T E V. 19.
V L J U B L I A N I, DNE 10. MAJA i 9 3 3
L E T O 46.
fena 38 Din za celo loto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem rlelu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja Sliko sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljubu«; naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljubu« v Ljubljani.
telefon uredništva: 2549
Telefon uprave: 2992
Nekaj o naših turistih
Vsako nedeljo poplavljajo našo lepo de-bIo tisoči turistov, ki za nekaj ur zapuste za-ohla mesta iti nezdrave industrijske kraje ter redo v prosto naravo, da se navžijejo svežega raka in solnca in lepote božjega stvarstva, prav je tako. Kdo bi branil človeku, ki jo cel edu prebil v strupenem ozračju in pri težjem delu, da bi ne smel imeti vsak teden par oddiha v prosti naravi. Tudi v gospodarim pogledu je turizem važen. Naše pode-sko ljudstvo, ki mu gre'dandanes tako trda ta denar, lahko pri turistih zasluži marsikak (inarček.
Veliko je turistov, ki so jih veseli povsod, jett mor pridejo. Je pa še neka druga vrsta tu-Sstov, ki so prava nadlog« -za deželo, ki se jih leželani ustrašijo kakor egiptovskih kobilic, ti spravljajo vse turiste ua slab glas. ti delajo leredkokrat nečast naši deželi in našemu nandù.
Prva napaka teh lažituristov je pomanjšuje srčne kulture. Pojdite v nedeljo zvečer katerikoli vlak, ki vozi proti Ljubljani, pa pboste doživeli strašne stvari. Skupine pijanih [ljudi kriče, preklinjajo, klafajo in nadlegujejo mirne potnike s svojimi brezobzirnostmi, da res prava muka potoval blizu lake druščine Zunaj nabadajo ntirne ljudi in se norčuje-iz priprostega, a poštenega kmeta. Napol nagi razkazujejo po vaseh svoje krače. Če pri-io v cerkev, no to se bolj redko zgodi, se Inedostojno obnašajo, čeprav je morda takrat [služba božja. Poglejte stene naših kapel In Icerkva po turistovskih krajin. Vse je počečka-8'to s podpisi in neokusnimi napisi. Kako že Jpravi tisti stari pregovor o oslu in njegovi dla-|ki? Menda se ti ljudje boje, da bi ga Slovenci |ne pozabili! Pojdite v planinske koče, kjer si [resen turisi zaželi par ur počitka po naporni fhoji. Gorje, če je tam druščina lažituristov. (Celo noč ne bo miru. Brezobzirni so do skrajnosti. Sicer jim je pa malo mar naravnih lepot. Večino dneva presede po gostilnah ali prebi-[jejo v družbi »nežnega spola«, ki neredko v [Pomanjkanju srčne kulture prednjači.
Kako slabo uslugo delajo taki ljudje svojemu narodu. Preprost človek, ki skromno ži-'<je daleč v hribih, ki je naravno pošten In dostojen, vedno bolj izgublja vero v kulturo jjudi, ki živijo »ob belih cestah« in katori gotovi ljudje pojejo take slavospeve.
Še eno grdo lastnost takih ljudi moramo omeniti; Oni ne znajo spoštovati tuje lastnine, »ac ne vedo, kako ljubi naš kmet vsak košček
svoje revne zemlje in vse, kar pod njegovimi žulji zraste na njej. Pride taka čreda »kulturnikov in ti očeha cvetoče sadno drevo, hodi po žitu iu se valja po travnikih, kakor bi bilo vse njeno. Gorje kmetu, ki se upa protestirati! Nahrulijo ga s surovino, kmetavzom in zaru-kancem, ki ne pozna nobene ltmnire.
Kako žalostno je gledati procesije turistov, ki prihajajo v infesta s polnimi nahrbtniki in naročji uvelih cvetk, ki so jih brez vsake po-
trebe nabrali ua cvetočih livadah, kjer edino so Jene. Ni čudno, da je morala oblast naee planinsko cvetje naravnost z zakonom zavarovati, da jih popolnoma ne iztrebijo.
To sino napisali kot željo našega podeželskega ljudstva. Naš kmet vsakomur privošči zraka in solnca in oddiha v prosti naravi. Vsakomur tudi rad postreže in mu v svoji gostoljubnosti odstopi, če je treba, tudi prostor pri lastni skledi. Boli po ga surovost in pomanjkanje srčne kulture pri onih, pri katerih bi je moralo biti toliko, da bi izžarevala tudi ua druge.
„Ainrikamo!"
Zadnje dni je zopet odhajala množiea slovenskih fantov v rasne kraje naše države na vojaško službovanje. Čas, ko odhajajo fantje k vojakom, je zanimiv za vso deželo. Povsod odmeva fantovski vrisk in lepa slovenska pesem. Nihče ne sine fantom zameriti, ako so te dni malo bolj prešerni in glasni. Hočejo pač pokazati, da so prišli do one točke, ki bo nemara odločilno vplivala na celo njihovo življenje. Hočejo pa tudi pokazati, da imajo korajžo, da so pripravljeni tudi na preizkušnje, ki jih čakajo. Zalo fantovska pesem in vriskanje.
Dasi so fantje celega sveta posebno razpoloženi, ko odhajajo k vojakom, imamo pa vendar v naši deželi vdomačenih za te prilike nekaj navad in razvad, ki kakor grenka kaplja navdajo človeka z žalostjo ali pa vsaj s pomilovanjem. Menda so te razvade naših rekru-tov še preoslanek onih žalostnih časov, ko so naše pradede tuji leblajtarji lovili po planinah in jih silotna za dolga leta zapisali tujcu v službo. Od takrat menda izvirata tista prevelika objestnost in čezmerno popivanje, ki tako zelo kazita naše k vojakom odhajajoče fante.
Fantje-noviuci so čez mero objestni. S tem menda hočejo opozorili bližnjo in daljno okolico nase. Včasih je v teh fantovskih objestnostih intiogo zdrave šegavosti in slovenske izvirnosti, ki vzbuja smeh in odobravanje. Še raje pa se ta objestnost sprevrže v surovost. Kako žalostne figure so taki fantje, ki hočejo svoje fantovstvo podkrepiti z neokusnimi in surovimi šalami, s kletvico, predvsem s tislim grdim italijanskim porkanjem, z nedostojnim govorjenjem in odurnim obnašanjem. Kako se motijo taki fantje, ako mislijo, da s tem pridobivajo na ugledu, ali da jih ljudje zaradi tega eenijot Ne, pomilujejo jih, žalostni so jih vsi pošteni Slovenci.
Slovenski fant, ki odhaja k vojakom, ml-sii, da mora biti pijan. Ce že ni, se pa pijanega dela! Kako žalostno sliko sino videli v Ljubljani. Neko revše je koracalo za tropo treznih in mirnih fantov -— popolnoma pijano. xri*ka druga beseda je bila: porka in podobno. Naenkrat se zvrne v blato in obleži. Mimo pride višji častnik — Srb. Ko opazi ta kupček nesreče, se žalosten obrne stran. Sram ga je bilo! Pa je morda ta uboga reva že v Ljubljani zapil tiste d i nareke, ki sta jih oče in mati doma pristradala in mu jih dala za pri-boljšek v težkih časih. Kaj se niso take in podobne slike le dni Bog ve kolikokrat ponavljale po naši deželi? Le priznajmo si, da je tako in pa, da tako ni prav in ne lepo.
To uvoje bi res moralo izginiti iz vrst naših fantov-rekrutov : surovost in pijančevanje. To bije naš narodni ponos v obraz. To je znak, da smo majhni ljudje.
K sklepu še eno opombo. Zdi se, da so se zadnja leta te razvade v fantovskih vrstah zopet bolj razpasle. Kaj ni morda med drugimi vzroki treba iskati vzroka tudi v tem, da je dandanes marsikakemu fantu vzeta možnost, da bi svoje srce poplemenitil s pravo krščansko kulturo, katera edina more iztrebiti take razvade iz naših src?
Slabo časopisje uničuje krščansko družbo, zato moramo postaviti slabemu ča sopisju nasproti dobre liste. Dolžnost kato ličaiia je, tla katoliško časopisje naroča ii,
na vse moči širi. (Papež Leon XIII.)
* « *
Kdor svoj materni jezik zavrže in ga pozabi ali celo zataji, je kakor zmeden pijanec, ki zlato r prah tepta in ne ve, koliko škodo si dela. (Slomšek.)
RAZGLED PO SVETU
Lažf-katolicizem
Francoski pisatelj Green piše v svoji knjigi iGrdi spisi proti francoskim katolikom« —-Knjiga napada katoiičanstvo — sledeče trde, a resnične besede:
j Od vseh sil na zemlji je najstrašnejša mlačnost: celo nebesa ne zmorejo ničesar proti njej. Ona prevara najmočnejše napore ljubezni, ona hoča svoje prekletstvo, ki ga tudi doseže; inlačnost je edini pravi odpad. Če bi se mlačnež nad čem navdušil, če bi se mogel zadiviti nad globino božjo, bi bil rešen. Toda on napravlja iz svoje vere prosto navado, to je, nekaj naravnega in majhnega. Ko pridejo od svete maše, klepetajo in se smejijo, ker
niso doživeli ničesar posebnega; če bi se res zavedali, kaj je ta daritev, bi to zadostovalo, da ves svet navdušijo in usposobijo na največja dejanja.
V naših dneh stoji Cerkev pred neprimerno večjo nevarnostjo, kakor v časih bivših krivovercev: pred versko strpnostjo liberalnega meščanstva in mlačnostjo katoličanov. Katolicizem, ki se ne boji in noče trpeti, ki ne tvega borbe s svetom in njegovimi navadami in neredom, ampak ga samo skuša pokrivati s sladkofno čustvenostjo, ki si ne upa ustvariti novega reda na zemlji po podobi twižjega. je samo laži-katolicizem
Za sporazum s sv. statico
Bivši minister z« vere pravoslavni jr. Vo-ja Janič je te dni priobčil članek, v katerem se toplo zavzema za konkordat s sv. stolieo. Dr. Janič ugotavlja, da ovirajo sporazum jugoslovanski framasoni in zaključuje takole:
Jaz sem prepričan, da je tudi danes mogoče skleniti sporazum s sveto stolieo. Za Jugoslavijo je pri tem važno poudarili, da je to vprašanje, od katerega je odvisen notranji mir. Toda že samo dobro mišljenje in pravica govorita v prilog konkordata. Jaz ne vidim nobenega razloga, zakaj bi naj bili katoličani v Jugoslaviji edina izjema in zakaj naj bi se ravno v pogledu katoliške Cerkve, ko je drža-
va z vsemi ostalimi verami že uredila svoje odnose, versko vprašanje reševalo enostransko, kar ne pomeni ničesar drugega kot odprt boj proti katoliški Cerkvi iu proti Vatikanu. Mi se smemo vprašati, kdo bi imei od tega kakšno korist. Katoliška Cerkev je najmočnejša krščanska organizacija, svetovna organizacija brez primere. Katoliška Cerkev v Jugoslaviji ne zahteva nič drugega kakor .pax et Überlast (mir in svobodo). Kakšni so razlogi, ki naj bi branili, da se ji to ne izpolni. Katoliška vera je narodna ravno tako kakor pravoslavna. Zato nam že sam zdravi razum nalaga dolžnost, da živimo z njo v miru,
Davki v evropskih državah
Francoski mesečnik je zbral zanimive številko o mednarodnih davčnih bremenili. Ce označimo davke, ki jih plača povprečen Francoz, s številko sto, posero pride na nemškega davkoplačevalca 97.5, na Angleža 91.2 in na Američana v Zedinjenih državah 53. To pomeni, da trpijo z izjemo Amerike zmagovalci in premaganci enako na posledicah vojne. Če izrazimo davčna bremena prebivalstva ome-
njenih držav v delovnih urah, ugotovimo, da mora delati Francoz vsako leto 50 dni za davkarijo, Nemec 49 dni, Anglež 46 in Amerika-nec 26. Francoz in Nemec žrtvujeta davkariji več kot četrtino svojih dohodkov, Anglež eno četrtino, Amerikauec eno osmino. — Koliko davkov plača Jugoslovan, dotični mesečnik še ni izračunal.
Italija
S Proti slovenskemu župniku. V Gorici župnikuje pri stolni cerkvi mosgr. Ignacij Valentinčič. Ker je bila stolna župnija v težkem denarnem položaju, je g. župnik svoj čas prodal nekaj starinskih plaščev in neki starinski kip Matere božje. G. župnik ni uporabil niti ene lire v zasebne namene, marveč vse v cerkvene svrhe. Fašisti, ki že davno težko gledajo slovenskega župnika pri goriški stolnici, so iztakniii nekje paragraf, po katerem se ne sme prodati nobena starina brez vednosti ministrstva. Da se rešijo nevšečnega župnika, so ga naznanili državni oblasti, ki je tirala monsg. Vaientinčiča pred sodišče, ki ga je te dni obsodilo na 10 mesecev in 6 dni zapora in 2000 lir denarno kazni. Obtoženec se je sicer pritožil, čo bo kaj pomagalo, je pa seveda drugo vprašanje.
s Razno. Italijanski državni proračun za 1.1933-34 je v primeri s prejšnjim znižan za 934 milijonov. — Na cerkvenem področju se še vedno vrši pritisk proti slovenskemu jeziku. Pri Sv. Jakobu v Trstu je bila na veliki petek vpeljana italijanska pridiga poleg slo-2'
venske. V Rojanu je bila slovenska pridiga prenešena na neugodno jutranjo uro ob 6, zvečer pa je bila namesto dosedanje slovenske samo laška pridiga. — V št. Petru pri Gorici so otroci 1. maja našli staro granato in pričeli tolči po njej. Granata je eksplodirala in smrtno nevarno ranila 10 letnega Josipa Pavlina, nadalje sta bila ranjena še 10 letni Angel Leban in 13 letni Ivan Ture).
Avstrija
s Drobiž. V Loga vasi so položili k večnemu počitku Jakoba Einspielerja in Joštovo mater, Katerino Ulbinj z Jioprač. V Za-homcu je odšel v večnost mizar Janez Oman. V Beli je umrla Strgarjeva mati Marija
x Pri
»Cešniku
Llublfanet
Lingarjeva ul. Stritarjeva
je najboljSi nakup cbleli za nioìkc in ženske ter drugih potrebščin. I ostenost mojega poljetja jo znana
BANKA BARUCI
15, Roe Uloueiie, Pari»
Odpremlfa denar v Iugoslavi,
najhitreje In po najboljäem dnevnem hj
Vrši vse bančne posle najkulanlnem. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holaadiji in u^, burgu sprejemajo plačila na naJe čekovne
SÜLM.'A. So M64-M BluifU«. MtA.VUJA. So mJ.34 flm , DUA: So 14ÌS.MX«* Rteart. UtKSRltM'KG: Jo 59« I*
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nato«
Pečnik. — Pivi maj je bil v Celovcu y nemirov. Prišlo je do številnih pretepov n» socialisti in narodnjaki. — Na velikovšte živinskem trgu je vol nabodel upokojene orožnika Jožefa Lipnika, ko je pobiral iri prispevek, — V Hlačah so pokopali fevij, skega mojstra Matijo Pippa. — Pogorelo jI Perkoničevo gospodarsko poslopje pri S14
—	Pollar je uničil Lečnikovo poslopje v Čili
—	Prt Št. Primožu v Podjuni so uprizori igro >Na Poljani«, — V Svečah bodo 14, priredili materinski dan z govorom, deli macijami, petjem in igro >Prisegam«. -Bilčbvsi so nastopili 7. maja s petjem in ig > Vrnitev -.
Okra fina
s Ukrajinci morajo biti svobodni. Takoj napisal neki pisatelj, v poljskem ča >Upor mladih'.. V članku se poljskim ift teljem dokazuje, da Ukrajinci morajo doli svojo svobodno državo, ki bo tudi Poljakom korist. Isti poljski časopis na koncu omeojt da Poljaki v pogledu ravnanja do Ukrajina preveč poslušajo svoje policaje ili prendi uvažujejo svoje — možgane. — Poljsko® pisje tudi poroča, da vlada v vzhodnih poljske republike glad. To so kraji, kjert po večini naseljeni nesrečni naši slovani bratje Ukrajinci.
Poljska
s Za razdolžitev kmetijstva. Da se izveét razdolžitev poljskega kmetijstva se je usU novila polu radila Akceptna banka, ki prič« poslovati maja meseca. Naloga nove banke jt da spremeni sedanjo dolgove kmetovalcev srednje in dolgoročne. Država prevzame ja» stvo. Tako bo baje pomagano upniku, |» tudi zadolženemu kmetu.
Amerika
s Hitlerjevccin berejo levite. Kakor st» že poročali, je prišel za MacDonaldom 11 Herriotom v Ameriko kot odposlanec Nemčiji dr. Schacht. Njegovo stališče ni lahko, iM hitlerjevci so si s svojo gonjo proti ž* nakopali sovraštvo celokupnega židovske? rodu. Dne 10. maja se je vršilo v Ameriki protestno zborovanje proti protižidovske« gibanju v Nemčiji in ameriški židje so p» zvali dr. Sehachta, naj prisostvuje teinu sto du. To je hud poper. Težko da bi se <J Schacht odzval povabilu. Značilno jc kaj v tem pogledu piše časopis Ne»,--Times«. Pravi namreč, da bo Schacht lah» precenil škodo, ki so jo hitlerjevci povzro® Nemčiji s svojo protlžidovsko gonjo. J« znajo! Če pa kje katoličane preganjajo, Pirajo in more, se pa noben državnih svetu ne upa ganiti niti 7. mezincem.
s Molitve za državnega predsednika. iM škof v San Frančišku je izdal pastirski n v katerem odreja za državnega predsedn«1
NA LETO!
Rociion naredi gospodinjo popolnoma neodvisno od časa in vremena. Vse tisto, kar doseie ona » tem, da beli perilo na solncu, in to samo poleti, dos-že z Radionom že v pralnem kotlu in ob vsakem letnem času. Zakai ie pri kuhanju prehaja na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila
Brata Mali pod k! u£em
fcoosevelta javne molitve. V tem listu po-Kdarjn nadškof med drugim naslednje: »Katoliška Cerkev rada spričuje svoje soglasje z Brinenjem g- predsednika Roosevelta o vrednosti duhovnih činiteljev za bodočnost naše Kubljene domovine. Priznava, da so besede K predsednika vcepile v srca državljanov nov ■pogum. Cerkev poziva svoje vernike, naj K,n! i jo za predsednika, da mu Vsemogočni Kodeli milost, ki jo potrebuje pri izvrševanju Bivoje težke naloge ter da bi kot orodje v Kozjih rokah naše ljudstvo vodil k duhovni Ki gmotni blaginji, ki je cilj vsake vlade.« K>redsednik Roosevelt se je nadškofu s po-Kehnim brzojavom zahvalil za pastirski list, Ki ga je skrbno prebral, in tudi za javne mo-Kitve, ki jih verniki opravljajo za državnega
K<redsednika.
s To in ono. Novo mašo je imel v Calu-Hnetu Slovenec g. Franc Sheringer. — V BÄmeriko je prišla k staršem na obisk ga. ■Pavlina Burja, ki se je nedavno poročila na HBrezjah s polkovnikom jugoslov. armade g. Küirkotom Burjo. Tudi g. polkovnik bo izrabil Bsvoj dopust za obisk Amerike ob priliki sve-Kovne razstave v Chlcagu. — V Loraiuu. O. je Su m ria 62 letna Frančiška Tomšič iz Starega Btrga pri Rakeku. — Krasni kip ene,'a naj-Bvečjih slovenskih pisateljev, Ivana C a n -
■	k a r ja je dospel te dni v Cleveland in se
■	nahaja v varstvu Jugoslov. kluba. Kot znano, Rje podarila mestna občina ljubljanska dotični Bkip Jugoslovanom v Clevelandu, da ga po-Bstavijo v svoj narodni vrt v Uockefeller par-Bku. —• V Lakeside je umrl 52 letni Jurij Za-
bukovec iz fare Kopanj na Dolenjskem.
Drobne novice
Nemške policijske čete imajo vojaški značaj. so ugotovili gospodje na razorožitveni konferenci.
Nad 2000 komunistov so zaprli v zadnjem času na Bolgarskem.
Razgovori o medsebojnem nenapadanjii
se baje v kratkem prično med Malo antanto n Rusijo.
Nemške orožnike bodo zamenjali s francoskimi v Saarskem ozemlju.
Vedno bolj se širi odpor proti nasilni vladi predsednika Machade na Kubi.
Silen vihar je divjal v ameriški pokrajini Lotiisiani; 8t) mrtvih in 1000 ranjenih.
Diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo Anglija ne bo prekinila, je izjavil v parlamentu zastopnik angleškega vojnega ministrstva.
Za ureditev železniškega prometa so dali Angleži poljski republiki dva milijona funtov posojila.
10.000 poljskih učiteljev je pričelo stavkati, ker so jim znižali plače. Korajžni so!
Več bojnih ladij je naročila Rusija v Italiji.
Nameščencev ne more plačati berlinska mestna občina.
Dva in pol milijona oseb je obiskalo milanski velesejem.
Popolnoma je prenehal izvoz češkoslovaškega lesa na Madžarsko. Vzrok: nizke cene.
Sedem otrok je povila v treh letih Francozinja Marnay : prvič in drugič dvojčke, tretjič pa trojčke.
Fond za podpiranje nemških beguncev so ustanovili v Parizu.
Kljukast hitlerjevski križ dobe tudi za-tastave nemške trgovske mornarice.
Dodatno k našemu poročilu o strašnem umoru v Št. Vidu pri Stični poročamo še sledeče.
Svak umorjene žrtve Anton Mali je policiji po dolgem oklevanju priznal, da je sodeloval pri zločinu, trdi pa, da je umoril ubogo Amalijo njen mož Andrej. Andrej naspro.no taji vsako krivdo in zagotavlja, da sploh ne ve, kako se je zločin izvršil. Ko so v preiskavi konfrontirali oba brata, je Anton vzkliknil . ndreju: »Andrej priznaj, vse nama je dokazano!« Andrej pa je mirno odgovoril: »Jaz je nisem, če si jo ti, meni nič mark V teku preiskave sta brata drug drugega obdolževala. U bratu Andreju je rekel Anton: »Poznam Andreja! Bo vse zastonj. Ta se ne bo udal in priznanja iz njega ne bodo mogli izvleči.«
Da bi mogli ugotoviti vse podrobnosti zločina se je vršil na mestu zločina še enkrat ogled. Anion Mali je podrobno pokazal, kje -e je nahajal in kaj je delal. Iz vsega se vidi, da sta brata skovala prav peklensko zloben načrt, po katerem sta ubogo žrtev v postelji umorila in potem skušala napraviti videz, da se Je izvršil roparski napad. V nekem potoku so našli tudi nož, s katerim je bila rajna razmesarjena. Je to žepni, nož Andreja Malija, ka-
terega je na begu proti Litiji vrgel v vodo Anton.
Kljub temu, da oba brata nekatera dejstva tajita, je že sedaj zbranih zoper nju toliko dokazov, da je policija že sestavila obtožbo, nakar sta prišla oba brata pred novomeško okrožno sodišče, kjer je tudi Andrej že priznal, da je sodeloval pri zločinu.
Ob tej priliki moramo še nekaj pribiti. Gotove baže slovenski tisk je o vsem tem žalostnem slučaju poročal namerno. Z neko naslado je poudarjal, da je bil mož pokojne na dan njenega pogreba pri sv. obhajilu in da jc bratu Antonu pri aretaciji padel molek iz žepa, češ, poglejte, kakšne ljudi vzgaja Cerkev. Namen takega pisanja je prozoren. Ob vsaki priliki je treba švrkniti po Cerkvi, naj bo za to dana podlaga ali ne. Naši ljudje že predobro vedo, kako je treba oceniti take vrste pisanje. Dobro vedo tudi, da se vrste zločincev, loparjev, morilcev, požigalcev itd. ne rekrutirajo iz vrst onih, ld žive in delajo po naukih Cerkve, ampak iz vrst onih, ki so jim slab tisk, slabt zgledi in pohujšanje iztrgali vero iz srca. Tudi hinavcev ne vzgaja Cerkev, ampak tiste okoliščine, ki ljudi naravnost silijo v hinavstvo, ln tudi te okoliščine naši ljudje poznajo.
PO DOMOVINI
Dobrim srcem
Prijateljem krščanske «lefersdelae'ti!
Dvakrat se je že obrnila Karitativna zveza v Ljubljani na vernike ljubljanske škofije, da se zavzamejo ra revne -otroke iz Ljubljane ter jih za velike počitnice sprejmejo k -«ehi na deželo. Druge odškodnine jim nismo mogli dali kot zagotovilo božjega plačila. Obakrat se je dobrosrčnost katoliških vernikov sijajao izkazala. Lani smo mogli aa dva aicseca spraviti 145 otrok k dobri» ljudem aa deželo. Ondi sc ubogi otroci našli topla usmiljena srca, odprte roke, kruha, mleka, soinca in zdravega zraka Tudi letos prosimo, lepo prosimo v iuienn božjem, da se zglasijo krščanske družine po deželi, ki bi bile pripravljene sprejeti kakf>ga
Te dni se je pred okrajnim sodiščem v Konjicah vršila obravnava, aa katero je v vseu« okraju že dalje časa vladajo silno veliko zanimanje. Pred sodnikom g. Leopoldom šnial-cem se je zagovarjala ga. Jelka Suhač, žena tukajšnjega okrajnega načelnika, slarokatoli-ške vere.
Ozadje te razprave je sledeče; Dno St. septembra 1982 je prišlo večje število konjiških žen in mater pred tukajšnje, okrajno ua-čelstvo, da bi okrajnega načelnika dr. Mateja Suhača prosile, da bi na dekliški osnovni šoli uredilo poučevanje verouka in da bi -e preklical odlok prosvetnega miuisra. na pod-lan| katerega je bil katehet g. Franc Bofcanec razrešen katehetske službe. Okrajni načelnik je da! orožništvu nalog, da ne smejo vseh žensk j pustiti k njemu, ampak naj pride k njemu sali. ■ manjše odposlanstvo, češ. da vseh — bilo jih je okrog 150 — ne more sprejeti. Zato je odšlo k njemn 11 žen in mater, da bi mu izrazile svoje želje in prošnje. Druge pa so čakale pred okrajnim načelstvoni. Med tem časom, ko so žene -stale spodaj pred poslopjem okrajnega načelstva. je pa na nje priletela iz drugega nads.ropja skozi okno neka tekočina- in sicer iz nočne posode, kakor sta pri razpravi izpovedali dve priči. Tega . polivat je bilo deležnih več spodaj stoječih žen in mater. Razumljivo je, da je to med ženami povzročilo veliko ogorčenje. Zato so tri žene-matere in sieer Ivana Kovač, kmetica iz Hebenštrajta, Marija Verdnik, kmetica iz Zeč, in Katarina Cugnias kmetica iz Konjiške vasi, ki so bile te »ljubeznivosti-- najbolj deležne, vložile po svojem odvetniku g. dr. Kranju Macarolu, odvetniku v Konjicah, zasebno tožbo proti uačel-nikovi soprogi Jelki Suhač, češ, da je ona to zakrivila. Nedavno se je vršila prva razprava, ki pa je bila zaradi zaslišanja novih prič preložena. Včeraj pa je bila druga razprava. Zaslišanih je bilo več prič za obe strani. Priča Švab Julijana, ki je stala na nasprotni sirani ceste, je videla pri oknu uačelaikovo gospo, kako je izlila iz nočne posode neko »tekočino« na spodaj stoječe žeaske. Isto je videl tudi priča avtoiivošček Josip Fieke. Ena priča je izjavila, da je bila mlakuia na tleh velika >kakor žandarska kapat.
Jelka Suhač »e je zagovarjala, češ, da je zalivala rote v istem času, ko so stale spodaj pred načel?!vom Jenske. Ko pa je zaslišala
resnično ubožuega otroka za počitnice k sebi. Kdor bi hotel storili te vrste dobro delo, naj se javi svojemu župnemu uradu ter pove, ali b: raje dečka ali deklico. Karitativna zveza v Ljubljani sprejme odgovornost, da bo poslala samo resnično potrebne otroke, ki so le dobrote vredni ter se bo pismenim potoni vse potrebno s stranko dogovorila, predno ji pošlje otroka na dom. Stranke naj se župnim uradom javijo tekom meseca majuika. Otroke bomo razposlali po deželi prvi leden meseca julija. Pričakujemo obilo odziva na izraženo prošnjo, ki jo v imenu Jezusa, očeta ubogih, sporočamo katoliškim Slovencem po deželi.
Karitativna zveza v Ljubljani.
neke vv.klike o ;koruziiii-i . je iz razburjenja, misleč, da ,i vzkliki veljali njej. izlila vodo skozi okno ua spodaj stoje'e ženske. Teda nobena izmed zaslišanih prič ni slišala takih vzklikov. Ogorčenje je nastalo šele po obdol-ženkinem dejanju. Z ozirom na tekočino, s ka-toro so bile žene polite, je izjavila ena priča, da to ni mogla biti navadna voda, ker se ji madeži še danes poznajo ua naglavni ruti. četudi jih je že na vse načine skušala odstraniti.
Na podlagi dopriuešenih dekanov je sodišče spoznal» obdolietiko za krivo in jo obsodilo po § 297-2 na 420 Din globe pogojno za eno leto. Njen branilec dr. Ervin Mejak je proti razsodbi takoj prijavil priliv. Tako se bo s to zadevo pečalo še okrežno sodišče.
Osebne vesti
d Zlato poroko sta obhajala g. Šantelj Kari in njegova zvesta družica Ana. Bog ju živi do demantne in še dalje!
d Še ena zlata. Dne 7. maja je minilo 50 let. odkar sta si obljubila pred oltarjem večuo zvestobo Gregor Musi iu njegova soproga Amalija roj. Lukman z Vranskega. Na mnoga leta!
d Preselitev. V Kamnik se je preselil iz Trzina upokojeni župnik Janez Molj. Na njegovo mesto pride v Trzin g. Viktor Kragl iz Tržiča.
d Nova maša ▼ Ameriki. Iz Amerike smo dobili sporočilo, da je bil 23. aprila posvečen v mašnika g. Franc Scheringer. Novo sveto mašo je zapel naslednjo nedeljo v Ca hi m ehi. Oče novomašnikov je g. Jožef Scheringer, doma iz Semiča, mati pa jc Ana roj. Gril, doma iz Črnomlja. Po materini strani izhaja g. novotuašnik iz stare in ugledne rodbine Skala v Semiču, katere se bodo starejši ljudje v Semiču gotovo še prav dobro spominjali. Slovenska naselbina v Calumetu se je zelo potrudila, da se je novomašniška slavnost kar nsjsvečanejše izvršila. Želimo g. novomašniku, da bi blagonosno delova! v dušnem in teles-nvm oziru med ameriškimi Slovenci.
Domače novice
d Okrog kmetekega doma. Danes, ko gre tako trda za denar, bi tudi kmetskemu gospodarstvu lahko prinesle zdravilne rastline marsikateri >metuljó k 0 zdravilnih rastlinah je : Domoljubi že parkrat pisal. Naj
Katf« *t a imrcesiu. e atti» rtteo ie «emu
VZAJEMNA ZAVAROVALNICI
v Ljubljani, nasproti glavnega kolodvora
»varuje : požar, vlom, uezgode, jamstvo,slatto M anobile, zvonove, življenje ua vse moli*.T čine in posmrtninsko zavarovanje Kariui
Pojasnila dajejo zastopniki, ki so v vsaki i an glavna pisarna v Ljubljani. Miklošičeva cest»(t|
danes navedemo nekaj takih, ki gredo v met. Lipov cvet se trga samo ob lep^ vremenu, ko drevo še ni popolnoma odevt-telo. Sušiti je trebs v senci, najbolje st zraku pod streho. Lepo ravnati, da se w otrese cvet in prah. Obtrgavati treba sa« male vejice, ne pa lahkomišljeno sekati «1 in si tako uničevati dohodek za bodoče leti Tudi je nepravilno, ako nabiraš lipovo cvetje samovoljno, ne da bi vprašal posestnik* ii dovoljenje. Iz 3 kg svežega lipovega cvetj dobiš 1 kg lepo suhega. — Ta v ž en t roii taste na vlažnih planjavah, v gozdnih seoat Cvete ima odprte le podnevi in v lepem vi» menu, tedaj jo tudi pravi čas za nabiraojt Od vrba navzdol naj ima nabrana rajtii« od 12 do 15 cm Poveže se v snopiče od ! & 1 h kg in suši v senci. Iz 4 kg sveže lavisi rože dobiš 1 kg suhe. — Betgov tv»! raste rad ob mejah. Zrelo cvetje zbiramo ti
IGNACiTN A R OBE, TAPETNll
«USPOSVKTSKA CESTA ŠTEV. t« (PRI UVft
lepem vremenu. Sušiti je treba v senci, a prepihu, čim hitreje, da ne izgubi r>et;esio-ske barve. Pazili je. da se cvetni prah k sesuje. Bezgova peresa nabiramo p.,s«t*j ker so strupena. Za 1 kg suheea. je trsi; 5 kg svežega bezgovega cvetja. — Kaši-lica cvete od maja do septembra in jo sii ta čas nabiramo in hitro sušimo na znb Ako sušimo ua peči, naj ne bo toplote al 50 stopinj. Peclji pri cvetu uaj bedo kolibi mogoče kratki. 5 kg sveže da 1 kg suhe h milice. Lansko leto smo izvozili nad 3ÖMÄ kg suhih kamilic. — Od drugih zdravilni rastlin, ki se njih nabiranje splača, naj & vedemo kratko: jelenov jezik, pre-!ico, p!jw nico, zobnik, volčin. ajbš. ernten. pleš«, a vadni oreh, pelin, meliso, planinski nai belo čemeriko, črni teloh. divji mak, divje mačeho, lapuh, brezovo listje, jagodovo lirfjt malinovo listje, borovnice, hrastov želod, jezice itd. Naj omenimo še špansko muho-1' žuželka, ki živi zlasti na jelšah in !>em>> f kaj dobro proda. Lovijo jo v ranili jutranji urah. Umorimo jo na ta način, da jo dercit«
v škatljieo, to pa v vrelo vodo, vendar tata da voda ne pride do žuželke. V Zagrebu jt družba Jugofarmacija, ki se z vsemi stvarmi peča. Ta družba ima svojo pcài», nico na Vrhniki. Kdor terej hoče v !em onem pogledu kako pojasnilo, naj se obr« aa naslov: Jugofarmacija, Vrhnika, kjer b« tudi morebitno tozadevno blago najlažje iä najugodneje spravil v denar.
d Za odpravo plodu so se izjavile na d» rovanju dne 7, maja neke žene in dekleta. >' sestanku je govoril tudi socijalist dr. Tam» Take resolucije so po našem mnenju kaj nulo državotvorne. Ne mere bki močne državf brez močnega in številnega naraščaja. Ali W bo to, kar se je v Franciji. Nemčiji. Italiji i» drugod pokazalo kot poguba za državni in » rodni obstoj. Jugoslaviji v korist? Saj if"? še tako gosto naseljeni, da bi ne mogh , Za vse je dovolj kruha. In končno,
žalostno, da istočasno, ko ustanavljamo it»
Zgodba o di!e& tekočini
a za varstvo živali, zahtevamo zakon, po aterem bodo lahko uživanjaželjne ženske, kt jim nože trpečega, a vendar tako vzviäene-materiiwtva, pobijale z odpravljanjem pio-jugoslovanska plemena kar na debelo? ako strašna je slepota èloveka I
d Davčna uprava v Lendavi v Slovenski ,„ini izdaja »Privremene dozvole« v srbo-■vaškem jeziku. Tam je tudi napisano: »U >njoj Lendavi«. Slovenski jezik je državni ezik, v ustavi zajamčen. Zakaj se ga torej e upošteva?
d Slovencem na Madžarskem so zadnje ni madžarske oblasti prepovedale prejemajo slovenskega časopisja. To je več ko» ne-epo, ako namreč pomislimo, da so jugoslo-anske oblasti baš letos dovolile otvoritev nadžarskega učiteljišča v Belgradu.
d Pričenjajo dolgi dnevi. Dne 18. maja vzi-sulnce ob 4 zjutraj, zaide ob 8 zvečer, torej naša dolžina tega dne točno 16 ur. Do kresa bo dan podaljšal še za nadaljne pol ure. sti položaj ko: sedaj bo 19. oziroma 27. julija. d 69.600 koleg je v vsej dravski banovini, teh okrog .10.000 v Ljubljani. Ker mora astnik za vsako kolo plaa&i 35 Din za takse drugo, bodo slovenski kolesarji zopet obre-nenjeni za nad 3 milijone Din, v Ljubljani pa 350 tisoč Din. d Trboveljski mladinski pevski zbor je dpotoval 3. maja v češkoslovaško republiko, am .je priredil več koncertov in sicer v òeàkih udjejovicah, v Plznu, Pragi, Kladnu, v Hrad-Kralovem, Olomucu, Moravski Ostrovi, rnu, Bratislavi in na povratku še na Dunaju.
d Uumen ia rdeč dei je padal pretekli te-en v nekaterih krajih. Veščaki, ki so pregle-ali deževne kaplje, so ugotovili, da je v njih ešfien prah, najbrž iz puščave Sahare. Ta rah je dvignil vihar in so ga nato prenesli laki v naše kraje. Ta pojav so opazili tudi ekateri kraji ob Krki na Dolenjskem in v jubljani.
d Za kmetijsko ibernico. »Kmetijski liat« iše: Ce se že ne da oživotvoriti marsikak predlog, ki smo ga obelodanili tudi v >Kmet-skom listu«, pa naj se vsaj čimprej uzakoni, ter nato nujno vzpostavi v urno delovanje kmetijske zbornice. Te ustanove so nam sicer obljubovali že vsi ti, ki danes najbolj rovarijo proti današnjemu političnemu stanju, mi pa jih zahtevamo, da, brezpogojno zahtevamo danes, ko je kmetijstvo najbolj slljeno k enotnemu nastopu. Vsak kmeit ve povedati, da so nas preje le zato cepili v politične stranke, da so nas lažje izžemali, današnja vlada pa naj dejanski pokaže, da se zaveda nepopisne gospodarske, politične, socijalne in kulturne važnosti s strani organiziranega kmetskega sloja. Zato naj vprnv današnja vlada propadajočemu kmetijstvu nudi uspešno pomoč, — njegovim zavajalotm >a istočasno za vedno zamaši široka usta.
d Novo tovarno za iidelavo volnenih in bombažnih tkanin zgradi v Kranju trgovec K Anton Božič.
d Povest o ostankih pasjega plemena.
.Vv®' Poslanec g. Brodar in 10 njegovih tovarišev iz Sremske Mitrovice je vložilo tožbo proti ljubljanskemu gimn. profesorju dr. J. Turku, čeS, da je ta pred dijaki v šoli imenoval Brodarja in druge istočasne obsojence, ostanke pasjega plemena iu plačance so-sedue države, ki bi jih bilo treba ustreliti v .hrbet. Obravnava je bila to dni zaenkrat preložena in bodo zaslišane še nekatero priče.
Iz naše prestolice
d Za pomočnika notranjega ministra je
imenovan dosedanji ban Donavske banovine Dragomir Todorovič.
d Tudi sovjetski zastopnik je bil povabljen na diplomatsko večerjo, ki jo je priredil naš poslani I; v Bukarešti Colak Antič. Je to prvič, da je bil sovjetski diplomat v jugoslovanskem poslaništvu.
d Posvetovanje Male nntaute 1» 30. maja v Pragi.
d Framasoni. Letošnja glavna skupščina Velike lože v Jugoslaviji l>o v maju v Vršču.
d Za skoraj trideset milijonov Din je znižal finančni minister proračun belgrajske občine.
d Nov zakon o hranilnicah. Trgovinsko ministrstvo je že pred meseci pripravilo zakonski načrt o hranilnicah. Načrt je Ini nato izročen denarnim zavodom v izjavo. Po daljših posvetovanjih je prišlo do soglasja med slovenskimi hranilnicami in Zvezo hranilnic kralj. Jugoslavije. Zasopnifei hranilnic so izročili pristojnemu ministrstvu skupne pripombe k novemu zakonu. Minister je obljubil, da bodo zastopniki hranilnic pozvani k sodelovanju tudi pri končni ureditvi xakona.
d Povojno »adruiništTo, Po svetovni vojni je bilo v Jugoslaviji skupno ustanovljenih 1151 zadrug, prostovoljno se je razšlo 366, konkurz je napovedalo 18, izbrisanih pa je bilo 366 zadrug.
d Okrog 5 milijard cigaret so pokadili preteklo leto v Jugoslaviji, od teh največ >Sa-va« in sicer 3.652,827.000 kosov.
d Skoraj a« 8 milijonov smo v letošnjem mareu več izvozili kakor uvozili.
d Pregled poslovanja Zadružnih »vez. -Obzor piše, da namerava kmetijsko ministrstvo v kratkem izvesti pregled poslovanja vseh Zadružnih zvez v državi.
Nesreče
d Sest kmetij uničenih. Na avstrijskem ozemlju, v kotu med Radgono in Cankovo, sc nahaja pet slovenskih vasi, ki so pripadle Avstriji: D ed onci, Zetinci, Peterna, Zrnkovci in Qorci. V Dedoncih je v ponedeljek zvečer dne 1. maja izbruhnil velik ogenj, ki je šestim posestnikom vpepelil imetje. Pol vasi je zgorilo. Ogenj so zanetili otroci. Sij požara je segal do Kapele in bližnjih gričev. Takoj je bilo na kraju nesreče deset požarnih bramb iz Jugoslavije in Avstrije, ki so rešilo, kar se je še dalo. Šest slovenskih posestnikov na avstrijskem ozemlju trpi veliko škodo.
d Požar ia požarom. Žriev ognja so postali te dni sledeči gospodarji v Strazgojnici v občini Šikole: Stojnšek Alojz, Napast Marija, Go-rlčan Franc, Pristovnik Anton, Klasinc Jožef in Hergan Si men. — Vse je pogorelo posestniku Antonu Adlešiču v Adlešičih. — Požar jo uničil vso domačijo posestniku Martinu Ma-tvosu na Rahtelu v Gmajni pri Slovenjgradcu.
d Zgorel je avto Ivana Globevnika iz Sko-cijana, ki je vozil koruzo iz Novega mesta.
d Nesreča ne počiva. Prst na desni roki je odtrgal stroj 23 letnemu pasarskemu pomočniku Viljemu Šlambergerju v Ljubljani. — Pri rezanju sena je vtaknil roko v stroj in si jo razmesaril mladi Ivan Horvat iz Turnišča pri Ptuju. — Konj je s kopitom razbil <tlan posestniku Antonu Mravlji pri Sv. Duhu naa Skoljo Loko. — Pri padcu z voza si je zlomil roko bivši rblastni poslanec Jakob Rajh iz j Ljutomera. V bolnišnici so mu morali roko |
d> V	V * »
■e zt buM, !
Vaše perilo, ki je sveže dehteče in belo kot sneg; Tako ugodno, hitro in lepo pere samo Persili Persi! je in ostane nedosegljiv! Vzemite Persil za vsako perilo ter pazite na navodilo o uporabi, ki je na zavitkih.
gg
nad zapestjem odrezati, ker je biia zastrupljena. — Ko je padel z voza, si je zlomil nogo 6 letni Ignac Starič i» Peklenka pri Vel. Loki.
d Kap je zadela U» smrti pri sekanju dreves mladega moža Alojzija Petka iz Bednja pri Adlešičih.
d 80 m globok« je padla 2Sletuu pasni-kova žena Magdalena Najkusov« iz & 'tanja ter obležala v obupnem stanju.
d Na roti ii Kaajišaiee v	se je
smrtno ponesrečil rudar France Kadunc iz Zagorja.
d Trebušni legar se je pojavil v Mirni na Dolenjskem.
Novi grobovi
d V Horjulu je umrla 55 letna Franca Vrhovec. — V Konjicah je nagloma preminul .grajski hišnik pri knezu Windisch-Graetzu Anton Kropej. — V Kranju je odšla v večnost Neža Zupančič roj. Dolničar, vdova po evid. nadoficijalu. — V Zagrebu je zapustil solzno dolino Herman Stadlbauer, ravnatelj združenih steklarn. — V Boki Kotorski se je smrtno ponesrečil pilot narednik Mirko Anžič iz Sne-berja pri Ljubljani. — V Kranju je odšel med nebeške krilatce mali Francek šavnik. — Duisburgu na Nemškem je zapel mrtvaški zvon Francu Wiebru, ustanovitelju in predsedniku krščanske kovinarske strokovne zve-Nemčije. — V mariborski splošni bolnišnici je zapel mrtvaški zvon soprogi magistralnega uradnika Ani Verstovšek. — V Zireh je nenadoma umrl krojač A. Ertnožnik. — V Domžalah je pobrala smrt ženo podobarja Drag. Hrovata. —- V Kostanjevici so pokopali Frančiški) Kalin, Akički Jožefo ln Jordan Terezijo. — Pri Sv. Joštu nad Vrhniko so položili k večnemu počitku Pavla Žaklja. V Ver-neku je umrl Tone Cerar, lastnik savskega brodi; nasproti postaje Kresnice. V Kamniku so pokopali 90 letnega Goltesa iz Grabna Id 44 lelnega kolarakoga mojstra Julija F ajdi go. — V Vidmu ob Savi so se preselili v enem tednu kar štirje farani v večnost: 801et-
6'
jo bil |m> zìi t rdi I u starih
Učenci 2. letnika obrtno nadaljevalne šole ljubljanskih mesarjev zgodovinar jev visok II na Vrtači v Ljubljani.	čevljev.
Cerkveni pevski zbor v Lečah pri Radovljici
socialistih pokode za da»
hodkIonedi:da**>»<*d0.
f On: >To je pa kaj lahko, ene, m S bo CowlT'' ak° se nžcni'"?< ime Pisk, drugemu pa Vrisk«	Eavo1. (hltro); 'S pametjo.«
6'	'	Toilel; »Ne, s Štefelinovo Micko.«
\ za],.idili Indiji nosijo ženske kot okrasek bakrene »prstane« na vrafu in nogah. Tista, ki jili h™ mt več, velja za najbogatejšo. Včasih nosi e«» sanl 20 kg teh okraskovI
v vsako hišo »Domoljuba«!
čuvaj parka (dvema na klopi sedečima)! ->Zdaj bom zaprl vrata v park.«
On: j Prav, prav. Ves čas sem bi! rfllit> veden, odkod ta prepih. Le zaprite vrata.«
i Sulcer Franc, 53 letna Marija Unetič, 83 let-A polonija Ornem in 73 letna Marija Lau-„i,r. _ V Ljubljani so položili v gomilo: fi letnega bivšega veletrgovca Franceln Leviga,' Marijo Brus roj. Oblak, Terezijo Bnto-»c vdovo po postnem uradniku, Marjano Zali- 83 letno vpok. tob. delavko, Maričko Kopi v pok. lob tovarne, Jožefa Hribarja, vpok. ilezničarja, šoferja Janeza Stirila, Antonijo lleiiieiic roj. Bregar, 78 letno Marijo Horvat, Bovo čevlj. mojstra. Naj počivajo v miru!
Razno
d Šolska vodstva pozorl Letošnji XIII. ljubljanski velesejem se bo vršil od 3. do lž. junija m pada torej še v šolsko leto. Solita vodstva, posebno ona na deželi, naproša prava Ljubljanskega velesejma, da naj svoje ajske izlete tako urede, da si bo mladina ! zvezi z izletom zamogla ogledati tudi vele-_ijem. Na velesejmu bo zbrano vse, kar zapore zanimati tudi mladino, dvigati njen na-dni ponos in bistriti razum. Za učence vseh I in zavodov znižana vstopnina po 3 Din. an obisica poljuben, vendar se nedeljski in «razniški popoldnevi ne priporočajo.
d Po zakonu o zaščiti državo so bili v Bel-Inuhi zopet obsojeni: Štefek Koprek na smrt ge v inozemstvu), Sigečani Miha na 12 let, gnac Zelnik na 3, Josip Ivanovič pa na 6 let |žke ječe. So rovarili proti državi.
d Kmetijski minister Jurij Demetrovič je stopil. Na njegovo mesto je imenovan senatu' dr, Ljubomir Tomašič. Dr. Grga Andjelino-|č pa je imenovan za ministra brez listnice.
d Petnajst poslopij se je pogrezmiio v vasi erkovec v Srbiji. Zemeljski plaz. je poslopja [»kopal v prepadu.
d 700 ljubljanskih izletnikov je v nedeljo Iiiskalo Belo Krajino. Belokranjci so jih pov-EkI z navdušenjem in gostoljubno sprejeli.
Radio
Vseli delavnik: 12.15 PloSče. 12.45 Dnevne vesti. 18.00 Čae, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 21.80 Cas, poročita. — Četrtek, 11. maja: Opoldne Radio kvartet. 10.00 Italijanščina. 10.30 Pogovor s poslušalci. '20.00 Prenos z, ljubljanske opere. — Petek, 12. maja: 11.15 Sol sik a ura: Proslava materinega dne, 10.00. Francoščina. 19.30 Delovanje vode. 20.00 Prenos iz Belgrada. 22.15 Plošče. — Suliola, 13. inaia: 17.00 Salonski kvintet. 18.00 f» Uskokih. 18.30 Angleščina. 1.9.00 Delavski sport. 19.30 Iz zgodovine filozofije. 20.00 Rezervirano za prenos. — Nedelja, 14. maja: 8.15 Poročila. 8.30 Gimnastika. 9.00 Iiožja postaja. 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 10.00 Prenos koncerta ljublj. srednjih šol z Uniona. 11.30 Salonski kvintet. 12.15 Cas, plošče. 15.00 Dekliška ura. 15.30 Koncert pevskega zbora I. drž. realne gimnazije. 10.30 Ljudska igra »Vrnitev« (Vombergar)), igra sokolski oder Vič. 20.00 Vijolinski koncert ge. Brand love. 21.00 Fantje na vasi. 22.00 Salonsiki kvintet. — Ponedeljek. 15. maja: 19.00 Esperanto. 19.30 Srbohrvaščina. 20.00 Prenos opere iz Belgrada. — Torek. 16. maja: 11.15 Šolska ura: 0 radiopostaji Ljubljana. 19.00 Nemščina. 19.30 Naša tnala letovišča. 20.00 Glasbeno predavanje: »O zbo-roveni petju. 20.30 Prenos del. prosvetnega večera »Zarje«, in Svobode« z. Delavske zbornice. 21.45 Salonski kvintet. — Sreda, 17. maja: 17.30 Otroški kotiček. 18.00 Angleške plošče. 18.30 Junaki današnjega časa. 19.00 Ruščina. 19.30 Panevr, pa. 20.00 Aktualni problean naše uprave. 20.30 Prenos 7. Dunaja: Requiem (Brabnis).
Dobre knjige
k Jules Verne: Dvajset tisoč milj pod morjem. Ljudska knjižnica, 44. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. izvodu 28 dinarjev, vezanemu 40 Din. Pisatelj nas v tej knjigi vodi v podmornici dvajset tisoč milj pod morjem, kjer vsi začudeni strmimo nad čudesi podmorskega rastlinstva in živalstva, kjer se borimo s strašnimi morskimi pošastmi, nabiramo v morskih globinah dragocene bisere, naletimo na ravzaline v bojih in viharjih potopljenih ladij in dosežemo pod večnim ledom celo južni tečaj. Knjige ne odložimo prej, dokler nismo prišli do konca. Prepričani smo, da bo ta knjiga našla povsod veliko čitateljev. Toplo jo priporočamo!
Dr. Jukob Žagar, Umetnica veselja, zaročenka. V drobni knjigi Umetnica veselja bo vsakdo našel nekaj, kar bo v tajnih kotih nje-
gove duše pričelo klicati k življenju nežno klice
filemenitosti, ki so v njej. Oglasila se bo pesem irepenenja po Bogu. Zbudila se bo pesem ljubezni, ki se želi po zgledu vesele mladenke ponziti za druge in trpeti. Prebudil se bo indi glas kesanja zaradi omahovanja in nilačnosti v službi ob življenjskem oltarju. Zakipela bo pesem volje, ki bo hotela odslej v novem -azmahu soglašati z božjo voljo v vseh nalogah življenja: v delu in trpljenju, v odpovedih in žrtvah, v zdravih in bolnih dneh, in zlasti v slednjih, ki so v Marjetinem življenju cveteč zgled vsem borcem za duhovno prostost. Knjiga stane 10 dinarjev, vezana 20 dinarjev.
ARTERIOSKLEROZA (poapnenje žil)
nastane vsled nabiranja strupov v krvi in slabega izločanja. Radi tega postane kri nečista, se prične slabo pretakati ter postane gosta. Z uživanjem naravnega
WPLANINKA"-CAJ BAHOVEC
dobimo normalno izločevanje in pravilni obtok krvi.
Zahtevajte v lekarnah in drogerijah samo pravi BAHOVEC. ki se ne prodaja odprto, temveč v plombiranih paketih po Din 20'— z naslovom proizvajalca:
Lekarna Mr. L. BAHOVEC, Ljubljana
Reg St. 1340 •/. dno 6. 7. 19.12
A ZJVO
Strupena kača v spallici. V neki vasi pod fatro je odšel kmet v Jo«] in prinesel dopo v veliko butaro drv. postavil je drva v ku-liujo, da se osušijo. Med drvmi se je nahajal modras, ki se je Wed toplote zbudil iz Kiiiskega spanja. Pričel le je gibati ter prilezel J sobo, kjer so spali lo:nači. Spravil se je. v pnelko, kjer je spal Mini sinček, ki se je [adi hladnega dotika ftitdil in strupeno kačo Miinil z nežno rokeo. Modras je pičil otročič-f" v lice. Vsled otro-kove^a jokanja se je [budila mati. Ko je vi-jela k»čo, jo je zgrabi«. vendar jo ie mops upičil v roko. Na leno kričanje se je budil mož, ki je morosa ubil, nato pa od-eljul ženo in otroka bolnišnico. Otrok je e med vožnjo umrl, že-1 pa so rešili življenje.
Nisi moder, če modru-
es, Iiego če «modro ži-)x. Življenjska modrost ' tista,, ki se nanaša . življenje, nego tista, ! jo srečamo v življe-ju, ue pa v besedah.
Avg. Senoa:
BARON IVICA
,A po kakšni zaobljubi si prišla ti sem v Bistrico?' se je nasmejal moj oče. So li morda kak>. vzroki? Ali si prinesla morda poklonit Materi božji svojo zavijačko, da te spravi po sv. Treh kraljih pod pečo?'
Dekle zardi, ploskne z rokami po krilu in se vsa trese od veselega smeha, da sta se ji potresavali kiti po plečih in čutara po boku.
,Vi ste pa res poredni, boter Krušič, Bog me varuj takih grešnih misli. Ni moja zaobljuba taka in nisem se na Andrejevo postila, da bi ugledala svojega bodočega ženina. Naj ostane moja zavijačka, kjer je, prav nič me še ne tišči. Ali ste pa morda vi, boter Krušič, privedli tega vašega »barona Ivico« k Materi božji, da se mu srce nekoliko omehča, kajti vaše Duhovljanke se pritožujejo, da mu je prira tlo in da ga ne more nobeni pokloniti?'
,Pusti mojega Ivico pri miru! Prišel je z menoj in ne zase, a to majhno dobro delo, ki ga je pri tem storil, ne bo škodilo njegovi duši. Ali veš kaj, Jagica, prisedi na naš voz, pa se lahko pelješ z nama. Na božjo pot si prišla peš, blagoslov pa lahko odpelješ na vozu domov.'
,Ej,' se zasmeje Jagica, če je pa že taka lepa prilika in ker sem si spotoma ožulila nogo, vam bom pa za vaše povabilo prav hvaležna. Poslušaj, Barica,' pravi tovari-šici, ,pojdi ti z botro, jaz se pa popeljem z botrom Kru-šičem. Upam, da bo zame, Marijino božjepotnico, dovolj prostora na vašem vozu, saj nimam s seboj ničesar razen kože, napolnjene z mesom in to čutarico vode, ki ste mi jo pa že itak do polovice izpraznili.'
V tem je odrinila procesija dalje v breg, a midva in Jagica smo se vrnili v Bistrico. Tam smo sedli na voz in se odpeljali proti Stubici. Ne vem prav, kako mi je bilo pri srcu, toda jezik mi je prirastel na nebo, nisem mogel odtrgati oči od Jagice, a po glavi so mi šumele besede: »Žena je angel varuh iz nebes, žena je črni vrag.« Res, čudno je to: časih je človek z zdravimi očmi slep. Jagico sem, vozeč se skozi Crnomerce, že večkrat videl, pa kakor da bi je ne bilo na svetu. Dekle je dekle in zavijačka je zavijačka. Človek gre večkrat mimo rumene rože, vidi jo in ne vidi, toda naenkrat se mu odpre pravi pogled, zopet zagleda rožo, odtrga jo in vtakne za klobuk. In tudi meni se je odprl pogled pri sv. Ladislavu, ko je dajala Jagica očetu čutaro. Moj Bog, moj Bog, če bi jo bili videli pod zelenim drevesom, skozi katero je pose-valo solnce. Imela je lice kakor roža, nežno in polno, dolge trepalnice, oči črne kot živo oglje, drobne zobke — pa kaj govoričim o vsem tem — to je bilo — ah, kdaj je bilo to — kdaj...?«
Ivica se je za trenutek zamislil, sklonil glavo in na vso moč vlekel cigaro. Nato pa odseka:
: No, tako sem se spekel, da veste, jaz gizdavi ,baron Ivica'. Gonil sem lisca, da je kapal pot od njega, v glavi mi je brnelo, da nisem videl spotoma ne cerkve, ne hiše, ne križa, ne senenih kopic in ne živih meja. Jaz sem sedel spredaj, oče in Jagica pa zadaj. Bil sem prikovan kakor podboj k vratom. Neprestano sem se jezil, da so mojemu očetu oslabele noge in da nismo mogli iti z Jagico peš. Ce bi mi rekel oče: .Pojdimo peš!' bi pustil takoj sredi ceste voz '.n lisca, da bi ju odpeljali cigani. V Stubici smo krmili. Sedli smo za mizo pod ga-brovje ob gosposkem dvorcu. Moj oče je pripovedoval o tem in onem, Jagica je hihitala, a jaz sem molčal, molčal kot kamen in če bi tolkel po meni kovač s "kladivom kot po nakovalu, bi 8e vedno molčal kot ka neu. Samo dva
6'
KAJ JE NOVEGA
Mizarska razstavu (.škofja Loka) Cestitali je treba loškim obrtnikom, ki se vsestransko trudijo /.a napredek in zasluzek. Prirejajo razne tečaje, sedaj so začeli še z razstavami. V Ogorcvčevi tiiši ob kapucinskem mo: stu in v «obali stare šole so razstavili mizarji ijotrič, Oblak, Okorn, Bogataj, Jamnik res lope izdelke: spalnice, kuhinje, jedilnice, salone itd., iz trdega in mehkega lesa. Izdelki so solidno in moderno izvršen', in tudi cene «o zmerne. Kako lepa prilika je « tem podana, da m oni, ki'si zidajo hišo ali pripravljajo balo, zastonj ogledajo pohištvo ili se dogovore ©naročilih in cenati. Za razstavo vlada po celi Gorenjski veliko zanimanje, takoj prvi dan jo je obiskalo 600 do 700 ljudi in prostori so tildi med tednom dobro obiskani. Sklenjenih je že več kupčij. Obiskovalec vodijo po razstavi strokovnjaki. Ogled brezplačen. Zelo važno za vse mizarje po Gorenjskem! S to razstavo, ki sc vsak dan spopolnjuie, si je loško mizarstvo pridobilo mnogo ugleda. Razstava ie odprta vsak dan od 8 do t« n traja do I. julija 1933.
-f- Anion Ei*iiu«nik
(Žiri)
V polek 5. nmja amo pokopali g. An t. jn'Miöxmktt, po domače Zniderčka na L)o-bračevi, ki je bil kljub svojim 68 letom še inladeniäko t.i in pa čvrst. V sredo 3. maja se je nenadoma zgrudil, zadet od kapi. Živel je komaj še toliko časa, da so inu podelili sv, maziljenje. Ko je umrl, se je videlo, kako je bil priljubljen. Ze dolgo ni imel kdo taiko lepega pogreba. Njegovo življenje je potekalo neopaženo; nikdar ni silil na vidna mesta. Že kot
šolar jo bil vsem v zgled in ko je dorasel je vedno m 1 stresel pri sv. maši. Njegovo največje veselje £ je bilo prJtrkovaiije. llil je med ustnuovninn 7a.i orosvet.iega društva in dolgo njegov tajnik. Ime jo lepo pisavo in pisateljske zmožnosti. Kronika prosv. društva in farna kronika se bereta kakor povest. V kroniki nikdar ne omenja sebe, če ravuo je bil nad stokrat krstni in mnogokrat birmanski boter Bil je velik dobrotnik naših društev in cedkva. Kot krojač je bi' solklen in poceni Posebno revnejši ga bodo pogrešali. Zapušča ženo, hčerko Nežo in sina Franceta v Ameriki, 14 otrok pa jo že prej umrlo. Njegovim sorodnikom izrekamo ijkreno sožalje, nepozabnemu pa naj obilno plača Beg!
Smrt žanjc
(Blagovica)
Kdo iz /bližnje in daljne okolice ni poznal V ne Ji» riè po domače Štefanove tete iz Blagovice!1 Ni je več na vetu. Umrla je dobro pripravljena na jX)t i večnost, stara 70 let. Na Veliko nedeljo je šla na božjo pot v Iliilicc pri Moravčah, kjer se je, kot je pravila njenemu sorodniku kot malemu dečku prikazala Marija ! in mu naročila, ila se naj tam Njej v čast sezida cerkvica. I it ics seduj stuji tam lepa Marijina cerkev. Tu njen sorodnik jc umri kot redovnik Družbe misijonarjev na Dunaju. Vesela je prišla nazaj, rekoč: »Kako je bilo lepo!« Belo nedeljo je bila providena s svetimi zakramenti za umirajoče in nedeljo pozneje smo jo že spremili k zasluženemu počitku. Marsikaj si lahko vzamemo za vzgled iz njenega življenja. Kako jc ljubila dobre ljudi, kako ie spoštovala duhovnike, nad vse pa je ljubila Marijo in Jezusa v svetem Rešujem Telesu! Vsak dan srno jo videli v cerkvi pri sveti maši in pri svetemu obhajilu. Večkrat je pripovedovalo: >Ko «cm služila v Ljubljani, sani vstajala, ko so še vsi domači spali. Sla sem v cerkev k sveti maši in svetemu obhajilu in s tem nisem nič zamudila in tudi celi dan mi jo šlo vse po sreči.< Tako živijo in umirajo pravični! Bila je članica tretjega reda. Bila jc pa tudi velika dobrolnica župni cerkvi v Bla-
govl.i. Dragu teta, počivajte v uniru! _ nedelick prvega innjn je smrt nenadoma,, bila Janeza Prašnikarja, starega Otfnw' Malega Jelnika, starega «0 let. V mdc|j0 '< še pri maši zdrav in vesel, drugi dnin, jc srčna kap položila na mrtvaški odor Bil' pošten in splošno priljubljen mož. Bog V 1 Icoj njegovi duši! — Oba umrla sta bfln
"".J. "J-f,"-* —"• -................min M
prijatelja jDomoljuba«. — Lepo slovesnost? 1110 imeli v nedeljo 14. maja, ko bo lepo a vilo otrok sprejetih v Marijin vrtce. Starli J ležite se lepe slovesnosti v obilnem števil«
t Pavel žakelj.
(št. Joši nad Vrhniko)
žalostno sozi« zvonovi in oziumji da je zatisnil « 1 «Ino svoje trudne g. Pave! žakelj „ domače Krvitia. (1 zimo je bolehal, ua pomlad sc na pričelo zdravje v fati, il i ponm pa 'je pred veliko nočj napadla zuvraij pljučnica in me aprila zjutraj prti gala nit življenja Pavel Žakelj bil 1110/. poštenjak, :nož značaj, kakršnih ji današnjem svetu vodno manj, mož gtobosq krščanskega prepričanju, ki je nc glede na h ali desno neustrašeno korakal proti večnim ijem. Kdo prešteje vse njegove zasluge št. Jošt? Lep prosvetni dom, zadruga, jo ii njegovega truda in delu. Največ je pripomnil da smo šentjoščani prišli do novih zvonov i dolgo se ga bo spominjalo vse okrožje, ié njegovo blago srce in odprte roke so oinofi priskočile v stiski na pomoč, četudi je »1
MUI^U OV hU w uj...... . ,. j..	' ........ J-' -,
njegovo blago srce in odprte roke so oinop priskočile v stiski na pomoč, četudi je »1 zaradi tega trpel škodo. Svoji družini jt ti izboren gospodar, ljubeč mož in skrben« deseterim živečim otrokom, od katerih jc sa par preskrbljenih. — Kaj je bil, je pričali,» gov pogreb. Velika množica ga je spremili»,; zadnji poti. Ob odprtem grobu so am M|i| domači pevci, poslovil pa sc jc od njega v w»| nih besedah g. Roman Maluvašič. V «lelieri»|
krat sem izpregovoril. Natočil sem kozarec, srknil, do-točil in postavil polno čašo pred deklico, rekoč:
.Jagica, ali si žejna? Pij!' In deklica je omočila ustnice.
Nato sem vzel iz torbe potico, jo prelomil, položil polovico pred Jagico in dejal:
,Jagica, ali si lačna? Jej!' in oria je res z drobnimi zobki odgriznila košček, a jaz sem požiral drugo polovico ter bi se pri tem skoraj zadavil, kajti grlo se mi je nenavadno stiskalo. Ali ni to neumno? — Toda, kaj hočete, rosa pade na cvet in cvet se odpre, drevo zazeleni in zacvete, a to naše srce trka, trka, kadar pa napoči čas, razbija, razbija in v glavi ti vrejo možgani. Pri srcu ti je, kakor bi te preskočila smrt — zbogom .pamet, zbogom! Človek ne misli več na črnega vraga, temveč samo na angela varuha iz nebes in če bi mu gorela streha nad glavo, bi sedel in gledal. Gluh in slep si. Ejl« — Ivica strese z glavo in potegne z rokavom čez oči. — »Kaj hočete? Taki sino.<
»Privedli smo Jagico srečno do Crnomercev. Njen oče, stari Vukovič, naju je lepo sprejel kot soseda. Na vozu sede sva morala z očetom izpiti vsak kakih pet kozarcev za srečno pot. Jagica je stala pri vozu, nama uatakala ter z nama trkala. Meni je bilo pri tem lepo in tudi hudo.
Slednjič sem udarit z bičem. Bilo je že temno. ,Lahko noči' nam vošči Jagica veselo, voz jc zdirjal in jaz sem neusmiljeno priganjal lisca. Naenkrat sem obrnil glavo. Pred hišo je stala Jagica in visoko držala svetilko. .Videl sem v mraku njeno lice, glavo, kite, belo krilo, vse je bilo ožarjeno od trepetajoče svetlobe in ludi meni je orhtelo srce. Tolkel sem kot pobesnel po konju, da me je opomnil oče: .No, no, Ivica! Ti si pa nekam dobre volje! Nc neseš vina! Varuj se ga, jaz poznam to! Nikar tako, saj hoš ubil konia.' 5'
Prišedši domov, nisem vedel, kaj naj povem materi. Besede so se mi zatikale in mešale, da se je mati kar križala. Če me je vprašala za belo, sem ji odgovoril črno. Bil sem truden, noge so se mi šibile, roke omahovale in glava mi je padla na prsa.
,Pusti ga, mati t' pravi oče materi. ,Saj vidiš, slab je. Lezi, sinko, lezi!' Toda jaz nisem legel v posteljo, temveč sem plezal na senik. Tam sem se splazil do line in gledal — gledal — gledal proti Črnomercem, opirajoč se 11a roke. Toda kmalu so mi roke omahnile in zaspal sem. V sanjah sem gledal cvetko, dekleta, angela varuha in vzel sem iz prsi srce, ga razpolovil in ponudil angelu varuhu polovico, rekoč: ,Na! Položi ga v svoja nedral'
Precejšnje odpustke sem bil prinesel iz Bistrice, a srce se mi je omehčalo kakor v mehko skuhano jajce. Ne vem, kako je pri tem vam gospodi — meni je bilo čudno, prečudno. Bilo mi je dobro in slabo, izgubil sem vid, izgubil sluh, nisem imel več svoje volje, noge so me kar same zauašale v Crnomerce. Res, da sem delal kakor poprej, a pri tem nisem več prepeval, utrudil sem se res da tudi sedaj, a nisem mogel več ne jesti in ne spati. Vse mi je migljalo pred očmi in glavo sein imel težko.
Nekega dne sem sedel v jarku ob mlinu. Kolo se je bilo nekaj pokvarilo in jaz sem ga popravljal. Bilo je lepega popoldneva. Gozd okrog mene je zelenel in se rdečih kukavica je kukala, a poleg mene v potoku se je poigravala voda čez mah in čez kamenje. Dolgo sem sede! tam, nekaj časa brezbrižno gledal predse, nekaj časa pa tesal s sekiro. Naenkrat zaslišim za hrbtom tiho-
,Ivica, Ivica!'
Obrnem glavo in koga zagledam? Mojega Niko Stal je za menoj bos, v samih hlačah in v srajci, le okrog pasu jo imel zadrgnjen širok jermen. Klobuk na glavi
Kakor žensko sret.-žensko srce je io<b| s'var. Nekateri žen»! .srce stillo hvalijo in M visoko čislajo, drap! zopet pa nekoliko mWl pač po izkušnjah, ki »I jih doživeli. Kdor to »I bo razu-nel tudi ta-«| prizorček. ki se je «J davno odigral v gostilni. Gost jc naioi pečeno goveje f» ampak tako zaradi 1 gumasti je pa le <P'J šal, če je meso t» mehko. »O,« jc o<M natakar, »tako meW» kakor samo Jet»» srce!« Gost: »Mlirf veste kaj, potc.ni J»1 P rajši prinesite svinji" pečenko!«
Konec smrtnim st* kom iz zrakoplovov,-Avstralski poročnik Ueecc j c izdelal m* vrste padalo, ki bo njegovem zatrdil« vselej preprečilo '* lostne smrtne skoKC, «o še vedno l>oW Reccc j c namreč«0" sedanjemu običajnem' padalu še niajlmo. » ko imenovano P"°. padalo, ki jc tak« P' prosto zloženo, <» vedno zanesljivo *
in s svojim "r pomag« toliko. « j
razgrne ludi Pra glavno padalo-
,„ so /«lesketale solze, ker vsi Sino se zelali " kako blaga oseb« lega v prezgodnji I, ' Sli ste oil nas, dragi ata, a vaš spomin ' kot svetla Infi med nami ter nam bo ..(ljevala strmo stezo navzgor in nas bodrila, ne ona-amo v borbi za višje ideulel Poči-ite v miril in vživaite večno veselje pri Njeni, sic delali in trpeli le Zanj! Skrbni ženi in dnini otrokom pa naše najiškronejše sožalje!
Par novic
(Ovtišc pri Podnartu)
Kriza, oh ta nemarna kriza, gospodari tudi n!1s. Denarja ni, v hranilnicah pravijo, da no morejo dati, prodaja se težko in pečeni, kupiš, je drago, davki so «pet prišli, zi'služi malo ali nič. Kamor prido človek, povsod vanjo in povpraševanji', kdaj in od kod bollo Sni iMilj.ši časi prišli. Delavce in kmet, oba na tleli in s strahom gledata v bodočnost, uns jo kriza celo pri cerkvenem petju; a ta prišla čisto po nepotrebnem. Imeli s;no «i-cn cerkveni zbor, ki pa jc menda v začetku sin prenehal s petjem. C. župnik je potem j, ; I )5 šolskih otrok, (lu bi peli na koru. To bilo sijajno, a s tem spet ni bilo nič, ker cobvezniin otrokom v cerkvi peti baje ne iiiti dovoljeno. To zadevo zdaj rešujejo oblasti. Pevska kriza .se je še poostrila, nas je zapustil ravno zu praznik naš pridni vestni organisi Lenart Varl, ki je odšel v ddvor. Pri nas bomo Lenarta se pogrešali, slovesu ".nu pa želimo le, da bi s svojim ioni v Preddvoru še lepše prepeval kot je uns. — Petindvajsetletnlco poroke sta prava!« un belo nedeljo Ivami in Jožef Solar v viali in Luci ia in Janez. Vovk iz Čošn.jice. brnjnkoin« kličemo: Bok vas živi *e mnoga - Sajgažopoznnte.
Smrtna kosa
(Preddvor nad Kranje.n)
V lepše življen je je bil poklican 83 letni apcc Anton Kavčič. V.se življenje jo izven ninče župnije služil tujini ljudem. V zadnjih tili je hodil ml hiše do hiše v rojstni soseski, -mdcsetletnik jc še celo poletje steljo kosil, zadnjega jo ta<l prepeval, ter z. 'orglicami lili razveseljeval. Še sam si je prihranil za reb. V mladosti je bil strasten loterist.
Ravno ua velikonočno nedeljo se. je preselil '/■ tega umazanega Babilona tudi 84 letni sPc-trovec iz Baslja. Bil je zelo krepke narave, še v starosti čvrst. Njegova življcuska pot je bila zelo burna. Starost pa je prebil v obilni molitvi. — Kriza tudi pri nas pridno gospodari. Uavcne rubožni so vsakdanja prikazen.
Prireditve
Dev. Marija v Polju)
Skupino Zezu bojevnikov» vabi danes (četrtek) ob S. uri zvečer (po šmarnicah) na ski-optično predavanje v Ljudskem domu. Predava naš znanec g. Bonač iz Ljubljane. O spominih na Sočo« Vabijo se predvsem vsi člani in bivši vojaki-, ter ostalo občinstvo. Vstopnina Din 2. —■ Vineencijeva konferenca ima prihodnjo ne-ncdeljo, 14. I. lil. ob ') dopoldne svoje pivo letno zborovanje, združeno s proslavo 100 letnico Vincencijeve družbe. Ob tej priliki bo prodava! g. prof. dr. Levičiiik .O Frideriku Oza-nainu« ustanovitelju družbe. Vabimo vse fannie, do se udeleže zborovanja, in slišijo račun o dosedanjem iu načrt za bodočo delo. Vstopnine ni. — Din 200 je darovalo naši Vincenti jovi konferenci 1. ljubi,j. del. konsuinno društvo, za kur Bog plačaj.
Novice
(Krka)
Na belo nedeljo zjutraj so našli mrtvega rib potoku Višnjici Franca Kuhi ja. Ležal je, na bregu, poleg njega pa njegov vedili spremlje-vavec — psiček. V soboto zvečer se je vračal z Muljave in na ozki brvi, kjer je bil prej stari most, mu je najbrže spodrsnilo, da je padel v vodo. Toliko moči je še imel, da se je zavlekel na breg, kjer so ga šele zjutraj našli. Mogoče je zmrz.nil: noč jc bila radi novo-zapadlega snega zelo mrzla, Kulielj pa je bil ves premočen; morda je dobil pri padcu tudi kake notranje poškodbe, ki so sinrt še pospešile. —■ Semenj na beli ponedeljek se je vršil tudi letos — seveda v znamenju krize. To semenj je že navadno slabo obiskan, ker je nn ta dan semenj tudi v Žužemberku. Ljudi 'Je bilo malo. — Ozimina po polju je do sedaj šc dosti dobro kazala, le šc dežja smo pričakovali: mesto njega smo dobili sneg. Kolikor ni škodil sadnemu drevju sneg. lo bi bilri kmalu storila
danes ponoči «lana, ki pa — hvala Bogu — ni bila linda, češnje so bile že pred snegocn vso y cvetju. Živimo v vodnem upanj», da bo morda vsaj letos konec slabili letin, ki trajajo že skoro vsa povojna loia." Le krompirjev pridelek jc bil <lo sedaj dober, včasih celo prav dober. V denar ga seveda kmet težko spravi: letos so ga plačevali sprva po 65 par, nato pa samo po 50 par za kg. — Županstvo jc razglasilo, da mora v 14 dneh vsak popraviti odmerjeni del obč. iloti Gmajna— Krška vas. Težko bo napeljati šedra tisti™, ki nimajo svoje živine; zato je rok 14 dni prekratek.
Gasilska prestava
(Ponikve pri Dobrepoljah)
Ker j,e v nedeljo, dne 7. maja farno pa-tronsko opravilo t župni cerkvi v Dobrcpoliali, vsled tega se bo obhajala jFlorjanska nedelja? (t. j. žegnuujii) v Ponikvah en teden pozneje, t. j. 14. maja. Gasilno društvo se je namenilo, du letos »Flo rjo uovo nedeljo« oblin iu bolj slo- t vesno. Vsled tega vabimo vsa gasilna društva iz domače fare, kakor tudi i/, sosednjih župnij, da se slovesnosti udeležijo. Sv. maša bo ob 10 v odprti kapeli jvoleg cerkve, prvič po 15u letih. Mod sv. mašo bo igrala domača gasilska godim. Zbirališče gasilcev je ob poi 9 na postaji Dobre.poljc, odkoder odkorakajo z godbo v Ponikve. Ponikve so privlačna iz-Ictna točka, zato pridite v krasnem mesceu .iiaju, ko je vsa narava v cvetju, da počastimo sv. Florijana ter ga prosimo nadaljega vai'.-siva in zaščite.
Divji presici in' drugo (Brusnice)
Na Veliki ponedeljek jc šel bivši župan •Gazvoda « puško na Gorjance. Blizu etudenen ? Gospodična«, kjer ima novomeška podružnica SPD svojo -zasilno kočo, je zasledil Ga z vodov pes dve gnezdi divjih prešičev. Divji svinji sta se zaganjali v psa in ga odganjali od svojih mladičev, a med tem se je Gazvotln posrečijo ujeti enega mladiča živega; enega je ustrelil, dva je pa pes omamil, da sta mu nn potu (lomov poginila. Ostala svinjska družina s starima vred se je med tem izgubila dalje v goščavo. Živega pujska sedaj redijo pri Gazvodovih doma ter se je že udomačil. Če bo živalicn ostala
Reklama. Ravnatelj tisa. ki potuje po «siji. obupuje: nobe-a obiska, vedno nuj dohodkov. Lepe-rlnc pa mu pride re-Inn misel in še isti so viseli vsepovsod edeči reklamni letn-•.Senzncija! Kot še-točkn današnjega ograain največja prinest sveta. Vsakemu kovalcu. ki se mu točka ne bi dopadla. 'ino tnkoj trojno topuino.« Zvečer je I cirkus nabiiu |K>ln.
pričakuje nestrpno, klor ni bila uapove-nnn šesta točka, llnv-lelj se pojavi in raz-strmečemu ohčin-'Tovariši' Čast mi sporočiti vam. da bo kester čeke sedaj zn-1_ boljševiško liini-f'' l>i bil kdo med mi, ki bi se am tu ko ne dopadln, nuj 'goe roko. On se lah-takoj javi pri Illuni!«
^'roj zn izkopuvanje onipirja. V Rusiji se ustanovila novn to-'"•nn. ki |,o izdelovala "''o.le zu izkopavanje lompirja. - Izumil je "oj neki poljski <lc-lvo.c- S tem strojem •pajo iiovzdigniti pridelovanje krompirja, da 1)0 znižal njega uvoz.
je imel potisnjen nazaj, a roke je imel prekrižane na j hrbtu. Tako je stal in me gledai.
I ,Kaj pa ti tukaj? Kaj te je prineslo Jt mlinu? Ali
i so te poslali pome?'
,Niso, bratec! Tudi nisem prišel k mlinu, temveč naravnost k tebi, da vidim, kaj delaš.'
.Saj vidiš, da tešem. Popravljam kolo.'
.Kolesa popravljaš, Ivica, kaj niso dobra?'
Planem na noge. ,Fante, kaj jezikaš?' in skočim k ubogemu Nilcici.
,Vidiš,' nadaljuje Niko prekrižanili rok, ,že davno sem te hotel nekaj vprašati, tako prav od srca. Nisem našel prilike, kajti vedno mi je prišel kdo vmes. Zato sem prišel sedajle sem. ker sem vedel, da si sam.'
,Kakšna neumnost je zopet to? Vprašati — vprašati — pa vprašaj, če že ravno hočeš.'
.No, no! Zakaj so jeziš,' me začne Niko miriti, po-loživši roko na moje rame, ,ali nisem tvoj brat, ki ti želi ie dobto, ki te spoštuje iu ki naredi vse po tvoji volji? Ali je morda to greh. če le kaj vprašam?'
,Govori, Niko, govori,' mu odvrnem nekoliko mirnejše in sedem zopet na kamen ob poteku. Tudi Niko sede, potisne klobuk na obraz, podpre glavo z rokama in začne pripovedovati:
,Ti si se od žegnanja sem nekoliko izpremenil. Dobro sem opazil to. Ne mene in ne Jeliee ne pogledaš več, temveč buljiš le v tla Nobene dobre besede nimaš več za naju. Poprej si jedel za dva, sedaj pa niti siratke ne piješ več. Poprej ni bilo voza brez lebe, sedaj pa vsi vozniki izprašujejo: Pa kje je vaš Ivica? Tudi tvoj lisec stoji v hlevu in zdi se mi, da se, bo preobjedel, ker se ne pelješ nikamor več. Vse to dobro vidim in vse to se mi čudno zdi. Tud drugi so to opazili. Pravijo, da ti je nekdo zagovoril. Jaz tega ne verjamem, ker si dober kot kruh, ker nikomur ne želiš in ne delaš hudega in zakaj
bi tebe kdo sovražil. Mnogo sem si že razbijal glavo, a to vem, da te nekaj peče. Mislil sem že na to, da smo te morda mi s čem užalili, toda ničesar se ne morem domisliti. Meni je bilo vse to zelo hudo. Snoči sem ležal v postelji in premišljeval, kaj naj bi padlo mojemu Ivici v glavo. Ti si že odšel spat in v sobi sta bila le še oče in mati. Mislila sta, da spim, zato sta govorila pozno v noč o tem in o onem in tudi o tebi, Ivica!'
,0 meni?'
,Da, ravno o tebi.'
,Povem ti, kako je bilo. Mati, pravi oče, naš Ivica ni več, kakršen je bil. — Res, ui več, odvrne mati. — Naš Ivica, nadaljuje oče, je pobesil glavo, ne jé in ne pije, ali ni tako? — Tako je, pritrdi mati, ne vem, kaj je fantu, a odkar si ga privedel z žegnanja, je popolnoma drug. — Prav pravi, mati, v Bistrici je pustil glavo, ali jo je pa izgubil po poti. Kaj je to? Ali niso uroki? Nekaj ga peče. Slišiš, mati, kaj praviš, če bi ga oženili; tudi ti potrebuješ pomoči? — Ožeuimo ga, če je božja volja. A kje imaš dekleta? Saj vidiš, da Ivica noče za nobeno žensko. — Pusti, pusti to, mati. Oblak se dolgo zbira, toda naenkrat se ulije dež. Govoril bom z njim. Dovolj je deklet v vasi, naj izbere. Poglej, Mlinaričevo Maro na primer.'
.Maro?* sem skočil na noge. ,Nikoli, nikoli — ali slišiš, Niko, nikoli ne bo Mara dobila od mene jabolka.'
,Ne jezi se, bratec,' mi odvrne Niko, ,uaj bo Mara, kjer hoče, saj te ne snubim jaz, temveč ti samo pripovedujem, kaj sta se pogovarjala o tebi oče in mati in dolgo sta govorila. Pa nista omenila samo Mare, temveč sta jih naštela kar cel rožni venec, katera bi bila bolja zate. Končno pravi oče: Pozno je že, pojdi va spat, jaz bom to stvar dobro premislil in potem ukrenem. Lahko noč! — To sem ti hotel povedati, bratec moj, in te vprašati, kaj te grize in kako naj ti pomagam, kajti srce me boli, ko te gledam takega.'
pri življenju in «e dala zrediti, bomo pozneje poročali. — V nedeljo, 7. maja I» v Bruenirah farno žegnanje. Ta dan ima pri nas tudi gasilno društvo svoj praznik. Pri uas imamo že več let Florjanovo procesijo v nedeljo po sv. Florjanu. da lažje pridejo gasilci počastit svojega zaščitnika. — Naše gasilno društvo je eno naj-marljivejših v okolici. Ima tudi lastno dvorano z lepim odrom, kjer prireja večkrat igre. Samo želeti bi bilo, da bi več novih članov pristopilo k društvu. Sedaj šteje 28 članov.
Gospodarske vesti.
(Polica pri Višnji gori.)
Po Veliki noči na« jc presenetil burkasti april z burjo in snegom, ki je na dtbelo pobelil našo lepo Dolenjsko. Ponekod smo ga imeli do 15 centimetrov. Tudi po dolinah je bilo vse belo. Lepo pomladansko vreme ie naie kmeto že davno spravilo na polje, kjer so najnujnejša dela že opravili. Vse ie kazalo, da je zima za vedno odšla. Drevje je bilo marsikje že v evetiu. Pa ti pride nova zima. Vedoo smo bili veseli, kadar ie sv. Jurij prijezdil v sončni obleki, letos smo «e pa tega zbali, kajti to ie pomenilo slano. Res amo dobili močno slano, ki jo ie p« jutranje aoince v trenutku izbrisalo, tako. da ni napravila toliko škode, kakor smo se bali. Le seni ia tja je pustila vidnejše sledove. Upamo, da smo sedai z zimo zagotovo opravili
Riuso.
(Primskovo pri Litiji.)
Smrt se pri nas sedaj pridno oglaša. Dne 1. maja je Bogu izročila svojo dušo Marija Gorišek. doma iz Mulhov 3. Pred petimi tedni jo ie zadela kap in od tistega časa ni spregovorila nobene besede več. Umrla je v 64. letu starosti. Pogreb je bil 3, maja. Naj počiva v miru. — Letošnji april ie bil v primeri z drugimi leti še dokai lep. 24 dni je sijalo solnce, v 4 dneh ic padal sneg. pomešan z dežjem, dvakrat pa je deževalo. Samo šest dni j'e bilo torej slabih. NV-nižja temperatura ie bila 2!. aprila. Toplomer ie kazal —1 stopimo Celzija. 16. aprila pa je toplomer kazal 19.5 stopinj. Tudi vetrov ni manjkalo. Prevladoval je vzhodnik, oziroma jugozabod-nik. Tudi sedaj ni vreme slabo. Bog dai, da bi tudi pczne:e bilo tako lepo!
Razno (Sv. Gregor)
Takega žegnanja kot smo ga imeli leto«. niti sluri ljudje ne pomnijo. Res se rado prigodi, da je bela nedelja zares bela«, toda tričetrt metra snega ni pričakoval nihče, tudi gasilci no. ki so priredili v odpečateni cerkveni dvorani igro >Pozna pomlad«. — .Na vel. četrtek je bil v cerkvi blagoslovljen kamenit križ, kaie-rega so Se istega dne postavili na Gregorski dom. Oklenimo se križa in ne pozabimo, da le s križem dosežecno junaško zmago nad sovražniki križa, kakor jo je dosegel cesar Konstantin, ko prebiramo »Domoljuba« in »Slovenca« vidimo, da je nekaterim prosvetnim društvom zopet dovoljeno delovanje, kar nam daje upanje. da )>omo. če Bog da. tudi našemu Prosvetnemu društvu kmalu zapeii: alehija.
Dve nesrečni družini
(Adlešiči)
Dne 17. aprila je naglo umrl pri sekanju dreves mlad, vrl mož Alojzij Petek iz Bednja, star 28 let Zadela ga je srčna kap. kostni družini sožalje! — Deset dni pozneje. 27. aprila pa je začelo goreti pri posestniku Antonu Adle-sien iz Adlešič. Pogorelo mu je vse: gospodarska poslopja, prav ve,s živež, ves inventar- le nekaj obleke so mogli rešiti. Iz dobro situira-nega posestnika je postal v kratkem času revež. Škodo cenijo do 200.000 Din. Sreča v nesreči je bila da so prišli hitro gasilci. Njim in domačim ljudem gre hvala, da se je požar vsaj omejil. Trem sosedom je namreč že pričelo goreti, pa so pogasili. V tej župniji postavljajo svoja gospodarska poslopja vsa skupaj v čeive-rokotu. Je to lepo, tudi praktično, toda v slučaju ognja pa jako slabo, ker ponavadi vse pogon. Boljše bi bilo, da bi bila razna gospodarska poslopja ločena! Pogorelec je bil zavarovan samo za malo vsoto!
Novice
(Višnje in Bakerc) ... P.° dolgem času smo se zopet enkrat oglasih dragi »Domoljub«, da povemo, kaj je pri nas novega. Od vseh strani se «diši le biseJa: fe,knv!a! Vkljub krizi se zmiraj kaj dogodi. H<rfeai Vam povedati kako napreduje naša
cerkev L. 1928. smo prenovili tri oltarje glavne«* in dva stranska. L. 1950. smo naredil, nov zvonik. L 1931. smo dobili dva nova zvonova; prvi ima <W kg, drugi pa 580 kg. Prej smo imeli tudi že enega, tako, da imamo sedaj tri. Radi tega so vnščani zelo veliko žrtvovali za cerkev Pa vrhu vsega tega smo si nabavili se kri/ev [Kit, katerega so si pred vsem želeti naši stari ljudje, ki zaradi velike oddaljenosti ne Tnon-jo več v farno cerkev. Zato smo ga vkljub veliki krizi kupili. Blagoslov križevega pota se bo slovesno vršil dne 14. maja. I ridite polnoštevilno, da se udeležite le lepo svečanosti, posebno domačini iz domače fare, ludi vsi sosedje najvljudneje vabljeni'
Naznanilo.
(Novo mesto.)
V	Novera mesto se it- ustanovilo glavno zastopstvo domače zavarovalne družbe -Vardar«. Delokrog glavnega zastopstva obsega celo Dolenjsko in Belo Krajino. Za svojega glavnega zastopnika ir. organizatorja ie družba -Vardar« imenovala g. Božidarja Budina, bivšega časnikarja.
Zastopstvo .Slovenca» in .Domoljuba« za Novo mesto in vso bližnjo in dalmo ima poleg novomeške podružnice samo gospod Viktor Sonc, zastopnik »Vzajcjme zavarovalnice«. Opozariamo cenjene naročnike in inserente, da se v vsakem danem slučaju obračaio samo na našo novomeško podružnico ali pa na imenovanega gospoda Sonca.
Novice iz Francije
I Allinei/)
V	zadnjem dopisu je nastala neljuba remota. Umrl je namreč Franc Sepec in ne Anion. ki je njegov brat in zaenkrat še zdrav hodi po VumeUti. Kriza je tu rodila tudi nekaj posebnega. Ob času dobrega zaslužka nismo veliko mislili na polje, da bi ga obdelotali in i/, njega krili življenjske jiotrebščiue. Saj ie znano. <la «> linogi doma raje posestvo prodali in odšli za lažjim zaslužkom v Francijo, kakor pa da bi «stali pri poljskem delu. ki ni omejeno na S urni delovni čas. Upravičena je bila tožba, da Slovene, premalo ljubijo zemljo. Zdi se pa. da \ krizi priliaj.1 v ljudi pravo «poznanje. Mnogi -i žele kupiti kako posestvo. Ne bo sicer lahko, to vedo. u je delo zdravo in na svežem zraku, kar ve ceniti le listi, ki jo že par let preživel v rudniku, dan za finem ob prenapornem delu in v t.iko gostem pralni, da vč asih komaj vidi svetilko poleg sebe. Vsak vzame v najem od domačinov čimveč polja. Nekateri so kar oravi kmetovalci, ki pridelajo krompirja in zelja za celo leto. zraven si pa /redijo še po nekaj pujskov, dva /u dom. enega ali več /a prodaj, kar prinese lepr denarje. Ti pujski iu v Franciji so res znameniti, žene povedo, da se jim izredijo v 6 mesecih liolje. kakor doma v desetih. Ne vc-.n kaj ho vzrok: ali podnebje ali boljša krma. Najbrž to zadnje. Vidite, taka je dobra stran krize: povratek k zemlji, ki se še vodno izkaže za najl>olj soliden vir življenja.
Z ljubljanskega trg
Zadnji živinski sejem 3. maja): Prignali s« 238
T Ljubljani (
konj, 71 voW j krav, 21 telet ter 541 prešičkov za rejo p a ih pa je bilo 17 konj, 23 volov, 23 k»"1] telet ter 410 p rešitev za rejo. Veliko zaniJS
je bilo zlasti za prešičke, ki so bili
Precej 4
gi, od 200 do 400 Din par.
Cene živini so se zadnji teden n««! znižale in sicer povprečno za 25 par pn J gramu. Voli (izredno lepi, pitani 5.25-5I I. vrste 4.25—5, voli II. vrsie 350-4 J
III. vrste 2.50--3.25: tel ice 1. vrstèj
—4.50, tel i ce II. vr-de 3—4, telice Ili. J 2.50—B; krave I. vrste 3.50-4, krave] vrste 2.25—3, krave III. vrste 1.50—2; teli ta I. vrste 6—7, teleta II. vrste 5-6 Prešiči-špeharji: domači &50~|j hrvaški 9—10 Din. PreSiJfi-präutarjid Din. — Zi>inake kože: volovske 5-7, bj 4—5, bikove 4, telečje 8—9, svinjske doaJ 3—4, svinjske hrvaške 0.50—1 Din kihanj
žitni trg. Cene pšenici so se ponovi» J koliko dvignile, medtem ko se je pocenil oJ za 5 Din pri 100 kilogramih. V prosi trgovini v e 1 j a : pšenica 225—275 61 ječmen 185—190 Din, rž 175—185 Din, J 170—180 Din, koruza 115-130 Din, M —'100 Din, vse za 100 kilogramov. moka 415—435 Din, koruzna moka 150-1 Din. Borzne cene (franko vagoa J stavljen v Slovenijo — za 100 kilegraati pšenica, bačka, 277—29750 Din, koruza lili —122.50 Din, moka. bačka, nülarira 425-J Din, moka, banalna, nulartca 435—t-MM Cene žitu na borzi se dvigajo zaradi ga vremena, ker je zaradi tega dovoz ali manjši, povpraševanje pa vSčje. Mlini, feg pujejo in meljejo v Vojvodini pšenico mi belo ter prodajajo potem moko naprej. 1? le na debelo, so zmanjšali svoje zaloge S vsled česar je povpraševanje po žitu večje.
Cene krmilom: seno 50—70, si a ma 50-Din za 100 kilogramov. Seno in slama s pocenila, ker zdaj ni več toliko povprašeffl za tema vrstama krme. Lucerna (seme) pi še zmerom po 1800 I)in 100 kilogramov. La ne tropine prodaja Gospodarska zveza v W ljani po 210 Din. klajno apno po 275 Dil kilogramov.
Drobni kmečki pridelki (cene na ft
VLJUDNO NAZNANJAM, DA SEM IZSTOPIL KOT DRUŽABNIK TRGOVINE
ČEŠKUTI & ZAJC POD VELBOM«
v LJUBLJANI, STARI TRG 3. 6. M A3 A PA OTVORIM LASTNO TRGOVINO POD IMENOM
»PRI ZAJČKU«
Na Nabrežju 20. sept. it. 2, poleg trimostovla «resiial
s.- s ää« tskä'äiiss "■ »	"""
Z odličnim spoštovanjem	3öSkO Zsfc1
kein trgu dtitì 0. maja): Krompir na drobno 0 „75 par, na debelo 50—60 par. Čebula 1.50 2 Din, kislo zelje 3 ^in, kisla repu 2 Din. elo draga je »daj zelenjava: tržaška salata ■ Navicali po 8 Din kg, domača berivka 1—2 lin merica, dalmatinski grah 7 Din kg, be-pše (šparglji) 20 Din kg, rdeča redkvica 16 bin kg ali I Din mali šopek. Dobro se prada-»jo mavrohi, po 2—3 Din venček. Mavrohi se Shko prodajajo tudi suhi, vendar je treba el» dobro paaiti, kako se suše. Mavrohi so bani kol prva pomladanska goba, ki začne feti začetkom majnika najraje po gorkeni ležju v večjih množinah navadno po travnikih ob gozdnih parobkih. Te vrste gobe se ce-Bjo kot izredno lina delikatesa, zato se posu-eni mavrohi tudi precej izvažajo v druge držaje. Mavrohe (reko jim tudi smrčki) je treba lirbno očistiti, ko jih nabereš, odstraniti vso iemljo, potem pa jih je treba nabrati na nit ter Izsušiti ali na solncu ali nad pečjo, če solnce ni dovolj toplo. Sušenje mavrohov je zelo Natančno, ker se radi pokvarijo. Ce se takoj veži ne porabijo ali vsaj takoj ne posute, se le v par dneh os m rde ter taki niso več za rabo, — Močno so se {»dražila tudi jabolka, ki so [daj najfinejša po 8 in !) Din kilogram, slabša
Z1VC1
Kolikor je dni v letu. toliko bolečin mora prestati nervozen Človek; kajti valji, izčrpani živci ogrožajo življenje in povzročajo telo mnogo bolečin Bolezni zbadanja. lemoba, slabost, plaš-Ijivost, enoslranski ali celotni glavobol, šumenie v ušesih, migljame preti očmi neredna prebava, pomanjkanje span a, potenje, trganje v mišicah, nespodobnost za delo in druui pojavi so posle dica slabih, izčrpanih, bolnih živcev.
Kako se rešite tega zla?
Moja ravnokar izišla razprava opisuje metodo, ki e postala za človeštvo izvor blaginje. Delovanje telesa se pospešuje mozeg v hrbtenici in možgani postanejo odporni, mišice in členki se okrepe. moč in veselje do življenja naraščata.
V boju za zdiaje živce
se je ta metoda izkazala oosebno dobro, ker poživlja in krepi, t omlaja in osvežuje Treba je, da se sami prepričate o resničnosti mojih navodil, ker pošljem vsakomur, ki mi piše,
popolnoma brezplačno in Mo
knjigo zdravnika z mnogostranskimi, dolgoletnimi izkušnjami, ki se je tudi sam boril s to boleznijo. Napišite svoj naslov jasno, in poslal Vam bom ob-
hubijeno popolnoma brezploCno.
Zbiralno mesto za pošto:
ERNST PASTERNACK
Berlin SO. IHlshatllMpiBtz 13. übt. 12*
pa 2—5 Din kg, Nasprotno pa so se pocenila jajca, ki jih je bilo zadnjo soboto na trgu izredno veliko. Ponujali so 16—19 jajc za 10 Din. Neka ženska je hotela prodajati izredno lepa, fina, debela jajca po 75 par eno, pa jih nihče ni maral kupovati tako drage. Kokoši so od 23 do 27 Din, piščanci 40-45 Din.
Umetna gnojila nudi Gospodarska zveza v Ljubljani: rudninski supérfosfat v vrečah po 50 in 100 kg po 98 Din, leali je vo sol po 166 Diit, kostni superfosfat 118 Din, apneni dušik v pločevinastih bobnih 200 Din, apneni dušik v papirnatih vrečah 180 Din, kostna moka 95 Din, mavec (gips) 40 Din, nitrofoskal v vrečah 144 Din.
Poljedelski stroji (pri Gospodarski zvezi): mlatilnice s .resali in reto 4100 Din, slatnorez-nice 1700- 2000 Din, öistilnik z 10 siti 1500 Din, plugi 500—940 Din, reporeznica M. R. 550 Din, trijerji 2000—3500 Din, mlatilnice na ročni pogon 220 Din, ro-bkači 900 Din, sadni mlini 1400—-1700 Diit, brzoparilniki 1050 -2800 Din, kosilni stroji 2000 Din, travniške brane z zvezdnatimi členki 900 Din.
Listnica: Dopisi, ki pridejo v uredništvo v torek, počaka jo en teden.
M«e&Ii O0lasnil% vsalui >liot m, vrsticu ati oje prostor velja zo enkrat Din 5. Maročnlki „Domoljuba" plačajo -samo polovico ako kupujeto kmetijske po trebščioe aü prodajajo avoie pridelka ali iščejo oosbr. oziroma obrtniki pomočnikov «iencev in narobe	
Pastirja14 X mo.'a sprejmem takoj. Ponudbe i navedbo plače na : Jakob Kran ic. Topol 8 p Begunje pri Cerknici.	Uaieitrn krščanskih ■UjEliliß staršev sprejmem. Oskrba v hiši. — Karol Cerar, čevljar, Lukovim.
	Paflip Pr0(iam- 6 ^ni-r Hilf K deršičevih iti 3 Kranjiče. Andrejuzzi Anton, Gor. Dobrava, p. Gorenja vas.
Nabavite si domačega ročnega deia pri Francu Kokol.u, čevlj. mojstru v Laškem	
	Posojila ITÄ plačevanju za razdol-žitov, nakup najrazličnejših premičnin in nepremičnin, za doto itd podeljuje ^Mobilna zadruga«, Ljubljana, Mestni trg 25./I. išče povsod poverjenike!
Večja množina apna iz prvovrstnega apnenca se bo oddajuia od 18. maja 1933 dalje po 23 Din, pri večji množini popust. Apno se nabaja v Panški reki pol ure od Ipavea v ravnini in pri cesti, prikladno za občini Do-brunje in D. M. v Polju. — Se priporoča Franc Vrbinc.	
	litten za Din 15 ~~ 'n BMO najnovejše brzo- klepalalke dobite samo pri Fr. Stupica želez- nina, poljelski stroji in čebelarske potrebščine, Ljubljana. Gosposvet- ska cesta 1.
Manjše posestvo kmetsko. v lepem kraju Gorenjske, v ravnini, v bližini (arae cerkve, kupim. Plačam v gotovini. — Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Gorenjca« 5192	
	Posojilnica m t„e obiskovalce privatnih strank — Ponudbe z znamkami ta odgovor nasloviti na: »Mobilna zadruga«. Ljubljana pp. 307.
PosnemalnihlTimv, dobre znamke, posnema 60 1 na urj poceni prodam ali «imenjam za žito. - Godi.ov Ivan, Sv.'Ana 9, Tržič	
	Raana t,r' 3 leletu na" nroVB prodaj. Burgar Ivan V nanje Gorice 37 p. Brezovica.
v
ziavlja, da bode vse hranilne vloge, vložene po 1 jati 1933 mi «ahtero takoj Izplačevala. Obresti so Iste kot od starih vlog. Ne pridejo pa tu v poštev prepisi iz ene na drugo knjižico.
ČEVLJI
otroški . dekliški . fantovski ženski moški
Din 19**» Din SS-» Din S®'-Din GCk-Din ©Ce-
sarne
t'IÖä.A'Irt'OBlEK
Celje št.
Veliki ilustrirani cenik zastonj !
Kar b« aoaia, se imm ali m «M.
Drogerija HERNES
Ljubljana, Miklošičeva cesta 30
Ima vedno na zalogi: Miini kamen l$«ltMSt«ll) za kuhanje mila it 10 Din kg,
Agrolid za zatiranje sadnega in cvetličnega mrčesa. Klorovo apno za beljenje perila in čiščenje sad«
nih in vinskih madežev. Glicerin za avtomobile à Din 26 —, Jedkovita Ul pisanje na steklene predmete, Hedit za zatiranje plevela po vrtnih potih, Prah za uničevanje bolh, Žveplo zoper plesnobo vrtnic, StrliP za uničevanje ščurkov, miši in podgan, CreoHn za obrambo živine pred muhami, obadi
in drugemu mrčesu, barve za obleke in usnje, v vseh odtenkih, Vsakovrstne potre bščlne za kmetijstvo i n
gospodinjstvo, Parfume, fotopotrebitlne,
Suhe rože in koreninice vseh vrst-za zdravilne čale in kopelii.
Cerkvena slavnost v čast Marije Matere dobrega sveta, nebeške varuhinje misijonske družbe sv. Petra Klaverja, se bo vräila letos v nedeljo 14. maja
v üupni cerkvi sv, Petra na sledeči način; ob pol 8
zvečer misijonski govor (dr. Jole Pogačnik). Nato
slovesne pete litanije in blagoslov. Med litanijami se bodo pobirali prostovoljni prispevki za uboge afriške oiisiione. Prisrčno vabimo k števila! ude-ležbi.	2,
VINA
Z« leiko delo Voìh z dobrim vinom postreže Centrala« vlruns« * Ljekfjtel
Plačilni natakar opoldne, neposredno pred kosilom: »Halo, natakarice, danes se pa le lepo nafrizirajte in našminkajte,«
>Kaj pa je zopet?« je vprašala ena izmed natakaric, >ali je spet juha slaba?«
Plačilni: »Ne, danes je pečenka prismojena, t
Za smeh
Zalivala zavarovanju Jlilfii"
Za takojšnje izplačilo cele zavarovane vsote po smrti mojega moža so zavarovanju » KARITAS« najtopleje zahvaljujem. To je
res pravo zavarovanje.
Karolina Roderai an. 1. r.
Breg pri Ptuju
Vedeževalka (mu ogleduje dlan): »Vi imate doluti mnogo denarja.
Mož (kiaverno): >To vem sam brez vas. Jaz sem trgovec in bi le hotel vedeti, kako
naj ga dobim ml svojih dolžnikov. ;
*
Ti. öobernik ima pa gotovo prav majhno glanovanje.-<
>Po čem pa tako sodiš?« ■Ali nisi vìdei njegovega psa, ki je mahal z reponi'guri in doli, namesto sera in tja?«
PREKLIC! Podpisana prekiicujeva, da govorica, katera se je razširila o gospodični Ani Rožič, po-»estnici, Viševk št. 25, rti resnična in kdor bi jo
še vedoma razširjal, bo odgovarjal sam. Cerar Franc in Kati, posestnika, Viševk št. 23.
»Kakšna pa je Franca drugače?«
>1, kakšna. Sebična, opravijiva, napuh-njena, zapravljiva, zanikrna in če bi ona ne bila moja prijateljica, bi ti iahk še marsikaj
čednega povedala o nji.< *
»Mislite si kaj prav prijetnega, pa bolečin ne boste niti čutili,« je prigovarja! zobozdravnik mlademu fantu, ko mu je pričel vrtati po zobeh. Ko sta bila gotova, ga je vprašal, na kaj je mislil, ker se je ves čas tako dobro držal.
»Mislil sem si, da mesto mene tu sedi moj mojster.«
*
On in ona sta se zopet prepirala.
>On: »O, zakaj te ni kak velik tepec in galjot zasnubil, preden sein te jaz vzel.;
Ona (mirno): »Saj nie je.«
On je nekoliko osupnil. »Dobro, pa naj bi te bil še vzel.«
Ona: Saj me je.«
*
►Ali je gospod profesor dotna? je vpraša! neki gospod, ko mu je služkinja odprla.
»Ne, gospod je šel na sprehod.i
»Tako, pa vidim tu viseti njegov klobuk.«
»Saj tudi moja obleka visi spodaj na vrtu in se suši, jaz sem pa tu.«
•k
Pavel: .»Tonej, ali veš, zakaj ima oni-le pes lako dolge noge?«
Tonei; »Ne.'
Pavel: »I, zato, da z njimi lahko doseže do ta1..«
mm Dr. janc m
naznanja, da se je preselil 1. maja s svojo pj^ f DISNICO, kjer urailuje v hiši g. Ivana Bt(tw
»Vi, vi, vi me smatrale za tepca.«	™
»Ne, nikakor ne, mogoče da niste takui, poln, kot sem mislil.«	11
Najboljši šivalni stroji in koles«
so odino ADLER-GRI 1'ZNER u a,-industrijo hi obrt » vseh opremah.
(stolen ificarski pi«^
«Irai DUBIED
nek » leieaj»
fe«. - Nizke cm.
pe
LJUBLJANA
Telefon 2915 "»iisu Preienvotcj« «po
mtsak» (ta ródo).
Veiletn« garar.djg Tudi n« obroke
a»o«r» * Kranjn Vrrorioa Leričnik j
»Moj dragi, vaša žila bije kot ura.<
»Gospod zdravnik, vi me držite za in za pes trio uro.«
tefas ä d sili i
Vsakomur o ad i tuo priliko zasintki kdor tao** «telati. Uredite »t domai) pletilolco, ker mi zaposlujemo nt kogar, Odjemalci *mo za pletenin*, dotvaritBO prejo fn iz piagamo mk že k za piotai» i«, kar dokazuje maop zahvainlc Hodi, ki so nv, ta assi: dobili zaposlen je in za5i«/.c-k. Z m pan em zahtevajte brezp!a/-no pro «pakte od tvrdke: Domala pletmku industrija Josip Tomažih. Marler __Krefcora »Hca f*.
Ljudska posojilnica v Ljubljani
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6 (v lastni palači)
obrestuje
hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama.
Bramine vloge znašajo nad 160 milijonov Din
Izdajatelj: Dr. Gregerij Pečjak.
Orednik: Jože Rošifuli.
7-a -lngoblovansko tiakarno: Karel Ce*