228. Mika. u toreb 11. ohtobra 1921. ■ ■■ mi L!V. leto Zzbaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. fns®rati: Prostor 1 m/m X 54 mm za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2'—, notice, poslano, preklld, Izjave in reklame 1 m/m K 3-—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2'—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravnicivo „Slov. Ksroda" in „Narodna tiskarna" Knatlova ollca št 5, pritlično. — Telefon st. 304. ..Slovenski Narod V Jug 13.ariji: celoletno naprej plačan . K 300-— polletno....., . , 150 — 3 mesečno......, 75-— 1 ........25 — * velja v LJubljani In po posti: V Inozemstvo t celoletno......K polletno....... 3 mesečno.....» 1 ........ Pri morebi nem povišanju se imi daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno JW po nakaznici Na samo pismena naročila brez poslitve denarja se ne moremo ozirati. 480-— 240— 120-— 40 — UredtUtvo nSlov. Naroda" Knaftova ulica st. S, I« nadstropje Telefon ste-. 34. Dopise sprejema le podpisane ln zadostno !ra^kovzne-Rokopisov se ne vrača. "T3?1 Posamezna Steuima stane 50 par=2 Broni. Po$tnir?a pSaicraa v gotovta?. :iiiidfne6ii de! (Ob obletnici koroškega plebiscita.) Otožno raj postafa vselej ob spo mi-fcu na dnove pred plebiscitom, na to burno življenje in vrvenje, na navdušenje našega ljudstva. Bili so dnevi, poln? dramatične napetosti, razburljir sih dogodi jajev, napornega dela, dnevi, ko smo živeli, mislili, ukrepal} s podlem eto r j eno jak os t jo. Nikdar jn nikjer ni bil naš kmetski narod tak} slo-ren. samozavesten, aktiven in discjpli-rsiran, kot so bili Korošci oh plebiscitu. Vera v zmago je bila med našim kmetskim ljudstvom tako globoka, da dolgo, dolgo nj hotelo verjeti poraz in je bilo 'anodušno mnenja, da je edino goljufija pripomogla nasprotnikom do zmage, Brez dvoma so se pod zaščito antantnih zastopnikov vršile pri vpisovanju glasovalcev goljufije manipulacije v velikem številu, res je pa tudi. da jjh je premnogo, ki smo jih smatrali za tunahljivce in računal- na njih absen-eo, glasovali proti nam. Tudi najbolj Si poznavalci ljudstva, domačini, so se do6tikrat varali v mišljenju soseda, ki so ž njim vzrastli jn ga imeli vsak dan pred sabo. Danes vedo na Koroškem natančno, kdo je bil z nami in kdo proti nam, ved 3, v kolik} meri so judeževi prosi odločevali. Kdor ie aktivno sodeloval pri plebiscitni propagandi, ima v marsičem drv tro nazore o vzrokih poraza, kakor se jih običajno navaja v časnikih. Voljko se ie pisalo o korupciji na naši strani. Narod, svetov ta očitek ne more zadeti. Možje, ki "90 tam delovali, imajo čiste roke. Če so se vTŠile nerodnosti, če so se n. pr. utihotapljala živila v cono B, je bila to gotovo skrajna brezvestnost. vredna brezobzirne kazni — za izid plebiscita to ni moglo b[ti odločujočega vpliva. Vero v zrnato so morali voditelji plebiscitne propaganda netiti v narodu — tudj za izvenkoroško javnost velja to — a nikdo od njih si ni prikrival, tla je nastal po odprtju demarkacijske crte preokret v našo škodo. Odprava demarkacijsko Črte je bil najhujši udarec za slovensko stranko. Razumem ogorčenje, ki je zavladalo v slovenski javnosti po žalostnem izidu plebiscjta, razumljivo je, da je slovenska javnost vprašala za kriv-c?m, razumljivo je, da so je v tem splošnem ogoresnju obsojalo vsepovsod vse, kar se je delalo na Koroškem — med najglasnejšimi krjtiki ni manjkalo takih, ki so sami držali roko križam — a vendar nj bilo prav, da se je čisto prezrlo ogromno pozitivno delo, ki ga je izvršila plebiscitna propaganda, opravičeno ni, da š© danes stikamo v lastnih vrstah za krivci in da se čudimo porazil, ko lahko mirno trdjm, da toliko navdušenih in prepričanih Jugoslovenov med kmetskim ljudstvom percentuallno ni njkjer v Sloveniji, kot jih je danes na Koroškem, na onem Koroškem, ki smo ga vsa leta zanemarjali, prapustivši narod njegovi usodi, kjer jo bil ta narod stoletja ločen od ostaljh Slovencev, kjer jo imel nemške šolo in jo živel v najožjih gospodarskih stikih z Nemcj, brez la3tnega duševnega središča, brez: posvetne inteligence. Ko bo objektiven kronist popisal plebiscit na Koroškem, bo moral ugotoviti, da so bile zapreke plebiscitne propagande sjlne in da je bil mimo pristranosti antantne komisije in očitnih krivje. ki nam jih je delala, mimo brez-pomembnosti naša delegacije, ki nam ni mogla v nobenem oziru resno pomagati, njkoli dati pravočasno potrebnih informacij in direktiv, eden glavnih momentov, kj so odločili v prid Nemcev ta, da je ves i d e i n i tok, ki je bil po preobratu vsepovsod revolucionaren, nasproten staremu družnb-nomu redu. nasproten zlasti militarizmu, bil proti nam, ker je bilo slovenstvo na Koroškem po vseh svojih tradicjjah predstavitelj konzerva-t i z m a, starega družabnega rada in da se proti temu dejetvn n i d a 1 o v kratki dobi n J č storiti. Letošnjo volitve na slovenskem Koroškem so dokaz, da ima tam socijalna demokracija večino za seboj jn da so poleg nje nemškonacijonaine stranke brezpomembne. Socijalna demokracija pa je bila na meji vedno nemško Orientirana. Objektivni kronist bo moral reši tj pozabnosti izredno del) onih rodoljubov in rodoljubkinj, ki so posvetilj vse svoje sile. duševne in telesne, vzgoji naroda, ki so žrtvovali noči, tveirali zdravje za našo stvar, ki s) s svetom in dejanjem pomagali ljudstvu, zlasti siromašnemu. Z največjem spoštovanjem se bom vedno speminial teh junakov in junakinj, kf so s skrainim naporom svojih sil. telesno in duševno i 2, muren i vztrajalj d) konca, upadlih obrazov, a z leskom navdušenja v očeh vršili svoje delo. Spominjal se bo učiteljstva, ki je izvršilo velikansko delo, in z malimi izjemami vzorno iznolnjevalo svojo nalogo. Nikdar Še ni slovensko učitelj-stvo užjvalo tak ugled in tako zaupanje pri ljudstvu — baš radi svojega pozitivnega dela. Spominjal so bo svečenikov, uradnikov jn zlasti tudi nekatarih a k a d e m i k o v, ki so med seboj tekmovali v požrtvovalnosti in neumornem delu. Da so bile tudj izjeme, kdo se bo temu čudil, a izvestna kritika je videla le te. Tudi kar se oejtka pijančevanja in vesel jačenja tiče so pretirava, tudi ta očitek velja bolj za posameznike, ko pa v splošnem. Prav šjroko poglavje o plebiscitni knjigi bo morala zavzeti ženska organizacija, ki se ie, največ po zaslugi učiteljic, prekrasno razvijala^ se globoko zasidrala v kmetsko ženst-v3 in mnogo storila za njeno narodno, duševno in gospodarsko vzgojo ter se udejstvovaia zljsti na socijalnem polju. Tako vzgledne organizacije Slovenci zlahka ne bodo i m o 1 i. Da bi vi doli ta navdušena dekleta jn ženo, kal:o neustrašeno in izborno so nastopale- kot govornice na shodih, kot igralke na odrih in kako zvesto so sledilo svjjm voditeljicam! Število organiziranih članic je narast-lo na sedem tisoč jn se še vedno stopnjevalo in vsaka članica je dobivala redno glasilo organizacije >Koro-ško Zoro«. Tudj fantovsko organizacije ne gre pozabiti, dasi je bila, pozno ustanovljena, se v povojih. Ker je bil ponekod nem? v j teror prehud, da bi se bilo med našimi družabno življenje moglo razviti, je bilo te kraie treba naravnost kolonizirati s kmetskimi fanti Jz zavednejših krajev Koroške, Ta akcija je bila velikopotezna, in Be je Obnesla. V krajih, kjer si prej slovenska nesem nj unala na dan. se ie razvilo živahno društveno življenje in gojilo se je ubrano petje. Bila jo zasluga slovenske duhovščine, da smo rdebiscitarji našli v vsakem še tako zakotnem kraju vsaj neka i zavednih domačinov, ki so tvorili kader za nova društva. V vseh. tudi najbolj zakotnih krajih, kamor nikoli ni orisal slovenski inteligent, so se prirejale domače gledališke igre-, sosedi so prjšli k sosedom crostovat Ponekod so prirejali gledališko predstave redno vsakih 14 dni. Za gledal, ierami so se vrstili shodi, sestanki. tečaji, gosnodarska predavanja; skratka: v kratki dobi enega leta se je na Koroškem za narodno in duševno probujo naroda in zlasti mladino več storilo kot drugod v desetletjih. V Velikoveu je za plebiscita Mlo urejeva.nih nič mani kot šest ljstov, Izdalo se je no'nroi lernkov in tudi nekaj drucrih publikacij. Plebiscita rji so celo utegnjli tekom enega tedna ustanoviti v Sloveniji nič manj kot 50 propagandnih odborov za Koroško, kj so večinoma vsi delovali. Nihče ne bo tajil pomanjkljivosti organizacijo plehisejrne propagande. Skromni aparat Narodnega sveta v Vrlikovcu taki velikanskj nalogi ni bil kos. Napake in nedostatnost organizacije smo najbolj občutili mi plebiscitni delavci sami. A od nas, ki smo bjli bolj kot drugi upravičeni kritikova ti delovanje Narodnega, sveta, ni izrekel nihče tako uničujoče sodbe o njem, kot oni. ki so gledal; in s>dili naše delo od daleč. Mi vemo. kako pičli so bili sejani resni delavci — organizatorji. Edini organizator, ki ga jo imela domača koroška duhovščina, je nastopal interese domovine v tujini. 3-orali so priskočiti na pomoč nedoma-čiri. Od Onih domačinov, kj so so čutili odrivane in zapostavljene, imam svojo sodbo. Osebna občutij j vost ob tako res- nem času ni bila na mestu. Kdor jo delal, so je tudi uveljavil. Tudi oni so prUlj na svoj račun, ki so imeli več talenta za reprezentanco in javne nastope, kot za tiho, vztrajno, organiza-toriČno delo. Marsikoga se je vabilo na Koroško, a baš n&jodljciiejši delavci se radi zaposlenosti niso mogli odzvati — vsaj pravočasno ne. Kes je, da so se rodoljubi ponujali za govornika in agitator-^, a mi smo pogrešali predvsem delavcev za t)ho, podrobno in organi-zatorično delo. Takih pa fe prima (kovalo na vseh koncih in krajih, zlasti ker na^ kmet, dasi drugače kremenjt in zaveden, za tako delo ni bil kvalificiran. Nemci so bjli v tem oziru stokrat na boljšem. Vsa tista plast polizobraženib ljudi, ki jih je nemška morava ustvarila jn zapustila, jim je bila za agitacijo na razpolago. Vrhutesa so še jmeli Celovec, ki ga je z vsakim krajem vezalo sto in st) vezi in kjer so imeli kvalificiranih delavcev in Organizatorjev več kot preveč. Prave vzroke nomar.ikljivo propa-eandue organizacije bo treba iskati v bjstvenih napakah Slovencev sploh. Slovenci sploh nismo danes sposobni stvari ti vzorne, velikopotezne organi-zacjje. kakor so io n. pr. ustvarili Čahi ali P'MjTki na Tešinskem. oziroma v Šlezir. (Čudno, da tistj na shodih in drugod naiveč zabavliaf.> čez Narodne sveto in njih delovanje, ki sami njmaio prav nobene or£ranizatorične žiljee. Ce bi jo imeli, bi jo lahko tudj danes še pokazni i v delu za komške brate.1) Najbolj smo pač pogrešali enotnega nastopa in kontinnfate v delovanju treh odločnih faktorjev: t. j. deželne vlade, naše dele?raciie pri antantni komisiji in Narodnih svetov v Velikoveu in Borovljah. Ko je moral general Maister zapustiti Koroško — pri čemer je baje jmela tudi naša delegacija svoje zaslnee — loh nismo im°!i več avtoritativne osebe, posredovalca med vlado, delegacijo in Narednjmi sveti. V najbolj kritičnem času so vzeli Narodnemu svetu v Velikoveu erlavo. Vlada in dele.gacjja sta desrra.dirali Narodni svet v navaden asdta.ei^ki organ ki jo imel pri muonni takratnega predsednika vlade skrbet; samo za ucodno razpoloženj,* ljudstva, v drnrre zadeve pa se ni imel mešati. Vseeno se Narodni svati svojo nalogo še najbolje rešili jn najboljši n*'err>vi dela vri so tiho jn re-ooaženo ustvarili organi?cm, k ?e bfl zmoten v 48. arah mohi'-'^ira+i vse 7"-vcr'ue SSlnv^neo |n zbirati kjerkoli in kdaffcotL Velieastnefsia mrnifc*tac;i -,rce*a, naroda stulobaa S'ovcntri nI videla, kot so bili si;a,jni shodi v Velikoveu in Borovikjer se j-^ hkrata zbirale skupa? nad 10.000 ljudstva, skoro vse. kar s no ga imeli za seboj. Ponoči so vstajali ljudje in prihiteli na naš poziv z pajvi;jh hrjbov in na j >ddal jene-šj j» krr.jev na zberova1.'-š^e. Tujcev je bilo na teb zborovanjih hore malo, iT^rin;Ti so med množico do- mačinov. Rđor kaj driif-'o.uM trtlj, laže. Izjemo dola lo shod v Žrslco. Kdx>r jo videl b nsrvduientoi to disei}>liuos to veselo razpoloženje, tč okra.:> vozo~ ve, zastavice jn table, ti mora priznati, da ie bilo t^eba ogromnega dela, preden jc bil ost varjen, anarat. ki jo v tako kratkem fesu, brc;', lepakov, brca časniškega obvestjia cMrigiral na Oda daljen:> zborovališčo tako množico ljudstva. Naj se sodi o teh manifo ge vrnilo z-golj zaradi tega, da so so preprečile nemško — nekak p o in en st> se nas imelo, Urez njih bi s~* naš narod nikelj ne aa-vzel ono samozavesti, ki jo jo pokazal do zadnjega rin<>. brc/ ni'i 1 : iS no bil otresel nikoli ona bojazljivosti, ki ga je kazal, ko smo po dvakratnera begri in vseh strahotnh vclk>welirov ko vlado v tretjič zase^Ui Koroško. Takrat je ljudstvo izgubilo vso vero v nas in lo počasj smo mu zopet vcepljali po* trebno samozavest. Nemcem vsega toga ni bilo treb:i. Veliko so gOVOTj o zgrešenih metodah propagande, a v: ; jo delal kakor je najltolje znal in ko bj se enkrat delali plebiscit, ne bj bilo to delo v bistvu drugačno, dasi bi se okoristili s temi in onimi iskusajami. I1^ je plebiscitna propaganda paS zahtevala nekaj žrtev na naši strani, nobena pa na nemški, jo pravo čudo vspričo skrajno vzhicenostl duhov in teh n'.v-Stopov mas. bkrati naj-K>l?^i dokaz, da naši ljudje niso bili tako hrczol>z|njj z nasprotniki, V:al;or se jim oČjta. Danes, ko obhajamo oblotrtleo, ko vidimo, da nad narod na Koroško-m še ij| nič zgubil na svoji odporni sili, da so naše vrsto ge enako jake in da so Nemcem vkliTib vemu trudu ne posj\> či premostiti propad med naSincj in' nemškutarii. danes Sele vidimo, da naše plcbfsritno đ^e ni bilo zaman, ampak da je pognlo g-bdjlle korenino in radjlo trajiie|§e sadove, kot smo se nadejal} in da bo ta nara;1, ako ga zgodovina zopet pokliče na megdan, enako odločno nastopil, kot pri plebiscitu. Eno zavest na. mora tt&5 koroški Slovenec jmeti. ako nočemo, da končno omaga zavest, d** stoji za njim sle!i-n;cna in eče je, da bo kdaj pozneje kaka bistra glava moja fantastne slike lahko razložila kot same ob sebj razumljiva, vsakdanske pojave; jasen, oster duh *pa bo moral biti. manjo vznemirljiv kakor jaz — duh, ki v dogodkih, o katerih morem jaz govoriti le trepetajoč, ne bo videl njč drugega, nego običajno razmerje med vzrokom in posledico. Od svoje zgodnje mladosti sem veljal za jzredno voljnega in mehkosrčna-ga človeka. Moja dobrodušnost se je izražala taico močno, da je izzivala pri tovarjših posmeh. Srce me je vleklo zlasti k živalim, in moji starš} mi niso mo^li storiti večjega veselja, nego mi prinesti v hišo katero izmed or.jh ljubi bitij. Vsak svoj svoboden trenotek sem prebil pri njih, in najsrečnejši sem bil, če sem jjh mogel krmiti in božati. To nagnjenje je raslo, čjm starejši sem postajal, in še v moški dobi mi j a bilo vir inojeea najlepšega veselja.. Kdor je kdaj ljubil pametnega jn zvestega nsa. taca mi ni treba spon:injati, s koliko hvaležnostjo zna žival poplačat} vsak najmanjši znak naše nežnosti. V nesebični, požrtvovalni ljubezni živali je nekaj, kar gre vsakomur globoko do srca, kdorkoli jma priliko, Opazovati bedno prijateljstvo in krhko zvestobo liudi. Oženil sem sa zgodaj in bjl srečen, da sem našel v svoji ženi sebi sorodno srce. Moja ljubezen do živalstva ji nj ostala skrita, in zamudila ni nobene prilika, da bi mo ne obdarovala z najlepšim. Imela sva raznovrstne ptiče, zlate ribico, krasnega psa, kunca, opico in mačko. Ta mačka je bila izredno velika ln lepa žival s čisto črnim kožuhom. Ker se je odlikovala s čudovito razumnostjo, je namigavala moja žena, ki sicer nj bila prav nič praznovema, včasih na staro vražo, da so črno mačke zaklete čarovnice. Ne da bi si pri tem nu^lila kaj posebnega — omenjam le, ker sem se tega pač spomnil. Pluton — tako smo imenovali mačko — je bil moj ljubljenec. Sam sem ca krmil in zato m j je sledil povsod pO vsej hiši. Lo s težka se je dal zadržati, da me ni spremljal celo po uljci. Najino prijateljstvo je trajalo več let. Medtem pa je — sram me je, to priznati — vražji alkohol moj značaj povsem pokvarjl. Vsak dan sem postajal napram svoji okolici bolj rruhast, ra~-dražijivejši in brezobzjrnejši. Celo napram svoji ženi sem se dal zavesti do sirovjh in trdih besed. Končno sem so spozabil dejancko nad njo. Tudi živali so morale trpeti zaradi mojega jzpremenienega vedenja; zanemarjal sem jih, da. celo grdo sem ravnal z njimi. Dasi me ni zadrževalo nič, da bi ne pretepel kunca, p^a al i opica, če so mi slučajno ali iz stare ljubezni pritekli naproti, sem se krotil vsaj toliko, da nisam stresal svoje slabe volje na mačko. Toda moja bolezen 39 je vgnezdf-la globlje in globlje — zakaj katera bolezen je hujša od pijančevanja? — in končno je morala tudi mačka, ki je postala medtem stara in zato čememej-ša, prenašati jzlive moje slabe volje. Ko sam nekega večera prišel iz neke krčmo močno oiian domov, sem si domišljal, da se mi hoče mačka jzogniti. Zgrabil sem jo, a o^a me je iz strahu i pred mojo jezo nalahko vgriznila v roko. Lotila se me je besna togota. ro-znal njsem sam sebe več: kakor bi so duša odločila od mojega telesa in od-let?la, so me je polastila vražja hudobnost, povečana Še po alkoholu, ter je prodrla v vsak živec mojega života. Potegnil sem iz žepa nožjč, ga odprl, zgrabil ubogo žival za grlo in mu premišljeno izteknjl eno oko. Sram me poliva in grozen strah me izpreletava, ko zabeležuiem ta vsega obsojanja vredni zločin. Naslednjega jutra, ko sem svojo pijanost prespal in sem prišel do jasne zavesti, me je pooadla groza in kes zaradi ostudnega čina. Toda bilo jo prav slabo is neskladno čustvo — moja duša ni vedela njčesar o njem. Kmalu sem sa udal znova svoiim razuzdanostim ter sem utopil v vinu vsak spomin na svoje dejanje. Medtem je mačka ozdravila. Praz~ na očesna luknja jo bjla sicer za pogled strasna, toda zdelo se j a, da nima žival nikakih bolečin več. Kakor navadno jo lazila po hišj. a plašna je zbežala iz mojo bližino, kakor hitro mo jo zagledala. Svojo prejšnje narave nisem bil jzgubil žo docela, zato me ie očitna neprijaznost bit^a, ki mi je bilo včasih tako vdano, zdaj bolela. Toda to čustvo se j a kmalu umaknilo jezi. In potem ie prišel nadme se neki duh hudobije, da me uniči popolncn ma in nepreklicno. O tem duhu filozofija no uči mnogo. In vendar, kakor gotovo imam ž'-vo dušo, jo duh hudobije eden najprvot-nejših in najmočnejših nag< nov, ona. izmed elementarnih lastnosti v človeškem čustvovanju, lastnosti, ki dajejo 3mer človeškemu značaju. Kdo se ni žo stokrat zasačil pri grdem ali bedastem činu, k j ga jo zagrešil le za to, ker bi ga zagrešiti no bi bjl smel? Ali nismo neprestano pripravljeni, vzlic svoji jasni in gotovi sodbi, presropjti zakon edino lo za to, ker ja zakon? Ta duh hudobije, sem dejal, me ]a končno uničil. Nerazumljivo teženja duše, mučiti samo sebe, posjljevati lastno naravo, delati krivico zaradi kri-\ičnos.ti — mo je gnalo k novim sir> vestim in ma je tiralo, da sem muke nedolžne, neškodljive živali šo stopnjeval. Nekega jutra sem ji hladnokrvna položjl okoli vratu zanjko ter jo obesil na vejo — da , — obesil sem jo, dasi sem imol vroče solze v očeh in grenak kes v srcu — obesil ^em io. kor sem vedel, da mo je ljubila, ker sem čutil, da m j ni dala nobenega povoda za tako grozodejstvo, — obecil sem jo, ker sem vedel, da je moje početje greh. smrten gr?h, ki spravlja svelleanie mojo dušo y nevarnost ter mo odtujujo morda. cfllq 30 Politične uesfi. =k Politični klub JDS. ima seata-tfek v torek 11. t rn, sveeor ob 8. v tajništvu JDS., Narodni dom- JsTa dne v »em redu važen razgovor. Pismenih vabil radi pomanjkanja časa člani ne dobe. Udeležite so sos tanka polnoste- jvilno in to en o | Preglas radikalne stranke Slovencem- Glavni bdbor radikalne stranke je izdal proglas, naslovljen na Sl> vence. V proglasu je očrtana zgodovjna radikalno stranke in njen program, proglas je sestavil poslanec Liuba Jor Vanović. bjvši minister. — Pašid v Parizu. Presbiro poroda iz Pariza: Ministrski predsednik g. J'ašjć je prišel v Pariz. Na lvonskem kolodvoru ga je sprejel na5 opravnik Boškovjč in osobje našega poslaništva. = Politična situacija* Politična situacija zadnjih dni je v stadiju mirnosti. V Beogradu vlada nekako zatišje. »V političnih krogih pa pričakujejo v prihodnjih dneh do 15. t. m. znatne politične izpremembe. Danes ima ministrski svet svojo sejo, na kateri bo razpravljal proračune posamnih ministrstev. Tudi zakonodajni odbor, V. sekcija ima danes sejo, na kateri bo raz* pravljala o uredbah ministrstva za agrarno reformo. s= Reorganizacija ajrrarnih odborov. Da bi se mogla agrarna reforma v krajih, kjer jo ie treba, pravilno izvesti, se deJa v ministrstvu za agrarno reformo za reorganizacijo agrarnih odborov. as* Glas srbskih radikalcev za sporazum. Beogradska »Tribuna«, ki se dosedaj ni posebno navduševala za Protičevo akcijo, piše med drugim« da bi bilo pametnejše in koristneiše proučavati vzroke hrvatske in slovenske fcezadovrvlirjosti nego obtoževati separatizem Hrvatov in Slovencev. Dva £ota vodita k uspešnemu cilitt! usvojitev njihovih opravičenih zahtev, na-bprotno pa se iim mora dokazati neupravičenost onih zahtev, ki so škodljive za celoto, Hrvati in Slovenci, ki Itak ne tvorijo etične celote, brez-dvomno niti ne mislijo, da bi se jim godilo bolje, ako se ločijo od srbsk'h bratov. In zato je treba delati, da se pride do sporazuma, ki ie rešitev za »as vse! = Neuspehi raso zunanje politiko. *"RijeČ« priobčuje uvodni Članek o raznih neuspehih naše zunanje politike. Med drugim piše: Uspeh ie samo mala antanta, če tudi ni izpolnila vseh naših iiad. Toda rapallska pogodba, koroški plebiscit, baranjska afera, albansko Vprašanje itd., to vse so večji ali maniši neuspehi. Poleg teh so še drugi: Ju-■"r^ovenski Izseljenci v Ameriki se V 'jujelo v sovraštvo proti naš! na-t i državi ln mi ne znamo preprečiti le \ gitacije. V Evropi smo kot nesoli-j&c narod na slabem glasu, kar nam ge j»iore pridobiti evropskih simpatij. JOstali smo na strani z vsem moralnim kapitalom Srbije, igramo nlogo poštenega idealista med surovimi egoisti, z iruge strani pa smo kakor *kramarii« >V velikem poslovnem svetu. Povrh ivsesra se pa še jezimo nad pokvarjenostjo sveta, obžalujemo pomanjkanje Rusije ln bi najrajši obrnili hrbet za- Telefonska In knols^iia p«-^£i3r:. vičnosti od miru«. Kakšna j & ta Italijanska pravičnost, vemo dobro vsi, najbolj pa naši bratje v Primorju. = Vatikan proti ustanovitvi madžarsko škofije na Slovaškem. Skoraj neverjetno in vendar «e Je papež izjavil proti nameri madžarskih ire-dentistov. Pač pa namerava ustanoviti Vatikan na Slovaškem vikarijate, ki naj bi jih vodil Hlinka. = Bolgarski gla§ o Masarvku. Sofijski »Mir* piše: Masarvk proglaša kot pravi vodja ln apostol naroda načela, na katerih edino more biti zgrajena moderna država. List citira Ma-sarvkov izrek da se morejo socialistični cilji d seči potom dela in produkcije, ne pa z nasiljem in pravi; Tako govori moder in izobražen državnik. Želmo, da bi se ravnala tudi naša vlada po Masarvkovem vzgledu. =35 Dunaj — sedež Zvezo narodov? Kakor poročajo z Dunaja, pride te dni tja rosebna delegacija Zveze narodov, ki bo proučila razmere, od katerih le odvisna premestitev sedeža Zveze na^ rodov na Dunaj. Angleški oddelek delegacijo vodi lord Robert Cecil. = Clemeneeau ln Tard'^u ustanovita svoj dnevnik, iz Pariza poročalo, da prične sredi oktobra Izhajati nov dnevnik »La Nation Francaise«. izdajatelj in ravnatelj dnevnika bo Andre I Tnrdieu. stalen sotrudnik pa Clemen- I ceau. ki bo napisal vsak teden Članek j o politični situaciji. = Rušila dovolila potovanja % inozem izd potovati v inozemstvo s posebnimi potnimi listi. Pristoibina za potni list znaša 300.000 rubljev. — Odškodnina ».mcijc. Minjstr-I atvo za promet je sestavil j stroko vno j komisijo, ki bo sprejemala lokomotive j in železniška vozove od Nemčijo na i račun vojne o d šk: a dni ne. zteloznjski materijal bo začel prihajat« k nam ko-m?c prihodnjega tedna, — Ludendorffova politika. General Ludendorff je izjavil dopisniku »New York Heralda«, da more rešiti j Rusijo le skupna ak:ija Nemčije, ! Francije in Anglije. Ludendorff meri, I da bi ta skupna ekspedicija uničila ! boljševizem ne samo v Rusiji ampak j tudi drugod. Nadalje Je izjavil, da Nemčija na noben način ne more ostati HdunCni minister odločno demenllra moratorij- — Beograd, 10. okt. (Izvir.) Ker se v gotovih trgovskih in finančnih kroqih. kakor tudi v Ustih pojavila* jo še vedno vesti o nekakem mo* ratoriju, je finančni minister oh j a* vil po presbiroju: Gotovi nasi listi so prinesli vest, da je bilo po konfe* renči v beoLjradaki trgovski shnrnl* ci sporazumni) s finančnim mini* strom sklenjeno, da se uvede mora* torij enega leta plačila naših tr« govcev v inozemstvu. Tudi nekateri inozemski listi so poročali o tem še mnogo več, Češ da je finančni m U nister uvedel moratorij od 1 leta za plačila jugoslovanskih trgovce? v inozemstvu. Te vesti so netočne. FL naneni minister ni ofvjavil niknkega moratorija glede plačil naših trgov* cev v inozemstvu, niti ni Trgovska zbornica v Beogradu stavila iinan* čitemu ministru kake zahteve v tem , DOfiCt:X '.. . 0£iru" 1 skl mdL iMPi UČITELJSKA skupščina v mo- gradu. — Beograd. 10. oktobra. (Izv) Včeraj dopoldne je bila skupščina uči-teljst/a, udruženega v beogradski sekciji. Na skupščini se Je predlagalo, da se imenuje učiteljsko društvo >! >ru-Štvo učiteljev kraljevine SMS«. Skupščina Je dalje obravnavala o narodni osnovni loli Država prevzemi popolno skrb za šolstvo. Mesto pedagoglgnega l.ir/.a naj se ustao* vi pedag< gičiui fakulteta, ki bi bila obvezna za iolske nadzornike, Glede premestitve in nameščanja nCiteljstva le skupščina po-vd:iriala. da naj se učiteljstvo imenuje potom ukaza in v sporazumu ministrstva prosvete z učiteljsko organizacijo. Skupščina je nadaljevala kvojc zboro I vanje popoldne. Učitelj Viktorovi* ; predaval o državni vzgoji, poudarja)« . ; da na i se na šolah ukine verski poduk. ( Skupščina je poslala ttdfttlOStnt \z\\ j kralju Aleksandru in ministru IV ' -j vicu. i Ino vest1., katere so se .'.nesle pO * tu t:ic:W za trgovske obvesnoetj . vi. niso ostale broi .-l"oi ?ke firme so postale pr# je -t- Beograd. 10. oktobra, (Izv.) Beogradski trgovci so imeli včeraj dopoldne na boran dobro oblsl an shod, na katerem so razpravljali o sedanji obliki davka na poslovni obrat. Shod ie posebno ostro nastopil proti uvedbi PO-zemstvo. Ruska sovjetska vlada ie j sebne poslovno knjige, Nekateri poro-ala naredbo, da smejo Rusi zepet čevalci so izjavili, da Je sedanji davek lcti in v isti obliki, kakor sca ie bil uvedel g. minister Sndanovič, ki ga ie moral pozneje vsled nepraktičnosti umakniti. Beosrradski trgovci zahteva- { jo, da se davek plačuje pri DOjoženju deklaracij. Posebna deputaciin trgovcev je od^la v finančno ministrstvo« Icjcr je izročila zadevne resolucije, BEOGRADSKO DUASTVO TN MEDICINSKE FAKULTETE. Intervencije slovenskih demokrati ek!h poslancev. — Beograd, 10. okt. (Izvir.) Me* dicinci beogradske univerze so za danes ob 2. por>. napovedali veliko protestno kupččino v anntom,ski dve rani. Dnevni red skupščine ie vpra? sanje ukinjenja medicinske fakulte« samo kontinentalna država. To bi uni- | te na univerzah v Beogradu in v A -BANCI MIRUJEJO — d Beograd, o. okt. Ka iiih Čilo nemško industrijo, kar bi bila velika nesreča za ves svet. = ČcSki list o albanskem vp"a^a-nju. >Čas< se bavi v uvodniku s sporom med Jugoslavijo in Albanijo, o katerem pravi, da se za sre&njepvTopski položaj ne sme smatrati za tragičnega. Upa, da bo Jugoslavija o&bfta v?e albanske nan^de. Slučai Alb.^ni'O uči. kako so škodl'fva za evropski mir odorta 8pWia vprašanja. Italija se mora izne-bjti predsodkov crlede panslavietlezie nevamostj tor mora uvideti, da je kooperacija v njenem lastnem inteseru mogoča. — TJovd (rcorire o brezposelnosti. Ministrski predsednik Llovd Georgo je jmel v mestni hi M v Tnvemessu povor, brezposelnost ta-znomirjen-o. trpi ves svet. Zna-j čilnO je. da sta najbolj prizadeti onj Ze- I dinjeno države in Velika Brjtaniia. V i Zedinjenih državah je nad .sest milijo-nav ljudi brez dela. Llovd George je nadaljovaJ, da brezposelnost zelo ovira trgovino, kar «e posebno izraža v neprestanem padanju in dviganju valute raznih držav. jvelia za vse na?e dosedanje zunanje jninistre. Pole«: vlade Pa so krive vse j u imata najv0?ii kredjt: stranke sploh., ker um je več za stran- ( icarske. kakor pa za državne interese, -Vlada naj skrbi, da nas bodo zastopali v inozemstvu najboljši ljudje, da se uredi stalna in dobra izvestiteliska slujba za inozemstvo, kakor je to v drugih državah in da se v občevanju z zunanjim svetom og:ba vseh »kramarskih trikov«. = Občinske voHtve v Sofiji. Pri Občinskih volitvah v Sofiji so izgubili komunisti preceišnie $tc\ilo glasov v korist agrarcev ln meščanskih strank. = Čudna italijanska pravičnost. V Rimu se je vršil te dni kongres za mednarodno pravo. Kongres je otvoril zunanji minister della Torretta zdravnim nagovorom, v izustil pravo italiiansko krilatico, da ; i« J {pčudnoc, >narazum-ljfvoc in slični vzkliki so zodll mojo radovednost. Ki sem stopil bližje, sem videl, da je bil v beli zid neknko vdol-ben relief ogromne mačke. Vtisek je Ml uprav čudovito naraven. Okoli vrata iivali pa ie bila vrv. '(Dab*« prih.y Karla Podgornika par neznanih zlis kovcev, ki so ga očividno že čakali in so mu, ko je zavrnil njih predrz* no vprašanje po njegovem imenu, zaprli hišna vrata, da ni mogel na cesto. Ohstopili so ga, zahtevale njegovo ime in kričaie »mostro de ščavo di Lubianac Ko so se vrata malo odprla, ker je eden od teh zlis kovcev hotel na cesto, je dr. Pod* gornik skočil za njim, klicaje na po* moč. Na pragu so ga zadržali in za« čeli ob huronskem kriku pretepati s pestmi in palicami. Vkljub klicanju dr. Podgornika ni bilo ooraoči od nikoder in nobene straže na spres gled, razen par oseb, ki so obstale na cesti aH na izhodih bližnjih tr* govin in cledalo sramotni prizor. Dr. Podgorniku je bila prizadejana s palico precej velika rana na levi strani čela, prodirajoča do kosti; prejel je toliko udarcev, da so mu ostale občutne bolečine, razbili so mu tudi očala in ukradli iz žepa re* | volver. katerega ni niti mogel rabiti j ob tako nepričakovanem, hipnem j napadu ob belem dnevu sredi me* Ljubljani. Tekom, včeraj sni epa. dnc= va so demokratski poslanci iz Slo* venije ponovn/) odšli v ministrstvo presvete, da so sprejeli vse podrob* nosti o perečem vprašanju, posebno detajiirane informacije o medicin* skih in tehničnih fakultetah. Poslan* ci so opozarjali, da je fakutete mož* no ukiniti Pi'osvete da so v budžetu ukinjene samo no ve investicije glede teh fakultet, da pa medicinske in tehnične fakultc* ite ostanejo, ker jih zamore ukiniti samo zakon sprejet v narodni skup? ščini. — Po krivdi beogradskoga ča* sopisja se zadeva še do drnes ni po« polnoma razčistila. — V akadem* skih krogih z napetostjo pričakuješ jo izida drnašnje skupščine aka? domske omladine. ZAKONODAJNI ODBOR. — d Beograd, 8. okt. Danes do* poldne je bila seja pododbora za* konodainega odseka, na kateri se ie razpravljalo o centralni upravi, o državnem svetu in upravnem sodi? šču. Na tej seli se je končalo riiz* pravljanje o zakonu glede centralne uprave. Razpravljalo se je o onih točkah, ki so bile odgođene. Nada« I j e se je ukinila institucija osebnih tajnikov ministrov, o katerih jo go» vor v členu 15 o civilni upravi. Od* j bor jo prejel zakon, razpravljati po* j slej samo še o nekaterih prehodnjih d aredbah, o katerih pa še ni mogo* če sklepati, ker še niso izdelane. Ka* korhitro bo minister za uatavotvor« no skupščino in izenačenje zakonov pripravil prihodnje naredbe, bo ta» koj, najbrže se v torek sklicana se? ia sekcije. ZA ZVEZO S PREKMURJEM — d Beograd, 8. okt. Na seji ministrskega sveta je minister za socijalno politiko dr. Kukovec spros žil vprašanje zveze s Prekmurjem in zahteval, da se pri Veržeju zgro* di most. Vlada je v to svrho odob* rila en milijon dinarjev. Razen te* ga je minister dr. Kukoveo zahteval, da se razpiše natečaj za zgradbo proge Murska Sobota*Ljutomer*On mož, ker je zanjo itak že odobren kredit. Minister za promet Uzuno* vič je obljubil, da se bo to delo po* spešilo in da bo čimprej razpisal na* teČAj. KONOFfTS ZEMLJORADNDCOV. — Beograd, 10. oktobra, (fzv.) Vodstvo zemh'oradniške stranke sklicuje za 12. In 13. november t. 1. strankin kongres v Veliko Piano. O dosedanjem političnem delovanju poroča na kongresu tainik Milan Komadi-n i Č za Srbilo, za Ro^no Sava D e 1 i č, za Dalmacijo Stcpan Roka. da^je poročajo razni poročevalci o notranji, zu- sko mejo SO došla na$a ojačenia in zavzela določene pozicije. Albanci so to uvideli in morda so ravno zato ladnje dni tako mirni Naša ojere= nja na albanski mcii &o tolika, da bo gotovo odbit vsak albanakj na> pad. — d Korča, 7. okt Po zadnji1: vesteh, ki 50 došle teko d današnje* ga dne, v:ada na rasi meji proti Al* bani i i z.-»fl*ije dni irnr. Po zanesljiv vih poročilih se je tttdl opazil prihod novih albanskih čet, ki se utrjujejo na postojankah preti nam. ITALIJANI PODPIRAJO AL* BANCE- — d Zagreb, 8. okt. »Jutranji Lisi" javlja v/ Beograda: Preko Pod gorice se doznava, dn so Italijani zadnje dni izkrcah v Draču velike množine oblek in municijo, ki se transportira v Tirano. Poveljnik transporta ie italijanski bersaJierski kapeian MarteHs, či^ar sovražno de« lovani? proti na^i državi ie znano. PRVA VLADA NA REKI. — Reka, 9. oktobra« (Izv.) Danes se je predstavila ustavodajni skupščini prva ustavna vlada neodvisne reške Lahkoi iz iU iru/jv rori; ■. v in •> dc. i.; .ir:!i. Izvor lina v»a ta . < a fo predvsem neka* tci*i beogradski trgovci navosili silne množine blaga v zemljo, 1 mi« no m pa ostali dolžni, računajoč na dviaanje nule valute. V.beočradi skii; Ustih se čita, da ie tal Lh obvez za 61 miliji nov fr. Frani a . Ko so ti fcosno.r.o l-iuvMivr.ii čt '. 1 :r-'v >, niso imeli obzira na val"!o in drfaj vo. Ko se jim je spektili :ijs pone« sročila, pa so bili drzni dovolj( da so skušali celo moratorij d. scd. Iz listov posnamemo, da se pri držav« nem po9oiilu niso ravno aH. Sicer pa imajo vodno sal >ve do države, ki nUn ravno v 4 s Splošnimi interesi. Mislimo le na i/? voz. /dentaliteta, ki se |e v tfotovih trssovsldh krofih udomačila, nam ne ugaja. Od d-zavo na splošno breme vse zahtevati, državi pa odrekati, kar ji gre, to ni sn mu nje pri 1 .1 crxr.vljar.stva in domoljubja. Naša vlada bo morala odi »enej ie nasto« nati proti tem povojnim nazorom. Tako mdšlienje moramo zatreti. če hočemo do b^!»ših čp^ov in do d vb CnnJa valuto! fkMt nals fera — Nadrobni apomeins voivoda M':š!ču. Iz Beograda poročalo, da is kipar Gj:>ka Jovaaovič dovrši] aaarob-ni spomenik vojvodu Misi>. Na \i »>- države. Predsednik vlado jo Rihard . Zanella, ki je sprejel tudi zunanje za- ' kem pledestalu is doprsni >• -deve in bo vodil začasno tudi oddelek 1 W vojvode v vojni uniformi za trgovino in obrt. Marki BlasJch na- j PledestaJom je alcirorična slika Srbije, čeljine oddelku za notranje zadeve. ! ki ponuja vojvodi t desno roko pakno- naučr.i 1 vr> vej O, v levici pa drži povešeno zaci cia ' *tavo v znak žalovanja sa veli k'ni po i kojiiikom. F.u- Seno Lasciach. Predsednik Zanella je prečita! program vlade, ki je bil pa v glavnem že obse/en v njegovem otvoritvenem govoru. Občinstvo ie v ogromni večini sprejelo vlado z izrazi simpatije in zadovoljstva. Zvečer so bile po mestu velike manifestacije v prilog novi vladi. Fašisti pa z vlado, ki hoče pričeti delovati v korist mesta ln Sisani is Kir ' ■!/;\ — It Ko*inarev**i pri Celovcu nara poročajo: V nedeljo dne 20. srp-tembra jo bila pokopana c;drna. Albina P r d s e k a r. p. d. Rsaafava, nn. žitcu, V na^li^i jo zamonjjUa posodo z lugom za pranjo t posodo, v kateri jo Skrbeti pred vsem za red in mir, niso 1 imela mošt za malo jufcino. Akoravno zadovoljni. Zato so pridrli med mani- j je *° amoto tako^ pri prvem posirka festante. Počilo je nehaj petard. Nasta- j sapasila in so takoj pri zdra^ Lkn Ia je velika konfusija. K sreči ni bil ] iskali pomoči, vendar ni lilo reč po-nikdo ranjen. ! av>čj in je morala po šestih na 1 I dnfio v 25. TCOXTFFP^MPA V RFMPTk'ATT ! toJn!h ia»ihn|ti svoja bla o &.UXNrliKlSIVUA \ BtSlNJSlKAtl lrtu flvnie starosti. Hila lo jo nenavadno d Budimncšta, 8 okt. Po ne? j nadarjena Ln marljiva. y narod i kih vesteh bo šef madžarske dele* 1 °7-im neustrašena in jeklenega- značaja Racije za prnjajania z avstrijsko de, [*Mla !n 6a*tTl^an4S lekcijo v Benetkah po vsej priliki hl\° Plavcu. >grjh |s bil dr Grar« I nekaj sijajnega in nenavadnega. la L ' ( vsrli krajev jo prjnitelo ljudstvo, iln ji r" d A]m; \n:ct- K1(Jk1?r *?*av< izlr&Se sadnjo eaat v lako og* on m a, je zunanji minister Della 1 orrc* j gteviln, kak >r ga Kotmaravaa Is al rs* a v ministrskem svetu poročal o dela. Veliko ven ev priealo o : ; ai sta. Dr. Podpornik se je moral za* teči za pomoč k zdravniški straži. 3 nanjl, finančnr^n^Vosp^ O zločincih doslei ni nič znano. J kakor tudi o asrarni reformi in o reor-Eden ie nosil znano črno ico. Ijjanizaciii stranko. ondi snide z r.vsrriiskimi in mad skiini delegati in podaja clede Ita^ liji poverjenem:;: posredovanja« GLAD V RUSIJL d Moskva. 8, oktobra. V nekem lj tta burškem vr>ra.šanju. Naznanil jc, da i prfljnblienoetl. Pevski moški ibor iz odpr>tuje 10. t. m. v Renetke. dn se \ Bileevs« je pri hiši in n.* prvKu zaprl !/ar* ! v m*0^ -s^e-^iar-^ čalostlnke Rosne oči ob grobu stoječ{B p> kasale bolj kM i>o-pede, kai smo izcnibilt 3 pokojnioo. Ve« liko fe drii^ir»« pr«tr-n^la, kr» fr-> sačet« ka vojno in po raz sni 1 pr^ K^r;i».lj na-Sega vodite'ja. g. Matijo Prosekarja^ okrabi p:ubcrniie Samara se 90%~pre- 1 T1 d. Razaja na Plešivcu, a sodni jim lo bivalstva preživlja s siirotrati. Zaradi 1 nendla -smrt drage hčere »>pel zadala gladovanja umre zelo mnogo ljudi. V ; najhujši udareo, Ugledni Razajevi dm-40 vaseh umro dnc\mo ?tiri do pet •! ne^° pi^srčno sočnt$e in sožaljel nseb vsled lakote. Prebivalstvo okraja t ^——- „ n Kalanakov se preživlja s travo. Ame- t jQM^mS ST3'-^;?! 1L ncani so v Samari organizirali prelira- no 10.000 najpotrebnejših otrok. j Ljubljana, 10. oktol ra, NOVI ŽELEZNIŠKI TARIFI ZA I x ,Na 5°t7^SBJ?\«tnt? ie l 1 av^trtto tm m^m^Tm • prirejalo buhbsnsko on.-inntvo AV5TOUO IN NEMČIJO. . veHke tomboIe Pred l6 m fe t:iJ:0 — d Beograd, 8. okt. Ministr* tombolo priredilo Gasilno in rr -stvo za trgovino in industrijo ie do* t društvo. Sokol fl. ie 1 po ostjo bilo od na^ih konzulatov v Nemci* I mnogih čhnov in Članic l riredll včeraj ii in Nemški Avstriji naznalila, cia j ob 155- Popoldne veliko tombolo, ki is trajala do pobi 13. Kongresnem tr-I gu ie b'lo okoli Izklicnega, visokega odra, na katersm je članica - Sokolića se uveljavijo v obeh državah novi Železniški tarifi. Avstrijski za pres voz blaga bodo zvišani za 30 do 50 odstotkov, v Nemčiji pa za 30%, AMERIKA ZAHTEVA PLAČILO — d Wahsington, 8. okt. V po* slftnski zbornici je za klad m tainik Alellen nujno priporočal kongresu, naj kolikor mogoče kmalu začne akcijo za noohlnstilo vlade, da na* pravi vse korake, ki so potrebni, da inozemstvo poravna Zedinjcnim državam vse dolgove v znesku sko* raj desetih miljard dolarjev. Toza* devna podajanja so morajo pričeti v najkrajšem času. Sprejemali naj bi se boni ah* pa ameriške valute. Jemala Številke iz vrteče ?r»re. rbr^n;h nad 10.000 o*eb. ki nestrnno č?knle na svoio srečo. Rezultat tombole ie bil sledeči: 12S o*cb ei zadelo a m bo, B 1 oseb t e r n o, 57 oseb k v a t e r n o, 35 oseb cink v ino in 4 o^ehe tomh olo Tombolo so zadel*: 17 letni Ladislav Križman. knilsovo-^ki pomočnik pri g. Jakopiču na Cankarjevem nnbre?i'i 2. ga. Pranja n o 1 i n a. 3. g. Josip Spragar ln 4. tr K a p u s. Tudi dopoldanski cvetlični dan Je dobro uspel. Večrma zabava v Narodnem domu ie bila zelo inthnaa ln krasna - 223. štev. .DLuvc'iNbrvi NAKULI*! auc 11. oktobra Itfll« sira i! 3 ifemo na oddolie imetjem — V poslednjem trenutku! Rok za podpisovanje državnem posojila poteče dne 15. t. m. Pozivamo vnovič vse naše somišljenike in tiste, ki jim ie naša država pri srni, da se ođzov-vejo svoji narodni in državljanski dolžnosti ter se s primernimi sv o tami udeleže supskripcije državnega posojila. Prepričani smo, da naš • v ne bo našel gluhih ušes! Zlaeii , vse premožnejše sloje, državi sorazmerno s svojln in s svojimi dohodki A' . »jje urad ni k, delavec ali mali '• od svo- jih skromnih dohodkov, . dva zadostujejo za borno živi ■ jn tisočake za državno , naj žr- tvujejo stotisoče in n:. tisti, ki žive v izobilju in raz., ■ z milijon-skim! dohodki. Kakor ie nagla-šali, poteče rok za pod; ■ ije državnega posojila v sohof'-. Za podpis je torej že zadnji čas. Naj s (ari vsakdo svojo dolžnost, da borno nuli mi odvezam dolžnosti, da bi morali tega ali onc:m r-asu odprta javnosti Zgoraj imenovano dmMvo so tem potom obrnča do vseh naprednih Komišlienikov vodm.rtskeera okraja, aka imAjo kako razrešljivo krnjero k.ikor-šnok)li vsebine, da jo r7nmn~,io knjižnici. Knjj^e sa lahko ođd&fo knjižničarju Edvardu Romi, ZaloknrHieva ulica 17, ali pa naznaniti potom dopisnice, kje «o dobo. — Smrtna kesa. Umrl je v Invalidskem domu v Rosras^i Slatini 7. oktobra t. L invalid Leo-vart Knrol. doma iz Šmarja pri Jelšah. Blaz mu bodi spomin. — Nestrpnost. V petek, dne 7. t m. ie bil pogreb umrlega brata Loj za Ahlina iz Kosez v Hravlie. Pokoineura, povsodi priljubljenega in mladecra narodnjaka, ie spremilo nebroi njegovih sorodnikov, prijateljev in znancev. Pred krsto je korakalo tudi članstvo ?nkol-skega društva v SisTd s svoiim praporom, čcjrnr član je bil predobri Lojze. — Na pokopališču ie zapel po končanih cerkvenih ceremonijah zbor £ls"k?r1ev »Rla.cror mu . . .«. nakar sem Dričcl s poslovilnim covorom. Ali tedaj me okorno prekine sr. dekan iz Št. Vida: *Ne smete govoriti!« In ko se zvedavo obrnem proti njemu, reče: »Nimate do-volicnia!« — spoznam pnlofai in od- Vest o odpravi ljubljanske medicinske fakultete. »Piccolo deb la Sera« poroča iz Ljubljane, da se je njegov ljubljanski dopisnik in* formiral pri pokrajinski vladi, koli; ko ie resnice na vesti, da se ukine ljubljanska medicinska fakulteta Na vladi so mu rekli, da je zagreb* ška pokrajinska vlada takoj demem tirala to vest, ki jo je prinesel »Hr= vat«. Na vladi so italijanskemu do* pisniku tudi zatrdili, eta se na ljub* Ijanski univerzi ne izvrši nobena izprememba. Sedaj pa pride zani* mivost. Dopisnik ie baje vprašal nekega uradnika »Tiskovnega ura* da«, o katerem pravi, da je bolje in* formiran nego vsi drugi, ker urad funkcij on i ra izvrstno, kako naj se tolmači »Hrvatova« vest. In ta urad* nik je odgovoril: Vsak Hrvat ima interes na tem, da se ovira državno posojilo. Tako naj se razume hrvat* ske granate proti Beogradu! — Poroka. V soboto se ie v Pragi poročil £. dr. Gustav Zahorsktf, ataše češkoslovaškega konzulata v Ljubljani, z gosplco Hančo Kot turovo. Bilo srečno! — Preselitev oddelka min?str= stva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Od 13. t. m. naprej ura* dujc ta oddelek v novih prostorih, in sicer predsedstvo ter referati za personali i e, obrtni red, kreditne za* vode in delniške družbe, trgovsko in obrtno šolstvo, meroizkustvo, vložišče, registratora in pisarna na Turjaškem trgu št. 3, referati za sekvestracije, trgovsko, industrij* sko in obrtno pospeševanje ter cen* tralna riprava za trgovski promet pa na Turjaškem trgu št. 6. Dne 11. in 12. oktobra se ne bo uradovalo, — »(iosposretski Zvon« priredi ob priliki obletnice koroškega plebjseita v ponedeljek dne 10. oktobra 1921 ob 7. svečer v dvorani hotela. Union javen suod. — Promet z devizami in valus tami. V pravilniku o reguliranju prometa z devizami in valutami do* ločeni odbor posluje od 7. t. m. na* prej pri podružnici Narodne banke v Ljubljani. Uvozniki, kateri potre* bujejo za plačilo nabavljenega bla* Hi inozemska plačilna sredstva: (de; vize, čeke, nakazila itd.) opozarjamc da si pravočasno preskrbe dovolila za nakup teh plačilnih sredstev pri odboru. Zato je potrebno, da vlože pismeno n-kolkovano prošnjo na ta >or. V tej prošnji morajo navesti v kateri namen potrebujejo tuja pla* cilna sredstva in prošnji priložiti v č'cnu 11 nr^vi^nika predpisano po* t^oilo o r>rotokolaciji in plsčanih davkih. V splošnem se opozarjajo interesenti na določila naredbe o prometu z devizami in valutami. Rešitve prošenj odbor ne bo dostav, IjaL Stranke jih morejo takoj dvig* niti same posredno ali neposredno v pisarni odbora pri podružnici Na* rodne banke v Ljubljani (Knafljeva ulica). — Na predavanje o Koroški, ki ie Priredi šentjakobsko napredno društvo jutri, v torek ob 8. zvečer v svoii jrle-adliški dvorani v Floriianski ulici 27, I. adstropje, opozariamo zlasti šentjakobsko narodno prebivalstvo, da se ca udeleži v čim največjem številu. Po predavanju zapoje šentjakobski pevski *boi več koroških pesmi. Vstop prost l a kmalu je začela zopet coreti neka >Bu, govorim: »Hva^a lena, ?rosnod! — Lahko greste!«: ceš, opravili ste svoto dolžnost in ni treba, da motite že itak pretežko ločitev od tovariša. — G. dekan ie jrodrnjaje odšel, nakar sem nadaljeval svoj govor. — Slične napade ob takih prilikah ie smatrati za nestrpne in netaktne. Navzoči pa so dali zadoščenje k tem. da so ostali do konca eovo-ra. — Stud. injr Jakob .lesih, načelnik Sokolskeza društva v ŠiškL — Gozdni požar pod Rožmkrrm. V nedolio. okoli 20. ie enkratni strel z Grada naznanil, da je začelo jroreti v okolici. Na doslel še nepojasnjen način se je vnelo dračic in s^hliad v rozdnl parceli jr. Čada pod Rožmkom. Požarna hramba le bila takoi na me«tu. Po končani jrasitvi so so jrasilci vrnili. veja. Vrniti so se morali nazaj. Gozdni požar je bil počasen okoli 22. ponoči. Reperfofr No^ndneica gied&Ušša LJubljani. 5k>bota, 8. okt.: Ljubezen, A. Nedelja, 9 okt.: Obl^tni^a knDskega plebiscita: 1.) A. Aškerc: Knežji kamen; 2.) Požar fiiraati. Izven. Ponedeljek, 10. okt.: Ljub^en. C, Torek, 11. okt.: Zaprto. Sreda, 12. okt.: Požsr etrastj. B. Četrtek, 18. okt.: Proslava 701etnioe ^pfkega pisatelja Jiraska; Oče. Izv?n. Pet^k, 14. okt.: Komedija zmešnjav. E. Opei*a: Sol»r.tn, S. okt.: Tosea. B. Nedelja, 9. okt.: Vaška, šola. fteln!čnl noči); Pavčičeve (10 pesmi): Kogojeve (3 pesmi) in Michlove (4 Prešernove pesmi) se dobiva'o v pisarni Obsbene Matice. — Nov ee£ki literarni liet. V Pra-gi prbme izhajati literarni mesečnik >>fost«, pri katerem bodo sodolovaM odlirni literati st-jre in mlajše rene-rar i->. — ICrban«l:l l:ozaki v I/»ubI*inni. fj» v soboto pop širine so vzbuiMj po mesta velltoo pororno«t. kubanski kozak i t svojih ^Mkovit'b nn i farmah. "Pripel je v Ljubljano ve<5fi oddelek korakov pod vodstvom komandanta Pav-ljčenka, Na športnem prostom >Hfr!je< Fti včer«i proizvajali Icubanski kozaki pva:a jcveto7-norna.no. drzne jahalno vaje. k*torr-> so pred vojno obieVtfna rrr>-izvajalj v Petrogradn. Kubanski korak j'd roj<°r» nn konfn in živi z niirn po ni^ki stenj svojo svDlvođno fcfrljanfa, Jahalnim Tafam fs prisostvovalo litoTilno Ijnblj'aiisko ob^Snstvo, ki «e nf 7n">clv> aiactalfti neka-terfjm procrnkcijjLm. Na,i-večjo zanimanje \$ vsbn^Hl nri^r. ko mladi kozak v n^jdivjejisem diru ustrelil na jajce in jo Kadet. Tudi borna dveh koz*kov vzlmdfla sploSno °b- fn^nrinif. Pripornnifi uro-nimo. da. kubanski kosald svojih jaVi^ln'b vaj njso i'/vai<\Ii na lastnih konjih, ampak na kopiib, kj ijra jih }e dala na raw»^ol«v» pasa TOlaika uprava. — Frv. akadem^ri športni k3u\ Saaree : Vpr,)* ? : 1 f1 : 1) Pri vee-r?"*n?f noff-omefnl tekni! med >FaS« k o rn<\ prvakom TTrvar^k« ir» na«.3 i m nr-vnkbm "*riiriio< zmaezal r?o trdem hoi-.i t^rvi. V pn'-«m polčasu ie bil rezultat ob enakomerno n* obe strani raz-delfesl irri eeodlecen 1 • 1. V drnrrem poleasa b*l Hask m^t^n v lahnj nr^^i, ter fe v o^fi*w fi^'abu v po-«ie^nfi minuti đoseael odločilni pol. — V TTasku ie jspral isvanredvo levi bra-y,r»ee T) n m o v -j | v nirifi tO treba •'lasti omeniti iTvr**tT»eea oenterh^Ifa Z u-n a n r j č 's TT. — Tirro rodil kot sb-dnik r. "PieV \r 7^«rrf*ba, ifome wssf?. — Te J ova dn? od«»rk >?;en4ceaa telovadnega .ftVu^rs*^ v T/tuMfaivi narnar- m>. da fe določil za perik sledeee dneve: T. otročki oddelek rtonede-ljek in eetrtek od pol f^. do triretrt na 7., TI. nar ai S a \ t>^7*ek ?* petek od fi. do četrt na 8. TTT. d am skm telovadba ponedeljek fn eorrrek od 7. do R. zveier. Prva telovadna ura ho 13. t. m. — »O'^nn^ve^!«^! 7vnn* onoraria narodno obč'r'rf,"o ra đansSnU sbnrl o K^rn^ki v vel;T'I dvoran! t-otr!r* ITnfon ob 7. sveder Oovore rtr. Pavnib^r, dr. Am«*'e. ^modei. Arniis. rosna Čučko-va, knroška roiakinia in druari. Drisko posolila 0 130- — Beograd, 10. okt. (Irvir.) Ta teden prispe v Beograd ^la\in rav* natelj »Nationalbanke« iz Xew Yorka. V finančnih krofih smatra« jo, da je njegov prihod v zvezi z najetjem našega državnega posojl* Ia v inozemstvu. — Beoj/rad, 10. okt. (Izvir.) Da, našnji »Beogradski Dnevnik« priob. čuje, da kroži v političnih krofih verzija, glasom katere odpotuje fi» nančni minister dr. Kumanudi v London in sicer po končanem pod; pisu notranjega držuvTie^a investicij skeca posojila. To potovanje je v zvezi z najetjem zuiuinjcuu poso* jilsL poslancem zu Sfesđer. — Beograd, 10. okt. (Izvir.) Čr* iio^or. poslanci brez razlike strank so včeraj dopoldne posetili zunanje ministrstvo in predložili svoje za* ebtve glede ureditve mej z Albani* jo. Črnogorski poslanci zahtevajo, da si naša kraljevina zagotovi no* sest Skadra in ohrani najugodnejša meje. IZ SEJE GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE. — d Beograd, 9. oktobra. Glav« ni odbor demokratske* stranke je na svoji včerajšnji seji, ki so je v filav= nem bavila z akrunlnimi gospodar« sko i finančnimi vpra^a.nii, posvetil največjo pozornost slabemu kurzu dinarja. Izrazila se ie želja, da naj vlada z vsemi silami pospešuje in olajša izvoz, ker more ravnotežje med izvozom in uvozom v prvi vr? sti popraviti našo valuto. V zvezi s tem je velike važnosti izboljšanje prometa, brez katerega se izvoz ne more labko in hitro razvijati. Ravno tako so pretresali tudi vprašanje zmanjšanja državnib izdatkov, da bi se poleš ravnotežja v zunanji tr# Sovini dosecio tudi ravnotežje v proračunu. Ta dva koraka se smatrata za najzanesljivejšo sredstvo za izboljšanie naše valute. Razen teša so pretresali tudi vprašanje dr* žavnetfa posojila v inozemstvu, katero ima. prece:šnje upanje na uspeb in ki bi v sedanjih razmerah utegni* lo imeti zelo povoljne rezultate za nas zuranii položaj. ITALrTJA ZA ?E T> L* A PItf STANISČE IN ŽEI.EZVTCE NA REKI. — Reka, 9. oktobra (Izvirno.) Italijanski sreneral Amantea je izd.nl dekret za akijna^ijo re?ke^a prjstanišOa in železnje. Dekret so naslanja na iri-anonsko in sainiirenaairicko pogodbo v onem delu. ki oV^era, dispozicijo za cenitev in prehod lastnine in:et;a, prj-padajo^eera bivši avetroocrsk} monor-Itifi, na nasledstrene države in navaja, da vzdržuje železr.'ro [talijanska uprava, ki vnlt ves sel.i nji promet, v?? pomorske črte. ki se dotikajo Reke, s*-> v lastj italijanske vl^do. del želoznižkih ert in naprav ]e lasi družbe južnih železnic, napram kateri {e odgovorni ravnateljstvo državnik ž^loTnie, kj jih uoravlU. nadalje so zahtevale Železnico jujToalovenake države v posjaTdar?ki odno>aji med K^ko in dru-pimj jntrrcsiranimi državami. Za zo-leznir*e In>do tako skrbela še nada-ljo italijanska j.eleznire fn v pr|8tanišen o^t.^ne *<• n.Tdalfe v fnrkciji sedanj} jta-lij^n^ki komisarjjnt. Vse os^tbje ost.an* nadalje v služb j in svPjo veljavo .">!>-drže vae potrodhe in obvCTno^j. o dohodkih in troskih se bo vodil rosol en rai%nn, ki ««e predložj s^t>i ras rovki vladi. — Dekret jo napravil na prebival-atvo ploHok ntis, i?; kfltrres:a se je raz-Tflo splošno obeofanfo dekreta, kj knfo. kako s^ hode Italija lastiti Reke in r.lone bodočnosti. Reška vlada so pripravlja na energično korake v varstvo reških pravic. —d Hudimnešta 9. okt. Ministrskf prvrTsednik prrof Betbl-^n in minister za zunanje posle gp-of Bnnffv sta ee kot delegata madžarske vlade no^j odpeljala v B«n*»tke. Pocsian? v Penotknh se bo udeležil tudi budimpeštanski italijanski noslpnik prinr* CastrwirnettA. —d Tlnnaj. 9. akt Nocoj se jo zvezni kanenlar dr. Bchober v soremstvu srk^ii^keca naealn'ka Oppenhefmerja, nrinisterijalnepa svetnika Dufeka in pjsarnj-kega ravnatelja Boda odpeljal v Benetke. KONFERENC V V RfNETKATT OD-CiOOENA. — Beoerad, 10 oktobra, flzv.) P. H. Je pre;el iz Pariza sledečo vest: Ginsom poročila iz Rima ie konferenca v Benetkah, katera ie bila sklicana s posredovanjem zuhanjetra ministra ( Della Torrette, odgođena M .nedclo-Čen čas. To od^odltev je r-uvrročUa zahteva naio drŽavo, da so 1 ona uđo-lezi razprav na te4 lu>rforc«iei. VESTI O OROŽNIH VAJAH. — d Beograd, 9. oktobra, Z me* rodajno strani se doznava, da so ne# osnovane vesti, po katerih se bo ves prvi poziv nurodne vojske po* klical na orožne vaja. Mada jc ob* vestila vojneftii miiiicrra, naj v po* trebi pozove na orožne vaje samo najpotrebnejši kontingent mlnjteh čet. Ker pa v tem trenotku razpoki Ca operativna vojska z zadosrr.;rq številom čet ob j u/ni meji, ie vet« jetno, da 9« ne bodo klicalo nad.ili« ne rezerve. VELIK PROTrORAG!XT I SKI SHOD V GRADCU. — Gradec. 10. oktobra. (I/v.) Včeraj dopoldne jo bilo v i-1 . • w ni steinfekkski dvorani velik«» pro* testno zborovanie stalnih name* ščencev. uradnikov m v !•: ecu cjv. Zborovanje ie bilo mestoma siino burno. Govorilo se 10 pred vsem o narasčajou draginji« SI rd ie fco.^la5no sprejel obširno resoluc9 io za cKistranitev in omejitev dra* jjinje, za odpravo proste trgovine, za uvedbo vezane tr::o\inc z devi* zami in valutami, za stroo' nadzoc borznih špekulantov in đrtlfte re* presiilije ]>roii nav j-, cen. — Curih, 8. oktobrn. Ziffrcb 2.2^9, oom caj 0299. BudapeSta 0^251. Ber&n 4551. Fratri 5.90, V.ilar. 23^40, Pariz 4^749, Ubadan 21.279, Ncirvark '.f.-p;. — Trst, 8. oktobra. 1 .^nJoiv 94«60, Z3* zreb 10.10, iierlm 3O50, Pariz [ObSO, Curih -i44.—, Newyork M.88. nsjzaoderosfl. * Vr boju proti vefisrieniru l> 4ez-nim. Izza prem'rja so državni zdravstveni uradi Zjedin.icmh driav osrvo-i vali v dispenzarijah in bolnišnicah ve3 kot 40 klinik, v katerih se brez?V:no lečijo osebe, ki ima;o k:;ko venericno (spolno) bolezen. V to svrfao ie vlada prispevala dva in pol milijona doJar-jev za razdelitev med poedine državo, ki naj prispevajo drusro polovica. D 1 danes ie vsaka zvezna država prejela to ponudbo. Na teh klinikah dobivalo bolniki brezplačno ali proti malenkostnemu plačilu najmodernejšo zdravniško oskrbo, ki je denar in znansivo moreta preskrbovati. Bolnikom, ki nimajo sredstev, preskrbujejo se Ars-. phenamine (t. zv. »606«) in druira taka-draga zdravila. Brez take pomoči nanovo okuženih opeb ne bi nikdar ozdravelo: na tak način se je na tisoče budi iznetilo venerične bolezni in na tisoče se jih nahaja na poti k ozdravljenju. Tekom mi lih dveh let so te klinike zdravile 300.0^0 m dočim se jih je leta 1920 r služilo nid manj kot poldruc milijon ljudi. — Pck moč pri nakupu domov nudijo Arizona. CaKfornija, Orecon in Soutti Oa-kota. V držav! Orecran ima bivši vojak pravico, izbrati med -nagrado v trotovim ali posojilom do 9000 dolarje?« za nakup nepremičnin. 7a one. Li so hočejo nastaniti na farmah, nudijo pomoč razne države, drusre na določajo onroščenje od davkov. Skoraj v vseh državah se pod imenom »Veterana*, smatrajo tudi bolničarke, ki so služila v redni vciski Združenih drŽav. Glavni urednik: Rasto PustosleniSel. Odgovorni urednik: Ivan Poclržaj. IZJAVA. Na značilno predrzen poziv v »Slov-ee* cu« pod naslovom »Kje je resnica? 1 terim s? skriva sicer strahopetni lopo^ čc.^ar ime je procla^ilo Icr .sodišče za r>soH?5 ko in nečist vseh. ki so *e prisil len] :' njim vsaj shtžbeno občevati« — izjavljam« d* sa je bil blagopokojni Ivan P>*-ence glaaosjl poročila nclednejra narodniaka in obrtnika sr'isp(xla Jakoba J. naprednega rnVje--nja. Le-ta Izvestitelj, na katerega s?tn sej Izresno sklicc\*al. je bil z Ivanom L?:c lce* tom zn.^n od mladih noz In bil t njim y dolgoletni zvezi, in temu cosnodu )e ukU potožil, da ea radi Sjeioveca mKliriva pre^ sanjajo fn apadajo. Res pa je bil Bfšacf veren človek, in je bral tudi KIorika'Tio li* sto, — iz česar pa še ne slo-tJi. da le bil zvest pristaS S.L.S. Ako pa bi bil Prenea tudi v resnici klerikalec, bi bilo to trna hajSo ra »Sloveti Sesrecs« nfljeses Pe^an% ker bi to le kazalo, da ie slo sovraštvo P^ Kanovo ce'o proti »»vestim pristanom U so bili kot bole vran« slučajno proti vojni in »liuhi Avs«triUc, — tako daleč, da jih je izdajal celo z lažjo v trenutkih! ko je Slo za fivfienje in smrt. Pe;;an je do* kazano lasta!, da »ie Brencetovlm«, — ki 10 mu ravno nasprotno naročili. — *prav, če so jra iznebe* polez teza. da Je ubosji Bronce »Še več reke'«. ViSie pa£ np ere! Ali J© to zloba a!i lahkomflijenost? In zdi I se osmeli »Slovenec« merte javno vpra**tl: -»Kje ie resnica?« Naj bi me raHc ne bil vpraSal! Pecanu, ki sem ca Javno ImenovaJ brezvestnega in brozčastne-a človeka, ne da M me bil tožil, je napravil slabo uslugo. Z bogom! V Ljubljani. 9. oktobra 1921. Dr. Jos. C Oblak. ■ Sprejme se o trgovir so seh učili imajo prednost. Slav trgovec, Bregant p. Jesenic« leSfsko. 72S7 Dela išče 2asar oiir. vzame žago v najem. Po-ildbe ood »Parne 2egft 7191* Ibe pod »Parne žaga Štev* Naroda. aa npr. T191 Hiti za tojipifo inDokei slovenskega in nemikega jeiika v govoru in pisavi, M takoj eprej-niaje. Prosim, zmožni tesnoplsje in strojepisja, imajo prednost. Pismene pc-HddVe z zsbtevo pleče Is poslati ne Tvornico za dušik, đ. d Kole prt Me-ffborn. 7174 Prodalo se delnice: Jadranske banke Trst in Beograd, Cement „Split", „Sufid", „Dal-rnatia" in Mariborske stavbene ilružbe po ugodnih cenah. Naslov pove uprava SI. Naroda. 7215 Knjigovodjo ln koresponJenta smo pri e vrstno moč, sprel-me tvrdka Pređo v; o, LJnbliaaa. 7234 ofer es CN 2 dobrimi spričevali se sprejme k Sauerjevemu tovornemu avto-.mobilu. Ponudbe s prepisi spričeval na Ed. SuppanzT Pristava. Ve« se sprejme pri Iva« Seva, Ljubljena, Cesta na loko 37. PleC* akordna, stano-vanjn ln hrana v hlii. 7255 Proda se v Mariboru lokal s krojaškim orodjem aH orel orodja. Ponudbe »pod Maribor 7248" na upravo Slov. Narode. 7248 Gostilna v najem t vsem inventarjem, ob državni cesti v večjem kraju na Dolenjskem ta odda* Naslov pove npr. Slov. Naroda. 7245 Proda se prav dobro ohranjena bela otroška postelja, Sp. Š15ka 2, I. nadstr. pri cerkvi. ječmen, cel in stopan, kakor tudi ajdo, po najvišji ceni. Ponudbe dod , Ječmen 725G« na upravo Slov. Naroda. 7256 LaH okrajni glavar Marica l\M roj. SM pontona. Plana, Breg 20, m M. mi 1921. Posojilnico v Radovljici r. z. z o. p. naznanja, da so vrši njen redni letni občni zbor v četrtek« dne 20. oktobra 1921 ob 2. vri poaeldae v pl-aarntskik prostorih. DNEVNI RED: 1. Potrjenje letnega računa za leto 1920 ln sklepanje radi razdelitve čistega dobička. 2. Volitev ravnateljstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Pooblastilo radi dajanja podpor od strani ravnateljstva in nadzorstva. 5. Pogovor in sklepanje radi obrestne mere ae leto 1922. 6. Slučajnost. St. 1855 Baxp!s. Mestna občina Kranj proda na podlag: dovoilia Pokrajinske uprave, oddelka za notranje zadeve v Ljubljani, svoje v bližini kranjskega kolodvora se nahajajoče parcele in sicer št. 1155/1, 1153 in 1156/1 vi. št. 253 k. o.Stražišče. Od navedenih peicel se vporabljata dve kot lesni akjadiiči in ena kot pašnik. Kupni pogoji so na vpogled med uradnimi urami v občinskem uradu. Rok za ponudbe poteče dne 20. okt. 1921 opoludne. Mestno insanstvo Kranj, dne 8. oktotra 1921. 7258 Župan C. Pire, L r. Učenca = poštenih staršev s primerno šojsko izobrazbo ln kateri inu veselje do trgovine, sprejme takoj In pod ugodnimi po-trg. firma Iv. Kušlan, Kranj (Gorenj.) Jabolka j namizna najboljše kakovosti in vrste j \k ta f?£ prodaj 3—5 vagonov za t sko I sil i>o r.ogovoru Mm Paelo, BJeulaa 71C0 Zahvala. Za tolažilne obiske, izražena sožalja ob smrti našega predragega Lojzeta Ahlin kakor tudi vsakemu posameznemu za častno spremstvo na njegovi zadnji poti izrekamonajsrčaejšo zahvalo. V Kosezah, 8. oktobra 1921. Salnf oči ostali. Potrtega srca naznanjava v svojem imenu in v imenu sorodnikov prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati, sestra i. t. d. lilej raj. tai danes 10. oktobra ob V27. zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previđena s tolažiH sv. vere, v 60. letu svoje starosti izdihnila blago dušo. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil dne 11. oktobra ob 4. popoldne iz hiše žalosti. Župnijska ul. 1, k večnemu počitku na pokopališče k Sv.' Križu. Blag ji spomin! V Ljubljani, dne 10. oktobra 1921. Di. tat m. Lina M roj. Iiitej. m 4 A Z pnnjoul z mladimi maticami ia zimsko zalogo se takoj prodajo v soli v Zalogu pri Ljub 7252 Ogl; a$* 26. Veliki messecni semnji za konje, govedo, preSiCe in kramo se vrle v Dirati dna 28. vaakega msaeoa. 7250 velike partije drv, oglja, tmeJavBla drogov ta homercljel-n*eja lasa. Brsido, hotel »Union* soba 44. 7254 Cvikarski mojster tudi do finish del, zaposlen v prvih Čehoslovaških firmah, išče mesta v Jugoslaviji. Ponudbe pod zn. K. F. na ins. kanceUF Praha, Vaclavske namesti. 45. 7197 ktod a ni f\ isto nov SNOKING za srednjemočnega gospoda. — Naslov pove upr. Slov. Naroda. 7249 Odda ss mesečna soba s posebnim vbodom, Naslov pove upr. Slov. Naroda. 7247 Ferdinand Palom Mm PaSnet nj. lutali porra V LjaHH dae 10. okt. 1921. Vinske sode od belega vina 600—6501 proda po zmerni ceni Franc Cascio, Rakek. 7243 Absolventinja trgovskega tečaja, vešča slovenskega, češkega in nemškega Jezika v govoru in pisavi, išče primerno mesto za takoj. Ponudbe pod .Oktober 7242* na upravo Slov. Naroda. 7242 Izvozniki ali izdelovalci izvozniškega blaga katerekoli stroke, ki bi radi 1 Nemčijo stopili v kupčijske zveze ali razširili dosedanje odno-šaje, naj prijavijo svoj naslov na .Medjunarodna časopisna i o-glasna pisarna-, Zagreb, Ilica 21. Divjačino: zajce, srne. jelene, fasane, jerebica, divje race kapa je vsako množino po najvišjih cenah E.. Vajda, izvoz perutnine In divjačine' Čakovec, Medjimurje Tel. ln-terurb. 59.________7102 Prazne nova in rabljeae ureCe Mlatove) v vsaki množini po najnižji ceni pri rn. SIBC, KRAM J. RosaleM si&e oifis. fSst&riafen sos. ! 00 ršče izučen podkovski kovač. Ponudbe pod .Kova&ja 7184« na upr. SL Nar. Banka lola Bioiii al v Beogradu. Canćoi oddelek 1 vrši vse ban!nr posle; sprejema hranilne vloge z odpovedjo in brez nje, otvofja tekoče račune na pcdi*pj! blaga fn prvovrstnih >»gjv*4ii;i menic. kupu}e ki prodaja vse vrste vsUt, eUlttav H dsvkt. Bfaaatnl oaVssleki ims v zalogi ir| p:pc*ja samo na veH>o: vsavnt? m^te^j! zx gr.vse vrste orodja, pocinkano in ftno piščevi no, armature od raeoT, cevi za »ode»vod, jeklo ze vozne vemeti, oel, jeMena in železna **ca, kukrmjak© leltcno posodje. soiinjensko bte^a, vse vrste vijakov, posedclskl stroji in orodje, guma Dcnop za avtonn-bile, konjak orjfinalni franeoski .MARTEL', .HENBSSV F* APEN-, sodo Kaostik ll^je primi ItAMATAVA*. vse po originalnim tvoi»iSlda cec*b. Prodeje izvirao pi-zenjsko pivo iz slovfce plzenjske pivovarne. 4119 lisa as meseina soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, alf pa manjic stano?anje 1 opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe Sa postni prodal it IS* 4S05 Kupi se stružnica za les, mizarski stružnik, 5 večjih rolet za okna. stare kovine In uporabno železo. — F. Batjel, Ljubljana, Karlovska c. 4, Zvon. ulica 1 7189 ftpedlefjaka hrma Ludo vik Ševar, 9d- na Rakeku izvrluje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinjen Je. 2535 Kdor bi rad stare brlijante prodal naj Jih polSče doma. Plača se d bro. Jo a. Selo vin-čuden, Mestni trg 13 LJubljane, 7064 Absolventln|a trgovskega tečaia z znaniem srbo-hrva-SČine želi mesta v pisarni v Ljubljani. Ponudbe pod „SrbonrSČina 7227* na upravo Slov. Naroda. 7227 JfagraJo dobi kdor preskrbi hlev in Šupo za tako). — Ponudbe pod „Hlcv 7216'* na upravo Slov. Naroda. 7216 Išče se stanovanje dveh do treh sob s kuhinjo in sicer neme£)lovano. — Ponudbe pod .Nemeblovano 7217" na upravniStvo Si. Naroda. 7217 Znamke (jngoslovanske), rabljene, vseh vrst, vsako večjo množino kupim in plačam v dinarjih. Takojšnje ponudbe na 6. HEUL RlaoenfBTt, Banatsaiflagerad Uradnica den. zav., zmožna kajigov. ter vseh pisarniških del I5če službe za popoldanske ure v kaki pisarni. Prevzame delo tud; na dom. Cenj. ponudbe pod .Zanesljiva moč 7198« na upr. Slov. Naroda. /198 Proda se že nekoliko rabljen, stoječ parni kotel, primeren za kako suMlno napravo, in strcr za napravo opeke. Naslov Ivan Ogr.v: stavbenik, Ljubljana, Ombarjavo nabrežje »t. 8. 7199 ]ta vdeposestvu želi brezplačno vstopiti v službo kot pomočnica gospodinje (kubarice) absoU ven tinja enoletne gospodinjske šole, da bi se tudi praktično izobrazila, Ponudbe pod »Oospodkijsk« šola /211* na upr. Slov. Naroda, 7211 Proda se dobro idoča restavracija in mesarija blizu Ljubljane, stroji za izdelovanje klobas na električni pogon, pripravno tudi za kako drugo obrt ali manjšo tvorn. Proda se z opravo ali brez oprave. Naslov pove uprava Slov. Naroda. /212 Mtmufekturist dobro izvežban, samec se sprejme takoj v veletrgovini FRANC MATHEIS - ovi nasledniki v Brežicah ob Savi. Ponudbe z mesečno plač«, časom vstopa in sliko na zgornji naslov. 7230 Prvi jugo«lowih»kl laboratorij Lasol Risnska cesta 21. Najboljše in najnovejše sredstvo proti •zpadsnju las in za umivanje glave. Odstranjuje luske že na prvi potskus. Pnznalna pisma na razpolago. .Tahte-vajte povsod „L»el". 7121 So takoj liče 150 do 250.0G0K posojila z 8 do lf>> o obresti proti vlenhžbi na prvo mesto trgovec m posestntk s premoženjem okGfc 1 in tetrt msllj. Denar se Bče oolovfra do ene^B, druga polovica do dveh let. Na zahtevo se »udi tudi rasno drugo ■»Bistvo. Peaudbe pod .Sigurno po*°-jilo 7577 • na *spr. 9L Na/oda. 7ATT TovaralSatO podjetjo v blf'lnl Ljubljane, srrejme v vseh pisamiSkih poslih popo1 nonsa a »mesto;-? o Ponudbe z navedbo referenc in plačilnih zahtevkov pod .Tovarna, 7J61" na uprav-ništvo Slovenskega Naroda. 7261 Pšenico v večjih množinah prevzame Vinko Majdi C, va jeni mJin. haanj. 259 Mlajši iz vseh vetjih krajev Slovenije in druge agilne osebe, ki si želijo zboljŠati gmotni položaj s postranskim zaslužkom, naj vposljcja svoje naslove pod Zastopstvo/7241 na upravmštvo li>ta. v premogovni stroki verziran se sprejme, gospodje, kateri so bili že pri premogokopih zaposleni imajo prednost. Nastop 1. novembra 1921. Ponudbe na Šentjanakl premogovnik v Krmelf-j. Dolenjsko. 7285 iz prvovstnega materijala vseh vrst in v vsaki množini izzzzz: nudi s Qa{moderne]e vre]ena prva tovarna to vrste v Jngoslavili (DoSenjsko). 9 Provzomafo so tuđi stare pila v novo nasekan]e- k Cene zmerne. Izvršitev točna. v dobrem stanju ktjpuje vedno po najvišji ceni RAFINERIJA MINERALNEGA OUA Maribor, Cankaneva ulica Itev. 1. Šolske MHz ln potrebščine r < L p r i poroča Narodna njigarna Prešernova ulica 7. i * - * * i •.. - fO VULK Ive . j?r'':^v!h prvovrstne podpefnike. Cisto domače porljetje! rt < S H Izli ke, kiiiisrfs m p!senssM papir s ilmm kmhm msM-iz mstm druge Siskn^l^i: izvrSnie fs£ro Hareiina "-«--—** m tO 99 issar ia tisk ^Naro(^"^ RN4 92 3