STUDIJSKA BIBLIOTEKA St. 250 IM Uhlja vsak dan zjutraj i«en ponedeljka. Narotnina: ca 1 8 L «2.-. pet 1«U L 38.—, ceto leto L 75.—. v Inaee J. 660 reč. - Peaamesne Številk« 80 *ot — Ojiaaoloa a 1 na prortoM t liiakesti 1 kolen« (72mm): ta trfovake In obrtne oglaaa 74 rtoi. i, •mrtnke. iahv.1«, pette* vabU« L 1M. oclaae deaandb aavodot L 2,-u.ii an tisi m teitca nijininl L & EDINOST Letnik Ll Urcdaiitro in npravnifthro: Trat (3). ulica S. Francaaco d'Aaaiai 20. Te« Ufon 11-97. Dopiri na{ aa pošiljajo izključno uredništvo, oglaai, reki* rf^f. (s d«nar pa uprmvniitvu. Rokopisi m bo vraćaj©. Nafranldrantf pisma a« ne spreemejo. — Last, založba in tisk Tiskanu »Edlnort* Poduredniftvo ▼ Oortel: ulica CHosuč Carducci It. 7, L n. — Telet tt. Glavni In odgovorni urednik: prof, FUIp Peric. Angleške skrbi Te dneve se vrši v Londonu zborovanje predstavnikov takozvanih dominlo-fcov. Dominioni se imenujejo tiste dežele angleškega imperija, ki so avtonomne In skoraj neodvisne od Anglije, ki so pa vezane z osrednjo državo po skupni zunanji politiki, deloma po carinski uniji in po vojni mornarici. Zbrali so se torej ministrski predsednik Kanado (Machenzie King), Južne Afrike (general Hertzog), Avstralije (Bruce), Nove Zelandije in Irske. Poleg tega so navzoči predstavniki kolonij v ^Zadnja takšna konferenca se je vršila L 1923. Že tistikrat se je videlo, da sil'j o Ai raznovrstni in tako raztreseni udje največjega imperija na svetu na razen. Osrednja vlada in diplomacija Veliko Britanije morajo napenjati vse svoje sile, da zaustavljajo to sredobežno .težnjo dominionov, ker moč Anglije sloni na tem, da se vsi ti dominioni čutijo, da so še vedno deli materne dežele. Razpravlja se o sledečih točkah: 1.) razmerje dominionov do države; 2.) obramba države; 3.) gospodarski problem. Glede prve točke se je treba dotakniti vprušanja popolne neodvisnosti posameznih dominionov. Ta neodvisnost dejanski že obstoja, zakaj vse te dežele imajo svojo upravo, g v oje parlamente, svojo vojsko, edino Se v zunanji politiki zastopa vse Velika Britanija. Coda tudi v tem se hočejo dominioni osamosvojiti. Znano je, da je morala Velika Britanija pri pogajanjih glede zunanje-političnih pogodb upoštevati dominione. Tako na pr. je v zadnjem Locarnakem paktu vsebovan par rafrraf, s katerim se izrecno poudarja, da je obvezen le za tiste dominione, ki Pa bodo sprejeli. Torej tudi v zunanji politiki ne more Velika Britanija nastopiti v imenu vsoga imperija. Značilno ]e tudi dejstvo, da ima Kanada svojega posebnega poslanika v Washingtonu. Razumljivo je, da je težko voditi tako zunanjo politiko, ki bi bila vsem delom imperija po volji. Angleška evropska politika prav malo zanima Avstralijo, Kanado. Novo Zelandijo, Južno Afriko. Zopet pa se Angleška ne more postaviti na svujo starodavno «splcndid lsola-ik>n», ker je vendarle prizadeta pri političnih grupacijah evropskih držav z drugimi besedami Anglija mora posegati aktivno v evropsko politiko, ker ima velike politične interese na Sredozemskem morju, na Balkanu in dalje v Mali Aziji in v deželah, ki tvorijo prehod v Indijo. ^ Kljub temu pa ni verjetno, da bi se dominioni hoteli odcepiti od materne dežele zaradi političnih diferenc. Res je, da ima Anglija velik interes, da ji osta-hejo dominioni zvesti, toda tudi domi-pioni se zavedajo, da je njih političen ugled velik, če so člani tako mogočnega imperija, kakor je angleški. V vojni $e je tudi praktično jpokazala ta skup- nost. . Dominioni so spravili na bojišče cei milijon vojakov in tako izdatno podprli Veliko Britanijo in pripomogli do končne zmage. Lloyd George trdi celo, da bi sploh ne bila zmaga mogoča brez por moči dominionov v vojnem Času. Seveda so se dominioni baš zaradi tega začeli zavedati svoje veljave in postali v svojih zahtevah bolj pretirani. V glavnem stremijo za tem, dobiti vpliv tudi v zunanji politiki imperija, t. j. zunanje ministrstvo v Londonu, ki bi se moralo ravnati po nasvetih in željah domtnio- ^a ■ f • __ * ——. * A M Vfc « Airll nov. A paj s predstavnik ( reševati važna vprašanja zunanje poli- izdelke na Angleškem, v zameno pa bi Angleška bila odjemalka za sirovine v dominionih. V splošnem se tako izmenjavanje vrti, toda carinska unija med posameznimi deli imperija se krši. Avstralija in Julna Afrika sta uvedli posebne carine, ki prepovedujejo uvoz tudi nekaterih angleških izdelkov. Seveda je to najobčutnejši udarec za so-lidnost in zanesljivost imperija. To ni ved gospodarska neodvisnost, to Je ze gospodarski boj. In to se godi v Časih, ko prevladuje naziranje, da so carinske meje škodljive splošnemu evropskemu in svetovnemu blagostanju, da ogrožajo svetovni mir, ker pooetrujejo nasprotja med državami ln narodi. Kako bo Angleška to vprašanje uredila s svojimi sodržavami, Je veliko t večje važnosti kakor ostala vprašanja. - i/Angleška se nahaja v gospodarski kri; zL brezposelnost Je glavni znak. Tej krizi se je pridružil štrajk rudarjev premoga, ki traja Se toliko mesecev in ki je zadejal in zadaja vsak dan angleškemu gospodarstvu velike izgube. Ze poprej se Je Angleška zaradi visoke va-1 e težko borila proti "konkurentom na svetovnih tržiščih. Zdaj, ko mora kupovati zunaj premog za svojo industrijo, bo ta konkurenca še težja, ker se morajo industrijski izdelki nujno podražiti, ali pa bo treba začeti nov mezdni boj z industrijskim delavstvom. Važno Je tudi vprašanje izseljevanja. Ko so ameriške Zedinjene države s posebnimi zakoni omejile priseljevanje, so Jo začele posnemati tudi nekatere ^sede. Tako sta se zavarovali Kanada in Avstralija. Dominioni so začeli zapirati vrata svojim bratom iz Angleške. Anglija pa Je preobljudena, brezposelnost jo tare, za izseljevanje pa ni prostora. Med izseljenci imajo možnost zaslužka le Specialisti in teh iščejo zunaj; Angleži pa se po pravici upirajo takemu izbiranju, ker bi se na ta način izselile najboljše delavne sile, kar bi bilo v Škodo gospodarski sili angleške industrije. Iz povedanega je razvidno, da morajo angleški diplomati uporabiti vso svojo spretnost, da poravnajo vsaj nekatera nasprotja, ki vise med državo in dominioni. Posebno gospodarskim vprašanjem, ki »o s tem v zveri, morajo posvečati vso pažnjo. Verjetno je, da bodo veliko rajši popuščali v političnih vprašanjih, toda ko se pojde ta blagostanje Velike Britanije, bo boj hud. Vendar pa je predvidevati, da se bo takrat iztekla konferenca brez velikih izprememb. Ves svet se nahaja še pod težo gospodarskih kriz (izvzemfii morda Ameriko) in vsako cepljenje združenih gospodarskih kompleksov bi pomenilo novo krizo za obe stranki kakor tudi proti rasnim drugim tru- padlo z 124. proti 37. glasovom za na-stom in kartelom, ki m skrivajo pod čelno sprejetje načrta stanovanjskega imenom gospodarskega Locarna, gospo- zakona. Nato se je razvila v narodni darskega mira Panevrope in drugih po-1 skupščini podrobna debata, ki se je je dobnih izrasov. Manifest velikih bankirjev tn italijanski tisk RIM, 19. (Izv.) Tudi rimski listi prinašajo napovedani manifest velikih industrij cev in bankirjev, ki bo uradno objavljen šele jutri, že danes in to radi indiskretnosti angleških in francoskih časopisov. Čeprav so ta manifest podpisali tudi, nekateri glavni italijanski industrije!, pa vendar ga sprejema rimsko časopisje z gotovo hladnostjo in celo skoro z nekim prikritim sovraštvom. Poluradni list «Tribuna» pričenja svoje komentiranje manifesta z o-pazko, da se pomen manifesta ne sme precenjevati. Manifest ima kakor tudi vsi ostali trusti in karteli, ki se snujejo, namen protežirati države z razvito industrijo, drŽave, ki si hočejo pod pretvezo gospodarskega miru zavarovati Angleški zunanji minister bi sku- svoje pridobljene postojanke na škodo predstavniki dominionov moral revnejših držav z zaostalo industrijo. «Giornale dTtalia« pa sprejema ma- RIM, 19. (Izv.) Pregledni račun državnega zaklada za mesec september, ki bo v kratkem objavljen« bo vseboval med drugim tudi proračunske podatke za pretekle štiri mesece tekočega leta. Račun znaša 56,000.000 lir aktive. 30. septembra Je znašal državni dolg 86.414,000.000 lir, torej »,849.000 lir manj nego dne SI. avgusta, to pa radi tega ker je bilo Banki d'Italia izročenih 90 milijonov dolarjev, od katerih se bode izplačalo milijard lir v bankovcih kot predujem. 81. septembra so znašali bankovci v obtoku tA račun države in trgovine 20.227,000.000 lir v zlatu. Njim enakovredna podlaga, ki Jo hrani Banca d'Italia, Je znašala 30 septembra 2 milijardi 418 milijonov lir napram 1 milijardi 749 milijonov lir v predidočem mesecu. ______ Premlrle med Trstom ln HraiMoin HAMBURG, 19. (Izv.) Po dolgotrajnih pogajanjih Je bilo med Trstom in Hamburgom doseženo premirje, ki bode takoj stopilo v veljavo. Tekom premirja sta bili odpravljeni konkurenčni tarifi, ki sta bili uvedeni koncem leta 1920. Tekom premirja bodo odpravljene tudi razne druge anomalije, ki še preosta-jajo od te borbe med Trstom in Hamburgom. _ Nikola MM v Beosroda Sprejem v Zagrebu ZAGREB, 19. (Izv.) Brzovlak, s katerim se vrača Pašić, je dospel danes dopoldne ob 10. url na zagrebško postajo, odkoder namerava Pašič nadaljevati svoj povratek v Beograd. Z njim se je peljala njegova soproga in osebni tajnik Sokolović. Na postaji je Pafiića pričakovalo kakih 100 ljudi, predvsem pristaši radikalne stranke, veliki župan zagrebške oblasti Kramerić in drugi zastopniki oblasti. Posebno zanimanje je vzbudilo poslanstvo HSS, ki mu je predsedoval sam St. Radić, »remi j ali pa so ga prvaki radičevskeca kluba Krnjević in dr. Maček. Pašiću je Izročil predsednik radikalske organizacije v Zagrebu, bivši hrvatski ban Mihalović, resolucijo, ki zahteva, da prenehajo spori v posameznih radikalskih odborih in poživlja Pašića, naj odbore radikalske stranke reorganizira. Napram novinarjem je Pašić podal kratko in sumarno izjavo: «Vračam se po štirih mesecih počitka in radi tega ne morem podati nikakršne izjave. Bomo videli, kaj se vse dogaja doma.» BEOGRAD, 19. (Izv.) Brzovlak, s katerim se Je vrnil Nikola Pašić v presto-lico, Je dospel na beograjsko postajo s precejšnjo zamudo. Na kolodvoru je Pa-šiča pričakovala velUta množica naroda, ki Je štela kakih 3000 glav. Pafiića sta pričakovala kot zastopnika radikal-skega kluba le ministra Simonović in kar je vzbudilo precejšnjo po- udeležil tudi samostojni demokrat Vil-der. Zaključitvi podrobne debate je sledilo glasovanje, ki je izpadlo v istem razmerju kot i>reJŠnje glasovanje za odobritev načrta stanovanjskega zakona. Končno se je v narodni skupščini pre-čital kraljevi ukaz o zaključitvi izrednega zasedanja nar. skupščine ter o jutrišnji otvoritvi prvega rednega zasedanja narodne skupščine v novi seziji Razgovori v Seogradu za izhod Madžarske na morje BEOGRAD, 19. (Izv.) Predsednik madžarske delegacije Nikel, ki je z jugo-slovenskimi zastopniki v Beogradu vodil pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko ter že sklenil nekaj konvencij, je dospel v Beograd ter posetil prometnega ministra Jovanovića. O tem posetu ni bilo izdano nobeno posebno obvestilo ter se ga je skušalo kolikor mogoče pred javnostjo zatajiti. Glede poseta se je moglo doznati samo to, da se vršijo pogajanja v zvezi s svobodno cono, ki bi jo naj dobila Ogrska ob jugosloven-skem Jadranu, in sicer v Splitu ali v Solinu ali v Poljudu. Teren, ki se ga namerava odstopiti Ogrski, je zelo ugoden za razna investicijska dela. Zadajo pot velikega rodoljuba Veličasten pogreb t Andreja Senekovide LJUBLJANA, 19. (Izv.) Danes popoldne ob 15.80 se je vršil pogreb pokojnega pr vomea t nika Ciril-Metodove družbe vladnega svetnika in gimnazijskega ravnatelja Senekoviča. Ob tej priliki se je narod izkazal, da zna dostojno počastiti spomin velikega pokojnika. Pogreba so se udeležili predstavniki oblasti, predvsem veliki župan dr. Baltič in razni drugi zastopniki javnih krogov. V prvi vrsti so se pogreba udeležili vsi odborniki Ciril-Metodove družbe in njen veliki predstavnik mons. Tomo Zupan, upokojeni župnik Vrhovnik in drugi. Ceremonije je odpravil šentjakobski župnik Berle. Pred hišo je imel poslovilni govor notar Hudovernik, blagajnik Ciril-Metodove družbe in zvest prijatelj velikega nokojnika. Sprevod je spremljal tudi časten oddelek vojaštva. Pred hišo je zbor Glasbene Matice pod dirigentstvom Hubadovim zapel žalo-stinko «Vigred». Ko je sprevod šel proti pokopališču, se je ustavil ob kapelici na Kette-Murnovi cesti, kjer je zbor za-pel žalostinko «Blagor mu». Na pokopališču je vojaški oddelek v znak počastitve spomina velikega pokojnika oddal častno salvo_ Nemčija in Francija Ven Hoesch prt Stresemannu BERLIN, 19. Veliko pozornost je zbudilo v tukajšnjih krogih dejstvo, da se Že par dni mudi tukaj nemški poslanik v Parizu von Hoesch- Posetil je že več-kra* dr. Stresemanna. V dobro poučenih krogih se pripisuje bivanju von Hoescha v Berlinu velik pomen. Po vrnitvi v Pariz bo von Hoesch obvestil List pravi, da je proračun uravnovešen in da se državna zakladnica nahaja v jako dobrem položaju. Španska kraljica v Pariza PARIZ, 19. Danes dopoldne ob 10.55 je prispela v Pariz španska kraljicai Spremljal jo je španski poslanik pr| francoski vladi Quinones de Leon. VI ,Parizu bo ostala dva dni, nakar se bo odpeljala v London. Mraz na Francoskem PARIZ, 19. Precejšen mraz je pritisnil na Francoskem. V Le Bourgette je toplomer kazal komaj 1 stopinjo nad ničlo, v Valencennes 3, v Moulhouse 5, v Lionu 1, v Clermont Ferrantu 3, v Ar-gentanu in v Orleansu pa celo nič stopinj. _ priprave za soetouno SospoisrsKo konferenco LONDON, 19. Z velikim zanimanjem se v tukajšnjih gospodarskih krogih pričakuje otvoritev velike konference gospodarskih krogov vseh evropskih držav in Zedinjenih držav. Na tej znameniti konferenci, ki se bo vršila v Parizu, se bo razpravljalo med drugim tudi o sedanji evropski gospodarski krizi, o problemih uvoza in izvoza, carinskih formalitetah ter industrijskih pogodbah. BERLIN, 19. O priliki gospodarske konference, na kateri se bodo zbrali za> stopniki evropske in ameriške industrije in trgovine, bo izšel poseben manifest. Kakor poroča «Vossische Zeitung», bodo v manifestu obsodili veljavni tarifni sistem, prepoved uvoza ter izvoza, carinsko politiko po vojni, železniške tarife itd. Vse to ima za posledico dviganje cen, pomankanje kredita, poman-kljivost blagovne izmenjave. Edini izhod iz težke sedanje evropske gospodarske zagate je absolutna trgovinska svoboda. Zastopniki evropskega in ameriškega gospodarstva bodo o priliki svoje konference, ki se prične v sredo, izdali posebno spomenico, ki jo bodo med mnogoštevilnimi drugimi zastopniki evropskega in ameriškega gospodarstva podpisali Balfour (Anglija), Morgan (Amerika) in tajni svetnik Pusch (Nemčija). Mlletlć__- zornost ln ogorčenje J™ 'Žrlaiida o stališču nemške vlade, ki ga sprejet od celokupne vlade^ Navzoči so ^ ^ pogledu 8klenitve definitlvnega sporazuma, započetega Že v Thoiryju bllf pri sprejemu'tudi drugi radikalski ima v pogledu sklenitve poslanci ter omladinci, ki so s velikim entuziazmom vzklikali staremu radi-kalskemu voditelju. Pašić se Je vračal s svojim avtomobilom proti domu. Na potu pa ga je zadržala velika množica in Pašić Je moral spregovoriti nekaj besed. Sele nato se Je mogel v miru podati do svojega stanovanja. V splošnem je bil to glavni dogodek v Beogradu. Otvoritev imperijalne konference v Londonu LONDON, 19. (Izv.) Danes se je otvorila v Londonu imperijalna konferenca: otvoritveni govor je imel angleške ministrski predsednik Baldwin. Za njim pa so govorili delegati posameznih dominionov. Sestavile se bodo posebne komisije, ki se bodo bavile z raznimi vprašanji. Konferenca pa bo proučevala predvsem vprašanje skupne zunanje jpolitike, o kateri bo referiral angleški zunanji minister Chamberlain, in o vprašanju obrambe države. Meščanska vojna na Kitajskem LONDON, 19. Iz Šhangaja poročajo: Nevarnost, da bodo čete generala Ce-Čanga, ki so prestopile h kantonski vojski, zasedle Sanghaj, je za enkrat minila. Po zadnjih vesteh treba sklepati, da so se odpadniške čete pričele umikati. Največ zaslug ima p n tem šanghajski .guverner, ki je dobil znatna ojačenja in ;e o pravem času odločno nastopil. Iz Sanghaja poročajo tudi, da so kantonske čete spet streljale na angleško tike. Na čelu tega ministrstva bi stalo torej več oseb, kar bi znamo obteževalo uspešno delovanje odgovornega ministra, ki ne bi mogel, ne smel razvijati tiste prožnosti, ki je eden glavnih prednostnih znakov angleških diplomatov. V tem vprašanju bodo morali dominioni popustiti, saj se angleška diplomacija po možnosti itak ozira na dominione, ki jih ne more v ničemer vznemirjati in razburjati, kakor dokazuje ravno omenjeni locarnski pakt. Glede državne obrambe je stališče dominionov sledeče: prav je, da skrbi vsaka dežela za svojo vojsko na suhem, toda stroške bi treba sorazmerno razdeliti. Avstralija in Kanada na pr. sta dve po ozemlju ogromni deželi, po prebivalstvu pa šibki. Kanada, ki je po površju tako velika kakor Evropa brez Rusije, ima šele pet milijonov prebivalcev. Vojno mornarico, ki je najboljša zaSčitnica vsega imperija, pa vzdržuje izključno Angleška. Angleži zaradi stroškov ne godrnjajo, ker hočejo imeti sami v rokah to najvažnejšo silo, dominioni pa se dobro zavedajo, da je njih varno3t baš v tej mornarici najbolj zajamčena. Veliko težje kakor ta vprašanja pa je rešitev gospodarskih vprašanj. Ta vprašanja so: trgovina, paroplovba, izseljevanje. Jasno je, da stremi Anglija za tem, da bi pridobila trge v dominionih zase. Dominioni naj bi kupovali industrijske nifest s pridržki, ki mu jih narekujejo nekateri interesi Italije. Po mnenju tega lista ni mogoče govoriti o kakem gospodarskem sporazumu med posameznimi državami, dokler ne bodo med posamezne države pravično razdeljena prirodna bogastva in sredstva za eksploatacijo teh bogastev. S tem omenjeni list namiguje na vprašanje razdelitve kolonij, surovin in pa tudi na izse-Ijeniško vprašanje. Mnogo bolj ostro nastopa v svoji sodbi glasilo korporacij «Lavoro dTta-lia», ki vidi v vsem tem gibanju samo nekake mednarodne židovske kartele. Zato ostro napada tudi italijanske in-dustrijce, ki so podpisali manifest, ki ni nič drugega nego predpriprava nekake ipternacijonale, ki ne pomeni samo zanikanja fašizma, ampak tudi negacijo Italije. Kakor pomeni v političnem pogledu za današnjo Italijo Družba narodov nekako sredstvo, s katerim si hočejo bogatejše države zagotoviti in zavarovati svoje dosedanje posestno stanje na škodo ubožnejših in prikrajšanih narodov, tako vidi omenjeni list, da ima za današnja Italija tako proti Dr. narodov ni gospodarski Locarno, ki je le nekako sredstvo, s katerim si hočejo bogate države z močno razvito industrijo zagotoviti svoje dosedanje posestno stanje na škodo ubožnejših držav, katerih industrija je Šele v povojih. Zato je današnja Italija tako proti Zvezi narodov Novi stonoMBlskl zakon spzejet m iSeralinP seji Jugoslovanska BEOGRAD, 19. (Izv.) Ves dopoldan in popoldan se je vršila seja narodne skupščine, ki Je zadnja v letošnji seziji. Ju-/ri se otvori na podlagi določb ustave redna seja narodne skupščine v poslovnem letu 1926-27. Na dnevnem redu današnje seje je bil načrt zakona o stanovanjih, ki ga je izdal minister za socijalno politiko Simonović. Načrt ima dva cilja: pospeševati izgraditev čim večjega števila novih stanovanj ln regulacijo odno&ajev med hišnimi posestniki in najemniki. Načelno diskusijo je na dopoldanski seji otvoril minister za socijalno politiko Simonović z obširnim ekspozejem. Prvi je nato govoril član Jugoslovanskega kluba dr. Gosar, ki se je izrazil vrlo lepo o govoru ministra o stanovanjski krizi Ta kompliment so zaznali politični krogi ter ga komentirali kot predhodnika dobrih odnošajev med SLS in radikali. Nato je govoril samostojni demokrat Demetrović, za njim pa musliman BeSmen; med njegovim govorom je prišlo do velikega prepira med davidovičevcem Angjelinovi-ćem in radičevcem Dežmanom. Na. popoldanski seji je dobil prvi besedo zemljoradnik Bujlć, ki je precej ostro napadel ministra sa socijalno politiko, nakar pa je bila načelna del>ata zaključena in ji Je sledilo glasovanje, ki je iz- Doznava se, da se bo v najkrajšem času sestavila posebna komisija, ki jo bodo tvorili francoski In nemški ministri ter finančni in gospodarski strokovnja- topničarko «Dee», ki je spremljala neko ki, ki bodo izdelali definitiven programytrgovin8it(> ladjo, namenjeno v Hankov. o kompenzacijah, ki bi jih bila Človeških žrtev pa baje ni bilo. Kantonski vojaki so napadli tudi ameriški parnik «Iping»._ Dogodki v Meksiki MEHIKO, 19. Calles je predložil kongresu v odobritev zakonski predlog, s katerim se določa število katoliških in ostalih duhovnikov v Meksiki. Na zboru zvezne države Nuovo Leon je prišlo med narodnimi zastopniki do spopada, tekom katerega so nekateri potegnili revolverje ter začeli streljati. Trije narodni poslanci so bili ubiti. Vojska straži poslopje zveznega guvernerja. ===I_=__== Roparji v Chicagu napadli tovarno PARIZ, 19. Listom poročajo iz New-Yorka, da je 16 oboroženih tolovajev napadlo neko tovarno v Chicagu. Tolovaji so z eksplozivnimi snovmi pognali v zrak pet težkih blagajn, v katerih so se nahajali diamanti in platin. Napravili bo za več kot 100 tisoč funtov šterlin-gov škode. ljena dati Nemčija Franciji za izpraznitev porenskega ln saarskega ozemlja. Po kongresu francoskih radikalnih socijalist o v PARIZ, 19. List «La Soire» piše: V palači Borbone je bilo včeraj le malo poslancev. Nič novega ne povemo, če rečemo, da so razpravljali o sklepih kongresa radikalnih socijalistov. Ugleden član parlamenta je izrazil prepričanje, da bo Poincarćjeva vlada brez posebnih težkoč živela do februarja. Poincarć bo torej lahko izvedel reforme, ki jih je že započel. Najnevarnejša točka, washingtonski dogovor o vojnih dolgovih, je sedaj stopila v ozadje. Zbornica se skoro gotovo ne bo sestala pred 9. novembra, ko se bodo vršile v Ameriki volitve. Ni izključeno, da se bodo po teh volitvah pričela med Parizom in Washingtonom nova pogajanja, katera bi se vršila na taki podlagi, ki bi omogočila francoskemu parlamentu ratifikacijo dogovora. V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da je bil kongres francoskih radikalov ugoden za sedanjo vlado. Francoski državni proračun PARIZ, 19. «Echo de Paris» pravi, da bo ministrski predsednik Poincarć, sporazumno z ostalimi člani vlade, zahteval v parlamentu, da se takoj prične razprava o proračunu za prihodnje leto, ker mora ta proračun biti izglasovan še pred koncem tekočega leta. To svojo zahtevo bo baje vezal z vprašanjem zaupnice. Izbruh vulkana na Japonskem TOKIO, 19. Že v zgodnjih jutranjih u-rah je danes pričel bruhati vulkan Hok-kaido v okrožju' Tarumaye. Mogočni stebri dima so se dvigali nad ognjenikom, ki je pokril s pepelom mesto To-makomal in Harobetan ter precejšen del pokrajine. Pozneje se je ognjenik nekoliko umiril. Zaznamovanih pa je bilo nekaj potresnih sunkov. Vesti, ki so do sedaj prišle, ne govore o človeških žrtvah. n. ■EDINOST^ V Trstu, dno 20. oktobra 102«. Nora Bethlenova vlada pred parlamentom BUDIMPEŠTA, 19. Včeraj se je vršilo prvo zasedanje parlamenta po poletnih počitnicah. Posamezni člani vlade so bili od desnice burno pozdravljeni, čim bo se pojavili v zbornici. Po otvoritvi se je prečitalo pismo regenta Horthyja. Nato je govoril predsednik vlade Beth-len, ki je navajal razloge, radi katerih Je smatrala vlada po končnoveljavni razsodbi o falzifikatorski aferi kot svojo dolžnost, da poda demisijo. Po govoru predsednika vlade sta se oglasila k besedi še poslanca Ratay in Pajer afera rešena. Obema poslancema je odgovarjal Bet h len. Glasovanje wm prohibicijo na Norveškem OSLO, 18. Včeraj se je vršilo v vsej Norveški narodno glasovanje, ki ima odloČiti za ali proti prepovedi alkohola. Pri zadnjem glasovanju je bilo 489.000 glasov za prepoved točenja alkohola, 304.000 pa proti. Izid glasovanja še ni znan. _ Novi verski boji ▼ Indiji KALKUTA, 19. O priliki verskih slovesnosti, ki so jih imeli Hindu, je pri- (soc. dem.), ki ne uvidevata, zakaj je!šlo do spopadov z mohamedanci. Pri dala vlada demisijo in ne razumeta, za- 1 spopadu je bilo 20 oseb ranjenih, ©Tva o-kaj smatra vlada, da je falzifikatorska seba je že podlegla ranam. DNEVNE VESTI f Andrej Senekovič Po kratki in mukepolni bolezni je predvčerajšnjim preminul v Ljubljani Andrej Senekovič. Globoko v srce je pretresla ta vest ne samo številne osebne prijatelje pokojnika, temveč tudi ves slovenski narod, zakaj le redko je kdo služil z vsemi svojimi silami in tako požrtvovalno svojemu narodu kot pokojni Andrej Senekovič. Zlasti nevenljivih zaslug pa si je pridobil pokoini Andrej Senekovič kot vzgojitelj mladine in kot dolgoletni predsednik Ciril-Metodove družbe. Zasluga Andreja Senekoviča je, da je slovenska inteligenca predelala tako dobro šolo, da se je mogla povsod z uspehom uveljaviti. In da je bila slovenska srednja šola mogoča že pod Avstrijo, je bistveno pripomogel tudi Andrej Senekovič s svojimi izbornimi šolskimi knjigami. Prav posebno hvalo pa je dolžan slovenski narod pokojniku za delo, ki ga je izvršil kot prvomestnik CMD. Per aspero ad astra je bilo življenjsko geslo pokojnika- in temu geslu je bil vedno zvest. V globoki hvaležnosti bo ohranil slovenski narod spomin na Andreja Senekoviča kot na moža neumornega in idealnega dela. Slava njegovemu spominu • * m Naš poslanec g. dr. VVilfan je o priliki smrti Andreja Senekoviča poslal g. notarju Aleksandru Hudoverniku v Ljubljani brzojavko naslednje vsebine: . Prepozno obveščeni prosimo, nadome-stujte na pogrebu Andreja Senekoviča njegove tukajšnje spoštovavce, ki se hvaležno spominjajo njegovih zaslug za pro-sveto našega ljudstva. — Poslanec Wilfan. — Ob 4.30 je bila krsta dvignjena, domači pevci so zapeli turobno žalostinko in žalni sprevod, kakršnega se redkokdaj vidi v naši vasi, se je začel pomikati. Na vsej poti do katinarskega pokopališča je tudi domača godba igrala žalostne koračnice. Ko smo tako že v mraku dospeli na pokopališče, je tu pred odprtim grobom imel č. jega branitelja v osebi odv. Zennaro, ki Ima precej lahko delo hi se kar oprime teze državnega pravdnika. Sodišče je nato proglasilo za Prisco .oprostilno razsodbo radi pomanjkanja dokazov in prisodilo Falangi za eno samo butiljko štiri mesece zapora in 38 lir kazni, toda pogojno. bianca, kler je po nesreči prevrnil i {»redalo (Srk, talko kakih to kg. Ker po-kodbe niso bile hude, je bil Ladovaz po prvi IJomo€i prepuščen domači oskrbi. — Tretja nezgoda pri delu «• je pripetila sinoči v Skedenjskih plavtlh. 28-letni težak Nikolaj Hervatin, stanujoč v Skednju St. 176, je prišel, ko je hotel po nekem opravku skočiti z majhne električne železnice za prevažanje rude, — z desno nogo med zid in vagončke, ki so ga tako hudo stisnili, da so mu zdrobili ud pod kolenom. Nesrečni mladenič je dobil prvo pomoč od zdravnika reiilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral mesec dni. Iz sleparskega ia tatinskega dnevnika. Zasebnica Alda Stopar je te dni naročila 44-letnemu pleskarju Averardu Attioliju, n«j ji pobeli stanovanje. Attioli se je lotil deia navidezno z veliko vnemo, toda ko r Senpetra o* Vesti z Gorlikega Goriške mestne vesti Osebna mL Goriški župnik Karel de Banbela pri 8v. Roku je obhajal v nedeljo zlato mašo. Ob tej priliki je bil imenovan za mon&ignora. Smrt Franca Musonija V pondeljek je zadela kap na možganih predsednika videmskega tehničnega zavoda Franca Musonija. Ranjki je bil sloven- imel vzrok, da jo je odkuril tako nenad£ \ JSS?*^je, ro<%1 novembra m a kaiti ko se te ^tonnariP**vrnil« il 1864' Je doktoriral v Padovi in se posvetil ugotoX 5a j ^f^orali službi.Postal je znamenit po ski predmeti, vredni okoli 250 lir. Ženska je javila dogodek orožnikom. Zasebnica Msrija Bona, stanujoča v ulic* S. Fr&ncesco ftt. 34. je včeraj javila svojih zgodovinskih in zemljepisnih Študijah. Izmed cele vrste njegovih knjižnih del so interesantna za nas in našo zgodovino sledeča dela: 1. Antična etnografija na policijskem kom£arijatu v uSt* Lugi furla?ije: * Turški vpadi v Furalnijo. 3. - io te Vicra Ju«°slavija: geografični profil, fizični, na- L rodnostni, jezikovni, gospodarski. 4. Na- lir. g. Župnik Lailer pretresljiv poslovilen ! 2;-i govor, ki je s svojo ganljivostjo izzval m ar- ; Policija je pričela tozadevne poizvedbe, sikateremu pogrebcu solze iz oči. Tako smo i tcln Bona pač lahko zapiše svoj kredit do med padanjem dežja izročili našega ne-jBormnna na led, kajti o sleparju ni do pozabljenega Ivana večnemu počitku. Naj i seda j Se nikakega sledu, mu bo lahka domača zemljica! j __ v nedeljo se Je trgovec Bruno Fischer up avil s svojim avtomobilom pred neko froptilno nad Barkovljami in se za hip od-m. Jslranil. Ko se je vrnil, je ugotovil, da je nekdo v njegovi odsotnosti ukradel iz 150- do 200, Želen 70—140, spinača 100—300, čebula 35—55, česen—.—. Sadje: češplje —.—, breskve —.—, jabolka 90—200, hruške 120—300, fige 60— 100, kostanj 80—100, kutnje 100—180, me-lagrane 100—120, grozdje 220—400, limone 32 lir za zaboj. dek orožnikom. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO 18. - 19. L Letna živahnost trga pojema. Nismo si cer Že tako blizu koncu, toda količine naj- ; avtomobila plahto in zavoj slaščic v skup-potrebnejšega kažejo jasno, da gre tržno ni vrednosti 200 lir. Fischer je javil dogo-življenje za letos polagoma navzdol. Cene «-«--- so sorazmerne količinam, in sicer: Zelenjava: radič 100—250, pesa 180, repa sladka 40—50, repa kisla 120, zelje belo 50—70, cvetno zelje (brokoli) 120, karfijoli 120—200, vrzote 80—100, fižol v stročju 220—300, fižol v stročju mali 300, fižol za luSčenje 240, malancane 180—200, paprika 160, krompir 60—70, paradižnik 100 Tržaško sodišče TELESNA VZGOJA tatvina derneka Matija iz Borfita (Moccd) te predkaznovan se je včeraj moral zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem radi kvalificirane tatvine s prestopkom členov 79, 402, 403 prvi del na ikodo letalskega pristanišča v Zavijah. Obtožnica govori o deski iz mostovža z zemlje na hangar, okrog 50 kg bodičaste žice, dveh železnih sodov in velike plahte, ki eluži za vrata hangarju. Skupna vrednost je označena z okroglo svoio 300 Lir. Obtoženec se brani s tem, da trdi, da je sode in plahto kupil od nekega voznika, desko je kupila Se pred vojno njegova žena in Žico je našel pri košnji trave na letalskem prostoru. Kot priča je zaslišan kapetan Anton Merola, ki izpove- da so predmeti znana last državnega PISKO 12 ARGENTINIJE Naročnik našega lista nam pošilja iz Buenos-Airesa naslednje zanimivo poro-čilce o življenju naših izseljencev v daljni Argentiniji: «I>ne 21. septembra je nastopila krasna in cvetoča pomlad. Vse je že v najlepšem cvetju. Vreme imamo zelo lepo; dnevi so topli, noči pa nekoliko hladne. Tu se po-:jc!o SPOHT ŠPORTNO UDRUŽENJE Opozarjamo vnovič vse članice, naj lzvrii|o do' aerodroma in da so se našli pri obtožencu, i. novembra točno ia natančno delo legitimacij in Bffcavni pravdnik zahteva za Cerneko 9 udruženja, ker po tem dneva ne bo v nobenem mesečni zapor. Brani istega odvetnik Zen-sločajn dovoljena nova udružitev in preseljevanje ; naro, ki skuša ovreči razne dele obtožnice, " " " ' *ar se mu deloma posreči. Cerneka je ob-£e,en na £> mesecev in 15 dni ter v povračilo od n e£<>r, t % a. sebno dobro razvija zidarska obrt, kajti letno zgradijo do ic.OOO hiš. So to večinoma eno- in dvodružinska stanovanja. Nekoliko odstotkov teh hiš ima celo 5 do 10 nadstropij. V Argentiniji živi okoli tri tisoč Slovencev. Zaposleni so v raznih tovarnah in obrtnih podjetjih. Tudi s poljedelskim delom si služijo nekateri vsakdanji kruh. Žalibog, da so ti naši ljudje večinoma neizučerd v raznih poklicih, kajti tujina zahteva vedno le kvalificirane delovne sile. Dela pri nas je precej in živimo kolikor toliko znosno življenje. Udruženje državnih upokojencev Dne 31. t. m. ob 10. dopoldne se bo vršil v gledališču Fenice izredni občni zbor Udruženja državnih upokojencev Julijske Krajine. Dnevni red zborovanja je sledeči: odobritev poročila o kongresu z dne 17. januarja; poročilo o delovanju Udruženja in razprava o kr. odloku z dne 13. avgusta 192« št. 1431 in eventualnosti. Občnemu zboru smejo prisostvovati le Udruženja, ki so plačali poslednji obrok predpisane članarine. članov, O. S. Vu TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA Opozarjam članice, da konča jutri 21. t. m. rok za vpisovanje v letošnjo nogometno prvenstvo. Po tem dneve se ne bo v nobenem slučaju spre-vpisovanje za prvenstvo. Javljam enkrat za vselej, da veljajo poročila tega T. V. edine-le ta članice tržaSko-isirskega okraja. — Komisar: Ples ničar. SAVEZ SODNIKOV Tovariši, kateri so sestavljali komisijo za izpite Ivin C l'V.-J n Jl/rai r e n ir«k1tA*< J. -___ __I' _____J • Ku&triju Ai-r.-«-,, pok. Antona je obtožen tatvjjic dveti kilogramov kave na škodo splošnih skladišč. Obtoženec pove, da je bil u stega dne pijan in se ne spomni ničesar. Zaslišan je skladiščni Čuvaj Josip Moro, ki je Kuitrina aretiral. Državni pravdnik zahteva za obtoženca zapor 5 me- novih sodnikov, so vabljeni, da se zglasiio v sredo ! . IZ NOVINARSKIH KROGOV. FaSistovski sindikat julijskih novinarjev poziva vse dopisnike političnih dnev- „„ - , ... , nikov, da mu čim prej pošljejo svoje oseb-1 • J2U zdrobl1 nosne kosti in mu ne podatke. Seznam dopisnikov se bo do- n?Jbrž tudi prebil lobanjo. Na krik in bil pijan. Kuštrin bo sedel tri mesece in petnajst dni in bo moral plačati povzročeno škodo. Nuncija t Falanga in PrUea Mihael, oba kurjača na parniku Stella d'Italia družbe Cosulich, obtožen tatvine 450 cigar v vrednosti 496 lir («Avana») 5 steklenic likerja «Mandarin Imperial» in treh steklenic šumečega vina «Oporto» (slednje v skupni vrednosti 146 lir) na Škodo družbe, kar se tiče cigar, poveljnika parnika, kapitana Roberta Stuparich in vina, sta imela včeraj tozadevno obravnavo. Falanga pove, da je našel eno steklenico likerja na nekem hodniku parnika in jo nesel v svojo kabino. Ponudil jo je v dar kolegu Arcellu Amedeu, ki je naprosil finanSnega stražnika Graziana, da mu jo prinese na suho, česr pa ta ni hotel storiti. O drugem ne ve ničesar. Prisca ve le, da mu je bila darovana imenovana steklenica, ki je se- rodnostni boj v Avstriji. 5. Krn in kraje slovje Julijske Pokrajine. 6. Krajevna imena in slovanski element v Furlaniii. 7. Poizvedovanja v antrografiji nadižkjh pred-alp. 8. Monografije o tujerodcih. 9. Clove-fika selitta v Srbiji in v srbskih deželah. 10. Nemci in Slovani v Furlaniji. 11. Leto 1848. med Nadižo "in Idrijo. Dosegel je leta 1915. imenovanje profesorjem na palermski univerzi, pa je odklonil. Pač pa je sprejel svobodno docenturo na Padovi. Poleg raznovrstnega študija se je pečal pokojni tudi s politiko. Bil je večletni župan v svojem domačem kraju, deželni poslanec za slovensko Benečijo. Med vojno je po kobaridkem porazu urejeval v begunstvu v Firenci videmski «Giornale del Friuli». Po vojni je kandidiral obenem s Spezzotljem v parlament, pa je propadel. Zagovarjal je vedno politiko videmskih političnih krogov, se potegoval za odpravo samostojne goriške dežele in njeno priklo-pitev videmski pokrajini. Italijanska vlada je imela v njem svetovalca in zaupnika za slovenski del Benečije ob Nadiži pri svojem asimilacijskem delu. Furlaniji je .pomenil silno dosti, tudi italijanski znanosti je doprinesel mnogo. Po možnosti bomo še pisali o njegovem razmerju do Slovencev in njegove domovine slov. Benečije. Prosvetni minister Fedele pride v Gorico. Iz gotovega vira doznavamo, da pride prosvetni minister v kratkem v Gorico in bo nadzoroval šole v Gorici in okolici. .Spremljala ga bosta pri tem šolski skrbnik iz Trsta Reina in šolski nadozornik Rubi a Nov urnik v mesnicah. Od 1. novembra dalje bodo mesnice zaprte vse nedelje, zato bodo pa ostale odprte vsako soboto do 8. ure zvečer. Ne grem domov, ne grem... Ni ga dneva, oziroma ni je noči, da* bi varnostni organi ne aretirali več pijancev, ;ki razsajajo po mestu, prepevajo, tulijo, padajo, se zopet pobirajo in se končno zbude drugo jutro v Čuvajnici. Kaj pa bo šele za tri dni, ko se bo začela s 23. oktobra točiti sladka rebulca?! Prihodnje porotno zasedanje. V mesecu novembru se bo obravnavalo pred poroto več zadev. Predsedoval bo kakor navadno cav. uff. Giambattista Fer-ri, državni pravdnik bo cav. uff. Massimo Desay, zapisnikar Anton Lutman. Pred poroto pridejo: Miroslav Skok in Lovrenc Vovk, obtožena ropa in umora; Medved Josipina, obtožena detomora; Ferjančič Josipina in sestra Pavla, obtoženi detomora; Pisk Ivan, obtožen radi osebne poškodbe; Krapeš Ivan, obtožen radi nedovr-šenega umora; Lovisutti Franc, obtožen po čl 105. in 106. kaz. zak. (zločin proti i domovini). Dnevi posameznih obravnav! še niso določeni. Ko se določijo, jih objavimo. fie vedno neznana. O samomorilki, ki se je bila vrgla raz most Črez Korenj za ljudskim vrtom, smo VRTOJBA. Padel s koles ^ 40-letni Avgust Pavlin se je vračal nfl svoiem kolesu s Krasa. Skoraj gotovo j« vozil prenaglo, ker ga je v bližini oddelk* Gabrije vrglo s kolesa. Ljudje so ga vzdignili, naložili na voz in ga peljali k «Zelenemu križu®, k j dr so ugotovili hudo rano ne Čelo in rasne druge poškodbe. rovali so mu, naj gre v bolnišnico. • * • Pričela se je pri nas neke vrste Jolskc preiskava. Bil je pri nas tudi šolski nad-zornik g. Rubbia. Izpraševal je nekatere ljudi. Pa še np vseh. Vzrok preiskavi it baje neka anonimna ovadba proti učitelju Madaia. Ljudje so v strahu, pa čisto bra» Sotrebe. Po vasi se mnogo govori. Upamo, a oblasti ne bodo mirovale prej, dokler ne razčistijo te zadeve. V obrtno šolo se ni hotela vpisati nobena deklica. O nadalj-nem poteku bom čimpreje sporočil cenjenemu uredništvu. — Dopisnik. ST. PETER PRI GORICI Avtomobil zadel ob železniško ograjo. V nedeljo zjutraj je pridrvel avtomobil Simčiča Alfreda, ki ga je tudi sam vodil, po cesti iz Volčjedrage in zadel na mestu, Jcjer prerežejo železniške tračnice cesto, Vb ograjo. Edino krmitelj se je ranil na no-.su in pod desnim očesom. Osebama, ki sta bili v avtomobilu, se ni pripetilo nič hudega. em hujše poškodbe je dobilo vozilo pri trčenju. Ubilo se je stekio in avtomobil je le počasi dosegel mesto. Ker ima državna uprava radi trčenja kakih 1000 lir škode na ograji, zasledujejo karabinerji krmi-telja avtomobila. BORZNA POROČILA Amsterdam 910, Belgija 67, Francija 68.50, London 113, Nsw Ycrk 23.25, Španija 340, Švica 440, Atene 27, Berlin 560, Buka-rešt 11.50, Praga 69, Ogrska 0.0325, Dunaj 330, Zagreb 41. ZAHVALA Povodom smrti našega preljubega sln% oxironu brata IVANA te najprisrčne)£e zahvaljujem« v»em. ki sc mu lajSati trpljenje v času bolezni ter«v>sem, ki so ao prišli nasproti ia ga spremili na njegovi zadnj". peti, Posebna zahvala č. g. katinarskemu župnil u Lailerju i"1 spremstvo In krasen govor ot> odprtem grob'j, fantom in dekletom za obilno udeležbo pri pogrebu in za darovano cvetje, domačim pevcem ter godbi za ganljive žalostinke. LONJER, 19. oktobra 1926. DRUŽINA PEĆAF, NALI ©dLm RFDUTf ffHfiftl ^ F*bio p"4* DLlLliL JLIIUUL prevodi V vsab jezikih. (1518 POSTREŽNICO, od 30-40 let staro, od 7.30 zjutraj do 7.30 zvečer, za vsa hišna dela, izključeno kuhanje, iičeta zakonca sama. Piazza Oberdan l/I V. 1615 KOLESELJ, na pol pokrft, r dobrem staufu, proda po ceni Majcen v Postojni 234. 1608 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju ia bronhijalnim afekdjam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Caatelancvich, Trst. Via Giuliani 42. 1481 BABICA. avtorizimna, »prejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-1SI Pozna m@nlava. Vsi, ki imajo bone, izdane od italijanskih zakladnic Julijske Krajine za avstro-o^rske krone, stavljene v menjavo mtseca marca J922 glasom st. germanske pogodbe, so napre^eni, da se zglasijo do 31. oktobra ali pa da dopošljcjo številke bonov na naslov: R. PIACENTIN8 TRST, Corso Vitt. E. III. 45, L od S—12.30 in 11026) od 14 19. GORICA, FHi. Piacen*Ini, Via Seminario 8. Prcdno prodalo KRONE, GOLDINARJE ZLATO In obiščite zlatarno STERM1N VEa Mezzlni it. 43 kjer dobite najvišje cene. — Kupujem listke mestne zastavljalnice. Iz tržaškega iivllenla Bra lovska ljubezen. V neki gostilni v Skednju je predsinoč-njim prišlo do prepira med 42-letnim težakom Silvestrom Oblak, stanujočim v Skednju št. 150, in njegovim 34-letnim bratom Lovretom, tudi stanujočem v Skednju. Prepiru je dala povod okolščina, da je Lovro očital bratu njegovo neredno življenje, češ, da vedno pijančuje in pri tem zanemarja svoje dolžnosti. Ker Silvester ni ostal dolžan odgovora, sta se brata kmalu srdito spoprijela. Tekom pretepa je Lovro pograbil neki top predmet in z njim lopnil brata tako močno po glavi, da mu je zdrobil daj v rokah sodnije. Krovni stražnik Nico- j poročali že v včerajšnji številki. Danes dođem Gobessi je našel butiljko in prisluško- j dajamo, da se še vedno ne ve, kdo naj bi val pogovoru treh v trenotku, ko se je \ bila. V mestni bolnišnici je bila izpostav-prosilo Graziana, da nese steklenico na j Ijena, mnogo ljudi jo je hodilo gledat, a suho. Državni pravdnik predlaga za Prisco nobeden je ni spoznal. Goriška kve^tura ie oprostilno razsodbo, Falango spre-! dala samomorilko fotografirati in od* membo obtožnice In temu odgovarjajočo >5lala slike na razne strani. Kakor že on kazen treh mesecev in 15 dni zapora. Fa-1 njeno, je ženska približno 35 let stara, ima | laiigo brani odv. Lepore. Navzlic temu, da j na sebi modro obleko, nogavice črne, nizke je Falanga predkaznovan, prosi odv. Le- \ čeveljčke iz sukna. Las je kostanjastih. pore zanj pogojne kazni. Prisca ima svo-# I Pri sebi ni imela nobene listine. triljenr«, platin. ZO-taU zlate kmaaii 2ES«sto plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Albert Povh — urar.ua Trsti vil MczaJfJ 45 10:3 PODLISTEK JULES VERNE: (141) stavil raznim stanovam. tukajšnjim zavodom in u- LONJTCRJA IZ Pišejo nam: V nedeljo, dne 16. t. m. smo spremili k večnemu počitku vrlega mladeniča Ivana. Pečar. Kruta smrt nam ga je ugrabila kar iznenada, kajti še pred 14. dnevi je veselo in korajžno opravljal svoje običajno delo. Pokojnik je bil pri vseh, ki so ga poznali, Jako priljubljen. Njegovo odsotnost bo marsikateri mladenič precej občutil, kajti kjerkoli se je pokojni Ivan pokazal v družbi, je ista zadobila veselejši značaj. V njegovi družbi nisi nikoli občutil mrtvila, pa tudi naša mila domača pesem je pogosto-ma donela. Ne samo med domačini, ampak tudi po drugih bližnjih vaseh je bil pokojni Ivan jako priljubljen. To se je posebno opazilo na dan njegovega pogreba, katerega se je udeležila ogromna množica ljudi iz Lonjerja in sosednih krajev. Opazil si tudi nekatere, ki jim ni bilo mari za precejšnjo oddaljenost; pričli so, da se zadnjikrat poslovijo od ljubljenega jim Ivana. vik so končno prihiteli orožniki, ki so Lovrota aretirali, dočim so za Silvestra policali na pomoč zdravnika refiilne postaje, ki je dal prepeljati ranjenca v me-stro bolnišnico. Ako ne nastopijo kake komplikacije, kar je prav lahko mogoče, se bo moral mož zdraviti približno mesec dni. Vsakdanje nezgode pri dela. V ladjedelnici S. Marco se je včeraj popoldne ponesrečil 16-letni kovaški vajenec Marijan Zudich, stanujoč v ulici Passeggio S. An dre a št. 16. Pri delu na nekem parniku je padel z višine več metrov v pod-palubje. Pri tem se je precej hudo pobil na raznih delih telesa, posebno po glavi. Nesrečni mladenič je bdi prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 10 do 14 dni. — Včeraj popoldne je prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico 14-letni tiskarski vajenec Josip Ladovaz, stanujoč v ul. Gio-vanni Orlandini št. 189; bil je ranjen na spodnji čeljusti in na desnem kolenu. Dečko je povedal, da je zadobil poškodbe Šele preteklo noč so bc kaznjenci poka- 1 skozi gozd, zlasti ker jo bodo kaznjenci Yt n O n»rt«H rn nm nVtUnnlrn t v« nt «r Vv 1 4 I hvm m 4 __ 1____ • _ zali na gozdnem obronku in sicer v bližini Glicerinove reke. Nab, ki .je straži 1, je ustrelil proti enemu izmed razbojnikov, smatrali za njegovega naravnega stanovalca. Nab se ni obotavljal. Napisal je listek, ga toda zaradi temne noči ni mogel vedeti, | obesil Jupu okrog vrata, peljal opico k pri delu v tiskarni Morterra t ulici Torre- videzno tako poelabšal? Mladenič je kmalu padel v vročičen spa- i orang-utanga, o čemer je imel dovolj doneč, a poročevalec in Pencroff sta čulalkazov. Jup je tudi razumel besedo staja, , ob njegovi postelji. |ker jo je večkrat slišal, in kakor se bralec UfNilllllCTllI Medtem Je Cir Smith pripovedoval Nabu še spominja, je večkrat šel tja s Pencrof- plillfllVvlill o dogodkih v staji, a Nab je povedal go- fom in vozom. Bilo je še nekoliko temno. spodu, kaj sel je vršilo na planoti. I Spretna opica se bo že neopazno prerila DESETO POGLAVJE. ----A l 1---*----*---- ~ *----- 1 -—* - ■■ I Niso več govorili ne o kaznjencih, ne o nevarnosti, ki grozi granitni hifti, ne o razvalinah, ki so pokrivale planoto. Harber-tovo stanje je vse to odtehtalo. Ali ga je prenos uničil, ali se mu je odprla kakšna notranja rana? Poročevalec ni mogel še nič povedati, toda njegovi tovariši so skoraj obupali. Peljali so voz k rečnemu oglu. Tam so napravili iz vej noeilnice, deli nanje ma-trase in plahte ter položili nezavestnega Harberta na novo ležišče. Deset minut pozneje so Cir Smith, Pencroff in poročevalec prispeli do vznožja granitne hiše, prepu-stivši voc Nabu, ki ga je Imel prepeljati na planoto. Spravili so t tek dvigalo in kmalu je Harbert počival na svoji postelji t granitni hifiL Skrbna postrežba in negovanje sta ga kmalu spravila k zavesti. Nasmehnil se je nekoliko, ko je spoznal svojo sobo, toda tako je bil slab, da je mogel jedva nekaj besed izfiepetati. Gedeon Spilett mu je preiskal rane, boječ se, da se mu niso morda aopet odprle, ker so bile ie slabo zaceljene~ Nič takega se ni zgodilo! Odkod torej taka onemoglost? Zakaj se je Harbartov položaj na- če je zadel ali ne. S tem ni seveda tolpe pregnal; Nab je imel komaj toliko časa, da se je mogel pozpeti v granitno hišo, kjer je bil vsaj na varnem. Kaj pa je mogel napraviti? Kako je mogel preprečiti pustošenje, s katerim so kaznjenci grozili? Ali je imel kakšno sredstvo obvestiti svojega gospoda? Sicer pa kaj je bilo z njim in ostalimi v staji? Cir Smith in tovariši so od&li 11. novembra, a danes je devetindvajsetega. Devetnajst dni ni prejel drugega poročila razen onega po Topu, da je Ayrton izginil, da je Harbert težko ranjen, a ostala družba da je takorekoč ujeta v staji. Kaj mu je bilo napraviti? tako se je upraleval ubogi Nab. Njegovi osebi nI pretila sicer nobena nevarnost, ker v granitni biti niso mogli zločinci nič napraviti Toda kaj bo-e poslopji, z nksadi, z vsemi sadovi njihovega truda v razbojniških rokah! Zato je hotel pozvati Cira Smitha, naj mu sporoCi, kaj mu je napmviti in ga obvestiti o grozeči nesreči? Tedaj se je domislil poslati Jupa a listkom do staje. Poznal je izredni razum vratom ter spustil doli do tal dolgo vrv; nato je večkrat ponovil: «Jupl Jup! Staja 1 Stajat Žival ga je razumela, zagrabila vrv, se spustila na obrežje in kmalu izginila v polmraku, ne da bi je kaznjenci opazili. «Dobro si napravil, Nab, je odgovoril Cir Smith po tej povesti, in vendar, če bi nam ne bil ničesar sporočil, bi bilo še bolje.u Cir Smith je mislil pri teh besedah na Harberta, ki se je zaradi prenosa tako poslabšal. Nab je zaključil svoje poročilo. Na obrežje ni bilo kaznjencev. Ker niso poznali števila stanovalcev na otoku, so si mogli misliti, da branijo granitno hišo veliko močnejše sile, če so se spomnili na streljanje, ki je prihajalo tedaj izza spodnjega In zgornjega skalovja. Planota Lepega razgleda pa je ležala odprta pred tujimi in tu so bili varni pred ognjsm iz granitne hifie. Tu so zadostili svojemu nagonu pustošiti, pleniti in požigati iz samega veselja. Odšli so šele pol ure pred prihodom naseljencev, o katerih so razbojniki domnevali, da so še v staji. ;