Poštnina plaćana v noto vini Leto LXI. štev. Z9Z. U v soboto ll decembra 19Z8. Csflc Oh; l izhaja vsak dan popoldne, izvzemli nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst 2-50 Din. večji inserati petit vrsta cSlovenski Naroda velja letno v Jugoslaviji 240__Din, za inozemstvo 420.— Din. Din. Popust po dogovoru lnseratzu davek posebej. Rokopisi se ne vračajo, Naše telefonske Številke so 3122, 3123, 3124, 3125, in 3126. Naše telefonske številke so 3122, 3123. 3124, 3125. in 3126. 0! odločitev M Seja demokratskega poslanskega kluba je končala brez konkretnih sklepov - Kompromis med Davidovićem in Marinkovićem. - Odločitev zopet odgođena. - Veselje v radikalskem taboru — Beograd, 22. decembra. Ob napetem pričakovanju vse politične javnosti se je danes dopoldne ob 10. sestal demokratski klub k svoji »odločilni« seji, da zavzame definitivno stališče k notranji politični situaviji ter da sklepa o nadaljnjem obstanku demokratov v vladi odnosno v četvorni koaliciji. Sejo je otvoril z daljšim govorom Ljuba Davidović. V enournem eks-po-ze}u je obrazložil poslancem, ki so bili zbrani polnoštevilno, celokupno^ poetično sruacik), podrobno referiraj o svojih razgovorih s predstavniki četvorne koalicije tekom zadnjih dim ter očrta] stališče demokratske stranke. Njegov govor bo v celoti objavljen v obliki komunikeja. Kolikor se je izvedelo od udeležencev seie. je Ljuba Davidović v slavnem ponovil znane zahteve demokratov glede odstranitve aktivnih oficirjev iz državne uprave, revizije odnošaiev med demokrati in radikali in glede sprejema raznih zakonov, ki j:h forsiralo demokrati. Zatrjuje pa se, da Ljuba Davidovič* svojega stališča na seii poslanskega khiba nI zastopal tako odločno, kakor se je zadnje dni po. udarjalo v njegovi okolici ter da je bilo že v njegovem referatu opažati znatno popuščanje. Takoj po Davidovičevem fereraru je stavil poslanec Kosta Thnotijevič sledeči predlog: f »Poslanski klub demokratske stranke brez debate soglasno odobrava poročilo pred$edn'ka kluba in glavnega odbora Ljube Davidovlća m prepušča nadalinjo izvedbo vseh v tem referatu omenjenih vprašanj in sklepov Ljubi Davidoviču. da jih reši v sporazumu a predsedstvom demokratskega kluba, glavnega odbora in demokratskimi ministri.« Poslanski Mub je ta predlog soglasno sprejel, na kar je bila seja takoj zaključena. Vest da je demokratski klub tudi to* krat ni sprejel nikakih konkretnih skle= pov, marveč da je prepustil Davidoviču proste roke glede nadaljnega postopa* nja. se je naglo razširila v vseh politič* nih krogih in je izzvala najrazličnejše komentarje. Demokrati sami sicer po* vdarjajo da sklepi poslanskega kluba ne značijo nikakega popuščanja, toda v vseh političnih krogih si ne morejo drugače tolmačiti brezznačilnega rezul* tata današnje konference. Zlasti se po* vdarja. da je današnji sklep očividno rezultat kompromisa med Davidovičem in dr. Marinkovičem, ki je baš radi tega odgodil svoje potovanje v inozemstvo. Davidoviču so kolikor toliko vezane ro* ke. ker se mora glede vseh nadaljnih korakov sporazumeti poprej z demo* kratskimi ministri, ki pa so, kakor je splošno znano, vneti zagovorniki seda^ nJega režima. Zadovoljni radikali Radikali so z izidom demokratskega posvetovanja zelo zadovoljni. Dr. Ko* rošec in Velja Vukičevič sta ves do* poldne nervozno čakata v vladnem predsedstvu poročila o sklepih demo* kratskeda kluba. Ko sta prejela končno obvestilo, da je demokratska borbenost in odločnost ostala zopet samo pri be* sedah, sta se dobro razpoložena razšla Radikali so opoldne povdarjali. da se* daj pred koncem januarja ni pričakovati sprememb ali dogodkov. Med praz= Na vsakega novorojenčka 1500 Din državnega dolga Današnja seja finančnega odbora. — Proračun državnih dolgov sprejet. _ Beograd. 22. decembra. Finančni odpor je danes dopoldne nadaljeval podrobno razpravo o proračunu. Na dnevnem redu je Hil proračun državnih dolgov*. Finančni minister je podal uvodoma daljši ekspoze, v katerem je zelo nejasno razčlenil državne ioleove, ne da bi pri tem označil točno slanje in višino teb dolgov. Muslimanski poslanec dr. Behmen je radi tega zahteval od ministra, naj natoči končno enkrat čis-ega vina ter naj da poročilo o stanju državnih dolgov natisniti, da ca bodo mogli noslauci temeljito proučiti. Minister je pristal na to zahtevo. V nadaljnji debati sta zemljoradnika Vujić in Lazić ostro kritizirala zadolževanje države ter med drugim povdarja'a, da je država tako zadolžena, da pride že na vsakega novorojenčka 1500 Din državnega dolga. Po kratkem govoru radikala Obradovića, ki je branil proračun, je vladna veČina sprejela proračun državnih dolgov, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja se bo vršila v petek. Beograjski poskusni balončki Ker s prečanskimi »nevtralci« niso uspeli, poskušajo sedaj he-gemonisti speljati na led gospodarske kroge in jih vpreci v svoj zavožen politični voz. — Zagreb. 22. decembra. »Obzor< pole- miz:ra z * J unosio venskim Llovdom«. Id je posnel beležko beograjskega -»Vremena«, da se tamkai neki gospodarski krogi pri-pravllajo na to, da se sporazumelo z vsemi onimi krogi v prečanskih krajih, ki so za pravično in pravilno rešitev sedaniega spora. O tej docela nepotrjeni in brezpomembni befcžk: Vremena" Te oJueroslovenski T.ovd - napisal kar cel uvodnik, v katerem nravi, da so »resni in dalekovidni hrvatski • slovenski gosopodarskl krojri«. ki že davno predvidevajo tako akcijo, prepričani, da ; h bodo navedeni gospodarski krogi v Beogradu podprli ■ Jugoslovenski Llovd« pri-sfavPa. da bo pokret teh cospodarskih krogov posta! fako močen, da bo lahko računal na velike uspehe. Temu pokretu bi se "f.mreć prik!;učile tudi važne nacijonalne organizacije, tako da bi združene z gospodarskimi krogi mogle pomiriti strasti ter doseči končno ureditev sedaniesra spora. »Obzor« ti2otav1*a napram takim trditvam • Tu^osfovenskeca IJovda*. da se je hotele < »o nekontrolirano in docela brezpomembno vestio beograjskega »Vremena* podtakniti hrvar«k'm gospodarskim krogom misel o skuorr akcii; z gospodarskimi krogi v Beogradu, katerim na; bi se prikPučila najširša jasnost in vse nase nacijonalne organizacije >Obxor« vpra&uje. kje so te na- cijonalne organizacije. List ugotavlja, da gospodarski krogi v Beogradu ne mislijo podvzeri akciie v gornjem smislu in da se baš ti gospodarski krogi deloma kot Člani radikalne stranke, deloma kot člani srbijanskih demokratov največ izpostavljajo za sedanji sitem, ki jim prinaša največje koristi. Ce bi pa gospodarski kro-jtf v Beogradu v resnici mislili na to. da prično resno akcijo proti sedanjemu sistemu, potem bi naš1! podporo ne samo vseh hrvatskih go. spodarskih krogov, temveč tudi vse hrvatske javnosti Tako pa so beležke »Vreme-na čunati na lepo vreme. Kakor znano, je se* daj na jtižnem tečaju poletje in vlada tam* kaj zelo dolg dan. Noči trajajo komaj par ur. Ozemlje južnega tečaja tvori nov kon* tinent in se docela razlikuje od severnega tečaja. Po dosedanjih poletih preko sever* nega tečaja je ustanovljeno, da na sever* nem tečaju ni suhe zemlje. Na tem tečaju se razteza ogromno morje z velikimi globi* nami, a tečaj sam pokrivajo nepregledne poljane ledu in snega. V nasprotju s tem pa je južni tečaj kontinent z visokimi go* rovji, kojih vrhovi daleč nadkriljujejo višino evropskih Alp Ozemlje južnega tečaja je večje od Evrope ali Avstralije in je po vsej širini in dolžini docela nepreiskano. Ekspe* dicije \Vilkinsa in Bvrda so opremljene z vsemi modernimi pridobitvami sodobne teh* nikj ter štejejo tudi večje število najugled* nejših znanstvenikov, geologov, geografov, kartografov itd. — London, 22. decembra. Polarni pre* iskovalec Wilkins, ki se nahaja s svojo eks* pedicijo na potu na južni tečaj, je izvršil ovoj prvi polet z aeroplanom. VVilkms jav« Ija, da ozemlje Graham. o katerem se je doslej smatralo, da se razteza neposredno do južnega tečaja, ni v zvezi z južnim te» čajem, temveč da ie ogromni otok Med otokom Grahamom in polarnim kontinen tom je še široko morje. Teroristična akcija alzaških avtonomistov Včeraj je bil izvršen atentat na državnega pravdnika v avtono mističnem procesu. — Atentator se je sam javil. — Težko ranjeni Fachot ni umrl. Pariz, 22. decembra. Včeraj je bil izvršen atentat na bivšega državnega pravdnika Fachota, ki je nastopal v znanem avtonomi-stičnem procesu v Kolmaru, pri katerem so se morali zagovarjati alzaški avtonomisti. Atentator je posetil Fachota na njegovem stanovanju ter oddal nanj tri strele. Smrtno zadet se je Fachot zgrudil, dočim je atentator v splošni zmedi pobegnil. Sprva so mislili, da bo Fachot podlegel ranam in zvečer, ko ga dolgo niso mogli zbuditi iz nezavesti, so se že razširile vesti, da je umrl. Pozneje se je izkazalo, da je bila ta vest preuranjena. Pozno ponoči so Fachota spravili znova k zavesti. Danes je bil izdan komunike, da je stanje Fachota povoljno ter da bo ostal pri življenju, če bo prebolel krizo, ki bo nastopila v torek. Med tem se je atentator sam prijavil poli- Resna bolezen velikega kneza Nikolaja Nikolajevića Predsednik Zveze ruskih oficirjev v Ljubljani, general ztoltenko. je prejel iz francoskega mesta Tenar sledeče obvestilo: BulerJn ruskih profesorjev Askole in Ru* bina, zagrebškega profesorja Lapinskega ter zdravnikov Delmasa in Malame se glasi: »Veliki knez Nikolaj Nlkolaievlč je pred dnevf obolel na pnevmonlji. Bolezen vzbuja glede na starost velikega kneza resno bo* lažen. Južno-ameriški konflikt — Paril, 22. dec. Bolivijski zunanji minister je poslal državnemu tajniku Kellogu kot predsedniku vseameriške konference pismo, v katerem sporoča, da sprejema Bolivija posredovanje vseameriške konference. Zunanji minister pripisuje krivdo za izbruh spora Paragvaju in poziva, naj se uvede takoj preiskava o paragvajskem napadu na trdnjavo Boungnardia. Kako hoče Nemčija zavrniti krivdo za svetovno vojno — Berlin, 22. decembra Nemška naci* Jonama stranka je stavila Reichstagu na* slednji zakonski predlog: Ćlen 1. Vsak Nemec ki bo do končnega sklepa priznanega mednarodnega sodišča v vprašanju vojne krivde pisal, da je Nemci* j a pripravljala in zakrivila svetovno vojno, ciji. Snoči je prišel k nekemu stražniku % bližini stanovanja Fachota mlad mož, ki ;e priznal, da je storilec. Odveden je bil takoj na policijo, kjer je izpovedal, da se piše Ber-roit, mesarski mojster iz Momenleina. Je oženjen in oce dveh otrok. V Pariz je prišel pred enim mesecem z namenom, da se osveti Fachotu za preganjanje svojih rojakov, ki zelo trpe pod francosko upravo. Cinično je na glasil, da mu ni žal umora in da le ob/valuje, da se mu ni posrečilo Fachota popolnoma ubiti. Za svoje rojake rad prenaša muke, ki ga čakajo. Atentat je vzbudil v Parizu silno ogorčenje. Vsi današnji listi se obširno bavi jo i tem slučajem in vidijo v tem pričetek teroristične akcije alzaških avtonomistov. bo kaznovan z najmanj tremi meseci za* pora. Člen 2. Isto velja tudi za vsakega tujca, ki bi se na enak način pregrešil, dokler bo bival na nemškem teritoriju. Ostra zima v Nemčiji in Rumuniji — Bukarešta, 22. decembra. V sever oz a* padnih delih Ruraunije in v Karpatih je za* vladala huda zima. Sneg pada neprestano. Temperatura znaša 20 stopinj pod ničlo. — Takšne zime v mesecu decembru se v teh krajih še ne spominjajo. — Berlin, 22. decembra. v vsej severni Nemčiji, v vzhodni Pruski, v Baltiških dr* žavah in na Poljskem je pritisnila nnavad* no huda zima, ki je dosegla mestoma 30 stopinj. Zaradi hude zime imajo vsi vlaki velike zamude, kar povzroča zlasti sedaj pred prazniki nered v prometu. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Devize: Amsterdam 0—*22.84o, Berlin 13.535—13.575 (13.55). Bruselj 0—7.911. Bu-dimpešta 0—9.0005 Curih 1091.1—1097.1 (1095.6). Dunaj 7.9915—8.0215 (S.0065) London 275 51—276.31 (2/5.91). Ncwvork (ček) 56.58—56.78 (56.68). Pariz ?21 46—223.46 (222.46), Praga 167 98—168.79 (168.38). INOZEMSKE BOR/E Curih. Beograd 0.125. Berlin 13.65. Mil m 27.25, Dunaj 73.05, London 25.165. NewyDrk 51&45, Pariz 20.295, Newyork 518.45. 03 35 MD 8639 Strati «S L () v h n s k i narhd, dne 22. decembra 1928. stev Q > Odgovornost režima za propadanje državnega gospodarstva Kdo ubija ugled naše države v inozemstvu? — Zakaj nima inozemstvo zaupanja v nas? — Kaj je storila dr. Korošceva vlada za zboljšanje razmer v naši državi. — Katera bi bila edina prava pot sedanjih režimovcev, ako res hočejo pomagati državi? Ko je KDK pred 20. junijem se sodelovala v Narodni skupščini, je opozarjala na vre pomanjkljivosti ualega državnega ustroja, zlasti pa na gospodarske teikoee, ki so ee v naši državi vedno bolj množile radi slabe zakonodaje in birokratske ter v mnogem ko-ruptne državnr i ve. V razpravi o tekočem drž. prorao je predlagala tako v finančnem odboru, kakor v Narodni skupščini celo vrsto konkretnih predlogov, ki bi bili lahko ustvarljivi in ki bi uresničeni prinesli znatno olajšavo v splošni gospodarski krizi, vendar pa je njen glas ostal glas vpijočega v puščavi. Vladna večina je bila gluha za najbolj stvarne predlog« oposieije, spuščala se ni niti v njihovo proučevanje, odklanjala jih Je po vrsti ter sprejemala zakonske predloge neizpremenjene, kakor so jih izdelali birokrati v ministrstvih. Vladna večina je poslala navaden glasovalni stroj, pri katerem o kakem parlamentarizmu, o kaki smotreni n načelni izmenjavi misli ni bilo niti govora. siov, za arzavnu guspuuarsivu, ah vse, *ai >-To je bilo mogoče samo zaradi tega, ker je I godi v naši državi, je odgovorna samo dr vlada, ki naj bi izvedla tudi popolnoma svobodne volitve, pri katerih bi lahko prišli do besedo resnični predstavniki naroda. Predstavniki okrvavljenega režima na to niso hoteli pristati, s čimer so dokazali, da hočejo še nadalje nasilno vladati po prejšnjih metodah. Prav nič Čudnega ni, če je postalo inozemstvo zaradi tega napram nam še bolj oezaupljivo. Ako se danes gospodarsko razmere poslabšajo, ako proti nevarnost celo kurzu našega dinarja, ako nima inozemstvo zaupanja v nado državo, je tema kriv samo sedanji režim. • Bedasto je torej pisanje glasila predsednika vlade, klerikalnega cSlovenca», da je politika KDK katastrofalna za našo državo in da mora KDK kreniti na drugo pot. KDK se je umaknila iz parlamenta in prepustila reiimovcem popolnoma svobodne roke. Za režim v naši državi, za vod3tvo državnih poslov, za državno gospodarstvo, za vse, kar se večina vladnih poslancev izvoljena s pomočjo policije in so zato povsem odvisni od tistih, ki so stali na čelu vlade, in ker so dobro vedeli, da spravljajo svoje mandate v nevarnost, ako bi se ne uklonili v vsakem oziru pod njihovo peto. * V takih razmerah bi ne bilv> prav nič čudnega, ako bi opozicija, združena v KDK, že pred 20. junijem zapustila Narodno skupščino, ki je bila že tedaj samo spaka parlamentarizma in ki je imela samo nalogo kimati tako, kakor so zahtevali ministri Ko so potem padli še streli v Narodni skupšeiui od strani večine, ko so bili umorjeni vodilni predstavniki KDK, je bilo povsem naravno, da KDK ne more več ostati v parlamentu, v katerem govori samo surova sila, ne pa moč miselnih argumentov. Jasno je, da je trpel pri tem ugled države. Se bolj jasno je, da ni trpel ugled države zaradi opozicije, ampak zaradi večine, ki je ubila načelo parlamentarizma, in iz katere so padli streli proti opoziciji. Prelita je bila kri. Vlada in njena veČina nista storili ničesar, da bi izbrisali vtis, ki ga je napravil mučni dogodek v vsem civiliziranem in kulturnem svetu, nasprotno sta svoje metode nasilja nadaljevali tudi še po 20. juniju. Povsem naravno je bilo, da je pričelo inozemstvo gledati z nezaupanjem v našo državo, v predstavuike režima, ki so pognali z revolverskimi streli iz parlamenta zastopnike polovice nase države. Povsem naravno je bilo, da se je zato popolnoma ponesrečila akcija vlade za najetje velikega investicijskega posojila v inozemstvu, ki ni moglo imeti zaupanja v režim, čegar argumenti so revol-verski streli. Ako bi bilo predstavnikom okrvavljenega režima kaj na tem, da bi ne trpel ugled države in da bi inozemstvo zopet zadobilo zaupanje vanjo, da bi se lahko najelo veliko inozemsko posojilo pod čim bolj ugodnimi pogoji in da bi se zboljšale naše gospodarske razmere, bi se morali zavedati dolžnosti, da se jim je treba zaradi koristi splos-nosti umakniti in omogočiti režim, ki bi zopet ustvaril možnost sodelovanja KDK v parlamentu. Saj KDK ni zahtevala nobene premoči zase, ona ni za prehodno dobo zahtevala niti vlade zase, temveč je le zahtevala, naj se sestavi nevtralna, povsem nepristranska Korošceva vlada, ki je v parlamentu skoro hrez opozicije in lahko dela. kar hoče. Napram inozemstvu je edini predstavnik naše vlade sedanja vlada, in ako ta vlada nima pri njem zaupanja, ne more biti kriva KDK, ampak le ona sama. Če smo opozorili na nevarnost, ki grozi na pomlad tudi kurzu našega dinarja radi zmanjševanja zaloge tujih deviz v Narodnfn banki, ki se brez znatnega inozemskega posojila ne more dvigniti, smo storili to zato, ker smo hoteli opozoriti, kako nujno je potrebno, da odide sedanii režim, v katerega nima nihče zaupanja. KT)K ne sedi v Narodni banki in ni na vladi ter zato ne more vplivati na razvoj državnega gospi* darstva. Hotela Je to storit!, pa je bila iz Narodne skupščine izgnana z revolverskimi streli. KDK tudi odklanja vsako odgovornost za inozemska posojila, ki bi jih naiela sedania vlada v inozemstvu, ker ji ne zatrpa, da bi najeta posojila hotela in znala uporabiti v splošno državno korist. Saj vidimo, kako je s posojilom, ki ga je nam dal Švedski trust vžigalic in zaradi katerega se bodo morale zapreti naše tovarne vžigalic, s čemer se bo ubila naša industriia ter povečala brezposelnost našega delovnega ljudstva. Odgovornosti KDK tudi zato ne more nositi, ker je ni za najetje posojil nihče rič vprašal ni. Zato KDK nI treba kreniti na drugo pot, kakor zahteva »S-lovenec« pač pa je treba kreniti na drugo sedanjim reži-movcem. Ako je predstavnikom okrvavljenega režima res kaj za koristi države, za kvristi splošnosti. potem mora voditi nlihova pet samo v politično ozadie. Umaknejo naj se z vladnih mest. na katerih zbujalo «amo ne zaupanje ter škodujelo interesom države ter lih prepuste drugim sposobnejšim resničnim in pravim zastopnikom ljudstva ki bodo Izvoljeni po njegovi svobodni volji pa se bodo razmere v državi takoi zbolfsa. le iu bo inozemstvo dobilo takoi /auo^njc v nas. Ako pa bodo še nadelje hoteli vztrajati na svojih mestih, bodo zape'iali državo v Še večje stiske, za kar bodo pač sami morali nositi odgovornost. Pisane zgodbe iz naših krajev Velik požar v Splitu. — Poldni momo: zagrebškega profesorja, branjevca Škorjanca. — Še Iz Splita poročajo, da je včeraj nastal velik požar v trgovini Darije Bognola v Bo* sanski ulici in je uničil trgovino in deloma tudi stanovanje grofice Capogrosso, ki sta* nuje v stanovanju nad trgovino in ki je tu= di lastnica hiše. Požar je nastal na prav ne* navaden način. Neki 18-lerni mladenič je prišel v trgovino in je kupil rakete za bo* žično drvo. Bil je tako nepreviden, da je ra* keto prižgal v trgovini. Mladenič je hotel raketo pogasiti in jo je vrgel na tla ter jo teptal z nogami. Raketa je pa csplodirala in odletela na kup papirja. Papir se je takoj vnel in zažgal tudi šaruljo otroških bomb, ki 90 se vžgale in povzročile detonacijo, ki se je čula daleč okoli. Trgovec Bognolo je začel gasiti najprvo Satuljo in se je pri tem nevarno opekel Sosedi so mu prihiteli na pomoč in ga izvlekli iz trgovine z njegovo soprogo vred. Med tem se je požar širil po trgovini Hipoma so bile v plamenu igra* če iz celuloida in gramofonske plošče. Po* žar jc bil vedno večji in velik plamen je sikal iz oken in vrat trgovine. V kratkem je ogenj uničil ves inventar v trgovini Tr? govec ima ogromno škodo. Čeprav so prišli gasilci takoj na pomoč, je požar prodrl v nadstropje nad trgovino v stanovanje gro* fice Capogrosso. Nevarnost je bila tudi, da se požar razširi na sosedne zgradbe. Gasil* cem jc slednjič uspelo požar lokalizirati, nolo ima nad milijon Din škode. Trgovino je imel zavarovano za 600 tisoč Din. Zgorelo mu je tudi 14 tisoč Din v gotovini in izžrebana srečka za 16 tisoč Din. Nadalje je zgorela tudi knjiga vseh dolžnikov, od katerih hi moral kasirati nad 140 tisoč Din. Požar jc napravil rudi veliko škodo v stanovanju grofice Capogrosso. 0 Iz Sarajeva poročajo, da se v tamošnjih zdravstvenih in drugih krogih irmogo govo* ri o dograditvi državne bolnice za nalezljive bolezni. Poslopje je že dozidano, manjka mu le Se vodovod, razsvetljava, stranišče in ka* oalizacija, torej najvažnejše pritikhne, ki jih gi milijon Din so izgubili. — Sa-— Preiskava v zadevi umora o umoru šoferja Matovića, mora imeti bolnica za nalezljive bolezni. — Svoječasno je ministrstvo javnih del dalo za dovršitev teh del pol milijona Din. Po--zneje. ko je bil dr Spaha zastopnik ministra narodnega zdravja, je preskrbel za dovrši-tev teh del še 1 milijon Din iz dolarskega posojila. S tem denarjem se je pa dogodilo nekaj nad vse nepričakovanega. Ko je uprava bolnice zaprosila na podlagi ministrskega odloka za denar, da bi z njim končala naj* nujnejša dela v bolnici, v ministrstvu na* rodnega zdravja in tudi v računovodstvu ministrstva javnih del niso mogli najti te^a denarja, čeprav poldrugi milijon Din ni rav, no malenkost. Ministrstvo javnih del je ce* lo odgovorilo, da o denarju ničesar ne ve in da tudi ni izgleda, da bi ga bolnica kdaj dobila. Ta nenavadna afera razburja upravi« čeno Sarajevčane. Narodni poslanec Gavran Kapetanovič se je odpeljal v Beograd, da uvede preiskavo. * Včeraj popoldne se je ustrelil v svojem stanovanju v Primorski ulici v Zagrebu pro* fesor zagrebške trgovske akademije Ivan Dnrtković. Dutkovič je bil iz ugledne zagrebe ške meščanske rodbine in je bil pri tovari* ših in predstojnikih zelo priljubljen. Profc* sor je zapustil veliko premoženje, ki ga je podedoval po starših, trgovski visoki šoli v Zagrebu, katere učenec je bil. Pred smrtjo je napisal s pisalnim strojem poslovilno pismo na rektorja zagrebške trgovske viso* ke šole dr. Karloviča in ga obvestil, da je zapustil svoje premoženje šoli. Omenil je tudi, da je prmoženje zapustil Soli, da bi se spopolnila m da bi učencem lahko nudila vse, kar njemu zaradi nepopolnosti učnih pripomočkov ni mogla urediti. Končno je v pismu ie prosil rektorja, naj kolikor mo= goče pomaga tudi Pr;vatnemu klubu, ki je bil nedavno ustanovljen in ki ima nalogo, da pnroučuje trgovske vede. Zdi se, da je mladega profesorja gnala v smrt njegova neozdravljiva boiezcn. IDDULBJLODnLtJLIJLJLJlJULlULOt sprejema nošo oprava —t male oglase in inserate za božično številko *Slov Narodom, la izide kot EDINI popoldanski list v večji m pomnoženi nakladi. V ponedeljek »prejema upravniitvo do 9. ure dopoldne le nujne ogloma. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Zagrebsa policija še vedno ne veruje, da je aretirani Vekoslav Stock morilec bra« njevca Škorjanca Stock je namreč umor ta* ko hitro in brezbrižno priznal, da je vzbu* dil sum, da ne govori resnice. Policija je zaslišala več prič Zaslišan je bil pek Les« siak iz Preradovičeve ulice, pri katerem je bil Stock nekaj časa zaposlen. Zaslišali so ga predvsem, da bi dobili podatke o Stocko* vih družinskih razmerah in o njegovem du* ševnem stanju. Stock je zločin priznal na prvo vprašanje, ne da bi okleval ali se sku* šal izgovarjati. Zato je policija postala po* zorna, ker so redki primeri, da zločinec pri* zna svoje dejanje, če ve, da se mu ne more ničesar dokazati. Na drugi strani pa govori mnogo dejstev za to, da je Stock pravi mo* rilec. Mož je namreč opisal podrobnosti umora, ki se ujemajo z rezultati policijske preiskave. Policija išče še nadaljnih doka* zov, ki bi potrdili Stockovo priznanje. Ko bo dobila vse dokaze, bo mogla šele izročiti Stocka sodišču. Po Zagrebu se je razneslo o Stockovi preteklosti in aretaciji ter izpo* vedi prič mnogo govoric, ki ne odgovarjajo resnici m ki bodo po končani policijski pre* iskavi demantirane Stocka tudi nista areti* rala dva detektiva, temveč stražnik na za* grebškem kolodvoru, ki je mislil, da je ujel navadnega potepuha. Sele potem, ko so ga pripeljali na stražnico, so opazili, da je po* doben sumljivemu neznancu, ki so ga videli večkrat v Skorjančevi baraki. Splošno senzacijo je vzbudil članek ne* kega Adolfa Švarca, priobČen te dni v «Hr* vatskem listu*. Svarc je bil prijatelj umor* jenega šoferja Matovića. — V tem članku Švarc trdi, da je bil Matovič zadnje čase konfident zagrebške policije in je izdajal svoje bivše tovariše komuniste. Umor je torej popolnoma podoben umoru delavca Dominkuša, ki so ga našli pred meseci umor« jenega na Savski cesti. Tudi Dominkuš je bil najprvo navdušen komunist in član «Bor= be». Pozneje se je pa komunistom izneve* ril in je postal policijski špijon. Tudi Do* minkuševega morilca policija doslej še ni našla. Zagrebška policija je izpostavila pred policijsko direkcijo v Petrinjski ulici okr* vavljen plašč, ki so ga našli v bližini, kjer je bil umorzen šofer Matovič. Plašč ima velike krvave lise na levi rami in na levem rokavu. Na plašču je obešen poziv, naj se prijavi, kdor bi kaj vedel o lastniku plašča. Istočasno kakor Matovič, je izvTševal isto službo konfidenta tudi delavec Švarc, ki prebiva sedaj v Osijeku. Policija naj bi za* slišala tudi njega Razen tega ve Svarc ime* na še drugih, ki so bili policijski konfidenti in so sedelovali z umorjenim Matovićem. Za konfidentom Geršanovičem je bila baje izdana tiralica. Kopališče „Tabor" odprt o pred prazniki: Sobota 22. t. m. ves dan od 8 ure zjutraj preko ocmldnt: do 7 ure zvečer. Nedelja 23 t. m. samo dopoldne od 7 ure do IZ urtr dopoldne Ponedeljek 24. t. m. ves dan od 8. ure zjutraj preko opoldne do 7. ure zvečer. 15685a Karla Bulovčeva Naša kiparka Karla Bulovčeva stopa s svojimi deli prvič pred slovensko javnost V umetniškiii krogih ni neznana. Njena dela go si ogledali pri raznih prilikah že razni naši umetnostni kritiki in vsi so strmeli spričo velike ustvarjalne sile, ki jo očutujejo vsa njena dela. Toda zdi se, da je usoda slovenskega umetnika, da ga naši merodajni činitelji odkrijejo šele po smrti. Bojimo ee, da bo tako tudi z umetnico, kakor je Karla Bulovčeva. Zato je prav, da je stopila naposled pred vso slovensko javnost zavedajoč se, da se narod nikoli ne moti. Beda in pomanjkanje sta tudi Bulovčevo ovirali, da ni mogla realizirati vsega, kar je klilo v njeni globoki duši. Razen tega rada ustvarja veliko monumentalna dela, za katera so potrebna predvsem velika denarna sredstva. Zato je ostalo pri večini njenih del le pri osnutkih in skicah. Velika kartona, ki jih bo kiparka razstavila, in pa portreti v ilovici ter študije za spomenik kralja Petra in še nekaj drugih študij bo zadostovalo, da bo mogel sleherni pošteni in objektivni gledalec ugotoviti brez oklevanja in premišljevanja: Bulovčeva je velika umetnica, kakršne Slovenci Se nismo imeli In bogve kdaj nam bo usoda podobno naklonila. Da je razstavila le malo del, ki so pa zato po kakovosti tem vrednejša, ni njena krivda. Krive so razmere in pa mi sami, ker dsedaj še nismo storili ničesar, da bi se Bulovčeva razmahnila ;n razvila. Opozarjamo, da bo razstava Karle Bulov-čeve otvorjena slovesno danes zvečer ob 8. uri v mali dvorani Narodne galerije. Razstavo bo otvoril znani slovenski kriUk Joie Vidmar. Pr os ve ta Gledališki repertoarji Drama. 22. decembra, sobota, ob 15. uri po po.: Modri osliček Mi&ko, mladinska predstava pri iz-ed-no znižanih cenah. Izv. 23. decembra, oedelja: Betlehemska lesenda, premijera. Premijerski abonma. 24. decembra, ponedeljek: zaprto. 25. decembra, torek, ob 15. uri popoldne: Pcterč-kove poslednje sanje. Ljudski predstava pri znižanih cenah. Izven — Ob 20. uri zvečer: Betlehemska legenda. Izven. 26. decembra, sreda: ob 15. uri popoldne: Betlehemska legenda. Izven. — Ob 20. uri zvečer: Ukročena trmoglavka. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. 27. decembra, četrtek: Lepa Vida. Red D. Opera. 22. decembra, sobota: zaprto (generalka). 23. decembra, nedelja: Jonnv svira. Premijera. Izven. ćA. decembra, ponedeljek: zaprto. 25 decembra, torek: Jonny svira. Izveu. 26. decembra, sreda, ob 15. uri popoldne: Grofica Marica. Opereta Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob pot 20. uri zvečer: Tosca. Oostuje g. Marij Šimenc. Izven. /7. decembra, četrtek: zaprto. Premijera slovenske novosti (prve v letošnji sezoni) Golijeve božične zgodbe »Betlehemska legenda« bo v nedeljo 23. t. m zvečer. Igra je zajeta Iz časa okoli Kristusovega rojstva in torej za božični čas kakor nalaSč primerna. Glavne vloge: grško princeso Curidiko igra ga. §ari-čeva. Rifo ga Oabrilelčičeva, tirana Heroda g Rogoz, pohlepnega Juda Sadoka g. Levar, preroškega očaka Jorama g Skrbinšek, pastirja titana g. Kralj itd. V igri nastopa vse dramsko osobje. Režijo ima avtor g. ravnatelj Golia. — Abonma premijerski. Začetek točno ob 8. zvečer. Na Sveti dan, 25. t. m. igrajo v drami popoldne Golijeve »PeterČkove poslednje sadnje« v režiji g. prof. Šesta. Predstava je ljudska pri znižanih cenah. Zvečer pa je prva repriza betlehemske legende«. Božični repertoar opere. Na prvi dan božiča se poje prva repriza E. Krenekove opere »Jonny svira«. Naslovno vlogo poje V. Janko. Ostala zasedba je ista kot prt premijeri. V sredo na dan sv Štefana popoklne se poje popularna opereta »Grofica Marica« z go. Št. Poličevo v naslovni vlogi. Zvečer se poje Puccinijeva opera »Tosca« z M. Šimencem kot gostom v vlogi Ca-varadossija z go. Vilfan-Kunčevo kot Tosco in g. R. Primožičem kot Scarpio. V četrtek je opera zatprta. Premiera senzacijonalne operne novosti >Jonny svirac od E. Kfeneha se vrši jutri v nedeljo ob pol 20. uri zvečer. »Jonny svira« je delo, ki se nahaja na meji med resno in moderno revijo. V dvanajstih slikah nam prinese avtor malone ves ustroj modernega veka na oder. Od lokomotive in avta do radia od modernega gorskega hotela do razkošne modne revije ob zvokih Jazzbanda, radijski prenos opere itd. vse to preleti z kinematografsko naglico pred našimi očmi. Kfenekova godba ie pikantna, in originalna v svoiih domislekili in ritmih, povdarjamo pa, da nI nikakor kokofonska in neužitna, kot se sploh domneva. Mestoma je celo prav melodična, ter so točke kot tango, blues itd. postale popularne. Tehnične naprave so večinoma izvršene v naših ateljejih, ki so s tem izvršili občudovanja vredno tehnično delo. Nekatere naprave so izvršene v zagrebških ateljejih. Radio napravo Je napeljala firma Radio val. elektronke in mikrofoni so od Tungsram S. A. Zagreb. Opero ie naštudiral A. Neffart. postavila sta io na oder g. M. PollČ fn J. Vaupotič. Naslovno vlogo kreira R Primo. žic, v ostalih glavnih partijah nastopijo V. Majdičeva, Poličeva, Banovec. Grba, Runu pel, Simončič. Mohorič itd. Ekspeditivnost notranjega ministra Sarajevski »Glasnik umirovljenika« objavlja v svoji zadnji številki naslednji dopis: »Neki naš tovariš - upokojenec je bil te dni pri saraievski delegaciji ministra financ, da bi pospešil rešitev nakazila pokojninskih preiemkov za nekega upokojenega sreskega Činovnika, ki je bil že spomladi upokojen Na delegaciji so mu odgovorili, da še nimajo tozadevnega odloka ministrstva. Ko je naš tovariš pokazal dotičnemu referentu za pokojnine pri delegaciji prepis rešitve ministrstva notranjih del ob 6. dec. 1928, v katerem se dotičnemu upokojencu sporoča na njegovo prošnjo, ga je kmalu zadela kap. Odgovor s? namreč glasi: »V odgovor na vaše pismo od 6. preteklega meseca mi je čast obvestiti vas, da je pod U Br. od 18. 10. t. 1. urejena vaša pokojnina in glavna kontrola je sprejela soglasno sklep od 20. U. t. 1. B ... Kredit !e otvorjen in z ozlrom na to bi vi že morali prejemati pokomino. Ako še niste, se bo to zgrxlflo v na'krajšem času. Z odličnim spoštovanjem (Podpis nečitljiv). Osebni tajnik ministra notranjih del«. Lepo vas prosim, zakal bi ga ne zadela kap. ko čita tako umno rešenje s tako visokega mesta. Rešenje ie zares demokratsko pisano, ker ni šala. če piše osebni tajnik visokega ministra malemu upokojenemu uradniku, ki ga naslavlja s »spoštovani gospod« in ga podpisuje z »odličnim spošto-vanlem«. Kakšna izredna čast je to za malega upokojenca. To. dragi mol. nI samo demokratično, nego ne more niti biti boli demokratično Temu demokratičnemu pismu se nI treba čuditi, čuditi pa se je treba ekspeditivnosti tega ministrstva, kako se žuri 7 dostavljanjem navadne polprivatne rešitve, ko siromašni upokoitnec Čaka ?e toliko mesecev lačen fn žejen rer premražen s svojo ženo In deco one male pr slettifte, ki .'ih Ima dobiti na račun ooVoinlr.e. Se bol' čudno pa je, ako osebni :ajn?k dotičnega g. mrdstra pravi: »Ce še nis.e dobili, se bi-ti zgodilo v najkraćem ćnstiv dočini mu je bilo treba pritisniti r.m) Ha električni gumb da bi bil obveščen, kje počiva \ božjem miru zadeva '^;t ubogega upDko-jerca. To in tako postopki 3 — ijedni upoko j^nec mora čakati m octrr^o j.:k»»jn:ne že 10 mesecev (p'ača i». ;e bita sevfi odvzeta že začetkom ipn!a» :e hre2 primera In ga ni pozni i niti neVJan. i črviva T urtija«. ktietezmea KOLKDAR Danes: Sobota, 22. decembra 19/JS; katoličani: Demetrije; pravoslavni: 9. decembra, Zač. Bog. Jutri: Nedelja: 23. decembra 1928; katoličani: Viktorija; pravoslavni: 10. decembra, Jovan. Današnje prireditve. Drama: Ob 15. uri >\lodri osliček Miško<. Opera: Zaprto. Kino Matica: >Dnevnik male llsebil . Kino Ideal: s Črni ase. Prireditve v nedeljo. Drama: »Betlehemska legea«la<. Opera: »Jonny svirat. Kino Matica: >Dnevnik male Ilsebil . Kino Ideal: sčrni as;. Film ZDK: >Beli stadione ob 11. v Matici. Jakčeva razstava v Jakopičevem paviljonu. Razstava Karle Bulovčeve v dvorani Narodne galerije. — S. K. Svoboda. Danes ob pol 15. uri trening tekma s ASK Primorjem. Ob 14. uri oaj bodo sledeči igralci v garderobi ASK Primorja: Figina, Zore, Novak, Boncl, Gabršek, Batič, Ozebek, Bončar. Koser, Grabrijan, Potrato, rez- Starman in C i m ne rman, reditelji, Czesnv III., Anton Baggia, Lovrač, SušterŠič. — Načelnik. Iz spominov Napoleonove nečakinje Princesa Matilda iz rodu Napoleon* Bonaparte, ki je bila za časa Napoleo« na III. nekronana kraljica literature v Parizu, je zapustila zanimive zapiske o svojem življenju osobito o bivanju na dvoru ruskega carja Nikolaja I. Ro» jena je bila v Trstu in otroška leta je preživela v Italiji s svojimi roditelji. Njen oče je zavzemal po bitki prt Wa* terloo med kralji v izgnanstvu izjemno stališče. Kralj Jerome, kakor se jc tudi po usodni bitki pri Waterloo nazival, je bil najmlajši Napoleonov brat Nekaj let je bil španski kralj in oženil se je z wurtembcrško princeso. Njegova zena je bila v prijateljskih stikih z raz* nimi evropskimi vladarskimi lodbina* mi, katerih člani so se na potovanju po Italiji rudi ustavljali pri nji v iz* Cnanstvu. FCo je princesa Matilda do* rasla, se je govorilo o raznih ženinih iz odličnih rodbm, med njimi o ruskem carjeviču. Toda Matilda je imela takrat samo eno željo. Gnalo jo je v Pariz in ko se je potegoval za njeno roko bogati ruski plemič Deminov, jc radevolje privolila. Deminov oče je imel namreč v Parizu hišo in princesa je bila vsa srečna, ko ji je ženin obljubil, da se bosta trajno nastanila v Parizu. Nekaj tednov po poroki bi bil pa temperamentni mož kmalu zakrivil katastrofo. V Rimu se je Deminov spri z ruskim poslanikom in car ga je pokhcal v Petrograd Prin? cesa Matilda se je odpeljala s svojim možem proti Petrogradu. Voz je bil ta« ko velik, da sta lahko stali v njem dve postelji. Zadnjo noč pred prihodom v Petrograd se je zgrudil kočijaž mrtev na tla. Princesa Matilda, ki je podedovala po svojem očetu klasičen obraz Bona? partov, si je takoj pridobila srce carja Nikolaja I. Ko mu je bila predstavljen nat se je poslužil pravice sorodnika in jo je poljubil po ruskem običaiu na lice in na ramo. Princeso so odvedli v Zim* sko palačo in jo predstavili carici. Ca* rica je bila zelo otročja. Vsako jutro so morali prjnesti v njeno sobo 12 le* senih lutk človeške velikosti, obhčenih po najnovejši modi. Carica si je izbrala tisto, ki jo je hotela oblačiti in pesto* vati. Princesa Matilda pripoveduje v svo* jih spominih, da je bil car Nikolaj ze* lo lep mož. Nekega dne se je izpreha* jal v civilni obleki na bregu Neve, kier je srečal nekega znamenitega igralca. Kramljal je z njim 'm mimoidoči so ga radovedno gledali. Na njegovo vpraša? nje, kaj se jc zgodilo, da sc liudjc ustavljajo, je igralec odgovoril, da ga gledajo, ker je nravi vladar, tudi kadar ljudje nc vedo. da je. Ko je bila princesa Matilda povabljena, da bi se udeležila svečanosti po= vodom carjevičeve poroke s hessensko princeso, jo »je car baje prosil, naj se ne udeleži cerkvenih obredov v kate* drali, ker se je bal. da bodo občudo? vali vsi njo, mesto carjevičevo nevesto. Matilda je res ostala doma. Ko se je pa pomikala povorka mimo palače, je stopila k oknu v carjevem kabinetu. Vsi so šli peš, samo car je jahal kras* nega žrebca. Ko se je vrnila iz Moskve v Petrograd, je prosila carja, naj ji do* voli odpotovati v Ems ali Baden, češ. da ji rusko podnebje ne ugaja Car je njeni želji ustregel in ji je obljubil, da ostane vedno njen iskren prijatelj. Obljubo je držal in ko ga je princesa Ma* tilda oozneje prosila, naj privoli v nje* no ločitev, jo je usbšal. Po ločitvi se je vrnila v Pariz, kjer se je trajno nar selila. Kupujte pri tvrdkah ki in?eri-rajo v »Slovenskem Narodu"! 68 rSrnVFM^i v a i? o n> dne :^2. decembra 192S Stran 3. Med nesrečneži, ki govore z otmi in prsti Pogled v ljubljansko gluhonemnrco - Poklic učitelja gluhonemih je vzvišen, toda naporen in nehvaležen - Edino zadoščenje za veliko požrtvovalnost in ljubezen do nesrečnežev Pravijo, da je govor najdražu' dar božji. To resnico spoznamo, če opazujemo gluhonemega, ki ne sliši in ne govori, kako skuša s kretnami izraziti s težavo, kar človek izioz: z lahkoto z besedo. In kakor je človeštvo 2e zgodaj ustanovilo šolo za normalne mladino, tako so šole za mladino, ki je gluhonema, slepa, slaboumna ali kako drugače pohabljena, nastale razmeroma pozno, ko je človeštvo doseglo že visoko stopnjo kulture. Zato sc danes veličina dr-zave ne kaže samo v šolstvu za duševno in telesno normalno mladino, marveč tudi v šolstvu za tiste nesrečnike, ki jim je kruta usoda vzela ta aii oni čut ali ji 11 je prikrajšala pri duševnih zmožnostih. Pri nas se razvija šolstvo za normalno mladino še razmeroma dobro, ne more se pa to trditi za šolstvo gluhonemih, slepih in slaboumnih otrok. In spričo mizernih razmer in nerazumevanja s strani mero-dainih faktorjev predvsem v Beogradu nam preti nevarnost, da zaostanemo daleč za drugimi kulturnimi narodi. Predvsem bomo morali skrbeti za gluhoneme otroke, ki jih je med temi nesrečneži procentuelno največ in ki so najboljši delavci in samostojni koristni člani družbe, če se izobrazijo in vzgoje v zavodu za gluhoneme. Slovenija ima za obe svoji oblasti eno gluhonemnico v Ljubljani. Njen rav-natelj g. Fran Grm je zavod razkazal našemu uredniku in iz njunega razgovora priobčujemo zanimive misli o nalogah in sedanjem stanju gluhonemnice v Ljubljani. Začarana šola Gluhonemnica v Ljubljani, ki stoji nasproti državne bolnice na Zaloški cesti, je internat, v katerem sta letos 102 gojenca-gluhonemca. Od teh je 6 zunanjih. Ko vstopiš med odmorom v kako ljubljansko osnovno šolo, te spomni krik, vrisk in trušč v razredih, da je tu mladina, ki daje po enournem sedenju duška svoji notranji razgibanosti, mladosti in to največ z govorom. Po enournem molčanju čuti potrebo, da se razkriči. Neprijeten, skoraj strašen je občutek za tujca, ki vstopi v gluhonemnico med odmorom. Ne sliši se krika, ne vika. Kakor bi vstopil v začarano šolo. Še uči-teljstvo se zdi. da se pogovarja med seboj riše nego na drugih šolah. Strokovni učitelj g. Zupančič je vodil našega urednika po zavodu. V kleti so kopalnice, pralnice in velika obednica. V pritličju je 8razredna šola za gluhoneme. V T. nadstropju so sobe za služkinje, bivalnica Za gojence, ko nimajo pouka, rlsalnica itd. V II. nadstropju je pa garderoba, spalnica, umivalnica in soba za prefekta. V desni polovici teh prostorov so dečki, v levi pa deklice. Vsi prostori so svetli in čisti. Pouk Vzgoja in poučevanje gluhoiiemcev je silno težavno. Gluhonemi nima govora in tudi ne organa, po katerem zaznavamo govor dragih. Med človekom, ki nima govora in sluha, in človekom, ki ima vsa čutila, ie pa velik prepad. Zato je pouk slepcev in duševno zaostalih otrok v primeri S poukom gluhonemih prava igrača. Pri prvih učitelj samo izpopolnjuje dar govora. Učitelj gluhonemih ima pred seboj nem psihičen objekt. Pristop do njegovega jedra je težaven, duri do njega preko sluha so zaprte s »sedmimi strašnimi zapahi«. Vzgojitelj gluhonemih mora najti druga pota do govora in tako do duše svojega gojenca in to je najnapornejše poučevanje in vzgoje-vanje, Zato je razumljivo, da so začeli ustanavljati zavode za gluhoneme šele narodi z visoko kuIturo; ki so imeli že razvite posamezne vede, s pomočjo katerih so našli način uspešnega poučevanja gluhonemih. Dolgo človeštvo ni vedelo, kako naj poučuje in izobražuje gluhoneme. Načinu pouka so prikrojeni tudi razredi za gluhoneme. Crne table seveda tudi ha ne manjka. Po stenah je izredno mnogo slik in kar pade človeku najprvo v oči, klopi niso v vrsti ena za drugo. V velikem polkrogu so razvrščeni pulti, za njimi sede gojenci s hrbtom proti oknu. tako da pada vsa svetloba na vzgojitelja, ki ma obrnjen proti oknu svoj prostor pred učenci. Učiteljski govorni organi so tako razsvetljeni in učenci opazujejo natanko vse gibe pri govorjenju in jih skušajo posnemati. Gluhonemi imajo izredno dojemljivo dušo. Ze brez šolske izobrazbe si pomaga s kretnjami, ki so pa vedno pomanjkljiv in nerazumljiv izraz njegove duŠevnosti. Govora se ne more navaditi, ker ga ne sliši. Razen sluha, ki je glavni organ za dojemanje govora, so pa še druga pota govorne zaznave. Zato je mogoče glušca navaditi govora, dasi ga ne sliši in ga ne bo nikdar slišal. Gluhonemi namreč lahko zaznava govor z vidom in tipom. Gibanje govoril glušec vidi in lahko tudi otipa Kar uide tema dvema čutiloma, doda učenčeva kombinatorična zmožnost. Zamrnivo pa je, da se gltmonemi nikoli ne more navaditi glasovnega govora sam od sebe. Iz tega je razvidno, kako nujno potrebuje nem človek veščega učitelja strokovnjaka in kako nujno potrebne so moderno opremljene gluhonemnice. Ljubezen in znanje Poseben način poučevanja gluhonemih s pomočjo tipa in vida zahteva od učitelja veliko potrpežljivosti in ljubezni do poklica. Gosta v gluhonemnici zato naiprvo prijetno dirne prisrčno razmerje med gojenci in vzgojitelji. Svetle oči nemih otrok so vedno zaupno obrnjene na učiteljeva usta. Opazi-zijo najmanjšo njegovo kretnjo. Otroci čutijo, da je to dobrotnik, ki jih bo naučil ne- kaj važnega in koristnega. Na drugi strani se učitelji zavedajo, da morejo imeti uspeh le z ljubeznivim, naravnost očetovskim ravnanjem z gojenci. Nepozabni ti ostanejo vtisi, ki jih dobiš v razredu gluhonemnice. Vsi učitelji in resnični vzgojitelji naj bi se prišli sem učit, v čem je poklic vzgojitelja. Učitelj: gluho-nemcev naj bi bili vzor vsem drugim učiteljem v ljubezni in potrpežljivosti ter globokem razumevanju otroške duše. Kajti samo učitelj s temi lastnostim more biti pravi vzgojitelj tudi zdrave, normalne mladine. Samo te lastnosti usposab!iajo vsakega učitelja za njegov vzvišeni poklic, ko mu je izročena v oblikovanje in razvijanje mladina — najdražje, kar narod premore. Razen neskončne očetovske ljubezni do svojega gojenca mora imeti vzgojitelj gluhoneme dece obširno znanje o na;različnej-ših znanstvenih disciplinah, kakor o anatomiji, biologiji, fiziki, fonetiki, fiziologiji, psihologiji, pedagogiki in higijeni ter psihologiji, patologiji in terapiji govora in didaktiki. Samo vzgojitelj z obširnim strokovnim znanjem in veliko ljubeznijo do poklica more doseči uspehe v svojem delovanju. Iz prisrčnega, zaupnega razmerja, ki vlada v gluhonemnici med gojenci In njih vzgojitelji, spoznaš, da so poslednji vzgojitelji po milosti božji in dosežejo ravno zato neverjetne uspehe, kljub vsem velikim težkočam pri pouku. Pa! Pa! Učiteljica udari z nogo ob tla. Otroci udarca ne slišijo, pač pa ga čutijo, ko se stresejo tla in zaznajo tresenje, četudi ne vidijo noge, ki je udarila. Tako postanejo pozorni. Učiteljica pokliče gojenca. Po pogledu in premiku njenih ust učenec spozna, da je bil poklican. Gluhonema deca strmi s široko odprtimi očmi v obraz učiteljice. Ne uide ji niti nnjmanjša njena kretnja. — Pozdravite! Pa! pa! preseka tišino. Otroci spremljalo zlog s kretnjo roke. To je njih pozdrav, ko so šele v I. razredu. Tudi druge besede iz* govarjajo v zlogih. Gluhonemi deček stopi pred učiteljico, ki si zaveže okoli vratu prtiČ, gojenec pa položi roko na njen vrat in opazuje premikanje njenih ustnic, jezika in obraznih mišic ter s tipanjem grla zazna vibracije, ki lih povzročijo glasilnice v grlu. — Su—ka—va—to, izgovarja učiteljica razločno in poudarjeno. Pri tem ga drži za roko in z lahko potezo po hrbtu roke označi dolžino posameznega glasu ali zloga. — Su—ka—va—to, ponavlja sunkoma gojenec, strmeč nepremično v govorilne organe učiteljice. — Ta—ka— vas. Po stenah vise slike v pestrih barvah. Gluhonema deca ima z njimi največje veselje, ko kaže na posamezne predmete in izgovarja njih imena. — So—va, o—ko, pu—pa, ko—kot. pu— ta, pi—pi—ka. hlastno izgovarja pridna deklica in oči ji žare od veselja, ki doseže vrhunec, ko pride do kokoši, ki jo imenuje sedaj še pu—ta in njenega naraščaja, ki je za gluhonemo deklico za sedaj še pi—pi—ke. Tako se poučujejo gluhonemi v I. razredu. Izgovarjajo najprvo lahke zloge, potem pa besede in stavke. Dočim se zdrava deca s sluhom priuči govoru najhitreje, je to za gluhonemo deco naporno in utrudljivo, še bolj težavno pa seveda za vzgojitelja, ki mora takorekoč šele ustvariti dar govora pri gojencu na podlagi njegovega gledanja in tipanja. Dober dan! Ko vstopiš v H. razred, te gojenci že pozdravijo: Dober dan! Odgovarjajo na vsa vprašanja že v stavkih. Petelin je že petelin in ne več ^kokot*. piščeta niso več -pi-picec — Kako se pišeš? — Pišem se Petrič Ana, odgovori učenka. Po naglasu in barvi glasu se seveda spozna, da je gluhonema. — Kdo je to? — To je součenka Sla vica. Otroci se v prvem razredu in tudi še pozneje med seboj pogovarjajo skoraj samo s kretnjami. Tako ima vsak svoje znamenje, ki ga najbolj karakterizira. Neki učenec je bil na pr. bolan na ušesih. Ko se kdo od gojencev prime za uho. vsi vedo, da misli s tem tega učenca. Tako so sporazumejo s kretnjami in znamenji, ker se ne morejo imenovati z imenom. Seveda imajo tudi učitelji vsak svoje znamenje. Razen tega zaznamenjujeio gluhonemi posamezne predmete, barve, pojave s posebnimi znamenji in kretnjami in se tako pogovarjajo med seboj. Ce hoče gojenec n. pr. označiti belo barvo, se pogladi po licu. če črno, zamahne z dlanjo preko oči itd. V višjih razredih se gojenci že pogovarjajo, s kretnjami pa pri tem še vedno podčrta vajo svoja misIL Zanimiv ie bil razgovor med učenci in učiteljem v IV. razredu. — Ali slišiš? je vprašal učitelj. — Jaz ne slišim, sem gluh. odgovori gojenec, — Kje stoji gluhonemnica? — Gluhonemnica stoji na vrtu ob Zaloški cesti. — Kaj stoji na vrtu za gluhonemnico? — Na vrtu za gluhonemnico stozi pritlična hiša, šupa, uta in star svinjak. . Učenec je izgovoril »stozi< namesto »stoji<, kar je pa takoj popravil. Iz razgovorov je razvidno, da so gojenci v višjih razredih sposobni izgovarjati že cele stavke in misli tako, da jih vsak lahko | razume in tudi oni razumejo vsakogar, ki izgovarja besede razločno. Glavni clij vsega pouka v zavodu je navaditi učenca dobre izgovorjave misli. Sporedno se poučujejo seveda še vsi drugi predmeti kakor na običajnih osnovnih šolah. Razen tega izuri zavod gojence v mizarski obrti, rezbari i in modeliranju ter v drugih praktičnih poklicih. V to svrho ima. jo v zavodu delavnice z vsem potrebnim orodjem. Gluhonemnica v Ljubljani je torej edini zavod v Sloveniji, ker je pa v Sloveniji nad *on za potrk sposobnih gluhonemih otrok, zavod ne zadošča več. Slovenija potrebuje dve gluhonemnici. Seveda bi zadoščala tudi primerno razširjena že obstoječa in izredno dobro urejena gluhonemnica. Deca je razdeljena po sposobnosti in inteligenci, kar je edino pravilno in naibolj zanesljivo iamstvo za napredek sposobnejših in manj sposobnih. Delitev gojencev po inteligenci je izvedena tudi v vseh inozemskih zavodih in zategadelj so uspehi veliko boljši kot nekdaj. O napornem in težkem pouku gluhonemih smo že govorili. Učencu ie treba takorekoč razvezati jezik in v tem ie težava. Iz tega sledi, da mora biti tudi učitelj strokovno in splošno izobražen. Izkazati se mora najprvo v poučevanju normalnih otrok na osnovnih šolah. Po 41etnem uspešnem učiteljevanju more biti spreiet v strokovno izobraževanie za njegov novi poklic. Strokovno izobraževanje traja 3 leta deloma na univerzi, deloma na zavodu. Država bi morala skrbeti predvsem za gmotni položaj tega učiteljstva. ki mora posvetiti vse svoje sile svojemu poklicu, kar je pa le mogoče, če se ne peha za postranski zaslužek, da sploh more živeti. Strokovno učiteljstvo dobiva sicer 10 odstotkov pribitka na svoje navadne učiteljske plače, to na nikakor ni v razmerju s trudom in mukami, ki jih ima učitelj gluhonemih več v primeri z učiteljem normalne dece. Kajti to vzgajajo in poučujejo deloma starši in drugi, dočim gluhonemi nima in nc more Imeti druge pravilne vzgoje kot v zavodu. Zavodi kakor je gluhonemnica morajo imeti predvsem dobro strokovno učiteljstvo, ki bi si ga lahko vzgojili sami. če bi le država gmotno podprla idealna in plemenita stremljenja naših strokovnjakov. Na Hrvatskem in v Srbiji je stanje še bolj žalostno. V državi imamo samo 3 gluhonemnice. v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Ce bi hoteli šolati vse za učenje sposobne gluh oneme otroke bi pa potrebovali v državi najmanj 15 gluhonemnic. Skoraj 7 osmin gluhoneme dece ie v državi brez pouka. Prepuščena ie sama sebi in postane v nadlego drugim. Ker država ne skrbi za te reveže, morajo beračiti in se potepajo okoli ter postajajo zločinci. V Srbiji razen tega sprejemajo v. zavod samo dečke, de-klice pa prepuščajo usodi. V tem pogledu smo pač zadnji na kontinentu. Ljubljanski zavod bi rad pomagal bratom onstran Sotle, kajti po mnenju Čehov, ki so nedavno obiskali ljubljansko gluhonemnico. ta zavod popolnoma nič ne zaostaja za modernimi gluhonemnicami v Češkoslovaški. Zanimivo je nadalje, da je gluhonemost pri naši deci največ pridobljena kot posledica raznih otroških bolezni, kakor ošpic, škrlatinke, vnetja ušes Itd., ki so zopet posledica bednih socijalnih razmer širših plasti naroda. Da je Ljubljanska gluhonemnica prva v državi in se more meriti z marsikatero v inozemstvu, je pa predvsem zasluga njenega ravnatelja g. Frana Grma in vsega ostalega strokovnega učiteljstva, ki mu požrtvovalno stoji ob strani. Naša javnost Hm je dolžna vsega priznanja in mora podpirati njih idealna stremlienja. kaiti to so največji vzgojni umetniki in učitelji, ki priuče gluhonemo deco lepo in razločno govoriti in tako z govorm otroke vzgoje in iih pripravijo za koristne in vsakemu drugemu polnovredne člane človeške družbe. Leto za letom se dogaja pred vrati gluhonemnice. da se mati solznih oči poslavlja od otroka, ki je nem in ga je pripeljala v zavod. Žalostna je mati, ko ni iz otrokovih ust besedice, ki bi jo potolažila. In ob letu dni so materine oči zopet solzne in to od veselja, kajti otrok je vzkliknil: Mati! Ko je prišla, da bi ga peljala domov na počitnice. Prizor, ki je tudi veliko in morda edino zadoščenje požrtvovalnim, plemenitim vzgojiteljem in učiteljem gluhonemih. Litijsko pismo »Slovenskemu Narodu" Iz »Slov- Naroda« je zvedel za svoje kolo« — Boj šund literaturi pri nas. — Lepo uspela Cankarjeva proslava, — 2 smrtni kosi« — Sreča v nesreči v litijski predilnici. — Litijčan zagrebški morilec« Litija, 22. decembra. Pred dsevj smo poročali v našem listu o neznanem popotniku,- ki se je pripeljal s kolesom v Kresnice pri Litiji. Možak je poizkusil spraviti kolo v denar, pa ni šlo. Pri Rojšku je dobil prenočišče, pa je sumljivec ponoči izginil, kolo ie pa pustil v hiši. Jasno je bilo, da je kolo nekje ukradel, zato so ga vizelj litijski orožniki v varstvo, dokler se ne oglasi lastnik. Naše poročilo je čital tudi g. Ludvik Roškar. ki sianuje v Ljubljani v Florjanski ulici 13. Njemu je pred dnevi nekdo ukradel kolo, ki ga je pustil za hip brez varstva v avlj ljubljanskega sodišča. Gosp. Roškar je sumil, da je najdeno kolo znaoiti njegovo, zato se je oglasil na komandi litijskih orožnikov, kjer je spoznal kolo za svoje. Roškar je prišel tako potom notice v našem listu do po-sreš-jnega kolesa. Naši orožniki pa še nadalje poizvedujejo, kdo bi bil radodarni prenočevaiec, ki krade kolesa zato, da jih pušča kot nagrado za prenočišče. To mora biti gotovo kak vnet ptiček, ki je začutn. da so mu postala v tukajšnji okolici tla prevroča, — ali pa se je morda obrnil za boH ma-stno pečenko kam drugam. Kdo ve? Iz treznih slovenskih vrst se bije zadnje čase hud boj proti šund literaturi. Nova la-ži-literatura se Pa širi in Šopiri posebno v delavskih krajih. Pri nas je kaj žalostno gleda-i naša predilniška dekleta. Nekaj minut pred drugo uro popoldne in nekaj minut pozneje se vlečejo po mostu dolge procesije; en.- gredo na delo, druge z dela. Vsaka ne^c s seboj kangljico, kjer ima malico, da si med osemurnim delavnikom priveze dušo. Žalostno pa je pogledati marsikatero si* cer lepo deklico, ki tišči v roki zvezek nemarnega šunda. Ce je kje potrebna borba, je ta boj protj slabi literaturi gotovo tu najumestnejši. Razveseljivo dejstvo pa je pri nas to, da so resnejši delavci pričeli svariti nepremišljena dekleta, naj ne segajo po zvezkih, kjer neusmiljeno mrcvarilo naš jezik. V četrtek zvečer je priredilo litijsko Sokolsko društvo krasno uspelo Cankarjevo proslavo. Društvena soba Sokolskega doma je bila nabito polna šmarske in litijske inteligence. Deistvp je, da si zaželi podeželska inteligenca in vsi, ki hrepene po naobrazbi, tekom zimskih večerov več duševnega razvedrila. Zato pripravlja Prosvetni odbor litijskega Sokola še več sličnih prireditev. V glavnem bodo sodelovali na društvenih večerih krajevni kulturni delavci, od časa do časa pa bo prosilo draštvo za sodelovanje koga izmed ljubljanskih predavateljev. Na Cankarjevi proslavi so sodelovali složno sami domačini in sicer iz Gradca pri Litiji ga Jelnikarjeva in gdč. Minka Bizja-kova, ki sta čitatfi po eno poglavje iz »Mojega življenja«, g. učitelj Taufer Veno pa je podal recitacijo iz »Hlapca Jerneja« in nje? gove pravicea Od Šmarčanov je sodelovala gdč. Mira Krepova, ki je po uvodni razlagi »Lepe Vide« recitirala Cankarjevo pesnitev. »Podobe iz sanj« je obdelal tehnik g. Demi Rebec iz Litije, ki je čital »Gospoda stotnika« in »Kostanj posebne vrste«. O Cankarju je predaval in je dodal 2 recitaciji iz »Pohujšanja v dolini šentflorjanski« gosp. Jože Zupančič. Litija se je s to prireditvijo prav dostojno oddolžila Ivanu Cankarju. Smrtna kosa ie zahtevala zopet dve žrtvi. V četrtek so pokopali na pokopališču na Vačah 28-letnega Albina Bokala, železničarja, ki je stanovai pri svojih stariših v Gradcu pri Litiji. Njegovega pogreba se je udeležilo lepo število pokojnikovih znancev. Železničarji pa so spremili svojega tovariša na njegovi zadnji poti z godbo. V Gradcu je umrla v petek 22detna Gizela Čemi* gojeva. N. v rn. p.! Će je kdaj umesten izraz sreča v nesreči, je gotovo primer, ki ga je doživel včeraj predilniški atlavec S. Mož je imel opraviti v strojnici pole-g transmisije. Jermen je zagrabil delavca iu ga je potegnil v ostrem loku s seboj. Človek bi mislil, da bo jermen raztrgal nesrečnega delavca. Pa se je zgodilo čudo, da je jermenje potegnilo delavcu vso obleko s telesa, nakar je padel na tla. Š. je dobil pri neobičajnem premetavanju notranje poškodbe, odnesel pa je le celo glavo in ude, kar je glavno. Moral je iskati zdravniške pomoči in bo lahko kmalu zopet delal. * V zadevi umora zagrebškega branjevca Slovenca Škorjanca so oblasti že pred me* soci domnevale, da vodijo sledovi za sto* rilci v litijsko okolico. Pred dobrim mesecem sta bila aretirana mladeniča Ratej in Golobar, ki sta se one dni vrtela po Zagrebu, pa sta takoj zginila od tam. V svrho komirootiranja so dovedli oba osumljenca celo v Zagieb, pa je bil sum oblasti neutemeljen Zdaj pa je našla zagrebška policija pravega morilca in sicer v osebi Alojzija Stoka, ki je pristojen v Litijo. Morilec Stok pa nima v Litiji nekakega sorodnika in je tudi povsem neznan, čeprav je slučajno pristojen v našo občino. Ljubljanski kolodvor Pred par dnevi je izšel v n Slovenskem Narodu: opet prav stvaren Članek o ureditvi ljubljanskega kolodvora, h kateremu bi pa v smislu mojih prejšnjih tozadevnih člankov še nekaj dodal. Jasno je, da dosedanji kolodvor že davno ne ustreza s stališča varnosti in rastočega prometa, kurilnice sredi mesta pa so uprav nehigijenične. Misel točnegn sistema je posrečena, ker bi se pridobilo na prostoru po odstranitvi kurilnice. Vsi dosedanji mali objekti in razne neestetičue barake naj bi se ostranile — od sedajne postajne palače 'sedanja pošta bi se imela podreti) — pa vsaj do Miklošičeve ceste, odnosno še za eno ulico naprej naj bi se zgradilo novo monumentalno postajno poslopje _ od tu pa do Dunajske ceste bi se zgradila lična ograja, za njo pa do tirov mal park. Sedanje postajno poslopje, bi se preuredilo, mu dalo novo fasado. V drugem nadstropju bi ostala stanovanja, prvo nadstropje bi se porabilo za oddelke pisemske pošte — pritličje za razne sprejemne in " idajue oJJeike ter paketno pusto. NTa tej posti bi se koncentriral ves tranzit-ii: promet m bi Ljubljani 1 ost.il le lokalni. Kurilnice bi pa kazalo prenesli raje proti Klecam i\i žel. uasip, ki v»Mii preko Vodo-\c*ine ceste', na irikotu, mej kamniško in gorenjsko progo bi zgraiiiK deiavnice za popravilo vagonov, dočim bi se kurilnica na gorenjskem kolodvoru preuredila \ delavnico za popravilo lokomotiv. Kolodvor v ftalogu bi se moral [opraviti, uvesti bločni sistem, uv.-sli dobro električno razsvetljavo in zgraditi primerila poslopja Uporabil bi Se kot ranžimi koli =ivor. Kolodvor v Dravljau naj bi -lužil — preurejen kot depoi stanica u\ prazne vozove. Sedanje tovorno skladišče na gor. kolodvoru bi bilo nadomestiti z novim. Po nekaj letih, ko se še poveča število stanovalcev v šiški — pa naj bi se pri sedanjem 1«'tališču zgra-dilo postajališče. — I. P. Alojzij Gradnik: Kitajska lirika Založba vjug^. Tisk Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani. 1938. Platnice in vinjete na-lisal inž. arh. D. Se rajnik. Cena: broširana Din 45.—, vp-zana Din 55.— Izila je knjiga, kakršne dotlej Slovenci še nismo imeli. To je zbornik kitajske lirike, v prepesnitvah pesnika Alojzija Gradnika. Oblikovno, vsebinsko, po obsežnosti in po opremi je ta knjiga tako lepa in popolna, da bi pomenila dogodek tudi pri svetovnih narodih, ki ne premorejo tako enotne in umetniško vzorne zbirke kijatskih pesmi. Ta antologija razgrne vso nežnost, prisrčnost, vzvalovnost, bolest in rado3t kitajske lirične duše, odkrite ti čudovito lepoto iztočnega Čustvovanja in te v zgoščeno in je-drovito pijanem pregovoru pouči o bistvu kitajske lirike, filozofije in religije. Knjiga, v kateri so zbrani najpomembnejši, svetovno veliki pesniki kakor Li-Tan-Po, Pe-Lo-Tien. in drugi mora priti slehernemu izobraženemu Sloveucu v roke, tembolj, ker ti je znaj mogoče v slovenščini naslajati se ob pesniških tvorbah vztočnega duha, medtem ko si jih moral doslej spozna ruti v medlih iu često nepesniskih nemških prevodih- Naj tedaj vsakdo seže po tej knjigi, ki je v razkošni opremi z odličuimi risbami inž. arh. Serajnika, najlepši letošnji knjižni božični dar. Knjiga je naprodaj v vseh knjigarnah. Naročila sprejema tudi založba *Jug< v Ljubljani. Šelenburgova ulica 7-11. Kako je nastala Jugoslavija Po vojni so Nemci spoznali, da imajo tudi slovanski narodi pravico biti gospodarji na svojih tleh in da ue kaže negirati vsega, kar diši po Slovanstvu. Pred vojno jim je zastiral vpogled v življenje in snovanje slovanskih narodov nacijonalni šovinizem, ki ga je spretno podpihoval rež'in in upravni sistem Zato so bili med Nemci redki možje, ki so so resno in objektivno pečali s slovanskim problemom in ki so prišli do prepričanja, da že v duhu zgodovinskega razvoja gamega ni mogoče držati slovanskih narodov v večni podjarmijenosti. Pretežua večiua Nemcev je videla v Slovanih manj vredeu element, ki mu je usoda sama pritisnila na čelo žig hlapčevstva. Sele po vojni se je to naziranje iz-premenilo in zdaj tudi Nemci priznavajo, da odpira Slovanom že sam zgodovinski razvoj pot v lepšo bodočnost. Tej preorijentaciji nemške mentalitete v pogledu slovanskih narodov bo menda tudi pripisati, da se je začela nemška javnost po vojni intenzivno zanimati za zgodovino, razvoj in za persi>ektive. ki se jim obetajo v bodočnosti. O Cehih in Poljakih je svet informiran bolje, nego o nas Jugoslovenih, kajti eba naroda sta dala mnogo mož, ki so znali opozoriti svet ua svojo grudo, na naravno bogastvo in na njeno ljudstvo. Mi Jugo-»loveni smo v tem pogledu manj agilni in zato tudi manj znani v zunanjem svetu. Sele zadnja leta smo se nekoliko zganili, začeli smo širiti propagando za našo državo in njene naravue krasote, vendar je pa še marsikaj, česar svet o nas ne ve. Medsebojno spoznavanje narodov je velike važnosti, kajti če se narodi ne poznajo, ni mogoče izravnati vseh nesoglasij, ki se od časa do časa med njimi pojavijo V tem pogledu ubeležimo Jugoslaveni važen korak naprej in sicer s knjjgo, ki jo je spisal g. Dušan Lonarevič in ki Je izšla v založbi Amaltea pod naslovol iJugoslaviens Entstehung:. To je menda euo najpopolnejših del o zgodovini Jugoslavije, kar jih je doslej izšlo. Knjiga obsega 660 strani in je opremljeua s slikami vseh vladarjev, politikov, diplomatov in odličnih javnih delavcev, ki so kakorkoli v zvezi z zgodovinskimi dogodki pred našim osvobojenj^ra in ujedinjenjem. Avtorju s« pozna, da je temeljito poučen o predzgodovini naše mlade države in cia je do najmanjših podrobnosti preštudiral zlasti balkanski problem. Njegovo delo je tem večjega polena, ker je izšlo v nemščini in ker bo nedvomno mnogo pripomoglo, da bo nemška javnost objektivno presojala našo berbo za neodvisno državo. Lončari Če va knjiga je nov, zelo izdaten korak k medsebojnemu spoznavanju našega in nemškega naroda in že iz tega vidika jo moramo *opio pozdraviti. Stran 4. «S T n v K M * K ! MAROrjs dne 22. decembra 1928. Mev 92 Dnevne vesti. — Obratovanje v trgovinah v nedeljo pred boiirem Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani obvešča, da smejo biti trgovski obrati v ljubljanski in mariborski oblasti v nedeljo pred božičem dne 23. decembra t L v rmislu rešenja ministrstva trgovine in industrije odprti do J3. ure. — Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti 17. t. m. je bilo v mariborski oblasti 33 slučajev svinjske kuge, 3 svinjske rdečice, 2 rnehurčastega izpuščaja goved, 2 vranične-ga prisada, 1 šuštovca in { konjskih garij. — ftazid društva. Tamburaško društvo »Danica* v Cezanjevcih pri Ljutomeru se je prostovoljno razšlo. — li >lraduega Ihta*. »Uradni liste št. 119. z dne 22. t. m. objavlja zakon o ureditvi rednih sodišč za kraljevino SHS in zakon o sodnikih rednih sodišč. — !z poštne službe. Premeščene so od pošte Maribor 1 k pošti Maribor 3 Terezija Bučinek, iz Rogaške Slatine k pošti Ljubljana 1 Otilija Kambič, iz Brežic k pošti Ljubljana 2 Hilda Vrtovec. iz Murske Sobote v Brezdno Ana Zoreč, od pošte Ljubljana 1 k pošti Ljubljana 2 Rafaela Trampuž iz Pragerskega k pošti Maribor 1 Ljuba 2ivko in od pošte Ljubljana k pošti Bled 1 Pavla Zabukovec. — Razpisani poštni službi. Poštno ministrstvo razpisuje pri poštni direkciji v Ljubljani natečaj za mesto arhitekta in tehničnega uradnika Natančneiša poiasnila daje poštna direkcija v Ljubljani. — Knjige za našo šolo v Chile. Ministrstvo socijalne politike je odobrilo, da se nakupijo za našo narodno Šolo v Antofaga-sti v republiki Chile potrebne šolske knjige in učila in sicer na račun izselieniškega fenda. £o!a je s temi knjigami zaenkrat do-bro preskrbljena Knjige so bile že poslane potom našega honorarnega konzula v An-tofagasti. — 40letnica Srednje tehnične šole v Sarajevu. V aprilu prihodnjega leta bo praznovala sarajevska srednja tehnična šola svojo 40 letnico. Za jubilej izda šola jubilejno poročilo z obširnim historijatom. V okviru proslave 40Ietnics se bo vršil v Sarajevu kongres profesorjev srednjih tehničnih šol in kongres tehnikov, ki so absolvi-raH Srednje tehnične šole. Prireditveni odbor je sklenil nabirati prostovoljne prispevke za jubilejni fond. iz katerega bodo dobivali podpore siromašni dMaki. Fond dobi ime ravnatelja šole ing. Metoda Svobode, ki proslavi obenem s šolo 401etnico svojega plodonosnega dela. — Novi zakoni. »Službene Novine« z dne 19. t. m. obiavljajo zakon o odvetnikih, ki bo veljal za vso državo Zakon postane pravomočen 19 marca 1929 Pravosodni minister je pooblaščen, da izda pravilnik k zakonu o odvetnikih. V isti številki »Službenih Novin< je izšel tudi zakon o državnem pravdništvu, ki postane pravomočen L aprila 1929 Izšla sta tudi menični in čekovni zakon ki postaneta pravomoćna 19. decembra 1929. _ Uredba o rangu v finančni stroku Finančni minister je izdal uredbo o določanji! ranga v finančni stroki, ki je že izšla v >Službenih Novinah«. — Podaljšanje roka za likvidacijo dro-gerfj. Ministrstvo narodnega zdravja je v sporazumu s trgovskim ministrstvom sklenilo, da se rok za likvidacijo drogerij v sedanjem obsegu in načinu dela. predvidenem v čl. 15 pravil o drogeriiah, podaljša do L julija 1929 _ Razpis mesta Šolskega upravitelja v Novem mestu. Uredništvo »Učiteljskega tovariša« obvešča tem potom interesente da je v »Uč tov« št. 19 v razpisu službenih mest pomotoma razpisano tudi mesto šolskega upravitelja v Novem mestu. Tozadevno je avtetlčen razpis v ^Uradnem listu.« — Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem čitateliicam in čitateljem Slovenskega Naroda«, posebno pa Še svojim rojakom, kranjskim fantom in dekletom artiljerijski narednik v Skoplju g. Franjo K o š n i k. — Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti Od 1 dc 7. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 33 slučajev tifuznih boleznni, 62 škrlatinke. 8 ošpic. 19 davice. 7 šena, 2 griža in 1 vraničnega prisada. — Iz zdravniške službe. Iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo ie bil črtan zdravnik v Topolščici dr Velimir Co-vič. ker ie premeščen k ekspanzerju v Banja! u ki — Smuški tečaj g Rud. Badjure se bo vršil od 25. t m. do 30. januarja pri M r zlem studencu 1214 m na visoki planoti Pokluki pred Triglavom. Izhodišče je železniška postaja P o d h o m pri Bledu, odtod skozi Gorje in po Pokluški cesti 3 ure do 3 in pol ure hoda do Mrzlega studenca (lovska vila in koča). V Podhomu ali Gorjah se lahko najame voz za transport smuči in nahrbtnikov. — Najugodnejši je jhutranji gorenjski vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.50 in dojde v Podhom ob 9.42 uri. Pouk v tečaju brezplačen. Celotni penzijon na dan za vsako osebo od Din 40—50. Člani 6PD imajo pri prenočiščih popust. — Zamudniki se lahko priglasijo tudi še 26. decembra pri Mrzlem studencu — Vreme. Vremenska napoved nam obeta pretežnno oblačno suho vreme brez fzprememb Včerai je bilo lepo samo v Splitu, drugod pa megleno in oblačno. Snežilo je včeraj v Zagrebu. Beogradu in Skoplju. V Skoplju ie zapadlo 10 cm snega. V Splitu je bilo včeraj 3. v Ljubljani — 0.7. v Zagrebu — 1, v Beogradu — 1.9. v Mariboru — 3. v Skopliu — 2. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 775 mm, temperatura ie znašala — 4 C. — Odprte planinske koče. Erjavčeva koča na Vršiču bo preko božičnih počitnic in do nadalinega odprta m oskrbovana (šteta sobota 22 t. m.) Zatvoritev se bo naznanila Otvor Jene in oskrbovane so: koča na Veliki Planini, dom v Kamniški Bistrici, dom na Krvavcu ter hotela »Sv. Janeze in »Zlatorog« ob Bohinjskem Jezeru. Snežne razmere na Vršiču in v Kamniških planinah sijajne Smuka tudi v Bohinju idealna Pri hotelu Sv. Janez je društvo napravilo novo moderno drsališče Tudi sankališče v Bohinju ie dobro prirejeno. — Snežni zameti v Južni SrbUl. V Južni Srbiji Je zapadel velik sneg. ki že ovira promet Na nekaterih ozkotirnih železnicah se vrši promet z naivečk) težavo. — Skrivno odvajanje alkoholikov. Zadnje čase Je zbudila pozornost nova znanstvena metoda za pob;ianje alkoholizma ki je pokazala izvrstne in tralne rezultate Neki človeškemu organizmu popolnoma neškodlfivl preparati se skrivaj pomešajo v hrano alkoholiku, ki tega ne opazi niti po okusu niti po vonju četudi sumi. da bi ga radi odvadili. Postopno delovanie preparata »AROKO T.« povzroča čiščenje organizma od alkohola in obenem odiem'je vsako ooželenie po njem BolnHc že po štirinajstih dneh ne more več piti alkohola a po 3—4 bednih je zaključeno to blago in ugodne zdravbeme alkohhlik pa ostane zmerom trezen Firma Aroma Companv (dep 101 ) Zagreb Račkoga produžna ulica 20) posili; Dojasnila in cenovnik brezplačno in skriva v zaprtih kuvertah Izdelki zgoranie firme upravičeno zaslužilo da nanie obračal pažnjo v prvf vrsti vsi tisti Id imaio v hiŠ; alkoholika, pa tudi širša iavnost bo z odobravanjem pozdravila delo navedene firme za pobijanje alkoholizma v naši državi _Dr S ŽeHa dame e modapen *~k** Kupile ga n pri fm Cuoen, Prešernova ulica 1 in to bo na lepš poklon za božiči 2781 — Pri bledi, sivorumenkasti barvi kože utrujenosti oči, slabem počutku. žalostnen razpoloženju, težkih sanjah bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu prec boleznijio se svetuje da se skozi nekai dn zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz-Josef« grenčice. V zdravniški praksi se uporablja »Franz- losef« voda največ rad tega. ker na mil način odstranla vzroke mnogih bolezenskih pojavov Dobiva se v lekarnah, drogerljah in špecerijskih trgovinah. 26-T — Gasilno drtrstvo v Škofljici priredi na Štefanov dan 26. t. m. domačo zabavo z veliko pojedno domačih kranjskih in riževih klobas ter pečenic. na katero k obilni udeležbi vabi odbor. 971-n Darujte podpornemu društvu slepih v Ljubljani. Wolfova ul. 12. — Kupujte za Božič in Novo leto Čiri Metodove razglednice, za šolsko mladine pa koledarček Kraljevič Marko. 982-n 2^4b is prtfcvritneg ..un.^Hega izd i*a M. Kristofic - Bučar Krjtna iaclra 8ogaia saiogt Iz I «*Wiane —Ij Proračun ljubljanske mestne občine Včerajšnjo našo notico o proračunu ljub lianske občine popravljamo v roliko da ic za odobritev novega proračuna od strani občinskega sveta po zakonitih predpisih ir-uredbah še tri mesece časa do 31 marca Po obstoječih predpisah je namreč '"ntegra !cn del proračuna računski zakliuček prefe klega leta. do sprejema novega proračuna pa se ima gospodariti v okviru starega pro računa Ker se na ta način obstoieče obč'n-ske davščine avtomatično podališajo do 1 aprila prihodnjega leta ne more biti seveda niti govora o kakem ex lex staniu na mestnem magistratu po novem letu. —lj Predavanje o pomlajevanju človeka Univ prof dr Boris Zamik iz Zagreba je suoči v dvorani Kazine predaval o pomlajenju človeka Predavanja, ki ga je priredila ZKD se je udeležilo lepo število občinstva, zlast inteligence, zdravnikov, profesorjev itd Predsednik ZKD direktor g Ju» je predsbi vil občinstvu odličnega znanstvenika, našf«. rojaka dr Zamika ki je po IH letih z«ipe' enkrat predaval v Ljubljani Predavateljev:, eksaktno znanstvena izvajanja o problemi pomlajevanja so vzbudila med poslušale največje zanimanje ter so njegovo predavanj* sprejeli z iskrenim odobravanjem Predava nje. spremljano z zanimivimi -skioptičnili sb kami. je trajalo nad poldrugo uro. Predava telj se je dotaknil najpreje razvoja in propa danja živih bitij in problema fakultativne ne umrlivosti. omenjajoč, da so problem pomla ;enja reševali že stoletja, toda še le zadnjih 20 let se je biološki znanosti deloma posre čilo rešiti vprašanje, kako življenje podaljšati in poiskati vzroke staranja odnosno prrpa danja. Obširno je g- predavatelj pojasnjeval važnost in funkcije posameznih žlez v člove škem telesu, med katerimi je spolna žleza najvažnejša za pomlajen je človeka. Po teh pojasnilih je g. predavatelj opisal Steincho-vo metodo pomlajevanja in nato iperacijsko metoda dr. Voronova. Uspehi nomlajevanja so le trenutni, kmalu nastopi rapidno pro-paanje organizma Pravo pomladitev naj Človek išče v svojem potomstvu, v uiem se človek počuti zopet mladega in čvrstega. _lj Odlikovani policijski agenti Z zlato kolajno za državljanske zasluge ©o odlikovani agenti jubljanskega policijskega ravnateljstva in sicer: Josip Hauptman. Ivan Podobnik. Marko UjčiČ in Ivan Stenojčič. Isto odikova-nje je dobilo tudi 26 policijskih stražnikov —ij Beli stadion. Jutri bo predvajala ZKD prvikrat v Jugoslaviji veliki film o letošnji zimski olimpijadi v St Moritzu Predstave bodo ob pol 11 dopoldne v kinu Ideal In ob 11 dopoldne v prostorih Elitnega kina Matice. Film je eno najlepših del kinematogra- Kravata za %osDoda /e ,.MELA kravata! r iS rije in prekaša po prekrasnih naravnih posnetkih vse doslej videne športne in pokrajinske filme. —Ij Slovenske popoldanske pridige v evangeljski cerkvi bodo izostale v nedeljr 23 in 30 Prihodnja pridiga bo 6. januarja —Ij Svarilo! Podpisano društvo opozar-ia, da Lončar Ivan ali kdo drugi ni upravičen prodajati čaj, milo in drugo pod pretvezo »V prid slepim« Prosimo, da se mo--ebitni slučaii iavijo nam in poličih* — °odpnrno dmštvn slepih. 977-n —IJ Iz Mestnega središča T M. Danes dne 22 t m ob 17 uri se bo vršila intimna božičnlca za člane(Ice) vseh ljubljanskih abstinentskih kol v Akad. kolegiju. — Tajnik —Ij Pošte o božiču. Poštna direkcija nam sporoča da bodo vse poŠte na božičm orek odprte samo dopoldne Popoldne bodo )a zaprte Na glavni poŠti pa bo odprt tudi "»opoldne promet za telefon In brzojav. —1} Dobro se ie za Božič odrezal — samo isti kdor je kupil pri Razbergeriu gramofon ilošče Ne jeze in nikakih sitnosti ne bo mel. — Kolosalen užitek ga bo za izdatek 'natno odškodoval. 980-n — Pristne goizerje in druge nepremoč-'iive čevlje priporoča A. Gor še. Stari trn 15. 100-T —Ij Sočani! — Danes ob pol 21. sestanek v gostilni pri Mraku na Rimski cesti Poslovilni večer tovariša F. P. —H Sokol I _ Tabor poživlja članstvo, da se vdeležj pogreba umrlega brata Mat-ko Kante, ki se vrši danes ob pol 4. uri oopoldne iz hiše žalosti KarlovŠka cesta 5.-4 Kroi civilni z znakom — Odbor. —Ij Muzika Dravske divizije se je preselila v vojašninco vojvode Mišica na Taboru, vhod iz Metelkove ul:ce. štev. 2. Te-efonska zveza preko Komande dravske liviziie —Ij Plesna vaja na Taboru se vrši v ledelio zvečer v veliki dvorani Sok. doma ^ričetek ob 20 uri. 981-n —Ij Za božič spominjajte Se vsi prejem-iiki položnic Štev 14066 najbednejš;h. Pod-Torno društvo slepih. 958-n —lj R?aga]na poštne hranilnice v LJub-Uanl bo poslovala na dan 24. decembra t. 1 e do on! 12 dopoldne. u— Plesne vaje SK Grafike bodo v nede-'io 23 t m od 15 do 19 v dvorani Ljudskega doma — NA PRAZNIKE naj si cenjeno občinstvo ogleda krasno crenovljeno gostilno P. Košak aa Krekovem trgu. Posebno pa oriporočam cenj. občinstvu izvrstna domača vina oriznano prvih vinogradnikov. Kegljišče še nekaj dni v tednu na razpolago. Iz Celja —c Celjsko gledališče Komedija dram-* in opereta — dozdaj »ama uspela gostovanju mariborskega gledališča! Vse Lzgleda, la se ibeta Celjanom po daljšem času zopet red ua in zadovoljiva gledališka sezona. Ker pa ■e s sporadičnimi gostovanji vendarle vezan gotov riziku, ki lahko sredi sezone včasih iz lezuatnih razlogov naeukrat zaustavi tako epo začeto gledališko življenje, je umetno, te se na enak oačin vezeta i publika i upra va Uprava, da bo dala gotovo število pred -dav publika pa. da bo zasigurala pri vseh oredstavaJi vsaj minimalni obisk Vse to s«-U^sezf z abonmaoom Zato se razpisuje ihouma aa KI predstav (6 dramskih in 4 upe retue) Ker znači abonma znaien popust od lnevnih cen, ( ki bodo pri nekaterih pred stavah z večjim aparatom morda še nekoliko povišane) je v interesu publike same. da se abonira v čim večjem številu. — t trne abonmauu; (ki se plačuje vnaprej ali pa v 5 zaporednih mesečnih obrokih počenši od 1 januarja) so sledeče: Lože po 1300 in 1000. parketni sedeži po 300, 250, 200 in 100 Din Prijave sprejema tvrdka Goričar in Leskov-šek. —c Triglavski ples se bo vršil letos dne 12. januarja ob priliki prenosa sedeža i* Gradca v domovino, v Celjskem domu. —c Gremij trgovcev v Celju javlja, da bodo trgovine jutri v nedeljo pred Božiem celi dan odprte. —c Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva la Slovenijo ▼ Celju ima svoj redni letni občni zbor v celjskem Narodnem domu v nedeljo, dne 30. decembra ob 9. uri dopoldne. —e Z preddeli za regulacijo Savinje so pričeli. Zgrajen je že novi mostiček čez Savinjo, po katerem se bo prevažal gramoz, na-važa kamenje za škarpo itd. Torej bo vendarle prišlo do prepotrebne regulacije. —c Smučarski tečaj namerava prirediti podružnica SPD v Celju po božičnih praznikih. Prijave sprejema g. Filip Votovec Plesni turnir v Zagrebu za naslov prvaka države? Tekme niso sodili strokovnjaki Iz plesno športnega vidika je bil Predvsem nekaj besed o tekmah sploh. Za družabni ples, ki se goji kot eden najple-menitejših športov, vlada zadnja leta veliko zanimanje. Roko v roki s kulturo telesa sploh je dosegel družabni ples umetniško višino. Zlato so vsi kulturni narodi v svojih klubih začeli prirejati tekme med športniki kjer lahko posamezniki pokažejo v plesni borbi svoje znanje in zmožnost in kjer se najboljšemu prizna posebna pohvala ter se ga na ta način bodri k večjemu izpopolnjevanju. Od tega imajo tudi vsi neaktivni gledalci največji užitek, dana je možnost pritegnitve širokih krogov k aktivnemu sodelovanju. Take plesne tekme se vrše že mnogo let v vseh kul turnih državah in doseženi so bili na njih krasni uspehi. Tudi pri nas v Jugoslaviji nismo hoteli zaostati za drugimi narodi in prvi v državi *mo bili ravno Slovenci, ki smo priredili pred leti prvi plesni turnir v Ljubljani. Te tekme se v Ljubljani ponavljajo leto za letom in vrše se po mednarodnih pravilih. Uspehi so krisni. Dokaz, da je ta amelaost v Sloveniji na višku. Omeniti moramo še — kar je sicer za poznavalce sainoobsebi umevno, a širšemu občinstvu morda še neznano — da se vrše trni rji pod strokovnim vodstvom in obstoji sodišče vedno izključno iz nepristranskih strokovnjakov. Presoja se: dr-ianje, orijentacija v prostoru, eleganca, stil, muzikalnost in telinika — vse z nravno-estet skega vidika. Vse to dobro in objektivno presoditi pa je naravno zmožen le kvalificiran plesni strokovnjak. Z veseljem smo pozdravili vsi resni plesno - športni krogi razpis natečaja za plesno prvenstvo države, ki se je vršil 13. t. m. v Zagrebu. Hvalevredno od tovarne gramofo-uov Edison Beli Penkala, ki je razpisaa natečaj in nosila ne male stroške prireditve. Napravila pa je usodno napako, da ni prepustila razsodbe strokovnjaku, temveč da so poleg glavnega tvrdkinega zastopnika, ki je imel seveda tudi glavno besedo, tvorili razsodišče, razen enega samo nestrokovnjaki. Navzoči plesni strokovnjaki so sicer skušali zastopnik u tvrdke to pojasniti in v zadnjem momentu doseči pravilen postopek, a brez uspeha. S tem je tekma žal izgubila svoj športni značaj ter je bila vsa prireditev zgolj — farsa. Ugotoviti moramo tudi, da so bili pripuščeni k tekmi po trije pari iz Beograda in Zagreba, a iz ostalih vabljenih mest države samo po en par. 2e tega ključa razdelitve, ki je pač Zagrebu in Beogradu nudil trikrat več šans za zmago, resni športni krogi ne morejo odobravati in pripomiuja-mo, da je tudi tozadevna intervencija ostala brezuspešna. Kar se tiče prireditve same omenjamo, da se je napovedana tekma zelo zavlekla. Koncediramo končno, da je gospa Szegedi-Sestrič zapela med odmorom več piav lepih pesmi in da se je na ta način hotelo dati prireditvi nekako družabno obeležje. Nikakor pa se ne strinjamo z dejstvom, da je neki gospod v noši zagorskega seljaka pod naslovom /Zagorske pesmic med drugim zapel tudi s hripavim glasom na hrvatski jezik preveden slab nemški šlager: >Was macht der Maver am Himalajac. Toda pustimo lo in preidimo aa turnir sam. Tekme se je udeležilo 11 parov in sicer: po trije iz Zagreba in Beograda ter po eden iz Ljubljane, Sarajeva, Subotice in Oejeka. Far iz Novega Sada se iz neznanega vzroka Nekaj o pipcih Moj nekdanji profesor, učenjak Prane Leveč, je nam pripovedoval v letih 18&j :n pozneje na višji realki pri zgodovinskem n geografskem pouku, res zanimive in nepozabne pripovedke o domači industriji. Kekoč je vstal in pričel: •Pri nas na Kranjskem imamo imenitne specijalitete to so vam dobro znane kranjske klobase in kislo zelje. Le vprašajte Krakovčane, koliko sodčkov te slastne kon-serve gre letno po morju tja daleč v Ori-;ent. Tudi kranjski cviček kot namizno vino, je daleč naokoli v čislih. — Le o pipcih domačem izdelku v žepu vsakega šolarčka. vem, da vam je malo ali nič znano Ti priročni žepni nožički so zelo po ceni — po en kraicer komad, so pa tudi zasloveli v mozemstvu* Tu smo vsi šolarji napeli ušesa! »Le poslušajte, kako je do tega prišlo da so se pipci odpošiljali tudi v inozemstvo. Prebrisani Angleži so kaj hitro spoznali dobre lastnosti kranjskega jekla, radi bi bili pri nas nakmpili surovo jeklo, a ker ie bila na surovo Železo zek> visoka carina in uvoz-afea, so si znali prebrisani Angleži kaj hitro pomagati Nakupili so pri nas velike množine pipcev cele zaboje, polne vagone pip-cev so prevažah v Anglijo in so plačali le kai majhnega carine aH uvoznino. kjer je bila ta na izdelane fabrikate jako nizka. V tovarnah v Angliji so lesene stružene držaje — rdeče Ln rumene odbili, iz klin j pip-cev so pa izdelovali najfinejše, pristne angleške britve s koščenimi, belimi in črnimi držaji, katere smo mi pri nas kupovali po deset hi več goldinarjev, kot pristni angleški fabrikat, kaT je rudi bil kot izdelek, a icklo je bilo naš proizvod«. Tu se je profesor Leveč malo nasmehnil, kakor vedno, če je kaj okroglega povedal Kot hvaležni učenec in stari občudovalec nepozabnega domačega profesorja sem pozneje kot profesor kemiie na istem zavodu učencem opetovano povedal to sto. rijo o pipcu in Še pripomnil, da je domače Jekk). kot jeklo za raznovrstna orodja najboljše in sicer radi mangana, katerega ima vsako kranjsko železo. Morda so pa v našem železu še drugi elementi, katerih pa mi še ne poznamo, morda učinkuje le kaka in zato je bila navadna farsa, — a ta prireditev brez pomena* — te »famozne« tekle ni udeležil. lJari so tekmovali v skupinah in sicer oo trije ali štirje naeukrat. Vsaka skupina je zaplesala pu en ples, na kar jo je zamenjala druga, dokler niso vse prišle na vrsto v vseh treh predpisanih plesih Pri plesu je igral električno ojaČen gramofon omenj. tvrdke, -no^r oobro, a tempo je bil nemogoč, nepravilen Tako ^ bil na primer predpisani elegantni angleški foxtrott igran v blaznem tempu navadnega foxa itd. Takoj v začetku, ko je nastopila prva skupina, v kateri je bil tudi ljubljanski par g. Seuuig — ga. Stojkovič, je bilo očividno, da ta visoko nadkriljuje svoje sotekmovaIce, tako po muzikalnosti in eleganci kakor tudi v stilu in tehniki in da bodo imeli drugi pari v njem nepremagljivega tekmeca Par je fascinira! gledalce in je bil nedvomno za več razredov boljši od sotekmovalcev. Pri tekmi kot gledalci navzoči plesni strokovnjaki iz raznih mest naše države so — sicer neofioi-elno, a spontano ocenili pare z estetskega in drugih že omenjenih vidikov in rezultat je bil bistveno različen od onega, ki ga je izrekla jurija. Jury je priznala prvo nn-sto ljubljanskemu, ki je dosegel 20 točk več od zagrebškega (23), ki je bil drugi. Tretje mesto so zasedli Osiječani, četrto Beograjčani. Ta rezultat je iz strokovnega stališča tudi edino pravilen. Ocenjevalna komisija, sestavljena iz nestrokovnjakov, si gotovo ni bila povsem na jasnem glede oceue, zakaj po nad-enournem posvetovanju je bil razglašen re-< zultat, ki je strokovno nemogoč, pač pa kaže genijalno trgovsko rešitev, ki služi diplomatsko izvedeni reklami tvrdke. Tri prve nagrade so bile namreč združene v eno >amo, od te se je priznala po enemu paru iz pre-stolnih mest Beograda, Zagreba in Ljubljane vsakemu tretjina. Jury je namreč razsodila, da je vsak izmed teh parov dosegel enako število točk. To je rezultat, ki je iz športnega stališča nemogoč, kajti pri samostojni presoji vsakega člana komisije je popolnima enako število točk, kar treh parov in to »slučajno* ravno iz Beograda, Zagreba in Ljubljane izključeno. Toda naj bo kakorkoli! Turnir je za nami. Ljubljana je kljub vsemu dokazala, da je v Sloveniji plesni sport na najvišji stopnji v državi in da bo treba uašim južnim bratom še mnogo resnega stremljenja in dela, da Das dosežejo. Omenjamo po vsem tem, da cenimo Slovenci plesni sport veliko previsoko, da bi se še kdaj udeležili kake tekme v trgovsko-reklamne svrhe. V resni športni tekmi pa bomo gotovo vsikdar skušali biti med prvimi prijavljeni. V pojasnilo in primerjanje naj služi sledeča ocenitev po strokovnjakih; gg Cerne, Djokič, Jenko, KošiČek, Sarfat 1. mesto, par št. 22 iz Ljubljane s 150 točkami, 11. mesto, št 23 iz Zagreba s 129 točkami; III. mesto, par št. IS iz Osijeka s 104 točkami; IV. mesto, par št 16 iz Beograda s 103 točkami, V. mesto, št. 25 iz Zagreba z 99 točkami; VI. mesto, par št. 21 iz Splita z 98 točkami; VII. mesto, par št. 15 iz Beograda s 9tf točkami; VIII. mesto, par št. 19 iz Subotice s 95 točkami, IX. mesto, par št. 24 iz Zagreba s 87 točkami; X. mesto, par št. 20 iz Sarajeva s 84 točkami. XI. mesto, par št. 17 iz Beograda z 72 točkami in razpored od tvrdke določenega razsodišča: I. mesto pari štev. 15, 22. 24 z enakim številom, II. mesto par Št. 23, tolaži Ina mesta pari štev. 18, 19, 20. mala primes na naše domače železo, da nadkriljuje vse druge vrste železa Zdaj pa povprašujem pri naši domači železni industriji, a v moje začudenje o pipcih ničesar ne ve. Ker si pa prof Leveč stori ie o naših pipcih nedvomno ni izmislil, bi bilo dobro, da se oglasi kdo, ki pozna zgodovino tega našega zdaj že redkega domačega izdelka. Prof. dr. A. Relar. Sokol — Odlikovanje zaslužnega Sokola. Na zad-njj odborovi seji JSS (16- t. m.j je bilo soglasno sklenjeno predlagati ua prihodnji glavni skupščini JSS v odlikovanje s savesn* plaketo velezaslužnega brata Jožeta Smrtutka starosto sokolske župe Celje, člana starešinstva JSS itd Čestitamo! — Knjižica za uovovčlanjeiio Članstvo. Na predlog prosvetnega odbora JSS na letošnji glavni skupščini v Kragujevcu «e bilo sklenjeno, da se uvede obvezno čtivo v Sokolsivu in njegovi organizaciji za vsakega novega člana. Kot tako čtivo priporočamo Cirila Hočevarja: Sokolski katekizemt knjižico, ki stane Din 2.50 in se jo naroči pri Sokolski župi v Mariboru. Narodni dom. — Dober Sokol - prednjak, trgovski pomočnik mešane, delikatesne in kolonijalne stroke išče uameščenja v kateremkoli mestu, kjer postoji sokolsko društvo Prevzeti more vodstvo moške dece, naraščaja in članov. Naslov v uredništvu »Sokolskega glasnika«. — Sokolsko društvo v Zemunu je priredilo pretekli mesec dobro uspeli »-krožni pred-njaški tečaj, ki ga je obiskovala 15 članov in članic. Po končanem tečaju so položili vsi kandidati društveni prednjaški izpit. — Starosta COS brat dr Ncheiner in načelnik brat dr Vaniček sta precej hudo zbolela in nista mogla prisostvoati odborovi seji ČOS in tehnični seji slovanske sokolske zveze. Nadvse zaslužnima sokolskima delavcema zeli tudi jugoslovensko sokoistvo čimprejS-no in popolno okrevanje. — Knjižnica ČOS v Tvrševem domu. V sokolskem Tvrševem domu v Pragi urejujejo in izpopolnjujejo velikansko knjižnico, ki bo ena največjih v Pragi in v oonos Češkoslovaškemu SokolstviL Stev 2Q> «S L O V P N <5 K I NAROD« dne 22. decembra 1928. Stran 5. ---Moda--- Velika in mala večerna toaleta za zimsko sezono Orne obleke Črne obleke so zavzele letos v damski garderobi zopet važno mesto. Elegantne dame se sicer n-najbolj ogrevajo za žive barve, vendar pa skoro ni bogatejše založene omare, v kateri bi ne visela tudi črna obleka. Črna obleka se lahko nosi več sezon zaporedoma, in sicer k obedu, k čaju, na koncertu, zvečer v restavraciji, kinu itd. Če pa hočemo, da se črna obleka ne izgubi med drugimi, ne sme biti klasično preprosta. Poznati se ji mora originalna ideja, imeti mora najmodernejši kroj in tudi narejena mora biti boli okusno, sicer ne doseže svojega namena. Isto velja za klobuk. rokav;ce in čevlje k črni obleki. Povsem enostavne črne obleke so sicer zelo praktične, toda med drugimi ne pride'o do veljave. Najbolše blago za črne obleke je prozorni velur, mnselio, voal in čipke. Mnogo manj. nego lani. se nosijo letos Črne obleke na podlagi žive barve. Pač pa so črne obieke večinoma okrašene s svetleršo barvo. Pole^r črnobele kombinacije, ki ie zelo nrHiubl.'ena. vidimo pogosto črno z rdečkasto, zelo moderno črno z beige ali črno z zeleno, včasi tudi s svetlomodro. Povsem enostavna črna obleka je okrašena z imprime bte gom. Luksuzni modeli črnili popoldanskih ansamb'ov so okrašeni z belim herme-linom. Regantne dame ima:o zelo rade črnobelo barvo in zato nosno čez črne večerne in popoldanske obleke herme-Iinove plašče z do!grmi rokavi in her-melinove ša!e. Glede črn:h oblek velja torei pravilo, da si lahko izberemo ceneno, preproste:šo ali pa drago luksuzno. Družabna obleka za gospode Dosedanja družabna obleka, temen suknjič in progaste hlače, je že preveč vsakdanja, ker se je nosila ne samo na večernih družabni hpr reditvah, marveč tudi na čajankah, plesih, v gledališču in na koncertih, pa tudi v pisarni in trgovini. Poleg tega so začeli nosit: temne suknjiče in progaste hlače prebivalci predmestij, ki slepo posnemajo vse. kar je v mestu modernega. Obleka sama Je še vedno lepa. zlasti če je iz dobrega blaga, toda elegantni gospodje so jo že zavrgli, ker ni več v modi. Njeno mesto ie zavzela temna enobarvna obleka. Suknjič je črn ali tem-nosiv. telovnik svetlejši, hlače navadno iz istega blaga, kakor suknjič, samo da spodaj niso zavihane. Telovnik ie lahko A. Dufau: V samotni hišici sredi puste, moč* virnate vendcejske pokrajine je živel gospod Brutor, daleč od človeške druž* be, sam, čisto sam Niti psa, mačke ali papige ni imel. da bi slajšala življenje tega plahega, prostovoljnega puščavni* ka. Prebivalci kraja so navadno raje napravili velik ovinek, samo da bi jim ne bilo treba iti mimo mračne hiše in srečati na pragu čudnega samotarja, ki so ga vsi nazivali «morilec». Brutor je bil mož orjaške postave, ogromnih rok, koščenega obraza brez najmanjše dlačice in močnega nosu, ki se je nagibal nad tenke ustnice, drob* nh. toda srepih oči, v katerih se je če* sto čudno zaiskrilo. Sivi. gosti lasje so hoteli zakriti ta nemirni obraz Nemi* ren zato, ker je marsikdo poznal tajno, grozno povest o samotni hišici in nje= nem stanovalcu. Ali je pa mogel verjeti govoricam? Pet let je tega. odkar je bil Brutor aretiran in zaprt. Obdolžili so ga ro* parskega umora. Nekega večera so ra= šli na cesti blizu njegove hišice truplo inkasanta nanteske banke, ki se je redno vsak teden vozil mimo s kolesom. Ko so pregledali truplo, so opazili, da je izginila denarna vrečica, v kateri ie bilo petdeset tisoč frankov. Nesrečneža je ropar napadel od zadaj in ga s tež? nekoliko svetlejši at pa tudi zelo svetle barve. Kdor je pa še vedno navdušen za progast« hlače, naj si izbere blago temnih, terrkih prog. Žaket se zopet uveljavlja kot elegantna družabna obleka. Zapenja se samo na en girmb. in sicer nad pasom tako, da ga lahko nosijo tudri gospodje, ki imajo okrogle trebuščke. Damam so sicer všeč vitki moški, toda gospodje s trebuščki uživajo njihovo zaupanje, ker G „ s j od, ki je rad e eganun se potrudi v atelje Jos'D Jefefc 2892 Ljublisna, S>f lenburqo»a ulica št S so vsaj na zunaj solidni. Zato primernega trebuščka ne kaže zavračati, saj se ga je v mestu, kjer so gospodje od jutra do večera prikleniemi k pisalnim mizam, zelo težko iznebiti, kajti sport je drag. kopeli tudi. a v tesnih stanovanjih se ne da telovaditi. K žaketu spadajo svetle progaste hlače. Telovnik se zapenja na pet gumbov v dveh vrstah, kt gredo narazen in tvorijo z zadnjim, ki ie sam, trikotnik. Če že govorimo o moških družabnih oblekah, ne smemo pozabiti na klobuk. Cilinder kot znak revolucionarjev iz leta 1848 bi moral biti bolj razširjen. Gospodje pa nosijo večinoma mehke klobuke sive in modre barve. Raglani, kj so letos zelo v modi. se zapenjajo na dve vrsti gumbov, so dolgi, v ramenih široki s pasom in šivom zadaj. Pas je pa samo nekoliko naznačen. Z mske suknje iz kocastega blaga imajo žametaste ovratnike. Še o božičnih darilih Zadnjič smo govorili o božičnih darilih kot takih, danes pa hočemo spregovoriti o njih širšem pomenu besede. Kakor pri vsem, tako velja tudi pri božičnih darilih načelo, da se moramo izogibati polovičarsitva. Čim srno se odločili nekoga obdarovati, moramo misliti rudi na to, kako bi darilo čim lepše opremili, da bo res radostno presenečenje, kakor se za božično darilo spodobi. Nobeno darilo ne sme izgledati preveč vsakdanje. Če damo darilo tako, kakor smo ga prinesl: iz trgovine, zavito v navaden papir in prevezano z navadnim trakom, ostane navadna nogavica, navaden čevelj, navadna kravata, blago ali perilo, kkršno kupujemo rudi med letom. Božično darilo ne sme nikoli napraviti vtisa vsakdanjosti, malomarnosti aH indiferentnosti. Darilo mora že na zunaj, po svoji opremi in obiikj posedati obdarovancu, da ne gre za vsakdanji dan in za to, da nekaj damo, da bi sploh dali, marveč da gre za izraz naše pozornosti, za spomin, simpatijo, bva* ležnost ali ljubezen. Zalo je treba vsako darilo, pa naj bo še tako skromno, skrbno zaviti v lep papir žive barve, ga prevezati z lepim trakom in priložili šopek ali vsaj zeleno vejice. K božičnemu darilu spada tudi vizitka ah pi emce, v katerem sporočimo obdarovancu božične pozdrave. Blago prevežemo s Širokim trakom žive barve, narejeno obleko in večje predmete okrasimo s šopkom ali zelenjem, skratka, vsako darilo opremimo tako, da se takoj vidi, da smo mislili na obdarovanca z ljubeznijo in da *rasne siM»že v* o* c°f ~ XX X VAN S M NC LJu-l d a. Seie.iburg.-va u ica 28/8 smo iskreno zeleh napravi tj mu veselje. To niso ioriiiainosti m ucpuireone igrače, to je govor srca m ause, ki prinaša v vsakdanje živijeujt žarek radosti. Vsakdanje icči iz^u e auju v saK-danjost in pratojt na mu u čt um priložimo skromen znak iskrenosti to ljubezni. Seveda je pa treba z enako iskrenostjo in ljubeznijo dan a iuui sprejemati, čeprav ni povsem ustreženo naši želji in čeprav nas doucm ni mogel obdarovati tako, kakor smo si želeii. Božična darila niso dolžnosi. marveč prostovoljni izraz naklonjenosti in Ijuoez-ni. Pozabiti rudi ne smerno, da nismo sami, da je moral darovalec misliti tudi na druge. Oceniti je treba tudi dobro voljo, ne pa samo faktičon vrednost darila. Saj bi se lahko zgodilo, da bi darila sploh ne dobili. Poiem bi bilo razočaranje še večje. Otrok, Božič in igrače Najprimernejše božično darilo za naše malčke so bile in ostanejo igrače. Ponekod je običaj, da predloži deca na listku napisane želje, v katerih pove, kakšno božično darilo bi rada. Dobro je, če roditelji seznam razumejo, če ga ne vzamejo doslovno, amnak samo pomen izraženih želja. RoditeiM pa radi podležejo vplivu ljubezni do dece in daiejo darila brez izbire al' 1 preveliki množini. Ni prav, da • otroko- i vi želji ustrežemo :=n da ,.;mo kar celo zalogo dani. V takem primeru se deca rada razvadi, postane površna in zapravljiva. 3 Z b Itn d »rita ooozarja cen j. ob;'nsf« o na v- 1 ko zalo: o mnogovr-mih ig ač F. H. S« H IITT LJUB JA i& Pred Škr ftjo 2 inga leva u ic* 4 Cane ni*k%! Pes r r>3 toč u Ogle te «i ix> ž ©i 2^88 Ze v najstarejših časih so roditelji radi ustrezali željam svoje dece 2e v rimskih, prehistoričnih grobovih najdemo figure iz gline. Z napredkom kulture in umetnosti se je izpopolnila tudi izdelava otroških igrač. Toda pri igračah moramo biti previdni, kajti čim dragocenejše so, tem manj odgovarjajo svojemu namenu in otrok se jih kmalu naveliča. Ogleda si jih in to mu zadostuje, vrže jih proč ali pa pogleda, kakšne so znotraj. Najbolj je treba paziti, da igrača otroku ni nevarna. Pozabiti ne smemo, da otrok rad vtakne igračo i>n z njo seveda tudi razno nesnago v usta. Do- Ofepša IDEAL-MILO Čisto, blago in izredno parfumirano« bra igrača mora biti gladka in enostavna, ne sme imeti okraskov in sploh ničesar, kar se lahko odlomi in kar lahko otrok slučajno pogoltne. Igrača tudi ne sme biti taka. da bi se otrok lahko z njo ranil. Barva igrače mora biti trpežna, v nji ne sme bifci nobenih strupenih snovi. Najbolje pa je, če igrača sploh ni pobarvana. Igrača naj bo iz blaga, ki se da lahko snažiti in kii prenese mokroto. Igrače iz cunj, perja, las in vate niso primerne. Igrača tudi ne sme biti pretežka. Otroške igrače se ravnajo tudi po starosti otrok, čim bolj dete dorašča, tem bolj je treba paziti, da so igrače praktične in da se lahko z njimi kaj koristnega nauai. Deca je dovzetna in Če jo znamo z igračami polagoma uvajati v praktično življenje, če jo naučimo že v zgodnji mladosti delati, ji damo na pot v življenje najboljšo popotnico. B. D. Žametasti zimski plašči Pri nas so žametasti zimski plašči še redki, v Parizu so pa letos zopet zelo v modi. Žamet se letos sploh močno uveljavlja. Elegantne popoldanske obleke so večinoma iz žameta nove vrste, zelo mehkega, tankega in finega. Novost žameta letošnje mode so vzorci. Nekatere črne žametaste obleke se zde kakor da bi bile posute s papirnatimi konietiji razne velikosti, belimi in črnimi ali obojimi. To so zelo lepi modeli. Druge vrste žamet je rjav, posut z redkimi svetloriavimi pikcami. Tudri večerne obleke se delajo iz mehkega, finega žameta, samo da so enobarvne. Plašči se pa delajo iz debelejšega, trpežnejšega žameta. Zelo priljubljena kombinacija so letos v Parizu črni žametasti plašči, okrašeni z belim herme-linom, pristnim ali imitiranim Kožuho-vinasti ovratniki so letos zelo veliki in pristajajo zlasti damam, ki se znajo dobro Iepotičili. Pariz propagira žamet zato, ker ga francoska tekstilna industrija zadnja leta mnogo izdeluje. Francoski žamet je prvovrsten in je v Franciji cenejši od volnenega blaga, ki ga morajo Francozi uvažati iz inozemstva. Pri nas je seveda žamet razmeroma zelo drag, ker ga moramo uvažati In ker je uvozna carina zelo visoka. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! kim kijem pobil na tla. Ta ogromni kos lesa, oškropljen s krvjo, so našli blizu kraja umora. Sum je padel takoj na Brutora, ker je bil pravi Herkul in ker je živel skrivnostno življenje. Bil je aretiran, toda branil se je, ko so ga hoteli orož* niki odvesti. Protivil se je s hladno* krvnostjo človeka, ki si je svest svoje nedolžnosti. Njegovo hišico — tri sobe in kuhinja — so temeljito preiskali, ne da bi našli kaj sumljivega. Njegovo obleko so poslali v kemični zavod, to* da na nji niso našli niti najmanjših sle* dov človeške krvi. Brutor je pri preiskavi dokazal, da se preživlja s skromnimi dohodki, ki mu jih je zapustil nedavno umrli sorodnik. Bilo je malo, komaj toliko da mu ni bilo treba umreti lakote. Skratka, čez nekaj mesecev brez* uspešne preiskave in poizvedovanja je bil Brutor oproščen obtožbe in izpu* ščen iz preiskovalnega zapora. Vrnil se je zopet v svoj samotarski brlog. Leta so minila in na zagonetni umor so ljudje polagoma pozabili. Toda ne ponolnoma, kajti za prebivalce okoliških krajev je Brutor ostal «morilec». Govorice v tem primeru niso bile brez podlage. Brutor je bil res morilec. Neke noči, ko je bil sam. samo s svojimi strašnimi spomini, se je tiho nasmehnil, on, morilec, čigar mračno, osorno lice ni nikoli kazalo razpoložen nja za smeh. Nasmehnil se je, kajti pri? šel je bil čas, ki ga je bil določil in ki ga je nestrpno pričakoval. Točno pet let je bilo, od kar je ne* srečni inkasant omahnil pod silovitimi udarci njegovega kija. In bilo je res mojstrsko delo, ta grozni zločin. Z izredno iznajdljivostjo in potr= pežljivostjo je Brutor preračunal, pre* mislil in pretehtal vse okolnosti in posledice: kraj zavratnega napada. takoj= šnjo izmenjavo obleke po zločinu, kako bo skril okrvavljeni denar v duplino starega hrasta, okrog katerega so vo* hali orožniki in preiskovalna komisija tepci! — najmanj stokrat. Brutor, morilec, je imel one jasne majske noči dovolj tehten razlog, da se je smehljal. Bil je kos onim, ki so ga sumničili, zalezovali in dolžili. Posrečilo se mu je igrati komedijo od za-, četka do konca. Pomislite, da je dolge mesece, celih pet let med stradanjem in silnim pomanjkanjem denarin — ner koč so mu celo grozili z dražbo hišice — premagal vse izkušnjave, da bi šel k staremu hrastu in segel vsaj po enem tisočaku, skritem v duplini. Železna vo* Ija ga je docela obvladala in nikoli se niti senca očitka ni dotaknila njegovih misli. Brutor morilec, je odšel tisto noč z doma bos. po prstih, previdno, nepre* stano na preži. Napotil se ie k hrnstu ki se je dvigal na obzorju kakih petsto metrov od hišice. Noč je bila prikladna za njegove načrte, mirna in tiha, samo sove so skovikale nekje v daljavi. Zagonetna tišina je počivala nad spečo pokrajino Ko je morilec prispel do hrasta, se je luna baš skrila za temni oblaček. V te* mi je segel v duplino in začutil med prsti v cunje zavito vrečico. Potegnil jo je iz dupline. Potem se je napotil domov, previdno se je plazil po gošči in kar naenkrat je tiho zastokal od bo* lečine. Nekaj ga je bilo pičilo v desno nogo. Nagnil se je in otipal zemljo, toda tisti hip se je luna znova prikazala iz* za oblačka, na cesti je zagledal ostro črepinjo, na katero je bil stopil. Vrgel jo je proč. nehal je misliti na bole* čine in nadaljeval je pot. Čez pol ure, ko je že ležal v poste* Iji z inkasantovo denarno vrečico pod ^lavo. je Brutor. morilec, trdno zaspal. Zavest, da ima pod glavo petdeset tisoč frankov, ga je zazibala v najslajši sen. Zgodaj zjutraj, ko je znova preštel bankovce, krasne, modre, čisto nove bankovce, je hotel Brutor, morilec, vstati, toda .. kaj je bilo to? .. komaj ie vstal, se je opotekel in bil bi padel, da se ni ujel za mizo. V nogi je čutil neznosne bolečine. Pot mu je oblil čelo. Komaj se je privlekel do kuhinje, kjer je namazal rano z jodom. Rana je b;la sicer mai^ bna. vendar pp nevarna, kajti noga je začf^n močno otrkati. Eh. kaj za to! Ta praska vendar ne more spraviti v grob njega, orjaka. Saj bo kmalu zaceljena. Sicer pa Brutor, morilec, ni tako mehkužen, da bi se zmenil za vsako bolečino. Toda opoldne je bila noga zatekla že do kolena in ves iz sebe je čutil, kas ko se bolečine širijo, kako segajo že do stegna. Tedaj se je spomnil prime* rov groznih zastrupljenj kot posledice zanemarjene rane. In obraz se mu je spačil v nepopisni grozi. Klicati na pomoč? Odpeljali bi ga v oddaljeno bolnico, a v njegovi postelji bi našli denar umorjenega inkasanta. Ne, pod nobe* nim pogojem! Zaškripal je z zobmi in od silnih bolečin se mu je stemnilo v očeh. Zvečer ni mogel več prenašati bole* čin, ki so bile zajele že drobovje in vse telo. Čutil je grozne muke na smrt ob* sojenega. — Strahovite bolečine so ga vedno bolj zvijale. Slednjič je začel divje tuliti. — Pomagajte! Kje je kdo? Poma* gajte! Toda daleč na okrog je bilo vse ti* ho. V divni majski noči se ni odzval niti najmanjši glas na nesrečneževe kii* ce. Čez teden dni so našli na postelji strahovito spačeno truplo, ki je stiska* lo v krčevito zakrivljenih prstih pet* deset tisočakov. Bilo je truplo Brutora, zavratnega morilca, ki je bil do naj« manjših podrobnosti vse premislil, pre* tehta! in pripravil — vse razen ostre črepinje. ' Stran 6. SLOV Dom, deca, kuhinja ali javni poklic Iz pogovora s soprogo odvetnika Maxa Muspratta, članico uverpoolskega občinskega sveta in pred se ciir. co sanatorija Fasakerlev lady Musskpratt, ki se zelo zanima za filantropijo bi sploh vse, kar pomaga lajšati bedo m trpljenje bližnjega. Žensko vprašanje je eden najaktualnejših problemov naše dobe. Bile so sicer tudi v starih časih izjeme, da so si znale ženske priboriti pot v javnost, toda to so bile vedno le poedinke, do-čim se peča zdaj javnost z ženskami kot celoto. Svet je bil prisiljen izpre-meniti svoje naziranje, da spada žena samo v gospodinjstvo, naziranje, ki se je podedovalo kot tradicija od prade-dov m ki je bilo v davnih časih ne-dvomimo pravilno. Moderna žena je pa v pravem pomenu besede misleče in kulturno bitje. Spominjam se, kako sem si v mladih letih prizadevala osvoboditi se miselno od ozko omejenega in konvenci-jonalnega miljeja, v katerem sem živela. Kmalu sem spoznala, da so tudi intelektualne sposobnosti moških omejene. Seveda ne trdim, da more živeti ženska sama in da ji zadostujejo za vse njene lastne moči. Moški in ženske t>e medsebojno izpopolnjujejo. Brez tesnega sodelovanja obeh spoiov si pravega napredka ne moremo misliti. V mladih ietih sem bila srečna, da sem lahko storila marsikaj po svoji glavi. Potovala sem po kmetih, ustavljala sem se pri kmetih in kmeticah in se informirala o njihovih nazorih. Tako sem zvedela marsikaj, kar mi ie bilo ¥ poznejšem življenju zelo dobrodošlo. Prišla sem do spoznanja, kako neznatna je razredna razlika v primeri z resnično ljubeznijo do bližnjega, ki je zame največja vrednota krščanstva in ki se razprostira na delavca in lorda. Vedno sem simpatizirala z onimi, ki so živeli v ozkih mejah konvencijonalnosti in mso imeli dovolj poguma, da bi ta kitajski zid preskočili. Priznati moram, da v tem pogledu ženske mnogo greše. Hčerke nikoli niso igrale v rodbini tako važne vioge kakor sinovi. Celo tam, kjer je dovolj denarja, so hčerke večinoma prikrajšane. Matere rade favorizirajo sinove na škodo hčera. Vzgajajo jih kot sebičneže in nosijo velik del odgovornosti za nesrečne zakone. Ker dekleta niso znala ceniti denarja, je angleški zakonodajalec določil, da pripada vse premoženje rodbine možu. V Angliji se je t' položaj zadnje čase zboljšal. Izdan je bil zakon o lastninskih pravicah omožene ženske. Možje, ki so dotlej malo razmišljali o ženah in jih smatrali za manj vredne, so bili presenečeni in čudili so se, videč, da positaja denar v rokah ženskega spola moč in da jih ovira v njihovi avtokraciji. Potem je nastal pokret za žensko volilno pravico, ki je končno izenačil ženske z moškimi tudi v tem pogledu. Svetovna vojna je emancipacijo žensk občutno zadržala. Ženske, ki so ostale doma, so morale nadomestiti moške doma in v javnih poklicih in dokazale so, da so za oboje sposobne. Sovražim izraz emancipacija, ker spada po mojem mnenju v staro šolo. Moderna žena lahko živi svobodno, pa naj bo omožena ali ne. Vsiljuje se samo eno važno vprašanje in sicer, kje se lahko žena z največjim uspehom udejstvuje^ v gospodinjstvu ali v javnem življenju. Odgovor na to vprašanje ni lahek, kajti mnogo je odvisno od sposobnosti in veselja do tega ali onega poklica. Zakonsko življenje je bilo že od nekdaj glavni poklic pretežne večine žen. One, ki verujejo v zakonsko življenje, najbolje izpolnijo svojo misijo kot zakonske žene, matere in gospodinje. Pomagajo možem s svojo inspiracijo, vdanostjo, ljubeznijo in nežnostjo. Od gospodinje je odvisno, kakšno je domače ognjišče. A dom je bil in ostane podlaga človeške družbe. Zato je vloga zakonske žene, matere in gospodinje neprecenljivega pomena za rodbino, družbo in državo. Zakonsko življenje in materinstvo je najvišje poslanstvo žene. Na drugi strani pa prav nič ne podcenjujem javnega poklica žene, zlasti one, ki nima veselja ali prilike za zakonsko življenje, pa rudi one ne, kateri rodbina ne more nuditi vsega, kar potrebuje. Take ženske imajo polno pravico stopiti v javnost in po svojih močeh služiti človeški družbi. So tudi žene, ki nikoli ne morejo najti popolnega smisla življenja v gospodinjstvu, ki so pa zelo sposobne in nadarjene za udejstvovanje v javnem življenju. Zdaj so možnosti udejstvovanja žensk v javnem življenju praktično neomejene. Zato je vsaka ženska sama kriva, če v javnem poklicu ne doseže uspeha. Tudi kralji bi morali ceniti stanovsko solidarnost Zanimive podrobnosti iz življenja angleškega kralja Eduarda VII. — Kako je Eduard obsojal umor kralja Aleksandra in kraljice Drage. O življenju Edvarda VII., ki je moral čakati po svoji materi Viktoriji na angleški prestol skoro do svojega 60. leta, se je razširila legenda, ki je videla v kralju diplomatov samo kvarto-Pirca in prijatelja nežnega spola. Edvard VIL je pa vladal od 1901 do 1910 in v tem času ni bilo v evropski in >sve-Tovni politiki dogodka, na katerega bi on ne vplival. Iz gradiva angleških in nemških diplomatskih arhivov, iz ofi-cijelnega življenjepisa, ki ga je spisal sir Sidney Lee in iz spominov lordov Asquirha in Breaverbrooka je zbral W. Pd\vards podatke za obširno psihološko študijo, ki je izšla pod naslovom »Tragedija Edvarda VII«. Ta novi življenjepis opisuje v petih knjigah Edvar-dovo življenje od detstva do smrti. Veliki kralj je preživel svoja otroška leta v senci prednikov, svoje matere in angleških velikanov Disraelia, Gladstona, Charnberlaina in Balfoura, paladinov velike kraljice. Samo enkrat je smel VValeški princ v odsotnosti matere storiti važen političen korak in sicer, ko je angleški tajni svet pod njegovim predsedstvom sklepal o angleški nevtralnosti v špansko - ameriški vojni. Evropska javnost je poznala Edvar- da ves čas, dokler ni zasedel prestola, samo kot prijatelja lepih žensk, hazar-dista, ljubitelja dirkalnih konj, ki je dvakrat zmagal na derbyju, in dobrega znanca mednarodnih finančnikov. Tu se je trošila njegova energija in naj>po-sobejši ustavni kralj se je kratkočasil med čakanjem na prestol z ljubeznijo, kartami in konjskimi dirkami. Motel je biti povsod prvi, da bi se mu že na zunaj poznalo kraljevsko dostojanstvo. Znal je uživati življenje, ne da bi se izčrpal. O Edvardu kot človeku in politiku priča pismo, ki ga je pisal v avgustu 1870 ob obleganju Metza kraljici Viktoriji. — Bog daj, da bi se zgodilo nekaj, kar bi končalo to grozno vojno. Ali bi ne mogla Anglija z drugimi nevtralnimi državami posredovati, da bi prišlo do miru? Na ta način bi tisočem nesrečne-žev ohranili živlenje. Ne morem mirno sedeti in gledati, kako se preliva dragocena človeška kri. Zelo bi ti bil hvaležen, Če bi me poslala s prijateljskimi nasveti k cesarju in pruskemu kralju, čeprav bi bila moja pot brezuspešna. Rade volje prevzamem vsako misijo, ker nimam nikjer obstanka. Gamberta je dejal pozneje svoji slavni prijateljici Adamovi: Evropska in svetovna politika zanima princa tudi v veseli družbi v Cafe Anglais. Princ enako ljubi veselo in resno Francijo in njegov ideal je bodoča zveza z nami. Zanimivo epizodo opisuje Edvards iz 1. 1903, ko srbski kralj Peter ni mogel pridobiti Anglije za obnovitev diplomatskih stikov s Srbijo. Prosil je ruskega carja in italijanskega kraija, naj odredita s svojima poslanikoma v Londonu skupno demaršo. Kralj Edvard je pa odgovoril poslanikoma: — Zelo mi je žal, da ne morem izpolniti vajine želje. Umor kralja Aleksandra in kraljice Drage je bil tako grozen, da je napravil zelo mučen vtis> na angleško javnost. Naš narod še ni pozabil tega grozodejstva in bi gotovo ne odobraval obnovitve diplomatskih stikov. Vidva pa dobro vesta, da se moram jaz in moja vlada ozirati na javno mnenje Anglije. Pelogtega imam še tako rekoč oseben vzrok, da vajino zahtevo odklonim. Moj poklic ie biti kralj. Tudi Aleksander je bil po poklicu kralj. Vidite torej, da tudi kralji pripadamo cehu, kakor pripadajo delavci ali akademiki. Ne morem biti indiferenten napram umoru pripadnika svojega poklica. Morali bi zapreti delavnico, če bi smatrali mi kralji sami umor drugih kraljev za brezpomemben dogodek. Vidite torej, da pri najboljši volji ne morem ustreči vajin»i želji. Sele v juniju 1906, ko so bili odstranjeni z dvora častniki, ki so vodili zaroto proti Aleksandru in kraljici Dragi, je Edvard privolil v obnovitev diplomatskih stikov s Srbijo. Edvard VII. je skušal mirnim potom rešiti tudi vzhodne probleme. Ko je prišlo 1908 k zbližanju narodnosti in vero-izpovedanj v Turčiji, je Grey mislil, da so balkanski problemi izginili iz evropske politike. Edvard pa ni bil tak optimist in v avgustu 1908 je sklenil med potom v Marianske Laznv posetiti nemškega in avstrijskega cesarja. Takrat je obravnaval Edvard z Viljemom v Kronbergu politična vprašanja, tičoča se Nemčije in Anglije, ni se pa dotaknil predstojećih senzacijonalnih dogodkov na vzhodu Ko je 13. avgusta posetil cesarja Franca Jožefa v Ischlu, mu je odkrito priznal, da se boji posledic ostre nemško - angleške konkurence na morju in prosil je, naj Franc Jožef pritisne na nemškega ceiarja, da bi Nemčija sklenila z Anglijo pameten kompromis. Predlog je bil pa odklonjen, ker je Viljem II. ta čas brzo javil iz Kronberga, da skuša Edvard spraviti Nemčijo na kolena. Cez dva dni je dunajski dopisnik >Timesa« VVickham Steed sporočil kra-lu Edvardu iz Marianskih Laznv, da je na pragu aneksije Bosne in Hercegovine. Edvard je bil se pod vtisom pogovora z Viljemom in Francem Jožefom in zato je mirno odgovoril: — Ne verjamem, kajti to bi prevrnilo vso Evropo. Kakšne dokaze imate? Cesar Franc Jožef mi tega niti z besedico ni omenil. Ne morem verjeti. Steed je odgovoril, da je aneksija neizogibna. Kljub temu pa Edvard ni verjel. Toda Steed ie bil dobro informiran. 18. avgusta je bilo v Ischlu skle-neno uresničiti Aelireuthalove načrte o aneksiji in kmalu potem je Edvardov nečak, bolgarski kralj, sporočil svojemu stricu, da se da kmalu proglasiti za nezavisnega vladarja. Edvard je razumel, da je postal Ferdinand igrača avstrijske politike in največji angleški diplomat po Disraeliju Sir Charles Har-ding je napisal v zgodovinskem pismu kralju: Ni dvoma, da bodo Srbi težko prenašali to ponižanje od strani Avstrije in da Ru^i nikoli ne bodo pozabili, da sta Avstrija in Nemčija izkoristili začasno rusko slabost, da uženeta Rusijo na tako ponižujoč način v kozji rog. Kupujte pri tvrrikah, ki inseri-rajo v »Slovenskem Narodu"! Pet let jedel podgane Čudnega gosta ima te dni v kajbici bratislavska policija. Gre za 60-letnega berača Josipa tiudečka, ki je bil aretiran, ker je stopil ves umazan in razcapan z dragoceno zlato damsko nro v roki k policaju in ga vprašal, koliko je ura. Policaju se je zdel mož sumljiv in odvedel ga je na stražnico, kjer je izpovedal, da ie prišel skrivaj v Bratislavo in se preživlja z beračenjem. Zlata damska ura da mu je ostala iz dobrih starih časov kot spomin na neko damo, ki se je spominja vedno, kadar pogleda na uro. Berač je na policiji pripovedoval o svojem življenju, zlasti o petletnem bivanju na Dunaju. Na Dunaju je stanoval v velikem kanalu pod cerkvijo sv. Štefana. Celih pet let je preživel v podzemlju v družbi dunajskih postopačev in zločincev. Tu je lovil s svojimi tovariši podgane in jih z veliko slastjo jedel. Hudeček trdi, da je podganje meso zelo dobro in da mu je teknilo bolj, nego kuretnina. V kanalu pod cerkvijo sv. Štefana je doživel marsikaj zanimivega. Baje se namerava vrniti v ta blrog, čim odsedi kazen za nedovoljeno prekoračenje češkoslovaške meje. Nazaj ga mika. ker se hoče znova udeleževati lova na dobro podganjo pečenko. Šaljapin o svojih načrtih V pogovoru s praškimi novinarji je slavni ruski pevec izjavil, da namerava dati po 40-letnem umetniškem delovanju gledališčem in koncertnim dvoranam slovo in se posloviti od občinstva z veliko svetovno turnejo. Nekateri listi so pisali, da namerava vstopiti v samostan, odnosno _da si je celo ustanovil lastni samostan. Šaljapin je o tem izjavil, da je vest zelo zanimiva, da si pa dovoli dvomiti o nji, ker se mu zdi da po svojem značaju ne spada v samostan. Po zadnji turneji, s katero se poslovi od občinstva, napiše novo serijo svojih spominov in sicer o umetnikih, s katerimi se je v življenju sreča val. Obenem bo pisal o vseh panogah umetnosti. Napisati hoče nekako dopolnilo •spominov Stanislavskega, ki so posvečeni umetniškim problemom. Če se mu ta načrt posreči, bo njegova knjiga zelo zanimiva, kajti kar je bil Stanislavski za rusko dramo, to je bil Šaljapin za rusko opero. Njegovi spomini na otroška leta so izšli brez njegovega dovoljenja v sovjetski Rusiji, zdaj pa izhajajo v angleškem prevodu v Ameriki. Praškim novinarjem je Šaljapin pri* povedoval o pravljici, ki jo pripravlja za svojo sedemletno hčerko Dasio. Pravljica je zasnovana kot nekaka vojna severa proti jugu. Šaljapin namreč ni samo znamenit pevec, marveč tudi duhovit pripovednik, kar je dokazal s spomini na svoja otroška leta. Veseli angleški kralj Znameniti škotski pevec in humo* rist Harry Lauder je postal plemič, ker si je pridobil mnogo zaslug s tem, da že dolga leta zabava in kratkočasi londonsko elito. Zdaj se piše sir Harry Lauder. Mož je izdal zanimivo knjigo o svoji karijeri in pripoveduje mnogo storij o svojem srečanju z angleškim kraljem Gcorgom inVValeškim princem. Nekoč se je vršila slavnostna predstava v korist vojnih invalidov in v loži je sedel kralj s kraljico. Po prvem dejanju ie poklical kralj Laudra k sebi in ga je predstavil kraljici. PrestoIonasled= nika je Lauder že dobro poznal, ker ga je veseli princ često posečal v garderobi. Ko je komik odhajal iz lože, je stopil k njemu neki vojvoda v spremstvu gledališkega ravnatelja. Gledališki ravnatelj se mu je poklonil in Lauder je šele zadnji hip opazil, da odhaja. Hitro se je obrnil za njim in zaklical: Lahko noč Jurček, dobro spi! Tisti hip je pa stopil iz lože na hodnik kralj in misleč, da kliče komik za njim je odgovoril: Lahko noč Harry dobro spi! \Yalešk; princ rad zahaja v gledališče. Pred leti se je v Londonu govorilo, da se namerava končno zaročiti. Nihče pa ni vedel, kdo je njegova nevesta in Londončani so bili zelo radovedni. Lauder je z!ožil najpopularnejšo popevko v škotskem narečju »I love a lassy« — ljubim damo«. Občinstvu je ta popevka zelo ugajala Nekoč je prc= stolonaslednik zopet sedel v loži. Komik se je obrnil nanj in vprašal, kaj naj poje. Prestolonaslednik se je nagnil iz lože in zaklical »Harrv, zapoj ono »lju* bim damo« Komik se je hudomušno nasmehnil in odgovoril: Vemo, da imate radi damo, radi bi pa vedeli, kdo je vaša izvoljenka. Vse gledališče je počilo v smeh in sam prestolonaslednik se je držal za trebuh od smeha. Celo Indijanci se uče esperanta 20. oktobra t. 1. je priredilo newyor-ško esperantsko društvo »Harmonio« zabavni večer v veliki plesni dvorani Hollywood. Razen esperantistov je prisostvovalo prireditvi tudi lepo število filmskih igralcev in drugih umetnikov. Bil je to pravi mednarodni večer. Navzoči so bili Maksim Rummel iz Berlina, Dann z Dunaja in Gabor iz Budimpešte. Grk Drnitri in gdč. Fillis Suzan sta pokazala slavni argentinski tango-ples in šestletna deklica Baby Bertha je plesala tri umetniške plese. Peli so tudi esperantske pesmi, orkester je igral esperantsko himno. Skupina esperantistov je igrala esperantsko igro »Flugiloj«, ki je tako navdušila, da so prosila celo nekatera angleška društva, da bi jo igra'li na njihovih družabnih večerih. Največjo pozornost pa so vzbujale razne plemenske rase, ki so bile zastopane na tem večeru, črnci, Indijanci in Indijci. Salomon Pakora, Indijanec rodu Inka iz države Peru, skladatelj, je govoril o umetnosti in igral »Inkaiko«, muziko Indijancev. Manabož, poglavar indijanskega rodu Mohok, oblečen popolnoma indijansko, s peresi na glavi in tomahavkom v roki Je govoril o lepi idej: esperanta. Oba Indijanca se zelo zanimata za mednarodni pomožni jezik esperanto in sta se ga začela učiti. Prihodnje leto nameravata obiskati Evropo v svrho študija umetnosti ter potovati in se sporazumeti povsod le y pomočjo esperanta. „Na Gorenščem je f letno" Slovenci imamo mnogo lepih narodnih običajev, ki nas označujejo kot poštene, skromne, značajne in žilave ljudi. Naše ljudstvo ima bogato zakladnico lepih prislovic, v katerih izraža svojo preprosto, toda jekleno modrost. V narodnih običajih in prislo-vicah se zrcali duša naroda, njegovo mišljenje, njegov značaj. Zal j/e vse to večinoma še raztreseno med ljudstvom, ker ni nikogar, ki bi zadel sistematično črpati iz te narodne zakladnice in zbirati gradivo, ki bi se dalo obdelati kot nekaka splošna ka-rakterizacija našega ljudstva. Na tem polju pa beležimo vsega priznanja vreden uspeh, kajti te dni je izšla zanimiva knjižnica naše priljubljene pisateljice Manice K o m a n o v e, ^Na Gorenščem j^ Iletnoc. Knjižico je založila Relo-modra kuiiž-nica. Maniea obdelava v nji naše Gorenje.*, kakor pove že naslov Zbrala in razporedila je vse njihove običaje in jih spravila v poljubno književno obliko, tako da zasluži njeno delo po pravici splošno pozornost. V uvodu pravi, da se je namenila opisati razne šege in navade, ki so ukoreninjene med gorenjskim ljudstvom. Pričela je z novim letom in opisuje vse važnejže dueve in praznike v letu, ki se odlikujejo pri Gorenjcih po svojih zanimivih in starodavnih običajih. Omenja navade pri krstih, ženitovanjih. pogrebih in ob raznih drugih prilikah. Vmes so vpleteni razni načilni dogodki, opisi gorenjskih korenin, popevke naših Gorenjcev, njihov humor itd. Prepričani smo, da bo znala naša javnost ceniti Maničin trud in da bo pridno segala po njeni knjižici. Priporočamo je zlasti Gorenjcem, ki najdejo v nji mnr>go lastnega, samoniklega. f-dnar VVallace: 22 Kdo ie morilec ? Roman. XVI. Marmornati prestol. Naročilo je bilo namenjeno njemu, o tem n; bilo dvoma. Jetheroe je vedel, da bo banka takoj obvestHa Scotland Yard, čim zve, da je izginil in da pride ček v roke Sokratu Srrrithu. »S. S. Ne zapustite Molly. J.« — j« čital Sokrates ponovno. Dekletu preti torej nevarnost in Jetheroe ve, odkod odnosno kakšna bo. — Obžalujem, gospod da sem pozabil na to. — se je opravičeval uradnik, — kajti v ta namen sem prav za prav prišel k vam. Blagajnik namreč ni opazil, da je na čeku nekaj narjisano. Opazili smo šele, ko je prišel ček v ravnatelje-vo pisarno. Ravnatelj je to takoj opazi, kajti v naši banki je navada, da lastnik tekočega računa podprše na robu ček, ki se izplača osebno njemu. To ni potrebno, toda pri nas je taka navada. Ko je ravnatelj obrnfl ček, je opazil, da ga je blagajnik pozabil dati podpisati, m takoj je ugotovil, da je na robu nekaj pripisano. Jetheroe se je torej prostovoljno skril in nameraval je ostati v skrivališču. In vendar ni tako blizu, da bi priskočil dekletu na pomoč. Drugače bi ne prosil detektiva, naj pazi na MolIy. — je razmišljal Sokrate«. Izposodil si je Bobov avtomobil, odpeljal je uradnika na kolodvor in se vrnil v Knežji dvorec baš k obedu. Bob je vedel, za poset toda Sokrates nit1; njemu, niti Lexu ni povedal, kdo je bil pri njem m zakaj je prišel. Dejali smo že o Sokratu, da je rad molčal o važnih rečeh, in to je bilo res. Njegov *drugi jaz« ie živel v njem in delil z njim vse vtise. Na svetu je presneto malo ljudi, ki potrebujejo tako malo vzpodbude in pomoči, kakor to je potreboval Sokrates. Ce mu ni šlo kaj gladko od rok, je molčal in napeto razmišljal. Tako je molčal tudi med obedom. Bob Stone je pripisoval to čudnim sledovom, ki flh je bil našel v Jetheroe v i pisarni. Dasri ie bil Sok globoko zamišljen, je vendar z veseljem ugotovil, da občuje Bob z Molly rn Lexom kakor se spodobi. Menda se je bil sprijazni! s tem. kar je ves Čas videl, da je namreč usoda sama določila MoHy in Lexa za skupno življenje. Ukrotil je bil menda svojo strast šn se vdal v voljo božjo. Ko so se zvečer razhajal-i. je Bob pripomnil: — Te tri dni si pa pošteno napenjal možgane. — Tri dni? — je vprašal Sokrate5? presenečeno. — Zde se mi kakor tri leta. — Zvečer sem govoril z MoHy o Woodslamdu, — je dejal Bob. — Sklenila je hišo znova zgraditi in jo prodati. Pravi, da ie polna neprijetnh spominov in zato noče ostati tu, kar ie povsem razumljivo. Sokrates Je pritrdil. — Upam, da prično graditi novo hišo šele, ko bo pogorišče temeljito prebrskano. — Kaj še vedno misliš, da najdeš v razvalinah sledove zločina? — Da. Trije delavci delajo tam že od jutra po požaru in londonski rešMni oddelek mi je poslal enega na •■izkušene jših mož. — Ko sem šel danes mimo, sem videl, da kopljejo tam trije delavci, nisem pa slutil, da si jih najel ti. Mislim, da je vsaka nada zaman. — Tudi jaz mislim tako, — je potrdil Sokrates. — Vem pa, da se kai rado pripeti, da doseže človek uspeh tam. kjer se ga najmanj nadeja. Drugo jutro je odšel znova na \Vocd-lands, kjer mu pa delavci niso mogli povedati nič važnega. — Doslej še nisem videl tako temeljitega razdejanja, — je dejal policist, ki ie nad m ral delavce. — Ostale so samo trske. — Ali ste preiskali ostanke stolov? Pol"cist je pritrdil. — Temeljito sem jih preiskal, pa nisem ničesar našel. Snoči ste bili tu. ie-li? — Jaz? — je vprašal Sokrates presenečeno. — Ne, nisem bil. — Delavci so videli, kako je nekdo hodil po pogorišču z električno svetilko. Mislil sem. da ste bili vi. — Kdaj je to bflo? — Ne posebno pozno, — je odgovo- ril policist. — Delavci stanujejo v koči ob cesti in eden se je vračal iz gostilne. Bilo je o pol desetih, kajti ob tem času se krčma zapira. Videl je, da nekdo hodi po pogorišču, pa se ni zmenil zanj, misleč, da ste vi. Zjutraj, ko mi je povedal, sem tudi jaz misli tako. Sokrates je molčal. Nikoli mu ni prišlo na misel, da bi mogel zagonetni neznanec najti na pogorišču kai zanimivega. — Ponoči naj stoji vedno en mož na straži, — je dejal. — In recite delavcem, naj ne jedo v uti. Včeraj sem videl tam dva. — Sai sem jim že rekel. To je zelo lep kraj. Počasi sta se bližala hribčku, na katerem ie stala uta. — Marmornati naslonjač je zelo lep in gotovo tudi dragocen, — je pripomnil Sokrates. Ko sta stopila na pra^. je nroti ^voji navadi zaklel. — Že zopet so bili tu! — je vzkliknil srdito. — Le poglejte! Marmornata mizica je bila prevrnjena in razklana v dvoje, a nask>n;ač. dragoceni marmornati prestol, kakor ga fe nazivala MolIy. je bil vržen s podstavka. — To je pa res vandalizem! — se je jezil Sokrates. — Moji delavci tega niso storili, — ie dejal policist. — Poglejte, gospod, kai porečete na to? Podstavek prestola, o katerem ie Sokrates mislil, da je masiven, je bil votel in v votlini ie bila pločevinasta ša- tulja. Sokrates jo je potegnil ven. Ključavnica ie bila zlomljena, v šatulii jc ležal samo list papirja, ki ga je zločinec menda v naglici pustil tu. Sokrates je stopil z njim k okencu. Bila ie naslovna stran pisana z okorno pisavo Johna Mandleja, ki jo ie Sokrates dobro poznal. Čital je: »Izpoved Johna Mandleja, bivšega detektivskega inšpektorja londonske policiie o dogodku v Ribniku na blatu 27. februarja 1902.« Sokrates te planil v uto, skrbno jo je pregledal, toda našel ni ničesar. Nočni gost, ki se je klatil tu z lučjo, je temeljito opravil svoj posel. Kdo neki ima to važno Mandlejevo izpoved? Takoj je poklical delavce, ki so po-stavHi naslonjač nazaj na podstavek. Bil je nepoškodovan in polic:st je menil, da ga ni bilo treba prevrniti. — Saj ga ni težko premakniti. Le poglejte! Z roko potisnete sedalo malo nazaj in pojavi se odprtina. Boba rti bilo doma. ko se ie Sokrates vrnil v Knežji dvorec. Imel ie kakih deset mili oddaljeno posestvo in odpeljal seje bil tja po opravkih. Lexingtona je našel na vrtu. kjer je pomagal Mo!ly odvijati klopčič volne. . — Oprosti, da te motim, Lex, toda odkril sem nekai zelo važnega. — je de-ialr ko sta stopila z Lexingtonom v njegovo sobo. — Našel sem kraj, kjer je Mandle skrival svoj rokopis. — In rokopis si tudi našel? — je vprašal Lexington. •SLOVENSKI NAROD* dne 22 decembra 1023. Stran 7. Radioprogram Nedelja, 23. decembra. 9.30: Prenos -crkvene glasbe. — 11.: Radio-kvartet. 15: Reproducirana glasba. — 15.30: Planinski spomini, prof Mlakar. — 16: Radio-orke-srer. — 17: Poleti preko severnega tečaja, dT. Breznik — 18. Dobri vojak Švejk, izvaja g. Cesar. — 20: Božične cerkvene pesmi, poje stolni pevski zbor. — 22 PoročHa. Ponedeljek. 24. decembra. 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 15- Bo ž čne pravljice, pripoveduje radio-terka. — 16: Radio-orkester. — 19 30: Slovesnu zvonenje, prenos iz cerkve sv Petra. — 20: Božične šege in navade — 21.15: Božične šege naših Amerikancev. Recitacije, ga. Marija Vera Koncert harfa rn vijolina. Koncert angleški rofc s spremljevaniem harfe, radio orkester. — 22: Božične pesmi poje šentpeterski cerkveni zbor — Radio-orkester. — 24: Polnocnica naSih izseljencev v Ameriki. Torek. 25. decembra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe fcz stolnice. — 11: Radio-kvartet. 15: Reproduc;rana glasba — 15.30 Trnovski cerkveni zbor poje božične pe«ml. — 16.30: Religiozna glasba in božične recitacije. — 20: Peterčkove sanje, spisal Golia. proizvajajo gleda!iSki ig-alci. tretje dejanje. — 20.30: Orkester, proizvaja religiozno g'asbo. — 23: Poročila. Sreda. 26. decembra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 11. Radio orkester. — 15 Reproducirana glasba. — 15.30: Humoristično čtivo pihate!) Mil-činski. — 16: Rad-o orkester. — 20: TržiSki večer. — 22: Poročila. Četrtek. 27. decembra. 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — IS: Elektrika v poljedelstvu, predava ing Ditrich. — 18.30: KmetTsko predavanie. ing Ra do Lah. — 18: Italijanščina, poučuje prof. Gruden. — 1.30: Zgodovina Slovencev, prof. S Kranjec. — 20: Sodnik Salame'ski, izvaiajo gledališki igralci Slovenska narodna in umetna pesem, poje slov. akademski oktet. — 22: PoročHa. Petek. 28. decembra. 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila — 18: Pevska izobrazba .predava g. Tavželj. — 18.30: Težnje današnje žene. predava A. Stebi, preds. alijanse žen pokretov v Jugoslaviji. — 19: Francoščina, poučuje dr. Leben. — 19.30: Varstvo spomenikov, dr Štele. — 20: Mandulina in mandola s spremljevanjem klavirja, proizvajajo ruski akademiki. Radio orkester. — 22: Poročila. Ce hočeš kaj lepega in koristnega podariti, moraš le VVimpassing snežne čevlje kupiti VvTMPAS SING Y modnih barvah: sive beige in črne Zahtevajte izrecno. ..V 1IHPASS NG" z znsmko rdeče zvezde. 156^1 Sjei iamc metian ae.avn.ta O 'J r «■ • *J r« in veletrgovina: VII KO WEIXt MARIBOR Za dom! za tlville *r.>taffc Jevljarle Itd STOEWER šivalni stroj Le ta V:M*n<» *i'H?nhii'i!f>vi 6 |. B'ezp'ačeo po al t resea)«, rair aparatov ttd — Ufuda piačiln >otofi — ISletar tamarvo Za Božič in ovo leto! Najorimerneiša darila so: volnene in flor - nogavice, triko - perilo, pnlo-verjl. žepni robci, naramnice, kravate, srajce, ovratniki, ročne torbice, aktovke, dežniki, toaletna mila itd. JOS. PFTFLINC, Linh'iaiia Tel 2913 >lizu Prešernovega spomenika ob vodi Tel. 2913 Gostilna pri Krofu toči izvrstno dolenjsko belo in rdeče vino ter se za praznike toplo priporoča. 2883 Hiša 15 minut od kolodvora Celje, naprodaj. 1400 sadežev hmelja In nekaj zemlje za zelenjavo ter sadno drevje. Pojasnila daje Beloglavec Lenčka. Orla vas .pošta Polzela. 2891 Trgovski pomočnik mešane stroke, star 19 let. agileti prodajalec, vsestransko »aresljiv. želi svoje sedanje službeno mesto premenitl — najraje v kako večje mesto v Sloveniji- Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod »Trgovina 2889«. Klavirji! Tovarna in zaloga klavirjev — prvovrstnih instrumentov različnih rvrdk, kakor tud' lastnih ;zdelkov — Poseben oddelek sa popravila UgJaSevanJe In popravila za Glasbeno Matico. KonservatoriJ in druge fotstttnte isgotavtja moja tvrdka — Qre tudi na deželo. Točna postrežba In zmerne cene. tudi na obroke. — Izdelovalec klavirjev R WARB!NEK. Ljubljana. Gregor? čeva 5, I. 2828 Mehanika zmožnega samostojnega vodstva garaže, sprejmem. Starost 30—40 let, oženleni. z znanjem nemsčmt imajo prednost. Pismene ponudbe s spričevali in referencami na naslov: Milan St. Rajfcovič, trgovec Siriajnca, Srbija. 2890 n»v »i n n n n n n n i! n n n it ictlj Krušno moko n a i b o m * e vrste dobite vedni ^vezo op JI. & M. Zor man Ljubljana, Stari trg 32. Blago dostavimo tudi na dom Prevzamemo v miev tudi vsake ntnozino domače al> banaškt i*1 eni ce — pr mamftih množ na t po takoi zamenjamo za moke in otrobe, ji ju jutm u mm w ■ * ■ t* i Kupujemo zlato, srebro, platin n plačamo I srebrno krone Dm 160. i srebrn: krom Din 7 21) 5 srebrnih kron Dm IS.— Prevzamemo v p»>-zaten)e in posre-bre-ije - Tovarna za »ocenit dragih kovin. Sp. Slška. Sv. Jerneja cesta *tev. 8. 110-1 40—60.000 Din posojila da mirna stranka za stam-vanjc, ibstoječe iz l—i »ub &uh:n}t- m prittklio v Liubijan a L oa periferiji mesta Vknnžna oa prvo mesto Vselitev lanuarja al* februarja 1929 Pismen* p->n'jdbt le poslati na upravo tfsta pod »Suho stanovanje« 27^0 m sxm m 11 nr Kongresnem trgu 15 pri NOVAK-U w ipec trgovin 9iaain«B NAJBOLJE NA JUG. DNEJE N NA JCENtijK! Doubt štofi za suknje od Din 132.— Mandarin in črna sukna od » 165.— Marengo In kamgarn) črni za plesne in večerne obleke od • 224,— Modni kamgarnl za obleke od • 148.— Športni ševloti volneni od » 72.— Kasha in velour za damske plašče ('prej 195.—) od » 142.— Scbrollov sifon 80 cm širine komadi po 23.— m po ■ 13.50 Primerna in praktična božična *> novoletna danita 1 Izšla Je Blasnikova da navaono eto Mh, ki ima 365 dni «VELIKA PRAT1KA. ie naistareiši slovenski kmetiisKi koledar kof ie bil že od na-§ih pradedov na.ibol upoštevan in ie še Hnes natborl nh^aitan Letošnja občima 'ziala st odlikuje po bogati vsebm. in stika h. < VELIKA PRATJKA. Je najboljšj k) naJcenrjSJ dru žmski koledar. Dobi se v vseb trgovinah do Sloveniji ir stane 5 Din Kier bi ir ie bilo dobiti, nai se -«aroči rx> doušnici n- J. Ranil? narednikir •iskana m lihirafitii zavo liobliana. Sreo m \i Inteligenten mladenič s pertektnim znanjem srbohrvaščine in nemščine žel: primernega mesta Ponudbe na upravo »Slov Naroda« pad »Stalno 2S03«. Izgubil sem sveženj ključev dne 16. t. m. Najditelj naj irh odda proti nagradi v upravi »Slov Narodac 2804 Ekonom sprejme službo kot sadjar, vrtnar, jeioma tudi kot čebelar Ima večletno prakso. Ponudbe na upravo »Slov Nahoda« pod »Pk'vnom 2703« z \w hmm 5 mestni tesarski mojster, ----LJUBLJANA. Dunajska cesta 46---- l sakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja MM nalače. hiše. vile, tovarne, cetkve in zvonike — Stropi, razne ♦/a. stopnice, ledenice paviljoni, verande, lesene OfttMje ttd Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov PARNA ZAO A. 16 L TOVARNA FURNIRJA. deta, družba prej J0H. VVE1TZER. Dieselovi motorji s kompresorjem ali brez njega, od 30 — 3000 HP Majhni obratni stroški Mnogo priznanj. Brezplačna pojasnila in ponudbe potom naših zastopstev v Beogradu: Ing. O. Meinhard Knez Mibailova 49 v Zagrebu: „Snop" Hrvatska Gospodarsko - Prometna Zadruga, Gaieva ulica 32 Za 'ovce n ribice nudi najprimernejša božična darila tvrdka F.K.Kaiser. pu kar Ljubi ana, Kongresni trg s t. 9 Za Božič! Orlejtc si rMkodnevTK) večerno ratstavo otroških ta zračnih vozičkov, boleoderjev. »kiro. trie* Ijcv. Sivamih stroiev. malih dvo-koles in avtomobilov pri Z H H U H L H. Ob težki in nenadomestljivi izgubi svojega ljubeznjivo dobrega srna Peklenka se najpriiSTcneje zahvaljujem vsem prijateljem in znancem za prelep« vence in šopke ter za tako številno in Častno spremstvo na njegovi zadnji poti Zlasti gre zahvala g. rektorju dr Milanu Vidmarju tei vsem gg. vseučiliškim profesorjem, zastopstvu Oražnovega dijaškega doma, častno zastopanim sokolskim društvom in pa tudi akadem« skemu pevskemu zboru, ki mu je pod vodstvom g. Marolta v zadnje slovo zapel prekrasne žalostinke. V Ljubljani, dne 21. decembra 1928. ŽalaloCa na i. «TRIBUNA» F. B. L. lovama dvokole« in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovskr c. 4. 122770 927209 56 Stran •SLOVENSKI N A R O D > dne 22. decembra \92S Mev 292 JUTRO J) um PKO NAS 0>®(gOTE (MAJILEPiA (S©I0€(hfl^ (D/SKOIL® Rasberaer »ELEKTROLFV KOLOSFJLHE D0U05Tn CUDEŽni RPRRFJTl! SOOaparatou! ELEKTRIČNO POSNETE PLOSCE! 15.000 umetn. plošč! fTliklOŠiČeua cesta 34. Specijalna in najstarejša trgouina. fTlikloŠiČeua cesta 34. @3 1E Hairazuajenejšim zahteuam Specijalna oogouarjajo naši radioaparati in zuočniki. Zahteuajte brezplačne cenike! Radio-BOR Naiprafctičnejsa, lepa in cenena Božična oarila aobite pri domači in solidni turčki HED. ŠRRC, trgouina s perilom Selenburgoua ul. 5. Šelenburgoua ul. 5. namizna vina in desert za praznike nudi Cjubijan a Selenburgova ulica Sonbonijere 7nTTTTnTnTlTi7T7nTTnTTmT7TO in izbrano peciuo! R. UOLTmRH, Ljubljana Prešernoua ulica šteu. 5Z. Okusna božična oarila pri Breznik & pFitsch Stritarjeua ul. 7. Ljubljana Ljubllana SI Ljubljana M DUNAJSKA c. 9 (v bližini „Figovcau . Kdor oglašuje, ta napreduje! Zadružna hranilnica r. z. z o. z. LJUBLJANA Sv. Petra cesta ll> Dobite iih v oglas. odd. »Jutra«, v ekspozituri »Jutra« v Šiški, v podružnici »Jutra« v Celju in Mariboru. ttajgajBJtfttj |. OfllUS, *i! kot pr*a n najst.rejša izd lovalnic* in razpošil a! ica priporoča o r i s t n e KRANJSKE KLOBASE priznano Kot specijaliteta izdela: e zaj mano samo iz sv njskega m t sa lastnega udelka LJUBL|ANA, samo Slomškova ulica štev 13 polog mestne elektrane Brzojav: Urbas LJubljana. Telefon štef 33 2 te