PoStni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Letnik XXIV. Celovec, petek, 28. februar 1969 Štev. 8 (1392) Nixon v Evropi IZJAVA V SLOVENSKEM PARLAMENTU: Ta teden biva novi ameriški predsednik Richard Nixon na obisku v Evropi. Postaje tega obiska so Belgija, Velika Britanija, Zahodna Nemčija, Italija in Francija. Že pred odhodom v Evropo je Nixon povedal, da bodo njegovi evropski stiki predvsem informativni in posvetovalni, zato od teh razgovorov tudi ni pričakovati spektakularnih rezultatov. Hkrati je pouda- Aprila volitve v Jugoslaviji V Jugoslaviji se že temeljito pripravljajo na volitve, ki bodo meseca aprila. Volitve poslancev družbeno političnega zbora zvezne skupščine bodo v nedeljo 13. aprila, medtem ko bodo poslance za gospodarski, prosvetno kulturni in socialno zdravstveni zbor volili deset dni pozneje, to je 23. aprila. Prav tako bodo volitve tudi v posameznih republikah ter občinah. Tako bodo v Sloveniji 13. 4. volit, v republiški zbor in hkrati tudi volitve odbornikov občinskega zbora občinskih skupščin, medtem ko bodo volitve v ostale tri zbore republiške skupščine 23. aprila, volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti občinskih skupščin pa že 9. aprila; le kmetje bodo svoje zastopnike v gospodarski zbor delovnih skupnosti občinske skupščine volili šele 13. aprila. ril, da je oživljeno sodelovanje med Ameriko in zahodno Evropo po njegovem dejavnik, ki odločilno vpliva na svetovni mir. Zlasti pa je Nixon naglasil, da v Evropo ne gre predavat, marveč poslušat in iskat skupne imenovalce, kajti „gre za ustvarjanje partnerstva in novega duha sodelovanja med enakimi sodelavci." Dosedanji potek obiska in z njim povezanih razgovorov povsem odgovarja tem napovedim. Nixon je pri vseh nastopih v javnosti zelo prijazen, njegovi nagovori so navadno precej kratki in prisrčni, zato pa nikjer ni zaslediti določenega stališča h konkretnim vprašanjem. Le za zaprtimi vrati, kjer poteka izmenjava mnenj z najvišjimi predstavniki posameznih držav, obravnavajo praktična vprašanja. Kaj je glavni namen tega obiska, je Nixon pravzaprav najbolj jasno povedal v govoru, ki ga je imel na sedežu Atlantskega pakta v Bruslju, torej že na prvi postaji svoje evropske turneje. „Zaključujemo obdobje spoznavanja in proučevanja," je dejal Nixon, »ter prehajamo v obdobje pogajanj. Ob pravem času in ob ustreznih pripravah se bomo začeli pogajati s Sovjetsko zvezo o dolgi vrsti vprašanj, med katerimi bodo nekatera neposredno zadevala naše evropske zaveznike. Pogajali se bomo ob posvetovanju in sodelovanju z našimi zavezniki, zakaj možnosti za uspešna pogajanja so odvisne od naše enotnosti." To je vsekakor dovolj jasna govorica, razumljiva za vsakogar, ki redno spremlja politične dogodke v svetu. Po eni strani je Nixon povedal, da bo rešitev odprtih vprašanj treba iskati po poti razgovorov in pogajanj; po drugi strani pa je poudaril potrebo po enotnosti. Njegov poziv na enotnost je prišel — kakor nalašč — ravno v trenutku, ko se je zveza med zahodnoevropskimi deželami znova znašla pred težko preizkušnjo. Nixon se sicer ni hotel neposredno Kot doslej vso možno podporo upravičenim zahtevam koroških Slovencev V zvezi z nedavnim uradnim obiskom delegacije koroških Slovencev pri Izvršnem svetu SR Slovenije je poslanec republiškega zbora Bogdan Šnabl naslovil na izvršni svet poslansko vprašanje, kakšne so konkretne možnosti, da bi zadovoljili željam koroških Slovencev po njihovi večji prisotnosti v odnosih med Slovenijo in Koroško ter Jugoslavijo in Avstrijo; in ali so kakšne možnosti, da bi bila urejena doslej nerešena vprašanja, ki zadevajo narodnostne pravice koroških Slovencev ter kakšno vlogo je pri teh prizadevanjih doslej odigral izvršni svet. Na vprašanje je odgovoril član izvršnega sveta Bojan L u b e j, ki je dejal, da je problematika koroških Slovencev stalno prisotno vprašanje v vseh stikih s predstavniki Avstrije, pa naj gre za srečanje na državni ali republiški ravni. Vrsta vprašanj glede položaja slovenske manjšine na Koroškem čaka namreč na pozitivno rešitev. Marsikaj je že bilo storjenega — je ugotovil član slovenske vlade Lubej — so pa še nekateri problemi, ki jih bo treba odpraviti, da bi zagotovili koroškim Slovencem nemoten nacionalni, kulturni in gospodar- ski razvoj. Sedmi člen avstrijske državne pogodbe, ki govori o pravicah koroških Slovencev, je solidna podlaga za njihovo vsestransko enakopravnost. Dosledno in celovito izvajanje določil tega člena pogodbe je tako najustreznejša pot za ureditev tudi preostalih vprašanj naše manjšine na Koroškem. Politika dobrih sosedskih odnosov in široko odprtih meja je ustvarila v obmejnem prostoru novo politično vzdušje, vzdušje večjega medsebojnega razumevanja, zaupanja in narodnostne strpnosti. Nesporno to ozračje ugodno vpliva tudi na življenje slovenske nacionalne skupnosti na Koroškem. Gojimo upravičeno upanje, da bosta to ozračje v obmejnem prostoru in v odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo ter naša aktivna skrb za ta vprašanja pozitivno prispevala k pravični in hitrejši ureditvi preostalih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Izvršni svet bo — je ob koncu svoje izjave zagotovil Bojan Lubej — kot doslej nudil upravičenim zahtevam koroških Slovencev vso možno podporo, pa naj gre za aktivnost izvršnega sveta v zveznih organih kot za neposredne stike s predstavniki sosednje dežele Koroške. vmešati v najnovejši »spor" med Francijo in Veliko Britanijo, je pa toliko bolj zgovorna njegova odločitev, ko je vrstni red držav, katerim velja njegov sedanji obisk, v zadnjem trenutku spremenil v toliko, da je Francijo »prestavil" s prvega na zadnje mesto. Morda pa Je Nixon s to »rošado" hotel pridobiti tudi na času, v upanju, da se bo do srečanja z de Gaul-lom vzdušje pomirilo. Taka pomiritev je nedvomno potrebna, kajti sprejem ameriškega predsednika v zahodnoevropskih deželah ima poleg uradne plati, za katero so značilni prijazno nasmejani obrazi državnikov, tudi še drugo obeležje: marsikje je prišlo namreč tudi do precej glasnih protestov. Čeprav so s takimi dogodki računali in so zato že vnaprej podvzeli potrebne varnostne ukrepe, niso mogli povsem preprečiti demonstracij, ki so bile za Nixona in sploh za Ameriko vse prej kot razveseljive. Kompromis o Berlinu? V frenulku, ko je izgledalo, da bo zaostritev okoli Berlina izzvala nevarne posledice, so se nenadoma pokazale nove možnosti za ureditev spora, ki je nastal po odločitvi bonske vlade, da volitve novega zahodnonemškega držav, predsednika izvedejo v Berlinu. Vodilni predstavniki Vzhodne Nemčije so namreč po raznih kanalih opozorili zahodnonemško vlado na možnost, da bi vzhodnonemške oblasti lahko že za letošnje velikonočne praznike izdale dovolilnice za obisk zahodnonemških državljanov pri sorodnikih v vzhodnem Berlinu, če bi Bonn preklical svoj sklep o predsedniških volitvah v Berlinu. Poleg tega pa je do „Postajamo glasniki nove kvalitete sodelovanja med različnimi družbeno-političnimi sistemiu V Ljubljani je prejšnji teden zasedala republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Med drugim je obravnavala in dala v javno razpravo »programska izhodišča" za letošnje volitve odbornikov in Poslancev, prav tako pa so na zasedanju razpravljali tudi o SZDL ter razvijanju notranjih samoupravnih odnosov. Glavni referat je imel Predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik, ki je naglasil, da bodo letošnje volitve potekale v dokaj zapletenih zunanjih in Notranjih političnih razmerah. »Živimo in delajo v razgibanem in zaostrenem zunanjepolitičnem položaju, ko neprestano lebdi nad nami nevarnost, da bo porušen mir, ki si ga delovni ljudje vsega sveta tako zelo želijo; živimo in delamo pa tudi v različnih in številnih notranjih navzkrižjih, ki jih prinaša rast naše samoupravne družbe, zlasti pa zaostreni boj za izvedbo gospodarske in družbene reforme." Potem je predsednik Vipotnik ugotovil, da je Slovenija v povojnem obdobju v okviru socialistične Jugoslavije doživela velik razvoj in korenite spremembe. Glede tega razvoja je navedel naslednje podrobnosti: Zunanja podoba Slovenije se hitro spreminja in modernizira, prav tako pa se razvija Indi miselnost in zavest delovnih ljudi. Leta 1^48 je bila na Slovenskem še polovica prebiralcev kmetov, zdaj jih je le še 23 odstotkov. Aktivno zaposlenih prebivalcev na terciarnem Področju je sedaj že skoraj 30 odstotkov; 41 °dstotkov zaposlenih žena uvršča Slovenijo *ned dežele z največjim odstotkom v proizvod- nji in družbenih službah sodelujočih žena. Število zaposlenih se je v dvajsetih letih povečalo za dvakrat. Povprečno letno povečanje industrijske proizvodnje v zadnjih petnajstih letih je 9,4 odstotka. Narodni dohodek na prebivalca ise je v dveh desetletjih povečal trikrat, tako do se je Slovenija že močno približala mnogim ‘industrijsko razvitejšim deželam. Delovni ljudje Slovenije delajo čedalje več za predmete, ki predstavljajo višjo življenjsko raven in višjo stopnjo civilizacije — za televizor, radijski aparat, stanovanje, mehanizacijo gospodinjstva, za avtomobil, mehanizacijo kmetijstva. Leta 1958 je bilo na Slovenskem 7500 avtomobilov, danes 'jih je okrog 100.000; televizijskih sprejemnikov je 165.000. Vsako leto kupijo delovni ljudje povprečno 23.000 televizijskih sprejemnikov. Stanovanjska površina se je zaradi hitre gradnje stanovanj, zlasti v industrijskih središčih, povečala za več kot 50 odstot-set let zgradijo vsako leto okrog 8000 novih stanovanjskega prostora na prebivalca, hkrati pa se je v povprečju zmanjšalo število ljudi, ki prebivajo v enem samem stanovanju. Že deset let gradijo vsako leto okrog 8000 novih stanovanj. Močno se je Slovenija približala pravemu nacionalnemu zdravstvenemu zavarovanju. Število bolniških postelj se je v dvajsetih letih več kot podvojilo, tako da na 100 prebivalcev pride ena postelja; število medicinskega osebja naglo raste. Velik razvoj je bil dosežen na področju srednjega, višjega 'in visokega šolstva; število dijakov in študentov se nenehno veča. »Ustvarili smo si — je poudaril Janez Vipotnik — vsestransko, navznoter in navzven odprto slovensko družbeno skupnost. Le-ta se vedno bolj učinkovito povezuje s sosednjimi in drugimi deželami in narodi v gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, prosvetnem in političnem pogledu. Tako zavestno ustvarjamo prvi pogoj za sodobno mednarodno sodelovanje, ki ga omogočajo prijateljski odnosi, vsestranska povezava, strpnost in svobodna izmenjava mnenj in dobrin civilizacije. Postajamo glasniki nove kvalitete sodelovanja med različnimi družbeno-političnimi sistemi." Programska izhodišča za kandidiranje odbornikov in poslancev, sprejeta na zasedanju republiške konference SZDL, vsebujejo obširen seznam natlog in problemov, katerim naj se v bodoče posvetijo — kakor poziva SZDL — vsi volivci, sedanji odborniki in posl. ter novi kandidati. Ta program obsega vsa področja političnega, kulturnega, gospodarskega, socialnega in družbenega življenja s posebnim poudarkom na celovitem dolgoročnem razvojnem načrtu Slovenije. Posebej je v programu tudi rečeno, da bodo za razvoj in rast slovenskega naroda bolj razvijali čuf za skupnost; utrjevali bodo etične temelje družbe, kot so socialistična morala, humanost, solidarnost, patriotizem, spoštovanje dela in odgovornost. »Krepili bomo samobitnost slovenskega naroda. Manjšinam bomo zagotavljali enakopravne možnosti za njihov razvoj. Slovence v zamejstvu obravnavamo kot sestavni del slovenskega naroda.” proučitve možnosti take »rešitve” neljubega spora prišlo tudi med razgovorom, ki ga je imel zahod-nonemški kancler Kieslnger s sovjetskim veleposlanikom v Bonnu Carapkinom. Na zunaj se zdaj seveda obe strani trudita, da bi zavrnili vsak sum o morebitni »kupčiji”. Zlasti v Moskvi odločno poudarjajo, da v tem vprašanju ne more biti kupčije, kajti »Zahodna Nemčija nima nobene pravice, da bi stavila pogoje". Na drugi strani pa v vodilnih krogih v Bonnu in zahodnem Berlinu prevladuje mnenje, da Izdaja dovolilnic samo za velikonočne praznike še ne bi zadostovala, marveč bi morala Vzhodna Nemčija za morebitno preložitev predsedniških volitev iz Berlina plačati »višjo ceno”. V tej zvezi omenjajo, da bi moral sporazum o dovolilnicah veljati za daljšo dobo, poleg tega pa1 bi želeli doseči trajnejšo ureditev vprašanja dostopa v zahodni Berlin. Do 5. marca, ko bi se moral v Berlinu sestati zahodnonemški parlament, da izvoli novega državnega predsednika Zahodne Nemčije, je le še zelo malo časa. Torej bo morala hitro pasli odločitev glede vprašanja, kli je sicer spet razburilo duhove, vendar vse kaže, da ni ne eni ne drugi strani na tem, da bi tvegala novo zaostritev z vsemi nevarnimi posledicami. Srednji vzhod spet vzbuja zaskrbljenost Medtem ko se na sedežu Združenih narodov prizadevajo, da bi našli kakšno možnost za rešitev spora med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi, se položaj na Srednjem vzhodu spet nevarno zaostruje. Prejšnji teden je bil izveden na letališču v Zurichu atentat na letalo izraelske letalske družbe, zato pa je izraelsko vojno letalstvo izvedlo »povračilne akcije" v nedeljo proti Jordaniji in v ponedeljek proti Siriji. V obeh deželah so izraelska letala bombardirala obširne predele in povzročila precejšnjo škodo. 89. mednarodni velesejem na Dunaju V dneh od 9. do 16. marca bo na Dunaju 89. mednarodni dunajski velesejem na katerega bo poleg 2927 podjetij iz Avstrije zastopanih še 2315 podjetij iz 33 držav sve- tve 1403 razstavljala; okoli 250.000 blagovnih vzorcev bo pričalo o sodobni proizvodni zmogljivosti sodelujočih držav. Nedvomno je že v teh nekaj ta, ki jih bodo predstavili obi- številkah dovolj jasno prika-skovalcem sejemske priredi- zano, kakšnega pomena je tradicionalni dunajski mednarodni velesejem, ki bo letos jeseni obhajal že lep jubilej svoje 90. prireditve, ieta 1971 bo slavil 50-letnico obstoja, leta 1973 pa svojo jubilejno 100. prireditev. Ravno zaradi tega je tudi razumljivo, da iz leta v leto narašča zanimanje za to sejemsko prireditev — zanimanje tako s strani obiskovalcev kakor še posebno zanimanje s strani sodelujočih razstavljavcev. V tem pa je tudi vzrok, da ima sejemsko vodstvo vsako leto največje težave, kako bi izpolnilo želje po razstavnem prostoru. Čeprav vedno spet nastajajo nove hale, primanjkuje razstavne površ. Ker se razstavišče ne more več razširjevati v širino, raste v višino. Toda vse skupaj še ne zadostuje, da bi lahko zadovoljiti vsem potrebam. Glede udeležbe domačih podjetij je pri letošnjem spomladanskem sejmu morda1 najbolj značilno dejstvo, da se bo v primerjavi z lansko prireditvijo bistveno povečalo sodelovanje razstavljavcev iz zveznih dežel. Tukaj je treba zlasti omeniti, da bo Koroška poleg 16 individualnih razstavljavcev zastopana na dunajskem sejmu prvič tudi s kolektivno razstavo, ki jo ob sodelovanju 32 podjetij pripravlja inštitut za gospodarsko pospeševanje pri koroški zbornici obrtnega gospodarstva. Ta skupinska razstava bo omogočila sodelovanje tudi manjšim podjetjem, ki sama verjetno ne bi mogla nastopiti na Dunaju, tako pa bo tudi njim dana priložnost, da se skušajo uveljaviti na širšem domačem in mednarodnem tržišču. Udeležba inozemskih razstavljavcev zrcali približno stanje oziroma usmerjenost avstrijske zunanje trgovine: skoraj 64 odstotkov razstavljavcev pride iz dežel, ki so včlanjene v EGS, na dežele-članice EFTA pa odpade nekaj več kot 26 odstotkov od skup- Višje investicije - večja proizvodnja V Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji so lani v primerjavi s prejšnjimi leti zabeležili precejšen porast proizvodnje. Strokovnjaki ugotavljajo, da je k temu oživljanju proizvodne aktivnosti in predvsem k povečanju industrijske proizvodnje bistveno pripomoglo občutno naraščanje investicij v osnovna sredstva in s tem tudi gradbene dejavnosti. Prejšnji dve leti je moralo gospodarstvo znaten del ustvarjene akumulacije porabiti za kritje naraslih zalog, tako da je za investicije v osnovna sredstva ostalo le malo. Lani pa se je naraščanje zalog ustavilo, deloma so se zaloge celo zmanjšale, tako da je bilo več sredstev za investicije. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva se je lani investicijska potrošnja (po izplačilih za investicije) povečala na 25,14 milijarde novih din, medtem ko je v prejšnjih treh letih znašala le 19,90, 21,16 in 19,15 milijarde. Povečanje investicij nasproti letu 1967 znaša 26,2 odstotka. Vendar je to povečanje po posameznih republikah različno. Znatno so investicije narasle v Srbiji, in sicer za 33 °/o na 10,48 milijarde novih din, kar gre v precejšnji meri na račun gradnje velikih objektov v Djerdapu itd.; nadalje so investicije narasle v Bosni in Hercegovini za 41 °/» na 3,12 mrd.; v Sloveniji za 22 °/» na 3,26 milijarde in v Črni gori za 20 °/o na 0,64 milijarde, medtem ko so se v Hrvatski povečale, le za 15°/o na 5,27 milijarde in v Makedoniji za 13 °/o na 2,32 milijarde novih din. Delež Slovenije v investicijski potrošnji vse države se je nekoliko zmanjšal in je znašal lani 13 °/o nasproti 13,4 odst. v prejšnjem letu in 12,5 % v letu 1966, ko je bil ta delež najmanjši. Vzporedno z rastočo investicijsko potrošnjo se je razmahnila tudi gradbena dejavnost, ki obsega skoraj polovico vseh bruto investicij v osnovna sredstva. Tudi v gradbeništvu ugotavljajo, da se je obseg gradbenih del, upošte- vajoč višje cene, po reformi gibal na nizki ravni in se je šele lani povečal. Po podatkih, ki se nanašajo na vrednost opravljenih del, se je celotna vrednost gradbenih del po tekočih cenah v Jugoslaviji povečala lani za 14,4 odstotka od 11,6 milijarde na 13,26 milijarde novih dinarjev, od tega v stanovanjski graditvi od 3,33 na 3,53 milijarde. V Sloveniji sami je bilo to naraščanje ob-čutnejše. Celotna vrednost opravljenih del se je povečala za 17,2 odstotka oziroma od 1462 na 1713 milijonov novih din. Pri tem je vrednost zgolj pri stanovanjski graditvi narasla le za 13,8 odstotka od 377 na 429 milijonov novih din. nega števila razstavljavcev. Udeležba vzh. dežel številčno znaša le 1,6 odstotka, vendar je pri tem treba upoštevati, da gre pri razstavljavcih iz teh dežel večinoma za velikanske kombinate in podobna gospodarska oziroma proizvodna združenja, tako da je udeležba vzhodnih dežel na dunajskem velesejmu znatno večja, kot bi to morda izgle-dalo na prvi pogled. Vsekakor pa je po številu sodelujočih razstavljavcev daleč pred vsemi drugimi Zahodna Nemčija s 1059 podjetji; na drugem mestu je Velika Britanija, katere gospodarstvo bo no sejmu demonstriralo 231 razstavljavcev; nato sledijo Švica (191), Italija (190), Francija (133), Amerika (133), Švedska (87) itd. Da bodo tudi tokrat zastopana na sejmu vsa področja gospodarstva, ni treba posebej navajati. Ravno zaradi tega, ker je razstavni program tako obsežen in pester, tudi ni mogoče podrobno naštevati, kaj vse bo obiskovalec lahko videl in spoznal tako v sejemski palači kakor tudi na sejemskem razstavišču. Za sejemsko palačo le kratko navajamo, da bo tam prevladovalo kon-sumno in luksuzno blago; razstave bodo obsegale od vseh vrst tekstilij in krzna mimo umetne obrti, talnih oblog, igrač, športnih potrebščin, nakita in glasbenih inštrumentov do živil in naslad.il. Na sejemskem razstavišču, kjer je skupno 350.000 m2 razstavne površine, pa bodo zastopana posamezna področja tehnike, industrije, obrti in kmetijstva. V tem okviru bo poleg mnogih drugih posebnih razstav in demonstracij nedvomno pritegnila zanimanje obiskovalcev tudi posebna razstava z zelo aktualnim naslovom „Gorivo vzgoja"; kakor je bencin gorivo za motorna vozila, tako je vzgoja in izobrazba „gorivo" za današnjega človeka, ki spričo hitrega razvoja avtomatizacije, tehnizacije in racionalizacije čedalje bolj potrebuje temeljito strokovno znanje, če se hoče uspešno uveljaviti na svojem delovnem mestu. Sejemsko prireditev bo tudi letos otvoril zvezni predsednik Jonas. Koroški in slovenski strokovnjaki razpravljali o izgradnji cestnega omrežja Na povabilo izvršnega sveta SR Slovenije se je mudil prejšnji teden na enodnevnem obisku v Ljubljani namestnik koroškega deželnega glavarja dr. Walter Weissmann, ki ga je spremljala skupina strokovnjakov za gradnjo cest. Ob tej priložnosti je koroško delegacijo sprejel član izvršnega sveta Boris Vadnjal ter jo v navzočnosti slovenskih strokovnjakov seznanil s programom izgradnje sistema hitrih cest v Sloveniji ter o povezavi tega sistema s sosednimi deželami; namestnik deželnega glavarja dr. Weissmannn pa je predstavnike Slovenije informiral o predvideni gradnji avtocest na Koroškem. Podrobni razgovori slovenskih in koroških strokovnjakov so potekali na sedežu cestnega sklada Slovenije, kjer so razpravljali o raznih tehničnih vprašanjih v zvezi z izgradnjo hitrih cest v obeh deželah. Izmenjali so mišljenja in izkušnje o raznih problemih ter se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Posebno mesto pri teh razgovorih so zavzemali načrti, ki jih Ima oziroma jih pripravlja Slovenija glede izgradnje cestnega predora pod Karavankami, ki naj bi zagotovil povezavo med avtocesto čez Ture ter hitro cesto, ki bi jo Slovenija zgradila od Kranjske gore do Ljubljane. Za gradnjo takega predora so slovenski strokovnjaki Izdelali že celo vrsto načrtov z najrazličnejšimi variantami. Namestnik dežlnega glavarja dr. Weisssmann je zagotovil, da bodo z vidika Koroške ta projekt proučili tekom letošnjega leta, prihodnje leto pa bi se po nadaljnjih razgovorih odločili za konkreten načrt. osiROKea)sveai TRST. — Med Slovenci v Italiji je nastala poleg že doslej obstoječih narodnopolitičnih skupin še nova politična stranka, ki se imenuje ..Slovenska levica". V programu se nova skupina zavzema za zvestobo kulturnim in socialnim tradicijam slovenskega naroda ter protifašističnemu boju, izreka nezaupnico obstoječim levičarskim strankam glede reševanja oziroma obravnavanja slovenskih narodnostnih vprašanj, poudarja upravičenost in dolžnost spremljanja razvoja v Sloveniji ter proglašanja tistih narodnostnih zahtev, ki so prisotne tudi v vseh Slovencem posvečenih pol. programih drugih slovenskih in levičarskih skupin. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo razmeroma majhno število ljudi, značilno pa je tudi dejstvo, da nanj niso vabili niti zastopnika »Primorskega dnevnika", edinega dnevnega lista slovenske manjšine v Italiji. BONN. — Prejšnji teden je imela v Schwabachu pri Nurnbergu svoj izredni občni zbor zahodnonemška neonacistična stranka NPD. Kongres je potekal pod močno zaščito policije, poleg tega pa je kakih 600 delegatov ščitilo še okoli 500 lastnih »varuhov". Tudi v tem oziru namreč ta stranka zvesto nadaljuje nacistične tradicije ter razpolaga s podobno zasebno »vojsko", kot je bila pri nacistih SA. Med kongresom je prišlo tudi do velikih demonstracij, pri katerih so demonstranti nosili napise z gesli »En Adolf je zadostoval", »Žrtve koncentracijskih taborišč opominjajo" in podobno. PRAGA. — Češkoslovaška in Sovjetska zveza sta se sporazumeli glede uveljavitve sporazuma o začasnem bivanju sovjetske vojske v Češkoslovaški. Na podlagi tega sporazuma se bodo sovjetske enote oskrbovale samo s tistim blagom, ki ga je dovolj na trgu. Vse stroške bivanja, škodo in storitve plača sovjetska stran. Češkoslovaška je na pogajanjih zavrnila sovjetske zahteve o gradnji stanovanjskih poslopij za družine oficirjev. TOKIO. — V radijskem centru v Tokiu bodo postavili najvišji televizijski stolp na svetu. Japonsko ministrstvo za pošto je sporočilo, da bo ta stolp visok 650 metrov. NEW YORK. — Predsednik glavne skupščine OZN dr. Emilio Arenales je imenoval Zahodno Nemčijo za članico posebnega pripravljalnega odbora za drugo desetletje razvoja OZN. Zaradi tega je Sovjetska zveza zagrozila, da ne bo sodelovala v tem odboru. S podobno grožnjo pa je nastopila Amerika za primer, da bi bila v odbor sprejeta Vzhodna Nemčija. Tako izgloda, da bodo formalna politična in prestižna vprašanja zavirala in bremenila uresničevanje tako važnega programa, kot je načrt Združenih narodov za razvoj. MOSKVA. — V sovjetski prestolnici so uradno sporočili, da bodo v začetku marca v srednjem in zahodnem delu Vzh. Nemčije manevri sovjetskih enot v Nemčiji in vzh.-nemške armade. Manevrom bo poveljeval vrhovni poveljnik sil varšavskega pakta Ivan Jakubovski. Politični opazovalci poudarjajo, da tudi ti manevri sodijo v okvir akcij, s katerimi hočeta Sovjetska zveza in Vzhodna Nemčija preprečiti, da bi predsednika Zahodne Nemčije izvolili v Berlinu. Odnosi med državo in cerkvijo na Madžarskem urejeni s sporazumom v duhu strpnosti in popuščanja Madžarska vlada je za prihodnjih šest let zagotovila cerkvam vse materialne dajatve, ki jih predvidevajo sporazumi. Tako so odstranili z dnevnega reda problem, ki je postal pereč, ko je potekel 20-letni sporazum, ki je doslej reševal odnose med državo in cerkvijo. Po tem sporazumu iz leta 1948 je država obljubila, da bo v prvih šestih letih dajala cerkvam približno 70 milijonov forintov letno in da bo to pomoč postopoma zmanjševala do leta 1969, ko bi jo popolnoma ukinila. V resnici pa se ta pomoč ni zmanjševala. Verske skupnosti bodo tudi po novem sporazumu v prihodnje dobivale skoraj 70 milijonov forintov na leto. Od tega bo več kot polovico dobivala katoliška cerkev kot največja. Madžarske cerkve, zlasti katoliška, niso bile nikoli odvisne od državne blagajne, ker so imele velika posestva, ki so jih cenili po površini na 1,1 milijona juter. Poleg svojega veleposestniškega značaja pa je cerkev sodelovala tudi še v mnogih drugih poslih. Po vojni je ureditev materialnega položaja cerkve potekala vzporedno z uvidevnostjo cerkvenih dostojanstvenikov, da je režim, ki je na oblasti na Madžarskem, postal resničnost in da z uporom proti temu režimu ni mogoče koristiti cerkvi. Nekatere rešitve cerkvenega vprašanja na Madžarskem kažejo, da pri reševanju te problematike niso vedno ravnali dosledno. Če so po agrarni reformi pustili cerkvenim občinam po pol jutra zemlje, to še ni bilo popuščanje. Težko pa je reči, da niso kompromis verske gimnazije, ki normalno delujejo in pripravljajo mladino ne samo za cerkvene poklice, pač pa tudi za državljanske funkcije. V de- setih verskih gimnazijah, ki imajo kakih 3000 učencev in ki uživajo izreden ugled kot šolske ustanove, se ne šolajo samo otroci vernikov, pač pa čestokrat tudi otroci staršev, ki zavzemajo ugledne položaje v današnji madžarski stvarnosti. Če je to videti kot popuščanje cerkvi, potem je šel v nasprotno smer ukrep, naperjen proti katoliškim menihom: prepovedali so vse njihove rede. Pač pa te prepovedi niso povezali s prepovedjo cerkvene založniške dejavnosti, ki je zelo razvejana in navzoča v življenju dežele. Cerkev izdaja med drugim 13 časopisov. Vendar se je morala cerkev sprijazniti z neko drugo, težko sprejemljivo rešitvijo: država si je pridržala pravico, da jo pri izvolitvi važnejših cerkvenih dostojanstvenikov vprašajo za mnenje. Čeprav s težkim srcem, se je moral s takšno rešitvijo sprijazniti tudi Vatikan. Cerkvi so dovolili, da pobira davke; če hočejo verniki ostati verniki, jih morajo plačevati. Zelo pa ceni cerkev skrb madžarske vlade za umet. spomenike, med katerimi so najpomembnejše ravno cerkvene stavbe. Med najuglednejše stavbe, ki so zaščitene, sodi Matjaževa cerkev v Budimu. Za njeno rekonstrukcijo so plačali doslej kakih 25 milijonov forintov ali pravzaprav polovico celotnega zneska, ki so ga namenili zaščiti cerkvenih spomenikov. Če bi za odnos med državo in cerkvijo na Madžarskem iskali ustrezno formulo, bi bila najustreznejša morda tista, ki so jo nekoč sprožili na najbolj pristojnem mestu: država zagotavlja svobodo veroizpovedi, cerkev pa sprejema in spoštuje državne zakone. NOVI SAD. — Skupščina avtonomne pokrajine Vojvodine je sprejela ustavni zakon Socialistične avtonomne pokrajine Vojvodine, pri katerem gre za izjemno pomemben dokument, ki precej spreminja družbenopolitični značaj pokrajine. Temelj in bistvo tega ustavnega zakona je dosledno uresničevanje načela enakopravnosti vseh narodov in narodnosti. BERLIN. — Predstavnik vzhodnonemške enotne socialistične stranke prof. Albert Norden je na tiskovni konferenci izjavil, da je bivši predsednik zahodnonemškega parlamenta dr. Gerstenmaier prikazal samega sebe v čisto drugačni luči, kot pa ustreza resnici. Gerstenmaier trdi, da je dh žrtev Hitlerja in njegov nasprotnik, toda »prava resnica je, da je bil registriran kot aeent v Himmlerjevi varnostni službi ter je delal kot nacistični agent v tujini". ŽENEVA. — V Ženevi poteka trenutno 25. zasedanje komisije OZN za človekove pravice. Za predsednika komisije je bil iz' voljen Quentin Baxter, predstavnik Nove Zelandije, za podpredsednika pa jugoslovanski predstavnik prof. dr. Branimir Jankovič. Zasedanje bo trajalo do 21. marca- WASHINGTON. — Ameriški predsed' nik Richard Nixon ie sporočil, da bo nje' gova vlada dala prednost reševanju proble' ma siromaštva v Ameriki. O tem je predložil kongresu sporočilo, s katerim napoveduje večje ^število začetnih ukrepov za P°' večanje državne pomoči v korist revnih. Znanstveni inštitut Jožef Štefan sodi med najbolj pomembne ustanove slovenskega naroda z večjim odstotkom olja. To so sicer poskušali že prej in drugod, toda ti poskusi so bili na kemični osnovi in pri tem so vsako zrno, ki so ga hoteli pregledati, tudi uničili. Na inštitutu »Jožef Štefan" pa so uporabili novo metodo in so merili količino olja z jedrsko magnetno resonanco, in s tem zrno ohranili za setev. Poleg tega so s to metodo mogli hitreje priti do raznih ugotovitev in so delo, ki bi ga sicer opravili v 25 letih, zaključili že v 5 letih. To je le eden izmed številnih pri- V Ljubljani deluje v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti tudi fizikalni inštitut, ki nosi ime po našem slavnem rojaku Jožefu Štefanu, kateri je kot dijak celovške gimnazije ter kot slušatelj matematike in fizike na Dunaju, pa tudi še kot docent na dunajski univerzi sodeloval pri raznih takratnih slovenskih listih s pesmimi in poljudno znanstvenimi spisi. Štefan si je pridobil mednarodno ime kot znanstvenik, bil je rektor dunajske univerze, član in podpredsednik dunajske akademije znanosti. Letos mineva 90 let, odkar je objavil znameniti, po njem imenovani zakon o sevanju ter se uvrstil med znanstvenike svetovnega slovesa. Po njem se imenuje tudi znanstveni inštitut »Jožef Štefan" v Ljubljani, ki sodi med najbolj pomembne ustanove slovenskega naroda. O tem pričajo tudi podatki, ki jih povzemamo iz »Primorskega dnevnika". Kadar v Ljubljani podeljujejo nagrade za znanstvene dosežke in kadar je govor o tem ali onem napredku v znanosti, se pogosto, skoraj vedno omenja tudi znanstveni inštitut »Jožef Stefan" oziroma ime kakega znanstvenika, ki dela na tem inštitutu. Seveda ta ustanova ni kak velikanski specializirani inštitut, s kakršnimi razpolagajo velike države ali na primer v Ameriki veliki trusti in koncerni, toda v naših merilih je to zares pomembna ustanova, ki po svojem obsegu in pomenu morda celo presega razmerja Ljubljane in Slovenije. Na inštitutu je zaposlenih 430 oseb, v večini z visoko in najvišjo strokovno izobrazbo in specializacijo. Med temi je 9 magistrov in kar 52 doktorjev znanosti. Dvajset strokovnjakov z inštituta opravlja delo na ljubljanski univerzi, hkrati pa 29 univerzitetnih profesorjev in docentov sodeluje z inštitutom. V splošnem je sodelovanje med univerzo in inštitutom zelo tesno in tudi razvoj inštituta je treba delno pripisati veliki pomoči univerze. Na leto odhaja deset do dvajset ljudi, ki so se visoko usposobili na tej ustanovi, na druga področja dejavnosti, zlasti v industrijo, tako da igra inštitut pomembno vlogo tudi pri usposabljanju visoko kvalificiranih strokovnjakov. Pa ne le doma, strokovnjaki s tega inštituta se upešno uveljavljajo tudi v tujini, obratno Pa prihajajo na inštitut tudi strokovnjaki iz tujine. Inštitut »Jožef Štefan" je znan kot atomski inštitut. Iz tega bi morda mogel sklepati, da se zavod ukvarja z raziskovanjem atomske energije v rušilne namene, da pripravlja morda kako atomsko orožje ali kaj podobnega. Nikakor ne, pa čeprav ima inštitut »Jožef Štefan” svoj atomski značaj in fudi svoj jedrski reaktor, ki so ga postavili v Podgorici in deluje kot poseben objekt zavoda. Ta objekt po svojem obsegu ni nič kaj izrednega, ni kaka nevarna laboratorijska naprava; gre pa pri njem za pomemben industrijski objekt, ki postaja še pomembnejši zaradi dejstva, da se v njem šolajo strokovnjaki, ki bodo že v bližnji prihodnosti morali prevzeti še bolj zahtevne naloge, ko bodo tudi v Sloveniji začeli graditi električno centralo na jedrski pogon. Poleg tega se ti specialisti konkretno ukvarjajo tudi z vprašanjem, ali ne bodo radioaktivni plini nekoč nevarno zastrupljali zemeljsko ozračje. Inštitut »Jožef Štefan" spada med vodilne tovrstne inštitute v Evropi in je pred leti podpisal pogodbo z mednarodno agencijo za atomsko energijo ter se obvezal, da bo proučeval radioaktivne žlahtne pline, ki nastajajo v reaktorju pri cepitvi urana. Dejavnost inštituta se kaže tudi v drugih bolj praktičnih nalogah. Med drugim so se na inštitutu lo-t'li »selekcije" koruze. Jugoslavija j® znana kot ena največjih proiz-vojaik koruze na svetu. Z druge strani je znano, da se more iz koru-pridobivati tudi olje. Zavod si 1® zadal nalogo, selekcionirati zrna koruze, ki vsebujejo večjo količino °lja, da bi tako pridobivali koruzo Radijski orkester iz Ljubljane v Celovcu Medtem ko bo v ponedeljek gostoval operni ansambel celovškega Mestnega gledališča v Ljubljani (kjer bo uprizoril Mozartovo opero »Figarova svatba"), bo v torek obiskal Celovec orkester RTV Ljubljana. Pod vodstvom priznanega dirigenta Sama Hubada bodo ljubljanski glasbeniki izvajali Prokofjeva »Romea in Julijo”, 3. klavirske koncert Bele Bartoka in Ramovševo Sin-lonijo za orkester; kot solist bo sodeloval Aci Bertoncelj. Koncert, ki obeta spet vrhunske umetniške užitke, prirejata celovški radio in društvo mladih prijateljev glasbe. merov, ko dejavnost inštituta neposredno služi proizvodnji, kmetijstvu ali industriji. Podrobneje so se začeli strokovnjaki tega inštituta ukvarjati tudi z geološkimi pojavi, konkretno z možnostjo predvidevanja potresov. V ta namen imajo dve postaji (na Golovcu in v Podsmreki), kjer registrirajo vse spremembe, ki nastajajo v zemeljski skorji. Strokovnjaki inštituta zelo veliko sodelujejo tudi s specialisti z medicinskega področja; pri fem prihaja do sodelovanja med medi-cinci ter inštitutom »Jožef Štefan" in fakulteto za elektroniko hkrati. V tem primeru gre za raziskovalna dela, kako bi uspeli električno nadomestiti uničene živčne poti v človekovih udih. Veliko bi se dalo govoriti še o praktičnem izvajanju in uvajanju znanstvenih dosežkov v industriji in drugih panogah gospodarstva. Konkretno na primer rudarja zanima, koliko je kovine v določeni rudi, kajti iz tega se da sklepati, ali se kopanje izplača ali ne. Strokovnjaki zavoda »Jožef Štefan" so izdelali rentgenski fluorescenčni analizator, ki določa količino svinca, cinka, železa ali bakra v rudi do desetinke odstotka natančno. Rudarja prav tako zanima, ali je neka surovina tega ali onega izvora, ali je prišla na dosegljivo površje ob nekem izbruhu, ali pa je nastala s sesedanjem v neki davni geološki dobi. Na vsa faka vprašanja morejo danes odgovoriti z izsledki, do katerih so prišli strokovnjaki inštituta »Jožef Štefan". Še in še bi lahko naštevali področja, ki »zanimajo” strokovnjake tega znanstvenega inštituta — vse od zobne gnilobe, njenih vzrokov in sredstev za borbo proti njej, pa do fizioloških sprememb, ki nastanejo ob ugrizu strupene kače v človeškem organizmu. Vendar že teh nekaj podatkov posreduje dovolj zanimivo in pestro sliko o temeljitosti dela zavoda in o vsestranskosti njegove znanstvene dejavnosti. Slovenski učitelji na Tržaškem imajo tudi letos svoj strokovni seminar Ta teden poteka v Trstu tradicionalni seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol na Tržaškem. Letos je seminar za šolnike s Tržaškega obvezen, udeležbo pa so priporočili tudi učiteljem z Goriškega. Med predavatelji je cela vrsta priznanih strokovnjakov iz Slovenije, program predavanj pa zajema predvsem troje področij: slovenski jezik „Oče, povej mi, kaj je vojna11 Ameriški letalski major Vittorio Colasuonno je v Vietnamu opravil nešteto drznih in nevarnih letalskih podvigov. Vsakokrat se je vrnil živ in v priznanje mu je bilo podeljeno marsikatero odlikovanje. Nekega dne pa se z bojnega poleta ni več vrnil; skupaj s svojim reaktivnim letalom je kot plameneča bakla treščil na tla sredi brezmejne vietnamske džungle. Za njim so ostala samo njegova pisma, ki jih je pisal svojim sinovom. Med temi je najbolj zanimivo zlasti eno. Napisal ga je svojim trem sinovom, ki obiskujejo katoliško šolo v Wichiti v državi Kansas. Sin Kenneth mu je za božič zastavil naslednje vprašanje: „Povej mi, prosim te, kaj je to vojna?" Nakar mu je oče odgovoril s pismom, kjer je med drugim rečeno: „Zelim ti raje povedati, kaj vojna ni. Nikakor ni slavno dejanje, kjer dobri vselej premaga hudobnega. Ni si je mogoče zamisliti kot hrabrega pilota, ki skoči v letalo in nato zruši svojega nasprotnika. Tudi ni vojna igra, tista igra, ki jo bržkone poznaš in sem jo tudi jaz kot otrok poznal ter se z njo ukvarjal. Zakaj na koncu naše igre se ni mogoče več vrniti na dom, se najesti ter se vleči v toplo posteljo, kjer zaspiš." „Vojne vodijo človeška bitja in ne avtomati ter nadljudje iz hollywoodskih filmov. In vsi skupaj se v določenem hipu znajdemo pred trenutkom resnice in skušamo, potisnivši vase svoj strah, opraviti svojo dolžnost.“ „Vojna je prekletstvo človeka. Vojna je agonija človeštva, je agonija človeka, ki ne ljubi več svojega bližnjega. Vojna, to so vse strašne stvari skupaj, kar jih neko človeško bitje lahko stori nekemu drugemu človeškemu bitju enostavno zaradi tega, ker se ni nikoli naučilo ljubiti. Če se bo človek naučil ljubiti, potem vojn ne bo več, zakaj človek ne stori hudega temu, kar ljubi." Mladina pred televizorjem in slovensko književnost, splošna pedagoška in didaktična vprašanja ter metodiko pouka posameznih predmetov. Vsakoletne seminarje za šolnike manjšinskih šol prirejajo na podlagi sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, in sicer tako za slovenske šolnike v Italiji kakor tudi za italijanske učitelje v Jugoslaviji. Dva poklicna vzgojitelja v Hamburgu sta si zadala pomembno nalogo, da natančno proučita odnos otrok in doraščajoče mladine do televizije. Z dolgim in podrobnim vprašalnikom ter z neštetimi pogovori s starši sta skušala zbrati podatke za povsem nepristransko oceno, kako dolgo gleda mladina določene starosti televizijo, kaj jo zanima in podobno. Iz ugotovitev, ki sta jih po dolgotrajnih proučevanjih objavila, je med drugim razvidno, da »potrošniška krivulja" — kakor imenujeta čas, ki ga določena starostna skupina prebije pred televizorjem — doseže vrhunec pri trinajstletnih dečkih in deklicah. V teh letih presedijo otroci (vedno je računano povprečje) pred televizijskim sprejemnikom redno vsaj po dve uri na dan. Od 14. do 16. leta se postopno krajša dnevni čas, posvečen televizijskim oddajam. Z anketo, ki je zajela okoli 17.000 hamburških učencev in dijakov, sta pedagoga ugotovila, da učenci nižjih šol gledajo televizijo dalj časa in pogosteje kot pa gimnazijci. Kaj gledajo otroci najraje? Tisti pri devetih in desetih letih kažejo največ zanimanja za oddaje z živalmi in o njih, za tako imenovane družinske serije, delno tudi že za filmske kriminalke, še posebej pa se zabavajo ob reklamnih filmih. Otroci, stari 11 do 12 let, se navdušujejo za zgodbe z Divjega zahoda in za druge pustolovske filme, razen tega pa za kriminalke in za ugankarske oddaje. V starosti 13 do 15 let se zanimanje razširi na popevke in šport ter na gledališče, nekako do osemnajstega leta pa se v mladem človeku zbudi zanimanje za politiko, novice, odda- Mednarodni simpozij „Forma viva' je zabeležil doslej že prav lepe uspehe »Forma viva" je naslov mednarodnega1 simpozija kiparjev, ki ni znan le v Sloveniji sami, marveč tudi daleč preko njenih meja. Ta ustanova ima za seboj že osem lef več ali manj uspešnega razvoja fer uživa danes priznanje v širokem svetu umetnosti. O tem nedvomno najbolj zgovorno priča dejstvo, da je v osmih letih na tem simpoziju sodelovalo že 108 kiparjev iz mnogih držav, ki so izdelali skupno 132 skulptur. V prvih letih je imela »Farma viva" le dve stalni delovni mesti: v Kostanjevici so oblikovali skulpture iz odpornega hrastovega lesa, v Seči pri Portorožu pa iz istrskega kamna. Leta 1964 se je pridružilo tretje delovno mesto, in sicer na Ravnah na Koroškem, kjer oblikujejo umetniki svoje skulpture iz železa; končno se je pred dvemi leti vključil v to ustanovo še Maribor, iki je postal delovno mesto za umetnike, ki oblikujejo skulpture iz betona. Udeležba na simpoziju »Forma viva" je bila v prvih štirih letih posebno množična, ko je sodelovalo povprečno 19 kiparjev. Pozneje je število udeležencev precej nazadovalo, tako da jih je bilo leta 1967 le sedem in lani celo le še šest. Je pač tudi taka dejavnost (ali pa taka še prav posebno) odvisna od precejšnjih finanč. sred. Zato je toliko bolj razveseljivo, da je bilo medtem urejeno tudi to vprašanje, kajti občinski skupščini Krško in Piran sta prevzeli ustanoviteljske pravice in s tem tudi dolžnost, da bosta skrbeli za redno podporo simpoziju »Forma viva". Ravno v teh dveh občinah — v Kostanjevici in Seči — se v glavnem odvijajo kiparska srečanja in poleg tega naslajata v teh dveh krajih galeriji kiparskih del na prostem. Zato je pričakovati, da bo »Forma viva" po zastoju v zadnjih letih zdaj spet močneje zaživela fer še naprej izpolnjevala svojo pomembno vlogo. Pomen te ustanove pač ni le v fem, da predstavlja zanimivo turistično privlačnost (čeprav tudi te plati ne gre podcenjevati), marveč nudi predvsem tudi možnost za srečanja umetnikov z različnih koncev sveta in s tem za spoznavanje mednarodne umetnosti. Torej je tudi »Forma viva" živ dokaz, da žive v malem slovenskem narodu velike vrednote, ki jih hoče deliti z drugimi, da, celo z vsem svetom — v duhu miru, sodelovanja in humanosti med narodi. je o sodobnih dogodkih in za razprave na televizijskem zaslonu. Pedagoga se nista zadovoljila z računanjem statističnih povprečij, marveč sta dala zbranemu gradivu tudi pedagoško dopolnilo. Po njunem mnenju sedi dve tretjini otrok in mladine pri televizorju prepogosto, nekontrolirano in predolgo. Neugodne posledice pretirane »potrošnje" televizijskih vtisov se kažejo v tako imenovani dobi iger. Namesto prve duhovne aktivnosti med igro prihaja prezgodaj do kopičenja pasivnih doživetij, ki jih otroci še ne morejo duševno obvladati in obdelati. Če redno in predolgo gledajo televizijo, pri njih popušča zanimanje za knjigo. Vendar pa je posredovala anketa tudi nekaj drugačnih podatkov: 70 odstotkov izmed skupno 440 vprašanih gimnazijcev je odgovorilo, da so v prostem času raje v naravi kakor pred televizorjem, 65 odstotkov z anketo zajetih srednješolcev pa je izjavilo, da jih televizija ne odvrača od čitanja zanimivih knjig. KULTURNE DROBTINE • Založba ..Borec" v Ljubljani je prejš-nji teden spet podelila tradicionalne Kajuhove nagrade. Prve nagrade letos niso podelili, drugo nagrado pa je prejela Alenka Nedog za biografijo o Tonetu Tomšiču. Prav tako je prejel nagrado tudi Ladislav Kiauta, in sicer za monografijo o XVIII. diviziji z naslovom „Na bojni črti osemnajste". Posebno nagrado pa je založba dodelila Janezu Vidicu za opremo pesniške zbirke Jožefa Šmita »Koleselj iz cedilike". • Avstrijski znanstveniki so pri raziskovalnem delu v starih samostanskih knjižnicah odkrili dragocene staroslovanske rokopise. V knjižnici graškega frančiškanskega samostana so našli dva lista is mašne knjige, popisana v glagolici, ki izvirata is 15. stoletja, še starejša je najdba v samostanu v GUssingu; gre za list iz brevirja iz 14. stoletja, prav tako popisan v glagolici. Tudi v arhivu nemškega viteškega reda na Dunaju so našli doslej nepoznan rokopis iz 17. oz. 18. stoletja. Prav tako pa so dragocena nova odkritja tudi zgodnje slovenski protestantski tiski iz Gbttvreiga in latinsko-nemški-poljski slovar iz leta 1554. Z novimi najdbami bodo izpopolnili seznam 200 naslovov obsegajočega kataloga cirilskih in glagolskih spomenikov v avstrijskih knjižnicah. • Predsednik Jugoslovanske akademije v Zagrebu dr. Grga Novak je tri leta pisal obširno delo »Povijest Šibenika za vrijeme Venecije", ki bo zdaj izšlo v obsežni knjigi z okrog 450 stranmi. Delo je posvečeno 900-Ietnici obstoja Šibenika. • V dneh od 11. do 25. junija bodo v moskovskem Bolšoj teatru priredili mednarodni baletni festival. Tekmovanja se bodo lahko udeležili umetniki v starosti od 18 do 28 let. Predsednik žirije bo znani koreograf Igor Mojsejev. • Letos jeseni bo v Zagrebu po več kot dveh in pol letih obnovitvenih del spet začelo delovati Hrvatsko narodno kaza-lište. Otvoritev nove sezone bo 27. novembra, ko bodo izvajali razna dela, ki jih bodo pripravili posebej za to priložnost ugledni domači in tuji glasbeniki, med njimi tudi Carl Orff in Gottfrled von Elnem. Zastopniki slovenske gimnazije pri predsedniku deželnega šolskega sveta Izgradnja omrežja RTV V torek 18. februarja so se zastopniki učiteljskega zbora na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu zglasili pri poslevodečem predsedniku Deželnega šolskega sveta za Koroško deželnem poslancu Josefu Cuttenbrunnerju, da ga seznanijo s problematiko slovenske srednje šole. Učiteljski zbor so zastopali prof. Franc David, dr. Janko Polanc in prof. Milan Kupper. Ravnatelj slovenske gimnazije dr. Pavle Zablatnik je predsedniku deželnega šolskega sveta predstavil zastopnike učiteljskega zbora, ki so potem v daljšem razgovoru opozorili na nujnost čimprejšnje uresničitve obljubljene gradnje lastnega poslopja za slovensko gimnazijo. Pri tem so posebej nakazali velike težave, ki jih na šoli povzroča izključni popoldanski pouk. Tako morajo odpasti skoraj vsi prosti predmeti in razne seminarske vaje, skrajšan je tudi pouk telovadbe, uporaba radia in televizije pri pouku pa je sploh izključena, ker popoldne ni tozadevnih oddaj. Še posebno prizadeti so otroci, ki se dnevno vozijo od doma v šolo, ker morajo prehoditi ponoči večkrat dolga in zasnežena pota do doma in zaradi tega izgubljajo že tako pičlo odmerjeni čas za učenje. Omenili so tudi veliko prostorno utesnjenost na šoli, ker sta poleg razredov za vse ostale šolske potrebe na razpolago samo dva prostora. Končno so zastopniki slovenske gimnazije poudarili, da bi tako dolgo, dokler ni rešen problem lastnega poslopja, morali najti vsaj začasno rešitev z izmenjavo pouka z realko. Ravnatelj slovenske gimnazije je med razgovorom še posebej opozoril na prizadevanja Združenja staršev na Državni gimnaziji za Slovence ter na samostojne akcije Avstrijske lige za človekove pravice, ki prav tako stremijo za tem, da bi Državna gimnazija za Slovence v Celovcu prišla čimprej pod lastno streho. Predsednik deželnega šolskega sveta dež. poslanec Cuttenbrunner je izvajanjem članov delegacije sledil z velikim razumevanjem ter je naglasil pripravljenost, da s svoje strani podpre upravičene želje dijakov in učiteljskega zbora slovenske gimnazije v Celovcu. Uspela prireditev v Bilčovsu Slovensko prosvetno društvo »Bilka" je minulo nedeljo vabilo vse, ki se radii pošteno in od srca nasmejijo, na svojo tradicionalno zabavno prireditev. Spored je bil zelo pester. Najprej je nastopil moški zbor pod vodstvom našega pevovodje Valentina Kapusa; zapel je šest koroških pesmi, in sicer tako prisrčno in dovršeno, da so bili vsi poslušalci v polni meri navdušeni. Potem se je z deklamacijami predstavila mlada generacija naših prosvetašev: Ger-hard Esi iz 5. razreda tukajšnje ljudske šole je recitiral zabavno pesmico „3 + 3 = 3", Franci Gaser iz 2. razreda glavne šole v Vetrinju je posredoval občinstvu »Pismo iz devete dežele", Anica Ogris iz 2. razreda slovenske gimnazije v Celovcu pa je pripovedovala veselo zgodbo o butalskem županu. Vsi trije recitatorji, ki so gradivo za svoj nastop povzeli iz »Mladega roda", so bili izvrstni ter jih je občinstvo zasluženo nagradilo z navdušenim aplavzom. Sledile so enodejanke Postopač, Damoklejev meč ter Bojazljivec in Neustrašen. Igralci so znali spraviti gledalce do bučnega smeha, kajti vloge so podali zelo dobro in pokazali zvrhano mero komike. Leta pa je prišla do veljave tudi še v zadnjem delu prireditve: nastop Št Janž v Rožu Že drugič so vabili »Zakonci" na igro v Tišlarjevo dvorano. Ta igralska skupina pod vodstvom Mihe Pečnika je tokrat uprizorila v režiji J. Vošnjaka igro »Trije vaški svetniki”. Igralci-zakonci, ki so mnenja, da naj aktivno kulturno udejstvovanje ne neha z vstopom v zakonski stan, so bili deležni obilnega aplavza. In to tudi upravičeno, saj so svoje vloge na odru zelo dobro podali. Posrečilo se jim je, da so spravili občinstvo v pravo pustno razpoloženje in brez pretiravanja lahko ugotovimo, da je bila prireditev za pustni torek res kvalitetna. URADNE URE POKOJNINSKE ZAVAROVALNICE Koroška podružnica pokojninske savaro-valnice za delavce bo v mesecu marcu imela naslednjo uradne ure: 4. I. — Šmohor, Mestna hiia 5. S. — Breze, Wiener StruBe 10! 11. S. — Beljak, Kalser-losef-Platz 1 12. S. — Spittal ob Dravi, LutherstraBe 4 18. S. — Sl. Vid ob Olini, Friesacherstr. 1 IV. 5. — VVolfsberg, Weihorplatz 25. 5. — Beljak, Kaiser-Iosof-Platz 1 Uradni ia> je povsod od 8. do 12. ure. godbenega tria je sicer moral odpasti (enega izmed članov, ki je v službi daleč iz Bilčovsa, je zapadel sneg), pa so se fantje znašli in so za to priložnost sestavili kar svojo lastno godbo, ki je bila po sestavi »inštrumentov” — od glavnika do pokrovov — res nekaj edinstvenega. Prav tako pa je vzbudrl viharje smeha tudi improvizirani »ponedelj-ski prizor iz Gaserjeve delavnice", ki je prepričljivo pokazal, da je med našimi prosvetaši dovolj smisla za zdrav humor. 0000000-0>0000000000<>0 S Zveza slovenskih žena | j vabi na svoj občni zbor, £ O ki bo v soboto 8. marca 1969 o 3 ob 12.30 uri v Dijaškem domu 3 <> v Celovcu, Tarviser Škofje 16. £ K o oooooooooooooooooooooooo Pod geslom „Hočemo olajšati življenje gospodinje" bo koroška družba za elektrogospodarstvo (KELAG) izvedla tekom tega leta obsežno akcijo za pocenjeno nabavo električnih gospodinjskih strojev in pripomočkov. Ta akcija bo trajala od 15'. marca do 15. decembra ter bo obsegala bistvene olajšave pri nabavi električnih štedilnikov, hladilnikov in hladilnih naprav, naprav za gretje vode, pralnih strojev za pomivanje posode ter sesalcev za prah. KELAG bo v okviru te akcije nudila delno financiranje nakupa omenjenih strojev; pri nakupih na obroke ne bo treba plačevati obresti; za povečano porabo električnega toka bo veljal 10-odstot-ni popust; prav tako bo KELAG prevzela stroške za izvedbo novih priključkov, ki bodo potrebni v zvezi z nakupom omenjenih strojev. V proračunu za leto 1969 predvideva KELAG skupne izdatke v višini 817,2 milijona šilingov, vendar pričakuje le 580 milijonov šilingov dohodkov (485 milijonov od prodaje toka), tako da bo potrebovala še 237,2 milijona šilingov tujih finančnih sredstev. Pri izdatkih zavzema prvo mesto gradnja elektrarn (v ta namen je predvidenih 208 milijonov šilingov), medtem ko bo za nakup tujega toka morala plačati 136 milijonov šilingov; nadaljnjih 40 milijonov pa bo KELAG letos porabila za gradnjo upravnega poslopja v Celovcu. Lani je bila oskrba z električno energijo v glavnem brez večjih motenj. V primerjavi z letom 1967 so se potrebe po električnem toku lani povečale za dobrih pet odstotkov, število odjemalcev pa se je povečalo za 6116 na skupno 159.601. Gradnja elektrarn bo letos omejena predvsem na veleobrat Fragant, ki obsega celo vrsto gradbišč. Potreb- Tako res upravičeno smemo ugotoviti, da je prireditev v celoti izredno dobro uspela, za kar gre iskrena zahvala vsem sodelujočim članicam in članom našega prosvetnega društvo. Posebno hvaležni pa so jim bili številni obiskovalci, ki so kar dvakrat — popoldne in zvečer — dobesedno do zadnjega kotička napolnili dvorano pri Miklavžu. Ker so bile vse predpustne nedelje zasedene s številnimi plesnimi prireditvami, se je društvo pač odločilo, da svojo tradicionalno zabavno prireditev preloži na prvo postno nedeljo, ki jo naše ljudstvo imenuje tudi malo pust. nedeljo. Ni bil namen, da bi morda s tem kršiti svetost resnega postnega časa, saj ni bilo drugega namena, kot dati našim ljudem priložnost, da se prav od srca nasmejijo. To je tudi uspelo, kar je še toliko več vredno, ker tudi zdravstvena znanost trdi, da sta pošten smeh in dobra volja najboljša pospeševalca nam vsem tako potrebnega zdravja. ne pa bodo znatne investicije tudi pri izgradnji daljnovodnega omrežja, kjer gre za gradnjo novih transformatorskih postaj ter daljnovodov. Na nedavni tiskovni konferenci so predstavniki KELAG med drugim tudi sporočili, da cene električnega toka ne bodo zvišane, marveč bo KELAG kot v zadnjih letih tudi v bodoče skušala naraščanje stroškov kriti z nadaljnjo racionalizacijo svojega obrata. Predvidoma v jeseni 1971 oziroma leta 1972 bo tudi pretežna večina koroškega prebivalstva (do 90 odst.) dobila možnost brezhibnega sprejema vseh treh sporedov avstrijskega radia in obeh sporedov avstrijske televizije. Ta velik korak naprej pri oskrbovanju prebivalstva z oddajami radia in televizije bo namreč dosežen z dograditvijo velikega oddajnika na Dobraču. Prejšnji teden sta intendant koroškega studia prof. Peter Goritschnig in vodja koroškega območja oddajnikov inž. Bayer seznanila zastopnike tiska z zanimivimi podrobnostmi oddajnika na Dobraču. Ob tej priložnosti je bila izročena svojemu namenu nova žičnica v Bleibergu pri Beljaku, ki bo bistveno olajšala oziroma sploh šele omogočila gradnjo oddajnika in pozneje zagotovila tudi njegovo brezhibno obratovanje. Glede oddajnika na Dobraču je vsekakor zanimivo, da bo ta pomembna naprava nastala v višini 2116 metrov, to je le 50 metrov pod gorskim grebenom. Nastala bo kakih 50 metrov visoka zgradba valjaste oblike, ki bo imela 14 nadstropij. Tukaj bodo prostori za vse tehnične naprave, pa tudi za bivanje potrebnega osebja; poleg tega bo imela v tem stolpu svojo postojanko vreme-noslovska postaja, družba za plinovod Adria—Dunaj pa namerava tam namestiti svoje radijske naprave. Nad omenjenim stolpom se bo dvigal še Kotmara vas Letošnja zima nam dela že precejšnje preglavice in smo kar veseli, ko tu in tam sonce le malo topleje posije. Tako imamo namreč upanje, da se bodo polagoma začeli manjšati tudi ogromni kupi snega, ki se dvigajo okoli hiš kot nekdaj obrambni nasipi pri starodavnih trdnjavah. Velike količine snega predstavljajo nevarnost zlasti za strehe hiš in se je marsikateri gospodar že odločil oziroma se moral odločiti, da strehe po možnosti sprosti silnega bremena. Pač pa je to zelo nevaren opravek, pri katerem je že pogosto prišlo do kakšne nesreče. Taka nezgoda se je pripetila tudi zadnjo soboto. Odbornik naše Hranilnice in posojilnice Tomaž Ko-ban se je odločil, da očisti streho zadružnega skladišča. Pri tem pa je Imel nesrečo ter si ije zlomil obe nogi. Prepeljali so ga v celovško bolnišnico za nezgode in mu iskreno želimo, da bi kmalu spet okreval. 100 metrov visok jeklen steber s potrebnimi antenami. Radio-televizijski oddajnik na Dobraču bo spadal med največje tovrstne naprave v Avstriji. Vsaki izmed treh radijskih programov bo imel jakost 100 kW, prvi televizijski program pa bo imel 200 kW, drugi televizijski program pa 2000 kW. Ko bodo začele nove naprave v polnem obsegu obratovati, bodo tudi na Koroškem skoraj povsem izginila področja, kjer je zdaj sprejem radijskega in televizijskega sporeda še razmeroma slab ali sploh nemogoč. Zato pa bo veliki oddajnik na Dobraču tudi pomembna pridobitev za našo deželo. -----—--------------------- Izlet v Planico Slovenska mladina vabi svoje člane in prijatelje na zaključno prireditev smučarskih poletov, ki bo v nedeljo 23. marca 1969 na novi 160-metrski velikanki v Planici. Prevoz v Planico in nazaj stane na osebo 50 šilingov. Prijaviti se je možno ali pismeno na naslov: Slovenska mladina, Gasometregasse 10, 9020 Celovec - Klagenfurt, ali pa po telefonu na številko: (0-42-22) 85-6-24, in sicer do ponedeljka 17. marca. Ker je zanimanje za izlet zelo veliko, priporočamo, da se zaradi omejenega števila udeležencev čimprej prijavite. Odbor >s_________ > Obračun žandarmerije Deželno žandarmerijsko poveljstvo za Koroško je objavilo zanimiv pregled dejavnosti v letu 1968. Iz tega poročila je med drugim razvidno, da so žandarmerijski uradniki lani izvedli 42.152 prijav na razne oblasti in sodišča, število aretacij je znašalo 1345 ter število hišnih in drugih preiskav 1558; kazenskih predpisov je bilo izstavljenih 63.775 s skupnim zneskom 2,471.709 šilingov. Tekom lanskega leta so na Koroškem zabeležili 6606 prometnih nesreč, pri katerih je 167 oseb zgubilo življenje, 4018 ljudi pa je bilo teže ali laze poškodovanih. To pomeni, da se je število prometnih nesreč v primerjavi z letom 1967 povečalo za 118, pač pa je število smrtnih žrtev prometa padlo za 28 in število poškodovanih oseb za 436. V 291 primerih je bilo ugotovljeno, da so bili vozniki motornih vozil alkoholizirani; v 258 primerih so povzročitelji prometne nesreče pobegnili; lani so žandarmerijski organi odvzeli skupno 357 vozniških dovoljenj. V okviru reševalnih akcij v gorah so žandarmerijski uradniki sami ali v sodelovanju z drugimi ustanovami rešili lani 69 oseb. Obsežna pa je bila tudi „papirna vojna“, saj je bilo tekom lanskega leta urejenih 367.373 uradnih listin. K O L E D A R Petek, 28. februar Roman Sobota, 1. marec: Albin Nedelja, 2. maroc: Karol Ponedeljek, 3. marec: Kunigunda Torek, 4. marec: Kazimir Sreda, 5. marec: Evzebij Četrtek, 6. marec: Perpetua Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10* tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovi)«- Deželna gastronomska razstava Vodstvo celovškega sejma se trenutno bavi s pripravami za letošnjo deželno gastronomsko razstavo, ki bo na celovškem sejmišču prirejena v dneh od 12. do 20. aprila. Zanimanje za to prireditev je izredno, saj je število prijav za sodelovanje na razstavi skoraj dvakrat tako veliko, kot so prvotno pričakovali. Zato so morali tudi bistveno povečati v ta namen določen razstavni prostor, tako da bo razstava zavzela celotno Mestno halo in še kakih 3000 m2 razstavišča na prostem. Glavni poudarek prireditve bo na dveh posebnih razstavah. To bo po eni strani razstava z naslovom »Pogrnjena miza", ki bo zavzemala 100 m2 prostora v Mestni hali. Več uglednih avstrijskih podjetij bo v tem okviru razstavljalo posodo, pribor, kozarce in steklino ter namizno perilo, prav tako pa tudi konserve, globoko hlajene produkte ter sadne sokove. Ta posebna razstava namreč ne bo imela samo namena, da bi dajala vzpodbude gastronomiji, marveč hoče tudi drugim obiskovalcem prikazati možnosti negovanega in kultiviranega gospodinjstva. Druga posebna razstava pa bo pravi »sejemski hotel", ki ga bodo južno od Mestne hale postavili iz montažnih delov na površini 300 m2. Poslopje bo postavil »Delovni krožek koroških delavnic", sodelovalo pa bo kakih 20 podjetij. »Sejemski hotel" bo namreč obsegal vse, kar spada k sodobno urejenemu turističnemu podjetju — namreč od kuhinje in točilnice mimo garderobe in prostora za goste do hotelske hale in recepcije, razumljivo pa tudi tujsko sobo in apartma ter celo še kurjeno teraso. Ta hotel bo v času razstave obratoval, tako da bodo imeli obiskovalci lepo priložnost, da spoznajo ustroj in obratovanje takega podjetja. Vrednost tega »sejemskega hotela" cenijo na milijon šilingov, kar je nedvomno lep dokaz, da se prireditelji resno prizadevajo za nove vzpodbude tujskemu prometu na Koroškem. KELAG pripravlja akcijo za pocenitev gospodinjskih strojev Podgorec je šel polhe lovit. Prenočišča si je poiskal vrhu Gorjancev. Vzel je iz torbe večerjo in ko je odvečerjal, se je ulegel in zaspal. Ni dolgo spal, ko ga prebude debeli glasovi neznanih mož. Čudni glasovi so bobneti, kakor če trkaš na prazen sod. Možje so bili štirje enake velikosti, kakor najviše smreke. Svetil je mesec in tako se je fnoglo vse videti, kakavi so in kaj delajo. Velikani sedejo na travo in vele: Ka-1 Kenčkamo se, da se zabavamo. Pobrali so I mlinske kamne 'in se z njimi komenčkali. Naveličavši se igre vele: Napolnimo si pipe in kadimo. Iz žepov privlečejo pipe, velike za zelino kad, in jih napolnijo s tobakom, j Zdaj se pa domislijo, da nimajo ognja. Eden pravi: Staknimo si ga z neba! Velikani skočijo na noge in začno metati proti ne-i bu mlinske kamne. Vsak si sklati zvezdo. Z zvezdami s'i prižgo tobak in zdajci zapihajo z dimom vse Gorjance, kakor da bi jih bil O mravljah Vsi jih poznamo, neznansko pridne mravljice. Za zgled jih stavimo: mravlje in čebelice, da bi jih posnemali v njihovi vztrajni in nesebični pridnosti. Všeč so nam mravlje, raje pa imamo čebele. Bolj so plemenite in koristne od mravljic, bliže so človeku, saj so nam postale cisto domače in jim gradimo čebelnjake za njihove domove. Mravlje si same grade, čuvajo in popravljajo svoje bivališče. V urejenem, že izdelanem mravljišču more živeti do 500 tisoč mravelj, tako kakor v velikem mestu. Pravijo, da porabijo dnevno do 10 tisoč škodljivih žuželk. Brez pridnega dela bi mravlje ne mogle živeti. Pokril črn oblak: Čas je, da si pripravimo vočerjo! Velikani se dvignejo in kočijo v globok prepad. Iz prepada privale štiri sode v'na. Vsak sod je jemal deset veder, še *ajši kak bokal več. Iz prepada1 si priženo *udi svojo večerjo, čredo srditih volkov. Volfov je bilo osemindvajset, na vsakega se-dem. Velikani narede velik ogenj, volkove Nataknejo na velike ražnje in jih peko. Obenem so pa tulili nekako pesem, kakor da grom razlega, in poskakovali okrog og-nia, da se je kar zemlja tresla. Podgorec, ki je te strahote gledal in pokušal, je priporočal svojo dušo Bogu in vsem svetnikom v neskončnem strahu, da ga Pošasti ne bi zavohale in dejale na raženj J^orda tudi njega. Stisnil se je v klopčič ka-*0r jež in se drznil komaj dihati. Poleg nje-9° je stala čutara vina, ki jo je prinesel s Seboj. Podgorec se domisli, da daje vino JANEZ TRDINA VELIKANI srčnost še babi, in začne vleči. Ker je bil srčnosti tako krvavo potreben, ni čudo, da je pil dolgo in veliko. Brž se je preveril, da je v takih zadregah vino res najboljši tolažnik 'in pomočnik. Bokal ga je bil zvrnil že za večerjo. Ali taka malenkost Podgorca ne ojunači, zato se je velikanov tako bal in tresel. Zdaj je pa vrgel v globočino svojega želodca dva bokala naenkrat in ta obilni požirek mu je srce tako privzdignil in razvnel, da bi se šel metat s samim peklenskim rogat-cem, kaj ne s takimi nerodnimi rogovilami, kakor so bili ti velikani! Zdeli se mu niso nič več tako grozoviti kakor od konca, jel se je skoraj sramovati, da se jih je bil ustrašil. Predrzno jim je grozil za grmom s pestjo in jim kazal osle in pomaljal fige. Ko so pa volkove spekli in se usedli k večerji, zagodrnjal je skoraj na glas: se pač vidi, da ste zarobljeni hribovci, ki me še na volčjo pečenko ne povabite. Velikani so raztrgali in pohrustali volkove, kakor kak lakomnik svoje cipe, in težke založke so zamakali z ogromnimi curki vina. Ali njihovo vino je moralo biti precej cvičkasto, kajti držali so se strašno kislo in čemerno. En njih veli: Bratci, treba' bo udariti spet v kak hram in si napolniti posodo s sladko, človeško kapljico. Te naše čobodre sem tako sit, da sam ne vem, kaj bi dal tistemu, ki bi mi prinesel par dobrih požirkov starega šentjer-nejčona. Podgorec, to čuvšii, plane kvišku, ponudi velikanu čutaro in veli: En bokal ga je še notri. Nuj ga izpiti! Bog ti ga blagoslovi! Komaj je izustil božje ime, se je zaslišal udar, kakor da je kje blizu treščilo. Tisti hip je ugasnil ogenj, pri katerem so velikani sedeli in vse obličje je pokril najgostejši dim, da se dolgo časa ni moglo nič razločiti. Ko se je dim zopet razkadil in razšel, ni videl Podgorec nikjer več ne mlinskih kamnov ne žerjavice, ne ražnjev in vinskih sodov, pa tudi velikanov ne. Noč in gora jih je dala, noč in gora jih je vzela. Ples Stol in miza sta sklenila, da se bosta zavrtila. Vrč s police brž je doli: „Jaz sem lepši! Mene voli!" A za vrčem krožnik skoči in k skodeli se potoči. Lonec prime peč debelo in se zavrti veselo. Reva metla v kotu stoče, šla na ples bi, toda noče — strah jo je, da se plesaje ne razsuje in razmaje. Raja skrinja in sekira, metla pa že jok nabira. Tudi ona zdaj zapleše, da pod njo se iskra kreše. Graščak in siromakova hči Živel je graščak in užival je sloves hudo razumnega človeka. — Dajmo, si misli, preskusimo, ali so tako razumni in bistri tudi moji kmetiči. — Poklical je k sebi dva, enega siromaka, drugega bogataša, in jima pravi: „No, draga moja, odgovorita mi, kaj je na svetu najhitrejše, najsladkejše in najmehkejše. Pojdita domov in razmislita, jutri pa pridita sem z odgovorom. A kdor me ne posluša, bo tri dni visel privezan za noge." Skrušena sta kmeta šla od njega. Bogataš se je vrnil domov in si je takoj izmislil: — Hitrejši od vseh je moj konj, najslajši od vsega je med iz mojih panjev, a mehkejša od vsega je pernica. Siromak pa je mislil in mislil in je zajokal. Seveda, tri dni bo moral viseti z nogami zgoraj. Vidi hčerka, da oče joče, pa ga vpraša: „Kaj ste žalostni, očka?" „Glej, hčerka, hudobni graščak mi je zastavil takšno nalogo, da si ubijam glavo in razbijam, pa nikakor ničesar ne domislim." In povedal je hčerki, kaj mu je naložil graščak. Hči ga posluša in pravi: „Ali je vredno, očka, da jočete? Pojdite in recite mu, da je misel najhitrejša, spanec najslajši, a najmehkejša je roka — saj na čemerkoli človek leži, zmerom si dlan položi pod glavo." Drugi dan sta kmeta prišla h graščaku. „Kako,“ ju vpraša, „sta uganila?" Tedaj je bogataš skočil prvi. „Kaj bi ne, drugi naš gospod, kaj jaz ne bi uganil!" In je povedal, kar si je izmislil prejšnji dan. „Bedak!“ mu reče graščak. „Da nisi bogat, bi tri dni visel. Zdaj pa ti!“ Povedal je siromak. Graščak se začudi. »Če si tako bister, mi pa zakrpaj tale lonec." Siromak je šel s povešeno glavo. Spet je hčerka opazila očetovo žalost pa ga vpraša: ,.Zakaj pa ste, očka, žalostni, pobiti?" Tako in tako, ji pravi, dal mi je graščak lonec, naj mu ga zakrpam. Hčerka pa se nasmehne: „Ne grizite se, očka. Pojdite in recite mu, naj gospod najprej lonec obrne narobe, potem pa naj ga da krpati." Razveselil se je siromak, pohitel je h graščaku. Pa se bom rešil, si misli, hudobije. Sprejme ga graščak in ga vpraša. Siromak mu odgovori tudi to. Graščak je kar poskočil pa ga vpraša: „Kdo pa si, da si tako bister?" „Saj to nisem jaz, ampak moja hčerka." „Hčerka, aha! No, če je pa takšna razumnica, pa naj pride k meni v goste takole: prijaha naj, pa naj ne prijaha, naj bo gola, pa vendar ne gola, darilo naj prinese, pa ga naj ne prinese." »Joj, joj," si je rekel kmet prestrašen. »Kakšno nalogo je zdaj zastavil!" In je povedal hčerki. Ona pa ni dolgo razmišljala — nadela si je mrežo, s kakršno ribe lovijo, vzela zajca in goloba pa se sedla na koštruna. Ko jo je graščak ugledal skozi okno, je kar z rokami tlesknil — gola je, pa ni gola, jaha, pa vendar ne jaha. Stopil je na balkon in pse naščuval nanjo. A siromakova hčerka se ni ustrašila. Spustila je zajca, psi pa za njim. Potem graščaku goloba pomoli pod nos. A ko je graščak stegnil roko, je golob odletel. In kakna zavist je graščaka obšla: da bi bila kmetica razumnejša od njega! In sklenil je, da jo obesi. Privezal je zanko na suho vejo in pravi: »Govori, kar hočeš, ampak tale trenutek boš umrla!" »Rada bi, gospod da bi vrv bolje privezali, drugače se brez koristi utrga in jaz se ne bom takoj zadušila. Privežite se vi, dragi gospod — če vas vzdrži, bo dobra zame." — To je pa res, si misli graščak, mene to nič ne stane, ženski pa ugodim pred smrtjo in bom potem brez greha. In je vtaknil glavo v zanko. Deklica jo pa brž zadrgne. Graščak je obvisel in izplazil jezik. Glejte, tako bistra je bila siromakova hči. NA KLANCU Noge so ji časih otekale, tako da ni mogla Ploditi; če I® šla delat na polje, je dobila samo kosilo in desetico na jjQr», bila je samo drugim v napoto in jemali so jo iz usmilijo. Krpati ni mogla več, ker ni videla šivanke in ker so bolele oči, če je gledala skozi naočnike dalj časa . . . fiilo je bilo v izbo čisto surovo, golo, ostudno beraštvo in !6 sedlo za mizo, tako da je bil v izbi neprestano mraz * strah. . Pogostoma je prišel pogledat čevljar in je prinesel f®ba, ki ga je položit na mizo, kakor da bi ga bilo sram ^miljenja. Star je bil že, ni se več bril in poraščen je bil po y5efn obrazu s sivo, ščetinasto brado. Mihovka se go je QL, ker je govoril, kakor da bi rezal besede iz srca, tako *rQšne so bile in tako dobro jih je poznala v svojem srcu. Qlsih ni govoril nič, pogledal je komaj v izbo in je šel; Q ‘ kadar je bil pijan, je sedel za mizo in je sedel pozno v l^k, dokler se ni vrnil v krčmo. Umrla mu je bila žena za *6* *'ko in to ga je zelo potrlo; spomnil se je šele po njeni da (jo je imel rad. Tudi pisar se je zelo postaral; suh je bil kakor trska, s'Vem obrazu ni bilo več kaplje krvi. Sin mu je bil šel na ^®tovanje, hodil je bogve kod in se ni oglasil. Če je prišel ** klanec pismonoša, 'je stal pisar na pragu in gledal, če ne zavije morda k njemu; pismonoša je stopal počasi navkreber, pisarju se je že zdelo, da gre naravnost proti njemu — toda pokimal je nalahko z glavo in je šel mimo. Ljudje so se starali, so se izpremenili, klanec sam pa se ni nič izpremenil. Komaj je umrl siromak, je prišel drugi v prazno izbo in zdelo se je, da je čisto podoben umrlemu. Isti sesušeni obraz in iste vdane in temne oči. Tudi siromašne koče se niso izpremenile; razpadale so tako počasi, da je bilo opaziti komaj v desetih letih majhno izpremembo; ometa ni bilo več na nobeni; na slami, kolikor je ni izrval in razmetal jesenski vihar, je rasel mah; okna so bila tu pa tam zadelana s papirjem . . . Spodaj v trgu pa se je izpre-minjalo življenje; nove hiše so vstajale, prihajali so novi ljudje, zmerom bolj veselo in glasno je bilo; ali kolikor bolj se je trg širil, tem bolj je bil klanec poln. Prej so bile nekatere izbe čisto prazne; nihče ni stanoval v njih in veter je pihal skozi razbita okna. Zdaj so gostovali celo pod streho — sami ljudje, ki jih je bilo vrglo življenje preko praga. Trg se je širil in klanec se je polnil — kolikor večja je bila kuhinja, toliko več je bilo pomij. O Pisar je upal. „Kdo je, saj ni nikjer napisano, da bi se morali izgubiti. Pride morda danes ali jutri in mi bo v oporo na stara leta. Pričakujem ga." Pričakoval je sina neprestano; kadar so se oglasili pod oknom koraki, kadar so zaškripale duri, se je zdrznil. „Svet je velik, zakaj bi ravno on ne našel prostora, da bi varno sedel. Ne piše mi, čaka, zato da me razveseli nenadoma... Boste videli, kako se povrne...!" In videl ga je pred sabo, velikega, črno oblečenega, zlata verižica na telovniku: „Dober dan, oče; ste pač mislili, da ne pridem!" Tako ni bilo minute, da bi ne mislil nanj, govoril in sanjal je o njem. Čevljar ni nič sanjal in nič upal. Hči mu je šla služit h kmetu, sina je bil dal k čevljarju v trg, tistemu, ki ga je bil izgnal na klanec. Ostal je sam in ni mu bilo dolgčas; podnevi je krpal, zvečer je sedel v krčmi. Jaz nisem dal otrok fako daleč," je dejal, „zato da bodo našli precej spet na klanec." Ali kadar je šel mimo hiše, kjer je samotarila Mihovka, ga je potegnilo nekaj čudnega proti durim. Ni bilo upanje, ali morda je bila nezavedna želja, da bi se ne izpolnilo njegovo žalostno prerokovanje: „Vsi se bodo izgubili, vrnili se bodo na klanec in bodo na klancu poginili, kakor jim je bilo usojeno od začetka!" — Molčal je in je čakal, da bi Mihovka izpregovorila, toda videl je na njenem obrazu, da se nič ni izpremenilo, in skoro hudobno veselje se mu je zganilo v srcu, posebno če je bil pijan. „Nič ne pišejo? Seveda nič ne pišejo!... Kako bi pisali, ko jim je slabše nego nam. Mi živimo takole mirno in stradamo vsaj doma, v svoji izbi, kjer nas živ človek ne vidi, da bi se nam posmehoval. Ampak stradati med tujimi ljudmi, to je vse kaj drugega; stradanje še ni najhujše — potikati se okoli, prositi ljudi, ki te gonijo preko praga — to je hudo, Mihovka! Naj bi bili ostali na klancu; kaj jih je gnalo ven!" — In Francki sami je zastokalo v srcu: „Zakaj so šli?" Zmerom manjše je bilo njeno upanje, sama mu ni več verjela in le igrala se je časih z lepimi mislimi, ki je vedela, da so to otročje in da se nikoli ne bodo izpolnile ... Šla je bila v Ljubljano pred letom dni, jeseni. Prišla je na stanovanje, Lojzeta ni bilo. „Kje je Lojze?" „Ni ga več pri nas — ne bom imela ljudi zastonj na stanovanju." . V-eXVC/TL/Cf? Kljub tradicionalni kremeljski molčečnosti in skrivnostnosti se je zunaj obzidja razvedelo za številne podrobnosti, iz katerih je moč sklepati, da vse misli in želje v najvišjem partijskem vodstvu že precej časa ne gredo v isto smer, da je med člani politbiroja in sekretariata veliko, resda prikritih, toda zato nič manj stvarnih nasprotij. Predvsem velja, da oblast nikakor ni izključno v rokah „trojke“ (to so predsednik državnega sveta Nikolaj Podgorni, predsednik vlade Aleksej Kosigin in prvi sekretar partije Leonid Brežnjev — op. ured.), ampak da se je po odhodu Hruščova v dobršni meri razlezla tudi v roke kakih tri tisoč funkcionarjev, porazdeljenih po komisijah sekretariata. Ti ljudje pa nimajo samo neposrednega nadzora nad partijskim aparatom, ampak tudi nad vso notranjo in celo zunanjo politiko. In ker ni eno-glavega vodstva, se pač družba oblikuje v interesne skupine okrog več-glavega vodstva. Prav zato nekateri poznavalci sovjetskih razmer menijo, da v sovjetskem vodstvu pravzaprav ne gre iskati jastrebov in golobov, konservativcev in liberalcev. Po njihovem gre le za ljudi, ki hočejo priti na oblast, in za take, ki hočejo ostati na oblasti. Tako bi bilo moč tudi razložiti, zakaj je Šeljepin, ki so ga na zahodu pogosto označevali za „jastreba“, obsodil okupacijo Češkoslovaške, in zakaj jo je podprl Kosigin, ki je veljal za „liberalca“. Šeljepin, ki ga je sedanja vodilna trojica nekoliko odrinila, je imel svoje račune, Kosigin, ki je z Brežnjevim in Podgornim odgovarjal za državne zadeve, pa bi padel skupaj z njima, če ne bi „uredili“ češkoslovaškega „problema“. Tudi v tem se namreč strinja večina strokovnjakov za sovjetska vprašanja: nadaljnji razvoj češkoslovaškega »humanega socializma" bi pomenil padec sedanje vladajoče trojice, prvi ukrep njihovih naslednikov, ki bi po vsej verjetnosti prišli iz vrst armade, pa bi bil spet „urejanje“ češkoslovaške zadeve. Dogodki v Pragi so namreč majali temelj vsega sedanjega sovjetskega sistema — prve in zadnje besede partije v vseh državnih zadevah. Sovjetski partijski voditelji so prepričani, da pomeni »ideološka mlačnost" največjo nevarnost za sovjetsko državo in blok, ki so ga strnile okrog nje. Za to ideološko dekadenco pa naj bi bil kriv Hruščov, ki je obsodil Stalinove zločine in tako ubil mit o nezmotljivosti sovjetske partije in njenega vodstva. Brežnjev že nekaj časa skuša znova oživeti ta mit in to njegovo prizadevanje je temeljno vodilo za vse notranjepolitične akcije. Za vsako ceno je treba obnoviti avtoriteto partije, tudi za ceno stalinizma. In kot kaže, je ta cena že plačana. V februarski številki je mesečnik centralnega komiteja »Komunist" nekako neuradno kronal tisto, kar je začel Brežnjev, ko je maja 1965 spet prvič v nekem govoru omenil Stalina. Potem ko je bilo v zadnjem času vse več generalskih spominov, ki so poveličevali Stalina kot vojskovodjo, je zdaj še glasilo najvišjega partijskega telesa ostro napadalo Hruščova in jegove kritike Stalina kot vojaškega voditelja. Toda prav iz tega članka v »Komunistu" je še najbolj očitno, da nikomur ne gre za kako ugotavljanje zgodovinske resnice. Dogodke iz preteklosti v Moskvi obujajo, preoblikujejo in razlagajo samo zato, da bi z njimi opravičili in upravičili sedanjost. Vodstvo sicer ne zanika Stalinove zločine. Kratko malo jih ne omenja več. Zdaj gre za to, da bi prepričali ljudi, da je bilo v sistemu kljub nekaterim ekscesom veliko dobrega. Zato poveličujejo Stalinovo zgodovinsko vlogo in še posebno načela njegove politike. Če se Brežnjev na 23. partijskem kongresu leta 1966 še ni upal predlagati uradne rehabilitacije Stalina, se bo to skoraj gotovo zgodilo — vsaj če bo ostalo pri sedanjem vodstvu in pri sedanji politiki ideološkega zaostrovanja — na 24. partijskem kongresu. Toda tudi brez te uradne rehabilitacije se je po mnenju tujih poročevalcev v Sovjetski zvezi že začelo obdobje »stalinizma brez Stalina". »Dan po padcu Hruščova," piše moskovski dopisnik Monda, »so tujca povsod pričakali s skoraj enakimi besedami: .Prihajate v zgodovinskem trenutku____končno boste videli, ka- ko se rojeva prava socialistična demokracija!' Štiri leta pozneje, šest mesecev po invaziji na Češkoslovaško, je ta napoved žalostno smešna in grenka za vse tiste, ki so v Sovjetski zvezi in zunaj njenih meja upali, da se bo z novim kolektivnim vodstvom začela pospešena demokratizacija in liberalizacija." Bile so to utvare, toda leta 1964 ti upi niso bili povsem neutemeljeni. Saj so navsezadnje Hruščova odstranili po nekakšni dvorni revoluciji brez nasilja; ko se je v centralnem komiteju znašel v manjšini, je mirno zapustil politično obzorje, in pravzaprav je njegov odhod obžalovala predvsem tujina. V Sovjetski zvezi so namreč že začutili, da je začel zavirati liberalizacijo, ki jo je sam sprožil; hote ali nehote je postal žrtev kulta lastne osebnosti, počez in pogosto krivično je bičal okrog sebe, hotel je vse sam urediti, o vsem sam odločati, celo, na primer, o prometu okrog Kremlja; kmetje so ugotovili, da se njegove obljube ne uresničujejo; mladim tehnokratom in intelektualcem, željnim spoštovanja tujine, se je zdel neizobražen in prebučen mužik, katerega vedenje v tujini le škoduje sovjetskemu ugledu. V Sovjetski zvezi so zaupali novim ljudem, ki so bili videti bolj poslovni možje kot partijski doktrinarji. Tedaj so govorili le o gospodarski reformi, produktivnosti, donosnosti, višjemu standardu. Toda šlo je za nesporazum, za ogromen nesporazum, ki zdaj že do- biva na eni strani obliko bolj ali manj glasnega nasprotovanja, na drugi pa že ne več najbolj prikrite prisile. Kolektivno vodstvo se je sicer lotilo gospodarske reforme in tudi uspehi so očitni, toda ni reformiralo institucij, dalo je ljudem več potroš-nih dobrin, toda ne tudi demokracije in svobode. Tako napredujeta znanost in tehnologija, toda družba naj se ne bi spreminjala. „Tiha kontrarevolucij a“ Toda ljudje, ki so se po Stalinovi smrti osvobajali strahu pred terorjem in se — mnogi prvič v življenju — privajali na nekaj več svobode in demokracije, so videli pot samo naprej: še več svobode, še več demokracije. In tu je prišlo do trčenja. Partijski aparat je videl v vseh teh zahtevah le »tiho kontrarevolucijo", poskus, da bi zmanjšali njegovo pomembnost in moč. Koliko je bil kdo v najvišjem partijskem vodstvu — še posebno Brežnjev — prepričan, da še nekaj več svoboščin lahko uniči sovjetsko državo, bo verjetno še precej časa ostalo kremeljska skrivnost, toda nedvomno je Brežnjev močno ustregel tisočim partijskih funkcionarjev, ko je v govoru 29. marca lani dal ze- Stalinom. Njihovo nepoznavanje tistega, kar se je zgodilo in kaj se dogaja zunaj sovjetskih meja (in celo znotraj njenih meja: v znanosti in tehniki), je prav nedoumljivo. Toda svojo intelektualno revščino skušajo nadomestiti z vse večjo zvestobo dogmam, pri tem pa uporabljajo in zlorabljajo zastareli slovar iz revolucijskih let. Ti ljudje, ki skušajo obvarovati svoje položaje (nekateri vodje tajne policije pa verjetno tudi kožo), se upirajo vsakršnim spremembam in pomenijo v sedanji sovjetski družbi pravzaprav najbolj mračno reakcijo in najbolj nevaren konservatizem že zato, ker spet vidijo rešitev v tragičnih tradicijah tajne policije in Stalinovih preganjanj. Prav ozkosrčnost nepopustljivosti tega dela partijskega aparata pa stopnjujeta napetost, ki jo je zadnje čase vse bolj čutiti v Sovjetski zvezi. .Toda za kako napetost gre? V zadnjih letih je sicer tudi čez meje Sovjetske zveze prodrlo nekaj nepopolnih vesti o hujših neredih v raznih krajih te države. Tako so morali odredi politične policije uporabiti proti demonstrantom celo orožje in oklepnike (v Čišmetu in Novo-čerkezu v osrednji Aziji), bilo je tudi nekaj množičnih aretacij demonstrantov (Baku, Odesa, Omsk), leta 1965 so imeli v Moskvi pred zaporom Lu-bianka prvi primer samozažiga, lani »Berdajev", ki se je očitno ogrevala za ideje tega krščanskega socialista iz začetka stoletja. Resnejši in množični izvor napetosti so zahteve raznih narodnostnih manjšin ali pa kar narodov, in to celo največjih (Ukrajinci), in njihovo upiranje rusifikaciji. Tako so, na primer, nekje v osrednji Aziji še vedno Tatarji, ki jih je Stalin pod obtožbo, da so sodelovali z Nemci, preselil za Ural, pa jim še sedaj ne dovolijo, da bi se vrnili na Krim. Ruskemu vplivu se upirajo Gruzija in Armenija, baltiške republike, azijski narodi. In če je soditi po ljudskem štetju, je ta upor kar uspešen, saj se sorazmerno z naravnim prirastkom povečuje tudi število ljudi, ki govore razne nacionalne jezike. „Kako se drzneje/ Državna antireligiozna propaganda sicer ni ravno najbolje sprejeta med še vedno vernim ljudstvom, toda odkar se je vodstvo pravoslavne cerkve odločilo za kar najtesnejše sodelovanje z državnim vodstvom, imajo oblasti težave samo še z raznimi sektami, za katerih mračnjaštvo in pogosto nori misticizem ne bi bilo prostora v nobeni civilizirani državi. Stalinizem brez Stalina? Kremelj v spopadu s tiho opozicijo Kaj se dogaja v Kremlju! Kaj se dogaja v Sovjetski zvezi! Vprašanja, ki se danes zelo pogosto postavljajo; vprašanja, na katero pa verjetno nihče ne bi mogel dati izčrpnega odgovora. Nedvomno mnoga znamenja kažejo, da tudi v najvišjih vodilnih vrstah Sovjetske zveze ni več vse tako v redu, kot to morda no prvi pogled izgleda. Dejstvo je, da se predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin več tednov ni pojavil v javnosti; dejstvo je, da je med kremeljsko parado, ki so jo priredili za uspešne vesoljce, prišlo do poskusa atentata. In podobnih znamenj je še več, tako se v javnosti širijo že najrazličnejša ugibanja, najrazličnejše govorice, ki med drugim vedo povedati tudi o »velikih spremembah" v sovjetskem vodstvu. Kosigin se je po več tednih sicer spet pojavil, vendar tudi njegov povratek na politično pozorišče prav nič ne zmanjšuje aktualnosti vprašanja: Kaj se dogaja v Kremlju! Zanimiv pogled za kuliso posreduje članek, ki ga povzemamo po »Tedenski tribuni". leno luč za ofenzivo proti »ideološki mlačnosti" in napovedal »železno disciplino". Posploševanje bi bilo napaka, in krivično bi bilo označiti vse sovjetske poklicne partijske delavce za stremuhe, konservativce in nesposobneže. Zelo veliko je med njimi takih, ki bi radi rešili državo njene »zgodovinske zamude". Toda večina je le konservativna in nezaupljivo gleda dirko za višjim standardom in vse tisto, kar prihaja z njo. Konservativni so že zato, ker so stari, ker je večina začela svojo pot navzgor še pod pa je neki mladenič pred Leninovim mavzolejem sprožil bombo in ranil tudi nekaj turistov. Nedvomno je bilo takih neredov, mogoče celo uporov, in demonstracij še več, toda kljub temu velja, kot pravi kremljo-log Tibor Szamuely, da Sovjetske zveze nikakor ne gre imeti za državo, ki bi jo pretresala kaka revolucionarna gibanja. Organizirane politične opozicije ni niti v partiji niti zunaj nje. Gre kvečjemu za manjše skupine, ki se pojavljajo zdaj tu, zdaj tam — dokler jih policija ne odkrije, kot, na primer, leningrajsko skupino Resnejši so problemi s katoliško cerkvijo v baltiških državah in z Židi-Muslimani pa zdaj uživajo plodove sovjetske proarabske politike. Vse to so res žarišča napetosti, tl katerih lahko kdaj pa kdaj plane tudi kak zubelj, toda na splošno vsi dopisniki, ki so dalj časa živeli v Sovjetski zvezi, zagotavljajo, da »široke ljudske množice" za Kremelj in partijski aparat niso problem. Res, apolitične so, toda tudi ubogljive, ne- (Dalje na 7. strani) Francka je omahnila. »Kam je šel?” »Jaz ne vem; nisem šla za njim.’ »Kdaj je šel?’ »Mesec dni bo že; kaj vam ni pisal?" »Ni pisal!’ je odgovorila Francka in je sedla na slol v kuhinji. »Tudi v šolo ni več hodil zadnje čase," je govorila gospodinja dalje. »Čisto se je zanemaril, izgubil. Raztrgan je hodil okoli kakor lump, do kolena je imel hlače razklane ... Saj so mu pripravili nekoga, da bi ga učil; tako bi bil zaslužil dva gold-inaraja na mesec, pa ga je pustil; še štirinajst dni ni hodil tja.” Francki je leglo nekaj silnega na rame; klonila je glavo iin ni slišala nič več, a gospodinja je pripovedovala dalje. »Pa tudi tako bi ga ne imela več na stanovanju. Nepošten je bil — prišla sem nekoč v kuhinjo in sem videla, ko si je odrezal kos kruha; že zganil se ni, spravil je kruh prav počasi za suknjo in je šel na cesto... Izgubil se bo, nikoli ne bo nič iz njega. Tudi na Boga je pozabil in zdaj se mu tako godi. Zvečer ni maral več moliti; ko so drugi pokleknili, se je lepo razpravil in je legel. V cerkev ni šel nikoli, doma je ležal v nedeljo ves dan in še obul se ni. Seveda je imel take čevlje, da bi ljudje gledali za njim; ampak v cerkev bi šel vendar lahko, ker Bog ne gleda na čevlje ...’ Ko je gospodinja še govorila, je Francka počasi vstala in je šla proti durim. »Ali mi ne morete nič povedati, kod bi ga iskala?’ »Pravijo, da je bil pri gledališču zadnje čase; kje stanuje, ne vem ... Če bi bil drugačen, bi morda imela še malo potrpljenja z njim, tako pa mi je pohujšal še druge in zato sem mu kar rekla--------’ Francka je odprla duri in je šla. Ulice so se križale, tuje hiše, tuji ljudje. Prašala ni nikogar po Lojzetu, ali gledali so za njo, ko se je opotekala in se je zadevala ob ljudi. Potem je ni bilo nikoli več v mesto. »Izgubil se je, kakor mu je bilo usojeno od začetka ...’ O Francka je bila sama, ali izba je bila polna spominov, šepetalo ji je na uho, govorilo je naglas, stopalo je s sten, vzdigovalo se je iz tal in se je motalo okoli nje. Nasmehnila se je časih, kadar je govorilo ljubeznivo in jo je tolažilo ... Takrat je videla za mizo moža, ki je bil še mlad in vesel, ne tako čemeren in sključen, kakor je bil ob slovesu. Vrnil se je in je prinesel novo življenje. Tudi ona sama se je izpremenila, ker se je bil spremenil on; hodila je lahko, oči so bile bistre, kakor da 'bi ji bilo dvajset let in bi bila šele to uro odložila poročni venec. Šele to uro je bila odložila poročni venec — ena sam noč je bila vmes in strašne sanje je sanjala tisto noč. Kakor da bi živela dolgo življenje, polno groze in trpljenja; mož je šel in se je izgubil in je umrl med tujimi ljudmi; imela je otroke, troje lepih in ljubeznivih otrok in vsi so šli in so se izgubili in so umrli med tujimi ljudmi. Do krvi je delala, vse noči je premolila, roke so bile slabotne; toda prišla je vanje silna moč in s silno močjo je branila svoje otroke, jih je držala za roko, da jih ne bi iztrgali liz njenih rok, ne pognali jih v svet — ali šli so drug za drugim, tekla je za njimi, ko so šli po klancu, za njimi je tekla po neizmerni samotni pokrajini, toda ni jih več došla, izginili so, megla je bila pred očmi in noge so obmahovale, opotekale so se, zgrudila se je in čelo se je zadelo ob kamen na cesti... To so bile samo strašne sanje, ena sama noč je bila in minila je... Zdaj pa se je vrnil mož — ali glej, vrnili so se tudi otroci. Tone je prišel in prišla je Francka in tudi Lojze je prišel, gosposki je bil in smejal se je, ko se ni prej smejal nikoli ... Rožljal® so med prsti jagode velikega črnega molka, ali s sten j® govorilo dalje, veselo se je razgovarjalo in je pripovedovalo o lepem življenju, ki je tam zunaj: »Tako ste skrbeli Z® nas, mati, dajali ste nam jesti, ko si sami niste privoščil' kruha; beračili ste za nas, ko ne bi zase izpregovorili b®' sede; oblačili ste nas, ko ste se sami tresli od mraza; zdaj; mati, pa bomo mi vas redili in oblačili in vsega boste im®l' dovolj ...” Branila se je smehljaje, tako so jo obsipali 1 ljubeznijo in hvaležnostjo . .. Samo igrala se je z lepimi mislimi, ni jim verjela; vendar jih je klicala in se je bala, da se ne bi izgubile; ra*' grnile so svetel pajčolan pred grozo, ki je bila zadaj in ie strmela vanjo neprestano z votlimi očmi ... In kadar se j® pajčolan vzdignil, se je stresla in zastokala, prihajali s° strahovi in so napolnili vso samoto. Kam je šel tvoj mož, ki te je ljubil in ki si ga ljubih tudi ti? Nisi ga držala za roko, izpustila si ga, ker si 9° ljubila premalo, ker je bila tvoja ljubezen preslaba, da ^ ga prijela s krepkimi rokami in ga priklenila, šel je kak°^ popotnik brez doma in se je izgubil in je umrl med tuj*,1|| ljudmi; nikogar ni bilo, ki bi mu rekel ljubeznivo besedo °° zadnji uri in ki bi mu zatisnil oči. Kam je šel tvoj sin? Ali se spominjaš, kako sta šla P° klancu gor, po samotni poti, in je gledal v tla in ni izpre” govoril besede od velike žalosti, ki mu je ležala na sr®®' šel je, kakor na smrt obsojen, in je šel za očetom — izg^ se je in umrl med tujimi ljudmi. Kje je tvoja hči, ki je bila še tako majhna in slaba, * si jo spodila z doma med tuje ljudi, kjer se bo izgubila 1,1 umrla na telesu in na duši? Kje je tvoj sin, ki je šel na pot s tako velikim upanji in se je izgubil v svetu, kakor košček papirja v vetru? ... (Nadaljevanje prihodflf'1 y .4 U lil .i Ji a U v-exyc/i\AsR ) : _ i i ) I i it i e !, 9 I* I* V tl e *\ v Sl i v i' I n s, \ O' ’.o ili e' ti' tli tli V i® j* 5° 10 , 0< tii jb oo e- V jil ki itt Stalinizem brez Stalina? (Nadaljevanje s 6. strani) vedne, do kraja konformistične. Hočejo samo ohraniti tisto, kar so že dosegle, in dobiti še več. Toda pri tem gre zgolj za materialne dobrine. Pehanje za višjim standardom je doseglo že tolikšno mero, da nekateri komunistični dopisniki iz Sovjetske zveze z obžalovanjem ugotavljajo, da med sovjetskimi ljudmi izginja celo tista revolucionarna solidarnost. Toda ker so v resnici nekaj že dobili, zanje po vseh teh letih odpovedovanja celo mnogo, ker imajo nekaj braniti, so te množice seveda konservativne, zamozadovoljne. Zato tudi razburjanje intelektualcev zaradi nekakšnih temeljnih svoboščin ne more bistveno prizadeti ljudstva, ki je stoletja in stoletja živelo pod najbolj avtokratsko oblastjo. Ne zaupajo inteligenci, boje se, da bo le-ta s svojim »rovarjenjem" uničila še sedanjo, tako težko pridobljeno »blaginjo". Značilno je, kako so te množice reagirale na sovjetsko okupacijo Češkoslovaške. Tokrat so prvič lahko Jz časnikov in s televizijskih zaslonov zvedele in videle vsaj nekaj tistega, kar se je dogajalo na Češkoslovaškem. In tako so videle, da njihovih fantov v uniformah niso sprejeli s cvetjem in poljubi in da so ponekod pljuvali in streljali nanje. Množice so bile zmedene in tudi reagirale so približno tako, kot je bilo pričakovati od ljudstva, v katerem je nacionalizem, pogosto kar šovinizem se zelo močan: »Kako se ti ljudje, ki nam dolgujejo svobodo, drznejo žaliti naše vojake!" In potem so za vprašanje mrkih čeških in slovaških ■obrazov in gorečih sovjetskih tankov ter sploh za ves problem »bratske Pomoči pravim češkoslovaškim komunistom" premnogi našli uradno Ponujeni odgovor: »Če naši tanki ne bi šli v Prago, bi bili zdaj tam za-hodnonemški.. Intelektualna elita v Toda vojaško uničenje češkoslovaškega poskusa s »humanim socializmom" je bil nadvse hud udarec za nadvse pomembno in vplivno manjšino v sovjetski družbi, tisto, ki si je ■s poslušanjem tujih postaj in v stikih s tujci lahko dopolnila enostransko in nepopolno sovjetsko poročanje o tistem, kaj se v resnici dogaja na Češkoslovaškem. Gre za intelektualno ^lito, znanstvenike, inženirje, umetnike, med katero je zelo mnogo takih, ki menijo, kot je rekel pisatelj Nekrasov, da na Češkoslovaškem »ni slo za usodo Češkoslovaške, ampak Ndi za usodo Sovjetske zveze". In nogodki na Češkoslovaškem, o kate-rlh sta bila državno in partijsko vodstvo kar najbolj molčeča — centralni komite je o njih razpravljal šele novembra, pa še to samo v okviru nekakšne zaupnice celotni sovjetski ^unanji politiki — so bili nekaj, s čimer kolektivno vodstvo, še posebno Pa Brežnjev, ni pridobilo simpatij te elite. Kvečjemu nasprotno: bili so katalizator, ki je še bolj pospešil razslojevanje na »mi in oni", na opozicijo 'n tiste v Kremlju. Ta opozicija ni organizirana, iz-rnzena je v nejasnem duševnem stanju ljudi, ki čutijo, da zaslužijo, da Potrebujejo večjo demokracijo, ta opozicija se praviloma in hkrati najostreje izraža v nekakšnem grozlji-Vem molku, v odločnem odklanjanju Poskusov, da bi jih »vmešali v to", ^ apolitičnosti, hkrati pa v zavesti, na so kot znanstveniki, tehniki, Ometniki, državi veliko potrebnejši 'n koristnejši kot razni poklicni poli-llcni funkcionarji. In tragičnost »nesporazuma" — če sploh lahko še tako imenujemo vse odkritejše nasprotovanje — je za ^temelj v tem, da res potrebuje to »'to, zlasti znanstveno in tehniško, Ce hoče izpeljati gospodarsko refor-^o. industrializirati državo, vzdržati v. vesoljski in oboroževalni tekmi, [kratka uresničiti tisto, s čimer je kolektivno vodstvo, še posebno pa ikosigin, povezalo svojo usodo. Pa ,e hkra1:| z grožnjo neostalinizma že avihtelo meč, s katerim jo lahko sa-.J*10 uniči. Res je, da za zdaj vihti ? meč še zelo previdno, pa vendar Prepovedani Solohov Že dejstvo, da je bilo treba drugega za drugim poslati v koncentr. taborišča nekaj književnikov in da se je Solženicin, nedvomno eden najboljših sodobnih sovjetskih pripovednikov, pravzaprav rodil kot pisatelj in mislec v takem taborišču, bi lahko bilo vznemirljivo za voditelje države, v kateri so bili imeli pisatelji že od nekdaj izredno moralno avtoriteto. Toda dokler je cenzura ustavljala rokopise Daniela, Šijavskega, Ginzberga in celo Solženicina, je še šlo. Pa se je pred dnevi zgodilo, da so vsemogočni cenzorji v tem vzdušju preganjanja ideološke dekadence in skrunitve Stalinovega spomina morali hočeš nočeš prepovedati tiskanje nove knjige avtorja »Tihega Dona" Mihaila Šolohova, tistega, ki so ga vsaj zadnje desetletje slavili kot partiji najzvestejšega. Odkar je postalo očitno, da je v Kremlju prevladala konservativna ali pa vsaj manj strpna stran, so se pomembnejši umetniki po sili ali pa hote umaknili v svoje školjke in tam zdaj čakajo za umetniško snovanje primernejših časov. Nič čudnega torej, če je bilo že leto 1968 v Sovjetski zvezi umetniško popolnoma sterilno. Zato pa po Moskvi in Leningradu kroži toliko več peticij, manifestov, pesmi in celo romanov, seveda vse tipkano na stroj. Recimo, da se sodobna sovjetska družba za nekaj časa odpove svojim najboljšim umetnikom in se vnovič ogreje za Stalinovo misel, da je umetnik samo partijski propagandist in da je torej najboljši tisti, ki je najbolj zvest partiji. Toda kaj storiti z znanstveniki, ki se upirajo, ki zahtevajo več svoboščin? Kaj storiti, na primer, z akademikom Saharovim, enim najboljših sovjetskih jedrskih fizikov, ko razmnoži manifest, v katerem med drugim obtožuje Kremelj, da ni izpeljal destalinizacije do konca, zahteva, da Stalina posthumno izključijo iz partije, protestira proti sojenju književnikov, zahteva odpravo cenzure, obtožuje oblast najbolj potuhnjene prisile, zahteva popolno amnestijo, popolno intelektualno svobodo in odpravo vseh protiustavnih ukrepov? In kaj storiti, ko vsi matematiki moskovske univerze zahtevajo, da je treba izpustiti na prostost matematika Volpina? Do nadaljnjega nič: pustiti Saharova pri miru in izpustiti Volpina. Zakaj čeprav se mogoče večina znanstvenih delavcev celo ne strinja s tistim, kar piše Saharov, je za partijo bolje, kot pravi kremljolog Victor Zorza, »če malo pazi, zakaj v Sovjetski zvezi je 770 tisoč znanstvenih delavcev, in to je veliko". Profesionalna solidarnost je že nekaj, še več pa to pomeni, če gre za solidarnost ljudi, brez katerih ne bi bilo današnje, še manj pa jutrišnje sovjetske države. Previdna čistka In kot je videti, je partija vsaj za zdaj res še precej previdna. Čistka je skromna. Nobenega vidnejših voditeljev »ugovarjajočih" še niso izklju- IZREKI # Nihče se ne more predati dvema ljubeznima. (Zakonik ljubezni XII. stol.) # Ljubezen mora nuditi samo sebe. Kdor išče v njej kaj drugega, ni vreden, da ga kdo ljubi. (Th Gauthier) 0 Sramežljivost ima svojo lažnivost, poljub svojo nedolžnost. (Mirabeau) % Ni dovolj, da ljubiš vroče, če hočeš biti ljubljen. (A. Theuriet) # Ni točno ugotovljeno, ali ni največja naklonjenost dokaz, da ženska ljubi tistega, ki mu jo izkazuje. (Ninon de Lenclos) čili iz partije ali poklicnega združenja. Za zdaj naj bi zadevo reševali z grožnjami. Prav tako pri znanstvenikih in tehnologih, kateri bodo morali vsaka tri leta opravljati posebne strokovne izpite, na katerih pa bodo poleg strokovnosti pretehtali tudi njihovo politično trdnost. Grožnja je deloma zalegla. Aparat prisile je premočan in občutek nemoči prevelik, da bi si vsi tisti, ki mislijo kot, na primer, Litvinov in Larisa Daniel, prav tako glasno povedali svoje mnenje. Toda tudi molk lahko včasih izpričuje pogum. Vojaške intervencije na Češkoslovaškem kljub vsemu laskanju in pritisku ni, na primer, javno podprl noben veliki mož znanosti ali umetnosti. In razen nekaj redkih izjem tudi podpisniki najrazličnejših peticij in manifestov niso preklicali svojih besed. Problem teh tihih upornikov, ki niso niti protisovjetski niti protisocialistični in ki so zaradi svojih zaslug dobili že tolikšen vpliv in moč, da se jih nižji partijski funkcionarji ne upajo več napadati in nadlegovati, je verjetno še eden tistih problemov, o katerih so mnenja v najvišjem partijskem vodstvu deljena. Saj si tega srečnega omahovanja in polovičarstva najvišjih voditeljev ni moč razlagati drugače, ko da so neenotni in da zato skušajo zadovoljiti partijski aparat, ne da bi hkrati obsodili tiste, na katere so vezali svojo usodo. Vendar stalinizem je napovedan, in že prihodnji dnevi lahko prineso najbolj drastične preobrate. Zakaj nikjer ni rečeno, da res drži mnenje kremljologa Sydneya Monasa, da so streli v Kremlju prinesli »nekakšno osveščanje" ljudem, ki v njem vladajo. Toda prav tako je res, da tudi boj med konservativci in liberalci, če gre v Kremlju res za tak boj, kljub sedanji prednosti konservativcev še ni končan. Med najvišjimi partijskimi in državnimi voditelji ni za zdaj še nikogar, ki bi iskal oporo v liberalnih močeh in tako napovedal možnost, da bi pod njegovim vodstvom lahko prišlo do ideološke renesanse in da bi rešil državo totalitarnega jarma, pod katerim se zdaj opoteka. Vendar je treba računati na nove rodove, ki praktično sploh še niso zastopani v najvišjih partijskih telesih: od 13 milijonov članov partije jih je zdaj polovica stara trideset do štirideset let, v najvišjih partijskih organih (sekretariatu) pa je samo eden predstavnik te generacije —Ka-tušev. Toda še preden pride ta rod mladih tehnologov, kateremu so bližji intelektualci kot poklicni partijski funkcionarji, tako visoko, se lahko v Sovjetski zvezi še marsikaj zgodi, zlasti še, če bo politbiro tako razdvojen, da v njem ne bo prevladala nobena skupina. Na vrata političnega prizorišča vse odločneje potrkava armada, ki ni bila še nikoli tako vplivna in močna, kot je danes (3,2 milijona mož, letos najvišji povojni proračun). Sovjetsko vrhovno poveljstvo je najstarejše na svetu, in generali so konservativni. In do začetka revolucije niso imeli še nikdar tolikšnega vpliva, kot ga imajo sedaj pod kolektivnim vodstvom. Izjpolnjene so jim vse želje — enako število medcelinskih raket kot Amerika, nove jedrske podmornice, mogočno ladjevje, hitre desantne enote, ogromna kopenska vojska, vojaška prisotnost na vseh morjih sveta — razen poslednje: gumb, s katerim bi brez odločitve političnega vodstva lahko sprožili jedrsko vojno, ko bi menili, da bi bila »koristno nadaljevanje politike". Toda mogoče so prav zato zdaj dobili stalinizem. Odkar političnemu vodstvu po smrti maršala Malinovskcga ni uspelo, da bi vojaškim poveljnikom vsilili za obrambnega ministra političnega moža (Ustinova) in je moralo po dveh tednih »prijateljskih prepričevanj" privoliti v imenovanje maršala Grečka, je jasno, da bodo prav oni tisti, ki bodo odločili v primeru kakih izrazitih nesoglasij v politbiroju (ali pa še prej). Kolikor jih ne bo v kakem novem dvornem puču prehitela KGB, tajna policija, ki pa je, kot kaže, vsaj za zdaj še zvesta Brežnjevu. TA TEDEN VAM PREDLAGAMO: Knjige za naše male H RDEČA KAPICA, večbarvna slikanica velikega formata, broš. 4 šil. H SNEGULJČICA, večbarvna slikanica velikega formata, broš. 4 šil. | FANTA MALA AFRIKANKA, zgodba za otroke, 24 str., ilustr., kart. 17 šil. B Belcher Stowe: KOČA STRICA TOMA, večbarvna slikanica velikega formata, broš. 14 šil. I Mark Twain: KRALJEVIČ IN BERAČ, večbarvna slikanica velikega formata, broš. 14 šil. B PerauJt: OBUTI MAČEK, večbarvna slikanica velikega formata, br. 14 šil. B Josip Ribičič: BRANKO, MORJE IN ŠE KAJ, zgodba za otroke, 18 str., ilustr., kart. 6 šil. B Vladimir Nazor: KITAJČKOVO POPOTOVANJE OKOLI ZEMLJE, 18 str., ilustr., br. 4 šil. B Janina Parazinska: HANKINA IGLA, zgodba za otroke, 20 str., ilustr., kart. 6 šil. B SINIČKA NAS JE OBISKALA, zgodba za otroke, 10 str., ilustr., ppl. 8 šil. B Beno Zupančič: DEČEK JARBOL, pravljica, 20 str., ilustr., kart. 6 šil. B Janez Vipotnik: HRUŠKA, zgodbe o partizanu Petru, 18 str., ilustr., ppl. 8 šil. B Branka Jurca: HIŠNIKOV DAN, zgodba za otroke, 18 str., ilustr., ppl. 8 šil. B Jovan Jovanovič-Zmaj: PESMI ZA OTROKE, 100 str., ilustr., ppl. 7 šil. B JELENČEK ZLATOROGEC, pravljice severnih narodov, 44 str., ilustr., br. 9 šil. KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA” CELOVEC, WULFENGASSE Jaroslav Hašek: Ameriška humoreska — Nikakor ne, mladi prijatelj! — je rekel bankir V/illiams mlademu možu, ki mu je sedel nasproti. — Ne, gospod Chavvean, poslušajte me pazljivo In se skušajte pri tem česa naučiti. Prosite me za roko moje hčerke. To pomeni, da hočete postati moj zet in tako priti do tujega denarja. Na moje vprašanje, ali imate premoženje, ste mi malo prej odgovorili, da je borih dvesto dolarjev vse vaše premoženje. Gospod V/illiams je stegnil noge na mizo in nadaljeval: Pravite, da sem bil tudi jaz nekoč revež lin da nisem imel niti dvesto dolarjev. Tega ne tajim. Poudarjam pa, da sem imel v vaših letih precej več kakor vi. Denar sem si pridobil z razumom, ki ga vi nimate. Ko mi je bilo šestnajst let, sem prišel k svojemu stricu v Nebrasko. Da bi si pridobil denar, sem pregovoril strica, da so na njegovem posestvu linčali nekega črnca. Prostor smo ogradili, in kdor je hotel prisostvovati, je moral plačati vstopnino. Le-to sem pobral jaz. Ko so črnca obesili, sem z vstopnino vred še isti večer izginil. Obešeni črnec mi je prinesel srečo. Za ta denar sem si na severu kupil zemljo in razglasil, da sem našel v njej zlato. Razumljivo, da sem zemljišče hitro prodal, seveda za drag denar. Tega sem vložil v hranilnico. Komaj je omembe vredno, da me je kmalu nato eden od prevaranih obstrelil. No, krogla mi je prebila kakor nalašč kost desne roke iin mi prinesla dva tisoč dolarjev odškodnine.. Nato sem pobegnil s hčerko brooklynskega bogataša Hamelsta v San Francisco in tako njenega očeta prisilil, da mi jo je dal za ženo. Zagrozil sem mu, da bom sicer z njo živel v San Franciscu, dokler ne bom objavil v časopisju, da je postala njegova hči nezakonska mati. Vidite, mladenič, tak sem bil jaz. Vi pa v svojih letih niste napravili še ničesar, po čemer bi mogel sklepati, da ste pameten človek. Sedaj vam pa postavljam poslednje vprašanje: koliko denarja imate pri sebi? — Šestintrideset dolarjevI — Dobro. Govoril sem z vami pol ure. Prosili ste me za nasvet o denarnih vprašanjih. Zato zahtevam od vas trideset dolarjev. Dolar za minuto. — Oprostite, gospod Williams, — se je skušal upreti mladi mož. — Ne utegnem oproščati! — je z nasmehom odvrnil gospod V/illiams in pogledal na uro. — Zahtevam enaintrideset dolarjev, ker je spet pretekla ena minuta. Ko je presenečeni mladi mož plačal zahtevano vsoto, mu je gospod V/illiams ljubeznivo rekel: — Sedaj pa vas prosim, da čim-prej zapustite mojo hišo, sicer vas bom prisiljen vreči ven. — A vaša hčerka, — je vprašal mladenič že med vrati. — Takemu bedaku svoje hčerke ne dam! — je rekel V/illiams mirno. — Izginite čimprej, sicer boste požrli svoje zobe. — No, lepega zeta bi dobil, — je rekel gospod V/illlams hčerki, ko je mladi mož odšel. — Ta Chavvean je tepec, ki se ne bo nikoli spametoval. — Torej ni upanja, da bi postal moj mož? — je vprašala gospodična Lota. — Pri teh pogojih ne! — je odvrnil oče. — Dokler ne dokaže, da ga je srečala pamet. In gospod V/illiams je začel pripovedovati hčerki o bičanju črnca, o svojem razgovoru z gospodom Chavveanom in dodal: — dal sem mu dovolj naukov za življenje. Naslednjega dne je gospod V/illiams odpotoval po trgovskih poslih. Ko se je čez osem dni vrnil, je našel na svoji pisalni mizi pismo: »Spoštovani gospod! Zelo sem vam hvaležen za nasvet, ki ste mi ga dali pred osmimi dnevi o denarnih zadevah. Tako sem se navdušil nad njim, da sem med vašo odsotnostjo pobegnil z Loto v Kanado. Hkrati sem pobral iz blagajne vso gotovino in vrednostne papirje. Vaš Chawean.” Pod te besede pa je pripisala hčerka: »Dragi očka, prosiva za blagoslov. Obenem ti sporočava, da nikakor nisva mogla najti ključev od blagajne in sva jo zato odprla z nitroglicerinom. Tvoja Lota.” \ Avstrijski dogodki O 150.000 cestnih svetiljk Zgodovina cestne razsvetljave na Dunaju se začenja leta 1688, ko je bila razsvetljava cest uvedena s posebnim cesarskim odlokom. Od takrat se je ta ureditev stalno širila: leta 1846 so zadnje oljenke zamenjali s svetiljkami na petrolej; leta 1914 je že 32.000 svetiljk razsvetljevalo kakih 80 km cest; leta 1924 so pogasili zadnjo petrolejsko svetiljko; leta 1927 je bilo na dunajskih cestah že 10.000 električnih svetiljk, leta 1932 se je število dvignilo na 25.000, leta 1953 že na 50.000 in leta 1962 na 100.000, medtem ko obsega današnja cestna razsvetljava na Dunaju že 150.000 žarnic. Vrednost dunajske cestne razsvetljave znaša približno 400 milijonov šilingov, hkrati pa velja Dunaj za eno izmed najbolje razsvetljenih velemest v Evropi. # Uspeh letalske družbe AUA Avstrijska letalska družba AUA je po dveh letih stagnacije lani spet zabeležila lepe uspehe: prevoz potnikov se je povečal za 4 odstotke, tovorni promet je narasel za 28 odstotkov, prevoz poštnih pošiljk pa se je dvignil za 5 odstotkov, medtem ko je izkoriščenost poletov ostala pri 52 odstotkih. Število potnikov se je dvignilo za 15.389 na skupno 469.593, od teh jih je AUA prepeljala na mednarodnih progah 438.139, v notranjem avstrijskem prometu pa 31.406. Skupni obseg tovornega prometa je znašal 4702 toni, poštnih pošiljk pa je bilo skupno 1091 ton. — V nedeljo bo AUA spet vzpostavila svojo redno vsakodnevno zvezo Celovec—Graz—Dunaj in nazaj. Iz Celovca bo odhod ob 7.50 uri, prihod v Graz ob 8.20 in prihod na Dunaj ob 9.30 uri, povratek z Dunaja pa ob 18.05, iz Graza ob 19.15 in prihod v Celovec ob 19.55 uri. Tako bo Celovec spet dobil dnevno zvezo z mednarodnim letalskim omrežjem. 9 35 km novih avtocest Za izgradnjo cestnega omrežja je iz državne blagajne šlo lani skupno 4,4 milijarde šilingov, od tega za gradnjo avtoceste 1,6 milijarde in 2 miljardi šilingov za gradbena dela na državnih cestah. Gradbena dela na avtocesti so potekala na skupni dolžini 144,5 km, vendar je bilo lani izročeno prometu le 35,4 km nove avtoceste, medtem ko znaša celotna dolžina doslej dograjenih avtocest 411 kilometrov. NOVICE I IZ 1 0 Rekordna proizvodnja aluminija V tovarni glinice in aluminija v Kidričevem so lani proizvedli rekordno število ton aluminija: letna proizvodnja aluminija je znašala 41.500 ton in je bila tudi v celoti prodana, medtem ko so glinice pridobili 111.000 ton. Znatno se je povečal tudi izvoz, predvsem v države s trdno valuto, kot so Amerika, Francija in druge zahodnoevropske dežele. Medtem ko je vrednost izvoza v letu 1967 znašala le 6,5 milijona dolarjev, se je lani povečala na 10,5 milijona dolarjev. Računajo, da bo letos proizvodnja še nekoliko večja kot lani in da bodo povečali tudi izvoz. Zdaj je v tem podjetju, ki je največje v ptujski občini, zaposlenih 1900 ljudi. # Jubilej podjetja „MEDEX” Trgovsko podjetje „Medex“, ki je bilo leta 1954 ustanovljeno z odločbo Zveze čebelarskih društev Slovenije, je te dni slavilo 15-. obletnico obstoja. Kot specializirano podjetje za promet z medom in čebelarskimi potrebščinami, se „Medex“ ni uveljavil le v Sloveniji in Jugoslaviji, marveč si je kljub najhujši konkurenci utrl tudi tuja tržišča, zlasti v Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji in državah Beneluxa. Promet podjetja močno narašča zlasti v zadnjih letih: od 7,2 milijona din v letu 1964 na 10,8 milijona v letu 1965, potem na 12,4 v letu 1966, na 16,7 v letu 1967 in na dobrih 19 milijonov din lani, ko je bil dosežen nov rekord. # Lani manj novih stanovanj Medtem ko je bilo v letu 1967 v Sloveniji zgrajenih 5.030 stanovanj s skupno površino 247.314 m2, se je lani to število zmanjšalo na 4.857 stanovanj v površini 250.585 m2. Pač pa se je spremenila struktura dograjenih stanovanj, in sicer v korist stanovanj za trg, kakršnih je bilo lani 4.238 s skupno površino 218.502 m2, v letu 1967 pa le 3.522 s površino 179.100 m2. Med lani zgrajenimi stanovanji je bilo 33 posebnih sob, 1434 garsonjer in enosobnih stanovanj, 1930 dvosobnih, 1204 trisobnih ter 256 štiri- in večsobnih stanovanj. Tre Le vizij a Denarni obtok v Italiji Iz pregleda računov zavoda Banca cTItalia za I. 1968 je razvidno, da se je denarni obtok v Italiji lani povečal za 264 milijard lir ali v relativni vrednosti za 5,2 odstotka. Konec leta 1967 je bilo namreč v obtoku 5126 milijard, konec leta 1968 pa 5390 milijard lir. Zanimivo je, da je bilo lansko naraščanje počasnejše kakor v preteklih letih; v letu 1966 se je namreč denarni obtok povečal za 7,2 odstotka, v letu 1967 pa celo za 11,6 odstotka. Razlika med podatkom za leto 1967 (11,6 odstotka) in podatkom za leto 1968 (5,2 odstotka) je zelo velika, vendar ne ustreza popolnoma dejanskemu sta- nju oziroma razvoju monetarnega tržišča. Odstotek za leto 1967 je namreč napihnjen zaradi tega, ker so morala podjetja konec leta krepkeje zajeti v bankah, da ne bi ostala brez potrebne likvidnosti med napovedanimi stavkami bančnih uslužbencev; iz istega razloga je zato odstotek za leto 1968 ustrezno manjši, kakor bi zahtevalo dejansko stanje na tržišču. Da pa se je denarni obtok lani vendarle povečal v manjši meri kakor v preteklosti, je razvidno tudi iz podatkov, ki se nanašajo na razvoj notranjega povpraševanja. Tako povpraševanje po potrošniškem blagu s strani italijanskih družin, kakor tudi po- vpraševanje po reprodukcijskem materialu s strani italijanskih podjetij sta se v lanskem letu občutno skrčili v primerjavi z razvojem v prejšnjih letih. Medtem ko je narodni dohodek lani narastel za 5,2 odstotka (v monetarni vrednosti za 7 odstotkov), se je notranja potrošnja vseh vrst blaga in storitev povečala le za 4,3 odstotka (v monetarni vrednosti za 6,2 odst.). Iz omenjenega pregleda zavoda Banca d'ltalia je nadalje razvidno, da so se italijanske zaloge zlata lani povečale za 21,8 odstotka, to je za 327 milijard, in sicer s 1500 milijard konec leta 1967 na 1827 milijard konec lanskega leta. 1. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15 00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli In slišali. Nedelja, 2. 3.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja — 11.00 Gledališka oddaja — 11.15 Velika simfonija — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Ljubite klasiko — 16.30 žene Evrope — 17.05 Znanstveni obzornik — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.10 „Odi-sej", opera — 21.30 Klavirska glasba — 22.10 Tribuna — 23.10 Glasba z Dunaja. Ponedeljek, 3. 3.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Agrarna politika — 6.13 Vesele melodije — 13.45 Avstrijska pripovedka — 17.10 Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Preiskava živih bitij — 20.00 Evropski koncert — 21.00 Brez strahu pred glasbo — 21.30 Pesniki in filozofi v politiki — 22.10 Znanje časa — 23.10 Sodobna glasba. Torek, 4. 5.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 10.45 Sopranistka Margarita Kenney — 13.45 Morsko potovanje s Kihotom — 17.10 Obisk raziskovalcev — 19.35 Pogled v znanstvene revije — 19.45 Ura pesmi — 20.00 Sodobna lirika — 21.00 Človeški možgani — 21.30 Klavirsko delo Franza Schuberta — 23.20 Studio nove glasbe. REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12 00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo — 14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška uro — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Nedelja, 2. 3.: 6.35 Pozdravljena, Štajerska — 7.35 Biseri glasbe — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Otroška ura — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Novi val — 18.15 Pisane note — 18.30 Razgovor o umetnosti — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgled — 20.10 Kaj menite vi, gospod Farkaš — 20.45 Ob Innu. Ponedeljek, 3. 3.: 5.05 Pihalna godba — 9.30 širni pisani svet — 10.25 Mora kmet kupiti vsak stroj — 10.45 Pesništvo in glasba od srednjega veka do baroka — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Nova koroška pesem — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Popoldanski venček melodij — 16.45 Koroška literatura — 19.15 In kaj menite vi — 20.10 Radijska igra — 21.20 Ljudska glasba sosedov. Torek, 4. 3.: 5.05 Začetek dneva s pihalno godbo — 8.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije — 9.00 Avstrijska zgodovina v dokumentih — 9.30 Dežela ob Dravi — 11.00 Veselo petje, veselo igranje — 13.45 Za mladino — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Popoldanski venček melodij — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja za delavce — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestralni koncert — 21.30 Koncert zabavne glasbe. Sreda, 5. 3.: 5.05 Koncert pihalne godbe — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Prominentnl pojejo iz mu-siclov — 10.15 Trgovec in zakon — 10.45 Energija v gospodarstvu — 11.00 Pridi, ljuba pomlad — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Nove knjige koroških založb — 15.30 Koroška včeraj in danes — 16.45 Sopranistka Ruth Bezinian — 17.10 Operetne melodije — 18.00 Ljudska izobrazba na Koroškem — 19.15 Obisk pri koroških zborih — 20.10 Od Belvedera do Donavskega stolpa — 21.15 Zveneče platno. četrtek, 6. S.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Ljudske viže — 9.45 Hopla, dvojčki — 10.35 Sodobni vzgojni problemi — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Ura pesmi — 16.45 Znanost iz prve roke — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Lovska ura — 21.00 Filmska glasba in anekdote nekdaj in danes. Petek, 7. 3.: 5.05 Veselo zaigrano — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Sodobna evropska lirika — 9.30 Domača beseda in viža — 10.25 Veselo petje in igranje — 10.45 Dobrotniki človeštva — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 16.45 Literatura iz štajerske — 17.10 Konec tedna z glasbo — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Pogovor s slikarjem Hundertvvasserjem — 22.25 Velika reportaža s področja Alpe-Adria. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 1. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 2. 3.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 3. 3.: 14.15 Informacije — Kmetijska oddaja — 18.00 Pokoncilski pogovor. Torek, 4. 3.: 14.15 Informacije — Koroška kronika — Za krmilom — športni mozaik. Sreda, 5. 3.: 14.15 Informacije — Za gospodarstvo — Ura pesmi — Pomenek s starši. četrtek, 6. 3.: 14.15 Informacije — Mlada gr.la — Sodbe in predsodki. Petek, 7. 3.: 14.15 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo — Za našo knjižno polico. RADIO LJUBJANA Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 1. 3.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Narodno zabavne melodije — 9.50 Naš avtostop — 12.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 12.40 Pesmi jugoslovanskih narodov — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Zborovsko petje — 18.15 Vsako soboto „Top-pops 11" — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Poje Alenka Pinterič — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 2. 3.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 10.05 Še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Domača zabavna glasba — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 V ritmu tanga — 14.05 Glasba ne pozna meja — 14.45 Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji gori —- 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Operni koncert — 17.30 Radijska igra — 18.25 Roncalli in Verdi v solistični in ansambelski glasbi — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Serenadni večer — 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov. Ponedeljek, 3. 3.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet — 9.30 Paleta zvokov — 12.10 Opoldanski spored Beethovna — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Ljubljanski komorni zbor — 17.05 Iz opere »Mojstri pevci numberški" — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Poje Elda Viler — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe. Torek, 4. 3.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Morda vam bo všeč — 12.10 Poje sopranistka Leontyne Priče — 12.40 Slovenske narodne pesmi —- 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Socialistična družba in religija — 19.15 Poje Stane Mancini — 20.00 Radijska igra — 20.45 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev, deset melodij — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Pesniki Slonokoščene obale — 23.15 Plesni orkestri in nasambli RTV Ljubljana, Beograd in Zagreb. Sreda, 5. 3.: 8.08 Handlova in staroangleška glasba — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb —■ 9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Majhni ansambli zabavne glasbe — 9.45 Ansambel Tončke Maroltove — 12.10 Londonski simfonični orkester — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Nočni vrtiljak zabavne glasbe. Četrtek, 6. 3.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 12.10 Iz AVSTRIJA 1. PROGRAM Sobota, 1. 3.: 13.30 Svetovno drsalno prvenstvo -* 16.30 Za otroke — 16.40 Za mladino — 17.05 Beatclub — 17.35 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 j Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 Šport — 20.15 Eden bo zmagal — 22.00 šport — 22.30 čas v sliki — 22.40 Film z divjega za-pada. Nedelja, 2. 3.: 13.30 Svetovno drsalno prvenstvo 14.30 Tonopticum — 15.15 Prenos iz vesoljske ladje »Apollo 9" — 16.00 Za otroke — 16.25 Film zate — 16.50 Čuda globin — 17.15 Brez nagobčnika — 18.00 Iz moje knjižnice — 18.30 Rojstni dan — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 »Grobijani", komedija — 21.35 Balet — 22.15 čas v sliki. Ponedeljek, 3. 3.: 18.00 Denar in življenje — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Valerija in pustolovščina — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Lopovi proti lopovom — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Telešpoft — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Malenkosti iz velikih mest-Torek, 4. 3.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktual- no — 18.50 Kamor nas veter zanese — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Heinrich Harrer poroča o črncih — 21.00 »Veliki zvon", satirično zabavna oddaja — 22.15 čas v sliki. Sreda, 5. 3.: 10.00 Henry Moore — 11.00 77-Sunset-Strip — 11.45 Telešport — 16.30 Pavliha z letečim kovčkom — 17.10 Za mladino — 17.40 Pri cvetličnem zdravniku — 18.00 Francoščina — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.30 Čas v sliKi — 20.06 Šport — 20.15 Vaš nastop, prosimo — 21.0® Dinamit, film — 22.25 čas v sliki — 22.35 Iz parlamenta. četrtek, 6. 3.: 10.00 Kaj lahko postanem — 10.30 Človekove pravice — 11.00 Nauk o gospodarstvu — 11-3® Delo je molitev — 12.00 Komentar k dogodkom 12.30 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Avstrij0 — Vzhodna Nemčija — 18.00 Italijanščina — 18.25 Šport — 18.50 Donavske zgodbe — 19.30 čas v sliki — 20.0* Šport — 20.15 »Madame De ..." — 21.35 Čas v sliki 22.05 Zakaj se smeješ, Mona Lisa? — 23.05 Iz parlamenta. Petek, 7. 3.: 10.00 Za kulisami živalskega vrta v Schonbrunnu — 10.30 Po cesti in vodi od Schwarzwal' da do črnega morja — 11.00 Hardy Kruger — 18.00 Šport — 19.45 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Nesreč' ni kriminalni primeri — 21.25 časovni dogodki — 22.2* čas v sliki — 22.35 V kratkem v kinu. TV LJUBLJANA Sobota, 1. 3.: 9.35 Šolska oddaja — 13.30 Svetovni drsalno prvenstvo — 16.00 Svetovno hokejsko prvdP' stvo (Norveška — Vzhodna Nemčija) — 18.15 MladiP' ska igra — 19.15 S kamero po svetu — 19.40 Za bolj*1 jezik — 20.00 Dnevnik — 20.35 Zabavno glasbena obdaja — 21.35 Serijski film — 22.20 Svetovno hokejski prvenstvo (Romunija-Zahodna Nemčija) — 23.00 Ka2>' pot — 23.20 Poročila. Nedelja, 2. 3.: 9.00 Madžarska oddaja — 9.30 domače s Koroškim akademskim oktetom — 10.®® Kmetijska oddaja — 10.50 Daktari — 11.40 Kažipot — 12.55 šahovski komentar — 13.30 Svetovno drsalo0 prvenstvo — 14.25 Saga o Forsytih — 15.15 Polet vesoljske ladje Apolo 9 — 15.35 Košarka — 16.00 SV0' tovno hokejsko prvenstvo (Jugoslavija — Italija) ^ 18.15 Ukradeni balon — 20.00 Dnevnik — 20.35 Samci' humoreska — 21.20 Videofon — 21.35 Športni pregib — 22.00 Dnevnik. Ponedeljek, 3. 3.: 9.35 Šolska oddaja — 10.30 RuŠ^' na — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.35 Šols^0 oddaja — 15.30 Ruščina — 16.00 Angleščina — 1^ Svetovno drsalno prvenstvo — 17.35 Cesarjeva noV° oblačila, otroška oddaja — 18.00 Po Sloveniji ^ 18.30 Prva pomoč — 18.50 Jazz — 19.20 Kalejdoskop 20.00 Dnevnik — 20.30 Svetovno hokejsko prvenstv0 (Jugoslavija — Avstrija) — 22.30 Glasbena oddaja ^ 23.00 Poročila. Torek, 4. 3.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Angleščini — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 15.00 šolska od' daja — 15.40 Angleščina — 16.15 Svetovno drsain0 prvenstvo — 17.45 Risanka — 18.00 Lutkovna oddaj0 — 18.20 Vokalno instrumentalni solisti — 19.00 sledeh napredka — 19.30 Svetovno hokejsko prve0' stvo (Zahodna Nemčija — Vzhodna Nemčija) — 20.®® Dnevnik — 20.30 Hokejska tekma — 21.35 Film x 22.25 Poročila. Sreda, 5. 5.: 9.35 šolska oddaja — 17.15 Madžars*1 pregled — 17.45 Oddaja za otroke — 18.30 Pisani tfO® — 18.45 Skrivnosti narave — 19.15 Glasbena oddaj0 — 20.00 Dnevnik — 20.35 Niti našega življenja, quiz ' 21.35 Nogometna tekma Rapid — Manchester — 22™ Svetovno hokejsko prvenstvo (Jugoslavija — ska). Četrtek, 6. 3.: 9.35 Šolska oddaja — 10.30 Nemščif10 — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska o& daja — 15.40 Nemščina — 16.10 Osnove splošne obrazbe — 17.45 Pionirski dnevnik — 18.15 Po SloV0 niji — 18.45 Humoreska — 20.00 Dnevnik — 20.30 Svetov no hokejsko prvenstvo (Jugoslavija — Romunija) x 22.30 Serijski film — 23.00 Poročila. Potek, 7. 3.: 9.35 Šolska oddaja — 11.00 Francošči^ — 14.45 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne obrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.25 Daktorl — 18.15 Mladinski koncert — 18.45 Portret dr. MorJJ Boršnikove —• 19.00 Svot na zaslonu — 20.00 Dnevfl** -— 20.35 Quiz 69 — 22.00 Bela jutra, reportaža Pr0 dnevom žena — 23.00 Poročila. opere »Krst pri Savici" — 12.40 Pihalni orkestri koncertnem odru — 14.05 Otroški in mladinski zb°r‘ iz češkoslovaške — 14.25 Operetne melodije — Mehurčki — 15.40 Tenorist Ludvik Ličer — 17.05 Si^J nični koncert — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Poje Metk