Official Publication 'of the Slovenian Women's Union of America 83 Number 7 JULY, 1945 Volume 17 SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. dec. 1926 v Chicagi, 111. Inkorporirana 14. dec. 1927 v državi Illinois Slovenian Women's Union of America Organized Dec. 19th 1926 in Chicago, 111. Incotporated Dec. 14th, 1927 in the State of Illinois Member of: National Council of Catholic Women Canadian American Council on International Relations Common Council for American Unity Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1709 E. 81st St., Lorain, Ohio Glavni Odbor — Supreme Committee Predsednica—President Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave. Sheboygan, Wis. I. podpredsednica First Vice President Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio II. podpredsednica—Second Vice President Mrs Mary Coghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh. Pa. III. podpredsednica—Third Vice President Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, Minn. IV. podpredsednica—Fourth Vice President MrB. Frances Raspet, 305 Spring St., Pueblo, Colo. V. podpredsednica—Fifth Vice President Mrs. Mary Marlcezich, 2809 E. 9*th St„ So. Chicago, II1 Tajnica—Secretary Mrs. Josephine Erjavec, 527 No. Chicago St., Joliet, 111. Blaga jničarica—Treasurer Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Joliet, 111. Nadzornice—Auditors Mrs. Mary Otoničar, 11] 0 E. 66th St.. Cleveland, Ohio Mrs. Mary Lenich, 609 Jones St.. Eveleth, Minn. Mrs. Pauline Ozbolt, 2029 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Svetovalni in porotni odsek — Advisory Board Mrs. Frances Süsel, predsednica, 15900 Holmes Ave., Cleveland, Ohio Mrs. Ivanka Zakrajšek. 6059 — 68th Rd., Ridgewood, N. Y. Mrs. Marica Kopach, 1217 So. 61st St|., West Allis, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Ave., Eveleth, Minn. THE DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN'S UNION OF AMERICA Izhaja vsak mesec—Published monthly Naročnina $2.00 na leto. Za članice SŽZ $1.20 na leto Subscription price $2.00 per year Members of the SWTJA $1.20 per year Office of Publication: "ZARJA" 6117 St. Clair Avenue. Cleveland 3. Ohio Editorial Office: ALBINA NOVAK, Editor 6117 St. Clair Avenue, Cleveland 3. Ohio Telephone ENdicott 5882 Entered as Second-Class Matter June 28, 1929, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of August 24. 1912. Prosvetni odsek—Educational Committee Mrs. Albina Novak, Urednica in upravnica "Zarje," 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Mrs. Anna Petrich. 2178 Burton St., Warren, Ohio Miss Gladys Buck, 10036 Ave. L., So. Chicago, 111 Odbor za Mladino in razvedrilo—Youth & Recreation Board Director of Drill Teams and Clubs: Albina Novak, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Director of Juvenile Department: Frances Bogovich, 6701 Schaefer Ave., Cleveland, Ohio Director of Sports: Lillian Kozek, 2244 So. Wolcott Ave., Chicago, 111. EVERYONE CAN SERVE! Yes, everyone can serve, whether there's a service flag in your window or not, you have a part to play in the final Victory! As your fighting men raised Old Glory, it's up to you—to all of us here at home—to do our part. It's a big job—it's your job—it's the job for us all—let's do it well! COVER PAGE This month we introduce to our members a very young sailor. He is Ronnie Erjavec, 3x/2 years old and is the son of Mr. Joseph and our Supreme Secretary Mrs. Josephine Erjavec. He was born during the World War II, and we hope that there will be no wars in his lifetime and the only kind of fighting he'll ever know is the fight that he had with his sisters Olga, Mildred and Jonita when they tried to get him off to sleep. His father is a builder and we know that Ronnie will also grow up strong and sound! We pray to God that the children of today will have a brighter and better future than the generation of today. God help them! NASLOVNA STRAN Na naslovni strani imamo ta mesec majhnega mornarja, ki se je vpisal v službo ob treh letih in štiri mesece. To je sinček od Mr. Joseph Erjavec in naše glavne tajnice Mrs. Josephine Erjavec, ki je bil rojen med časom druge svetovne vojske. Bog daj, da se mu ne bo treba nikdar vojskovati in edino vojsko, ki jo bo imel v spominu naj bi bila, kako se je boril s sestricami Olga, Mildred in Jonita, ki so ga pripravljale k večernem spanju. Njegov ata je zidar in vemo, da bo tudi Ronnie zrastel v čvrstega in nadarjenega dečka. Naša prošnja do Boga je, da bodo imeli otroci lepšo bodočnost kot pa sedanja generacija. Bog jim pomagaj! -o- This year, as you celebrate the Fourth of July, as you watch the fireworks exploding, remember that you can help the boys overseas celebrate their Fourth of July every day by buying War Bonds. Give them their fireworks . . . their rockets, their tracers, their bullets. To them Independence Day will come only with complete Victory . . . when they've given freedom to us and to our allies. So don't forget, this year spend a real Fourth of July at home . . . see the Fireworks Show . . . buy a War Bond! r Kampanja v letu 1945 1 9 podružnic doseglo kvoto ŠESTO POROČILO KAMPANJE Podružnice: Raz. A Raz. B Mlad. Kvota Št. 25. Cleveland, Ohio .................................... 4 34 30 30 Št. 20, Joliet, Illinois ........................................ 17 5 32 25 Št. 64, Kansas City, Kansas ............................ 1 — 23 5 Št. 78, Leadville, Colorado .............................. 4 3 16 5 Št. 14, Nottingham, Ohio ................................ 6 6 10 15 Št. 5, Indianapolis, Indiana ............................ 7 — 9 10 Št. 19, Eveleth, Minnesota .............................. 3 1 12 10 .. Št. 1, Sheboygan, Wisconsin .......................... 4 2 5 10 Št. 95, South Chicago, Illinois ........................ 1 3 7 10 Št. 32, Euclid, Ohio .......................................... — 2 8 10 Št. 43, Milwaukee, Wisconsin .......................... 8 — 2 5 Št. 59, Burgettstown, Pennsylvania .............. 2 2 5 5 Št. 92, Crested Butte, Colorado ...................... 3 5—5 Št. 29, Browndale, Pennsylvania .................... — — 7 5 Št. 6, Barberton, Ohio .................................... 1 — 5 10* Št. 74, Ambridge, Pennsylvania .................... — 4 2 5 Št. 2, Chicago, Illinois .................................... 2 2 1 15* Št. 9, Detroit, Michigan .................................. 2 12 5 Št. 10, Collinwood, Ohio .................................. 1 1 3 20* Št. 12, Milwaukee, Wisconsin ........................ 3 — 2 15* Št. 61, Braddock, Pennsylvania ...................... 1 — 4 5 Št. 62, Conneaut, Ohio ......................................"5 — — 5 Št. 79, Enumclaw, Washington ........................ 2 — 3 5 Vse druge podružnice ........................................ 22 9 32 *Kvota do sedaj še ne dosežena. Posamezne agitatorke: Mary Otoničar (25) .......................................... 2 23 20 Mary C. Terlep (20) .......................................... 11 3 20 Sophie Golob (5) ................................................ 6—9 Josephine Muster (20) ...................................... 5 2 7 Frances Klein (14) ............................................ 2 6 5 Theresa Cvitkovic (64) .................................... 1 — H Mary Markezich (95) ......................................... 1 3 7 Rose Jerome (19) .............................................. 2 1 7 Antonia Kastelec (64) ...................................... — — 10 Josephine Pintar (59) ...................................... 2 2 5 Frances Rupert (14) ........................................ 3—4 Josephine Erjavec (20) .................................... 1 —- 6 Rose Champeau (78) ........................................ — 2 5 Theresa Petkovsek (25) .................................... — 4 2 Mary Pristavec (29) ........................................ — — 6 Pauline Rupar (1) ............................................ 2 — 3 Mary Lenich (19) ............................................ 1 — 4 Mary Vidmar (25) ............................................ — ■ 2 3 Agnes Medved (43) .......................................... 5 — — Frances Kasher (61) ........................................ 1 — 4 Stella Karal (62) .............................................. 5 — — Ostale agitatorke ................................................ 49 32 82 V razred A .................................................... 99 V razred B .................................................... 80 V mladinski oddelek ....................................220 Skupaj ..............................399 To je predzadnje poročilo. Prihodnji mesec pride na vrsto končni izid. Kampanja se je uradno zaključila 30. junija 1945. J PREGLED ZGODOVINE SLOVENSKIH PRISELJENCEV V DNEVNIKU "THE SHEBOYGAN PRESS," ki izhaja v Sheboyganu, Wis., je meseca februarja letos objavila Mrs., Prisland, predsednica SŽZ, zanimivo zgodovino slovenskih naseljencev v Ameriki, zlasti onih v Sheboyganu. To je eno najbolj preglednih zgoščenih, pa vendar jedrnatih del, ki smo jih še kdaj čitali o tem predmetu. Njen spis, ki je zares hvale vreden doprinos in ki bo poleg vseh domačih Amerikancev zanimal zäasti našo tukaj rojeno mladino, zavzema nad sedem drobno tiskanih kolon ali skoraj celo stran dotičnega dnevnika. Delo je izredno zanimivo in informativno in ga bomo objavili na angleški strani Zarje v informacijo zlasti našim mladim članicam. * * * Friderik Baraga in ostali blagovestniki V uvodu pove Mrs. Prisland, da se domovina Slovanstva razteza od Uralov do Jadranskega morja, ter da so Slovenci najmanjši slovanski narod Priseljevanje Slovencev v Ameriko je razmeroma novodobno. Njihova zgodovina v tej deželi se pričenja prav za prav šele s prihodom Friderika Barage, poznejšega škofa, ki je prišel dne 31. decembra 1830 misijonarit med ameriške Indijance. Njegovemu klicu po novih misijonarjih se je odzvalo več slovenskih duhovnikov, ki so po njegovem zgledu prišli med Indijance širit Kristovo blagovest. Štirje izmed teh so postali škofi: Ignacij Mrak, John Vertin, John Trobec in John Stariha. Slovenski strokovnjaki Rev. Franc Pire je storil veliko za umno poljedelstvo med Indijanci. Rev. Francis Jager, profesor na vseučilišu v Minnesoti, znani avtoriteta v čebelarstvu, je importiral iz Slovenije čebele, ki so se v Ameriki zelo obnesle. Rev. Peter Jos. Jeram v St. Paulu, Minn., je spisal prvo aiigle-ško-slovensko slovnico, ki je bila tiskana leta 1895 v Tower, Minn. Prva pionirka Prva pionirka slovenskega ženstva, ki je stopila na ameriško zemljo, je bila Antonia von Hoeffern, vdova in sestra škofa Barage. Ona je prispela v to deželo 23. avgusta 1837 ter je pomagala svojemu bratu pri njegovem misijonskem delu med ameriškimi Indijanci. Slovenski odličnjaki Med sodobnimi Slovenci, ki so se odlikovali s svojimi deli, omenja Mrs. Prisland na prvem mestu Louisa Adamiča, znanega pisatelja, ki je potom svojih mnogih knjig, člankov v raznih revijah in potom svojih predavanj seznanil Amerikance s Slovenijo in tradicijami slovenskega ljudstva. V Clevelandu omenja Ivana Zormana, pesnika in skladatelja, ki je poleg svojih lastnih pesmi, katerih zbirke je izdal, pre vel tudi nekatere najbolj priljubljene slovenske pesnitve in narodne pesmi na angleščino. Dr. Frank J. Kern, zdravnik v Clevelandu, je izdal prvi angleško-slovenski besednjak, lansko leto pa je objavil revidirano izjavo angleško-slovenskega slovarja. Rev. Kazimir Zakrajšek, misijonar in pisatelj, je leta 1924 ustanovil v Lemontu, 111., samostan sv. Frančiška s semeniščem. Rev. John Zaplotnik iz Lindsayja, Neb., je bil priznan kot avtoriteta v zgodovini slovenske imigracije, drug znan zgodovinar pa je bil Rt. Rev. A. I. Režek v Houghtonu, Mich. Harvey G. Perušek, veiki umetnik, čigar slike so bile razstavljene v Chicagu in po drugih mestih Zedinjenih dr- žav, je bil predsednik ustanove United Art Society of Chicago Umrl je leta 1935 v Clevelandu, Ohio. Anton Šubelj, član pevskega ansamblaja- Metropolitan opere v New Yor-ku, je zadivljal nešteto ljudi s svojim melodioznim baritonom, ko je pel pesmi, ki so drage ameriškemu kot tudi slovenskemu srcu. V političnem oziru je vodilna oseba Etbin Kristan iz Grand Haven, Mich., znani pisatelj in predsednik Ameriškega narodnega sveta, organizacije, posvečene vitalnemu programu, tičočemu se krvaveče in povojne Slovenije. Rev. J. M. Trunk iz Leadville, Colo., filozof in diplomat, je napisal več knjig ter je prisostvoval leta 1918 mirovni konferenci v Parizu kot jugoslovanski delegat, zastopajoč koroške Slovence. Kot predstavnik ameriške vlade pa ni nihče Slovencev dosegel višjih višin kot Frank J. Lausche, bivši sodnik in elevelandski župan, ki je zdaj guverner države Ohio. Prvi ameriški župan slovenskega pokolenja je bil Peter Ruppe, katerega je mesto Red Jacket, Mich., postavilo za župana leta 1875. Vidne zastopnice ženstva Med onimi našimi ženami, ki so si stekle splošno priznanje za svoje zasluge in delo, omenja Mrs. prisland, Mrs. Terezijo Kerže iz New Yorka, ki je bila prva urednica mesečne revije "Čas" in ima široko znanje o predmetih ženstva in doma; Mrs. Albino Novak, urednico "Zarje" v Clevelandu, ter voditeljico mlajših skupin ameriških Slovenk; Mrs. Katko Zupančič iz Chicaga, priznano pesnico in pisateljico, in Mrs. Josephine Erjavec, iz Jolieta, nesebično delavko pri Slovenski ženski zvezi. Slovenska duhovščina Zatem omenja avtorica prve Slovence, ki so se naselili v Michiganu, Clevelandu, Jolietu, Chicagi, v Kaliforniji, Minnesoti in drugod po Ameriki. Med Slovenci, ki so večinoma katoliške vere, je 128 slovenskih duhovnikov slovenskega porekla, ki skrbe za dušni blagor svojih župljanov. —Slovenske župnijske šole. V večini teh šol poučujejo slovenske redovnice. Bratske organizacije Slovenci v Ameriki so ustanovili osem bratskih organizacij. ki imajo skupno 170.000 članstva. Svrha teh bratskih organizacij je, pomagati svojim bolnim članom v primeru bolezni in njihovim dedičem v primeru smrti, in prispevati h kulturnemu in socialnemu življenju svojega članstva. — Skoraj vsak Slovenec v tej deželi je član več kot ene teh organizacij. Slovenska ženska zveza v Ameriki je bila ustanovljena v glavnem v izobraževalne svrhe med tukajšnjim slovenskim ženstvom. S. Ž. Zveza šteje 13,000 članic. Vojna je zahtevala še dve nadaljni organizaciji namreč: JPO-SS in SANS. Slovensko časopisje Dalje je tu 19 slovenskih časopisov, med njimi: pet dnevnikov, štirje tedniki, en polumesečnik (dvakrat na mesec), pet mesečnikov (magazinov) in štiri letne publikacije. Zgleden narod V Ameriki je približno 250 tisoč naturaliziranih in tukaj rojenih Slovencev, od katerih jih je nad 30,000 v oboroženih silah Združenih držav. Mnogo družine imajo po štiri do pet sinov v armadi. Prva ameriška žrtev sedanje vojne je bil Louis Dobnikar, sin slovenskih staršev iz Clevelanda. Prvi slovenski odlikovanec s kongresno medaljo je bil Lt. Commander Milton Pavlic iz Rittman, Ohio. Nova ladja je bila krščena na njegovo ime — U. S. S. "Pavlic." Iz glasil bratskih organizacij je razvidno, da Slovenci zgledno prispevajo k nakupu vojnih obveznic, ker trdno verujejo v ideale dežele te velike demokracije in svobode. — O Sheboyganu sledi. KAMPANJA JE ZAKLJUČENA! KAMPANJA za nove članice je bila zaključena 30. junija, 1945. Ko pišem te vrstice, smo še v začetku meseca, zato nimam nobenih podatkov za junij, da bi lahko podala kakšne številke o napredkih pri podružnicah. Pričakujem, da bo končno prav lep izid, za kar bom srčno hvaležna vsem podružnicam, ki so sodelovale. Tekom kampanje sem razposlala več pisem na odbor_ nice in podružnice, potom katerih sem apelirala za pomoč. Moja iskrena želja je, da bi bile vse podružnice na ČASTNI LISTI, kar pomeni, da so dosegle kvoto. Posebni apel sem poslala do vseh podružnic, kjer še nimajo mladinskega oddelka, da bi istega ustanovile tekom kampanje, ker je povsod prilika dobiti mladinske članice. Kako je izpadlo v tem oziru, tudi ne morem poročati, ker ne vem, če se mi je izpolnila želja, dobiti 500 novih članic, toda sem uverjena, da so naše agilne odbornice tudi letos storile, kar jim je bilo mogoče v zadnjem mesecu kampanje. Prav prisrčno se zahvaljujem vsem podružnicam, ki so sodelovale ter našim pridnim agitatoricam, ki so šle resno na delo. V mesecu aprilu je Mrs. Sophie Golob, taj- nica podružnice št. 5, v Indianapolis, Indiana, pridobila največ novih članic za mladinski oddelek, za kar ji vsa čast! Zahvaljujem se naši glavni predsednici, glavni tajnici in urednici za vso pomoč. Bila sem v velikih skrbeh, kako bo izšlo, ker biti voditeljica kampanje v teh časih, ko so vse ženske tako zaposlene, je res velika naloga. Torej z vašo pomočjo in spodbudnimi članki mislim, da smo dosegle zaželjeni cilj. Drage sestre, čeprav je kampanja v kraju, naše delo ni nikdar končano. Kot zveste sestre delujmo vedno na to, da bodo naše podružnice napredovale. Kadar imate priliko dobiti novo članico, takrat ne odlašajte na prihodnjič, temveč jo peljite na sejo še tisti mesec, da bo takoj sprejeta v Zvezo. Krajevne tajnice vam bodo prav rade izročile pristopne listine in tudi vse potrebno uredile za sprejem. Naš cilj naj bo: dobiti nekaj novih članic vsak mesec! S hvaležnimi in najlepšimi pozdravi, JOSEPHINE MUSTER, kampanjska načelnica. ŠOLNINSKI IN DOBRODELNI SKLAD Zadnji mesec smo iz gl. urada poslali 128 pisem na naše častite gospode duhovnike v katerih se jih je prosilo za prispevek v šolninski in dobrodelni sklad. Do 8. ju- nija so se odzvali sledeči: Novi člani Krožka Zvezinih prijateljev: Rev. Matija J. Kebe, župnik v Pittsburgh, Pa...........$ 50.00 Rev. Valent Schiffrer, župnik v cerkvi sv. Marka v Shakopee, Minnesota ....................................................25.00 Rev. F. A. Sedey, Greaney, Minnesota ................................................20.00 Neimenovani častiti gospod ....................................................................................20.00 Dr. Joseph Zalar, zdravnik v Joliet, Illinois ........................25.00 $140.00 "KLUB TISOČERIH ČLANOV" "THOUSAND MEMBER CLUB" Rev. Roman Homar, župnik Most Holy Redeemer cerkve, Ogema, Minnesota ........................................S 5.00 Mrs. Antoinette Lucich, predsednica št. 31, Gilbert, Minnesota ........................................................................................................5.00 Mrs. Josephine Pintar, predsednica št. 59, Burgettstown, Pa..................................................................................................................5.00 Mrs. Mary Barle, članica št. 31, Gilbert, Minnesota ........................................................................................................5.00 Mrs. Josephine Richter, predsednica št. 79, Enumclaw, Washington ........................................................................................5.00 Podružnica št. 21, Cleveland (West Park), Ohio .... 5.00 Podružnica št. 31, Gilbert, Minnesota ................................................5.00 Podružnica št. 59, Burgettstown, Pa..................................................5.00 $ 40.00 Posamezni darovi: Rev. Ralph J. Sterbentz, St. John Rectory, Garden, Michigan ......................................................$ 3.00 Skupni prispevki zadnji mesec ........................S 183.00 Prenos svote v zadnjem poročilu ...................... 3,074.62 Skupna svota v Šolninskem in dobrodelnem skladu 8. junija ............$3,257.62 * * * Članice bo gotovo zanimalo brati, kaj pišejo naši častiti gospodje o ideji Šolninskega in dobrodelnega sklada. Rev. Matija J. Kebe, župnik na slovenski fari v Pittsburgh, Pa., piše: "Spoštovana gospa Erjavec: Zamisel Slovenske ženske zveze glede Šolninske ustanove, ki bo v gmotno pomoč našim nadarjenim, toda ubogim šolarjem tu in v starem kraju, je imenitna. Povzeti bi jo morale vse slovenske organizacije, vsaka po svoji moči. Čestitam Vam, Slovenski ženski zvezi in še posebej gospej Prislandovi nad neomajano zvestobo do slovenskega naroda. Bodite pozdravljeni, uspešni in srečni! Matej Kebe, 233—57th St., Pittsburgh, Pa." K temu lepemu voščilu je častiti gospod priložil ček za $50.00. * * $ Rev. Valent Schiffrer piše: "Cenjena Mrs. Erjavec: Priložena je nakaznica v znesku $25.00 kot moj skromen prispevek v vaš Šolninski in dobrodelni sklad. Vaša ideja je plemenita in časti vredna ter upam in molim, da boste uspele! Vas vdanostno pozdravljam, Valent Schiffrer, Shakopee, Minnesota." * * * Rev. F. A. Sedey iz Greaney, Minnesota, piše: "Članice: Tukaj prilagam dvajset dolarjev za Šolninski in dobrodelni sklad. Vaše veliko delo, mnogokrat naporno, na polju pravične kulture bo obstalo v jasno odpomoč v analih ameriških Slovencev in Slovanov. Da bi mnoge darežljive in odgovarjajoče duše odmevale na vaš plemenit načrt. S pozdravi, Rev. Francis Sedey, Greaney, Minnesota." * * * Rev. Roman Homar piše iz Ogema, Minnesota: "Draga Mrs. Erjavec: Veseli me, da ste osnovali tako potrebno stvar. Rev. Roman Homar." * * * V teh vrsticah dobimo mnogo zadoščenja za trud in delo, katerega si je naložila naša organizacija. Iskrene želje naših častitih duhovnikov so nam v najlepšo spodbudo. Bog daj, da bi dobile še mnogo lepih odzivov, ker sem prepričana, da je vsak duhovnik prijatelj in zaščitnik otrok in kadar gre za plemeniti namen pomagati otrokom tukaj v Ameriki in v Sloveniji. Upati je, da nam bodo dali pomoč in nas navdušili za vztrajnost pri tem dobrodelnem koraku. Častiti gospodje! Bog Vam povrni tisočkrat za vašo usmiljenost in nesebičnost! — Prejela sem tudi nekaj odgovorov, kateri so mi napravili čuden vtis, ker po moji sodbi je dobrodelnost krščanska čednost, ki deli brez razlik. Zato vselej pričakujem dobiti podporo za dobro stvar od dobrih ljudi, ker smatram, da so največji podporniki dobrodelnosti. Pomagati otrokom je svoje vrste misijonsko delo, ki širi ljubezen do Boga in svojega bliž_ njega. Zahvaljujemo se Mrs. Antoinette Lucich, predsednici podružnice št. 31 v Gilbert, Minnesota, ki je poslala svoto $15.00 iz Gilberta, kar znese članarino za tri stranke za Klub Tisočerih. — Lepa hvala tudi Mrs. Pintar, predsednici podružnice št. 59, Burgettstown, Pa., za požrtvovalnost in prispevke. Želimo in upamo, da bodo vse naše spretne voditeljice pri podružnicah sledile lepemu zgledu teh predsednic. Pomnite lep nauk: kdor takoj da, dvakrat da! Toplo se priporoča vsem našim cenjenim poružnicam, da bi se potrudile za člane v Krožek Zvezinih prijateljev, kakor tudi za Klub Tisočerih članov. Ne pozabite, da vsak prispevek v ta blagi namen gre za naše otroke, katerim bomo v kratkem času priskočile na pomoč. Bog poplačaj vsem darovalcem v naš Šolninski in dobrodelni sklad! * * * KLUB TISOČERIH — THOUSAND MEMBER CLUB 1. Marie Prisland, Sheboygan, Wis.......................$ 15.00 2. Rev. Francis S. Mazir, Lillyville, 111..................................15.00 3. Mary Coghe, Pittsburgh, Pa..............................................................15.00 4. Josephine Erjavec, Joliet, 111......................................................10.00 5. Albina Novak, Cleveland, Ohio ....................................................10.00 6. John Jerich, Chicago, 111......................................................................10.00 7. August Kollander, Cleveland, Ohio ................................10.00 8. Agnes Korelc, Lemont, 111......................................................................10.00 9. Helena Kusar, Chicago, 111..................................................................10.00 10. Jennie Okolish, Barberton, Ohio ............................................10.00 11. Prijatelj iz Chicago, 111..........................................................................10.00 12. Anton Stiglitz, Sheboygan, Wis..................................................10.00 13. Mary Godez, Sheboygan, Wis......................................................5.00 14. Marija Barle, Gilbert, Minn..............................................................5.00 15. Jennie Benedick, Joliet, 111..............................................................5.00 16. Mary Casserman, Cleveland, Ohio ........................................5.00 17. Martin Cesnik, Indianapolis, Ind..........................................5.00 18. Mr. in Mrs. Frank Fedo, Rockdale,Joliet, 111. .. 5.00 19. Caroline Gregorcich, Joliet, 111..................................................5.00 20. Rev. Roman Homar. OSB., Ogema, Minn..................5.00 21. Nick Jaresh, Rockdale-Joliet, 111..........................................5.00 22. Mary Kunstek, Joliet, 111......................................................................5.00 23. Antoinette Lucich, Gilbert, Minn..........................................5.00 24. Anna Mahkovec, Joliet, 111..............................................................5.00 25. Mr. in Mrs. Frank Muha, Rockdale-Joliet, 111. 5.00 26. Marie Nezbeda, Detroit, Mich......................................................5.00 27. Mary Otonicar, Cleveland, Ohio ............................................5.00 28. Mary Peterlin, Eveleth, Minn......................................................5.00 29. Josephine Pintar, Burgettstown, Pa..................................5.00 30. Emma Planinšek, Joliet, 111..............................................................5.00 31. Joseph Ponikvar, Cleveland, Ohio ........................................5.00 32. Prijateljica iz Sheboygan, Wis..................................................5.00 33. Josephine Richter, Enumclaw, Wash..............................5.00 34. Frances Rupert, Cleveland, Ohio ....................................5.00 35. Mr. in Mrs. Michael Smayd, Rockdale-Joliet, 111......................................................5.00 36. Walter Smith, Rockdale-Joliet, 111......................................5.00 37. Frances Süsel, Cleveland, Ohio ................................................5.00 38. Mary Urbas, Cleveland, Ohio ........................................................5.00 39. Podružnica št. 35, Aurora, 111......................................................7.20 40. Podružnica št. 10, Cleveland, Ohio ....................................5.00 41. Podružnica št. 21, Cleveland, Ohio ....................................5.00 42. Podružnica št. 31, Gilbert, Minn..............................................5.00 43. Podružnica št. 32, Euclid, Ohio ................................................5.00 44. Podružnica št. 33, New Duluth, Minn..............................5.00 45. Podružnica št. 59, Burgettstown, Pa. ................................5.00 Skupaj za Klub Tisočerih ......................................$ 287.20 Prijateljski krožek .................................................. 1,615.50 Ostali dohodki v Šolninski in dobrodelni sklad 1,354.92 Skupaj........................................'......$3,257.62 Prav lep izid! NAZNANJAM, da se je s prvim majem zaključila prodaja številk v knjižicah za posteljno pregrinjalo. Vsi dohodki teh številk so bili namenjeni za naš Šolninski in dobrodelni sklad. V ta namen je tem potom prišla lepa svota $774.20. Ob tej priliki želim poročati, da so imele vse podružnice knjižice v prodaji razen št. 1, Sheboygan, Wis., kjer so imele svoje knjižice in dobitke in so jih prodale za $74.00, in pri podružnici št. 20, Joliet, kjer so zbrale skupaj svoto $183.50. S tema dvema svotama je celotni dohodek pri listkih $1,031.90. To je pač lep dodatek za naš Šolninski in dobrodelni sklad. Številka je bila dvignjena po seji podružnice št. 20 v Jolietu v nedeljo 20. majnika ob navzočnosti nabito polne dvorane članic, ker se je ravno isti čas vršil program v počast Materinskega dne. Srečna je bila Mrs. Jennie Lu-žar, članica št. 25, Cleveland, Ohio. Imela je številko 7 iz knjižice št. 30. Posteljno pregrinjalo je bilo poslano iz glavnega urada na tajnico Šolninskega in dobrodelnega sklada Mrs. Albino Novak, katera je oddala lepi dobitek srečni članici na seji št. 25. Iskrena hvala vsem podružnicam ter vsem odbornicam, ki so prodajale listke, kakor tudi vsem, ki so jih kupili. Storili ste dobro delo ter pripomogli, da se je znesek v prepotrebnem skladu lepo zvišal. Otroci tu in v Sloveniji vam bodo vedno hvaležni za izkazano velikodušnost. Naj vam Bog povrne za vse, kar ste storili za uspeh sklada. Za vedno vam hvaležna, JOSEPHINE ERJAVEC. -o- HVALA LEPA, MRS. ERJAVEC Vsa čast in hvala naši vrli glavni tajnici Mrs. Josephine Erjavec za mnogoteri trud in požrtvovalnost v dobrobit našega Šolninskega in dobrodelnega sklada. Ona je sama darovala lepo darilo, kakor tudi razposlala knjižice na podružnice in skozi več mesecev imela mnogo dela, da je bilo vse pravilno vknjiženo in razposlano. Mrs. Erja-ved se resnično zanima za omenjeni sklad, ker umeva veliko potrebo tukaj in v starem kraju, posebno med mladino, ki je nedolžna žrtev razmer. V imenu uredništva in članstva tem potom izrekamo prisrčno zahvalo naši glavni tajnih za njeno darežljivost in neutrudljivo zanimanje. Bog ji daj ljubega zdravja! v JZertfKj sr*>et KONFERENCA ZDRUŽENIH NARODOV IN SPLOŠNA NESOGLASJA VSLED prerane smrti pokojnega predsednika Franklina Delano Roosevelta, so nekateri želeli konferenco preložiti na kakšen poznejši datum, a novi predsednik Truman je odredil, da pojde ves program, kakor je bilo že prej določeno in da se konferenca začne 25. aprila v San Francisco, Cal. Tje je prišlo zastopstvo iz vseh delov sveta, da položi podlago za tisto stavbo, ki bo držala svetovni mir v ravnotežju. Do konference so bili opravičeni zastopniki zasužnjenih in nevtralnih držav in mislili smo, da se drugim fašističnim in nacijskim državam ne bo dovolilo sodelovati. Takoj v začetku je povzročil protest ruskega zastopnika Molotova, veliko razburjenje, čeprav je bil mož na svojem mestu, ko je bil proti Argentiniji. Vsi, ki smo zasledovali početje te republike in tudi Španije, smo se čudili taki dvorezni politiki, ko se v prvi vrsti bori r zoper fašiste, potem se jim pa milostno nasmehne in jih prijazno povabi v svoj krog. Meksikanski zunanji minister dr. Ezequiel Padilla je povedal golo resnico, ko je rekel, da v družbi Združenih narodov ni prostora za tiste, ki so podpirali in sodelovali s fašisti in naciji. Za medsebojno prijateljstvo ameriških republik je veliko deloval prejšnji državni tajnik Mr. Cordell Hull. Žal, da vsled rahlega zdravja, ni mogel na konferenco. Držal je pa stalno zvezo in je bil tudi on zelo ogorčen, ko je zvedel, da je bila Argentina vsprejeta. Kdo je tako napako naredil ni bilo nikdar natančno dognano, ker so se drug na drugega sklicevali in trdili, da ne morejo prezreti Argentine, ki se nahaja na tej ameriški celini. Tisti, ki ne morejo prebaviti Rusov, so ta korak celo odobravali, ampak v splošnem ni ljudstvo tako slepo, da bi ne videlo krivice, ki se je s tem napravila tistim, ki so se borili in drago plačali za svobodo narodov. Kdorkoli je zasledoval svetovne dogodke in obžaloval civilno vojno v Španiji, dobro pojmi, da se je Amerika delala nevtralno tedaj, ko bi bila lahko ustavila človeško klanje v Španiji. Narod si je bil izbral republikansko formo vlade in tega mu zagrizeni Francovci niso pustili. V boju za svobodno vlado, se je zadnji republikanski predsednik Dr. Juan Negrin moral umakniti in Lahi in Nemci so v Španiji dobili izvrstno prakso, kako se strelja in pobija nedolžne civiliste. , Ameriška vlada, ki ima na vseh koncih in krajih svoje zastopnike in je bila o vsem tem grdem početju natančno poučena, je v veliki meri zakrivala nadaljno klanje in prelivanje krvi svojih lastnih mož in mladeničev, ki še danes stojijo na bojni črti za svobodo, kakoršno si je tudi španski narod želel doseči. Na konferenci v San Francisco ni bilo slišati nobenih pritožb čez Franco-ta in zgoditi se zna, da bo tudi Španija vključena med Združene narode. Nova Zelandija in Avstralija ste zoper Franco-ta ampak te dve provinci spadate v angleško veliko kraljestvo in da Anglija simpatizira s Francom, ni nobena skrivnost. Tako si lahko mislimo, kakšen uspeh bodo dosegli prijatelji španske republike. Prejšnji predsednik Dr. Negrin je v bližini, da sliši in čuti udarce španskih intrig. Franco je v svojem velikem prijateljstvu do Hitlerja poslal svoje pla-vosrajčnike tudi na rusko fronto in tako se ne čudimo Rusom, ako se v taki "pisani" družbi ne počutijo dobro. Pravičnemu človeku se vse to početje upira in povzroča dvom v končno zmago za resnično mirno sožitje narodov. Tekom te konference smo dočakali brezpogojno podajo Nemcev. Avstrija, ki je bila med prvimi Hitlerjevimi žrtvami, je postala osvobojena in ker so Rusi kar hitro napravili red in mir in postavili dobro vlado, s katero je ljudstvo zadovoljno, je zopet nesoglasje radi avstrijskih kraljevašev. Otonov brat nadvojvoda Feliks je v San Francisco zelo pridno agitiral za svojega brata Otona pa tudi Francota ni pozabil. Za oba je pridno propagiral in ker ga Rusi niso vprašali, da naj pripelje svojega brata na avstrijski prestol, je seveda udrihal po njih, kar se je dalo. Na konferenci so bili tudi jugoslovanski delegatje in za nikogar ne vemo, ki bi jim bil kaj pomagal. Prišli so tje taki "Jugoslovani," ki so skušali rajši otežiti delo pra-vomočnih jugoslovanskih delegatov. Poskušali so podreti to, kar so drugi gradili. Takim je mar Velika Srbija in kakor po prvi svetovhi vojni, jim tudi sedaj ni mar, če Lahi celo Slovenijo pobašejo v svojo večno lačno malho. Veliko veselje smo občutili, ko je dospela novica, da je Primorska svobodno zadihala, ko so po njenih cestah korakale zmagovite jugoslovanske čete, katere je domače ljudstvo z velikanskim navdušenjem sprejelo in pozdravljalo. Vsi Slovenci smo bili edini, da je Primorje slovansko in do njega nima tujec nobene pravice. Če smo res tako čutili, potem bi bili morali prav vsi z veseljem pozdraviti zmago jugoslovanske vojske, a kakor vedno je tudi ta vesel dogodek kalilo pisanje nekaterih, ki jim je ljubše, da okupirajo naše slovenske kraje, naše Primorje, Novi Zelandci in drugo tuje vojaštvo. Ameriško-angleška politika je začela intrigirati in če se je jugoslovanska voj- ska morala umakniti, je to ponižanje in ta krivica zabolela vsakega pristnega Slovenca v dno duše. Ali ni to krivično, ako se postopa z jugoslovansko vojsko, kakor s sovražniki? Vse do tedaj so jih Jugoslovani šteli za Zaveznike. Churchill ni vedel v kako zbranih besedah bi se jim bil zahvalil, a potem, ko so prišli in osvobodili tisti kos sveta, ki so ga Lahi 25 let mrcvarili, tedaj pa je Anglija začela posegati med pravice našega ljudstva in naših bojevnikov. Bolela nas je strašna vest, da so se morali naši bratje in sestre umakniti s slovenske zemlje potem, kö so jo osvobodili s tolikimi žrtvami. Na ukaz angleškega generala Aleksandra, kateremu je sekundirala tudi Amerika, so se po slovenski zemlji nastanile tuje čete vojaštva. Kdor vse to dovolj premisli, se nehote vpraša, kaj bodo sedaj storili tisti, ki so se tako tresli za Rim? Ta ni v nevarnosti, v nevarnosti je slovanska zemlja, slovensko prebivalstvo in njegova bodočnost. Ljudje, ki so toliko trpeli in umirali za idejo združene Jugoslavije s Primorjem, ne štejejo nič, kadar se oglasi kakšen ameriški uradnik ali pa ignoranten časnikar, ki je kje v skupini Italijanov politiziral in danes trdi o Primorju, da je vse italijansko. Italijanov je dosti v Ameriki in tako močni so, da ameriško časopisje ni do danes napisalo niti enega malega članka o surovostih in zločinih, ki so jih Italijani zagrešili po naši stari domovini. Vedno čitamo le o nacijskih koncentracijskih taboriščih in grozodejstvih in vendar so Italijani tudi naše vasi spreminjali v pogorišča in morili in stradali naše prebivalstvo, da nas je groza, če pomislimo na vse te strašne čase. Sedaj bi bil skrajni čas, da se zedinimo in ne trepetamo več za druge ampak za naše Primorce, da jih ne bo zadela še hujša usoda, kakor pred 25 leti. Ljudstvo hoče biti združeno v Jugoslaviji in če ne bomo tega dovolj jasno in odločno zahtevali pred odločujočimi faktorji, bodo zopet Lahi na dobičku. Pismo ameriškega Slovenca vojaka Julius Sustarič iz Ridgewooda, N. Y., ki je bilo priobčeno v Glas Narodu dne 8. junija je izvrstno spričevalo o ljudski volji, ki želi rešiti se laškega tiranstva. Tako pismo bi bilo vredno prestaviti in poslati vsem tistim, ki so do danes trdili, da je Primorska naseljena z Italijani in da le deset odstotkov prebivalstva odobrava sedanjo jugoslovansko vlado. Dosti črnila se je porabilo za take laži in če jih ne bomo mi, svobodni ameriški Slovenci vsaj poskusili zaustaviti, si bomo morali večno očitati narodno smrt tistega slovenskega in sploh jugoslovanskega prebivalstva, ki že četrt stoletja čaka na odrešenje. Na odločitev mirovne konference ne smemo preveč zaupati. Po prvi svetovni vojni so bili zastopniki pri mirovni konferenci precizno obveščeni o položaju našega Primorja in kljub vsem takim resničnim podatkom, je Italija kar lepo ostala v Reki in nihče se ni več zmenil za usodo prodanih Slovencev in Hrvatov v Primorju. Tako se je zgodilo po prvi svetovni vojni in tako se lahko ta žalostna povest zopet ponovi. Kdor se zanima za take pojasnitve, naj vpraša v knjižnici za "New York Times" od 28. maja, kjer je med pismi izjava ameriškega častnika Frank E. Karelesn-a Jr., pod naslovom "Trieste Control Analyzed." On odobrava korak, ki ga je napravila jugoslovanska vojska, da je prišla in zasedla Primorje. Čemu čakati na mirovno konferenco, ki jih lahko pusti na cedilu, kakor se je to zgodilo po prvi svetovni vojni. Tedaj še niso bili Slovenci tako nezaupljivi in so verjeli v pravično razsodbo, a danes se ne dajo kar tako prevarati. Vsi tisti narodno čuteči Slovenci, ki tako radi pišete resolucije in potujete v Washington, sedaj se zglasite pri odgovornih osebah in pri takih, ki še danes ne vedo, da je v Primorju večina prebivalstva slovanska in ne laška. Obenem pa tudi lahko povprašate, če v Washingtonu kaj sanjajo kako zverinsko so se Italijani obnašali napram našim ženam in otrokom in kdaj bodo začeli klicati vse številne laške bandite na odgovor in obsodbo. Časopisje molči, a molčati ne smemo mi, ki želimo in čakamo pravične rešitve in trajen mir tudi za Slovence na slovenski zem- ji bodisi v Primorju, Prekmurju in na Koroškem in Štajerskem. PREMALO ŽENSKIH ZASTOPNIC Vse pritožbe žensk, da naj se tudi nje upošteva pri svetovnih vprašanjih in splošnih zadevah, so do danes kar enostavno prezrte. Ves svet povdarja, da je bila svetovna politika edino v rokah moških in kaj so delali vsa ta tisočletja, odkar pišemo zgodovino? Klanje in pobijanje na debelo pod imenom vojna, se je vrstilo v enem ali drugem delu sveta. Zadnja svetovna vojna je bila grozna in sedanja vojna pa se je razpasla čez ves svet in dosti ni manjkalo, da bi bilo vse delo civilizacije uničeno, ako bi bili fašisti zmagali. Strahote sedanje svetovne vojne so spravile ženske na noge, da zahtevajo besedo pri tako usodnih odločitvah, ki lahko pogreznejo ves svet v kaos. Med 159 delegati v San Francisco je bilo le šest delegatinj. Naše države so poslale na to konferenco eno samo žensko, čeprav premore Amerika precejšnje število preizkušenih in izobraženih žen. Naša delegatinja je Miss Virginia Gildersleeve, ki je ravnateljica Barnard kolegija v New Yorku že menda 30 let. Delegatje imajo precej oso-bja kot svoje posebne asistente in tudi med tem številnim osobjem je samo dvajset žensk. Delegatinja iz Brazilije, dr. Bertha Lutz je zelo nevoljna ker ni pri konferenci nobenega pravega upoštevanja za žensko sodelovanje. Vse njihove dobre in praktične ideje padajo v nek prepad, kjer ni nobenega dna. In vendar bi bil svet mogoče na boljšem v vseh ozirih, če bi se ženske smele priglasiti s svojimi idejami. Gotovo je, da bi vsaka mati stokrat premislila, predno bi odobravala katerikoli korak, ki bi postavljal svetovni mir v nevarnost. Ženske so bolj usmiljene, bolj popustljive in bolj nezaupljive in previdne. Ženskih organizacij je veliko v naših Državah. Na konferenco pa je prišlo le nekaj svetovalk, katere spadajo h sledečim organizacijam: American Association of University Women, The League of Women, Voters, The General Federation of Women's Clubs, The Women's Action Committe for Victory and Lasting Peace in The National Federation of Business and Professional Women. Ženske reporterice se čutijo zapostavljene v marsikaterem oziru. Najbolj pa so bile nevoljne, ko jim ni bil dostop v časnikarski klub dovoljen brez moškega spremstva. Vse tako preziranje in zapostavljanje pa ženske še bolj druži za skupen odpor in zahtevo po enakopravnosti. KJE JE HITLER IMEL NAJVEČ ZASLOMBE Po izjavi generalovih žen, gospe Lize Keitel in Louise Katherine Jodl so bile ravno nemške ženske najboljša opora za vse Hitlerjeve načrte. S Hitlerjevo smrtjo bodo njegove ideje še bolj živahno vsplamtele. Obe dami ste bile zelo zgovorne in ste vneto zagovarjale nacizem. Vprašale ste, zakaj je posegla vmes Amerika in Anglija, ko jim Nemčija ni dala nikakega povoda za vojno. O grozotah po taboriščih ste le nekaj malega slišale, kar ni bilo vse tako dobro in lepo ampak taki izbruhi so bili posledica boljševizma. (Ubogi Rusi, kjer je kaj slabega se jih obdolži.) Nobena izmed teh dveh gospej ni bila članica na-cijev, vendar pa ste obe skušali živeti po principih nacističnih naukov. Namen nacizma je bil ojačiti Nemčijo in jo napraviti tako, da bi bili lahko vsi ponosni nanjo. Gospa Jodl je tolmačila nacizem nekaj idealnega za pomoč revežem. Tudi ona ni dosti vedela o nemških hudodelstvih in je vse zavrnila kot propagando. Ko ji je repor-terica Marguerite Higgins ponudila fotografične posnetke mrtvih in izstradanih ujetnikov iz Dachau, jih gospa Jodl ni hotela pogledati. Zakaj ni Anglija pustila Nemčiji, da bi vzela tisti svet, ki ga je mirovna konferenca vzela Nemčiji in dala Poljakom kot koridor. To je vse, kar je Hitler želel vrniti Nemčiji, če bi mu bili pustili to malenkost, pa bi bil mir, tako ste modrovale nemške gospe. Najbolj jezni pa ste postali radi ameriških letalcev. Rekle ste: "Če ste nas hoteli učiti humanitarnosti, zakaj ste poslali nad nas letalce, ki so uničevali naša mesta in pobijali naše ljudi?" Reporterica ju je vprašala, če ste kdaj slišale kaj so Nemci počeli z Rotterdamom na Holandskem, s Coventry na Angleškem. Te dve mesti in še mnogo drugih so nemški letalci v par urah bombardiranja zdrobili v prah. Vse to se je zgodilo predno je prilete kateri Anglež ali Američan nad Nemčijo. "To so bile vojne odredbe," se je odrezala gospa Keitel. Po njenem mnenju so Nemci bili opravičeni do takih razbijanj brez vsake revanže za njihovo zlo. Naciji so vedeli, da bo enkrat število prebivalstva precej manjše in kakor za vse drugo, so bili mojstri tudi v tem oziru. Dekletam so naročali kaj je njihova dolžnost napram domovini in posebno napram Hitlerju. Največji izraz ljubezni do domovine so smatrali številna rojstva pa naj bodo tudi izven zakona. Za vse to je imela država posebna shajališča, kjer se je množilo nemško prebivalstvo, ki bi imelo kriti vojne izgube. To je spravilo gospe v zadrego a ste tudi to opravičile kot le začetni poskus. Pozneje je Nemčija zakon zelo visoko cenila. Gospa Keitel in Jodl ste trdile, da njiju moža nista bila drugega kakor vojaška častnika in nista imela nič skupnega z naciji. Jodl se je celo večkrat spri z naciji radi vojaških vprašanj, kar radi verjamemo. Kadar ni šlo vse po načrtih, so se gotovo kregali med seboj. Do zadnjega so Nemci upali na kompromis, ki bi jih pustil kot narodno celoto v miru živeti. Vsega silnega trpljenja in gorja, ki so ga Nemci povzročili miljonom po celem svetu, niso smatrali za kaj drugega kakor za nacij-sko idejo pomagati Nemčiji, da bo prva država na svetu. Ali se bo nemški narod kdaj zavedel svoje strašne krivde, katero inteligentne gospe tako lepo zanikajo? Hitlerjeva smrt še ni bila uradno priznana in potrjena in možnost je, da so mu Nemci omogočili beg potem, ko se je poročil s svojo tovarišico Evo Braun ravno dva dni pred padcem Berlina. Iz vseh okolnosti sklepajo, da je Hitler danes kje na varnem a kje in če ga bodo dobili, pa je velika skrb zaveznikov. Nemce je bil tako prepojil s svojim duhom, da so ga naravnost smatrali za odrešenika Nemčije in prav verjetno je, da so mu beg omogočili, ker, dokler je živ, Nemci še vedno upajo na zmago nacijskih idej, ki morajo zasužnjiti svet. , NEKAJ ZA SMEH Maršal Goering je tako računal, da mu zavezniki ne bodo delali sile in je najbolje, ako se poda rajši njim, kakor pa Rusom. Tako se je res zgodilo, da so ga dobili Američani v svojo oblast. Maršal je bil zelo dobro razpoložen ali vsaj delal se je zelo dobre volje, in ko ga je ameriški vojak stražil, mu Goering reče: "No, kaj me pa tako gledaš, kakor da bi me hotel pojesti?" Vojak pa mu ni ostal dolžan odgovora in ga je zagotovil z besedami: "I don't eat pork." Ta je bila tudi resnična, ker dotični vojak je bil Žid. Vemo pa ne, ako je Goering razumel ta dovtip a tudi žalitev. ZANIMIVA NOVICA IZ STARE DOMOVINE Ženske so postale enakopravne in imajo volilno pravico. V državni upravi je ženska minister za socijalno politiko. Upajmo, da bo Vida Tomšič odlično vodila svoje posle ter bo še več žen imenovanih na odgovorna mesta. Tekom vojne se je med nami v Ameriki mudil minister Snoj, ki se je pozneje vrnil v London. Danes je tudi on v domovini kot minister za lokalni promet. Pričakujemo, da se bo še več dobrih in zaupanja vrednih mož pojavilo, ki bodo skrbeli za dobrobit naroda in ne za svoje lastne interese. -o- Postanite Zvezin prijatelj! -ca! cMarjetica Spisal Anton Koder (Nadaljevanje) -!----- "Take sile ni. Tudi brez nje naredimo, da bo prav. Ko bi človek vedno ženske poslušal, gorje bi mu bilo," odvrne Mlinar in nese odrezek mesnine na vilicah v usta. Mati je nekoliko v zadregi. A vedoč. da je vse to le moževa šala, pristavi: "Moški ste vsi enaki. Vsak govori tako. pa le prebiti ne more brez žene. Kako pa je to, kaj ?" Potem pa vpraša: "Štefan, ali si pa že kaj pomolil na čast svojemu patronu in za duše v vicah, da bi te Bog razsvetlil, da bi ti pravo zavednost in moč dal, da bi napačno ne volil v zakon?" Štefan je premišljal, kaj bi odgovoril; saj ni molil mnogo,- kar pozna Marjetico, in niti prave molitve nima, a vendar bi materi ne hotel zaupati tega. Iz te zadrege ga reši zopet stric, meneč: "Zdaj pa le urno! Če prej gremo, prej opravimo, prej je vse pri kraju, kaj ne, Mlinar?" Izgovorivši se dvigne izza omizja in njegovi tovariši za njim. Med tem, ko postopi Mlinar še v klet in sodeč vina napolni ter ga stisne pod plašč, pomoči mati pri durih desnico v blagoslovljeno vodo, šiloma Štefana na čelu prekriža in ko se brani, pravi: "Lej ga no! To pač mora biti za dober namen, pa za srečen opravek. Kaj takega sramovati se je nespodobno in greh, to si zapomni!" Ko stopijo možakarji na vas in vaški paglavci, ki s premrlimi rokami za hlačnim robom ob potoku drkajo in čevlje trgajo zakriče: "Svatje, svatje gredo!" hiti Mlinarica na prag in z veselim in zadovojnim obrazom zre za njimi. Ko pa izginejo za poslopji, vzdihne: "Saj naš oče vendar ni napačen in brez srca! Dolgo se je upiral in protivil, a naposled je vendar spoznal, da ni drugače in da mora biti Štefanu že baje namenjeno tako. In temu nihče ne uide." Pri Srakarju je bilo ono popoldne vse tako v redu in vse tako pomito in očejeno, da bi človek kar verjel ne bil, da je v leseni koči, pa da je mogoče, da se tako prijetno živi pod slamnato streho. Miza, stoli, klopi, podobe in celo tla so bila bela in čista, da bi se bil las našel na njih. Marjetica si kar hoditi ni upala po sobi. Pa da bi oče kar tako tja v en dan na desno in levo okoli sebe pljuval, tega še misliti ni bilo, kajti Marjetico bi bilo užalo-stilo do solz. Srakar je po južini na mizo pri oknu sedel in držal na rokah razgrnjen svoj škrlatasti telovnik ter ga tipal in ogledoval in računal, koliko mu je že na škodi, odkar mu je umerjen, namreč pred več kot dvajsetimi leti, ko je rajno Marjetičino mater za ženo jemal. V svojo veliko žalost se prepriča, da je vse minljivo na svetu, in da so tudi ta dragocen brezrokavnik molji neusmiljeno na desno in levo preorali in delali neprivoljene ceste, ter mu na več krajih predrzno puščali. Pa vsega tega on ni zaslužil, saj je bil prav pripraven in ubogljiv. Pa koliko nedelj in praznikov se je tako prijetno oprijemal Srakarje-vega života! Nečasti pa mu ni delal nikdar. V tem trenutku se Srakar ozre tudi pod omizje. A povedati moramo, da ne s posebno dopadljivim pogledom. Ondi zapazi namreč, da je vendar le napačno, ker ni mogel obiskati zadnjega sejma in da bo čevelj le potreba, kajti nepridiprav desni palec je jako revolucijonarnih načel. Po vsej sili leze na zlato svobodo. Sicer poslednje ni tolike važ- nosti. A da bi svatje to videli, bi vendar ne imel rad. Zatorej poskuša potem in primerja, kako mora stopiti, kje hoditi, pa kje ne, da zakrije to palčevo predrznost, pa da ne obudi pri svatih slabih misli o sebi. Med tem se ozre nevedoma na vas in videč, da jo mahajo štirje možakarji po pogorju, ki morajo biti svatje, nihče drugi, hitro glavo umakne in zakliče: "Marjetica, poglej jih no, poglej! Že gredo!! Eden, dva, trije, pa še eden je brez plašča. O, to pa je Štefan, prav Štefan je, ali kali? Hiti torej, hiti, pa še ti se lepše obleci. Kar taka ni da bi prišla k mizi." In pohitela je Marjetica, pa kako pohitela v svojo kamrico, tako, kakor kriljajo veseli metulji od rože do rože pa od cveta do cveta. A prej se je je radovedno ozrla v dolino in zardela kakor pirh, kajti Štefan, pravi Štefan in svatje so ubirali pot po strmini. Prišedši v spalnico, omahne pred shrambo svojih pri-prostih kril. "Kako bi se oblekla?" vzdihne potem, "da bi se me ne sramoval, pa da bi bila svatom povšeči?" Roke ji počivajo kakor mrtve v naročju. "Bog mi je priča, da si nisem domišljevala nikdar današnjega dne," pristavi potem. Nekaj trenutkov pozneje je končana njena oprava. Vse, kar ima na sebi, ni vredno mnogo goldinarjev. Zlatnine in srebrnine ona nima. Kje bi jo vzela? A vendar take neveste še nismo videli in bilo je ni, kar stoji Beriška vas ali pa še dlje. Vaška dekleta imajo dražje pa bolj pisane rute, kot je Marjetičina, težka suknena krila, svilnate predpasnike. A vendar, kakšen razloček je med Marjetico in njimi! Kako lepa je Marjetica, ko sede potem na posteljo in sklene roke v naročju. Lice ji je belo in nežno, kakor bi ne videlo nikdar solnčnih žarkov. Njene črne, svetle kite se vsipljejo tako prijetno po tilniku, in segajo notri doli v naročje, da bi se jim človek kar prečuditi ne mogel. Tako pričakuje Marjetica svatov. Notri v prsih pa se ji širi srce. Sama ne ve, kaj hoče in kaj noče. Vse se ji vrti, pa vse pleše in se ziblje pred očmi. "Bog vam daj dober dan, če ga še nimate!" se oglasi zdaj Štefanov stric, ko stopi v hišo in za njim vsa družba, ter sodeč vina na klop za duri postavi. 5 "In Bog vas sprimi in vam poplačaj, kar ste mi dobrega voščili," odgovori nekoliko začuden Srakar, vstane izza mize, odmakne stole in desni čevelj za levega skriva ter pristavi: "Pa kar sedite, možakarji, kar sedite, pa je! Rastli ne boste več, voda tudi ne gori, da bi se vam mudilo. Potem pa kakšno uganemo in razderemo skupaj, ali kali? Kaj ne, oče Tepkar, da jo?" 'Ali pa še dve ali pa več! Ni vraga, štirje smo, pa bi kake modre in premetene ne spravili na dan? Ne da bi dejal, da smo hudo učeni. A tako brez glav tudi nismo," odgovori prisežni mož ter rine s hrbtiščem naprej za omizje, Mlinar poleg njega, stric pa na Srakarjevo stran. Štefan prisede na lesen naslanjač in se kaka dva pota bolj skrivaje izpod kastorc po hiši ozre. Potem se razplete govorica bolj o navadnih rečeh, o vremenu, o letošnji zimi, po čem se je kupovalo in prodajalo na zadnjem sejmu, pa kako dolg bo letošnji predpust in ali bo spomlad kaj prida in pa ozimna setev. "Predpust pride in prikima, pa zima pojemlje. Brez poroke pa vendar ne bomo pod beriškim zvonom, ali kali? A, kaj pa vaša deklica Marjetica poreče k temu, kaj, Srakar, ali prikima?" vzklikne zdajci stric, s pestjo ob mizo udari, Srakarju nekaj na uho zašepeče in seže po sodcu na klopi. "Saj je res, Srakar, kje pa imaš mlado gospodinjo, kje? Še na ogled ne pride. Takšni menda nismo, da bi se nas ogibala in bala. Sem k mizi naj pride, pa je, tako se spodobi," pristavi zdaj oče Tepkar, namežika Štefanu in Mlinarja skrivaje s komolcem dregne, kakor bi hotel reči: "Zdaj zmaji jezik, zdaj; čas je in zato smo skupaj!" "Nekaj boječa je Marjetica, pa druščine ni vajena!" se izgovarja Srakar in vzame s police prazno kupo ter jo postavi pred strica. "Vidva se baje nekaj bolje poznata, vidva, Štefan! Po-njo pojdi, pa k mizi jo pripelji, pa je," pravi Mlinar in v potrdilo take resne besede vlije vase polno kupo vina, ko mu napije stric na zdravje. "Marjetica, kaj res ne greš v hišo? Glej, svatje so ondi in moj oče tudi, pa tebe kličejo in čakajo, Marjetica, in tudi jaz te čakam, saj se tako dolgo nisva videla," reče Štefan, ko stopi v kamro in najde Marjetico z objokanim obrazom na postelji sedečo. "Štefan, kaj si ti? Pa res da si, lej ga no, in tako spremenjen se mi zdiš; poznala bi te ne bila kmalu," jek-ne Marjetica. "Kaj res ne greš k gostom, Marjetica?" mora ponavljati Štefan. "Da bi k gostom šla, praviš? O, jaz se jih kar bojim, posebno pa tvojega očeta." "Pustiva to! Tako je moralo biti. Zdaj je pa drugače. Marjetica, zdaj smem očitno priti k tebi, podati ti roko in reči: Večno moja bodi, pa nobenega drugega ne ljubi kot mene!" "Kaj res, Štefan? Saj jaz tudi mislim tako," pravi Marjetica in od sramu zakrije obrazek na njegovih prsih, a potem pristavi: "Kaj pa tvoj oče, pa ljudje, pa ves svet?" "Pusti to. Oče naju imajo radi, pa mati naju blagoslavljajo, in ves svet naju zavida! Kar vstani, pa k gostom greva in v roke udarimo, Marjetica, in besedo damo, zaročno besedo." "Veš, Štefan, jaz si kar ne upam. Poglej, pa tako preprosto sem oblečena! O, ko bi bila vsaj nekaj dni prej vedela, da pridejo svatje, pa nisem. Potem bi se bila že tako oblekla, da bi te ne bilo sram Marjetice. Novo krilo bi si bila sešila, pa take barve, kakršna je tebi povšeči." "Kaj boš to! Meni je vse povšeči in prav. Pa prav lepo si se oblekla danes. Glej, tale rdeča ruta ti prav dobro pristoja in bel predpasnik se te lepo oprijemlje, počesana pa nisi bila še nikdar tako umetno, kakor danes." Izgovorivši prime Štefan Marjetico za desnico, jo ovije okoli svoje pazduhe in hoteč ali nehoteč mora ona ž njim. Tako stopita v hišo. Kakšen par je to! Človek bi kar gledal za njim. Slikar bi ga porabil za sliko in vsa Be-riška vas bi se čudila. In marsikdo bi umeti ne mogel, da je sredi tihe doline, sredi preprostega kmetskega življenja toliko poezije doma. "Pojdi pit, Marjetica, pojdi!" vzklikne stric in vsa družba, ko vstopi Marjetica v hišo, ter ji že od daleč moli polno kupo nasproti. Ko pravi Marjetica: "Na vaše zdravje, stric!" in kupo jedva dvigne do usten, pristavi stric: "Le dobro ga potegni, Marjetica! Ta ti ne škoduje. Prava božja kapljica je, sam sem ga kupil doli na Hrvaškem. Po vinu boš rdeča v licih in bolj razcvetela in veselje ti pride v glavo. Potem pa tja k Štefanu sedi, pa se kaj pomenimo in uganemo, kako in kaj. Jeli, Štefan, in oče Srakar, da se?" Marjetica sede k Štefanu in Mlinarju. In poslednji, ki je dozdaj bolj molčeč sedel, je tega vidno vesel. Večkrat se obrne k Marjetici in ji pove kaj na uho, da Marjetica zardi in tiho pravi: "To je vse preveč, tega nisem vredna in tudi ne zaslužim." "To je vse eno. Branila se ne boš. Še danes uredimo vse, pa je," pristavi Mlinar glasneje in govorica se zopet razveže. "Marjetica, pij, zdaj le pij, pa poslušaj me, kaj pravim in ti govorim. Če ti je povšeči, boš pa prišla k Mlinarju za mlado gospodinjo! Tako smo ukrenili možakarji, saj vidiš, in zato smo v svatovskih plaščih zbrani tule pri vas." Poslednje besede govori stric, pomoli kupo Marjetici in Mlinarju namežika, naj tudi on zdajle kakšno zine, zdaj je priložnost. "Kar reci, da si zadovoljna, Marjetica, kar reci in vse je pri kraju!" meni zdaj tudi Mlinar in veselega obraza pogleda po Štefanu in Marjetici, s pestjo ob mizo udari, da zazveni in pristavi: "Ni vrag, da bi se branil kdo pod Mlinarjevo streho. Zadnji menda nismo v vasi." "Take reči se vse stari pomenijo, otroci pa ubogajo. Meni je vse prav," meni Srakar in se spozabi pri tem celo, kako mora postavljati levi čevelj, da zakrije desnega. A to krivdo kmalu poravna. Marjetica ne odgovori ničesar. A po tem, kako se ji trese roka, ko kupo vina v njej drži, in celo nekaj kapelj razlije po rdeči ruti, se vidi, da je vesela, neizmerno vesela. In pa taka sreča, kakor je bila Marjetičina in Štefanova, ne sije povsod in v vsakem očesu! # Pozneje določajo možakarji, kako se bo zaženilo Mlinarjevo imetje, kakšen kot in priboljšek si izgovori Mlinar in mati za stare dni, in še druge imenitne reči. Srakar tudi pristavi, da bi on, dokler more, ne zapustil rad svoje koče, da bi tu gospodaril sam. Samo kos njivice bi rad ondile na rebru, za deteljico bi jo imel in nekaj korenja bi vsejal vmes, potem bi pa prašička kupil in po zimi ob nedeljah opoldne imel kaj suhega mesa na mizi. To bi bilo vse, kar si želi. Ko mu seže Mlinar v besedo in mu pomoli desnico in privoli, pijejo svatje še enkrat na nevestino in ženinovo zdravje in se dvignejo izza omizja. Srakar in Marjetica jih pospremita po pogorju, pa tako, da gre Marjetica z roko v roki poleg Štefana, Srakar pa hlača med možakarji in spušča iz pipice goste oblake dima. XXXII. Ko bi bil nekaj dni pozneje kdo vprašal Marjetico, kakšna je zima, kako dolg letošnji predpust in kakšni so sicer dolgočasni zimski večeri, zardela bi bila, zavrtela se na nogi in zbežala, ali pa bi dvignila prst svoje desne roke ter bi mu požugala rekoč: "Čaj no, čaj no, ti nagajivec nagajivi!" Saj se ji je dozdeval v resnici spremenjen svet od zadnjih dni. Dostikrat kar sama sebi ni mogla verjeti, da je tako, pa da bi bila nevesta, kakor pravijo ljudje in kažejo s prsti na njo, ako jo pelje pot skozi vas. V takih trenutkih je postala, se prijela za glavo, kakor da bi se hotela prepričati, ali je mogoče vse to, ali so le sanje, goljufive sanje. Šele ko je legla temna noč na zemljo in je migljalo milijone in milijone zvezd na nebu, ko je čula ukanje po pogorju in je spoznala, da so ti glasovi Štefanovi, ki gre k njej v vas, vedela je, da se ne vara, da je srečna. Sedla je potem k mizi, utrnila leščerbo in jela vrteti brenčeči kolovrat, ali pa je vzela kot sneg belo tkanino v naročje in šivala svatovsko perilo. Le-to ji je delalo mnogo in največ preglavice. Sklenila je namreč izdelati vsa krila in vse, kar mora imeti nevesta, lastnoročno. To pa ni bilo majhno delo. Predpust se je bližal vedno bolj in bolj, večeri pa so se ji dozdevali vedno krajši in krajši. In kdo je bil kriv temu? Štefan, ki je sedel v pozno noč poleg nje in ji pomagal, seveda, kolikor morejo pomagati moški pri ženskih delih. Semtertje ji je udeval ši-vanko in Marjetica je ploskala z rokama in se smejala na glas, če se mu ni posrečilo zadeti ušesa in dejala: "čaj no, Štefan, čaj! Takole stori, pa bo! To znamo ženske najbolje, že vidim!" Tudi šivanje ji je podrževal. A je že križ, če sta dva zaljubljena skupaj. Kolikokrat je Marjetica, ko je bilo kaj sešitega, spoznala, da je napačno in narobe. Prepričala se je, da je tega sam Štefan kriv, nihče drugi. Tedaj ga je udarila nekoliko po dlani, seveda ne tako, da bi ga zabolelo, tega ne. Ob taki priliki se je smejal Štefan na glas in si mel roki in šaljivo pristavil: "Saj praviš, da ženske umete vse, moški pa nič. Zdaj pa vidiš." Konec vsemu temu pa je bilo, da ji je Štefan, videč, da Srakar dremlje na zapečku, pritisnil na rdeči ustni go-rek pa sladek poljubček, da je kar zazvenelo in je Marjetici rdečica udarila v lica. Taki so bili večeri pri Srakar-jevih. Potem pa naj kdo reče, da niso bili lepi in prijetni. Kaj pa stoprv, ko je nekega dne kakor nevidoma in skrivaje toliko blaga, oh, pa kakega blaga prišlo k Srakar-jevim v hišo! Marjetica je kar roki sklenila nad prsi in jih potem, čudeč se, pustila pasti v naročje, ko je razgrinjala blago po mizi. In kako bi ne? Tu je bilo pravo brnsko, žlahtno suk-no za krila, ondi laški svilni žamet za jopice, tu gladka leskeča svila za predpasnike, bruseljske čipke, rdeče in plavo trakovje. In koliko rut, pa kakih, za velike in male praznike, rdeče-svilene, rožaste in bolj ponižne, in pisane za vsakdanjo potrebo. "Ali je mogoče!" vzklikne potem Marjetica in ne obrne pogleda od tolike lepotije. Nazadnje pa od samega veselja zakliče: "Oče, oče, poglejte no, poglejte, in hitite, kaj je nekdo prinesel k nam! In to bi naj bilo vse moje, za zmeraj moje? O, take obleke nima nobena deklica v fari, kot je tale tkanina, pa tole sukno in svilnata roba." Srakar začuje Marjetičin glas v veži pri ognjišču, urno pomoli glavo v hišo in vpraša: "Kaj, Marjetica, kaj praviš in meniš?" "Le poglejte no, kaj je tu na mizi, oče če še niste videli! Kaj takega nisem pričakovala." "Kaj pa je, kaj neki bo?" pravi Srakar in stopi k mizi. A zagledivši različno dragoceno robo, ki se blišči kakor v najlepši prodajalnici pred njim, vzame pipo iz ust ter jo na okno položi, rekoč: "To pa to, Marjetica! Zdaj pa zdaj! Hodila boš kakor gospa in šumela s krili, pa starega v rujavi irhovini se boš sramovala, jeli? Jaz pa stavim kaj, da je vse to kupil Štefan, nobeden drugi." Potem tiplje in tehta različno robo na rokah, jo gleda proti oknu, na luč in narobe, meni na pedi in na palce, ugiblje, katero je močneje, katero slabše in računi na prste, po čem bo to in to na vatel, pa koliko lepega srebrnega denarja tiči v tem blagu. Marjetica pa kar omahne na klop in vid ji jemlje vsa ta dragocenost. Ko čuje tudi od očeta, da ji je kupil vse to Štefan in nobeden drugi, zažari ji lice. Pa ko bi se ne sramovala, in ko bi taka navada bila, oklenila bi se očetovega vratu in dejala: "O, veselite se s svojo Marjetico, kakor se veseli ona vas in Šefana. Sramovala pa se vas ne bo nikdar. Poleg nje boste živeli vse dni in na rokah vas bosta nosila ona in Štefan." Kaj pa pri Mlinarju, kako je bilo neki tudi tam, odkar je Mlinar po tolikih nezgodah kastorec s srebrno za-pono nataknil na glavo in višnjevo-spreminjav v plašč ogrnil pa postopil k Srakarju? Bilo je tako kakor je v vsaki kmetski hiši, o kateri se raznese novica: pred pustom ali spomladi pa dobodo mlado, novo gospodinjo. V resnici, pri Mlinarju je bilo dela polne roke. Če je suhopeti kopitni čevljarček na večer mimo Mlinarja s šivanja domov šel, postopil je navadno k materi Mlinarici v kuhinjo, navidez zažigal z ogorkom pipo tobaka, a pri tem pristavil: "No, mati, kdaj pa k vam pridem? Nekaj parov obuval bo potreba, da bodo tla bolj odmevala, kajti na taki ženitnini, kakor bo vašega Štefana, ne bo brez piskačev in veselih plesalcev.." (Dalje prihodnjič.) VABILO NA ZVEZIN DAN Tem potom so vabljene vse članice, njih družine, prijatelji in znanci na Zvezin dan, ki se vrši v nedeljo 22. julija, 1945, na Ameriških Brezjah v Lemontu, Illinois. Zvezin dan je ena najlepših prireditev naše organizacije, ki vsako leto privabi lepo udeležbo od daleč in blizu. Na ta dan pridejo skupaj članice in prijatelji iz vseh delov Amerike in tudi letos se pričakuje ista udeležba. Oddaljenim se tudi priporoča, da pridete en dan prej in si lahko ogledate lep hribček, ki je zelo značilen prostorom v starem kraju. V nedeljo se bomo zabeli zbirati pred semeniščem ob desetih dopoldne. Vsako leto se članice zbirajo v svojih vrstah po podružnici in naselbini iz katerih prihajajo. Vsaka je prošena, da ima pripet znak od svoje podružnice ali Pa vsaj majhen znak od kje prihaja. Procesija se bo začela pomikati ob pol enajstih. Na čelu bo častita duhovščina, strežniki,, članice pevskega kluba podružnice št. 2 iz Chicaga, Illinois, glavne odbornice, članice v narodnih nošah, vežbalni krožki in vsi, ki se želijo pridružiti romanju. Ob enajstih se prične sveta maša pri votlini Lurške Gospe. Po sveti maši bo pridiga in blagoslov z Najsvetejšim. Ko bodo končani obredi, se vabi vse navzoče na gri-'ček, kjer bodo nastopile naše kadetke in proizvajale svoje zanimive vežbe. Kadetke imajo vsako leto prominenten prostor na Zvezin dan in navzoči dobijo najlepši užitek, ko sledijo pestrim skupinam v lepem nastopu. Ko bodo kadetke končale z vajami, bo v redu za ser-viranje prav okusen prigrizek. Ob dveh popoldne se pa prične zanimiv program, pri katerem bedo sodelovale članice mladinskih krožkov od podružnic št. 2, 16 in 20. Program vsebuje prav lepe točke, ki bodo navzočim v lepo zabavo. Nato sledi prosta zabava. Na prostorih bodo stojnice, kjer bodo na prodaj vsakovrstni spominki in druge zanimivosti se bo tudi lahko obiskalo. Vsaka mati, vsak sorodnik, ki ima dragega še v vojaški službi, naj pride med nas ta dan, kjer bomo v skupni molitvi prosili Našo blago Gospo Marijo, da Ona izprosi pri Bogu njih skorajšen povratek. Spominjali se bomo tudi tistih, ki so dali svoje življenje na bojnem polju. Sedaj, kot še nikdar prej, je potrebno, da se skupaj zberemo in molimo za hiter konec vojne tudi na Pacifiku. Kdor je enkrat obiskal Ameriške Brezje na Zvezin dan, se je ponovno vrnil leto za letom, kajti srce vleče romarje na ta lep kraj, kjer nas tako živo spominja na Božjo pot v starem kraju. Kadi tega, drage članice, udeležite se Zvezinega dne na Ameriških Brezjah v Lemontu na 22. julija, 1945. JOSEPHINE ERJAVEC, glavna tajnica. IZ GLAVNEGA URADA Naznanjam vsem podružnicam, da se prične poLletna seja odbora direktoric na glavnem uradu v pondeljek, 23. julija, 1945, ob desetih dopoldne. Če imate poročilo za glavno sejo, prosim, da pošljete vsaj tri dni pred tem časom. JOSEPHINE ERJAVEC, glavna tajnica. By WM. TYLER PAGE I BELIEVE in the United States of America as a government of the people, by the people, for the people; whose just powers are derived from the consent of the governed; a democracy in a republic; a sovereign nation of many sovereign states; a perfect union, one and inseparable; established upon those principles of freedom, equality, justice, and humanity for which American patriots sacrificed their lives and fortunes. I therefore believe it is my duty to my country to love it; to support its constitution; to obey its laws; to respect its flag; and to defend it against all enemies. Št. 1, Sheboygan, Wis. — Odbor naše podružnice se želi najiskrenejše zahvaliti vsem, kateri so sodelovali, se udeležili in pripomogli, da je bila naša prireditev za Materinski dan 13. maja prav zadovoljno izpeljana. Miss Rogine Brulla, članica mladinskega oddelka, ki je deklamirala pesem "Materam za god" in nato predstavila točke na sporedu, je prav ugajala. Lep govor je podal Rev. Leroy Dier-beck. pomožni župnik pri fari sv. Cirila in Metoda; solospev "Wonderful mother of mine" — je pel Stanley Knaus. Na programu so nastopih tudi šolski otroci od prvega in drugega razreda ter podali mično igrico, iz tretjega in četrtega razreda so pa nastopili v narodnih plesih. Naš pevski klub je zapel več lepih in priljubljenih pesmic. Joan Gergisch je podala deklamacijo "O, moja mamica," Wayne Repenshek je pa zaigral nekaj živahnih komadov na harmonike. Alma Gruden je nastopila v solospe-vu in naš trio: sestre Fauline Rupar, Jennie Repenshek in Mary Majcen, ml., so pa zapele več ljubkih pesmic. Pri prizoru: V spomin umrlim članicam, je pa nastopil naš pevski klub v pesmi "Sirota," deklamacijo "Na materinem grobu" je podal Victor Turk, ml., sestri Julia Tratter in Mary Champa sta pa zapeli v duetu "Ave Maria" in še eno nabožno pesem. Glavna točka med sporedom je pa bila prcizvajana po izvrstnih pevcih in godbenikih "Jolly Five" iz Milwaukee, Wis. V tej skupini so sledeči: — Frank Sezon igra na harmoniko, Fr. Zakrajšek, Prank Repenshek, Ignatz Gorenc in Anton Bohte. Ti slovenski pevci imajo svoj klub in se slišijo ob nedeljah na slovenskem radio programu, ki je oddajan v Milwaukee. Na našem programu so sodelovali na povabilo naše glavne predsednice Mrs. Marie Prisland. Poklonili so lepe slovenske narodne pesmice in njih trud in stroške pri potovanju v počast vsem slovenskim materam v Sheboyganu. Hvaležne smo tem našim rodoljubom in želimo, da bi njih lepe pesmice donele še dolgo let med nami. Iskrena hvala vam za prijaznost! Posebno se želimo zahvaliti Rev. Leroy Dierbecku, častitim šolskim sestram, ki so naučile otroke za lep nastop; organistinji Mrs. Stanza Francis za njeno prijaznost in požrtvovalnost do našega pevskega kluba, kakor tudi našim dobrim pevkam. Zahvaljujemo se tudi sestram iz Port Washingtona, naši glavni odbor -nici Mrs. Marici Kopač in drugim, ki so prišli iz Milwaukee in West Allisa na naš program. Ob priliki vam hočemo vso prijaznost in naklonjenost rade volje povrniti. Odbor št. 1, Sheboygan, Wisconsin. Št. 2, Chicago, 111. — Seja meseca maja je bila precej dobro obiskana. Prihodnja seja se vrši 14. julija, na katero ste vabljene vse članice, da se je polncštevilno udeležite, ker bo ta seja zelo važna za vse članice naše podružnice. Kakor vsako leto, tako ima tudi letos SŽZ svoj "Zvezin dan," ko se skupaj zberejo romarji in romarice iz vseh bližnjih in daljnih naselbin za romanje k Mariji Pomagaj v Lemon-tu. Letos se vrši na četrto nedeljo, to bo 22. julija. O tem bomo tudi razmotrivale na seji. Pridite torej v velikem številu na sejo in pomagajte z dobrimi nasveti in predlogi, da bo naš uspeh popolen na ta dan. Tudi naj ne ostane nobena doma, privoščite si vsaj enkrat v letu zdravega užitka v prosti naravi in veselem razpoloženju med svojimi znanci in prijatelji. Najlepše pozdrave ter na svidenje na seji 14. julija in potem na "Zvezinem dnevu" 22 julija. 1945. Pozdravljene! Mary Kovačič, poročevalka. Št. 5, Indianapolis, Ind.—Naša podružnica precej povoijno napreduje. Število članic je preseglo številko 200. Vse priznanje naši novi tajnici, ki ne-utrudljivo in natančno izpolnjuje svoje dolžnosti. Posebna čast materam, ki so dale svoje hčerke vpisat v mladinski oddelek in s tem so pripomogle do lepega napredka. Tudi bolnim članicam se polagoma vračuje zdravje, kar je za vse razveseljivo. "JOLLY FIVE," SLOVENSKI PEVCI IZ MILWAUKEE, WIS. Poročili sta se sestri Prances Sustar-šič in Louise Ju gg. Obema naše čestitki Fntje-vojaki tudi tukaj prihajajo na dopust. Upamo in želimo, da bi skoraj za stalno ostali doma med svojimi dragimi. Bog daj, da bi bilo že skoraj konec te nesrečne vojske! Vsem članicam najlepše pozdrave. Pauline Lovišček. Št. 6. Barberton, O. — Kampanja se je zaključila in upam, da se je povolj-no obnesla. Pri nas je še zmerom zima, čeprav je že mesec junij. Bog daj, da bi imeli odslej naprej prav lepo vreme. Pri nas nam bela žena smrt vedno ugrabi kakšno sestro. Zdaj si je izbrala za svojo žrtev sestro Terezijo Brus, ki je bila že dolgo let članica. Doma je bila iz Babnega polja v Sloveniji in povsod dobro poznana. Preminil je tudi Mjohael Musha-lek. Bog ga je rešil dolgotrajne bolezni. Obema pokojnikoma želim večni mir in pokoj. Preostalim sorodnikom pa naše iskreno sožalje. Srčen pozdrav pošiljam vsem sestram širom Amerike! Mary Fidel, tajnica. Št. 7, Forest City, Pa. — Naša zadnja seja je bila lepo obiskana, čeprav je ves dan deževalo. Imele smo lepo zabavo s penny bingo do pozne ure. Prav zares me skrbi, kaj je vzrok, da ne moremo dobiti novih članic pri naši podružnici. Pri vsaki seji priporočam članicam, da bi vpisale svoje mlade hčerke v našo Zvezo, pa nimam uspeha, čeprav je asesment v mladinskem oddelku samo deset centov na mesec. Dve naši članici sta dobili brzo-jave, da sta izgubili ljuba sinova v tej nesrečni vojski. Sergeant Henry Zigon, sin sestre Katherine Zigon je padel na bojišču v Nemčiji dne 5. maja. Sestra Mary Planinšek Deilas je pa bila obveščena, da je njen soprog saržent Frank dal svoje življenje nekje na Pacifiku. Poleg žene zapušča šest let staro hčerko, v Scrantonu pa starše in dve sestri. Žalujočim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. — Hrabrima junakoma pa naj bo Bog dober plačnik! Danes, ko to pišem, leži na mrtvaškem odru naša sestra Terezija An-zlovar. Ona je ena izmed ustanoviteljic naše podružnice. Doma je bila iz št. Vida pri Stični, in zapušča dva sina ter več sorodnikov. Naj ji sveti večna luč! Spominjale se je bomo v molitvi. Sestra Gertrude Urbas je srečno prestala operacijo in zdravje se ji počasi obrača na boljše, kar ji vsi iz srca privoščimo. Poročati imam tudi nekaj veselih novic. Vida Zanetti, hčerka naše tajnice, ki živi s svojim možem v New Yorku, je povila zalega sinčka, prvo-rojenčka. Alice Košir Kral je pa povila brhko deklico, tudi prvorojenko. Naše najlepše čestitke mamicama, ki sta obe naši članici. Lep pozdrav vsem članicam SŽZ! Anna Kameen, predsednica. Št. 19, Cleveland (Collinwood), O. — Na seji v maju je bila prav lepa udeležba. Po seji smo imele prav prijetno zabavo; vsega je bilo na razpolago. Naše dobrosrčne članice so vse brezplačno prispevale. Sestra Lojska Čebular nas je še posebno pogostila za svoj rojstni dan. Prav lepa hvala, Lojska! Sestra Lucija Glavač je podarila kar cel petak v vojaško blagajno. Tudi druge članice so se prav lepo odzvale, tako, da smo tisti večer nabrale $26.00 za vojaško blagajno in $4.50 za ročno blagajno. Prav lepa hvala vsem da-rovalkam! V zakonski stan sta stopili dve naši mladi članici in sicer Veronika Hu-mar, ki se je poročila z Mr. Osolinom, in Alice Sluga z Mr. Josephom Men-doza. Obe sta aktivni članici pri vež-balnem krožku. Posebno Alice Sluga se je pridno udejstvovala pri krožku ter bila več let odbornica kar upamo, da bo tudi v bodoče. Njena mamica je bila pred več leti tajnica in nekaj let pa blagajničarka pri naši podružnici. Mladim zakoncem želimo vso srečo in zadovoljstvo v novem stanu. Podružnica je poklonila majhen spo-minček tema nevestoma. Vile rojenice so se oglasile pri družini Andrej Kocjan ter pustile zalo deklico prvorojenko. Srečna mamica je hčerka naše bivše predsednice Mrs. Frances Tomšič, ki je sedaj prvič postala stara mamica. (Pa še prav lepa in mlada). Srečni družini izrekamo najlepše čestitke! Globoko sožalje izrekamo sestri Rose Koren nad izgubo edinega sina, ki je dal svoje mlado življenje za domovino. Padel je nekje v Nemčiji. Za vse do sedaj padle vojake od članic naše podružnice je bila darovana peta sv. maša v nedeljo 10. junija. Bolne so sestre Karolina Urbančič, Frances Leskovec, Mary Zallar in Alice Kumel. Vsem želimo kmalu ljubega zdravja! S pozdravom, Frances Sušel, tajnica. -o- NAŠA GLAVNA TAJNICA V BOLNIŠNICI Bolezen se kar nekam stalno drži glavnih odbornic in ni še končala pri eni, pa se že oglasi pri drugi. Dne 14. junija se je morala podvreči operaciji naša glavna tajnica Mrs. Josephine Erjavec. Nahaja se v St. Luke's bolnišnici v Chicagu, 111. Ker vemo, kako je ona zvesto navezana na dom in na glavni urad, zato iskreno želimo, da bi bila kmalu na potu popolnega o-krevanja in da bi bilo njeno zdravje po tej operaciji prav krepko. Bog jo blagoslovi! Naše članice se rade spominjajo bolnih sosester v molitvah in vemo, da se boste vse spominjale naše glavne predsednice, ki je še tudi rahlega zdravja, in naše glavne tajnice, da bi jima ljubi Bog kaj skoro dal zopet dobrega zdravja. -o- Št. 12, Milwaukee, Wis. — Naša seja je bila za enkrat malo boljše obiskana. Prihodnja seja bo 4. julija, a pridite v večjem številu. Radovedne smo, koliko članic gre na Zvezin dan v Lemont, Illinois. Več članic je reklo, da bodo šle in čim večje število, tem boljše bo za nas. Kampanja je zaključena, toda tako majhnega napredka se ne spominjam iz preteklosti. Med nami je mnogo mater, ki imate hčerke za vpisati, toda kar odlašate. Bilo bi v veliko čast vam, naši podružnici in naselbini, če bi se zares zavzele za lep napredek pri podružnici. Vsem članicam, ki praznujejo rojstni dan ali svoj god v juliju, pošiljam najlepše pozdrave in želje za srečno bodočnost. Pozdrav vsem glavnim odbornicam, vsem članicam Zveze in posebno pri podružnici št. 12! Mary Schimenz, tajnica. Št. 14, Cleveland (Nottingham), O. — Pozdravljene, članice št. 14! Veseli me poročati, da smo imele res lepo udeležbo na zadnji seji. Sprejetih je bilo sedem novih članic; nekaterim ni bilo mogoče priti radi zaposlenosti. Upam, da pridete na prihodnjo sejo. Vsem novim članicam čestitam k pristopu v našo lepo organizacijo Slovensko žensko zvezo. Sestri Svetek in Japel, zastopnici pri SANS-u. sta nam poročali, da se vrši v nedeljo 8. julija velik piknik na prostorih S. D. Doma na Recher Avenue, v korist naših revčkov v Jugoslaviji. Obema priznanje, ker se tako trudita ter nabirata darove v ta namen. Želita, da bi SŽZ dobila lep kredit, ker s tem dokazujemo svoj dober namen, da pomagamo potrebnim v domovini. Sprejmita vso čast in zahvalo v imenu vseh revežev v Jugoslaviji! Po seji smo imele tudi srečo naprodaj. Sestra Pauline Sajovec je naredila lepo daligo in sestra M. Stainer lep predpasnik, sestra Vigel pa prti-če. Srečne so bile F. Rupert, J. Dor-mastjo in M. Jeraj. S tem smo naredile še deset dolarjev za naš. party in skupni dohodki znesejo $121.83. To sporočam za to, da imate poročilo tudi tiste, ki se ne udeležujete sej. Najlepša hvala vsem, katere ste pripomogle do lepega uspeha. Vsem bolnim članicam želim in u-pam, da se vam povrne ljubo zdravje. Znano mi je za sestro Josephine Setina na Rosecliff in Mary Starman na Arbor Ave. Iz srca mi je žal poročati, da je naša predsednica Mrs. Frances Rupert zopet bolna in ima zastrup-ljenje sedaj na drugi nogi. Prosim vas, članice, če je kateri mogoče, da obiščete bolne sestre. Po seji je bilo prav prijetno. Godo-vale smo. Pa kaj bi ne bilo! Sestri Frances Rupert in Frances Globokar sta ga vsaka eno steklenico prinesli in sestra Antonija pa ta sladko pijačo. Sestra Japel je pa poskrbela za dober prigrizek. Nekatere so darovale v blagajno za "good time." Petje je bilo tudi izborno. Tudi naše nove članice so se počutile prav domače in me smo bile pa tudi vesele, ker so bile vse mlade, pa so se tako dobro imele. Vsem, ki ste obhajale rojstni dan, pa želim še na mnoga leta zdravja in veselja! Upam, da se vas bo dosti udeležilo prihodnje seje dne 3. julija. Moja želja je, da bi se enkrat podale skupno na božjo pot k Mariji na hribčku! S sestrskimi pozdravi! Frances Klein, tajnica. Št. 15, Cleveland (Newburgh), O.— Od podr. št. 15 ni bilo že dalj časa po ročila, zdaj pa moram malo napisati, kako se imamo v Newburgh Heights. Poročati imam vesele in žalostne novice. Poročila se je Elsie Novak. Želimo ji mnogo sreče v zakonskem stanu. Pa tudi teta štorklja je bila pridna pri naši podružnici. Pri družini Theresa Papeš so dobili hčerko; pri Victoriji Bambič, hčerko; pri Helen Skrl tudi hčerko. Naše čestitke! Kakor že veste, bomo imele tudi letos piknik kakor vsako leto na vrtu Doma Zap. Slovencev. 6818 Denison Ave., pričetek ob 3. popoldne dne 29. julija. Prošene ste članice, da se po možnosti udeležite. Naša blagajna se preveč črpa, naših deklet se je že precej poročilo, pa damo vsaki lepo darilo. Spominjamo se tudi vojakov, ki žrtvujejo svoje življenje na bojnem polju in damo za sveto mašo, če je ranjen, če je oproščen iz vojaške službe pa mu podarimo gotovo vsoto. Tako vidite, drage sestre, imamo mnogo stroškov in moramo paziti, da dobimo nove dohodke, da bomo lahko shajale. To vam pojasnjujem iz vzroka, da boste vedele o naših stroških tudi tiste, ki ne pridete k sejam. Sedaj je zopet padel en vojak, in sicer Frank Hrovat, starejši sin Hrova-tove družine, ki stanuje na 3600 E. 81 St. Svoje mlado življenje je žrtvoval v bitki v Nemčiji meseca maja letos. Počivaj v miru v hladni tuji zemlji. Njegovim staršem, sorodnikom in prijateljem pa naše globoko sožalje. To je že četrti smrtni slučaj pri naši podružnici, ko so sinovi dali svoje življenje za domovino. Drage sestre! Zopet smo izgubile eno iz naše srede. Preminila je sestra Pauline Miller dne 8. junija, stara komaj 35 let. Zapustila je žalujočega soproga, starše in mnogo sorodnikov in znancev. Naj ji sveti večna luč. Preostalim pa naše sožalje. Prosim vas, da bi prišle v velikem številu na sejo dne 10. julija I Mary Hrovat, tajnica. MATERINSKA PROSLAVA, ŠT. 20, JOLIET, ILL. Vsem članicam, ki so v tako velikem številu prišle na sejo dne 20. maja ter obenem prisostvovale materinski proslavi, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se dekletom našega mladinskega krožka v narodnih nošah, kakor tudi deklicam mladinskega vežbalnega krožka in vsem, ki so nastopili na našem programu. Hvala tudi materam, ki so sodelovale in poskrbele, da so hčerke zahajale pridno k vajam in s tem pripomogle, da je bil program lepo izpeljan. Hvala častitim šolskim sestram za udeležbo, kakor tudi za vso kooperacijo. Članicam se pa priporoča, da pridejo na vsako zabavo v tako obilem številu. ker s tem daste spodbudo mladini, ki se potem toliko bolj navdušeno zanima za javne nastope. Vsem skupaj: iskrena hvala! — Odbor. * * * ' št. 20, Joliet, 111. — Po majniški seji se je vršil prav lep program, posvečen materam, podan po naših deklicah, ki so prav dobro podale svoje vloge. Mrs. Josephine Erjavec, naša zapisnikarica. in njeni dve hčerki, — Miss Olga in Miss Mildred Erjavec so imele v rokah ves program, katerega so izvrstno izpeljale. Prav prisrčna hvala za ves vaš trud in požrtvovalnost! Stoloravnateljica programa je bila članica mladinskega oddelka Miss Patsy Brulc, ki je svojo nalogo prav dobro izvršila. Program je bil jako zanimiv, ker poleg petja in raznih plesov so bile deklice opravljene v oblačilih vsakovrstnih barv. Na kratko povedano: izvrstno je bilo. Program je trajal poldrugo uro in so vse sestre ostale do zadnjega. Prav lepa hvala vsem, ki ste se udeležite, kakor tudi vsem, ki ste pomagale, da je bilo vse tako lepo izpeljano. Letos bomo imele romanje v Lemont in sicer 22. julija 1945. Romanje k Mariji na Zvezin dan je eden najlepših načinov izročiti se nebeški Materi za vse naše prošnje. Lepo bi bilo, če bi bili vsi pri sv. maši, ki bo ob 11. uri; ako ni mogoče tako zgodaj, potem pridite popoldne s svojo družino. Odbor je preskrbel, da bodo na razpolago okusna okrepčila in lep program. Torej na svidenje v nedeljo 22. julija v Lemontu. Kar se tiče vožnje, dobite si bus vsako uro. kakor ob 10, ob 11, in tako ves dan. Dobite ga v mestu na stari postaji. Lepo bi bilo, če bi obiskale bolne članice: Mrs. Theresa Gale je v sv. Jožefa bolnišnici; na domu pa Mrs. Mary Smrekar, Hickory St., Mrs. Anna Barry se je zdravje povrnilo, Mrs. Catherine Smolich je bila z nami na seji. Dne 6. junija se je poročila Miss Annette D. Koleto z Mr. Albert M. Ab-halter v cerkvi sv. Jožefa. Dne 16. junija se je poročila Miss Mary L. Vranesic z Mr. John Butala, ki je brat našega župnika Rev. M. J. Butala. Želimo jima obilo božjega blagoslova. Umrla je Mrs. Mary Vranicar v lepi starosti 80 let. Zapustila je dve hčeri: Mrs. Christine Nemanich in Mrs. Antonijo Kavanaugh ter več bližnjih sorodnikov. Po dveh tednih srčne bolezni je u-m.rl Mr. Matthew Benedict. Zapušča soprogo, tri hčere in sina. Na Filipinih je podlegel bolezni Lawrence McCarthy (v mornariški diviziji), soprog Mrs. Frances Grego-rash McCarthy. Pokojnima naj sveti večna luč. Preostalim sorodnikom izrekamo naše sožalje. Pol leta je za nami in treba je opomniti zaradi asesmenta. Bodite tako dobre ter prinesite na sejo ali pa meni na dom, da mi ne bo treba vedno opominjati. Hvaležna sem vam, katere ste plačale kar za vse leto ali pa za pol leta. Nekatere so se poslužile pošte ter s tem prihranile pota. Vestna članica bo vedno skrbela, da ima vse pravočasno v redu. Še enkrat vas opomnim, da bomo i-mele romanje ta mesec in na veselo svidenje v Lemontu! S sosestrskim pozdravom, Josephine Muster, tajnica. * * * CERKVENI KARNEVAL V JOLIETU Prvi teden v juliju se vrši- karneval na cerkvenih prostorih fare sv. Jožefa v Jolietu. Vse članice, ki prejmete kartice, s katerimi se vas poziva na delo, ste prošene, da ste gotovo ob pravem času na mestu. Za slučaj, da ne morete osebno sodelovati, si dobite namestnico, ki bo na mesto vas delala. Za našo sestro tajnico je vse preveč dela, iskati zadnji čas za vas namestnice. Vaša dolžnost je, da si same preskrbite svoje namestnice. — Torej, pridite prav gotovo pomagat, da bo lep uspeh! — Odbor. * * * NAZNANILO ČLANICAM ŠT. 20 Vse, ki boste pomagale na pikniku na Zvezin dan v Lemontu, ste prošene, da ste na prostoru že zgodaj v nedeljo dne 22. julija, da lahko sprejmete in postrežete vsem, ki bodo prišli iz drugih krajev. Tudi vse druge članice in kadetke, kakor tudi mladinske članice. poskrbite, da boste prišle ob času. Tiste, ki nimate svojih avtomobilov, bodite na avtobusni postaji ob devetih zjutraj, da ne bo treba čakati na vas. Pričakuje se, da se boste vse udeležile. Pripeljite tudi svoje domače, da bo vsa družina navzoča na proslavi Zvezinega dne. Čeprav greste lahko tja večkrat med letom, vendar je najlepša slavnost na Zvezin dan. Torej na gotovo svidenje! — Odbor. * * * VELffiA PRIREDITEV ZA REVEŽE V STARI DOMOVINI Jolietska podružnica JPO in SANS se pripravljata za veliko prireditev 19. avgusta v našem farnem parku. Ves dobiček je namenjen za naše reveže v starem kraju. Prireditev bo nekaj posebnega, kar še ni bilo v našem parku. Skrajni čas je, da se tudi v Jolietu priredi za ustanove, ki se trudijo, da bodo naši Slovenci v starem kraju dobili pomoč katero potrebujejo, sai so največji reveži na svetu v teh dneh. Te vrstice naj veljajo ne samo kot naznanilo ampak tudi vabilo na prireditev 19. avgusta. Podrobnosti bodo pravočasno poročane. Pripravljalni odbor. Št. 21, Cleveland (West Park), O. — Naša predsednica sestra Mary Ho-sta je prav nevarno zbolela in smo jo zelo pogrešale na zadnji seji, ker ona je predsedovala dolgo vrsto let vsem našim sejam. Nahaja se pod zdravniško oskrbo in zdravnik ji je ukazal, da mora ostati v bolniški postelji kar je prav težko zanjo, ki ni vajena kaj takega. Bog naj ji kaj kmalu zopet podeli ljubega zdravja in skorajšnjo vrnitev med nas, da jo spet vidimo na predsedniškem prostoru na naših sejah. V veliko tolažbo ji je. ker sta se vrnila njena dva sina od vojakov. Albert je prišel iz nemškega uietništ-va, Martin pa iz japonskega. Oba sta bila ranjena in imata veliko groznega za povedati. Kako srečna se počuti zopet vsa družina, ki ima zopet svoja draga med seboj, kar jim vse privoščimo. Prvič sta postali mladi mamici naši sestri Anne Smith, dekliško ime Ko-mačar in Rose Lombardo, dekliško i-me Kotar. Teta štorklja je prinesla vsaki čvrstega sinčka. Naše čestitke, le škoda da nista deklici, da bi imele dve članici več v mladinskem oddelku. Pa drugič, kaj ne? Čestitke tudi naši sosestri Mary Ko-mačar, ki je postala za enkrat več stara mamica. Sestra Komačar je bila tudi zelo bolna in je sedaj na potu o-krevanja, kar ji vse iz srca želimo. Svoje sinove sta imeli na dopustih sestri Frances Kave in Victoria Braj-kovich. Bog daj, da bi kmalu bili vsi naši fantje doma! V mladinski oddelek je vpisala sestra Mary Vehar svojo hčerko. Kako lep napredek bi imele pri podružnici, če bi vse matere sledile lepemu zgledu! Iskreno dobrodošla! Te dni je poslala služit Strica Sama svojega 17-letnega sinkota sestra Ella Prišelj. Mlad in pogumen dečko je šel za drugimi tovariši. Želimo mu vso srečo in skorajšen povratek domov. Drage sestre, prosim vas, da bi odslej, ko imamo lepo vreme, vse se u-deleževale mesečnih sej! Vas srčno pozdravljam, Vaša tajnica Ančka Pelčič. West Park, O. — Danes želim napisati zopet par vrstic v našo tako nam priljubljeno Zarjo in se zahvaliti Bogu in «Materi božji in Presv. Srcu Jezusovemu za srečno prestano operacijo. Sam zdravnik je bil v dvomu, če bom ostala pri življenju. Kdor v Boga zaupa, tega On ne zapusti. V bolnišnici sem bila 30 dni. Tem potom se srčno zahvaljujem vsem članicam in prijateljicam, ki so me prišle obiskat, kakor tudi za cvetlice mojim hčerkam. Lepa hvala č. g. Kelly in č. g. Brady za obiske v bolnišnici in na domu. Zahvaljujem se tudi naši tajnici Ančki za dar in za voščila. Nihče ne ve, dokler sam ne občuti, kako tolažilno je, ko pridejo obiski, ki so zares dobra dela usmiljenja. Od daleč so me prišle obiskat tudi Mrs. Korecan, Mrs. Jerich in Mrs. Vi-čič. Sestra Less me je pa obiskala na domu in prinesla toliko dobrih stvari! Svojo dobrosrčnost so mi izkazale tudi Mrs. Hosta, Mrs. Brodnik, Mary in Mrs. Dres, Mrs. Sattiro, Mrs. Zupančič. Mrs. Komačar, Mrs. Sinkov, Mrs. Gabriel. Vsem skupaj in vsaki posamezno gre moja iskrena zahvala. Vedno se vas bom spominjala v molitvah. Moj sin Andy je bil doma pet dni na dopustu in sedaj sem poslala že četrtega sina k vojakom. Bog jih pripelji zdrave nazaj! Najlepše pozdrave članicam SŽZ po vsej Ameriki! Frances Kave, članica št. 21, 13712 Sprecher Ave., Cleveland, Ohio. Št. 24, La Salle, 111.—Ko pride Zarja najprvo pogledam, če je dopis od naše podružnice, pa vidim, da vse članice rajši berete kot pa pišete in tako je tudi z menoj, človek se kar ne more pripraviti k pisavi. V tem času se je nabralo tudi nekaj novic, katere želim sedaj poročati. Mesec majnik se je poslovil od nas; bil je zelo mrzel, pa tudi deževalo je skoraj neprestano. Pa upajmo, da bo lepše odslej, ker za dežjem zmerom sonce sije. Upati je, da se bodo naše članice tudi ogrele in prišle v večjem številu na seje, da bomo imele kaj več napredka. Res se včasih gre bolj težko od doma, toda toliko časa si lahko vsaka vzame, da se seje udeleži enkrat na mesec. Seje so itak hitro končane in so vselej pomembne in zanimive. Zopet prihajam s prošnjo do tistih članic, ki ste zaostale s svojim ases-mentom, da bi prišle plačat, ker meni je težko kolektati po hišah. Saj je majhen znesek vsak mesec, katerega lahko vsaka plača, in če ne morete k sejam, potem pa plačajte za par mesecev naprej, koliko dela in skrbi mi boste s tem olajšale! Lepo se zahvaljujem tistim, ki imate plačano za vse leto naprej. Torej upam, da boste poravnale. Nadalje moram poročati, da je bela žena smrt zopet posegla v našo podružnico in utrgala cvet iz naše srede. Pokojna Mrs. Frances Ferdin je bila naša ustanovna članica in prva zapisnikarica. Ko sem pregledovala zapisnike iz prejšnih let, sem videla, da je izvrstno vodila svoj urad. Pokojna je bolehala nad štiri leta. Trikrat se je morala podvreči težkim operacijam. Tako jo je tudi zadnja operacija položila v bolniško postelj v bolnišnici za tri mesece. Preminila je 7. maja po težkih bolečinah. Pokojna zapušča žalujočega moža Rudolfa Ferin ter brata Franka Kobilšek in pet vnukov. Bila je mirnega značaja in pri vseh priljubljena, pa tudi med drugimi na-rodnostimi, kar je pričal njen veličasten pogreb. Lepa hvala vsem članicam, ki ste se udeležile ter prišle molit rožni venec. Bilo nas je lepo število. Pred cerkvijo smo napravile lep špalir. Pokojna je bila tudi članica društva žena in mater cerkve sv. Roka in gospodinjskega kluba v S. N. Domu. Od vseh teh treh skupin so ji članice izkazale zadnji pozdrav. Naša podružnica izreka globoko sožalje preostalim sorodnikom in prijateljem. Pokojni Frances naj sveti večna luč in naj v miru počiva. Pri nas je povasovala tudi teta štorklja ter pustila sinčka pri družini Mr. in Mrs. Harold Fritz. Naše čestitke! Bolni sta sestri Mary Jenko in Jul-ka Kosem. Vsem bolnim želimo ljubega zdravja. S pozdravom vsem članicam, Angela Strukel, tajnica. VESEL ROJSTNI DAN! V juliju bodo praznovale svoj rojstni dan sledeče glavne odbornice:— Dne 2. julija je rojstni dan Mrs. Anne Kameen; dne 10. julija obhaja svoj rojstni dan Mrs. Anne Petrič in 11. julija je rojstni dan namestnice glavnim nadzornicam Mrs. Mary Marinko. Naše čestitke in želje, da boste zdrave in v zadovoljstvu praznovale še mnogo let! Bog vas živi! -o- Št. 25y Cleveland, O. — Lepi mesec maj je za nami. Majnik je najlepši mesec v letu, ker je posvečen naši nebeški Materi in ženski materi en dan v letu oziroma ena izmed nedelj, tako da je res najbolj pomemben. Naša podružnica je priredila prav lep program za Materinski dan pod vodstvom naše bivše predsednice sestre Margaret Tomažin in Mrs. Josephine Perpar. Pozdravni govor je i-mela sestra Tomažin. Program je bil prav lep in imele smo par ur lepega užitka. Prisrčno zahvalo naj sprejmejo voditeljice in vsi igralci in igralke za ves njih trud in požrtvovalnost. Podani sta bili dve kratki komični igri pod naslovom "Čašica kave" in "Teta iz Amerike." Med dejanji nas je pa kratkočasila z izbornim petjem Miss Dorothy Svigel, naša operna pevka, s svojim ljubkim glasom. Kako krasno je zapela prelepo pesem "Ave Maria" za naše matere! Žela je burno priznanje od občinstva, da je morala večkrat nastopiti. Zato sprejmi prisrčno zahvalo, Dorothy Svigel! Na klavirju jo je spremljala Miss Milavec. Zahvalo naj sprejme tudi Mrs. Mary Champa, ki je tako lepo igrala na harmoniko, da se je moralo vse zavrteti, potem se je pa še nadaljevalo s petjem našega krožka. Prisrčno hvalo naj sprejme naš dober prijatelj Zveze, Mr. Domijan Tomažin, soprog sestre Margaret Tomažin in Mr. Frank Kuret, ki je bil tudi vedno pripravljen nam pomagati, kadar imamo kakšne igre. Vse članice smo vama iskreno hvaležne. Svojo pomoč nam dasta vedno brezplačno, samo da je večja korist za podružnico in Zvezo. Zahvalo naj sprejmeta tudi Mr. D. Marinko in Mr. J. Perpar, ki sta tudi pomagala pri odru. To sta sinova od Mrs. Marinko in Mrs. Perpar. Najlepša hvala tudi vsem članicam, ki ste pomagale, ter vsem, ki ste prišli na predstavo. Posebna pa hvala našim "štormancam" Mrs. Jennie Princ, Mrs. Anni Zupančič in Mrs. Mary Nosan, ki so nam pomagale, da smo dobile skupaj stvari za postrežbo navzočim. Sestre, ko boste dobile v roke to izdajo Zarje, bo kampanja za nove članice že zaključena za tekoče leto. — Prav žal naj bo podružnicam in članicam, če ne bodo pridobile novih članic, ker polje je še vsepovsod plodovi-to, samo malo dobre volje je treba. Ne glejte samo na kakšne premisleke in mogoče kakšno oporekanje! Vsaka bi se morala zavedati, da je Slovenka in kot taka pripadati k Slovenski ženski zvezi, če ima količkaj dobrega čustva za povzdigo naroda in ženstva v Ameriki. Pri naši podružnici vlada prav lep mir in zadovoljstvo. Seje so prav povoljno obiskane. Upam, da se bo tudi naša predsednica Mrs. Mary Marinko kmalu povrnila zdrava in vesela med nas, kakor je njena navada. Bog daj zdravje vsem našim bolnim sestram! Umrlo je zopet nekaj naših sester, odkar sem zadnjič poročala o smrtnih slučajih med nami. Žalujemo za sestrami Rose Ramundeli, Mary Gačnik, Catherine Hrovat in Agnes Urbančič. Bog jim daj večni mir in pokoj. Preostalim sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje. Družina Albert in Julia Tasker, — 1036 E. 69 St. je bila obveščena od vojnega oddelka, da je umrl za ranami ki jih je dobil v bojih s tretjo divizijo marinov na otoku I\vo Jima 9. marca 1945, njih edini sin in brat, Pfc. Albert J. Tasker, star 20 let. K marinom se je prostovoljno vpisal 3. novembra 1942 in preko morja je bil poslan lanskega julija. Pred odhodom v vojsko je bil uslužben pri Bryant Heater Co., na London Road. Rojen je bil v Brooklynu. N. Y., kjer sta tedaj roditelja živela. Preselili so se v Cleveland, kjer je pohajal v šolo St. Francis in Wilson Jr. High. Nekaj časa je hodil tudi v East Tech. višjo šolo. Pfc. Albert J. Tasker Poleg žalujočih staršev zapušča sestro Regino ter soprogo Dorothy ter štiri mesece starega sinčka_Alberta J. III. v New Jersey. Na 1184"Norwood Rd., živita žalujoči stari oče in stara mati, Joseph in Anna Grays. Naj mladi junak mirno počiva v daljni tuji zemlji, preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. — Njegova mati je članica naše podružnice. Vabim vas na prihodnjo sejo dne 9. julija, ker bomo imele nekaj posebnega, da ne bo nobeni žal, če bo navzoča. Asesment začnem pobirati ob šestih zvečer in potem na vsakega 25. v mesecu v dvorani nove šole sv. Vida. Na svidenje! Mary Otoničar, tajnica. * * * ŽALOST ZA ŽALOSTJO V ENI DRUŽINI V angleškem delu te Zarje prinašamo vest o žalostnih dogodkih v Rož-manovi družini, kjer so umrli štirje člani družine v teku dveh let. Mati, Mrs. Rose Rožman, je zložila krasne pesmi sinom v spomin, katere prinašamo v angleškem prevodu, kakor tudi sliki padlih junakov. Mrs. Rožman je članica podružnice št. 25. Družina stanuje na 866 E. 76th St., Cleveland, Ohio. Oče, Mr. Louis Rožman, je bil rojen v fari Mirna peč iz vasi Doljni Globodol. in mati, Mrs. Rožman, je pa bila rojena v fari Valta vas pri Novem mestu. Od leta 1898 do 1920 je družina živela v Št. Janžu na Dolenjskem, kjer so lastovali mlin in posestvo. V Ameriko so skupaj dospeli leta 1920. Mr. Rožman je star 69 let in Mrs. Rožman pa 64 let. Naše globoko sožalje spoštovani Rožmanovi družini! Da bi bila bodočnost v vseh ozirih srečnejša za vas! (Slika na strani 215-216.) VSE NAJBOLJŠE! Dne 24. maja sta praznovala 36 letnico srečnega zakonskega življenja Mr. in Mrs. Joseph in Jennie Dolenc, 1131 E. 63rd St., Cleveland, Ohio. Otroci, sorodniki in številni prijatelji jima želijo vse najboljše ter še mnogo let zdravja in zadovoljnega družinskega življenja. Čestitke, Mr. in Mrs. Dolenc! Mrs. Dolenc je članica podružnice št. 25, ki se pridružuje čestitkam! -o- Ivan Zorman: ZVEZDE Razum se čudi, bistri zvezdogledi— v vsemirja segate skrivnost. Učeno merite ozvezdij hitrost in smer in velikost. Dovolj zame ,da zvezda daljna je očarljiv srebrni cvet. ki hrepenečo dušo dvigne v nadzemeljski srečnejši svet. Dovolj, da skrb in težo dneva ublaži zvezdnati večer, roseč iz tihih dalj nebeških uspavajoči sladki mir. (Iz "Novega Sveta.") Št 30, Aurora, 111. — Hvala Bogu, pa smo dočakali, kar smo tako srčno želeli: premagano Nemčijo in konec vojske ž njo. Še bolj so pa veseli tisti rešeni ujetniki, ki so ostali pri življenju in so se vrnili ali se še bodo domov k svojim dragim. Tako srečo je imel tukaj Edwin Ai-ster, sin Johna in Antonije Aister, ki je bil 77 dni v nemškem ujetništvu, pa je tako oslabel, da je moral biti par tednov v bolnišnici, preden je mogel priti domov. On je bil edini Slovenec iz Aurore v ujetništvu. Ubit pa do-zdaj še ni nobeden, hvala Bogu. Mr. in Mrs. Aister imata še enega sina vojaka v Evropi. Pregovor, da Slovenca povsod najdeš, je resničen. Ko se je vršil pogreb blagopokojnega predsednika F. D. Roosevelta v Hyde Parku, je bil ravno takrat v New Yorku tudi vojak Richard Verbič, ki je bil poslan za častno stražo ob Rooseveltovem grobu. Res, kolika škoda je za nas, da je Mr. Roosevelt tako nenadno vzel slovo od nas! Ni mu bilo dano videti sad svojega težkega dela, zmage nad Nemčijo. Zdi se mi_, kot bi rekel: "Pripeljal sem vas blizu zmage, zdaj si pa sami pomagajte. Jaz sem utrujen, grem po svoje plačilo in počivat." Bog mu bodi dober plačnik! K mornarici je odšel Richard Faj-far, najmlajši sin Mr. in Mrs. Joe Faj-far. Tako imata zdaj tri sinove v službi Strica Sama. Stanley je menda že tri leta čez morje v Nemčiji pri inženirjih, ki delajo mostove. Albert je bil pismonoša v Tennessee tudi nad tri leta, zadnje mesece pa je bil poslan v Evropo. Richard je pa še v Illinoisu. Vreme imamo tudi pri nas zelo slabo. Marc je bil lep in gorak, april in ves maj sta bila pa preveč deževna in bilo je tudi zelo mrzlo, tako da nam po vrtovih prav slabo raste. Naj še omenim, da tudi jaz pričakujem domov sina, ki je že dve leti in 8 mesecev čez morje in sicer v Afriki. Siciliji, Italiji, Franciji in Nemčiji. On ima 100 točk v zaslugo. Ljubi Bog daj, da se ne bi razmere poslabšale in spremenil položaj, ker vsi srčno želimo videti svoje drage. Vsem materam, ki so izgubile sinove v tej vojni, izrekam iskreno sožalje in naj vas Bog potolaži. Mrs. Prisland, Mrs. Erjavec in vsem bolnim želimo ljubega zdravja! Sestrske pozdrave do vseh, ki berejo Zarjo. Frances Kranjc. Št. 32, Euclid, O. — Na majski seji je bilo prav prijetno; tudi udeležba je bila lepa. Sprejetih je bilo tudi nekaj novih članic, in največ mladih, za katere sta se pridno potrudili naša a-gilna tajnica in sestra Zdešar. Zelo smo vesele, da smo dobile še več novih članic, kot pa je bila naša kvota. Lepa hvala vsem našim sestram za požrtvovalnost, novim članicam pa kli-čim: prisrčno dobrodošle! Dvignile smo listke in srečne so bile Rose Valenčič, Josephine Mramor in Uršula Pešec. Po seji smo imele prosto zabavo. Hvala našim mlajšim sestram Olgi Tekavec, Theresi Papeš in Ann Godlar za podani program v po-čast materam. Več naših mlajših članic je gradu-iralo iz šole sv. Kristine. Marylin Kos je pa dobila scholarship za svojo pridnost. Naše čestitke! Vabljene ste vse članice na sejo 9. julija. Slišale boste pol-letne račune. Vsem bolnim članicam želimo ljubega zdravja, zdravim pa kličemo: na svidenje na seji! Frances Perme, predsednica. Št. 41, Cleveland (Collinwood), O. — Proslava petnajstletnice naše podružnice, ki se je vršila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., v nedeljo. 13. maja 1945, je prav lepo uspela. Vršila se je ravno na Materinski dan, katerega smo obenem praznovale. Program, katerega je aranžirala _ in vodila naša urednica, sestra Albina Novak, je bil pester in zanimiv. Ker se je po programu vršila plesna veselica, da smo ustregli tudi naši mladini, ki tako rada pleše, smo začele s programom že ob Sedmih in je trajal do pol devetih, nakar se je nadaljevalo s plesom. Tem potom se iskreno zahvaljujem urednici in njeni pomočnici Mrs. Frances Sietz, potem Mrs. Anni Vadnal, ki je prijazno sodelovala ter poskrbela za nastop mladinskega zbora, katerega je tudi voditeljica. Naši mladi pevci so nas razveselili s krasnimi pesmicami in poleg skupnega zbora so nastopili tudi v solospevih in duetih. Da je bilo še več živahnosi, so pa tudi zaigrali nekaj godbenih točk. Prisrčna hvala vsem, ki so nastopili ter voditeljici Mrs. Vadnal in pianistki Miss Sever, kakor tudi Mr. Trlepu in Mr. Art-lu, ki sta pomagala opremiti oder. Lepa hvala tudi deklicam za nastop ob prizoru za 15-letnico! Pri predstavljanju voditeljic in mater so pa sodelovale naše kadetke pod vodstvom kapitanke Mrs. Mary Batich, ki so pripele cvetlice vsem navzočim ustanoviteleljicam in materam. Posebej pa so bile predstavljene matere, ki imajo po tri in štiri sinove pri vojakih. Zaključna točka pa je bila posveče- na spominu umrlim sosestram. V prizoru so nastopile naše kadetke, izza odra se je pa slišalo krasno petje ža-lostink po mladinskem zboru. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki so nam pomagali pri programu! Po predstavi na odru so se pa starejši gostje podali v drugo dvorano, kjer so bila na razpolago okusna o-krepčila. Iskrena hvala našim pridnim članicam, ki so pomagale v kuhinji in napekle tako dobre krofe ter naredile okusne sendviče, kakor tudi za vso drugo pomoč. Najlepša hvala tudi moškim, ki so nam pridno pomagali za baro. Rada bi vsakega, kdor je pomagal, posebej imenovala, pa bi mogoče katero ime izgrešila, zato naj velja zahvala vsem skupaj in vsakemu posebej. Lepa hvala tudi našim marljivim odbornicam. ki se tako lepo zanimajo za uspeh naših prireditev. Bog vas živi vse skupaj še dolgo vrsto let! S hvaležnimi pozdravi do vseh, Mary Lušin, predsednica. -o-- SLOVENSKI OTROCI V EGIPTU V begunskem taborišču El Shatt v Egiptu je nedavno prejelo stotine slovenskih in ostalih jugoslovanskih otrok v starosti od devet do trinajst let sv. obhajilo, kakor poroča ameriški Rdeči križ. Dasi je to taborišče na robu Sinaj-ske puščave, kjer ni drevja ne zelenja, je bilo prvo sv. obhajilo otrok velik in pomemben dogodek za vse prebivalce taborišča, katerih je okrog 23 tisoč. Približno 93 odstotkov teh partizanskih beguncev iz Jugoslavije pripada katoliški veri. Prvo obhajilo ali "prvi pričes" po srbo-hrvatsko, ne bo pozabljeni, čeprav se je lepi dogodek završil v peščeni puščavi Srednjega vzhoda. Otroci so bili oblečeni v tradicionalno belo obleko, katero jim je pre-skrbel ameriški Rdeči križ. Dekletca so bila ljubka v belih oblekcah, ki so jih sešile njihove matere in stare matere iz blaga, poslanega po Rdečem križu, ki ima svoj glavni urad v Kairu. Beli pajčolani so bili narejeni iz mrežastega blaga, ki se ga uporablja v zaščito proti komarjem . . . Vse deklice so nosile v rokah cvetje in nekatere so imele na glavah vence, ki so jih skrbne roke naredile iz papirčkov, v katerih so zavite pomaranče ter sli-čnih koščkov lepega barvnega papirja, ki se ga je dobilo v taborišču. Kratke nogavice deklic so po večini spletle jugoslovanske ženske v taborišču, in to iz belih niti, s katerimi so bili povezani zavoji Rdečega križa, poslani v taborišče iz Zed. držav. Dečki, ki so prejeli prvo sv. obhajilo, so imeli na sebi srajce ameriškega Rdečega križa. Nekateri dečki so bili oblečeni v temne hlačke, tudi dar Rdečega križa, dočim so imeli mnogi drugi hlačke ukrojene iz istega belega blaga, iz katerega so bile sešite oblekce deklic. Večina otrok je dobila za to priliko bele platnene čevlje, narejene iz šatoriščnega platna, s podplati iz voža. Te vrste platnene čevlje izdelujejo begunci sami. Ko so otroci prejeli prvo sv. obhajilo, so bili postreženi s sadjem, peci- vom in čajem. Ameriški vojaki na Srednjem vzhodu so darovali za otroke sladkorčke, katere je porazdelila med nje delavka Rdečega križa. Prvo sv. obhajilo je bil dogodek, ki ga otroci taborišča ne bodo zlepa pozabili. Ko se bodo enkrat povrnili nazaj v svojo domovino Jugoslavijo, bodo še dolgo, dolgo ostali z njimi spomini na ta lepi dogodek sredi peščene egiptovske puščave, kjer so drobne noge begunskih otrok pustile vtise svojih stopinj v mehkem puščavskem pesku ... na potu k prvemu sv. obhajilu v Egiptu. Št. 42, Maple Heights, O. — Naša veselica za 15-letnico je prav dobro uspela. Lepa hvala vsem članicam, ki ste pomagale naj bo v kuhinji ali v dvorani. Posebno se zahvaljujem naši tajniai Mary Yeme,c in njenemu soprogu, ker on je veliko delal in tudi tikce prodajal. Hvala tudi Mr. Ka-stelcu, ki je pomagal za baro, ker se ve, da brez moške pomoči se ne more vsega storiti. Torej lepa hvala, Mrs. Yemec, ker si se trudila in nam preskrbela. da je bilo vse v najlepšem redu. Zahvaljujemo se podružnicam št. 47, 15 in 73, ki so se v tako lepem številu udeležile naše proslave. Ob enaki priliki vam hočemo povrniti. Samo našo urednico smo pogrešale, pa Vam ne zamerimo, saj vemo, da ste na vse strani zaposlena, malo Vas pa bebika zadržuje doma. (Hvala lepa, ker ste me tako lepo "ekskjuzali." Zelo bi bila rada med vami, pa drugič prav za gotovo. A. N.). Naša prihodnja seja se vrši 7. avgusta, takrat se udeležite spet v velikem številu. Imele bomo spet malo prigrizka in še kaj drugega. Do takrat pa pozdravljene in na svidenje! Pozdravljam vse članice SŽZ po vsej A-meriki! Mary Prhne, predsednica. Št. 43, Milwaukee, Wis. — Naznanjam žalostno novico, da smo 9. maja izgubile družabno članico Mary Stig-litz, v starosti 73 let. Bog ji daj večni mir, družini pa naše sožalje. Mrs. J. Augustine je srečno prestala operacijo in prosim, da jo obiščete na domu. Helen Zunter se že delj časa počuti slabo. Obiski bodo gotovo dobrodošli. Že večkrat, ko sem vabila članice na pogreb umrle sosestre, sem dobila odgovor: "Jaz ne bom šla kropit, ker je nisem poznala." Prosim članice, če nimate boljšega vzroka, tudi ta je nesmiseln izgovor. Poznamo članico ali ne, članica je bila in naša sestrska dolžnost je, da jo z lepo udeležbo članic pospremimo na zadnji poti. Prosim članice, da pridete na sejo in se seznanite s sosestrami, da se bomo pred smrtjo vsaj malo seznanile, ker ne vemo, kdaj nas bo pokosila kosa bele žene. S pozdravom, Mary Bentz, tajnica. ♦ Hs sis V spomin obletnice smrti Kot članica podružnice št. 43, Milwaukee, Wisconsin, si dovoljujem pisati nekaj vrst v spomin naše sosestre Mary Gorischek, ki nas je vse prehitro zapustila 31. maja 1944. Ko je prišel njen mož Martin z dela, je našel ženo mrtvo. Angel smrti, kako čudna so tvoja pota! Mary je bila rojena in vzgojena v fari Majsberg, okraj Ptuj, v lepem zelenem spodnjem Štajerskem. V Ameriko je prišla oktobra 1912. Prvikrat sva se srečali leta 1915 pri njeni teti Anni Sagadin, kjer je bila na obisku. Slučaj je nanesel, da sva obe družini živeli na Bay View. Ker ni bilo daleč, sva šli lahko peš druga k drugi, ker ona je bila zelo prijazna, zato sva se kmalu vzljubili. Jaz nimam nobenega sorodnika v tej deželi, zato sva postali iskreni prijateljici. Pokojna Mary je bila dobra in usmiljena, rada je pomagala revežem in zapuščenim. Marsikatero potrto srce je našlo tolažbo kot pribežališče ob njeni tolažilni besedi. Ona je znala vsakogar spraviti v pravi tir. Rada je o-biskovala bolnike, čeprav je bila sama rahlega zdravja. Draga Mary! Naj Ti ljubi Bog stotero poplača tam v nebesih, kar si na zemlji zame dobrega storila v moji bolezni in v mojih bridkih urah. Včasih so se pokazale tudi vesele ure, kakor sonce po dežju. Tiste ure so pa v krogu vse družine in v krogu Tvojega moža tako hitro potekle. Često smo mislili, da ni še ura deset, pa je bilo že polnoč. Ko je prišel januarja Carl na dopust iz Massachusetts, kako veselo sta si podala roke in si želela srečno svidenje! Oboževala si ga, saj si bila prva. ki si mu zamenjala mokro plenico s suho. Ko je pa drugi sin, John, prišel na dopust koncem majnika iz Long Beach, Long Island, New York, Te je pa obiskal ob mrtvaškem odru. . , V torek pred veliko nočjo so bile ob slovesu njene zadnje besede, katere mi ostanejo v trajnem spominu: če boš Ti prej umrla, bom jaz molila zate; če bom pa jaz, pa ti moli zame. . . Da je bila rajna Mary priljubljena, se je videlo v pogrebnem zavodu na So. 5. cesti, ko so prišli prijatelji in znanci jo zadnjikrat pogledat ter se od nje poslovit. Lepe rože so kinčale krsto in oder, rožni venec je ležal v njenih delavnih rokah. Prav žalostno je bilo v pogrebnem zavodu in v cerkvi sv. Janeza; pa še bolj žalostno je bilo na pokopališču, kjer so se vrata groba zaprla za zmeraj za njo, vrata, ki se še niso nikomer zopet odprla. Usoda mi ne dovoljuje, da bi Ti rahljala grob, ali v duhu želim ob bistrih in hladnih potokih nabirati prelepe spominčice in jih položiti na Tvoj grob, nezabna prijateljica! Kakor te drobne cvetke žarijo v jutranji rosi v sončnem svetu kot najlepši biseri, tako naj žare Tvoja dobra dela in dobrosrčnost! članica št. 43. Št. 45, Portland, Oregon. — Naša seja meseca junija je bila bolj slabo obiskana, zato ste vabljene vse članice. da se avgustove seje udeležite v polnem številu. Pridite tudi tiste, ki vas ni nikdar na spregled. Na avgus-tovi seji bomo razpravljale o pikniku, to je, če nam ga bo mogoče napraviti koncem meseca avgusta. Da nam bo mogoče kaj ukreniti, je potrebno, da ste vse članice navzoče na avgustovi seji. Družina Čuvalo je bila obveščena od vojnega oddelka, da je njih sin izgubil svoje mlado življenje nekje na Pacifiku. Prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje. Najlepši pozdrav vsem članicam! Louise Stružnik, tajnica. NAPREDEK JE VSAK ČAS DOBRODOŠEL! Kampanja za nove članice je končana, ampak odslej ne smemo držati križem rok, ker napredek pri podružnicah je vsak čas dobrodošel. Če imate priliko nagovoriti novo članico za podružnico, storite to takoj in ne pustite do drugega leta. Tiste, ki še niso naše članice, potrebujejo našo družabnost in Zveza pa potrebuje novih članic! Priporočajte Zvezo vsem svojim prijateljem in znankam! Št. 71, Strabane, Pa. — Ko dobim Zarjo v roke, najprvo pogledam, če je dopis od naše podružnice. Pa nič! Naša predsednica in tajnica sta obe preveč zaposleni, zato ni časa za pisati. Pri naši podružnici smo izgubile mlado članico, Mrs. Mary Popovich, ki je umrla 1. junija po osem tednov trajajoči bolezni na srcu. Stara je bila 33 let. Poleg žalujočih staršev zapušča soproga in devet let staro hčerko, katera jo bo najbolj pogrešala. Zapušča tudi brata Joe-a in Leonarda, ki je pri vojakih v Italiji. Za Mr. in Mrs. Mavrich, katera je tudi naša članica, je to hud udarec, ker sta izgubila v enajstih mesecih že drugo hčerko. Prva, Štefi, je tudi zapustila soproga in hčerko. Družini Mavrich Iskreno Sožalje. Pokojnima pa večni mir in pokoj! Vem, da vam je vsem hudo, ali pomislite, koliko mater nas je, ki ne bodo nikoli vedele, kje počivajo njihovi sinovi! To je še hujše! _ Mesec julij je bil včasih zame najbolj vesel, ker je v njem moj rojstni dan in god, ali sedaj je najbolj žalosten. Dne 25. julija bo dve leti. odkar počiva moj ljubljeni in nikdar pozabljeni sin Franki na Guadalcanalu. Od takrat ni zame več veselja, ne življenja. Naj počiva v miru v tujini. Dal Bog, da bi bilo kmalu konec tega klanja,' da bi se še ostali sinovi vsem povrnili domov, ker vem, da jih komaj pričakujejo. Koliko morajo tam prestati, ko bodo pa nazaj prišli, bo pa gotovo zanje razočaranje, ker ne bo dela. Moj drugi sin, John, mi piše iz Nove Gvineje, da je tam 140 do 150 stopinj vročine, mi pa tarnamo, če je 90 stopinj! No, letos, kakor izgleda, ne bo vročine. Ko to pišem je že 8. junija, pa še kurimo za gorkoto. Prav slabo bo na vrtovih in za farmarje. Najlepše pozdrave vsem članicam Anna Sterle. • • • Št. 77, N. S. Pittsburgh, Pa. — Prav lepo pozdravljene, vse članice! Seja naše podružnice 8. junija je bila bolj slabo obiskana. Hvala vsem, ki ste prišle! Cenjene sestre, katere ne pridete po vse leto na sejo, ste prošene, da se malo bolj potrudite in pridete na sejo in tako bo tudi asesment vedno redno in točno plačan, ker vsaki se zdi nerodno plačati za več mesecev sku- paj. Katerim pa res ni mogoče priti na sejo, ste pa prošene, da rajši plačajte za naprej, pa ne boste imele nobenih sitnosti in tudi meni boste prihranile veliko skrbi. Lepo se vam zahvaljujem za sodelovanje. Drage sestre! Prišlo je poletje, ko se vse veseli in skupaj zbira na prostem. Zato ste posebno prošene, da pridete na sejo v juliju in avgustu, ker bi rade sklenile, kdaj se vrši piknik naše podružnice. Zdaj imamo še dovolj časa pripraviti se za veselo družbo, ker poletje tako hitro mine. Po seji v juliju bomo igrale bingo in nam bo čas hitro minil, saj se vse rade malo poveselimo, ker žalosti ima skoraj vsaka doma dovolj. Nekatere naše članice komaj čakajo, da pride naokrog večer seje. Če bi se vse tako vneto zanimale, bi lahko veliko več naredile v korist naše podružnice in Zveze. Vsem bolnim sestram želimo, da bi kmalu prišle med nas, ker vas pogrešamo. Frances Vogrin, tajnica. DOPISI ZA ZARJO Dopisi za Zarjo morajo biti na uradu uredništva do 10. v mesecu. Prosimo vas, da se držite tega reda in da pošljete dopise ob času. Saj ni treba vedno čakati na sejo. ker novice se itak pojavijo med mesecem in poročajte o dogodkih, ki so se izvršili pred časom, ko je treba poslati dopis. Nikar se ne izgovarjajte na sejo, ker to ne drži! Če je pa sklenjeno kaj prav posebnega, mi pa lahko pošljete dodatek takoj po seji in ga bom rade volje u-vrstila. Lepa hvala za sodelovanje! — Urednica. -o- Št. 88, Johnstown, Pa. — Na naši seji dne 3. junija je bila že spet bolj slaba udeležba. Malo nas je gotovo vreme zadržalo, ker imamo še vedno mrzlo poletje. Čudno leto je letos, sedaj je že mesec junij, pa moramo še vedno stanovanja kuriti, če hočemo, da je udobno in da nas ne zebe. Toda vseeno bi lahko prišle v obilnejšem številu na mesečne seje; parkrat bi prišle, pa bi se navadile, posebno bližnje in katere ste zdrave, tako pa nič ne veste, kako se posluje pri podružnici, samo to, kar berete v Zarji. Drage sestre! Kakor vsako leto,_ i-mamo pri naši podružnici na Materinski dan skupno sveto obhajilo, tako smo imele tudi letos in je bilo prav lepo ter hvalevredno, da se vas je precejšnje število udeležilo skupnega sv. obhajila. Zelo pomenljivo za nas, ker smo obenem praznovale tudi sedemletnico obstoja naše podružnice. Veselice ni bilo mogoče napraviti za našo obletnico, zato smo pa imele lepo ročno izdelan namizni prt, katerega je napravila Mrs. Apolonija Lindich in smo potom njega precej napravile za našo ročno blagajno. Za nove članice je pa šlo slabo v tej kampanji. Pri naši podružnici smo jih pridobile komaj en par. Kako lepo bi bilo, če bi vsaka pridobila vsaj eno novo! Tudi jaz se ne morem pohvaliti, ker nisem pridobila nobene nove, za kar mi je žal, ker bi rada, da bi se število članic pri naši podružnici pomnožilo. Pozdrav vsej SŽZ! Mary Lovše, tajnica. a V BLAG SPOMIN POKOJNIM SESTRAM, KI SO PREMINULE PRI SLEDEČIH PODRUŽNICAH: ŠTEV. 3 — Mary Smerke, 201 Dotson Ave., Pueblo, Colo,, rojena 12. avgusta 1886, pristopila 16. februarja 1929, umrla 28. maja 1945. ŠTEV. 8 — Anna Petric, 616 S. 2nd St., Steelton, Pa., rojena 26. julija 1882, pristopila 8. marca 1934, umrla 18. aprila 1945. ŠTEV. 24 — Frances Terdin, 1313—3rd St., La Salle, 111., rojena 18. novembra 1892, pristopila 17. oktobra 1928, umrla 7. maja 1945. ŠTEV. 25 — Mary Gačnik, 7004 Kecker Ave., Cleveland, Ohio, rojena 1. marca 1898, pristopila 9. februarja 1931, umrla I. maja 1945. ŠTEV. 25 — Katherine Hrovat, 1070 E. 74 St., Cleveland, Ohio, rojena 25. novembra 1878, pristopila 18. decembra 1928, umrla 4. maja 1945. ŠTEV. 25 — Agnes Urbancic, 630S Carl Ave., Cleveland, Ohio, rojena 10. decembra 1887, pristopila 7. maja 1929, umrla 5. maja 1945. ŠTEV. 28 — Gertrude Novak, 2463 C St., Calumet, Mich., rojena 18. marca 1878, pristopila 16. februarja 1930, umrla 19. maja 1945. ŠTEV. 31 — Agatha Podpeskar, Sparta Location, Gilbert, Minnesota, rojena 1. februarja £ 1892, pristopila 18. aprila 1939, umrl 3. maja 1945. ŠTEV. 41 — Mary Kraševec, 45 Victor Dr., Willoughby, Ohio, rojena 19. avgusta 1884, pristopila 1. decembra 1936, umrla 5. marca 1945. ŠTEV. 61 — Elizabeth Chunik, , 207 McDowell Way, Braddock, Pa., rojena 7. januarja 1891, pristopila 11. marca 1941, umrla 19. maja 1945. ŠTEV. 78 — Johanna Yamnick, 525 W. 2nd St., Leadville, Colorado, rojena 15. julija 1897, pristopila 5. oktobra 1936, umrla 21. maja 1945. ŠTEV. 89 — Mary Legan, 241 E. 1st St., Oglesby, 111., rojena 16. februarja 1884, pristopila II. novembra 1928, umrla 22. aprila 1945. NAJ JIM SVETI VEČNA LUČ! Št. 95, So. Chicago, 111.—Drage moje sestre! Naša sjednica je bila dobro posječena dne 6. juna, ali još ne ova-ko, kako ima naša podružnica veliki broj članic. Nu, hvala Bogu, zato mo-gu reči, da idemo dobro napred; imamo samo mali broj nemarnih, a mislim, da se i te hoču popravit. Drage sestre! Ja sem vam govorila, koje ste bile na sjednici, a govorim i onima, koje nisu bile preko na-šeg glasila Zarje, da koje mislite ovu godinu popti kot Marije Pomočnice u Lemont, da se javite. Kako svake godine tako čemo i letos pojti, i če nas bude više, manje čemo platiti svaka iz svojeg žepa. Oto-če se ovo leto odočastiti na julija 22, to jes četvrta nedelja u juliju. Ove, koje još niste bile, nečete se kajati, jer to je lijepi dan za našu organiza-ciju u Lemontu. Sada, drage sestre, kaj večina ste čule žalostan glas, da je naša dobra članica i čestita obitelj Mr. i Mrs. Joe Trgovac izgubila svog jedinog sina u ovome strašnom ratu. Ovo je naša četvrta članica, koju je zadela taka žalost. Prva je bila Mrs. Katarina Kovačevič, druga je naša ožaloščena Mrs. Barbara Sambol, treča je Mrs. Anna čavlovič, a sada naša draga sestra Ljuba Trgovac, ki je izgubila svog edinog milog sina na So. Pacifiku. Edward Trgovac je bio u službi blizu pet godina i tužna majka se nadala da če dojti doma, a mladi Edward je morao dati svoj život u sukobu z Ja-poncima, Sada počiva u tudjoj zemlji, zato je žalost i još veča. Draga sestra Trgovac, novoj vašoj žalosti nad izgubo vašeg sina izražamo naše najdubje saučešče Vama in Mr. Josip Trgovac i Vašim hčerkam nad izgubljenom sinom in bratom. I Tebi, dragi vojnik, laka Ti bila tudja i nepoznata zemlja, u kojoj počivaš. Duši Ti dragi Bog daj počivat u miru. Sada drage sestre, pozdravljam vas sve iz blizu i daleka. Sretne bile i zdrave i sastale se na 22. julija u Lemontu. Mary Markezich, pretsjednica. -o- DOMAČA KUHINJA Zbira Ivanka Zakrajšek Otroci potrebujejo dobro in tečno hrano Zdrav otrok se vedno vrti, giblje in skače in za vse to rabi dosti energije, ki jo dobiva iz dobre in tečne hrane. Mlado telo potrebuje še posebno veliko snovi za svoj razvoj. Oslabljeno in premalo hranjeno telesce zaostane v rasti prav tako v naravi kakor pri ljudeh. Poleg dobre in zadostne hrane pa otroci potrebujejo nočni počitek. Starši, ki radi hodijo na večerne zabave in gledišča, bi morali to zahtevo otrok zelo upoštevati. Kakor hitro pride večer, naj bodo otroci odpravljeni za počitek, ne pa za zabavo. Vemo, da je včasih nerodno, ker se težko dobi kakšna varuhinja, ki bi pazila na otroke ampak v vseh slučajih naj se rajši eden izmed starišev žrtvuje in ostane pri njih. Starši imajo velike odgovornosti, veliko skrbi, dela in stroškov z otroci, ampak če prav in dobro ravnajo z njimi, bodo uživali tudi velike obresti v obliki spoštovanja, naklonjenosti in ljubezni od otrok, ko odrastejo. Brez žrtev ni nobenih uspehov. Otroci rabijo za svojo rast dosti proteinske hrane, maščobo in razne vitamine. Dokler je pomanjkanje masla, si moramo pomagati z rastlinskim maslom (oleomargarine). Dobro je tudi maslo iz pinacov. Poleg zajtrka, lunča in večerje, naj se da otroku tudi kozarec mleka in kos kruha, kadar se vrne iz šole. Do tedaj otrok porabi že dosti svojih moči in treba je novih zalog za telo. Mati mora posebno skrbeti, ako si otroci sami kupujejo lunče, da jim pri večerji da dovolj zelenjave in so čivja, korenje in drugo podobno hrano, katere si otroci sami navadno ne kupijo. Vsa dnevna hrana naj bo raznovrstna in tako bo telo gotovo dobilo od vsega po nekaj potrebnih vitaminov. Matere nismo nikdar dovolj izvežbane in potrebno je, da se vedno učimo in skrbimo za vse informacije, ki nam dobro služijo pri kuhi in gospodinjstvu. Nekaj receptov za sedanji letni čas Sadje je pričelo zoreti in na trgu se že pojavljajo češnje, jagode, marelice itd. Zato mislim, da bo mnogim čita-teljicam ustreženo s spodaj navedenimi recepti. Da ne bo nejasnosti glede omenjenih mer, naj pripomnim, da ročka, kakor je bilo zadnjič pojasnjeno, pomeni ameriški "cup," to je 16 velikih (juh-nih) žlic. Kjer se torej omenja žlica, to pomeni veliko ali juhno žlico, a kjer se omenja žlička, to pomeni malo čajno ali kavino žličko. Tri žličke so za 1 žlico. Češnjev štrudelj Najprej napravi vlečeno testo in sicer takole: V skledo za testenine deni 1 ročko (cup) moke ter osoli s pol žlice soli. Prideni za 1 žlico ((veliko) masla ali masti in prilij toliko mlačne vode, kolikor je treba, da se napravi gladko testo. Najprej mešaj z vilicami toliko časa, da se moka sprime. Nato deni testo na mizo in ga gneti in obdelavaj toliko časa, da prične delati mehurčke. Vsega skupaj te tako testo vzame 20 do 25 minut. Ko se testo več ne prijema rok, je dovolj ugne-teno. Po vrhu ga pomaži z vodo in pokrij s skledo, da se ti na površju ne izsuši. Tako naj stoji najmanj pol ure. Operi 2 funta češenj, jim odstrani peclje in peške. Razgrej 5 do 6 žlic masla ali masti ter zarumeni 4 do 5 žlic kruhovih drobtin. Ko se nekoliko ohlade, jih potresi z 1 žlico sladkorja in cimeta po svojem okusu ter dobro premešaj. Pogrni mizo s prtom, ga potresi z moko ter nanj deni testo. Najprej ga malo poškropi z vročo mastjo in ga nekoliko povaljaj, a potem ga pa vleči, dokler se da vleči, ne da bi se pretrgalo. Ko je testo razvlečeno, mu z nožem obreži debeli rob. Nato potresi testo do polovice s češnjami, potem še z drobtinami in s pol ročke sladkorja. Zvij toliko testa, kolikor je namazanega, to je polovico, a drugo polovico pa dobro poškropi z raztopljenim maslom ali mastjo ter zvij do konca. Po- maži zavitek z stepenim jajcem ter ga deni v vročo peč in peci 1 uro. Pripomnjeno pa naj bo, da se testo še lepše vleče, ako takoj ob začetku prideneš še 1 žlico dobrega solatnega olja. .— Dalje češnjam lahko prideneš 2 na majhne koščke zrezani jabolki. "Strawberry Shortcake" Napravi krhko testo. — Deni v skledo za testenine 2 ročki (cups) moke, 1 žlico sladkorja, pol žličke soli, 3 žličke pecivnega praška (baking powder) in 4 žlice masla, katerega zdrobi z vilicami. Stepi 1 jajec ter primešaj pol ročke vode. S tem zamesi testo. Ko je testo gladko, potresi desko z moko, deni nanjo testo, ga malo z roko potlači in povaljaj, da bo debelo približno 1 inčo. Testo je gotovo. Pre-reži ga na 2 enaki polovici. Namazi pecivno pločevino (pleh) z maslom ali mastjo ter deni vanjo polovico testa. Po vrhu jo malo namaži z maslom in položi nanjo še drugo polovico testa ter ga na vrhu pomaži z maslom ali mlekom ter z vilicami napravi več lukenj na površju. Deni v vročo peč ter pri precej hudem ognju peci kakih 12 do 18 minut. Ko je pečeno, povezni pločevino na mizo in pokrij s prtom. — Jagode očisti, operi in jih pusti, da se odtečejo. Nato jih razreži ali zmečkaj ter potresi s sladkorjem po svojem okusu. Nekaj, najlepših jagod pa deni na stran. — Razloči polovici peciva. Deni na krožnik eno polovico ter nanjo zdevaj jagode in nekaj smetane. Pokrij z drugo polovico. Polij s stepeno smetano in povrhu posadi odbrane jagode. Potem razreži, kakor rabiš, bodisi že v kuhinji ali šele na mizi. Zgoraj omenjeni polovici testa lahko tudi pečeš v dveh modelnih pločevinah in potem jih deneš eno vrh druge. — Lahko pa testo, predno ga pečeš, tudi razrežeš z okroglim rezilom, kakršno rabiš za krape (krofe) ter v dveh plasteh spečeš. V tem slučaju potem vsak par posebej pripraviš z ja-godami in smetano. Pomanjkanje sladkorja za prezerve Pri vkuhavanju sadja bo treba zelo varčevati s sladkorjem, ker ga povsod primanjkuje. Treba ga bo nadomestiti s sirupom. Koruzni sirup je svetel in teman in za prezerve je boljši svetel sirup, katerega rabimo sorazmerno s sladkojem. Sirup potem lahko rabimo bolj ali manj gost. Redek sirup napravimo, ako zavremo 7 šal vode, eno šalo sirupa ((light corn syrup) in eno in dve tretjini šale sladkorja. Bolj gost in seveda tudi sladkejši sirup dobimo, ako prevremo: 51/, šal vode, šale svetlega sirupa (light corn syrup), in 3 šale sladkorja. Za jagode, maline, borovnice, robidnice itd. rabimo samo sladkor in koruzni sirup brez vode. Na vsako šalo sirupa prevremo 3 šale sladkorja. Za gostejši sirup pa vzamemo dve šali sirupa in 4 šale sladkorja. Nikdar ne kupujte pokvarjenega ali prezrelega sadja za vkuhavanje, ker se ne bo držalo. * * * Hrana ima dosti sovražnikov, ki jo napadejo in napravijo nevžitno. Med te sovražnike spadajo razne bakterije ,droži in plesni. no. 7—vol. xvu The T}at&ßfi juiv>1945 OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN'S UNION OF AMERICA MARIE PRISLAND: We, tine A condensed general history of the Slovenes Emigrating to America and especially their settlement in Sheboygan County, Wisconsin THE home of the Slavs extends from the Ural mountains in Russia to the Adriatic sea. They number over 140.000,000 people and are divided into nine groups, the smallest of them being the Slovenes. Before the First World war the Slovenian people lived in provinces such as: Garniola (Krain); in the northern part of Istria, north of Trieste, throughout the Italian province, Guilia; in Styria; the southern part of Carinthia; and in the Hungarian countries bordering on the river Mur. History found the Slovenes in the Alps and along the Adriatic after the departure of Lombards for Italy in the year 568 A. D. They occupied, at first, a much larger territory. Under German supremacy that area has grown considerably less in the course of centuries. In the days before the First World war some 1,700,000 Slovenes lived within the boundaries of Austria.Hungary; approximately 130,000 had migrated to the United States of America. After the downfall of the Austrian empire at the close of World War I about 1,250,000 Slovenes joined the kingdom of Serbs, Croats and Slovenes forming an integral part of Jugoslavia. The Treaty of Versailles placed 300,000 Slovenes in Italian territory and 120,000 in the Republic of Austria. Those who came to the United States and their descendants are being absorbed and molded into Americans; their customs, traditions and speech are being contributed to the melting pot of this country. According to records available, the immigration of the Slovenes to America is comparatively recent. However, typical Slovenian names such as Cherne, Vidmar, Vert-nar, and Vavtar appear on the list of soldiers serving under General George Washington, suggesting the presence of Slovenes during the time of the American Revolutionary War. The history of the Slovenes coming to this country actually begins with the arrival of Bishop Frederick Baraga, who came to America a zealous priest eager to do missionary work among the Indians. After landing in New York on December 31, 1830, he traveled to Cincinnati where as a member of this Catholic diocese he studied both the English and Indian languages. Later he was assigned by Bishop Fenwick to Arbre Croshe. Mich., his first Indian mission. .Father Baraga was most interested in his new work. He became supervisor of the Indian missions in northern Wisconsin, Upper Michigan and Minnesota. He published a prayer book in the Chippewa language and edited an Indian grammar book, the only one of its kind in America. The Rev. Baraga, later bishop of Marquette, Mich., wrote vivid descriptions of the life about him, arousing interest for America among the countrymen in Slovenia. Among the first to answer the call were many priests, anxious to follow Rev. Baraga and consecrate their lives for the conversion of the Indians. Four outstanding Slovenian missionaries who worked zealously in the northern part of the United States, later became bishops. They were: Ignatius Mrak and John Vertin of Marquette dio- ovenes cese (Michigan), John Trobec of St. Cloud diocese (Minnesota) and John Stariha of Lead, S. D. Their untiring efforts are beautifully contained in the book, "History of the Diocese of Sault Ste. Marie and Marquette," by the Rt. Rev. Msgr. Antoine Ivan Rezek of Houghton, Mich. The Rev. Francis Pirc, very much interested in agriculture, succeeded in persuading the Indians to settle on farms and to cultivate the land. Learning many things worthy of imitation, he communicated his agricultural knowledge acquired in this country to farmers in his native land. Thus the Slovenes became acquainted with the opportunities and living conditions in America. Prof. Francis Jager of the University of Minnesota, an authority on bee culture. imported bees from Slovenia to prove their superiority. The Rev. Peter Jos. Jeram, procurator of Archbishop Ireland of St. Paul, Minn., wrote the first Slovenian_Eng-lish grammar, which was printed in Tower, Minn., in 1895. Other pioneers who worked untiringly, not only among the Indians but also with Americans, were Msgr. Buh, Abbot Locnikar, Fathers Lavtizar, Skolla and Cebul. The latter was unsurpassed in his diocese as a linguist, speaking English, French, German, several Indian dialects, five Slavic languages, Arabian and two classic languages — Latin and Greek. Antonia von Hoeffern, the widowed sister of Bishop Baraga, was the first pioneer Slovenian woman to step on American soil. She arrived in this country on August 23, 1837, and helped her brother, then a missionary, with his work among the American Indians. To commemorate the centennial of her arrival to the United States, many chapters of the Slovenian Women's Union of America set out trees to keep her memory flourishing. The first Slovenes coming in numbers to America settled in Calumet, Mich., during 1856. Ten years later a farming community was founded in Brockway, Minn. By 1873 large Slovenian settlements were to be found in Cleveland, Ohio; Joliet, III., and in California. Two Slovenes, Stephen Hochevar and Joseph Stukel, were mining gold with the California prospectors of 1858. The first Slovene coming to the Middle West was Joseph Gorshe, who came to Chicago in 1847, settled there and acquired considerable wealth in real estate ventures. In the year 1855, John Stonich came to New Orleans from Slovenia— with a sailing time of 96 days! Later he enlisted in the Civil War as private and was promoted to a Lieutenancy. The economic conditions of Austria-Hungary forced the immigration of peasant Slovenes to other countries. With few natural resources unexploited and the territory thickly populated, they had to look elsewhere for employment. Work was sought throughout the countries of Europe; some followed their friends to Egypt; others traveled to Brazil where tempting false rumors of rich coffee plantations lured them. America, above all, became the Land of Promise. As many as 10,000 came yearly until new laws closed the door to the flow of immigration to Amerioa. Today Slovenes live in every mining and industrial center, in every state of the Union. By their engagement in various trades and by hard manual labor in mines, steel and iron works, quarries, on railroad tracks, as masons, longshoremen, lumbermen and similar occupations, the Slovenes in America have contributed considerably to the industrial greatness of this country. The first Slovenes came to America primarily to seek employment with the intention of returning to their families in Slovenia later. The American way of life, however, with its freedom of expression, the vast opportunities and privileges soon had its effect. Rather than return to their homeland, fathers wrote to their families to follow, while young men asked their sweethearts to come to the United States. Thus Slovenian communities in America began to grow and prosper. These immigrants soon realized the greatness of this wonderful democracy, the opportunities such as no other country could offer them and, accordingly, applied for the privilege of becoming citizens of the United States of America. They accepted this new responsibility with pride and gratitude. Voting is considered a sacred duty and ob_ ligation besides a special privilege. Knowledge of other languages made easier the adjustment to their newly adopted country. Besides speaking their own tongue, many of the Slovenian immigrants knew German, and some were able to speak Italian. Frequently these immigrants were referred to as "Austrians" because of "old-country" residence under Austrian rule. The Slovenes are mostly of the Catholic faith. One hundred and twenty-eight priests of Slovenian descent are taking care of their spiritual welfare. Parishes, many with parochial schools, have been organized throughout the country. Most of these schools are taught by the Slovenian sisters of St. Francis convent from Mt. Assisi, Lemont, 111. Eight national fraternal organizations with a total membership of some 170,000 have been established, the first having come into existence in 1894. (The Slovenian Catholic Union called KSKJ.) They are organized to provide sick and death benefits and to contribute to the social and educational life of the members. Nearly every Slovene in this country belongs to more than one of these associations. The most recent organization is the Slovenian Women's Union of America, founded primarily for educational purposes among the Slovenian women in the United States, it has 13,000 members. The present world war necessitated additional national organizations such as: The Jugoslav War Relief Committee—Slovenian Section, which is collecting funds and clothing for the unfortunate war victims in Slovenia, and The Slovenian American National Council, carrying on a vital program concerning the war-torn and post-war Slovenia. There are 19 publications issued in the Slovenian and, in part, the English languages. The five daily newspapers, four weekly papers, one semi-monthly edition, five monthly magazines and four annual publications keep readers well informed of the ever-changing events of the day. Approximately 250,000 naturalized and American-born Slovenes are living in the United States today. The largest number in one locality is at Cleveland, Ohio, where 45,000 make their homes; Milwaukee and West Allis have a Slovenian population of 20,000, while Chicago and Joliet, 111., have Slovenian centers of about 15,000. A sizeable number also live in the iron range of northern Minnesota, in Pennsylvania, Missouri, West Virginia, Michi_ gan, New York, Indiana, Colorado, Kansas, California, Wyoming, Montana, Oregon, Utah and Washington. From statistics of their national organizations the Slovenes are investing heavily in war bonds because of their belief in this great land of promise and freedom and, secondly, their thrifty nature encourages it. Over 30,000 children and grandchildren of Slovenian immigrants are now in the United States' armed forces. Many families have four and five sons in the service. The ' first American casualty of this war, Louis Dobnikar, was a son of Slovenian parents of Cleveland, Ohio. He served his country on the U.S.S. "Kearney," a destroyer torpedoed in the North Atlantic on October 17, 1941. Lt. Commander Milton Pavlic from Rittman, Ohio, a Slovenian immigrant and an Annapolis graduate gave his life on the U.S.S. "South Dakota," in Nov. 1942, after he had been instrumental in the destruction of three enemy warships and thirty-two planes in a sea battle of Guadalcanal. He was posthumously awarded a Congressional Medal of Honor and a new distroyer was named the U.S.S. "Pavlic." A number of other American-Slovenes have distinguished themselves in their work and interests. An outstanding writer is Louis Adamic. Through his many books, magazine articles and public addresses he has acquainted the Americans with the background and traditions of the Slovenian people. Of Cleveland, Ohio, Ivan Zorman, poet and composer, in addition to publishing several books of his own, has translated some of the most beloved Slovenian poems and folk songs into the English language. Dr. Frank J. Kern, also of Cleveland, Ohio, edited the first English-Slovenian reader, and last year published his revised edition of the English-Slovenian dictionary. The Rt. Rev. John Zaplotnik DCL, of Lindsay, Neb., is recognized as an authoritative writer on the history of American immigration. Another historian of prominence is the Rt. Rev. A. I. Rezek LLD, of Houghton, Mich. The Rev. Kazimir Zakrajsek OFM, a missionary and a writer, founded, in 1924, the St. Francis monastery and the theological school at Lemont, 111. Harvey G. Perusek, a great artist, whose works were exhibited in Chicago and are found all over the United States, was president of the United Art Society of Chicago. He died in 1935. Anton Shubel, member of the Metropolitan Opera, has thrilled enthusiastic audiences with his melodious voice, singing songs dear to the American and Slovenian hearts. Politically, the leading figure is Etbin Kristan of Grand Haven, Mich., a writer and president of the Slovenian American National Council. Rev. J. M. Trunk, Leadville, Colo., philosopher and diplomat, wrote several books and attended the peace conference at Paris in 1918 as Jugoslav delegate, representing the Slovenes from Carinthia. As a representative of American government, no American-born Slovene has reached greater heights than the former judge and mayor of Cleveland, Frank J. Lausche, now governor of the state of Ohio. Many Slovenian Americans are lawyers, doctors, teachers, industrialists, businessmen and civic leaders. The first "city father" of Slovenian descent was Peter Ruppe who was elected in 1875 as mayor of the city of Red Jacket, Michigan. Among those Slovenian women who have earned national recognition for their contribution and work are: Mrs. Therese Kerze of New York who 35 years ago began her literary career as an outstanding writer and editor; Mrs. Albina Novak, of Cleveland, Ohio, a leader among the younger group of American-Slovenes and editor of "Zarja," (The Dawn), the only Slovenian periodical for women in America published by the Slovenian Women's Union; Mrs. Katka Zupančič of Chicago, poetess and writer of note, and Mrs. Josephine Erjavec of Joliet, 111., known for her great work with our women's organizations. (To be continued.) LETTERS TO WASHINGTON, D. C. FROM HEADQUARTERS April 17, 1945 The President of the United States The White House Washington, D. C. Dear Mr. President: Enclosed I am mailing you a clipping from our Joliet Herald-News in relation to a memorial tribute held last Sunday in memory of our beloved President Franklin Delano Roosevelt. "The members of the Slovenian Women's Union of America are very deeply concerned about the Slovenes of Europe, who, since the close of the first World War, have been so unjustly annexed to the Italian rule. They hope that the peace terms of this war will unite all Slovenes as one nation under the Jugoslavian government. May God aid you to continue the great work left unfinished by our late President through whose untimely death so many important matters of the post-war world have been left in your hands. Yours respectfully, MRS. JOSEPHINE ERJAVEC, Supreme Secretary, Slovenian Women's Union (A similar letter has also been sent to the Secretary of State Edward R. Stettinius, Jr.) * * * DEPARTMENT OF STATE Washington May 11, 1945 My dear Mrs. Erjavec: I acknowledge the receipt, by reference from the White House, of your letter of April 17, 1945 together with a clipping from the Joliet Herald-News, addressed to the President on behalf of the Slovenian Women's Union of America. The views of your group have been noted by the appropriate officers of the Department, and I thank you for your courtesy in making them available. The memorial services held by your group in honor of the President are deeply appreciated. The nation's sorrowful loss will, I am sure, strengthen the determination of us all to serve worthily the cause for which he sacrificed himself. Sincerely yours, For the Acting Secretary of State: J. M. COLTON HAND Chief, Public Views and Inquiries Section Division of Public Liaison Mrs. Josephine Erjavec, Supreme Secretary Slovenian Women's Union of America 527 North Chicago Street Joliet, Illinois. * * * April 17, 1945 Mrs. Eleanor Roosevelt The White House Washington, D. C. Dear Mrs. Roosevelt: Enclosed I am mailing you a clipping from our Joliet Herald-News in relation to a memorial tribute held last Sunday in memory of our beloved President Franklin Delano Roosevelt. The Slovenian Women's Union mourns the great loss of your husband and our friend and extend to you their deepest sympathies. Your friendship for our Slovenes in the States and in Europe has been shown on many occasions. The members of my organization have a sincere respect for you. They pray that you will help the Slovenes of Europe, who were so unjustly annexed to the Italian Rule following the first World War, and unite them under one Jugoslavian rule. May God assist you to continue the great work you have done in the past for all mankind. Sincerely yours, MRS. JOSEPHINE ERJAVEC, Supreme Secretary, Slovenian Women's Union -o- ANNUAL "ZVEZA DAY" AND PILGRIMAGE The annual "Zveza Day" will be held on Sunday, July 22, 1945, at St. Mary's Hill, "Mary Help of Christians," Lemont, Illinois. Those attending the Pilgrimage are asked to assemble in front of the Seminary at 10 a. m. At 10:30 a. m. the Pilgrimage will commence from the Seminary and continue to the Grotto. The order of the Pilgrimage will be as follows: Reverend Fathers, Mass Servers, Glee Club of No. 2, Chicago, Illinois, National Costumes, Supreme Officers, Drill Teams, Baton Twirlers, followed by members and friends. Holy Mass will be offered at the altar in the Grotto at 11 a. m. followed by a sermon and Benediction. Immediately after the church service there will be exhibition drills by drill teams present. ' Lunch will be served at the Pavilion. At 2 p. m. a program will be presented near the Pavilion. Junior and adult members will take part. Various recreations will follow on the grounds. It will be a day of prayer, song and recreation. The committee in charge is busy making all necessary preparations for accommodations on this day. We invite all our members, relatives, friends and neighbors to attend this annual Pilgrimage to Our Blessed Virgin Mary. Many of you have boys in the service who are still fighting our bitter enemy; some of them will never return. Let us all pray for these at this special time to our Lady of Mercy, and Help of Christians. May the war in the Pacific also be ended by the end of this year! Let's join in prayer, that peace will again reign throughout the world. You will be glad you came to Lemont this year, because this is the one time during the year when we come together from all parts of our jurisdiction and really enjoy meeting our friends! It'll be appreciated if those who are coming will notify your local secretary and she should inform the headquarters. It is our aim to accommodate everyone and we know that some will be coming there on Saturday and will be staying over night and preparations are necessary. Hoping to see all our old and new friends in Lemont, on July 22nd, JOSEPHINE ERJAVEC. -o- SCHOLARSHIP AND BENEFIT FUND CONTRIBUTIONS Letters to Our Priests At the semi-annual meeting of the Board of Directors it was decided that we invite all our Slovene priests in the U.S.A. to join our Friendship Circle and appeal to them for a contribution to our Scholarship and Benefit fund for they above all know the value of education and the great need the children of Slovenia have because of the terrible war. Mrs. Josephine Erjavec mailed 128 letters and until June 8, received favorable replies and contributions from the following: Rev. M. J. Kebe, pastor of St. Mary's Church in Pittsburgh. Pa., enclosed §50.00 in a most complimentary letter. Excerpts from letters are in the Slovenian section on page 195. Rev. V. Schiffrer, pastor of St. Mark's Church, Shakopee, Minnesota, replied enthusiastically and enclosed $25.00. Rev. F. A. Sedey, Greaney, Minnesota, was also impressed and contributed $20.00. A pastor who wished his name withheld, enclosed $20.00 in a very interesting letter. Rev. Roman Homar, Ogema, Minnesota, became a member of our Thousand Member Club with a donation of $5.00, and Rev. R. J. Sterbentz, St. John's Rectory, Garden, Michigan, made a $3.00 donation to the fund. We are most grateful to our dignitaries for the encouraging support and we hope that many more will come to the assistance of this worthy fund. Names of all other supporters and amounts of contributions are listed on page 195. The complete list of members in the Thousand Member Club appears on page 196. We now have $3,257.62 in the Scholarship and Benefit Fund but this is far from sufficient because we know that there'll be many in dire need of financial assistance. Remember that every cent contributed as a membership to the Friendship Circle and the Thousand Member Club goes to this fund and if you really love children, you'll not hesitate in giving. Mail contributions to Mrs. Josephine Erjavec. 527 No. Chicago St., Joliet, Illinois. To all who have given to this fund we express our heartfelt appreciation and gratefulness. * * * VERY GOOD RESULTS Mrs. Jennie Luzar, member of Branch No. 25, Cleveland, Ohio, is the recipient of the Chenille bedspread on which most of our branches had subscription books. The drawing took place on Sunday, May 20, at the meeting of No. 20, Joliet, Illinois, in the presence of a capacity attendance. The proceeds on the subscription books amount to $774.20. Branch No. 1, Sheboygan, Wisconsin, turned in $74.00, which was the net income on their tickets and Branch No. 20, Joliet, Illinois, submitted $183.50. These two incomes increase the entire proceeds to $1,031.90. Deep gratitude is hereby expressed to the branches and our loyal officers and members who co-operated wholeheartedly. In many cases it was not an easy job to solicit donations when there are so many kinds of solicitations in progress. But our faithful officers went to work with determination and sold the books that they received and some of the presidents requested more books. The Chenille bedspread was sent to Mrs. Albina Novak, secretary of our Scholarship and Benefit Fund, who presented the beautiful prize to Mrs. Luzar, who had ticket No. 7 in book No. 30. At this time I wish to thank everyone who has in any way rendered help in the disposing of the tickets and also to those who so generously bought the tickets. All the proceeds on the subscription books went into our Scholarship and Benefit Fund. Every child who will receive material assistance from these contributions will be forever grateful to those who have helped to build up the noble fund. Financial aid will be given to scholars here and in Slovenia for we realize that this world will need builders of a better future. God bless every one of you! JOSEPHINE ERJAVEC. THANK YOU, MRS. ERJAVEC! Most hearty thanks are hereby expressed to Mrs. Josephine Erjavec who donated the beautiful gift and also took care of the distribution of subscription books and worked untiringly all through the months that the books were in circulation. We know that it meant much work and we are deeply grateful to Mrs. Erjavec for her most sincere interest in the welfare work of our organization-May God bless her with good health. --o-- MRS. PRISLAND ON ROAD TO RECOVERY Our Supreme President Mrs. Prisland is slowly recuperating from her recent illness but the doctor is advising a complete rest from active work for another few months. We hope that her condition will continue to improve daily! THE MEMBERSHIP CAMPAIGN HAS ENDED June 30, 1945, was the last day to secure new members in the 1945 Campaign and be eligible for awards. Next month we'll know who the quota makers are and the winners of awards. Please accept my most sincere gratitude for any assistance rendered towards the success of the campaign. Some of the officers and branches worked very diligently and I appreciate their good work. Thank you all and everyone! But don't stop working for the upbuilding of your local branch because new members are accepted every month of the year and therefore, continue to do your best for the progress of our Union, always! With grateful regards, JOSEPHINE MUSTER, 1945 Campaign Manager. -o- MONTHLY UNRRA REVIEW May, 1945 YUGOSLAVIA UNRRA relief and rehabilitation operations for Yugoslavia were initiated on 15 April, the date previously agreed upon by military authorities, the Yugoslav Government and UNRRA representatives for the termination of the military period. The Anglo-American military liaison relief organization handed over all relief functions to UNRRA officials in Split, which has been advanced headquarters for relief work since the ML-Yugoslavia agreement was signed on 19 January. The UNRRA delegation at Split was headed by Acting Chief of the Mission Alan Hall, who flew to the coast from Belgrade where main headquarters had just been established. The first result of the take-over has been the recon-stitution of the specialist group under the Bureau of Supply. The Mission's immediate problem is that of the port's capacity and clearance to Dalmatia of relief shipments. The report of an UNRRA Public Information officer, dispatched from Advanced HQ, UNRRA, in Yugoslavia, during the military period, describes the distribution of food and other supplies. "Everyone here is amazed at the fine work the Yugoslavs are doing. To sum it up, the opinion of all those in our mission on this side of the Adriatic is that if the supplies keep coming, and if there is sufficient transport available, it will be almost impossible for UNRRA to fail in Yugoslavia. "There are certain delays, for example the anxiety of the Yugoslavs to weigh everything meticulously before ac_ cepting it ... To those of us used to comparative plenty (or at least to sufficiency), this may appear a trifling detail to worry over. But when you think how preciously every least item of supply is regarded, how the women sweep up the grains of wheat as they escape from the sacks, and how the driver of a truck is made personally responsible for the smallest spanner in his kit (and may be shot for undue carelessness if he loses any valuable spare parts), it is not so trifling. "In one district, for example, the distribution of canned meat and vegetables allowed each person slightly more than one can. Some cans, therefore, had to be opened and their contents portioned out so that each person could have his or her exact allowance. By exact I mean just that. If the scales wavered slightly over the mark, the weighing official took a spoon and removed one bean so that the scales showed the right amount had been given." ACTIVITIES OF OUR BRANCHES I NOTICE FROM | HEADQUARTERS | The semi-annual meeting of $ the Board of Directors will be- S gin at the Headquarters on $ Monday, July 23, 1945 at 10 a. § m. Any branch wishing to make 0) a special report, should do so at y) least three days prior to the « meeting. JOSEPHINE ERJAVEC. | No. 1, Sheboygan, Wis. — As a fitting tribute to all mothers our branch presented a delightful and colorful Mother's Day program on May 13 in the SS. Cyril and Methodius church hall. Our president, Mary Godez, was chairman of the event, and due credit is given her for the smooth running order in which the entertainment was presented. The hit of the afternoon were the Jolly Five of Milwaukee who won their audience's hearty applause and approval from the minute they appeared on the stage in their colorful Slovenian national costumes. Their repertoire of melodious folk songs, accompanied by accordion music, took the listeners back to their homeland when they too had partaken of singing many Slovenian songs in their own fashion and manner. (Photo on p. 202) Many, many thanks for coming to Sheboygan and presenting such a delightful and pleasing concert! Miss Rogene Brulla, popular junior member, acted as mistress of ceremonies and enacted her role admirably. The school children come in for their share of thanks and appreciation for their three presentations which they performed in grand style. Miss Joan Gergisch, another active junior member, appeared in a declamation tribute for living mothers, while Victor Turk, son of one of our members, paid honor to the deceased mothers. The Slovenian Women's chorus under the direction of Mrs. Stanza Francis, also appeared for several appropriate Mother's Day numbers, as did a sister duet, Mrs. Julia Tratter and Mrs. Mary Champa, who sang "Ave Maria." Miss Alma Gruden contributed a solo "Mother Mine" accompanied by a sisters trio comprised of Mary1 Majcen, Gene Repenshek and Pauline Rupar. A Mother's Day program would not be complete if the beloved song "That Wonderful Mother of Mine" would not be sung, and Stanley Knaus delighted his audience with a rendition of the fitting selection. The mistress of ceremonies introduced Rev. Leroy Dierbeck who presented an impressive talk on Mother. A carnation boutonniere was given him in honor of his own mother by Miss Rogene Brulla. Sincere appreciation is extended all those who participated in the event and any others who helped in one way or another to make the affair a success. At the May meeting reports were read and approved. Mrs. Marie Prisland, who is now convalescing, wishes to thank all those who remembered her in any way during her illness. PAULINE RUPAR. SGT. HENRY R. ZIGON Sgt. Henry R. Zigon, son of Mrs. Katherine Zigon and the late Frank Zigon of Delaware St., Forest City, Pa., was killed in action in Germany May 5 three days before the V-E day. Sgt. Zigon is the 13th member of St. Joseph's parish to die in service of War II. He was with the 79th Division, 7th Army. Sgt. Zigon has four other brothers in service. Besides his mother, Sgt. Zigon is survived by five brothers: Chief Petty Officer Frank now in New York; Pvt. Edmund, Indiantown Gap; Albert with the Merchant Marines in Italy; Pvt. Matthew Zigon at Camp Blanding, Fla., and Joseph of Baltimore and five sisters. His mother, Mrs. Katherine Zigon is a member of branch No. 7, Forest City, Pa. Our deepest sympathy to the bereaved family. May God reward our hero for his bravery! -o- No. 5, Indianapolis, Ind.—A hearty welcome is extended to the new members who joined our branch during the recent months. Now that warmer weather is here and spring cleaning finished, let's see more members attending our meetings. We meet in the school hall every first Sunday of the month at 2 p. m. Dues may be paid from 1:30 until 2 p. m. Our deepest sympathy is extended to Anna Kovach whose husband passed away. May his soul rest in peace everlasting! Congratulations to Mary McCrack- en, Pauline Turk, Frieda Dezelan, who became proud mothers of new darling babies. Best of luck and wishes to Josephine Golc, who became the bride of Charles J. Hornback, Tuesday, June 12 at the Holy Trinity Church. May God grant all our sick members a speedy recovery. Hoping to see more members at our next meeting. With best regards to all! SOPHIE GOLOB, Sec'y. -o- No. 6, Barberton, Ohio.—Our May Crowning at the Sacred Heart Church was a very colorful affair. The Young Ladies Sodality participated in the event; Anne Kopak, president, crowned the Blessed Virgin. She is also auditor of our branch. The very dharming and gracious person, Mrs. Pauline Osolin, secretary of No. 7, Forest City, Pa., visited Barberton recently. While her time was very limited, she managed to see her many friends and relatives. She has three daughters living in Barberton. They are Albina, Valeria and Florence. We are very sorry she couldn't attend our meeting, as her attendance would have been a great pleasure for all. A heartv welcome to the new members: Patricia Kaye Opeka, Georgi-anne Porok, Elsie Lah, Donna and Bernadine Momchilov and Victoria Mohar. Seaman 1st Class Joseph S. Trenta, son of Mr. and Mrs. Stephen Trenta, was killed in Okinawa. He entered the Navy Seabees in July 1943. He is a graduate of Barberton High School. He had volunteered for overseas duty and had been across for 16 months at the time of his death. In addition to his parents, he is survived by four brothers, Louis, Anthony, Edward and Frank, who is a Corporal in the Army Air Forces; he also leaves three sisters, Mrs. Albina Zaletel, Mary Roz-anc and Jennie Tomisic. His mother is a member of our branch. We extend our most sincere and deepest sympathy to the bereaved family. God grant him eternal rest! We hope to have better attendance at our next meeting. So until then with best regards, EVELYN KRIZAY, Treasurer and Reporter. No. 13, San Francisco, Cal. — Undoubtedly the most exciting news of the month would be the World Conference, It is with pride I report that our Slav residential section (Kranjski hrib) played host to the visiting Slav delegates. Of course, questions were asked about the families who are still in Europe and it is sad to hear of the dreadful misfortunes that have befallen our people. We realize the tremendous task that lies before us, we being more fortunate and with friends at our disposal should do all in our power to alleviate the pain and suffering of our brave people. It is little enough to send money and food, for it was God's will to save us from just such misfortune. Therefore, do all you are able and do it with an open heart as the smallest contribution will seem large to people in such dire need. We wish to thank all the cooks and servers at our social. The members enjoyed, at the close of our meeting, a delicious dinner of roast turkey, salad, potica, etc. Our president, Mrs. Stariha, cooked the turkey and to say it was good would be an understatement! Salads were made by Helen Sustarich, Theresa Sorich and myself. Potica was made by Mrs. Kate Jud-nich and it was most delicious. The servers who made coffee and served drinks were Mrs. Josephine Aiuto, Jenny Judnich, Mary Frankenstein, Virginia Judnich and Mary Sorich. Our dance proceeds are as yet incomplete but to date the net profit $217.00 is indeed a much greater profit than expected. We will make a full report on profit and expense when the final total is made. The stork visited homes of two of our members: Mary Lesser is the proud mother of a daughter, Mary Kausek off Sebastapol is a grandmother. Congratulations, ladies! The following members who have been ill are: Mrs. Mary Slanc, our past president, who is well enough to venture outdoors once again; Mrs. Veronica Fugina, who is also well enough to be among us again, and Mrs. Kate Jerman, is still indisposed but ever improving. It is with a heavy heart I report the death of our Sister Rose Sukle. After a very long illness God chose to take her home. It is my belief that God sends each and everyone on earth to complete a mission, some complete the mission earlier than others thus being called home sooner. It is difficult to understand why some are made to suffer so greatly; it was Sister Sukle's misfortune to be one of these. Her sweet goodness will long be remembered by all. She was always ready to give a helping hand to anyone in need. I am glad to have been able to call her my friend. We extend our deepest sympathy to Mr. Tony Sukle and to Tommie Sukle, her son, who is fighting in the South Pacific. Be brave and have faith in God! Be ever proud and thankful to have had such a fine wife and mother. FRANCES CHIODO, Sec'y. HAPPY BIRTHDAY! The following Supreme Officers will celebrate birthdays in July: Mrs. Anne Kameen on July 2; Mrs. Anne Petrich on July 10 and alternate to the auditors, Mrs. Mary Marinko on July 11. We wish these officers and all other celebrants many happy returns of the day! No. 16, South Chicago, III. —The May meeting was very nicely attended by many members which enabled us to accomplish so much toward our affair held on Sunday, May 20, 1945. The entire proceeds of this party were turned over to the Community Center to be built in the future. In charge of the program for that evening was none other than our charming Vera Krai and again I wish to thank Vera for her fine work toward this worthy cause. With the business end of the meeting brought to a close and a most delicious luncheon about to be served your writer was taken by surprise when a host of beautiful birthday cards and gifts were set before her. From the bottom of my heart my most sincerest thanks to all of you for one of the loveliest parties I have ever been honored with. It was an added surprise to see my brother Jack, who was home on furlough at the time, on hand to furnish the accordion music. I thought the laughter would never cease when Vera Krai came forth with some of those tricky games. We hope you will be with us as often as you possibly can, Vera, because you are the sunshine of our meetings. We welcome to our branch this month the following new members: Mrs. Frances Hopkins and daughter Ruth, Delores and Christine Krai, daughters of our vice-president, Mrs. Josephine Krai, Mary Piltaver and Mary Yake. Any members wishing to attend the "Zveza" Day Pilgrimage to Lemont, Illinois on Sunday, July 22, are kindly requested to come to the July 12th meeting where final arrangements will be discussed. GLADYS BUCK. Mr. and Mrs. Louis Rozman Sadness had no mercy on the Rozman family of Cleveland, Ohio, but came back time after time and filled their hearts with sorrow. Every time it meant that another member of the family departed for his eternal reward . . . Four have passed away. Our deepest sympathy to the bereaved! Mr. Louis Rozman, the father, was born in Mirna Peč, Jugoslavia, and is 69 years of age; the mother, who is 64 years old, was born in Valta Vas, Dolenjsko. Jugoslavia. 3 it Sinning ittmtnnf PARATROOPER JOSEPH ROZMAN A. M. M. RUDOLPH ROZMAN i You left to join the battle, We said a fond adieu, That here we should not meet again Somehow that day I knew. Alas, too soon I learned How you in battle fell. My son, how much I grieve I cannot ever tell. Little Daniel And little Daniel, your son, Who never looked into your face, Will see you in the great beyond. Where bitter sorrow has no place! Your aging graying father With tears bewails his loss, He turns for consolation To his Savior and the Cross. Your loving sisters miss you, To them your memory is blessed, Their fervent prayers ask that God May grant your soul, eternal rest. His spirit speaks from distant shores: O mother, loved ones do not sigh, Remember, I am not alone, My many comrades with me lie! Dear mother this I know: Frequently to Mass you'll go, While for me you pray. Upon me meditate, God will your grief allay, Your sorrow mitigate. In memory of my two sons (one of them also my grandson), both of whom made the supreme sacrifice in the service of our country, I offer these reflections and retrospections: My son and grandson, Aviation Mechanic's Mate Rudolph Rozman, met his death on October the 22nd, 1944 in a Bomber B-24, somewhere in the Pacific, near the Marianas, only about twenty miles from land. Of the crew of nine men, only one was rescued, the remains of one recovered, and the remaining, among them my son, were lost with the Bomber. My other son, Joseph Rozman, served with the Parachute Infantry. He was among the first paratroopers who invaded Normandy. On D-Day, he bailed out and landed in Normandy and was reported missing from that day. We were notified accordingly, but not until August the 7th. On November the 7th, we were notified that my son Joseph was killed in action on June the 22nd. Only mothers who have had like experiences can know anxiety of suspense and uncertainty. Because of the discrepancy of the reports, we wrote, to the Commanding Office, whereupon we were informed that the reason for date of.death, as reported, was that my son's remains were found on June the 22nd, after the German retreat. It is impossible to describe a mother's sorrow in contemplating her son lying in a field for 16 days alone, how many of the 16 days he was alive, what care or ministration a mother might have been able to offer to allay his pains and agony, had she been near. We have also had letters from one of his buddie's. He writes: "On the evening of June the 5th, while taking leave. Joseph told me that he has a strange premonition; that in the event that he does not return, I should write to his wife and admonish her to take good care of his child. He also asked me to write to his parents, telling them not to grieve too much, especially his mother, who would be unconsolable, for 'Of all the people who love me, she loves me most.'" In addition to my two sons lost in this war, my oldest son died in 1943, a dear son-in-law died in 1944. In less than two years, I lost four dear ones. There will be happiness and joy for mothers whose sons will be returning, but woe to me and those other mothers whose sons either rest in foreign graves or were swallowed by the seas. For us nothing more remains but cherished memories embittered by everlasting sorrow and desolation. Your grieving mother. THERESA ROZMAN. 866 E. 76th St., Cleveland, Ohio. (Picture of parents on page 215) I am a lad But eighteen years old, Our country calls Its warriors bold. How can my youthful mite Help in this fearful fight! I entered a bomber Courageous and glad, On my first flight I was timid and sad. O, mother of mine. Ask for me help divine! Through all her days Your mother will grieve For her son so young, So soon to leave. Your grave will ever be The deep and briny sea. I cannot visit you, You are too far away, I cannot come with flowers On your grave to lay: The sea is wide and deep, I know not where you sleep. My spirit roams to you, To the distant sea, My hand reaches down To clasp yours tenderly. I ask the fish to tell Where my beloved fell. But the fish hear me not As they swim and fly, In vain is all my pleading, In vain my every sigh. Dear son, wherever your eternal rest, With my love your memory be blessed! ---o- HOPE 'Tis better to hope, though clouds hang low And keep the eyes uplifted, For the sweet blue sky will soon peep through, When the ominous clouds are rifted. No. 20, Joliet, 111.—"Happy will be the bride on whom the sun shines on her wedding day." If this holds true then our new cadet bride will be a most happy one, for the day was gloriously beautiful and the sun did shine. St. Joseph's Catholic Church was the scene of a lovely spring wedding the Saturday morning of May 26. Against a flower banked altar of white and red peonies, Miss Loretta Vicich, daughter of Mr. and Mrs. Joseph Vicich, 1116 Cora Street, became the bride of M. Joseph Fuchs 1/C Petty Officer, son of Mr. and Mrs. Frank Fuchs, 1521 N. Center Street, at eight o'clock preceeding the nuptial high Mass. The Rev. M. J. Butala officiated, while the Rev. James Hennessey sang the Mass. As the wedding march began twelve members of the Slovenian Women's Union national championship cadets in their uniforms of forest green trimmed with gold braid led the bridal procession. As they approached the sanctuary the cadets formed a guard of honor for the bridal party, which then passed through. The bride was given away in marriage by her father. The beautiful white wedding gown had a lace bodice with long sleeves tapering at the wrists. The sweetheart neckline was trimmed with a design of seed pearls. The skirt was of white marquisette ending in a train. Her fingertip veil edged with chantilly lace fell from a headpiece of orange blossoms and she carried a bouquet of white carnations and larkspurs. Attending her sister as matron of honor was Helen Przybylski, who wore a gown with a tomato red jersey bodice, long white net sleeves and a white net gathered skirt. Her headpiece was of white feathers. White carnations and red roses made up her bouquet. Wearing gowns identical to that of the matron of honor were the bridesmaids—the sister of the groom, Julie Fuchs and Amelia D'Atri. Their bouquets were of white carnations, while their flowerlike headpieces were made of white net. Henry Adamich attended as best man, while Edwin Vicich, brother of the bride, served as usher. The cadets received Communion at the Mass, thus spiritually toasted First Class Petty Officer and Mrs. M. Joseph Fuchs. As the bridal party left the church the cadets formed an arch with their staffs which gave a military effect to the wedding. The cadets who took part were: Captain Jo Mahkovec, Lieutenant Mildred Erjavec, Helen Canker, Olga Erjavec, Helen Janesh, Marie Kastelic, Mary Kolenc, Irene Korevec, Bernice Kuz-ma, Margaret Mlakar, Agnes Schmid-berger and Mrs. Mildred Ellena. Mrs. Vicich chose for her daughter's wedding a light blue dress, while Mrs. Fuchs wore a light blue print. Both wore corsages of white carnations. A reception was held in the Holy Cross parish hall on Elizabeth Street Saturday evening, where their many friends and relatives toasted only hap- py days to the new bride and groom. The new Mrs. Fuchs wore a grey and white print dress with matching accessories as she departed with her bridegroom on a honeymoon to Chicago. The bride is an employee of the Joliet Chemical Works. For the past four years she has been a member of the championship drill team, partaking in the competitions which won the team their titles. The groom reported to the Navy pier in Chicago on June 11 for future assignments. He served for the past two and a half years in the Pacific Theater of War, having been awarded seven bronze stars for being engaged in seven major battles the most recent of which was Okinawa. He is a recent survivor of the U.S.S. Dickerson, which was torpedoed in the Pacific on April 1. Following the wedding in the morning, kissing the groom was something exciting for every cadet (and no doubt for the groom as well). Yet with each kiss to the bridal couple were extended sincere and fond good wishes for their happiness. Three days prior to the wedding day the cadets honored Loretta at a personal and linen shower in her home. Misses Helen Cankar and Mary Kolenc acted as hostesses. The bride-to-be was presented with a gardenia and tea rose corsage by the team's Captain Jo Mahkovec. Many lovely gifts were given to the honored guest. A variety of games under the supervision of Mildred Erjavec were played. Prize winners were Sophie Matkovic, Helen Zadel and Mrs. Maryann Theobald. Dessert was served buffet-style from a table covered with a brightly colored shower cloth. A centepiece of snowballs and irises was flanked by tall tapering white candles. The hostesses poured. The ring, thimble and penny were found by Miss Cankar, Mary Bostjancic and Olga Erjavec respectively. Her chosen colors, white and tomato red, were carried out in the decorations throughout the house. From the chandelier were suspended three red parasols with white ruffled edges. From them white streamers were extended through various parts of the house. Other cadets present at the shower were: Dorothy Ancel, Lucille Brule, Jean Gombaq, Jean Govednik, Bernice Kuzma, Marie Metesh, Bernice Musich, Evelyn Mutz, Stella Pomy-kala, Marie Popek, Marie Terlep, Betty Vershay, Jo Znidarsic and Mrs. Mildred Ellena. Our only graduating cadet is Irene Korevec, who received her diploma June 7, from the Joliet Township High School. She is contemplating a nursing career. Here's extending her our heartiest congratulations and may her future hold for her a life of dreams come true. Appendectomy has struck again and Lorraine Lange was its victim. But now Lorraine is all well once again, feeling just fine and dandy, which news makes every other cadet most happy. Sunday, May 20, the branch held its annual program honoring Mothers in Ferdinand Hall. The participants are named in the article of the Joliet Cadets. But here are named those without which success of the program would be an impossibility. The make-up artists for the occasion were Marie Popek, Agnes Schmid-berger and Helen Zadel. The decora- tors, as well as the clean-up-after-the-program committee members were Patricia Brule, Marie Popek, Agnes Schmidberger, Mildred and Olga Erjavec. "Chief policing" was undertaken by Helen Zadel, who did an excellent job. Entering the ranks of the championship cadets from those of the Juniors are Dorothy Ancel, Beatrice Likar and Evelyn Mutz. Evelyn served as captain in the Junior Team and is regarded by our drillmaster, Mr. Fred Pearson, as one of the very few best. The drill teams participated in two parades during May. The first was on a Sunday afternoon, May 13, which parade officially opened the baseball season in Will County. The second was on Decoration Day. also in the afternoon. The two days were perfect for drilling and so under Captain Jo's commands we did our best in various drills on the streets. Unless something comes up unexpectedly, our next scheduled appearance will be at Zveza's sixth annual pilgrimage in Lemont, held on Sunday, July 22. Last year we prayed for a successful European invasion and we got it all the way through to Berlin. This year let us concentrate our prayers for success in the Pacific and in gratitude for God's favors of the past. Since the pilgrimage and the Mass will be also for all servicemen, whether living or dead, every effort should be exerted on the part of every cadet to attend this great day of prayer. Here's hoping to see everyone there. I remain as ever your cadet reporter, OLGA ERJAVEC. Known to the Joliet cadets for her genial hospitality while on our trips out East is Corinne Novak, who appeared on the front cover of the June Zarja. To her they extend heartiest congratulations. As she commences in her new life, may it be filled with health, happiness and success accompanied with a great enjoyment for her studies in Colorado. -o- WORKERS AT CHURCH CARNIVAL, ATTENTION! All members who have received cards from our pastor requesting to work on certain evening at the Church Carnival, the first week in July, are asked to be there on time on the day specified on the card. Should you be unable to be of assistance on the evening that you are expected, then please get someone to take your place. Do not notify your secretary the last minute that you can't be there, for it's impossible for her to find someone on such a short notice. Please co-operate and be there on time to help out at the Zveza booth and thereby make our St. Joseph Church Carnival a great success! COMMITTEE. -o-- Troubles are usually the brooms and shovels that smooth the road to a good man's fortune; and many a man curses the rain that falls upon his head, and he knows not that it brings abundance to drive away hunger.— (Basil.) t * •J" <3* ± WISHING YOU HEALTH, f I MRS. ERJAVEC % * Mrs. Josephine Erjavec, our * Supreme Secretary underwent an * 4* operation at St. Luke's Hospital, •jj Chicago, Illinois on June 14, * * 1945. We wish her the very ■g quickest recovery possible and 5 that she'll be in the best of J •§« health in the nearby future. * REAL WORTH When you think of a man you seldom think Of the knowledge he has of books, You seldom think of the clothes he wears. His habits, or faults, or looks. You seldom think of the car he drives, Nor the bonds his gold has bought; When you think of the man you mostly think Of some kindness he has wrought. You judge him not by the blocks of stock Nor his power of name or pen; You judge a man by the place he's made In the hearts of his fellow men. You judge him more by the fight he's made, By the way he's faced the strife, And not by the amount of the bank account He's managed to get in life. You think of the friend he's been to man, The good that he has done, And you judge the sort of a man he is By a friend that he has won. —ORRIN DE MASS. -o- THE STORY OF MARITAL SUCCESS By REV. JOHN J. O'CONNOR, S. J. The story of marital success is to a great extent a story of unselfishness, self-discipline and self-control. Self-discipline and self-control mean the training of the will and the conquest of unruly impulses. This training and conquest, to be truly successful, must generally begin in childhood, and in the training informal discipline plays a large role. Informal discipline differs from the formal discipline of the school where rules on silence, punctuality and neatness train the child to a life of self-control. Necessary as is this latter training, still more important, it is believed, is the influence of informal discipline, felt particularly in the home, where a cultured atmosphere and a refined tone make an indelible impression on the child's character and lead him to modify and restrain his wild tendencies. The example and the disposition of parents contribute greatly to this tone of refinement and culture. Their sincerity, forthrightness, modest deportment, their disciplined and cultured minds exercise a very powerful and abiding influence on the children entrusted to their care. A Human Being has been pictured as a bundle of pent-up forces ready to spring into action. "What can I do?" is the general attitude. Parents and educators have the glorious opportunity and privilege of providing the stimuli. They will offer an answer to the question when they set before the children the example of attractive, engaging personalities with their record of heroic deeds. Once the high aspirations and noble sentiments of the child have been aroused, feelings of selfishness and of self-centered-ness will be considerably weakened. Thus parents will be training for future years a generation of noble, high-minded husbands and wives. Years ago Our Lord told the story of a man who built his home upon sand. When the winds Game they beat upon the house and the house collapsed because the foundation was so frail and weak. Today countless books are being printed on the reintegration of marriage and family life. Many of them offer excellent, useful advice. Most of them stress the importance of a good health, financial security, cheerfulness and a pleasant smile. But while emphasizing the importance of these valuable factors, the really worthwhile books declare that the bedrock for a mar-iage that will be happy and will endure, that will stand up against the winds of hardship and disappointments, is a spirit of self-sacrifice and self-control. The time to begin the development of this spirit is during childhood and not during courtship days. The future state of marriage and of family life in our country depends consequently upon the efforts and the energy which parents today expend to develop this spirit in their children. QUESTION BOX If a Catholic gets married in a church other than his own, later gets a divorce and wants to get married to a different party in the Catholic Church, could he? And what procedure would he have to follow? If a Catholic is married in a non-Catholic Church, the marriage is null and void. However, there would have to be a declaration of its nullity by the Church before he could marry another party. Explain the case to your pastor and he will indicate the necessary steps that must be taken. A non-Catholic friend asked me this question which I refer to your paper for an answer: If God is All Good, why did He create the devil? God did not create the devil. Lucifer, the evil spirit, was made by God to be an angel of light. He was created the head of the angelic host. However, he, through pride and vainglory, abused the free will with which God endowed him and refused to pay his Master the service and worship due to Him. As a consequence of his heinous sin, he became the leader of the wicked in Hell. -0- Never borrow trouble. If the evil is not to come, it is useless and so much waste; if it is to come, best keep your strength to meet it.—(Ty-ron Edwards.) No. 49, Euclid Ohio.—Well, I suppose you have all recovered from your Decoration Day picnics. That is the day when we all drag out our play clothes and run around and then the next day rub alcohol on our stiff limbs. On the week-end of June 1st our cadets rented a cottage in Mentor-on-the-Lake. Although the weather was not in our favor, we had a swell time. We spent our time bowling, skating and dancing and besides that, we did our own cooking. We had our menus planned ahead of time so we didn't have much trouble, except when the top fell off the pepper shaker and spilled all over the mashed potatoes. And who was the little girl that had to make coffee with a cheese-cloth bag? Man. oh man, we sure lived rugged. We all enjoyed it so much, we intend doing it again. We really had a scary night of it, the Friday we were out. We were just enjoying our late supper when the storm broke out. The lights went out four times and it sure was dark. I suppose there will be other teams going on outings this summer so our team wishes them nice weather and hope they have as nice a time as we had. In closing, I want to remind you to keep on praying for our boys and don't forget that extra War Bond. IRENE ZEMAN, Sec'y. -o-- A SOLDIER COMES HOME By SISTER M. MARCELLINE, O.S.U. Private Peter Jordan was wounded in action. The telegram which brought the news sent his loved ones hurrying to church to say some extra prayers for him. There were so many questions they wanted answered. What kind of wounds had he received? How bad were they? Where was he now? What was he thinking and feeling? So many questions, but they could only wait and pray. Then came a letter in Peter's own handwriting. "Dear Mom," he wrote, "little Pete didn't duck in time, and the tail end of a mortar bomb caught him in the jaw." That sounded like the same old cheerful Peter, and though the wounds were in his face, he must be able to see all right or he couldn't have written. He was in a hospital in France, he said. He was getting excellent care. They could write to him, and he'd write again when he could. He sent his love. Everyone wrote to Peter, but even before some of the letters reached him, he was on his way to this country. His mother could hardly believe it when he called up from the port city to speak to her himself. In her excitement and joy, Peter's Mom forgot most of the questions. She could only tell him over and over how happy she was to speak to him, how glad they all were to have him back alive. Each one in the family talked to him on the phone. Peter told his mother he would be transferred to another hospital soon, and when he was settled he'd let her know at once where he was. And almost before they had time to wonder, they heard from their soldier in a nearby government hospital. He would have a week-end pass and would be home to answer all their questions in person. There was great excitement in the Jordan house when Peter arrived. They hugged him hard and grinned into his eyes which twinkled above his bandage. They pestered him with questions. He was lucky, he told them. His squad had been taking a doctor up to the front when a mortar shell with his name on it had exploded. The doctor was right there to take care of Peter, and he had really needed care. From the moment he was hit, he had every possible attention. The fellows in the hospital called him the "Lucky GI Joe." Even though part of his face was gone and he was in for a great deal of plastic surgery, Peter had much to be thankful for, he thought. Then Peter Jordan's mother asked him a question which had been worrying her ever since she knew he had been wounded. It was a question about a letter Peter wrote from a foxhole at the battlefront. He had told her in that letter that God had given him a sign that .prayers are answered. Now that Peter was wounded, his mother wondered if he still felt that prayers are answered, all the prayers they had said for his welfare, for example. "Mom, I don't only think prayers are answered. I know they are. I never did pray to go untouched by war. I prayed that I'd have strength to do my duty, then that I'd get home to those I love. Well, here I am! I'll have a long stay in the hospital, sure, but I'm luckier than some of the fellows at that. God heard our prayers, all right. Maybe He even gave me good measure. The doctors say they'll fix me up fine and then I can go out to Hollywood and make my fortune!" Then Peter gave his Mom a big hug and all the family was glad because he was glad. When Peter gets home from the hospital on a week-end pass he goes to Mass in his parish church. Sometimes he goes to the children's Mass. Maybe it is in your church. Maybe you have seen him, a tall, fine soldier with a bandage on his face. Maybe you do see Peter Jordan, because this story is really true. -o- No. 56, Hibbing, Minn. — Once again I give you news of interest from this end of the Range. Our May meeting was fairly well attended and hostesses were the young girls who have made it a custom to serve that month. I noted with interest members coming from church services. The day will be long remembered for it was V-E Day. For some time I have been seeking the whereabouts of our distinguished citizens and now I wish to share the information with you. I mention the following for they are young Slovenians who have been active in civic affairs and are serving the country today. Captain John Blatnik, state senator from this district, is in Italy with the Air Force and making a splendid record. Captain Blatnik is from our neighboring town, Chisholm. Also in the armed forces you will find our state representative, Lieut. William Berlin, who hails from Buhl and is stationed in California. Lieut, (j. g.) Veda Ponikvar of the WAVES is at present recruiting in the state of Michigan. We were honored some time ago by charming Veda's presence. President of the Junior Chamber is Knobby Valarie, son of Mrs. M. Va-larie, member of Branch No. 56. Knobby is an active worker in all civic affairs. Our hats off to you, Knobby. At the bowling alleys you will find a champ in Kate Medved, a Chisholm-ite. whose high three game total 1619, won her the prize of the year in the Women's League. Kate was also president of the League. Her neat ball throwing kept many a bystander's eye throughout the games, for there was always a surprise in store. Keep it up, Kate. ((Note to Chisholm.—I do not think she is a mem-ber of the SWU. Get after Kate, will you?) A recent bride, Mrs. Joseph Jane-zich, the former Anna Mihelich, has left Hibbing to make her home in Ely. We are sorry to lose a fine member as Mrs. Janezich, but our loss is Ely's gain. It is your turn, Ann Satovich, to dig up news of intrest. Hope you have better luck. Regards to all. MRS. MARY B. THEODORE, Pres. --o- SMILING BACK The days slip by so gaily, No sense of loss or lack If through the hours when care would come You just keep smiling back. If you but hold in memory Some joy that smiled at you, And keep on smiling back again Your hope will bloom anew! For hope is like a flower That needs the sunlight's glow, And every little smile of yours Will help your hope to grow. When troubles would defeat you And all the sky looks black, Recall some smiling yesterday And just keep smiling back. Author Unknown. -o- No. 78, Leadville, Colo.—Our April meeting was held at the home of Vivian Fabian. A rosary was said in tribute to our late President Franklin D. Roosevelt. The evening was spent in sewing and crocheting. Refreshments of pie-ala-mode and coffee were served by hostesses Lillian Kuss and Freda Fabian. Our meeting on May 16, was at the home of Steffie Ponikvar. The minutes of the April meeting were approved as read. Plans were completed for our banquet on May 24, at which •time we celebrated our ninth anniversary. A card signed by all members present was sent to our Supreme President Mrs. Marie Prisland and Albina Weaver, who are on the sick list. We wish and pray for a speedy recovery for them. The jack-pot was given to Veda Cerise. Refreshments were served by Mary Vidmar and Bertha Brandt. A large birthday cake with nine candles adorned the center of the table. Peaches and coffee were also served. The evening was spent with piano and vocal renditions. A very enjoyable time was had by all present. In the beginning of the 1945 membership campaign our branch was first in line but we didn't keep the first place very long although I'm hoping that the members will do their utmost in June. This report was written the first part of the month and I had no idea what the final results will be but nevertheless, I'm keeping my fingers crossed for the best. STEFFIE PONIKVAR, Ree. Sec'y. -o- FASHION NEWS by GLADYS BUCK The much publicized uncluttered look in fashion this season is becoming slightly more cluttered. It's all done with jewelry, however, and very attractive cluttering it is, too, for the clean cut simplicity of summer costumes constitutes a perfect foil for jeweled accents. High necklines and collarless cardigan jackets virtually demand pins and necklaces to save them from too great severity, short cap sleeves invite bracelets, upswept hair-dos go with earrings and combs, and doll waists compel attention when highlighted with antique chatelaines and jeweled belts. Chokers and dog collars of pearls or jeweled velvet bands are still at peak popularity and suggest a way to utilize odd bits of jewelry. To bring out the gypsy in you, you can wear several strands of beads entwined. With Mexican blouses or peasant costumes, as well as with evening clothes, follow the new trend of braiding hair with strands of beads or ribbon in the Mayan age manner. Bracelets are massive and chunky and are worn together in bunches on arms bared to the shoulders as most women's will be this summer. The way of wearing bracelet pairs, one on each arm, is new. In keeping with the vogue of antique jewelry, which includes everything from the age of the Borgias to your own grandmother's the large bracelets of sterling silver made of Victorian napkin rings, are particularly fashionable. Gay scarves and pins will enliven many a spring and summer suit. There are fat little pigs and earrings, for instance, of gold-plated sterling set with turquoise. There are camels, lizards, sea horses, and birds of all varieties with emphasis on the more exotic breeds. The turtle whose entire shell is a large clear stone, and the stylized owls studded with deep blue gems are very striking. There's no end to the fashion story in ribbons this year. Sparking a last year's dress, or changing the complexion of a new style for variety, is merely a matter of using your imagination, and few yards of brightened ribbon. Encircle the waistline of a simple dress with a very wide band of black satin ribbon, for instance, and you've created one of the smart, new midriff silhouettes. For another high fashion effect try a length of wide grosgrain in a vivid color, scooped low at the waist to swathe the hips and ending in a big, bustle bow at the back. A ribbon hat is fashioned from one of the wire halos you, can., purchase at the hat bars. Tie a dozen or more gay ribbon bows around the cicle and that's all there is to it, unless you whip up a drawstring pouch bag to match. If the bows are too fussy for you, how about a wrap-around turban secured with a costume jewel? In fact, a visit to the ribbon counters will provide you with countless other costume hints of your own invention. The coolest feet on city streets this summer will be shod in dark latticed mesh. These shoes complement the new feminine fashions — the short short sleeves, the dainty prints, the flower laden hats, the romantic coiffures. They can be worn for days in town and for informal dining. Carefully calculated to tie your costume together are matching purses of the same mesh. -o-- Selected by Anne Petrich: HOME-MAKING One of our "pet peeves" is the grocery customer who holds up the line, first while she inquires of the clerk which ration stamps are valid, and then while she hunts through various books for the right page of stamps. The chances are that this same customer also must write a check to pay for her groceries. All this waste cf time is very irksome to the clerk and to the other customers, who must stand and wait. It is also unnecessary. Before we leave home we should check with our local paper so that we will know which stamps are good, then find the stamps we will need in each book and put a paper clip on the pages containing them. If we are going to have to cash a check, we can fill it out at home, leaving the amount blank, if necessary. GOOD FOOD As the weather grows warmer, salads become more popular. They are not only cool to the taste, but give the table a pleasantly qool appearance. Aspic salads are special favorites, for they are delicious and cool, and can be beautiful as well. In addition, we can vary them, using almost any ingredients we happen to have and at the same time avoid waste of leftovers. ASPIC SALAD One tablespoon gelatin. Two bouillon cubes. Two tablespoons cold water. One and one-half cups boiling water. One-quarter cup lemon juice. One tablespoon sugar. One and one-half cups diced leftover meat or vegetables or a combination of both, or fruit. One-half teaspoon salt. Soften gelatin in cold water and dissolve in boiling water. Add bouillon cubes. When these are dissolved, add lemon juice, sugar and salt. When cool and beginning to set, add meat, vegetables or fruit. Turn into molds and chill. In place of bouillon cubes and boiling water, any meat stock may be used. Serves six. For aspic fruit salad, or any fruit salad, try mixing a tablespoon of peanut butter in the mayonnaise. —-o- BARBECUED HAMBURGERS Hamburgers: To serve 8, season 2 pounds ground beef with \y2 teaspoons salt and pepper to taste. Sauce: Mix 2 tablespoons vinegar, 1 tablespoon flour, 1 teaspoon chili powder, 2 teaspoons brown sugar, 2 teaspoons salt, Y& teaspoon pepper, 1 medium-sized onion, chopped, \y2 tablespoons Worcestershire sauce, y2 cup catsup, 1 tablespoon hot water. Pour on hamburgers as they cook. -o- BEEF STEW OUTDOORS Partially cook a beef stew at home and carry to the scene of the picnic, add the vegetables and simmer over the open fire. Before you leave for the outing have 2 pounds of beef chuck, flank, neck, brisket or heel of round cut into 1 y2 to 2-inch cubes. Dredge these in flour and brown in hot lard. Season, cover with water, and simmer for about an hour. After you get to the picnic, add 6 small potatoes, 6 small carrots and 6 small onions and cook until done (about 45 minutes). -o- TEACH GOOD MANNERS Busy times, such as the past three years have been, sometimes cause us to relax our manners, especially at home, and to forget that good manners must be taught the children early and practiced until they are habitual. The spirit of courtesy—kindness and consideration for others—is important, but some of the forms of etiquette should be learned so thoroughly that there is no danger of committing some embarrassing blunder at a time when making a good impression may jbe very important. Juniors9 Vage A LETTER TO THE JUNIORS by Juvenile Director FRANCES BOGOVICH Dear Juniors: I like stories, how about you? THE MAGIC UMBRELLAS The weather tower had a round hole in the top of its roof. Two magic umbrellas were kept in the tower. One was marked Sunshine and the other Rain. Through the hole ;n the roof the Weather Man thrust the right umbrella each day, opening it wide and fastening it securely on a hook inside the tower. If the day were fair and mild the sunshine umbrella stood straight and firm above the tower. If the day were fair and cloudy it was tipped to the right. Taking care of the weather was a big job. No weather man could stand it for more than forty years. At the end of that time he would give the key to the weather tower to his son or nearest kin so that there always should be a weather man on hand. Now the present weather man was getting very tired^ though he had only had charge of the weather for twenty-nine years. He rose early every morning, climbed the tower hill, fitted the key into the weather tower, carefully washed, cleaned or mended the magic umbrellas and then—after the deepest study of the needs of the people below the hill, he pushed through the hole the umbrella we thought they most desired. But were the people ever satisfied with the weather? They were not! If the umbrella said sunshine, "We need rain," they would complain. "Oh, why doesn't the weather man give us rain for our gardens?" If he raised the rain umbrella the results were no better. "Give us sunshine," they said. "We haven't seen the sun for a week." The men were always calling for rain; the women couldn't have enough sunshine and the children always wanted snow. When the weather man thought of all the years he had tried to please them and all the years he had still to please them he became discouraged indeed. At last he revolted. "I will give them no weather at all," he said. "We'll see how they like that." So taking the magic umbrellas. one under each arm, he marched down the hill. "Oh, oh," cried the children catching sight of him, "where is the weather man going?" And they ran to tell their parents. The mothers ran to the windows. They clasped their hands in consternation. The men left their work and lifted their gaze to the fleeing figure. "This will never, never do," they said disconsolately. "We cannot get along without weather." "Let's call him back," cried the children, running after him. "We'll go too," shouted the men and women, following. The weather man had almost reached the end of town. "Hold on, hold on-" shouted the many voices behind him. But the weather man did not seem to hear for, hugging his umbrellas the tighter, he hastened on. "Wait a minute," screamed the voices. The weather man turned his head hesitatingly and saw the villagers flocking after him. He stopped. Still hugging the umbrellas he looked sharply at all the faces surrounding him. "What does this mean?" he asked. The children began to prance and sing about him: "It means that we'll contented be, Whatever weather we shall see, If sun or rain or cloud of gray We'll know that it's all right that day." The tired vexed look gradually fled from the weather man's kindly face. He smiled, and holding out the precious umbrellas to the children, he said, "Take them back to the tower, my dears. If you mean what you say I will have no fears, but promise to give all the weather I can, best suited and fitted to beast and man." The children were delighted to carry the umbrellas back to the tower and particularly when the weather man showed them just how to put them through the roof. He let one little boy put the sunshine umbrella through and the weather became sunny at once. The women and men, watching, breathed a sigh of relief. "We'll certainly never complain again," they said. "We need our weather." -o-- Have a good time, but be careful on 6505 Concord Ave. Detroit 11, Mich. Branch No. 105 Dear Mrs. Bogovich, Enclosed I'm sending you a poem for the Juniors' Page of the Zarja like I promised to do every month. This time I'm also enclosing a Young Writers' Club Page with my poem printed on it. It is a prize poem and I received a book and 10 extra credits as an award. I was indeed vefry happy. I'm sending you the page so you can see how it looks and how it is arranged. Sincerely, MARIE BOMBACH. THE FLAG OF THE UNITED STATES Behold it waving on high It is the flag of our country; It seems to say all passing by "For this country you should grateful be." Had it not been for those who expressed for freedom their love Our flag would not be what it is today; A flag proudly waving up above Able to defend itself against enemies on its way. By: Marie Bombach. Dear Marie: Your contributions are most welcome and we congratulate you on the poem which won you an honorary place. Keep up the good work and the promise to contribute something monthly for our Junior Page. Most sincerely yours, FRANCES BOGOVICH. MEMORIAL DAY Prize Poem by Marie Bombach 13 years old (Dedicated to the memory of all those who have made the supreme sacrifice during this war.) We are grateful for all that you havs done, And it is upon this Memorial Day That we, the citizens of the United States, each and everyone, To you our tribute pay. You wanted all the people to be free, So you went to join the fighting ranks; fou wanted that for all there would be liberty, And for this we to you give thanks. You shall forever be in our memory And your name we shall revere; The battles that you fought are history, And we miss you so much here. When Uncle Sam called for you brave men, You bravely answered his call; You did your job and would again If you in battle did not fall. You need not fight now anymore, Of God you are eternal guests. For you there is no more war. But only rest, everlasting rest. -o- No. 19, Eveleth, Minnesota.—This is my first report for the Junior's Page. Now that school is over, I'll have more time to write. We were too busy on our programs this year, because we were preparing for Confirmation which I made in June. I'm very proud to be a member of SWU. We were in many performances and I liked it very much. We hope that many of the other girls will join. I know that we'll have many interesting activities during the vacation time. I would like to see more of our Juniors take an interest in writing about themselves in this publication. We congratulate our Editor Mrs. Novak for having her little daughter, Gloria Jean, in the Junior division. We send congratulations to Miss Cor-inne Novak, our Editor's oldest daughter who graduated from High School last month. We all hope that our Supreme President Mrs. Marie Prisland will soon be feeling better and also our Supreme Secretary Mrs. Erjavec who underwent an operation recently. Greetings to all! MARIANNE NEMGAR. * * * WELCOME, MARIANNE! We welcome your report, Miss Marianne Nemgar, and we hope that you'll submit a brief message every month. There are always things happening which are worthy of reporting, so keep in touch with all the junior members in your branch and you'll have many interesting things to report every month! -o- WORD SCRAMBLE Can you unscramble the mixed-up words in this story? On June 14, 1777. NESCROGS passed a NSURIOELOT adopting the "RASTS and PETISRS" as our country's flag. In HALEIPHLIDAP at that time lived a widow named SEBTY SOSR. She could sew very neatly because she had helped her husband in the THELYUSPOR business. To this seamstress EREGOG NATHOWINSG went to have the new flag made. In RETEH days the first flag was finished. June 14 is celebrated as ALFG YDA. NO. 20 JUNIOR CADETS, JOLIET, ILLINOIS We wish to congratulate the girls who have graduated from grade school, they are Marion Metesh, Bertha Horvatine, Gloria Ann Papesh, Frances Cankar, Genevieve Smithber-ger and Marion Stricik. The cadets drilled nicely on Memorial Day. Bernice Metesh was the first tryout, and gave the commands for the first time. Some of the cadets are busy playing baseball on St. Joseph's team, some of them are Captain Bernice Metesh, Dorothy Govednik, Lucille Gregorash, Eileen Ferkol, Doris Bistry and Dorothy Bostjancic. So far they had played two games and were successful in winning both of them. The new girls that joined the drill team are Margaret and Pat McGuckin, Nancy Lee Zelko, Phyllis Kwasigrach and Jeanette Mutz. On Zveza Day, the girls are asked to take part in the procession. It will be held in Lemont on July 22, so please be present at every drill practice. A program was held in honor of all our Mothers. It was held after the regular monthly meeting of the local branch at 2 o'clock in the Ferdinand Hall. The junior circle branch were dressed in Slovene national costumes and members of the Junior cadets participated. The Union's baton-twirlers were Marie Crnkovic, Patricia Glavan, Joan Nahas, Dorothy Piunti and Diane Ramuta gave an exhibition. The program opened with the singing of patriotic songs by Mary Hul-bert, Rose Likar, Jeanne Matkovic, Vida Mikolic, Bernice Mlakar. Bernice Nemanich and Jean Strajnar; while Jeanette Babi , riS /r •o ■ V-? Največja jugoslovanska unij tiskarna v Ameriki 7 * ka Se prijazno priporoča ? DOVE dela po jako zmer 'UMBE? 6117 St. Clair Avenue, Clev . i, Ohio Tel.: HEnderson 0628 Personal Loans Na razpolago za financiranje nakupa 0 avtomobila O gospodarskih predmetov ZA: družinske in hišne potrebščine popravo posestva plačilo zavarovalninske premije poravnavo računov -To je nekaj tipičnih namenov- Pridite in povejte nam o vaših potrebah Ni treba, da bi bil vlagatelj. THE NORTH AMERICAN: BANK COMPANY 6131 St. Clair Ave. 15619 Waterloo Rd. 4 CLEVELAND 3, O. CLEVELAND 10, 0. ERMENC FUNERAL HOME 5325 W. Greenfield Ave. Phone Mitchell 1331 Milwaukee, Wisconsin JL %xbim Sc ßom ZA POHIŠTVO IN ZA POGREBE Za vesele in žalostne dneve Nad 42 let že obratujemo naše podjetje v zadovoljnost naših ljudi. To je dokaz da je podjetje iz — naroda za narod. V vsakem slučaju se ~nite do našega podjetja; prihranili si . denar in dobili stoprocei postrežbo. Glavna prodajaln? Tel.: HEnderson 2rj "odružni Tel.: HRndersm 2088 fr venue. 1 3, Ohio.