, ki so še sodelovali pri organizaciji kolonije. Še posebno zalivalo pa pošiljamo v Ajdovščino, kolektivu Tekstine ki nam je odstopila dom v tem našem tako lepem koščku Gorenjske.
KAKO NAS ZASTOPAJO NASI DELEGATI
Delegati zbora združenega dela TOZD Delta so na seji skupščine ZZD dali pobudo za ureditev nočne proge v smeri Ptuj -- Grajena Vurberg Mestni vrh.
Že dve leti smo namreč z Certusom in Komunalnim podjetjem kontaktirali za uvedbo omenjene proge, vendar brez uspeha.
Po tej pobudi pa ugotavljamo, da je zadeva stekla, oziroma da je Krajevna skupnost Grajena že navezala stike z OZD glede števila delavcev, ki bi se vozili na tej progi iz druge izmene.
MIMICA MAGDIČ
Tov. Majda Poje kot sodnica na republiškem tekmovanju članic in pionirjev, (desna).
PREDSTAVLJAMO VAM
Mira Poje -predana gasilka
Osrednji poudarek letošnje akcije NNNP je na požarni varnosti. Priprave na akcijo so stekle že po vseh naših sredinah, saj smo v Labodu že od nekdaj znali prisluhniti veliki vlogi gasilstva. Med nami je tudi nekaj večletnih in uspešnih gasilk, med temi pa vam bi tokrat radi predstavili dolgoletno in zelo uspešno gasilko, tov. MIRO POJE iz. ljubljanskega
Z gasilstvom se je začela ukvarjati pred osemindajsetimi leti. V Trnovem, kjer je doma, se je vključila v gasilsko dejavnost, ki ji je ostala zvesta vse do danes. Sprva jo je pritegnila družba in uniforma, zanimanje in želja pomagati, pa je tudi vse boij rastla. Za vabljivo uniformo in prijetno družbo ob vajah, je odkrivala vedno nova področja te široke dejavnosti. Tovarišica Mira je kmalu spoznala, da si mora tudi v gasilstvu nabrati več znanja, zato se je po prvem tri-mesečnem tečaju vpisala še v nove tečaje in sedaj se lahko pohvali z nazivom ,,višji častnik”.
Gasilska dejavnost zahteva veliko prostega časa. Tudi tov. Mira Poje ga je težko našla. Osem ur dela za šivalnim strojem pa popoldne otrok, druži-
na, vse to ne omogoča veliko prostih in v gasilstvu tudi napornih ur. Vendar je le šlo! Velika predanost tej dejavnosti je premagala vse ovire, hkrati pa tudi rezultati niso zaostajali. Kot članica Gasilskega društva v Trnovem je s svojo prizadevnostjo začela uspešno delovati tudi v občinski gasilski zvezi, nato v mestni pa tja do republiškega nivoja. V sklopu svoje dejavnosti je tesno povezana tudi s Civilno zaščito, rada dela z pionirji, prisluhne delu društev ..
Tokrat pa je priskočila na pomoč tudi svojemu kolektivu. Kot inštruktorica je prevzela skrb za urjenje mešane skupine v TIP TOP-u. V skupini je pet deklet in trije moški. Te dni se pripravljajo na občinsko tekmovanje. Ob razumevanju vodstva so si dopolnili opremo in tako upajo na najboljše.
Uspehi, ki jih dosega pri svojem gasilskem delu tov. Majda Poje so veliko zadoščenje za neštete ure, vložene v to dejavnost. Vendar pa moramo povedati, da niso bile to le vaje, tečaji in slovesnosti v lepi uniformi. Tov. Pojeva je sodelovala tudi v gašenju požarov, kar zahteva veliko poguma, vzdržljivosti in požrtvovalnosti. To zahtevno in široko delo pa je v gasilstvu tisto, ki daje vedno novih moči in voljo. Tudi danes ne bi odrekla pomoči v konkretni akciji, še več, pripravljena je sodelovati in pomagati kjerkoli in kadarkoli bi bilo potrebno.
stran 4
labod 11 * 8. september 1982
za še večjo humanizacijo
Velika bolniška, ki je bila pred dopusti prisotna v TOZD Libna, se umiija. Prizadevanja, da bi bila tudi v naprej ta gibanja v mejah planiranih ur, oz., da bi bila bolniška čim manjša, pa so v tem kolektivu še kako prisotna. Ker tudi sam kolektiv ni več po starostni strukturi tako mlad, kot je bil pred leti (31,5 let) in na drugi strani, ker je obiskovanje večih zdravnikov omogočalo tudi izigravanje z bolniškim staležem, so te dni stekli pogovori z zdravstvenim domom v Krškem. Prizadevanja gredo v tej smeri, da bi dobil TOZD svojega zdravnika. Ta korak močno podirajo samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, saj si obetajo tako zagotoviti bolj sistematično zdravljenje zares bolnim ter zajezitev neupravičenih bolnišk. Veliko razumevanja v tej akciji pa ima tudi krški zdravstveni dom z dr. Sunčičem na čelu. Hkrati bi radi v ta prizadevanja v večji meri vključili tudi medicino dela. Pričakujejo, da bodo skupno poskrbeli za dograditev delovnih pogojev kjer bi bilo to še potrebno, hkrati pa si prizadevajo vpeljati sistematične preglede za vse zaposlene.
Zdravje je gotovo največje človekovo bogastvo in skrb zanj je naša največja dolžnost in pravica. Prav tako pa smo dolžni reagirati in strogo ukrepati pri izkoriščanju bolniškega staleža, ki gre vedno na račun družbe in na račun bolnih.
PREDKONGRESNE RAZPRAVE V TOZD DELTA PTUJ
Razprave gradiva na X. kongres ZSS bodo potekale v TOZD Delta prve dni meseca septembra.
Razprave pripravljajo zadolženi iz. predsedstva Občinskega sveta ZSS Ptuj med drugimi predsednica izvršnega odbora OOS tov. Kunstekova, ki je delega t na X. kongresu ZSS in tov. Pevec Zlatka članica predsedstva.
Gradivo, ki bo služilo za razpravo je resolucija in statut ZSS in ZSJ o vprašanjih, ki zadevajo našo temeljno organizacijo, poročila 3. konference ZSS, kongresa ZKS in ZKJ, programske usmeritve 14. skupščine OS ZSS Ptuj ter izhodišča in sklepi skupne seje sveta OS ZSS Ptuj.
Zaključke oziroma sklepe teh razprav bomo objavili drugič.
MIMICA MAGDIČ
labod 11 * 8. september 1982
stran 5
nova
kolekcija
Dvakrat letno steče nova kolekcija. Rutina, bi si rekli, saj mora ob tako ponavljajočem delu priprava kolekcija priti že „pod kožo”. Delno ta trditev velja, v veliki meri pa ne bo ni-
koli tako. Ker predstavlja priprava nove kolekcije vedno znova tudi veliko ustvarjalnega dela, to pa je z vsako skico nekaj novega, je novo ob razmišljanjih o načinu izdelave, o dezenih,
je vedno znova
velik
dogodek
ob iskanju tkanin dodatkov ... In zaradi tega velikega ustvarjalnega deleža, je vsaka kolekcija dogodek zase.
V	veliki meri je spremljajoče delo že steklo rutinsko, saj je mnogo manj živčnosti, kot smo jo čutili pred leti, hkrati pa vsaka nova kolekcija prinese svoj nov čar, ima pa tudi svoj ,.usodni moment” - prinaša nam novosti, prinaša nam tisto, kar bomo delali v prihodnji sezoni, kar bomo prodajali in nosili.
V	verigo priprav kolekcije je vključenih veliko delavcev. Pogovori o usmeritvi — ali ele-gantnejši ali športnejši modeli, česa več, česa manj ... - dajo osnovni plan. Po pregledu tkanin, izdelajo kreatorke skice, v katerih zajemajo modne usmeritve, možnosti, ki jih nudijo predvidene tkanine, potrebe tržišča, zmogljivosti našega strojnega parka, skratka vse.
Sledi kolektivna ocena skic in po izboru, kjer sodelujejo delavci tehnične predpiprave, razvojne službe, kreatorke, delavci iz nabave in prodaje, so na vrsti modelarji. Ti izdelajo unikate, že omenjeni sodelavci pa jih po potrebi še dopolnjujejo, popravljajo in končno osvajajo. Z vne-šenimi popravki so izdelani še ostali štirje vzroci s katerimi steče zaključevanje na terenu in doma. Tržišče pa je seveda končni ocenjevalec tega širokega prizadevanja. V kratkem orisu nastajanja kolekcije nismo omenili še številnih vzporednih del kot so priprave dezen-kart, ki jih vodje programov izdelujejo skupaj s kreatoiji, tehnični pripravi pa sproti delata celotne kalkulacije z barvnimi indikacijami in specifikacijo vseh pomožnih materialov. Poleg že omenjenega velikega deleža kreatork, je tu še veliko prizadevanja modelarjev, vzorčnih šivilj, organizacijske skrbi obeh vodij priprav dela, velika odgovornost nabavne službe in ,.vročih” ur v prodaji . . .
Zaradi velike intenzivnosti dela ob pripravi nove kolekcije, zaradi velikega deleža ustvarjalnega dela, ki ne zajema le čas osmih ur pač pa prežema odgovorne takorečkoč noč in dan in seveda zaradi velikega koraka v leto dni naprej, je nova kolekcija vedno nov in velik dogodek. Prinaša nam svežino, nove barve, nove modele, nove tkanine.
Celo novo počutje nam narekuje, saj vemo, da so cele knjige napisane o odvisnosti počutja in celo razmišljanja, od načina oblačenja.
Milan Šter in
Tomo Luzar
zgode in nezgode našega letovanja
Dopusti so minili, toda naši počitniški objekti so polno zasedeni tja do sredine septembra. Čas pred sezono in po njej je namenjen predvsem letovanju naših upokojencev ter tistih delavcev, ki niso vezani na kolektivni dopust in ki nimajo šolo obveznih otrok. Letos vemo, da je bilo prijav za letovanje veliko več kot prejšnja leta in da so bile številne - zaradi omejenih možnosti — zavrnjene. Kako bomo k temu vprašanju pristopili prihodnje leto, sem povprašala vodjo splošne službe, v sklopu katere je organizacija letovanja, tov. Jožeta Muhiča:
Zanimanja za letovanje je iz leta v leto več, kar kaže tudi na pravilnost naše odločitve pred sedmimi leti, ko smo se vključili v Počitniško skupnost Krško. Objektov pa še vedno nimamo dovolj, kot se je to izkazalo letos. Vendar že prihodnje leto lahko pričakujemo štiri nove enote — rok za predajo teh je konec letošnjega leta - s čimer bomo pridobili še štiriindvajset ležišč. Ob šestih dekadah, kot smo jih organizirali tudi letos, pomeni to 144 novih možnosti.
Prejšnja leta smo morali letovalce opozarjati tako na disciplino kot na odgovornejši odnos do imovine. Ali je čutiti ob tem kakšen premik na bolje?
Na žalost še vedno ni pravega odnosa do te naše lastnine. Neodgovoren odnos nekaterih letovalcev do vsega, kar je v hišicah kot tudi do okolice kaže na to, da sc še vedno ne zavedamo, da je vse to naše, da moramo ob letu za dokup posameznih ali uničenih ali izginulih stvari odšteti naš denar. Na to vsaj kažejo občasni obiski v letošnji sezoni, sicer pa bo natančnejšo sliko dala inventura. Takoj po sezoni bo celoten pregled dejanskega stanja. Vendar, ko sem že omenil, občasni obiski kažejo, da se stanje ni spremenilo. Hišice, v katerih so letovalci skrbeli za okolico, so ponavadi tudi znotraj urejene, ter obratno. Vsekakor pa se bomo morali v prihodnje vsi skupaj še bolj
zavedati te naše skupne lastnine in jo bolj spoštovati in negovati.
Navodila, ki so jih letovalci dobili ob napotnicah, so opozarjala tudi na red in disciplino v naselju. Ali so jih dopustniki upoštevali in spoštovali?
V glavnem ni bilo odstopanj, dobili pa smo opozorilo, da je bilo tudi letos nekaj poizkusov „slepih letovalcev”, precej teh prav iz naše delovne organizacije. Zelo ugodna cena letovanja za naše delavce in njihove svojce 40 din po osebi na dan je seveda izredno nizka, pa tudi cena 140 din za „tuje” letovalce sploh ni veliko, zato je tihotapljenje črnih gostov še toliko grša poteza. Poleg tega pa tudi kapacitete hišic na Lošinju ne dovoljujejo tako množičnega bivanja, saj je bilo v ne katerih primerih celo deset ljudi skupaj. To je en vidik, drugi pa sledi iz samega pojmovanja letovanja. Dopust potrebujemo za sprostitev, za brezsk bne dneve v sklopu družine, ne pa za velike obveze kuhanja, drena in podobno. Naše komisije za družbeni standard bodo morale v prihodnje prav temu vprašanju posvetiti veliko pozornosti.
In preskrba v krajih, kjer imamo počitniške objekte?
Za Savudrijo, kamp in za Ne-rezine lahko rečem, da s preskrbo ni bilo težav. Če je že prišlo do kakšne zamude, vendar so bile te le izjeme, so si lahko letovalci pomagali z nakupom v večjih bližnih krajih, kot so v Savudriji Umag ali na Lošinj, ki ni daleč od Ncrezin. Lahko pa rečem, da je bilo vsega dovolj, le kave hit sezone tudi v teh krajih ni bilo. Morda prav zato ne, ker smo že pred dopusti pokupili vso, torej smo imeli doma verjetno dovolj zaloge. Letos je bil tudi v naselju na Lošinju prodajalec zelenjave in sadja, kar vse skupaj kaže, da se preksrba močno izboljšuje. Ker pa sva že pri teh naših objektih naj povem še, daje bilo le nekaj težav z elektriko v kampu, tako, da so čez dan hladilniki slabo delali, ponoči pa malo bolje. V recepciji kampa, kjer so naše prikolice obljubljajo, da bo prihodnje leto tudi napetost električne energije urejena in težav z hlajenjem ne bo več.
K počitku in dopustu sodi tudi razvedrilo in kulturne prireditve. Ali je bila tudi tukaj ponudba pestra?
Vsak večer je bil v Nerezinah ples. Najprej je bil ples za otroke, kjer je bilo še posebno veliko veselja (mimogrede povedano je bila neke vrste himna
tega rajanja popevke ,.Račke”). Otroci so bili zelo zvesti in vztrajni plesalci. Do enajstih ponoči ali še malo čez pa je trajal ples za odrasle. Poleg tega razvedrila pa je bila na cca deset dni tudi kulturna prireditev, med katerimi naj omenim le nastop Šentjernejskega okteta pa čudovite skupine Abraševič, ki je prikazala folkloro jugoslovanskih narodov. Ta skupina je tokrat že drugič gostovala v Nerezinah, da pa je zares kvalitetna priča tudi podatek, da so parkrat spremljali tudi tovariša Tita, med drugim tudi na njegovi zadnji poti v tujino. Zelo obiskana pa je bila naša gledališka predstava, saj je „Črno komedijo” gledalo kar 1300 letovalcev.
Za tako organiziranim življenjem v naselju je gotovo veliko osebnega prizadevanja vodstva Počitniške skupnosti ...
Organizacija je zares sinhronizirana in v pravem pomenu besede, odlična. Težave, ki se pojavljajo, rešuje vodstvo zelo učinkovito in neopazno, kar pa nedvomno zahteva velika prizadevanja in predanost poslu. Poleg dobre organizacije pa naši letovalci radi pohvalijo pri-jaznostt uslužbencev naselja.
Ob tem kramljanju o počitniških zgodah in nezgodah, pa ne smeva pozabiti tudi na našo najmlajšo pridobitev - na Ljubelj. Kakšno je zanimanje za naš gorski turizem.
Lahko rečeni, da med partnerji doma na Ljubelju, Labo-dovci še najbolj koristimo svoje kapacitete, čeprav tudi te sploh niso koriščenc tako, kot bi si želeli. Morda je bila ponudba teh premrtva ali informacija nejasna. Večina delavcev je mislila, da tudi letovanje na Ljubelju traja le deset dni skupaj, kar pa ni obveza. Za počitek v gorah bomo prihodnje poletje ponudili krajša letovanja, kar bo gotovo za marsikoga sprejemljivejše, več pa bomo morali napisati tudi o širokih možnostih, ki jih nudi Ljubelj. Tisti, ki so letos poleti preživeli nekaj dni v Ljubeljskem domu, so polni navdušenja in pohval. Same ture nudijo obilo lepote in užitka, pa tudi izleti na avstrijsko Koroško so vabljivi, da o zraku in miru sploh ne govorimo, l^tos je bil z našim gorskim turizmom šele začetek, že prihodnje leto pa si obetamo več obiska.
Hvala za pogovor!
Do 14. septembra lahko pošljete prispevke za naslednjo številko našega glasila.
vso
pozornost
dopolnilni
ponudbi
Nujnost tega koraka, ki bo močno popestril našo redno ponudbo, je narekovalo tržišče samo in velika konkurenčnost, ki je prav v pestrosti in sprotnemu prilagajanju ..temperaturi" na tržišču. Doslej smo že delali v tej smeri v programu ženskih bluz ter v zadnji sezoni tudi moških srajc. Poizkusna dopolnilna ponudba pri srajcah je pokazala velike uspehe. Zanimanje za dopolnilne modele je bilo izredno, saj je bilo v teh primerih povpraševanje večje od naše ponudbe, oz. od naših možnosti.
V	srednjeročnem programu 1981 — 1982 smo si zadali tudi nalogo dopolnilne ponudbe.
V	programu vrhnjih oblačil pa bomo v dopolnilno ponudbo vključili ženska krila, za katera smo tudi v planih zapisali močnejšo proizvodnjo.
Trg zahteva takojšnje prilagajanje ter veliko raznolikost ponudbe. Ob tem pa tudi psihološki trenutek ni zanemarjajoč, ko ob novih modelih morda tudi starejši, še ne prodani artikel, pritegne pozornost trgovca.
Seveda pa dopolnilna ponudba zahteva še dodatne napore, ki pa jim — zaradi konkurenčnosti moramo biti kos. Za škodo, ki bi nastala, če svojih nalog vsi v verigi priprav in realizacije dopolnilne ponudbe ne bi izpolnili, torej, če ne bi realizirali po planu zastavljenih obveznosti dopolnilnih ponudb, bodo morali posamezni zadolženi za to tudi odgovarjati. Tako strogo postavljena pot bo ob dejstvu, da smo v naših delovnih sredinah vedno našli moči za izpolnitev sprejetih nalog, bo gotovo tudi v primeru zastavljenih dopolnilnih ponudb, rodila uspehe — v zadovoljstvo tržišča in v zadovoljstvo nas.
Manj uživamo i> tistem, kar smo dosegli kot v tistem v kar upamo. .
XXX
Ambicija je številne ljudi prisilila, da so postali neiskreni.
labodove! na triglavu
Res, da smo si sprva obetali množičnejši izlet na Triglav, vendar so nam kolektivni dopusti te visoke številke nekoliko oklestili, še vedno pa se lahko pohvalimo z za nas Labodov-ce — dokaj visoko cifro triintrideset nas je bilo. Na žalost med nami ni bilo predstavnikov temeljnih organizacij izven Novega mesta, čeprav smo poskrbeli za pravočasno in široko informiranje. Pa morda drugič! No, pa raje obudimo našo pot na očaka. Pot, ki se je bomo vsi udeleženci še dolgo spominjali
nekateri po mukali, vsi pa po lepoti, po sproščeni in ubrani družbi ... Na to nas bodo spominjale tudi fotografije in celo film (posnel nas je Bojan), ki vam jih bomo predstavili tudi v našem glasilu, za enkrat pa le pismeni opis našega pohoda.
Pred Labodom smo sc zbrali, kjer nas je že čakal avtobus. Prvi sva bili midve Mojca in Tinca. Nič kaj obetaven ni bil ta začetek v duetu, toda zgodnja ura je kaj težka. No. končno smo sc le zbrali, čeprav smo morali na nektere zaspance čakati dlje od akademske četrti. Veseli pa smo bili, da je med nami tudi naš dolgoletni direktor tov. Petan z ženo, sinom in vnukom.
Prva postaja je bila na Bledu, kjer smo „oddali” našo ku-
harico, tov. Štrumbljcvo, mi pa smo kaj hitro (»hiteli naprej do Pokljuke. Preobleki smo se in poskrbeli za zdrav in varen planinski korak. Pa spet hitro naprej! Pot je tekla preko Rudnega . polja do Vodnikove koče. Spremljajo nas je cvetje in zelenje, tik pred kočo pa tako kot se to zna zgoditi v gorah tresk in dež je pospešil naš korak do koče. Nekateri so mu ušli, druge pa je le malce zmočil. Počakati smo morali, da nevihta mine, sicer pa so na odmor opozarjali tudi lačni želodci in utrujene noge. Toda dolga pot nas je še čakala. Pa spet smo si ponovili naš refren ,.hitro naprej”.
Od tu do Planike se je pot vzpenjala precej bolj strmo in marsikateri korak je bil že težji. Vendar imamo med sabo planince, ki jim kondicije zlepa ne zmanjka! To velja za Kinka pa za Toma, ki je hitel sem ter tja, kot da se prevaža s ponijem. Pa še nekaj ..kampeljcev” je bilo, ki so nam dajali ritem in kazali pot.
Ko smo že skoraj dosegli Planiko, pa znova dež. Kar šmrcnili smo v kočo, kjer smo se počutili varne in srečne. Za nami je bil lep kos poti, veliko naporov, pred nami pa Triglav. Toda ne, sedaj marsikdo ne bi mogel več naprej. Tako, da nam je dež ta čas prišel kar prav. Kljub vsemu pa štirje nadobudneži ne zdržc ..tako nizko” in pohiteli so do Kredarice. Toda tudi to jim ni zadostovalo in še isti dan so splezali celo na Triglav. Za ta doseg sojih kasneje malo slišali, vendar vrh je bil pa le osvojen!
Mi pa smo počakali v koči, kjer ni manjkalo smeha, pesmi, zadovoljstva. Le malo smo spa-
li, saj smo bili prepolni smeha in veselja, in za spanec zares ni bilo časa.
Zgodnje jutro ni kazalo kaj lepše slike. Megla in dež ... Še malce smo podremali in končno se je nebo toliko odprlo, da smo odšli naprej proti cilju. Megla je še vedno ..dežurala” in prekrivala prepade. Na vrh pa smo vendarle prišli vsaj večina nas. Tisti, ki so že bili ..krščeni” so hiteli z žigosanjem kartic, nekateri pa so lepo počakali na krepak zamah našega vodje, tovariša Kuma. Tako, da bo zares veljalo!
Začela se je pot nazaj! Najprej Planika, pa pot do Vodnikove koče, pa zopet štiri ure do Rudnega polja . . . Daljša je bila pot nazaj, kot prejšnji dan na Triglav. Srečevali smo znance, izmenjali besedo, dve . . . Znova smo bili med cvetjem, ki je v tem lepem gorskem svetu pomešano med letnimi časi in vse skupaj zacveti v eni sami pisani preprogi. Spremljala nas je pesem in ko smo prišli do avtobusa, sc nam kar še ni šlo domov.
Med temi 33 nadobudneži pa nismo bili le Labodovci. Tov. Kum je pripeljal še vodiča, poskrbel pa je tudi za zdravniško ekipo; tako sta se nam pridružili zdravnica iz naše ambulante, dr. Mateja Malcžič in naša sestra Vera. Na srečo z nami nista imeli kakšnih večjih težav in zato upamo, da sc nam bosta še kdaj pridružili. Omeniti pa morava tudi šoferja, ki je v teh dveh dneh postal kar naš in je pomagal, da je bila Labodova skupina še bolj vesela.
Tako smo se imeli. Lepo je bilo in zato se nam na naših prihodnjih (»teh pridružite, ne bo vam žal!
MOJCA in TINCA
ZAHVALA
Za pomoč, ki ste nam jo izkazali ob smrti naše mamice in očka Olge in Nikole Hrakočeviča, se kolektim DO Labod, še posebej pa sodelavkam naše mamice Olge, najlepše zahvaljujemo.
otroka Goran in Emanuela ter mama in brat v imenu celega sorodstva
ZAHVALA
Oh boleči izgubi mojega moža se iskreno zahvaljujem delavcem TOZD Commerce enota v Ljubljani in delavcem TIP TOP, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje.
FRANCKA VARGA
v spomin
dragu
ostreliču
Sredi julija nas je za vedno zapustil naš drugi sodelavec, prizadeven delavec in samouprav-Ijalcc, tov. Drage) OSTREUČ. Rojen je bil 28. junija 1933 v Gornjem Lenartu pri Brežicah. V TOZD Libna se je zaposlil v decembru 1966 kot brigadir prikrojevalec. Od vsega začetka je aktivno sodeloval v organih upravljanja v TOZD, letos pa je bil izvoljen tudi v SIS za socialno skrbstvo.
Vendar ga je kmalu začela najedati tudi bolezen, za katero pa je vendarle bilo upati, da bo premagana. Vendar stanje se ni in ni hotelo izboljšati, zato mu je OOS omogočila klimatsko zdravljenje v raznih zdraviliščih. Končno se je letos, le enajst dni pred njegovo smrtjo, invalidsko upokojil.
Kot brigadir je tov. Ostrelič priučeval in vzgajal mnoge, danes naše dobre, šivilje. Sam je bil dober, vesten in pošten in v tem duhu je vzgajal mlajše. Tesno vez s svojim kolektivom je vedno poudarjal in zadnje dni predno smo odšli na kolektivni dopust nas je obiskal. Počutil se je bolje, zato je zadovoljen zaklical: ,,Nasvidenje"! Toda temu ni bilo tako.
Ob žalostni novici o smrti našega dobrega sodelavca, za katero je večina delavk zvedela šele po dopustih, smo v kolektivu začutili veliko praznino in veliko žalost. Res, da bo njegov spomin vedno živel z nami, saj je njegovo delo globoko vtkano v razvoj naše delovne organizacije in TOZD Libna. Ponosno ga bomo nadaljevali, še posebno tiste delavke, ki jih je tov. Ostrelič vzgojil v dobre šivilje. Teh pa ni malo. SLA V A NJEGOVEMU SPOMINU!
MARIJA S TAMPEEU v imenu delavcev Libne
Poletni pozdrav iz enote TOZD Commtrc« v Ljubljani.