glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje IZ VSEBINE: 3. Ob kulturnem prazniku 4. Novinarska konferenca v MGA in Glin 9. Denis Bola prva v Beogradu 12. Šoštanjčanom se je prikazala Marija titovo velenje, 9. februarja 1989 številka 5 (961), cena 2000 dinarjev h Lani ustvarili za 9,5 odstotka več kot leto poprej Po vzponih in padcih vendarle visoka Omejimo porabo vode V hribovitih področjih že težave V občini Velenje se je gibala industrijska proizvodnja v preteklem letu zelo različno. Prve mesece je bila skromna, nato je skokovito naraščala, pa jeseni spet upadla. V decembru pa je znova poskočila, tako da je bil njen kumulativni obseg ob koncu leta v primerjavi z letom 1987 kar za 93 odstotka višji. To je podatek, ki nas opravičeno razveseljuje, saj smo tolikšen obseg proizvodnje dosegali v času, ko ta v večini delovnih okolij upada. To velja tudi za našo republiko. Industrijska proizvodnja se nam je gibala kar preko celega leta pod predlanskoletno ravnjo. V decembru pa je izdelala slovenska industrija za 6,5 odstotka več kot decembra 1987. Na ta način se je veliko zaostajanje vsaj nekoliko umirilo, tako da ga je Slovenija ob koncu leta izkazala v višini 2,6 odstotka (v primerjavi z letom 1987). Pa poglejmo v občini Velenje, na katerih področjih, smo naredili največ? Najbolj se je industrijska proizvodnja povečala v preteklem letu na področju predelave plastičnih mas. Proizvodnjo iz leta 1987 so presegli kar za dobrih 65 odstotkov. Uspešni so bili tudi v proizvodnji gradbenega materiala, ustvarili so 21 odstotkov več kot leto poprej, pa v proizvodnji električnih strojev in aparatov (16 odstotkov več), elektrogospodarstvo (14 odstotkov) in strojna industrija (dobre tri odstotke več kot leta 1987). Pridobivanje premoga se je gibalo na višji leta 1987, le malenkost nižja pa je bila proizvodnja tekstilne konfekcije, usnja in krzna. Za dva in pol odstotka manj so ustvarili v grafični dejavnosti, najbolj pa zaostajajo za proizvodnjo doseženo v letu 1987 v kovinsko predelovalni industriji, kjer so dosegli le 57 odstotkov te višine. Zdaj se približujemo že drugi polovici drugega meseca v letu, ki bo znova terjalo od nas velike napore. Upajmo, da jih bomo vsaj tako uspešno premagovali kot preteklo leto. Verjetno pa bo še veliko bolje, če si ne bomo do- proizvodnja voljevali vzponov in padcev proizvodnje, ampak skušali zagotavljati njeno konstrantno višino. M. Za koše k Že vse od meseca novembra lani. tudi v velenjski občini ni snežilo oziroma deževalo in tudi pri nas se že pojavljajo težave s pitno vodo. To problematiko so prejšnji teden uvrstili na dnevni red tudi člani velenjskega izvršnega sveta, na seji pa so sodelovali tudi predstavniki občinskega štaba Civilne zaščite. Delovna organizacija Vekos, ki upravlja naš vodovod, je že sredi januarja sprejela ukrepe za zmanjšanje porabe vode, s tem mesecem pa so začeli veljati VISOKE ZALOGE — Tako kot industrijska proizvodnja, se je tudi fizični obseg zalog končnih izdelkov gibal v občini Velenje v preteklem l etu zelo različno, v glavnem pa je presejgal višino iz leta 1987. Če prirmerjamo skupni obseg zalog lanskega leta z nivojem in leta 1987, so se te povečale kar za dobrin 20 odstotkov. Na zvišanje zalog so v največji meri vplivale višje zaloge reprodukcijskih materialov (103 odsitotke), zaloge za potrošnjo (42 odstotkov)... Zaloge sredstev za delo ]pa so bile nižje za 72 odstotkov. Velike zaloge seveda obremenjujejo naše gospodarstvo, zato bo potrebnih iveliko naporov, da jih znizamo. (mz) Bil je pust ukrepi prve stopnje varčevanja z vodo. V večernih urah od 22. do 5. zjutraj so popolne omejitve vode. Največji problem sta trenutno vodostaja potokov Ljubije in Florjanščice. Težave z vodo pa imajo tudi povsod v višjih predelih v občini Velenje. Občini štab civilne zaščite koordinira akcije za oskrbo z vodo. Dnevno vozijo po okoli 16 500 litrov vode krajanov v devet krajevnih skupnosti. Ko so se člani velenjskega izvršnega sveta seznanili s problematiko pitne vode, so podprli ukrepe prve stopnje, prav tako pa tudi celoten program aktivnosti za varčevanje z vodo, ki ga usmerja in usklajuje občinski štab civilne zaščite. Ta štab bo z aktivnostmi na tem področju nadaljeval vse dotlej ne bo dovolj-vode. Člani izvršnega sveta pa so zadolžili še občinske inšpekcijske službe, še posebej vodnogospodarsko in sanitarno inšpekcijo, da povečajo nadzor nad upor-bo vode. Velenjčani problema pitne vode v teh dneh sicer še nismo prav čutili, saj tistih najbolj omejevalnih ukrepov, ki marsikje v Sloveniji že veljajo, še ni bilo treba sprejeti. Ker pa suša še vedno traja in tudi vremenske napovedi še vedno niso drugačne, takšni ukrepi grozijo tudi nam. Zatorej, omejimo uporabo te življenjsko potrebne tekočine zares na minimum. Le tako je bomo imeli v teh sušnih dneh vsi dovolj. (Več na 3. strani) M. Zakosek MJNOGO JE GOVOROV, KI SO KILOMETRE DOLGI IN MILIMETER GLOBOKI — nemški pregovor (občanom ob kulturnem prazniku delavci Kulturnega centra Ivan Napotnik) Občinski komite ZKS Velenje Nehajmo stopicati na mestu! Kakšne naj bodo ključne opredellitve Zveze komunistov, da bo tta organizacija ponovno dobila ugled in položaj v naši družbi,! ki ga je v povojnem obdobjiu počasi, a vztrajno iz-gubljalla. To je bilo osrednje razmišlljanje na zadnji seji občinskega komiteja Zveze ko-munistcov Slovenije Velenje. Člani so poudarili na izvršnem svetu, je.potrebno organizirati obravnave osnutka tega dokumenta v Gaberk,ah, lfjer je tre^a.tufii raz-. grniti osnutek odloka z vsemi pripadajočimi podlogami in kartami. Razgovore je treba opraviti z vsemi lastniki zemljišč, ki bodo s tem odlokom izgubili lastninsko pravico. Prav je, da se krajani vključijo v obravnavo in se na ta način izognejo mnogim nevšečnostim, ki v mnogih krajih naše občine nastopijo šele takrat, ko, so dokumenti že sprejeti in se tudi začno izvajati. Mnogi občani se namreč šele takrat poglobijo v.njihovo vsebino. ' ■ . , . . .. ..'.,'. (mz) Sis družbenih dejavnosti Priznanja za dosežke na kulturnem področju Anketa Izhodišča za sprejem finančnih načrtov Drevi osrednja slovesnost izr)|j|<.r)|cr„t n___X«____J-:_________- - ., , ni. -______ __________j: i- V nhčini Velenip hn nsrpdnia clrooa 7hnra Ksiinh ter zbora ve- ^^■VllIVvlVl UV Družbene dejavnosti se že vsaj dve leti otepajo z velikimi težavami. Kje tičijo vzroki za to, najbrž ni treba posebej omenjati. Kot kaže, se jim tudi v tem letu ne bo godilo nič bolje. 1. januarja letos je stopil v veljavo že ničkoliki Zakon o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in sis družbenih dejavnosti za porabo v obdobju januar—junij 89. Po njem smejo ti razpolagati z 218 odstotkom večjim zneskom ustvarjenih izrednih prihodkov, razen davkov in prispevkov občanov, za porabo v obdobju januar—marec, za obdobje januar—junij 89 pa smejo zanjo porabiti 215,8 odstotkov večji delež v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Za sise družbenih dejavnosti naše občine to pomeni, da smejo za uresničitev svojih programov v prvih treh mesecih letos porabiti nekaj več kot 32 milijard, za obdobje januar—junij pa približno 80 milijard dinarjev. Ob upoštevanju izhodišč za rast osebnih dohodkov in material- nih stroškov nekaterih republi ških sisov bi bile tako potrebe večje za 3,3 milijarde dinarjev od dovoljene porabe, za obdobje januar—junij pa bi se ocena potrebnih sredstev ujemala z načrti. Da bi ta denar za sise družbenih dejavnosti v občini lahko zbrali, je dvig prispevnih stopenj skorajda neizbežen. Ob tem pa so znana tudi že planska izhodišča za celo letošnje leto. Skupna poraba naj bi bila po njih večja glede na lansko leto za 133 odstotkov. Prav za toliko naj bi bili višji osebni dohodki, amortizacija in materialni stroški. Storiti pa moramo v občini vse, da bi ohranili raven skupne porabe iz preteklega leta. (top) 3A2 SEM predstavnik, DELAVSKEGA razreda , NJE PA nezadovoljnih POJAHEZMIK.O* I Ogenj v strehi Pred nedavnim mi je vpliven občan spodbudno dejal približno takole: »Jože, kar dobro zapišeš kakšno zadevo v časopis, zares pa bi te cenil, če bi se enkrat lotil gasilstva in ga »obdelal« s kritičnega zornega kota. Pritegnili so mu še nekateri somišiljeniki in le s težavo sem se izvllekel, češ, no, bomo že še kaj zapisali tudi o gasilcih. V bistvui pa se sploh nisem izvlekel, kter je bilo mnenje eminen-tnih ssogovornikov pretresljivo enotnco. Jaz, član gasilske organizacije pa v tem trenutku sam, nesposoben v nekaj stavkih utemeljiti nestrinjanje s polemičnim tonom, očitkom o nekakšnem razmetavanju v gasilstvu, sem sklenil, da ob neki priložnosti le odprem prvo stran nakazane problematike. Koliko bom ustregel demokratizaciji predstavitve gasilske problematike gasilcem in drugim občanom, ne vem, natančno pa vem, da v naši občini živi veliko število ljudi, ki gledajo na gasilstvo »po strani«, ki menijo, da je v bistvu predimenzionirano, da ima visok standard ipd. Na srečo pa je veliko več tistih, ki v gasilskih društvih delujejo, poznajo prizadevno delo društev, so z gasilci vpeti v mnoga družbena dogajanja in kar je gotovo temeljno poslanstvo, da so gasilci vedno pri roki, če so ljudje v stiski, ko zagori aH se zgodi druga nesreča. Kadar obveščamo o delu v društvih, žal vse prevečkrat povemo le o uspešnem delu, izogibamo pa se mnogim problemom, žrtvam, nesoglasjem, sektaštvu,. prostovoljnemu delu, inovativnosti, rivalstvu, tehnični plati, pomenu telesne kondicije, naporom za pridobitev novih prostorov in tehnične opreme, finančnemu prispevku delavcev, kmetov, obrtnikov in drugih občanov. Skratka, o gasilstvu razpravljamo in poročamo precej »pocukrano«, iz-vzemši vesti o intervencijah, o gašenju in reševanju. Pa bi morali nameniti v bodoče nekaj več analitičnega pristopa v poročanju, v dogovarjanju pri delegatski SIS za varstvo pred požari, pri delavskih svetih in drugod. Pomembno je imeti sogovornike obeh strani, kajti pavšalno prikazani podatki največkrat samo zavajajo ljudi in njihove resnične interese. Kdo bo razsodnik v razpletu pričakovanega dialoga, analize stanja v gasilstvu, na področju varstva pred požari, če bo do njega prišlo, lahko samo ugiba- mo. Prav bi bilo, da bi imeli besedo delavci, občani, gasilci, skratka vsi, ki bodo tudi v bodoče odločali o tem, kakšno požarno varstvo si želimo (moramo) zagotavljati. Poznano je dejstvo, da so delegati SIS za varstvo pred požari (?) znižali prispevno stopnjo iz 0,210% na 0,176% od BOD, ali pa je to storil kakšen drugi pooblaščeni organ, kar bi naj (gotovo bo) prispevalo k razbremenitvi gospodarstva, kot radi rečemo. Ob tem moramo kar najhitreje, torej pravočasno ugotoviti, kje je meja za vzdrževanje ravni varstva pred požari, da bi zagotovili zahtevano požarno zaščito. Kajti prav hitro se nepremišljene razbremenitve lahko sprevržejo v katastrofo, ki bo usodno obremenila družbo, delovno organizacijo ali občana. Tega pa si menda ne želimo, ne smemo dopustiti. Zaključek tega razmišljanja o gasilstvu naj ne bi bil »ogenj v štreni«, mogoče le izziv za racionalno razpravo. Naj se na-vežem na besede predstavnika OK SZDL, da bo na vseh področjih potrebno napredovati z manjšimi koraki, da bo gospodarstvo zadihalo, nato pa bodo gotovo nastopile možnosti, da se požarnemu varstvu in gasilstvu prisodi mesto in vsebina, ki mu pripada. Zaradi nas vseh, ne zaradi gasilcev in gasilstva. Jože Miklavc Sklad stavbnih zemljišč Posodobiti »prostorsko« zakonodajo Izdelava urbanistične, geodetske, geomehanske in tehnične dokumentacije, evidenca, priprava in oprema stavbnih zemljišč, bodo tudi v letošnjem letu glavna naloga občinskega sklada stavbnih zemljišč. O njihovem programiu so prejšnji teden ponovno govorili člani velenjskega izvršnega sveta in ga tudi potrdili. V potrditev pa ga predlagajo zdaj še delegatom občinske skupščine. Ob tem so sprejeli tudi program priprave manjkajočih prostorskih, planskih in izvedbenih aktov za obdobje 1988 do 1990,, ki ga je pripravil komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja. Geodetsko upravo občim Velenje in Mozirje so zadolžilii, da program geodetskih del uskhadi s programom priprave manjkajočih prostorskih iz-vedbeniih aktov in programom sklada sttavbnih zemljišč za letošnje leto.. Najve:č razprave je bilo okoli določitve besedila osnutka sklepa o vreednosti točke za izračun nadomesstila za uporabo stavbnega zemljjišča, ki so ga sicer tudi potrdili i in ga predlagajo v obravnavo de;legatom skupščine, vendar pa maj bi ti določili trimesečno obdiobje za njegovo uveljavitev. V tetm času bo mogoče analizirati vsee posledice nove vrednosti. Do kkonca prihodnjega mese- ca pa mora upravni odbor stavbnih zemljišč tudi pripraviti poročilo o izvajanju programa sklada s primerjalno analizo uveljavitve nove vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. K tej analizi morajo priložiti tudi podatke o stavbnih zemljiščih za katere pobiramo v občini nadomestilo in tudi tisti, za katera jih ne. Ob teh morajo biti na- V občini Velenje bo osrednja proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika drevi ob 18. uri v dvorani Glasbene šole Frana Koželjskega. Slavnostni govornik bo predsednik občinske kulturne skupnosti Rado Slane, nastopil pa bo Mladinski pihalni orkester Glasbene šole s solisti, pod vodstvom Franca Verzelaka. Na osrednji občinski proslavi ob kulturnem prazniku bodo podelili tudi priznanja za kulturne dosežke. Priznanje kulturne skupnosti občine Velenje bo prejel Viktor Kojc, ki je v času službovanja na osnovni šoli Bibe Roecka v Šoštanju, opravil pionirsko delo pri oblikovanju Napotnikove galerije. Pri svojem delu je bil dosleden, vztrajen, saj je v akciji zbiranja umetnin slovenskih kiparjev in slikarjev, bil zelo uspešen. Zbral je kar okoli 100 umetniških del. Nadvse uspela je retrospektivna razstava ob otvoritvi prenovljene osnovne šole leta 1965, številni avtorji pa so po zaslugi Viktorja Kojca, darovali šoli svoja dela in to je bil zametek nove galerije. Z zbiranjem umetnin je Kojc nadaljeval in bil zelo uspešen kot predsednik odbora Napotnikove galerije. Po njegovi zaslugi so pridobili čudovita dela kiparja Tineta Kosa in mnogih ostalih. Ta dela krasijo danes šolske prostore. Pridobil je tudi nekaj Napotnikovih kipov. Poleg tega pa je sodeloval pri ureditvi več kot petdesetih razstav, ki so razgibale kulturno življenje v Šoštanju. Viktor Kojc pa je bil tudi sam ustvarjalen na kulturnem področju. Še posebej znamenita je posmrtna maska Ivana Napotni-ka. Napotnikova priznanja bodo letos prejeli Karolina Mavec, Vinko Mraz in Herman Mrak. Karolina Mavec se je začela takoj po končani višji šoli ukvarjati s plesno dejavnostjo. V občino Velenje je prišla leta 1966 in se zaposlila pri takratnem Centru za glasbeno in baletno izobraževanje, sedanji Glasbeni šoli, kjer je zaposlena še danes. V vseh letih službovanja se je dodatno izobraževala na plesnih seminarjih. Na to področje je vnašala izvirne ideje in s kvalitetnim in vztrajnim delom dosegla, da so se njeni učenci uvrstili med najboljše slovenske plesne skupine. Njene koreografije Glasbeno plesnih pravljic je posnela tudi televizija (Goskica Gagica, Rdeča Kapica, Pastirček). Z izjemnim pedagoškim občutkom je vzgojila več generacij mladih, jim približala plesno umetnost, z njimi pa sodelovala na številnih prireditvah v občini Velenje. Vinko Mraz že več kot 23 let aktivno poje in deluje v pevskih zborih. Od leta 1965 je član pev- skega zbora Kajuh ter zbora velenjskega društva upokojencev. Veliko zaslug ima tudi na področju pridobivanja novih pevcev. Herman Mrak več kot dvajset let aktivno dela na področju kulture v krajevni skupnosti Lokovi-ca. Pred desetimi leti je bil izvoljen tudi za predsednika tamkajšnjega prosvetnega društva. To delo je uspešno opravljal nekaj let, zato ni čudno, da so ga predlani ponovno izvolili. Poleg tega je bil režiser številnih dramskih upodobitev, pripravljal pa je tudi programe za različne krajevne prireditve. Vsi, ki poznate Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki, poznate tudi njihovega igralca Jožeta Robido, ki bo prejel za svoje izjemne dosežke Napotni-kovo diplomo. Gledališčnik je postal Jože že kot osnovnošolec, ko se je še posebej izkazal kot Ke-kec. Od gledališča ga ni odvrnil niti zahteven študij medicine in poklic otroškega kirurga v celjski bolnišnici. Ostal je igralec, soustvarjalec priložnostnih programov oziroma veselih večerov. Preizkusil se je tudi kot režiser. Zelo uspešna je bila uprizoritev Prihranjenega dolarja (samostojno sta jo ustvarila Jože Krajnc in Jože Robida), z njo pa gostovala na republiškem Linhartovem srečanju, na zveznem srečanju v Valjevu, pri zdomcih v Švici. Še vedno nastopata, v kratkem bosta imela jubilejni, petdeseti nastop. Nepozabne pa so tudi vse ostale Jožetove upodobitve. Dobitnik letošnje Napotnikove plakete pa bo> Alojz Zavolovšek. To priznanje bo prejel za ustvarjalno in pedagoško delo na področju likovne umetnosti. Svoje znanje in ljubezen do umetnosti je prenašal kot učitelj likovne vzgoje na mlade generacije. V prostorih delavskega kluba je sodeloval pri organizaciji številnih razstav, kasneje pa se je zaposlil kot organizator razstav v Kulturnem centru. Vendar pa svojega dela z mladimi ni opustil. Od leta 1975 je vodil kot mentor izobraževalne slikarske kolonije, ki jih je organiziralo združenje likovnih skupin Slovenije, od leta 1977 pa sistematično delo s Šaleškimi likovniki. Kot mentor je vzgojil generacijo ljubiteljev likovne umetnosti in kulture nasploh. Akademski slikar Alojz Zavolovšek pa je tudi veliko ustvarjal. Njegovo umetniško pot smo lahko spoznali ob postavitvi pregledne razstave lani. Z njo se je predstavil v Titovem Velenju, Celju, Mariboru, Mozirju in Ti-togradu. Za svoje ustvarjalno in pedagoško delo je prejel tudi Až-betovo plaketo Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo, m. Zakošek V soboto v Mozirju vedeni tudi vzroki, zakaj tega prispevka ne pobiramo. O vsem tem bodo torej ponovno razpravljali konec marca. Do takrat pa naj bi Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, Zavod za urbanizem in geodetska uprava pripravili predlog spremembe zakona o urejanju prostora. M. Zakošek Letošnji mesec kulture v mozirski občini četrtič zapored namenjajo pregledu ustvarjalnosti domačih umetnikov in ljubiteljev kulture. Do začetka marca se bo po vseh krajih Zgornje Savinjske doline zvrstilo veliko najrazličnejših prireditev. Pričeli so jih v petek zvečer v matični knjižnici v Mozirju s čitalniškim večerom. Bil je prvi letos, saj jih bodo pripravili še nekaj in z njimi obeležili 110-letnico čitalništva v Mozirju. Z njimi želijo obuditi zlasti spomin na velika prizadevanja Oddelek za notranje zadeve občine Velenje Modernizacija in racionalizacija delovanja upravnih organov Upravni organi občine Velenje so ob poročanju o svojem delovanju že večkrat opozorili, da delajo v izredno težkih pogojih, ki so povezani predvsem z veliko prostorsko stisko. Razporejenost prostorov za delovanje upravnih organov, še posebno oddelka za notranje zadeve, je slabo uporabna in zastarela za kakršnokoli večjo odprtost do občanov. Na obstoječe neprimerne prostore so dpozarjalj tudi sami občani, saj morajo svoje zadeve reševati v zatohlih, vlažnih in temačnih hodnikih. Prav zaradi omenjene- ga smo se opredelili za izgradnjo odprtega sistema delovanja na področju notranjih zadev v izgradnjo tako imenovane »šalter-ske službe«. Takšen sistem bo občanu omogočal, da bo lahko svoje obveznosti in pravice uveljavljal na način, ki mu bo prihranil več časa, odvečnih poti in nepotrebne nejevolje. Pričetek adaptacije prostorov v pritličnem delu zgradbe SO je predviden 15. februarja. Ocenjujejo, da bodo vsa dela, vključno z namestitvijo računalniške opreme končana do konca meseca marca. V tem času bo poslovanje z občani potekalo v pogojih in trenutnih možnostih, ki jih začasno lahko nudimo za normalno poslovanje. Prav zaradi takšnih pogojev za delo prosimo občane za razumevanje, prav tako pa se že vnaprej opravičujemo, če bo v začetku »šalterskega poslovanja« nastala kakšna pomanjkljivost. Hkrati obveščamo, da bo oddelek za ljudskoH)brambo' od b5. februarja dalje posloval v "novih prostorih v domu SLO, Kopališka 3 (nad bazenom). na prireditve Za nami je slovenski kulturni praznik. Na ta dan smo nekako že vajeni, da ga počastimo z obiskom kakšne proslave, ki mu je namenjena. V občini Velenje bo ta recimo danes, 9. februarja, ob 18. uri v dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Koliko pozornosti pa med letom posvečamo kulturi? Gremo na obisk kakšne prireditve, preberemo kakšno knjigo, je kultura draga? Te stvari so nas zanimale, ko smo v petek z beležko in fotoaparatom spraševali mimoidoče. Kaj so nam povedali? Sonja Tisnikar: »Takole moram reči, da na prireditve, ki se odvijajo recimo v Kulturnem domu hodim bolj malo. Berem pa precej. Tako domače kot tuje avtorje. Knjige si navadno sposodim v velenjski knjižnici, in če je takrat v galeriji knjižnice tudi kakšna razstava, si jo vedno pogledam. Mislim pa, da če bi v Titovem Velenju gostoval kdo s kakšno posebno zanimivo zadevo, bi si šla pogledat.« Boštjan Rat: »Zdi se mi, da v Titovem Velenju niti ni tako veliko kulturnih prireditev, vsaj tistih, bolj kakovostnih ne. Sam grem rad na kakšen koncert v Glasbeno šolo, kjer se mi zdi, da je teh prireditev precej in da so tudi dobre. Mislim tudi, da se za kulturo vedno najde denar. Meni, če je res kaj zanimivega, ni težko odšteti tudi malo več. Kul-. turnemu prazniku posvečamo tudi na Centru srednjih šol pozornost, letos s kulturno dejavnostjo učencev.« naših prednikov v boju za narodni obstoj in osamosvojitev. Prvi v petek je bil namenjen Mozirju v času narodnostnega boja, pripravil in vodil pa ga je Aleksander Videčnik. Zanimivih prireditev konec tedna ne bo manjkalo. Posebej velja omeniti otvoritev razstave svetopisemskih interpretacij v olju Gorana Horvata, ki bo na vrsti jutri, v petek, ob 18. uri v galeriji mozirskega kulturnega doma. O umetnikovi ustvarjalnosti bo tokrat spregovoril profesor Rafko Vodeb. Osrednja proslava ob letošnjem kulturnem prazniku bo v soboto na Ljubnem ob Savinji kjer bodo ob tej priliki odprli vrata prenovljeni dvorani tamkajšnjega prosvetnega doma. V kulturnem sporedu bodo kot gostje nastopili pevci okteta Lesna iz Slovenj Gradca, na slovesnosti pa bodo podelili tudi priznanja in plakete kulturne skupnosti in zveze kulturnih organizacij občine Mozirje za uspešno in prizadevno delo na področju kulture. Letošnji dobitniki so Albin Skornšek in Jože Punčuh iz Mozirja, Olga Klemše iz Nazarij, Jože Kralj z Ljubnega, Albin Moličnik iz Luč, Marija Burja iz Nove Štifte, Franc Es iz Mozirja, Franc Goljuf za uspešno vodenje godbe na pihala in mladinski pevski zbor osnovne šole Ljubno ob Savinji za 30-letno uspešno delovanje. J. P. - ;:,mrm Borka Jugovič: jtM »Nikoli ne "^SmlSml^r grem na kakšno prireditev. Ne znam slovenskega jezika, zato ne grem. Zdi se mi, da tudi ne bi šla, če bi v Titovem Velenju gostovali kulturniki iz bratskih republik, ker enostavno na te stvari ne hodim. Doma si pogledam malo televizijo, v prostem času pa štrikam.« Pavel Vrečar: "»N J i »Takole mo-ram reči, da si tu in tam ogledam kakšno predstavo in to zelo rad. Sploh, imam rad recimo Rudarski oktet in grem na koncert, če ga ima. Veliko pa tudi berem, sedaj imam čas, ko sem upokojen.« Mateja Mra-vljak: »Spremljam kulturne prireditve, da-j nes je recimo v \ -------_■ Kulturnem domu predstava, samo ne grem. Bila pa sem pred časom, ko so gostovali Šmarčani. Na koncerte pa ne hodim. V Titovem Velenju je precej prireditev in med njimi lahko vsak izbere kaj zase. Berem precej. Včasih tudi kakšno knjigo, ki jo ima brat, petošolec za domače branje.« .........(mkp, B. M.) 4. stran naš Čas IZ DELOVNIH OKOLIJ 9. februarja 1989 Gorenje — Mali gospodinjski aparati Razvoj nove generacije izdelkov Gorenje — Mali gospodinjski aparati že tretje leto poslujejo kot enovita delovna organizacija. Da je njeno poslovanje zelo uspešno, ni treba posebej poudarjati, saj iz leta v leto odsega boljše rezultate in si s pridnostjo in sposobnostjo delavcev zagotavlja uspešen razvoj tudi v prihodnjih letih. Je med najuspešnejšimi delovnimi organizacijami v sistemu Gorenja in skupaj z nazarskimi lesarji in konfekcionarji eden od temeljev razvoja Zgornje Savinjske doline. Vseh številk in podatkov o lanskih dosežkih ne kaže naštevati, poglejmo le osnove. Načrte so v celoti uresničili, izdelali so 1.170.000 malih gospodinjskih aparatov in jih 62 odstotkov izvozili, od tega kar 90 odstotkov na konvertibilno tržišče. To pomeni 10 milijonov dolarjev, ali več kot polovičen delež v celotnem prihodku. Izboljšali so akumulacijsko in reprodukcijsko sposobnost, dosegli večjo produktivnost, kakovost njihovih izdelkov je potrjena na svetovnem tržišču, ob tem skrbijo še posebej za delavce, kar velja za zdravstvene storitve, stanovanjsko problematiko, štipendiranje in končno za osebne dohodke. Pomembno je, da prvi od treh delov velike naložbe, vreden je bil 4 milijone dolarjev, že kaže prave učinke, drugega v vrednosti 7,5 milijonov dolarjev pa bodo sklenili do letošnjega oktobra. Da je to naložba v novo tehnologijo, v osvajanje najzahtevnejših tujih tržišč, skratka v uspešen razvoj, ni treba posebej poudarjati. Na podlagi teh dosežkov so njihovi bodoči načrti še bolj smeli. Letos bodo proizvodnjo povečali za 12 odstotkov, s tem izdelali 1.300.000 aparatov in jih večino izvozili, oziroma 65 odstotkov vseh, kar v celotnem prihodku pomeni 52 odstotkov, v dolarjih pa 12 milijonov. Ob trženju v sodelovanju s tujimi partnerji želijo odnose še bolj okrepiti v tej smeri, da bi z njimi in sami razvijali nove izdelke in nove proizvodne programe. Kakovost njihovih izdelkov je že na evropski in svetovni ravni, zato jo morajo vsaj obdržati, veliko časa, dela in sredstev namenjajo razvojnemu področju in izobraževanju lastnih kadrov, saj si brez tega ne znajo predstavljati uspeha v prihodnjih letih. Izobraževanje in visoka strokovnost sta nujna tudi zaradi visoke tehnologije, ki jo že imajo in jo bodo s 3. fazo naložbe še dobili, pogoj pa sta tudi za še večje vključevanje v integralni projekt Gorenja »Dom« in za še boljše sodelovanje s tujim partnerjem, firmo Siemens — Bosch. Z njim se že dogovarjajo za sovlaganja v 3. fazi in za došolanje kadrov. Na podlagi vsega tega in drugih dejstev so razumljive njihove težnje po vzročni delovni organizaciji. Močno so se uveljavili na zahodnoevropskem tržišču, prodirajo tudi V Ameriko in drugam, delno tudi na vzhod. Vsem tem in domačim tržiščem nenehno Gorenje Glin Nazarje Izvoz podpreti z inženiringom Inženiring prodaja, pogosto dopolnjena s kooperacijo, je nuja današnjega časa in eden temeljnih pogojev za uspešnejši prodor na domače in tuje tržišče. Tega se v celoti zavedajo tudi v Lesni industriji Gorenje — Glin Nazarje in vse več izdelkov prodajo z vgradnjo vred. V tem obdobju to velja v največji meri za fasadna in strešna okna, vse bolj pa se uveljavljajo tudi z notranjo opremo, z opremljanjem trgovskih in gostinskih l«kalov. Zlasti v slednjem vidijo veliko možnosti in jih tudi nameravajo izkoristiti. V te načrte seveda želijo in hočejo vključiti vse izdelke iz lesa. Več vloženega dela in znanja pomeni več dohodka in inženiring prodaji dajejo v nazarski lesni industriji namenjajo vse več pozornosti. Temu celju se prilagajajo tudi v organizacijskem smislu. Ustanavljajo dodatne V delovni enoti Vrtnarstvo Solata zraste trikrat Ena od dejavnosti Vekosove temeljne organizacije Komunalna oskrba je tudi urejanje in vzdrževanje parkov in zelenih površin. In sem sodi tudi delovna enota Vrtnarstvo, ki se »skriva« za tistimi značilnimi steklenimi hiškami ob cesti, če se peljete proti kinodvorani. Na približno osem tisoč n pol kvadratnih metrov plastenjakov, rastlinjakov in toplih gred vzgajajo cvetje, zelenjavo in drevesnice, ki jih prodajajo tudi širom po Sloveniji. Prav mesec februar pa je tisti, ki vrtnarjem in drugim delavcem Vrtnarstva nalaga veliko dela. Vse je treba pravočasno »programirati« tako, da bo cvetje najbolj cvetelo in se bohotilo okoli 8. marca, ko ga prodajo izredno veliko. V toplih gredah so na prezi-movanju tulipani, narcise, irisi, ki jih v tem času morda že prestavljajo v rastlinjake, kjer bodo na toplem razcveteli prav takrat, ko to želijo vrtnarji. Če prideš k njim samo na bežen obisk se zdi, da je to delo nekaj čudovitega. Vse okoli njih v cvetju. Ampak delo, ki ga opravljajo še malo ni lahko. »Predstavljajte si ga recimo poleti, ko se v rastlinjakih živo srebro v termometru povzpne na 60 stopinj celzija, vrtnar pa pod masko izvaja recimo dezinfekcijo,« je to idi-liko postavil na glavo Stanislav Vanovšek, vodja delovne enote Vrtnarstvo, ki nas je tudi popeljal na ogled po rastlinjakih in plastenjakih, kot jih imenujejo. Najprej smo si pogledali, kaj je s solato, ki jo letos vzgajajo in proizvajajo na približno 1000 kvadratnih metrih površin, in ki jo ta čas že prodajajo po številnih prodajalnah v mestu. »Del proizvodnje oziroma dejavnosti preusmerjajo v proizvodnjo zelenjave. Letos smo zato več prostora namenili prav solati. Lani smo na teh površinah gojili sadike paradižnika,« pravi Vanovšek. Računajo, da bodo letos na eni površini pridelali tri pridelke, potem pa na teh istih vzgajal krizante-me. Tiste značilne velenjske kri-zanteme, ki jih cenijo povsod. Strmijo za tem, da bi pridobili čim več proizvodov na eni površini. Lani so kupili parilni stroj, na katerega so zelo ponosni. Brez njega si danes dela skorajda ne znajo več predstavljati. V veliko pomoč jim je pri razkuževanju zemlje, uničevanju škodljivcev, plevela. Za vse površine skrbi v Vrtnarstvu osem redno zaposlenih delavcev, največje površine pa zavzemajo calle. Cvetje prodajajo tudi v ljubljanskih cvetličarnah, največje količine pa odkupi brežiška Agraria. ' (mkp. B. M.) službe in nova delovna mesta, ki so za to potrebna. Veliko so že storili pri tem, še več pa bodo. Vse to se pozna že pri dosedanjih poslih, ki so jih uspešno opravili, seveda pa so načrti znatno večji. Nekaj dosedanjih najpomembnejših poslov velja našteti. Tu je počitniško naselje Barbari-ga pri Pulju, v katerem so doslej vgradili dvakrat pa 3.000 oken, v dveh naseljih seveda, tretje s prav tako 3.000 okni pa jih še čaka. Teh tri tisoč oken pomeni za nazarske lesarje enomesečno proizvodnjo. Zelo pomembno je hotelsko naselje »Sunčani vrtovi Dubrovnika«, kjer so v večji meri kot doslej poskrbeli tudi za notranjo opremo, kot so majhne kuhinje, deli dnevnih sob in podobno. Prešli so torej na višjo ra- POPRAVEK Pri informaciji o onesnaženosti zraka v prejšnji številki Našega časa (na prvi in zadnji strani) je bilo narobe napisano, da bo znak s katerim bodo obveščali prebivalce ogroženih območij določil štab TO in CZ. To nalogo bo namreč opravil Center za obveščanje. ven poslovanja, lotevajo pa se tudi že opremljanja gostinskih in trgovskih lokalov, za kar je lep primer velenjska »Zlatica«. Iz prejšnjega obdobja velja omeniti še sodelovanje pri opremljanju stanovanjskih in športnih objektov pred zagrebško univerzijado ter opremo več stanovanjskih blokov, katerih investitor je bila JLA. Največji med njimi stoji v Novem Sadu in ima preko 400 stanovanj, dva sta v Kragujevcu in trije v okolici Beograda. Na vseh so vgrajevali fasadna okna, v kooperaciji pa so organizirali še vgradnjo vseh sobnih in vhodnih vrat. Jasno je, da je pri inženiring prodaji nujna tudi kooperacija, saj sami nimajo vseh možnosti za prevzemanje poslov, investitorji pa praviloma niso pripravljeni podpisovati delnih pogodb, za ves lesni del se pogodbe podpisujejo z enim partnerjem, ki mora poskrbeti za vse. Izvozni cilji nazarske lesne industrije v tem letu in zlasti v naslednjem srednjeročnem obdobju so visoki in smelo zastavljeni, prodor na tuja tržišča pa bodo morali podpreti tudi z inženiring prodajo. Ti posli s tujino bodo seveda posredni, kar pomeni vključevanje v večje poslovne sisteme, ki gradijo v tujini. Precej stikov imajo že navezanih in računajo, da bodo na ta način povečali in razširili doslej le občasen izvoz, zaenkrat na vzhodna tržišča. Veliko obetajo tudi ponudbe domačih in tujih firm, ki se nanašajo na dokajšnje povpraševanje z Bližnjega vzhoda. J. P. V jubilejnem letu med deset najboljših ponujajo nove izdelke. Ravzili so nov in močenjši mešalnik, kmalu bosta na trgu kuhalnika za 3 in 6 jajc, tu so aparati za sladoled, za hidro masažo, mini sesalec, kavni avtomati in še jih iščejo, veliko pa si obetajo od nove generacije rezalnih strojčkov, ki so plod višje stopnje sodelovanja s tujim partnerjem in obenem znanim kupcem. Niso namreč več le proizvajalci, vse več možnosti imajo, da jih tudi sami razvijajo. In te možnosti s pridom tudi uporabljajo. V nazarski lesni industriji so v zadnjih štirih letih napravili zares velik korak naprej, kar se kaže v dosežkih na vseh področjih. Tudi njihovi načrti so polni utemeljenih obetov, čeprav ob tem poudarjajo, da lani niso uresničili vseh zastavljenih ciljev. Glede na dejstvo, da so bili ti načrti zares smeli, ocenjujejo lansko poslovanje za uspešno. Proizvodnjo so povečali za 10 produktivnost za 8 odstotkov, izvoz so s 5,6 milijonov dolarjev dvignili na 8,5 in tudi druge številke so spodbudne. Omeniti velja, da so se lani lotili pomembne naložbe, ki je namenjena posodobitvi proizvodnje oken kar je osnova za resnejši nastop na tujih trgih, na katerih doslej niso bili dovolj prisotni, Del vlaganj bo namenjen tudi lepljenju lesa, kar pomeni večji izkoristek lesne surovine, ki je je iz leta v leto manj in je vse bolj dragocena. Naslednja značilnost lanskega leta je ob povečanju izvoza tudi bistveno spremenjena struktura izvoženih izdelkov. Vrsto let je imela v izvozu največji delež iverna plošča, vendar ta d .lež pada na račun ostalih zahtevnejših programov, kar med drugim pomeni tudi manjšo odvisnost od tržnih nihanj. Se ena stvar je pomembna. Od velenjskega EKA so prevzeli strešni program in tako skupaj s svojim zaokrožili program in ponudbo. Trenutno je pri tem nekaj težav, saj je bil ta program tržno slabo obdelan, dolgoročno pa bo zagotovo dobil vlogo in pomen, na kakršnega so računali. Reči velja še to, da prve dele omenjene naložbe že vključujejo v proizvodnjo, v celoti pa jo bodo sklenili do I. maja. Z rezultati v lanskem letu so torej zadovoljni, vendar posebej poudarjajo, da so lahko zadovoljni samo ob upoštevanju pogojev in razmer v širšem prostoru, ob upoštevanju lastnih realnih možnosti pa ne. Tudi lani so poskrbeli za temeljito oceno notranjega stanja in obvladovanja poslovnega procesa in zlasti pri slednjem ugotovili velike notranje rezerve. Ob sprejemanju predloga letošnjega delovnega načrta so se zato odločili, da letošnje leto proglasijo za leto no- tranje ustalitve. To pomeni bistveno povečanje finančne samostojnosti s konkretnim predlogom ukrepov in bistveno boljše obvladovanje poslovnega procesa. Vse premike na bolje v zadnjih letih so namreč napravili z večjim prizadevanjem zaposlenih v neposredni proizvodnji in so tu sedaj rezerve precej manjše, toliko večje pa v boljši organizaciji proizvodnje in v boljšem vodenju vseh funkcij poslovnega procesa, kar je ključ boljšega položaja te delovne organizacije. Letos nameravajo proizvodnjo povečati za 15 odstotkov, za prav toliko produktivnost, ekonomičnost za 1,6 in stopnjo akumula-tivnosti za 3 do 4 odstotke. Izvoz naj bi dvignili na 19 milijonov dolarjev, kar pomeni 28 odstotni delež v realizaciji. O 50 ali 60 odstotnem deležu se seveda ne morejo pogovarjati, ker je trenutno primarna proizvodnja v žagar-stvu in iverni še premočna. Za višje deleže izvoza bi bile potrebne velike naložbe v nadaljnjo predelavo lesa. Realni osebni dohodki naj bi se letos povečali za 10 odstotkov, saj se v Nazarjah zavedajo, da je prava politika osebnih dohodkov eden temeljnih pogojev za dosego smelih ciljev. Lep dokaz, da so močno napredovali in da so na dobri poti, je dejstvo, da so se z 58. mesta pred 4 leti med 72 slovenskimi lesnopredelovalnimi organizacijami lani že uvrstili na 15. mesto, prihodnje leto, ko bodo slavili 90-letnico svoje delovne organizacije želijo med prvih deset, do konca naslednjega srednjeročnega obdobja pa že med prvih pet! Njihova perspektiva je jasno opredeljena, programske usmeritve so čvrste, jasne so tudi ocene možnosti v zunanji trgovini, pri tem nameravajo izvoz dvigniti na 40 milijonov dolarjev, poznajo pa tudi lastne pomanjkljivost, ki jih bodo odpravili. Jubilejno leto želijo torej pričakati med desetimi najboljšimi sorodnimi slovenskimi organizacijami, ekonomsko trdni, z boljšim osebnim standardom zaposlenih, s sodobno tehnologijo, s 30 milijoni dolarjev izvoza in z razrešenim ekološkim problemom, ki mu bo prihodnje leto namenjena najpomembnejša naložba. S »Sunčanimi vrtovi Dubrovnika« in »Barbarigo« pri Pulju (na posnetku) so si zagotovili delo na Jadranu »Pri zelenjavi bomo letos še posebno veliko prostora namenili solati,« pravi vodja delovne enote Vrtnarstvo Stanislav Vanovšek. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE Na podlagi 11. člena Pravilnika o čpogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje in na podlagi letnega plana za leto 1989 Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje se razpisuje XXVI. NATEČAJ za stanovanjska posojila iz združenih sredstev vzajemnosti za naslednje namene: 1. posojila organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim za nakup oziroma gradnjo stanovanj v družbeni listi, 2. posojila delavcem za nakup in gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti. Višina vseh sredstev vzajemnosti bo znana po zaključnem računu za leto 1988 in periodičnem obračunu za I. tromesečje 1989. Posojila se bodo razdeljevala v razmerju: 30 % za namene pod točko I, 70 % za namene pod točko 2. Posojila lahko dobijo: 1. DO in DS s sedežem v občini, ki izpolnjujejo pogoje Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje in ki predložijo vlogo za posojilo, plan, ki zajema plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje ter pogodbo o nakupu ali gradnji stanovanj. 2. a) delavci, ki združujejo svoje delo v TOZD-ih in DS-ih, ki združujejo sredstva vzajemnosti v SSS občine Velenje ter rešujejo svoj stanovanjski problem v kraju zaposlitve ali v kraju, od koder se dnevno vozijo na delo, b) delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri SSS občine Velenje, , c) upokojenci in invalidi, ki pravico do posojila uveljavljajo po domicilnem principu. 3. graditelji, ki imajo objekt zgrajen najmanj do III. gradbene faze Na natečaj pod štev. 2 lahko kandidirajo le interesenti, ki izpolnjujejo pogoje Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje, ki predložijo: — vlogo z opisom stanovanjskih razmer in namen porabe posojila, — dokazilo o namenskem Varčevanju ali vezavi lastnih sredstev za ta namen, — gradbeno dovoljenje, če gradijo ali prenavljajo stanovanjsko hišo z veljavnim predračunom (za prenovo se šteje gradnja novih gradbenih elementov, na podlagi katerih se pridobi nova stanovanjska površina), — izjavo o vsoti že pridobljenih posojil za to stanovanjsko enoto, — podatke o skupnem številu družinskih članov ter dohodek članov družine v zadnjih treh mesecih. Prednost pri dodelitvi posojil bodo imeli občani: — ki imajo stanovanjski objekt zgrajen do V. gradbene faze in bodo z dobljenim posojilom dokončali gradnjo ter v roku 12 mesecev od prejema posojila vrnili družbeno stanovanje, — ki gradijo montažno hišo in imajo sklenjeno pogodbo o nakupu montažne hiše. Posebni pogoji za odplačevanje posojil Posojilo se bo obrestovalo po 7% fiksni obrestni meri z obračunsko dobo odplačevanja 15 let. Anuitete se bodo povečevale vsako leto za 50 %. Glavnica se ne bo povečevala, temveč se bo skrajševala doba odplačevanja posojila.. Natečaj za posojila traja do vključno 6. marca 1989. Prijave na natečaj prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema Ljubljanska banka, Temeljna banka Velenje, Poslovna enota stanovanjskih in komunalnih naložb, kjer udeleženci natečaja lahko dobijo vsa pojasnila v zvezi z natečajem. V vlogi točno opišite lokacijo gradnje in smer dostopa iz Velenja zaradi ogleda. Prispele vloge bo obravnavala komisija za razdeljevanje posojil iz sredstev vzajemnosti, udeleženci natečaja pa bodo v roku 60 dni po zaključku natečaja obveščeni s sklepom o dodelitvi posojila. Predsednik komisije: Lojze BATIČ Pisma bralcev Sebičneži Čeprav mislim, da ni lepo, niti prav, da se »obdelujemo« po časopisih, moram odgovoriti Davorinu Pokržniku na njegov prispevek v rubriki Pisma bralcev, objavljen v prejšnji številki Našega časa. Že to mi je čudno, da si se odločil za odgovor na moje pisanje po treh mesecih. Seveda potem niti ni čudno, da si vsebino mojega prispevka med tem pozabil oziroma spremenil. V svojem prispevku namenoma nisem nikogar poimensko omenjal, namenjen pa je bil vsem, ki so se v njem pač lahko našli. Torej ste se našli tudi v vaši hiši. Za manipulacije, ki si si jih v članku privoščil, je mesto obravnave zbor krajanov, vendar boš moral nanje odgovoriti tudi drugje. Moram pa povedati, da so ljudje, ki se za pridobitve neradi odločajo, kadar morajo po- prijeti za delo oziroma se v akcijo vključiti, če ne vedo točno kakšna bo cena. Ko pa je akcija končana, se hočejo prav ti ljudje priključiti in koristiti nove dobrine. Žal je bilo tako tudi pri vaši hiši ob izgradnji telefona. Omenjaš delovanje DPO v kraju. Ponosen sem na mlade. Z večino se dobro razumemo in sodelujemo. Moram priznati, da je z njimi zelo prijetno delati, čeprav imamo pogosto različna mnenja. Pa se pametno pogovorimo in najdemo skupno rešitev. Kdor pa se tako ni pripravljen pogovarjati in vidi v skupnem delu zgolj svoje koristi, za tega je bolje, da se »zapre« v svoje dvorišče in ne »nerga«.. Zavedati se moramo, da ima vsakdo napake. Priznati jih mora in razrešimo jih lahko z dogovori, nikakor pa za vogali. Vsakdo, ki dela ima krog ljudi, ki njegovo delo cenijo in mu pomagajo. So pa tudi takšni, ki skušajo nagajati. Na srečo je ob poštenem delu ta drugi krog majhen. Omenjaš vodo in praviš, da je treba videti tudi »drugo plat medalje«. Strinjam se, vendar jo prikaži resnično, ne pa da se načrtno zlažeš in skušaš druge blatiti. Res je, da imam dva vodovoda, vendar si pozabil povedati, da je postal eden neuporaben prav v času, ko je šla gradnja novega h koncu (vodni vir je postal oporečen). Ta vodni vir se je namreč uporabljal kot občinsko javno korito za napajanje konj. Od leta 1964 pa je stalo tu zajetje za tri hiše. Pozabil si tudi povedati, da smo to zajetje gradili za šest uporabnikov. Tudi vodnjak imam pred hišo, tu pa ni stalnega vira, pa tudi brez črpalke iz njega voda ne more priteči v hišo. Pa še nekaj vodnih virov imam na svojem posestvu (z njimi bi morda pokrili potrebe celega kraja), a žal so vsi nižje od poslopij. To vodo pa je mogoče brez črpalke napeljati vsaj v klet. Pa še to si pozabil povedati, da tega nisem predlagal sam, ampak so ta vodni vir želeli tudi krajani, ki še tolikšnih možnosti, da pridejo do vode, nimajo kot jaz. Trditev, da bi vodo lahko dobil tudi iz vašega vodovoda je lažna. Prvič so te kapacitete omejene, drugič pa sam najbolje veš, kakšno je bilo vzdušje ob priključitvi zadnjih krajanov na ta vodovod. Tudi očitek okoli vodarine je odveč, saj jo v celoti podpiram, opozoriti pa te moram še, da nikjer nisem omenjal organizacije ZB, poudarjam pa, da če se najde kje kakšen slab član, zato še ni slaba cela organizacija. Ljudje, ki drugače mislijo, me nikoli ne motijo, seveda če se ne okoriščajo. Na koncu pa naj ti še povem, da sebičnež najbrž ni človek, ki dovoli, da gre preko njegovega zemljišča prek 700 metrov telefonskega omrežja, 400 metrov ceste, prav toliko električnega omrežja in pri tem ni zahteval nobene oškodnine. Sebičnež najbrž ni človek, ki je pripravljen pomagati sosedu z raznimi uslugami brez plačila, žal pa moram povedati tudi to, da se je znala tvoja mama za to zahvaliti, tega pri tebi ni. LK Nosilci vsake ideje so ljudje Ponosna sem, da sta mi kar dva priznana pisca odgovorila na moj članek. Torej je njegova naivna vsebina bila vendarle vredna njunega razmišljanja. Prepričana sem bila, da sta naš pluralizem in demokracija že tako razvita, da smem tudi jaz izpostaviti svoje naivno mišljenje, toda zmotila sem se. Bilo je zasmehovano ravno od tistih, katerih članki so me navduševali in prepričevali o naši demokratični pomladi. Torej ta še ne velja za vse. Tako imam na razpolago le dve poti: ali utihnem ali pa se smešim dalje. Če hočem biti zvesta svojemu romantičnemu čvekanju, da nas ne sme biti sram svojih romantičnih čustev do narave in ljudi, se moram izpostavljati dalje. Zelo zanimivo je sovpadanje kritik delovanja društev za varstvo okolja v slovenskem merilu. Dr. Plut ni zadovoljen z delovanjem Zveze društev za varstvo okolja Slovenije, tov. Rezman in tov. Gošnik pa ne z našim šale- Se o mejniku Odgovarjam tovarišu Janezu Mramorju na izrečene besede v Našem času, ker navaja, če se splača biti pošten? Samo ne tako kot on govori. Ker je z izrečenimi besedami žalil ugled Geodetske uprave Velenje in osebno tovariša Ivana Gabra in Silva Cehnerja, jih tako moti pri nadaljnjem delu. Obe- nem je žalil tudi mene. Za nepoštene besede in gotovo celo lažnive bo tudi sodniško odgovar-jal. Naj navedem še, da je pri bul-dožiranju parcele naredil škodo in vse nevšečnosti, ki se sedaj prikazujejo. Ograjo je podrl in ga je bilo treba prositi, da jo je za silo čez nekaj dni popravil, mejnike pa ni uredil. Zato mislim, da se ni dobro prenagliti prehitro in predaleč, ker se ugotovi in se bo pravičnost, posebej pa še poštenost ugotovila. Toliko v vednost, da ne bo mislil, da je v tako lepi luči, ki jo opisuje. Herman Grobelnik Angela Grobelnik Ali se splača biti pošten? Tov. Mramor, nekaj podrobnosti pa nas pri vaši verziji le moti: — ali ste pri buldožeriranju samo ziasuli sporni mejnik ali pa ste ga vvendarie izruvali — alli niste vi sami postavili nazaj sttari mejnik, čeprav trdite, da ste ga samo poravnali na podzemno znamenje (razbito steklo) — ali niste vi sami zabili železno cev tam, kjer bi po vašem moral biti stari mejnik? Tov. Mramor imamo izkušnje s takimi rečmi, če bi postavljali mejnike na osnovi tega, kaj kdo trdi sigurno ne bi bilo prav. Nekaj pa prav gotovo drži med dobrimi mejaši: — mejaš stori vse, da do uničenja mejnika ne pride — če se že to zgodi, mejnik obnovita mejaša vedno skupaj in s popolnim soglasjem če to ni možno, poizkušata to v točno določenem upravnem postopku — če tudi tu ne gre, vam sodišče pomaga priti do resnice. Vi se niste držali teh načel, celo pristali ste, da se mejnik postavi tako kot pokažejo meritve in čemu sedaj taka užaljenost. Glede strokovnosti pa samo tole: Hvala bogu v tem primeru gre MERX Bi POTROŠNIK TOZD PRODAJA ŠOŠTAHJ NOVO!! Krajani Šoštanja Enzar ugodno POTROŠNIKOV niCI/OMl že posluje!!! Vino, pivo, mineralne vode, keksi, testenine, pralna in čistilna sredstva, proizvodi »PALO-MA« in še kaj... Lepa izbira! Nižje cene, popusti VEtJI NAKUP VEČJI PRIHRANEK!!! GIP VEGRAD, p. o. Titovo Velenje Prešernova 9/a Na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja, objavljamo proista dela in naloge: 1. VODENJE SLUŽBE NABAVE 2. 2 STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE 3. 2 UPRAVLJALCA VOZIL NAD 8 TON NOSILNOSTI Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. VI. stopnja izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri, 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, z delom pridobljena delovna zmožnost je možna t pod 2. IV. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri,1 leto delovnih izkušenj (prednost imajo kandidati usposobljeni ,za, delo z bagrom), voz-i niški izpit C kategorije- pod 3. IV. stopnja strokovne izobrazbe voznik — av-tomehanik, 2 leti delovnih izkušenj na vozilih avtovlačilcih, vozniški izpit C in E kategorije Vsa dela in naloge so za nedoločen čas z obveznim poizkus-nim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: GIP Vegrad, p. o. Prešernova 9/a Titovo Velenje. Vsi kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po odločitvi na samoupravnem organu? > sv--. Najprimernejše odlagališče? Takšen čas je pač, ko se nam po stanovanjih ter kleteh nabirajo različni odpadki in ostala šara. Med vsemi pa najbrž izdatno prevladuje pepel in ostali ne-zgoreli materijah naših kurišč. In le kje je bolj primeren kraj za odlaganje kot ravno obrežje reke ali potočka. Če slučajno voda odnese vso nesnago v drugo krajevno skupnost ali celo v mesto, je to početje skrito. Veliko bolj neprijetno pa je, če se začnejo ob reki zbirati pravcate deponije vsega odpadlega. Takšnih in podobnih primerov kot je tale na fotografiji srečujemo za našimi vodami ter obrežji veliko in tudi krajev, ki se ponašajo s tovrstnimi odlagališči je precej. Pričujoči posnetek smo naredili skoraj v središču Mislinje in ko te pot zanese tako nehote k vodi, potem imaš resnično videti kaj. Prav je, da se vsi številni ljubitelji neokrnjene narave ter odgovorni v krajevni skupnosti globoko zamislijo ter ustrezno ukrepajo proti nevestnežem z odpadki. Marsikdo pa se ne strinja z zdajšnjim obnašanjem krajanov, ko tovrstno početje brezčutno spremljajo in opazujejo le od daleč. Silvo Jaš vse zelo dobro skupaj, bi rekli v našem žargonu. Razlika 30 cm pa bi bila lahko celo v »dopustnem nesoglasju« pri takšni metodi merjenja, ki se uporablja na starih grafičnih načrtih. Verjemite, vlagamo veliko sredstev za posodobitev načrtov in v zvezi s tem tudi metod dela. Druga namigovanja v članku pa so žaljiva, zato vam tov. Mramor predlagamo, da se globoko zamislite nad naslovom v vašem članku. Direktor Geodetske uprave občin Velenje in Mozirje Ivan Gaber •ni škim ekološkim društvom. Ali imajo te polemike in kritike namen vzbuditi nezaupanje v taka društva in pripraviti teren novemu političnemu gibanju »zdravih« zelenih? Tovariš Plut že snubi društva za pristop k zeleni alternativi. Ob različnih prilikah sem bila priča zastarelim idejam in kompromisnim rešitvam ekoloških problemov Slovenije profesionalnih »zdravih« zelenih ekologov, zato sem začela dvomiti vanje: ozki lokalni interesi, kompromisi ob raznih lokacijah jedrskih odlagališč in odlagališč strupenih odpadkov, gledanje skozi dinar itd. večajo moj dvom. Marsikatere njihove ideje ne prinašajo trajnih neškodljivih rešitev. Žal so to tudi ideje priznanih ekologov, kar prepričuje ljudi v lažni brezizhodni položaj. Najbolj pa meje strah njihovih kompromisov na škodo nekaterih prizadetih manjšin ali prihodnih rodov. Nobenemu od svojih članov ne branimo, da prestopi v bolj udarno zeleno alternativo. Mi ostajamo organizirani v društvu, kjer zastopamo interes, ki mora postati interes vseh ljudi: sožitje z naravo, če hočemo ohraniti prihodnost svojim otrokom. Zato prosimo profesionalne ekologe, če nam dovolijo, da opravljamo naprej svoje skromno poslanstvo osveščanja ljudi brez vsakih političnih ambicij. Članki tov. Gošnika izžarevajo sicer skrajno črnogledost o pripravljenosti odgovornih ljudi za reševanje ekoloških problemov. Mi pa smo še prepričani, da bo zmagala človeška modrost. Profesionalnost proti amaterizmu: tudi v tej alternativi naj bi bili preprosti ljudje potisnjeni na rob. Že naš politični sistem ustvarja okrog njih nekako praznino. Vzvišenost tu ni opravičljiva: njihova modrost, ki izhaja iz neobremenjenosti, prekaša našo vednost o naravi in življenju. Strokovnjake po obremenjuje specializiranost, ki je sicer nujna v sedanji znanosti, je pa tudi nevarna. Zato smo za množičnost v naši društvih. Hvala tudi obema, ker sta tako obvestila javnost, da se ne strinjata z delom ŠED, mi pa dodajamo, da v njem ne sodelujeta že pol leta, ker ju še vedno veliko ljudi povezuje z našim društvom. Marija Šavor V današnjih časih je najlepše darilo in najbolje naložen denar umetniško delo obesite na zid Božidarja Jakca, Zmaga Jeraja, Apollonija Zvesta, Franceta Slano, Lojzeta Zavolovška, Lojzeta Logarja, Janeza Mateliča, Andreja Pavliča, Bojana Benso, Bojana Birso, Tomaža Freliha, Dušana Muca, Jožeta Muhoviča, Alenko Vicelio, Jano Vizjak, Viktorijo Meh, Petra Matka, Jureta Godca... umetniška dela priznanih avtorjev vam odslej nudi prodajna galerija v trgovini Zlatica \ \ - * \ S t> » Vode ni dovolj f Priprite pipe! Sušno obdobje, ki traja že nekaj časa, najbolj občutijo porabniki vode. V nekaterih slovenskih krajih trpijo pomanjkanje vode že dalj časa. Tudi v velenjski občini postaja stanje s pitno vodo iz dneva v dan vse bolj resno, čeprav upravljalec velenjske vodooskrbe Vekos doslej še ni pričel izvajati najbolj drastičnega ukrepa — zapiranja vode. Le skrajno varčevanje je potrebno, če pa kmalu ne bo obilnejših padavin, pa bo seveda zapiranje vode nujno. Kakšno je stanje z vodooskrbo v velenjski občini smo se pogovarjali z vodjem sektorja vodovoda in kanalizacije pri Vekosu Štefanom Pražnikarjem. »Izdatnost vodnih virov je postopoma padla do takšne mere, da še komaj uspevamo akumulirati vodo. Dnevne potrebe namreč znašajo od 24.000 do 28.000 kubičnih metrov na dan, v tem trenutku pa nam primanjkuje okoli 2.500 do 3.500 kubičnih metrov vode. Težave bi bile še mnogo večje, če ne bi uspeli lansko leto vključiti v vodovodno omrežje vodovoda Topolšica. K zmanjšanju težav pa prispeva tudi koriščenje triadne vode iz jame Skale. Pri tem je treba izraziti priznanje delavcem rudnika, ki uspevajo zagotavljati nemoteno dobavo vode iz "tega vira.« Kje je z vodo najbolj kritično? »Najbolj kritično je na območju vodovoda Titovo Velenje—Šoštanj, medtem ko ostali lokalni vodovodi do danes še uspejo zagotoviti vsak dan potrebno količino vode.« »Poraba vode je v okoliških krajih tudi precej manjša kot v mestnem območju. Tu so razlike velike, tudi do sedemkrat je poraba vode na prebivalca na dan v mestu večja kot beležimo v ostalih vodovodih.« Velik porabnik vode je industrija. Kako je s tem? »Največji porabnik je Gorenje, ki del svojih potreb uspeva pokrivati tudi iz reke Pake, ki pa je sedaj precej nizka, kar Gorenju povzroča dodatne težave, ker je potrebno to vodo tudi prečistiti, tako da približno polovico Zgornja Savinjska dolina lastnih potreb Gorenje še vedno pokriva iz našega vodooskrbne-ga sistema.« Ste pri Vekosu že ali še boste sprejeli kakšne ukrepe? »Že v prejšnjem mesecu smo pričeli intenzivno iskati predvsem tiste skrite defekte, ki prispevajo k skupni vodooskrbi. Naši delavci so uspeli odkriti napake in tako pridobiti od 10 do 15 litrov vode na sekundo. Te okvare so potem hitro odpravili in tako tudi ublažili to krizo pomanjkanja vode.« Kaj svetujete potrošnikom sedaj, ko vode primanjkuje? »Ti lahko storijo največ. Z največjimi potrošniki smo se dogovorili in ugotavljamo, da spoštujejo ukrepe in so deloma porabo tudi zmanjšali. Še vedno pa je poraba široke potrošnje prebivalstva precej visoka. Zato bi pozval vse potrošnike, da kar najbolj smotrno uporabljajo vodo.« Boste vodo tudi zapirali? »Del vodooskrbnega sistema predstavlja tudi požarna voda. Kljub temu da imamo okoli 8.500 kubičnih metrov akumulirane vode, je potrebno okoli 1.000 kubikov zagotoviti za primer požara. Prav zato bo potrebno tudi pripirati vodna omrežja, predvsem ponoči, če se bo sušno obdobje še nadaljevalo.« Kateri predeli mesta bodo brez vode, če boste zapirali? »Skrbeti je treba, da se ne izprazni v celoti vodovodni sistem. Iz preteklih izkušenj vemo, da se določena količina vode da ohraniti tako, da se tlačne razmere v sistemu zmanjšajo. Konkretno Pametni se svetu prilagajajo, neumni svoj svet prilagodijo sebi; razvoj je torej odvisen od neumnih. G. B. S ha h Hujšega pomanjkanja vode ne bo Varčujte z vodo! bodo najbolj prizadeti predeli nad Stanetovo cesto, Šalek — Gorica, omrežje za gradom in pa nekateri bloki v ožjem delu centra, kjer nimajo ustrezno urejene interne instalacije, predvsem, naprav za povišanje tlaka. Težave se bodo verjetno kazale samo v nočnem času, če pa se bo stanje še slabšalo, bo potrebno izvajati pripiranje tudi podnevi.« Kaj pa v prihodnje? Imamo v načrtu, da bi vodooskrbo izboljšali? »Na območju vodovoda Topolšica imamo še nezajet vodni vir, Mazej in Strmina. Ta vir je v srednjeročnem planu sicer načrtovan, da ga zajamemo. Že sedaj se pogovarjamo o izvedbi del, vendar so vprašljiva sredstva. Menim pa, da moramo ta vir nujno zajeti, saj bo ob podobnih sušnih obdobjih bistveno lažje premagovati podobne težave.« B. Mugerle Letošnja zima je pač takšna kakršna je, z vsemi prednostmi in slabostmi. Med slednje zagotovo sodi tudi suša, ki nas že kar krepko pesti. Če v Zgornji Savinjski dolini pogledamo Savinjo, je v njeni strugi vode komajda za vzorec, kar velja tudi za ostale potoke in potočke, od katerih so se nekateri že pre-sučili. Žal je vode vse manj, ali je sploh ni več, v posameznih vodnjakih in neka-treih manjših vodovodih. To velja predvsem za višje ležeče kraje, zlasti za visokogorske kmetije. Na nekaterih je vode zmanjkalo že v drugi polovici decembra in znova so priskočili na pomoč gasil- ci s sodobnimi cisternami in kmetom zagotovili prepo-trebno vodo za gospodinjstva in razumljivo tudi za živinorejo. Do ponedeljka so se odzvali 73 klicem na pomoč in v višje lege skupno prepeljali 271.000 litrov vode. Pomoč je bila potrebna v vseh krajih, največ dela pa so imeli mozirski, nazarski, gornjegrajski, ljubenski in lučki gasilci. Na vso srečo zajetje Le-tošč, ki s svojo vodo napaja omrežje od Šmartnega ob Dreti navzdol, velik del krajevne skupnosti Rečica ter krajevni skupnosti Nazarje in Mozirje z vso industrijo vred, še ni presahnilo in po zadnjih strokovnih ocenah zlepa ne bo. Vode je sicer manj, vendar je stanje še nor-malnoin ni velike bojazni za pomanjkanje vode, čeprav primerna in razumna poraba vode ni odveč. Ob pomanjkanju vode in veliki suši pa je potrebno še eno opozorilo. Sedanje vreme je kot nalašč za dela v gozdu, ob tem pa ni treba posebej poudarjati velike nevarnosti gozdnih požarov. Z enim, na vso srečo v manjšem obsegu so se že soočili, na vsak način pa je potrebna zares skrajna previdnost pri delu v gozdu in njegovi bližini. j. p. Krajevna skupnost Rečica ob Savinji Samoprispevek podkrepil delovno vnemo Na ponovljenem referendumu za 4. samoprispevek so bili v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji veliko uspešnejši, kot na prvem lanskega maja. Krajani so se za samoprispevek odločili z veliko večino, pomembno pa je, da je ta samoprispevek izključno krajevnega značaja in torej ne združujejo sredstev na ravni občine. Prav tako poudarjajo, da je oblikovanje načrtov za letošnje leto potrdilo, da je program četrtega samoprispevka dejanska volja vseh krajanov, referendum je pokazal njihovo veliko pripravljenost za razvoj in izrazil veselje, da bodo vendarle šli v korak s časom. Uspešen izzid glasovanja je okrepil delovno vnemo in zagnanost, obenem pa pomeni tudi precejšnje olajšanje in poživitev delovnega in življenjskega utripa v vsej krajevni skupnosti. To so seveda lepe besede, saj se ob vsem olajšanju zavedajo, da referendumska sredstva predstavljajo le del denarja, ki ga bodo potrebovali za uresničitev vseh želja in načrtov. Ta sredstva bodo morali večkratno oplemenititi z dodatnimi prispevki in prostovoljnim delom. Prve naloge tehnične narave glede plačevanja samoprispevka so že opravili, na podlagi petletnega referendumskega programa pa so izdelali tudi letošnji delovni načrt. Prvi del so komunalne naloge, kar pomeni posodabljanje cest, urejanje kanalizacije, razširitev pokopališča in podobno, najpomembnejša naloga pa je načrtovana izgradnja popolne osemletke. Zanjo letos nameravajo pridobiti načrte in potrebno dokumentacijo ter zagotoviti zemljišče. Razveseljivo je, da so oživela dri^štva, njihovo dejavnost morajo v krajevni skupnosti še bolj povezati, mladi se v najrazličnejše oblike delovanja vse bolj vključujejo, zlasti zaradi tega pa morajo ponovno ustanoviti osnovno mladinsko organizacijo, katere delo je v zadnjem času povsem zamrlo. j. p. Namesto tradicionalne razstave ob kulturnem prazniku Kdaj je nastal Šoštanj? Muzej Velenje v Šoštanju ob slovenskem kulturnem prazniku že nekaj let pripravlja manjše občasne razstave, ki predstavljajo določen izsek iz preteklosti kraja. Tako so bile postavljene razstave o šoštanj-skem rojaku dr. Josipu Vošnjaku, razstava o delavskem gibanju v Šoštanju in njegovi okolici. Za letošnje leto smo v muzeju planirali razstavo, ki bi jo postavili skupaj s Šaleškim ekološkim društvom in v kateri bi predstavili Šoštanj skozi čas. V razstavi smo želeli prikazati predvsem spremembe, ki jih je doživel kraj kot arhitektonska celota, njegovo rast in razvoj, ki je pripeljal do pridobitve ponosnega naziva mesto leta 1911, ter njegovo agonijo po drugi svetovni vojni, ko njegovo mesto centra doline prevzame Velenje. Šoštanj pa $tagnira in izgublja skozi stoletja pri-, dobljeno identiteto. Muzejski delavci smo v novembru vzpostavili stike s KS Šoštanj. Prišlo je do pogovora, kjer smo se dogovorili, da bomo povabljeni na sestanek KS, na katerem bi se naj pogovorili o vseh vprašanjih, ki se pojavijo ob razstavah, vendar do povabila do danes ni prišlo, zaradi česar smo muzejci sklepali, da za to razstavo v krajevni skupnosti ni bilo interesa. Na delavce Kulturnega centra vsako leto letijo očitki, da je v Šoštanju premalo prireditev in da je Šoštanj zapostavljen. V centru opažamo, da je v kraju vse manj zanimanja za tovrstne prireditve. Zatakne pa se praviloma vedno, ko je potrebno za neko prireditev tudi nekaj narediti, ali celo nekaj dati. Kaže, da je tudi ta razstava doživela podobno usodo, ko je bila intere-santna/zaželena(?) vse dokler ni bilo potrebno pokazati tudi nekaj lastne iniciative. Koliko se lahko naredi (tudi v kulturi) brez lastnega truda, pa verjetno ni potrebno ponavljati. Ker pa se nam zdi, da bi bila tema lahko izredno privlačna za šoštanjčane in širšo okolico in kot neke vrste manjše nadomestilo za razstavo vsem, ki bi jih zanimala, priobčujem na tem mestu nekaj vrstic o odprtih vprašanjih nastanka kraja Šoštanj in o prvi, za sedaj še zelo vprašljivi omembi Šoštanja v zgodovini. V predvojnem zgodovinopisju je »eljalo za leto prve omembe Šoštanja 1193, ko v listini šentpa-velskega samostana preberemo med ostalim: »To so beneficiji, s katerim; so bili obdarovani pod- pisani: gospod Eberhard in Herman, brata Šoštanjska (de Scho-nenstein), imata vas in novine v nekem kraju, ki se imenuje Gaf-frid.« Listine šentpavelskega samostana v katerih s pojavljata omenjena brata srečamo vse do konca leta 1243. Natančen seznam listin z navedbami najvažnejših podatkov nam priobčuje Franc Hribernik v knjigi Mesto Šoštanj, ki je izšla leta 1930. Že pred njim pa je to leto, kot leto prve omembe postavil Ignaz Orožen v svojem delu Das Dekanat Schallthal, kjer na strani 414 piše o Eberhardu »von Schonste-in« kot prvem znanem lastniku šoštanjskega gradu. Od ostalih avtorjev, ki postavljajo prvo omembo Šoštanja v to leto v novejšem času, naj omenim le še Jožeta Curka, ki v članku »O ur-banistično-gradbenih zasnovah trgov in mest v Posavinju, Obso-telju in Posavju« (Celjski zbornik 1965) pravi: »Šoštanj se prvič omenja okoli leta 1200 kot Scho-nenstein . .. , ter Ivana Stoparja, ki postavlja to letnico v svojem delu »Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem Štajerskem« (Ljubljana 1982). Avstrijski zgodovinar Hans Pirchegger pa v svojem delu: »Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gulten, Stadte und Mark-te«, ki je izšlo leta 1962 dokazuje, da Eberhard von Schonenste-in, salzburški ministerial, nikoli ni imel posesti v Šaleški dolini. To njegovo trditev sprejema tudi Pavle Blaznik v »Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 N—Ž (Založba Obzorja 1988), kjer pod geslom Šoštanj na strani 409 zapiše: »Vitezi omenjeni kot de Scho-nenst(ein), de Schonensteine ... so bili salzburški ministeriali iz Langana in se niso imenovali po Šoštanju, kot se je doslej mislilo«. Tako naj bi se prvič pojavil Šoštanj v listinah šele leta 1311. To dejstvo pa nas postavi pred uganko. Kdaj je Šoštanj nastal, kajti umetnostno-zgodovinska raziskovanja postavljajo šoštanj-ski grad (danes imenovani Pusti grad) nedvomno v 12. stoletje. Ce citiram I. Stoparja iz že omenjenega dela: »... delno ohranjen (je) le stolp, ki ga opredeljuje v čas romantike — okvirno v 12. stoletje — značilna zidava v pravilne lege položenega obkle-sanega kamenja brez poudarjenih ogelnikov, ki so klesani iz istega materiala kot zid, iz apnenca.« Če bomo hoteli rešiti vprašanje vsaj približnega nastanka Šoštanja, bo potrebno vzeti v obzir celoten aspekt rezultatov, ki nam jih lahko posreduje umetnostna zgodovina, zgodovina in arheologija. Pri današnji stopnji raziskav pa lahko postavimo le «e-kaj hipotez. Ena prvih stvari, ki nam v Šoštanju pade v oči je, da farna cerkev ni (bila) v naselju, temveč, da je stala zunaj njega. Cerkev sv. Mihaela v Družmirju se prvič pojavi leta 1261, ko se omenja kot vikariatna cerkev škalske prafare. Enak primer je tudi v Velenju, kjer je trg nastal pod grajskim gričem, cerkev pa stoji na konovskem griču. To dejstvo in dejstvo, da se podobna situacija ponovi v še nekaterih drugih krajih, je napotilo Jožeta Curka, da je postavil trditev, da je prvotno naselje nastalo okoli farne cerkve, ter se kasneje preselilo pod grajski grič: »Sorazmerno velika razdalja med farno cerkvijo in naseljem, ki smo jo opazili . .ima svoj vzrok v oblikovanosti terena ter v dejstvu, da so se vsi pomembni gradovi (Šoštanj, Velenje, Šalek) razvili na strateško ugodnejšem južnem ro- bu Šaleške doline, nakar so se fia prestavile tudi naselbine.« Ce sprejmemo to hipotezo, je Šoštanj na današnjem mestu mlajši kot farna cerkev. Toda v isti čas kot se pojavlja v listinah farna cerkev sv. Mihaela, datiramo lahko tudi trško cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Pri postavljanju hipoteze o nastanku kraja Šoštanj v srednjem veku, pa seveda moramo upoštevati, da je razvoj v naši dolini bil pogojen z zunanjimi dejavniki. Prvotno skromno župnijsko organizacijo so konec 9. stoletja uničili Madžari in šele po njihovem porazu leta 955 se je stanje toliko umirilo, da se je lahko začela na novo formirati župnijska organizacija in so začela tudi v notranjosti Slovenije nastajati večja urbana naselja. Naša dolina je v tem času spadala pod oglejskega patriarha. Za področje oglejskega pa-triarhata pa velja, da se je načrtna in sklenjena župnijska organizacija začela urejati šele ob koncu patriarha Popona (1019-1045), vendar je do končnega oblikovanja župnijske organizacije prišlo tod v obdobju 12. in na začetku 13. stoletja. In če upoštevate ta dejstva izpeljemo Curkovo hipotezo, bi izgledal nastanek kraja Šoštanj tako: prvotno naselje nastane okoli farne cerkve. Ta se omenja leta 1261, toda naselje in cerkev sta nastala pred tem datumom. V 12. stoletju so zgradili gornji grad in naselje se začne seliti pod grajski grič. Ta selitev se izvrši do srede 13. stoletja, ko zgradijo tudi trško cerkev. Ta (re)konstrukcija razvoja kraja je sicer možna in zelo simpatična, saj bi tako prvotno naselje lahko datirali že v konec 11. (!) ali začetek 12. stoletja. Toda, žal je ne potrjujejo prav nobeni pisni podatki, ker pa je cerkev sv. Mihaela potopljena, tudi ne moremo računati na možna nova odkritja gradbenih osnov, ki bi nam mogoče to hipotezo potrjevala. Po drugi strani pa se tudi kraj Družmirje pojavi v zgodovini zapisan »šele« 22. 2. 1309 kot: za Tresimir, torej Tresimirjevo. Ker skoraj ne moremo pričakovati novih revolucionarnih odkritij, ki bi prinesla nove podatke za rešitev tega vprašanja, lahko pričakujemo jasnejšo sliko šele, ko bo mogoča temeljita analiza starejše zgodovine Šaleške doline, na osnovi vseh ohranjenih podatkov in bo jasnejša slika razvoja cele doline. Pa tudi ta analiza bo verjetno lahko postregla le z najverjetnejšo hipotezo in ne z definitivnimi odgovori. četudi je po tem kratkem ek-skurzu očitno, da še dolgo ne bo mogoče postaviti kolikor toliko točne letnice nastanka Šoštanja, ostaja neovrgljivo dejstvo, da je naselje na področju današnjega kraja Šoštanj bilo gotovo že vsaj konec 12. stoletja in da ne bo narobe, če bodo šoštanjčani praznovali 800 let kraja v devetdesetih letih tega stoletja. Tone Ravnikar Gasilsko društvo Titovo Velenje Po zastavljeni poti Sobotnega občnega zbora gasilcev G D Titovo Velenje se je udeležila večina članov ter veliko gostov in sodelavcev. Ko so na 92. zboru razpravljali o delu, je bilo slišati o novih uspehih, ki so jih dosegli člani društva ob sodelovanju Gasilske zveze Velenje, SIS za varstvo pred požari, drugih društev, delovnih organizacij in ustanov. Lansko leto so izvedli štirideset intervencij, 29 krat so posredovali ob požarih, kar 11 krat pa ob drugih reševalnih akcijah. Z novim tehničnim vozilom so intervenirali v prometnih nezgodah, z raztezno lestvijo pa so na srečo v glavnem vadili na objektih, kjer bi naj lestev v primeru požara reševala ljudi. 280 članov je sodelovalo v delovnih akcijah in opravilo preko 560 udarniških ur v prid društvu, nekajkrat toliko ur pa so namenili vajam, športnim tekmovanjem v gasilskih disciplinah, strokovnim pripravam, vzdrževalskemu delu v gasilskemu domu in gasilskih tehničnih sredstvih ter še kje. Člani gasilskega društva Titovo Velenje so ponosni tudi na družabne vezi, na pridobivanje novih, mladih članov in na sodelovanje z drugimi društvi, organizacijami in pobratenimi gasilskimi društvi. Omenjali so tudi bogate športne dosežke, ki jih nizajo vsako leto, s tem pa potrjujejo fizično in taktično sposobnost. Izobraževanju članov so namenjali precej pozornosti, kot ludi v predhodnih obdobjih, po kongresnih usmeritvah iz Celja, pa bi naj v načrtu dela predvideli še več specializiranih oblik usposabljanja. Razprava po poročilih o delu in poslovanju je nakazala tudi možne učinke v primeru siromašenja gasilskih organizacij, zato so se dogovorili za nove naloge, s katerimi bodo ustvarjali lastna sredstva, izkoriščali dane pogoje in možnosti, krepili preventivo in vzdrževali operativno usposobljenost. Pri tem jim mora družba, kateri na nek način gasilci zvesto služijo, tudi v bodoče pomagati, saj je pravočasno vložen dinar največja preventiva in preprečevanje katastrofalnih posledic. Predstavnik pobratenega društva iz Hrastnika je menil, da se kljub samokritičnim ocenam, ki so se pojavile v razpravi, lahko drugi pri velenjskih gasilcih je učijo. Kar pa zadeva financiranje gasilskih organizacij, bo moral prevladati razum, saj je preboj iz gospodarske krize povezan tudi z zmanjševanjem ogromne materialne škode, ki jo povzročajo požari in druge nezgode. Predlagal je tudi, da bi v velenjskem društvu ustanovili klub gasilskih veteranov, saj se po njihovih izkušnjah to odlično obnese. V načrte dela za letošnje leto, so gasilci zapisali predvsem izrabljanje strokovnih in tehničnih možnosti, ki so si jih ustvarili s sistematskim delom, disciplino in pripadnostjo tej humanitarni organizaciji v preteklih letih, organizirali bodo 31. tradicionalno gasilsko tombolo, obnovili bi naj del tehničnih sredstev, tudi v bodoče pa bi naj skrbeli za dobre odnose med člani. Da bi pustna sobota bila tudi gasilcem naklonjena, so si organizirali malo pustno maškerado in v prešernem vzdušju dočakali nedeljsko jutro v gasilskem domu, kateremu so sicer zapisani skozi vse leto. J. M. Odpiramo razpravo o bodočnosti naše doline S tem člankom želimo spodbuditi razpravo o bodočnosti naše občine. Viri naših podatkov, s katerimi smo razpolagali ob oblikovanju naših stališč, so le sredstva javnega obveščanja. Zato prosimo ljudi, ki razpolagajo še z drugimi podatki in protiargu-menti, da se vključijo v razpravo. Jamo Šoštanj naj bi odpirali leta 200I. Premog bi odkopavali od Topolšice proti Šoštanju. Čudovita polja, ki so se tam še ohranila ob podivjani urbanizaciji, bodo uničena. Bo tam res čez 30 let samo še jezero? Bomo nadaljevali z degradacijo naše doline ali pa se bomo temu uprli? Ob sedanjem načinu izkopavanja premoga bi morali preseliti še 2250 ljudi. Zato bomo morali uničiti 2-krat več polj Uničena bodo zaradi ugrezanja in zaradi gradnje nadomestnih naselij. Po sedanjih napovedih bi bilo degradiranih kar 60 % ravninskega sveta naše doline. In če k temu dodamo še degradacijo njenih pobočij zaradi škodljivih vplivov dimnih plinov iz TES, lahko polovici naših otrok svetujemo, da si svoj življenjski prostor najdejo izven naše občine. Odpiramo še eno vprašanje. Za Topolško ravnico se dvigajo strmine Loma. Ali se ne bo porušilo ravnotežje zemeljskih plasti, ko bo zaradi ugrezanja tal nastal nov vakuum? To se že dogaja s Pesjem, kjer zaradi premikanja plasti nastajajo razpoke na hišah. Plast drsi proti 40 m globokem jezteru. Železniška postaja se je že {premaknila za 15 cm. So strmine Loma dovolj stran od premogO)vnega bazena? Zato fpredlagamo, da v 10 letih, kolikor nas še loči do uresničevanja itega načrta, RLV izdela načrt za spremembo metode izkopavanja premoga. Nova meto- da izkopavanja mora biti taka, da do ugrezanja površine ne bo prišlo. Ob podobnih predlogih smo že slišali, da zaradi izredno debele plasti premoga ni mogoče preprečiti ugrezanja. Vendar mislimo, da je rešitev dovolj preprosta. Odkopavati bi se moralo od spodaj navzgor ter s sprotnim zasipanjem delati tla za nadaljnji izkop proti vrhu. Isti transportni trak, ki premog vozi na površje, bi material za zasipavanje odvažal v rudnik. Odločiti bi se morali le, kateri hrib bi žrtvovali. Za njim bi še vedno ostala ravnica, na kateri so lahko polja ali gozd. Za ugrezninami pa ostajajo kotanje, ki jih zaliva voda. Izkop 4,9 milijona ton premoga na leto bi nadomestili z 1,5 milijona ton pepela oziroma sadre iz čistilnih naprav TEŠ ter ostale 3/4 prostornine s kamenjem (po teži seveda več, ker je kamen težji od premoga). To bi najbrž nekoliko podražilo premog, toda ohranili bi polja in gozdove, ljudem ne bi bilo treba zapustiti domačij in sprejeti status modernih izgnancev. Topolšica bi ostala turistični kraj. Po zakonu o rudarjenju je rudnik dolžan izvesti sanacijo ugrez-nin. Sprašujemo se, kje bo dobil denar za to sanacijo, saj se bodo ugreznine umirjale šele takrat, ko bo rudnik že usihal. Zato je še tem bolj opravičljiva sprotna sanacija posledic rudarjenja, kar omogoča zasipanje rovov v rudniku. Tako bi bili prisiljeni v ceno premoga vkalkulirati še ceno za saniranje, kar je edino ekonomsko sprejemljivo. Tudi sedaj je v ceni zajeto povračilo rudarskih škod, kar bi ob spremenjenem izkopu odpadlo. Res smo spomladi doživeli zavrnitev dvi- ga cen za premog z grožnjo, da se bo slovensko gospodarstvo usmerilo v uvoz cenejšega premoga ali drugih energetskih virov. Toda za izpolnitev take grožnje so potrebne devize, velenjski rudarji pa kopljejo premog za naš denar. V skupščinah razpravljamo o težavah REK-a, o njegovih izgubah, ki se zrcalijo v nepokritih skladih in obveznostih do družbe, kar siromaši našo dolino. Če nam ta ogromni energetski objekt ne prinaša dobička, potem imamo vso pravico zahtevati od slovenske družbe, da si ohranimo vsaj prostor bivanja in polja za pridelavo hrane. Dovolj polj in gozdov smo že žrtvovali za napredek, ki ga že nekaj časa ni. Naša dolina je tako na razpotju: ali prodajati energijo (premog in elektriko) po dirigiranih cenah brez vkalkulirane cene za reševanje ekoloških problemov in tako nadaljevati s siromašenjem občine ali pa odločneje zahtevati sprotno reševanje ekoloških ran in ohranjanje sredstev za preživetje (polja, gozd, zdravje). Kako se bomo pripravili na tržno gospodarjenje? Ali nam po sedanjih izkušnjah nerentabilnosti grozi propad? Ob uveljavitvi tržnega gospodarstva ne bomo mogli več pričakovati pomoči od slovenske družbe, prepuščeni bomo sami sebi. Ali smo res tako slabi gospodarji, da si bomo uničili polja in gozdove, ta stalno obnavljajoči se vir dohodka za sredstva, ki jih bomo izčrpali v 30 letih? Ali smo res tako sebična generacija staršev, ki za svoje trenutno udobje uničuje življenjski prostor svojim otrokom? Tisočletje polj in gozdov za 30 let premoga? Šaleško ekološko društvo. Naša beseda 1989 Razpis za Našo besedo 1989, prireditev, kjer lahko mladi pokažejo svoje kulturno umetniške dosežke, je končan. Prijavilo se je šest mladinskih skupin, ki bodo sodelovale na letošnji prireditvi. Mladi so letos pripravili predvsem igrice, ena skupina pa bo pripravila razstavo likovnih del. Po lanskoletnem zelo slabem sodelovanju mladinskih skupin, prijavili sta se dve, je letošnjih šest skupin majhen napredek, vendar namen prireditve še ni v celoti izpolnjen. Prireditev Naša beseda naj bi namreč združevala mlade kulturnike z osnovnih in srednjih šol, iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Organizatorji pogrešajo predvsem mlade kulturnike iz delovnih organizacij. Občinske prireditve letos ne bo v takšni obliki, kot je bila nekoč, ampak bo komisija ocenjevala mlade kulturnike na premierah ali ponovitvah kar v njihovih sredinah. Tako bodo izbrali tudi skupine, ki se bodo udeležile regijske prireditve Naša beseda 1989, ki bo letos v Titovem Velenju. Razpis je uradno res končan, vendar pa Zveza kulturnih organizacij Velenje še vedno vabi mlade, ki bi želeli pokazati in se predstaviti občinstvu s svojimi stvaritvami, da sodelujejo na prireditvi Naša beseda 1989. Matjaž Černovšek Enologinja svetuje Renski rizling Rhenish Rie-sling, Rhein ri-esling, Riesling blanc, Riesling renano bian-co ... je ena izmed najstarejših belih vinskih sort. Njegova domovina je Nemčija, točneje kraji Po-renja. Razširjen je v severnih vinogradniških področjih. Trs je zmerne rasti, les je tanek, svetlo rjav in ima drobne črne pikice. Členki so gosti in ploščato stisnjeni. Cvet je dvospo-len, list je nekoliko manjši, okrogel, debel, hrapav z globokimi sinusi, zgornji del je sivo-zelen, spodnji del pa belo volnen. Listni zobci so široki in veliki. Grozd je majhen, gost, vejnat in različnih oblik. Grozdni in jagodni pecelj sta kratka. Jagoda je drobna, okrogla, svetlorumena, črno pikčasta, deluje prozorno, na sončni strani je rahlo rjavkasta in belo naprašena. Jagodna kožica je tanka, meso gosto, sočno in sortno aromatično. Renski rizling zori pozno, zato moramo izbrati primerno podlago in lego. Za naše razmere bi ustrezala S04 podlaga na kateri grozdje dozoreva nekoliko prej kot na ostalih podlagah. Rodi nekoliko manj kot laški rizling. Režemo ga na dolgo. Ustreza mu vsaka vzgojna oblika severnih vinogradniških območij. V južnih krajih popolnoma izgubi sortne značilnosti. V severnih proizvodnih območjih podravskega vinorodnega rajo-ria daje renski rizling kakovostno vino s fino, elegantno, svežo in enkratno aromo. Kakovost vina ni v visokem alkoholu, amp^k v prijetni sveži in kljub temu harmonično vključeni kislini in bogati vendar diskretni aromi. Vina te sorte so primerna za arhiviranje. Danes iWiamo že nekaj klon-skih selekcij renskega rizlinga, s katerimi dosegamo boljšo rodnost, odpornost na nizke temperature, zimske in spomladanske (renski rizling je ena najodpornejših sort na nizke temperature) pa tudi na spomladanske, — ker pozno odžene. Selekcioniran je tudi na odpornost bolezni, predvsem na peronosporo. Rezultati nekajletnih raziskav so pokazali pozitivne lastnosti, ki nam v bodoče obetajo manj škropljenja. Renski rizling je v svetu znan kot najkvalitetnejša sorta in sodi v samo špico kakovosti vin, zato je povsod iskano in čislano vino. Veronika Krumpačnik, dipl. ing. agr. KS Lokovica Neumorni člani DPM S tako veliko skrbjo za koristno preživljanje prostega časa najmlajših krajanov kot se lahko pohvalijo članice društva prijateljev mladine iz Lokovice, se lahko le malokje v naši dolini. Tako so zanje med letošnjimi zimskimi počitnicami pripravile plavanje v Topolšici. Udeležilo se ga je okrog 25 otrok tega kraja. Med njimi tudi 12 neplaval- cev, ki so jim nekatere članice društva in njihov učitelj plavanja Andrej Jurič namenili še posebno pozornost. Po tednu dni vadbe jih v skupino neplavalcev ne bi smeli več uvrstiti. Da so se imeli vsi skupaj teden dni počitnic resnično lepo, je prispeval svoj delež tudi Izletnik, saj jim je omogočil nakup vozovnic po polovični ceni. V sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v kraju pa bodo pripravile resnično vestne članice društva prijateljev mladine iz Lukovice tudi rekreacijo za vse krajane. Ta bo v domu krajanov vsak petek od 19. do 21. ure. Enkrat na mesec pa bodo rekreativci lahko tudi kegljali. Če bo dovolj udeležencev, bodo pripravili še plavalne tečaje za odrasle, prav tako v Termah Topolšica. Vsi, ki bi se jih radi udeležili, se lahko prijavijo na rekreaciji, predsednici društva prijateljev mladine Lokovica Faniki Jurjevec ali vaditelju Andreju Juriču. Organizatorji vseh aktivnosti v krajevni skupnosti Lokovica upajo, da se ne bodo trudili zaman, in da bo na njih sodelovalo čimveč krajanov tega kraja. (tap) Srečali smo se po tridesetih letih Zadnjo soboto v januarju, je bilo pred osnovno šolo Mihe Pintarja Toleda zelo živahno. Zbrali smo se učenci obeh osmih razredov, ki smo zaključili osnovnošolsko izobraževanje v šolskem letu 1957/58. Bili smo prva generacija, ki je sklenila šolanje na tej novi šoli, po takratni šolski reformi smo bili tudi prvi osmo-šolci (dotlej so namreč hodili v nižjo gimnazijo). Zbrali smo se polni navdušenja in pričakovanj. Pri pozdravljanju in prepoznavanju smo morali marsikoga povprašati tudi za ime, ki nam je ušlo iz spomina. Ugotovili smo, da nas je večina le ostala v rodnem kraju, nekateri pa so odšli tudi po Jugoslaviji, pa tudi na tuje, celo v Kanado, od koder nas je sošolec pozdravil kar po telefonu, saj na srečanje ni mogel priti. Po pozdravljanju nas je povabil sedanji ravnatelj Tone Skok v prostore šole, kjer nam je med drugim prebral kroniko šole za šolsko leto, v katerem smo mi zaključili šolanje. Veseli smo bili, da se je našemu vabilu odzvala tudi večina naših učiteljev, med drugim naši razredniki Edo Učajnšek, Roza Kugonič, Angela Vutkovič. Po obveznem slikanju (tako kot ob slovesu pred 30. leti), smo se skušali v razre- du posesti vsak na svoje mesto, pa ni bilo lahko. Srečanje smo sklenili v Vili široko, kjer smo do zgodnjih jutranjih ur obujali spomin na naša osnovnošolska leta. Ko pa smo kasneje urejali vtise s tega srečanja, smo spoznali, da se še nismo pogovorili vsega. Upam, da bomo to storili na naslednjem, 35-letnem srečanju. Stavka Mijoč Nagradna križanka »Naši pisatelji« (9) Rešitev nagradne križanke »NAŠI PISATELJI 9« pošljite do ponedeljka, 13. februarja na naslov: Uredništvo Našega časa, 63320 Titovo Velenje, Foitova 10 s pripisom: Nagradna križanka — »Naši pisatelji 9«. Med reševalce bomo z žrebom razdelili tri nagrade in sicer: 1. nagrada 7.500 din, druga in tretja nagrada pa 5.000 din. Pravilna rešitev nagradne križanke »NAŠI PISATELJI 8«: stanar, Toledo, vrtnar, Ato, Ma, France, PEN, avla, storno, Ela, Tone, stator, našitek, bager, telop, Oleron, repa, sirena, mer, at, Niš, Meri, Nep, Jimenez, etil acetat, Care, elita Nagrajenci: 1. nagrada 7.500 din: Marjana Hojan, Kersnikova 17/20, 63320 Titovo Velenje 2. nagrada 5.000 din: Jerica Pesjak, Prežihova 4, 62390 Ravne na Koroškem 3. nagrada 5.000 din: Jožica Pirnat, Uriskova 32, 63320 Titovo Velenje Nagrajencem čestitamo! i^r^ 4 i / Jim * 1ASM0ST M0RSKE NJObE. riMAŠKI UIKAP. VlEKOS« VEDA t> ANALIH fkurA ?OKM:I-mA v v'etrjai»u TEIE5UA Poš*sWA VRSTA taoiA ivoain 1} IAHU "ž GoMvie vRURhl kraljevi MAIVKBtA ftSTINA (tmi VNEHE lANlRtASA 1 !>•»«, ueZAUpanje KRA3B11 POREČLI / ntmt 6R.ICE 2 NtirtslU ERiKJ RE-TOSMAT0« f ZaliN AU MOŽEV oče franil. PISA1EO (WAR«L, WH«i) invcl*su vladar EL.MEt;J VA ENOTA LUKA RAT REkAV am6li3i HRV.MKR O&IZLMJ Kolpe v SMO ukanii-«1 ion VCEDH CEI-ni papir »itteu. SL.ffStt (1VAK, .mRiu" EARJ3 OTOK V 2AUKU ! mehko tlsnteiz KJOi &v>At)l kurent JUMH3 mla1pj ROMAN TJORfcA V PANjU DRUŠTVO ŠALEŠKIH LIKOVNIKOV Pestra in raznolika dejavnost v prostorih Mayerjeve vile (!lani Društva šaleških likovnikov pridno izpopolnjujejo svoje znanje, ki si ga nabirajo že vrsto let tudi s pomočjo izobraževanja, ki ga organizira društvo. Ob četrtkih popoldan jih akademski slikar Igor Kregar uči risanja ženskega akta po živem modelu, pod vodstvom akademskega kiparja Cirila Cesarja nekateri člani vsak petek popoldan marljivo kiparijo, sobotni popoldnevi pa so rezervirani za udeležence tečaja risanja, ki ga vodi akademski slikar Lojze Zavolo-všek. Društvo šaleških likovnikov vabi še k VPISOVANJU V ZAČETNO SLIKARSKO ŠOLO! — Tečaj bo vodil akademski slikar Igor Kregar, trajal pa bo deset tednov (predvidoma vsak torek po 3 ure). — Interesente bodo vpisovali ta in prihodnji četrtek, torej 9. in 16. februarja od 16. do 18. ure v društvenih prostorih — Kajuhova 10 (Mayerjeva vila) v Šoštanju. — Šolnino, ki znaša 50 tisoč dinarjev, bo treba poravnati ob vpisu. — Število udeležencev je omejeno, zato si društvo pridržuje pravico odločati o udeležbi. Za sklep pa povejmo še nekaj besed o keramični delavnici, ki jo je v Šoštanju organizirala Zveza kulturnih organizacij Slovenije- Potekala je od 30. januarja do 5. februarja v kletnih prostorih osnovne šole Biba Ročk v Šoštanju. Prostor, kjer stojijo lončarska vretena — osnovna šola ga je že pred časom »posodila« članom DŠL, je društvo za teden dni dalo na razpolago udeležencem keramične delavnice. Od ponedeljka do nedelje so dekleta in fanta — prišli so iz različnih krajev Slovenije, skoraj deset ur dnevno neutrudno poganjali lončarska vretena. Pod budnimi očmi in ob strokovnih nasvetih mentorice te delavnice Dubravke Urban so nastajale pravcate male umetnine. In zadovoljni so bili vsi. Tudi Dubravka. Po njenih besedah sodeč so bili interes, zagnanost in entuziazem vseh udeležencev skoraj neverjetni. Nobena naloga zanje ni bila tako težka, da bi ji ne bili kos — vsi so bili izredno vztrajni. Tudi na naključnega opazovalca so naredile marljive roke, ko si neutrudno gnetle, oblikovale, popravljale, močan vtis. Močan vtis pa je nanj naredila tudi Du-brovka Urban. Dubrovka je svobodna ume-tnica-keramičarka in je svoje izdelke razstavljala že velikokrat — štirikrat je imela samostojne razstave, večkrat pa je sodelovala tudi na bienalih ali tienalih. Je prva, ki je v slovenski prostor vpeljala tečaje keramike in glede na to, da je bila keramična delavnica v Šoštanju pravzaprav pionirski poizkus, je po njenih besedah dobro uspela. In če kar ni našla dovolj lepih in pohvalnih besed za udeležence tečaja, pa ni povedala nič lepega in pohvalnega o odnosu, ki ga ima družba do keramike. Dubravka pravi, da je keramika kot ena izmed panog umetnosti zelo zapostavljena in da prevladuje celo nespoštljiv odnos do tega področja umetnosti. In glede na trditve, da je to najstarejša umetnost človeštva, je sramota in absurd da se o njej ve tako malo. Tatjana Hudomalj Iz muzeja Velenje Zgodilo se je • • • 9. februarja Leta 1952 V Savinjskem vestniku iz leta 1952, številka 6, lahko na prvi strani preberemo dopis iz Šoštanja. V njej pravi vestičkar, da so na gradbišču TEŠ-a rano začeli z gradnjo. Zdaj že gradijo stanovanja za delavce, v marcu pa bodo začeli že z deli na termoelektrarni. Okrajno gradbeno podjetje čaka velika naloga — zgraditi 24 stanovanj. Poleg teh štiriindvajsetih za delavce, pa bodo morali zgraditi še 12 stanovanj za tiste, ki so zgubili streho zaradi gradnje TEŠ. Leta 1960 V Delu, ki je izšlo na današnji dan pred 29 leti najdemo kar dve vestički iz naše doline.Prva je iz Velenja in pravi: Te dni se bo v Velenju začel traktorski tečaj, ki ga bodo obiskovali mladi zadružniki iz Velenja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki. Tečaj bo trajal predvidoma mesec in pol. Druga vest pa je iz Šoštanja: V šoštanjski občini so v teku volitve v vodstva sindikalnih podružnic. Osem podružnic je že imelo občne zbore. Leta 1968 V burnem letu 1968 lahko iz Šaleške doline na današnji dan najdemo v Večeru kar tri prispevke, ki vsak po svoje odsli-kujejo življenje v dolini: Prva vest pravi: V občini Velenje je nad 700 časnikov in podčasnikov. Te dni so imele njihove osnovne organizacije letne občne zbore. Predvsem so grajali slabo udeležbo članstva na lanskih predavanjih. Zato so sklenili, da bodo letošnja predavanja strnili v čas dveh mesecev. Večjo pozornost bodo posvetili tudi civilni zaščiti. Druga novica je bolj kulturno naravnana: Z obiskom Talijinega hrama v Velenju smo lahko v tej sezoni zelo zadovoljni. Razveseljivo je, da ga obiskuje vse več mladih ljudi. Zadnji gostovanji celjskega Ljudskega gledališča in večer opernih arij so napolnili dvorano s 400 obiskovalci. Abonentov je skoraj 300 — 21. februarja bodo celjski gledališ-čniki uprizorili Sofoklovo dramo Kralj Oidip. Zadnji prispevek pa je posvečen spominu na Franceta Prešerna: V vseh večjih krajih velenjske občine in v vseh šolah praznujejo te dni Prešernov dan. Gimnazija in rudarski šolski center velenje sta počastila spomin na Prešerna z recitalom njegovih pesmi. V Šoštanju so v počastitev praznika odprli razstavo slikarja Janeza Mežana iz Ptuja. Ob tej priložnosti so izvedli kratek kulturni spored. Razstava je v Napotnikovi galeriji v Šoštanju. Ob iskanju in zbiranju podatkov za današnjo rubriko Zgodilo se je sem bil presenečen, kako malo in kako pozno se pojavijo novice, ki bi bile kulturno obarvane. Ker ne verjamemo, da se ni nič kulturnega ali »kulturnega« dogajalo v dolini, lahko zgolj domnevamo, da so bili ljudje, ki so kreirali kulturni utrip v občini premalo prodorni. In čeprav je skromnost lepa čednost se neprodornost v slovenskem prostoru zgolj in samo maščuje. Samokritično pa moramo na koncu ugotoviti, da tudi danes zastonj iščemo v slovenskem časopisju daljši prispevek, ki bi predstavil bogato kulturno dogajanje v Šaleški dolini danes. Pripravil: Tone Ravnikar Dvignjeni zastor 115 Fl HVALABOGU, KULTURI ?RAIKI|VC JE UNO, Z.CAJ 3OH0 TA SPET CELO LETO IMELI MIR ! Podprli hotenja godbenikov Znano je, da bi se rudarska godba Velenje tudi letos rada udeležila svetovnega prvenstva amaterskih pihalnih orkestrov v Kerkradu na Nizozemskem, ki bo julija letos. K takšnemu koraku je velenjske godbenike spodbudilo dejstvo, da so se že leta 1978 in 1981 udeležili takšnega svetovnega prvenstva in obakrat dosegli prvo mesto ter osvojili zlato plaketo. Drugi pomembni razlog, ki je precej vplival na hotenja, pa je 70-letnica obstoja in delovanja godbe. Žal, takšno sodelovanje potegne za sabo precej stroškov. Ko so o pobudi članov rudarske godbe in o slednjih na petkovi seji razpravljali člani komiteja za družbene dejavnosti, so hotenja godbenikov v celoti podprli. Menili so, da je trdno delo in s tem dovolj kakovosti snovanja na določenem kultumer^ področju treba nagraditi. Kljub omejitvam programov, ki predstavljajo dvig kakovosti in dosego nadpopre-čnih rezultatov, ne smemo rezati, ampak podpreti prizadevanja. Zato mora sodelovanje Rudarske godbe na svetovnem prvenstvu amaterskih pihalnih orkestrov na Nizozemskem uvrstiti v svoj letni program občinska kulturna skupnost. Med sklepe ob obravnavi tega vprašanja pa so člani komiteja za družbene dejavnosti zapisali tudi apel republiški kulturni skupnosti Slovenije za izboljšanje sodelovanja tudi z amaterskimi skupinami. (tap) ____ Razstava Ive Subica Včeraj ob 13. uri so v prostorih poslovne stavbe Gorenje sozd ot-vorili razstavo del Ive Šubica. Razstava bo odprta do 10. marca. Didaktična zbirka: slika na papirju V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje bo do 15. 2. 1989 še na ogled razstava, ki jo je pripravilo Društvo likovnih umetnikov Ljubljane. Razstavljena dela so last Dolenjskega muzeja Novo mesto in Kulturne skupnosti Ribnica. Razstavo je postavila in komentirala Alenka Gerlovič, akademska slikarka. Priporočamo jo za ogled vsem stopnjam osnovne in še posebej srednje šole. Razstava je opremljena s komentarji in opisi likovnih tehnik in zato razumljiva vsakemu gledalcu. Sodelujejo slovenski umetniki, ki v razvoju sodobne likovne umetnosti pomenijo nepogrešljiv vezni člen: Emerik Bernard, Milena Braniselj, Jože Ciuha, Zoran Didek, Ančka Gošnik-Godec, Boris Ko-be, Vladimir Lamut, Lojze Logar, Miha Maleš, France Mihelič, Ludvik Pandur, Štefan Planine, Veno Pilon, Milan Rijavec, France Slana, Gabrijel Stupica, Klavdij Tutta, Ivan Seljak-Čopič, Kamila Volčan-šek, France Vozel in Žarko Vrezec. Znani umetniki v Gorenju V Gorenju v Titovem Velenju so v počastitev slovenskega kulturnega praznika v sredo, 8. februarja odprli razstavo del akademskega slikarja Iveta Šubica. »Doslednost in hkratna protislovnost v najbolj žlahtnem pomenu besede sta posebni značilnosti umetnika Iveta Subica, slikarja in grafika, tvorca mozaikov in fresk ter umetnika, ki si je s prijazno gesto, polno humorja in prizanesljivosti privoščil tudi svojevrsten ek-skurz v kmečko umetnost. Listanje po Šubičevih grafičnih listih in ogledovanje njegovih slik, ki so nastale od partizanskih dni do danes, je umetniški praznik in dvogovor s čutečim in občutljivim pripovedovalcem, ki natanko ve, kako je treba stvar zaokrožiti,« je v katalogu ob razstavi med drugim zapisal dr. Ivan Sedej. S to razstavo, ki bo odprta v poslovni stavbi Gorenja ob torkih in petkih od 8. do 19. ure vse to 10. marca, v Gorenju začenjajo poseben razstavni ciklus Znani umetniki v Gorenju. Tako bodo do konca leta v Gorenju tudi ta2Stave del'Božidarja Jakca, Gabrijela Stupica in Janeza Bernika, pripravljajo pa tudi brošuro, v kateri bo poleg priznanih umetnikov predstavljeno tudi Gorenje kot poslovni sistem, v katerem ima pomembno mesto tudi kultura. B. G. Sistem je počil V tej hiši dosti piha, ker niso za! ima ne špranje. (Toma: Šalamun) Kratka analiza kulturno umetniškega dogajanja v Šoštanju bi gotovo pokazala zanimive premike. Tokrat ne bi mogel uporabiti znanega Murphyje-vega zakona, ki pravi, da se stvari prepuščene same sebi, vedno poslabšajo. Pa kaj govorim!? Šoštanj je vendar mesto, ne »stvar«. Mesto so ljudje! In kje so premiki? V šoštanj-skem hramu kulture se ne dogaja nič pretresljivega. Če bodo Šoštanjčani čakali, da bodo drugi vodili k njim zanimive goste, bo dvorana še naprej mrzla. Radiatorje lahko prestavijo, kot je pred kratkim predlagal Viktor Kojc, a bolj bi za prepotrebno toplino v dvorani rabili človeka, kot je Veras. Toda takšni ne padajo z neba kot suhe hruške. Treba jim je kaj ponuditi. Stanovanje, službo,.. . Mrtvilu v veliki meri botruje nerodno organizirana Svoboda, ki je v svojo malho spravila vse dejavnosti in izgleda kot nekakšna miniaturna ZKO. Med temnejše lise šo-štanjske kulture bi tokrat uvrstil še izpostavo glasbene šole, ki domuje v bivšem Domu sindikatov. Za razliko od Doma kulture pa ta hiša kar vrvi od dogajanja. Množica otrok tod širi svojo glasbeno izobrazbo, le notranjost ponuja zelo žalosten videz. Za takšne »malenkosti« vedno zmanjka denarja. Resnejše obnove pa ti prostori itak niso doživeli najmanj dvajset let. Ko takole razmišljam, se mi zdi čudno, da se eden ali dva koncerta letno ne organizirata v Domu kulture. Morda bi v začetku bila dvorana res ubijalsko prazna, a poskusiti ni greh. A vse ni tako črno. Že v uvodu sem namignil, da je videti znake, ki kažejo na bolje. V mislih imam življenje v Mayerjevi vili, obnovljeno knjižnico v bivši pošti in Zoom klub, ki je v resnici samo gostilna, katere lastnik se bolj zanima za umetnost, kot za mali nogomet. V obdobju, ko na vse pretege ja-mramo, da praktično ni nobenega denarja za ničesar več, je samo izplavalo tisto, kar analitiki obstoječega sistema pro-gnozirajo kot eno močnejših Piše: Peter Rezman transfuzij. Iniciative posameznikov in privatna sredstva! Prepričan sem, da Slovencev ni mogoče pripraviti ^še k enemu kulturnemu molku. Tudi če bo sedanji sisarski sistem povsem odpovedal, bo umetnost prišla do ljudi. Jaz sem prepričan, da po znanem pregovoru: bolj nas jahajo, več nas je. Vrnimo se malo k Mayerjevi vili in Zoom klubu. Verjetno je zgolj naključje, da sta soseda čez cesto. Zoom klub je privatni, medtem ko Mayerjeva vila plava v malo bolj meglenih pravno formalnih sferah, a nič zato. Če ne bi bili posamezniki zainteresirani, potem bi vila bila še en razpadajoč spomenik človeški ne-umnosti. V umetniški usmerjenosti in vsebini se vila in klub zelo razlikujeta. V vili je »masovna« produkcija likovnih ljubiteljev, ki večidel izhajajo iz REK-a. Zoomu daje odločilni utrip ustvarjalnost Robija Klančnika, ki v marsičem orje kulturno ledino Šaleške doline. Ta dva objekta s svojo različno vsebino izjemno dopolnjujeta kulturni vsakdan Šoštanja. Ob različnem konceptu ter različnem pristopu do umetnosti in njenih »porabnikov« imata vila in klub eno skupno točko. Finančno nista odvisna od sredstev, ki jih družba zbira za kulturne namene. S svojim obstojem pa nakazujeta smer iz na videz nepremostljivih težav v katerih se nahaja kultura. Pri nas si še nismo prišli gor, da ljudi ne priviačijo samo atraktivne športne prireditve. V belem svetu pa z reklamo ne tiščijo samo v športne arene, ampak si dober glas in spoštovanje kujejo tudi v kulturno-ume-tniških hramih. Mayerjeva vila živi! V Šoštanju pa se naslednji objekt kar sam ponuja! Naj ta izziv zveni kot utopija pa vendar. Če bi REK »najel« Kulturni dom v Šoštanju, bi poleg dobrega glasu imel še praktične koristi zase. Lahko bi, na primer, zaposlil kakšnih dvajset delovnih invalidov, ki jih bolj zanima kultura, kot šivanje rokavic ali paša ovac. =0" PeTI Ureja: ROKOPISI Ivo Stropnik m .. 1977-1988 Časopisna antologija šaleških pesnikov Ivo S. Stropnik PEPELKA Pepelka, o ti hči divjine, sanja, da je ljubljena na tleh. Čisto nesrečna se zbuja, * v rokah drži potni list. Princ, se z ostrim nožem brije, nož ji pokloni, vizum ji poljubi. Pepelka hodi po rdečem gaju rož, v prvo zemljo, ki jo vidi, zasadi svoj nož. ČASOPISNA ANTOLOGIJA šaleških pesnikov, je sklenjena. Nekaj povsem »anonimnih« avtorjev, ki so si objavo zaslužili, je antologija predstavila prvič, druge morda spet preskromno in površno (brez datacije nastanka npr.!); veliko je pripomogla k zbiranju gradiva za knjižno antologijo šaleške lirike, ki se pripravlja. Literarni dejavnosti smo — roko na srce — do danes kazali premalo pozornosti. — Premalo, če znamo sprejeti dejstva —, da lirika šaleških pesnikov, ki se je (po Kajuhu) z generacijo 'hotenjevcev' zgolj oblikovala, danes že predstavlja živ organizem in seje kot zaključena celota že zapisala s svojo lirično danostjo (za Kajuhom) —; premalo, če smo tovrstni zanos v našem kulturnem prostoru — to štajersko udorino pod Paškim Kozjakom — krepili zgolj s Kajuhovimi reprinti; pozabili vsaj spregovoriti o Puščavnikovih verzih V. Podstanška —; premalo, če smo zgolj zaradi daljših poročil — dejavnostnih realizacij vse šaleško združevali v velenjsko, v obratni smeri pa celotni prostor premnogokrat, kakor tudi v tem primeru, neodpustno zaobšli, čeprav je še kako šlo za trikrat našo zaznamovanost. (A o institucionalni terminologiji na drugem mestu.) • »S temi besedami je todi najbolje utemeljena zamisel za antologij-slio'predstavitev, nekakšeri »cvetober« šaleške lirike, živa panorama verzifikatorstva petih, morda desetih pesfiikoV, ki sem si jd.prav s predhodno, skromno časopisno antologijo, naložil v veselje-in breme. In takrat bodo peti rokopisi znova spregovorili. Ivo Stropnik 9. februarja 1989 ŠPORT naš Čas Stran 9 V soboto nadaljevanje prvenstva Niso bili za izstop Velenjske rokometašice bodo nadaljevale spomladanski del prvenstva, čeprav je še prejšnji teden vse kazalo, da ne bo tako. V petek je bila izredna seja skupščine kluba, na kateri so člani izvršnega odbora zaradi hudih finančnih težav predlagali prenehanje igranja v drugi ligi in s tem izstop iz nje. Za lak korak so se hoteli odločiti, ker niso videli pokritja za svoj delovni program v letošnjem letu. Tega so ovrednotili na nekaj več kot 360 milijonov dinarjev, pri čemer naj bi od glavnega pokrovitelja Gorenja dobili 210 milijonov dinarjev. Iz Gorenja pa so jim sporočili, da bodo lahko financirali njihov program le v višini lanskoletnih sredstev. To bi pomenilo, da bi ŽRK dobil le 50 milijonov dinarjev od pokrovitelja, kar pomeni, da z lastno dejavnostjo in denarjem od ZTKO še zdaleč ne bi bilo dovolj denarja. Edino rešitev so videli v izstopu iz lige. nadaljevali pa bi ostalo dejavnost. Po razpravi, v kateri so sodelovali predstavniki občinske konference SZDL, obeh telesnokulturnih organizacij in občinskega komiteja in seveda predstavniki kluba, so sklenili, da izredne seje ne bodo končali, ampak jo bodo nadaljevali konec meseca. Navedeni odgovorni predstavniki so namreč menili, da gre v tem primeru za vpiasanje o katerem mora reči svoje tudi širša družbenopolitična skupnost. Pri tem seveda tudi niso mogli mimo dejstva, da sodi ŽRK Velenje med najučinkovitejše in najbolj organizirane klube v občini, da se s svojo dejavnostjo uvršča na drugo mesto v Sloveniji (pred njim je le ljubljanska Velenje: Ugled V prvem spomladanskem srečanju se bodo rokometašice Velenja v soboto v Rdeči dvorani sestale z igralkami iz Temerina. Tekmo bodo začele ob 19. uri. Belinka Olimpija) in še posebej, da je to klub, ki bolj kot katerikoli vključuje dekleta, in da bi bila to za našo občino kot je dejal eden od razpra-vljalcev prava sramota, če bi morali izstopiti iz lige. Prav zato bo vodstvo kluba na pobudo in gotovo tudi ob podpori omenjenih predstavnikov, skušalo do konca tega meseca vendarle rešiti klub te velike finančne zagate, predvsem z dogovori pri pokrovitelju. Do takrat pa naj članska ekipa normalno nadaljuje prvenstvo. Ljubitelji rokometa seveda upajo in pričakujejo, da jim bo to uspelo, čeprav se morda poraja vprašanje, ali se ni bilo mogoče tako zavzeto lotiti reševanja te finančne zagate nekoliko prej. Kaj bo, če ne bodo uspeli? No, upajmo, da bodo. Vsekakor pa ta rešitev ne sme biti kratkoročna, ampak dolgoročna. Na izredni seji skupščine so tudi sklenili, da bodo znova odločno zahtevali od ustreznih organov, da čimprej spremenijo sedanji zelo dragi sistem tekmovanja. (vos) Planinske novice V petek, 27. januarja, so pripravili planinci planinski večer, na katerem so obujali spomine na prehojene poti od začetka delovanja društva. Pogovorili so se tudi o že izvedenih akcijah v letošnjem letu — partizanski pohod Rogla — Osankarica, uspešna organizacija 13. planinskega plesa, ki se ga je udeležilo blizu 340 planincev, o izletu na Goro oljko, ki se ga je udeležilo 50 po-hodnikov ter o izletih, ki jih načrtujejo že 5., 11. in 12. februarja. V pogovorih so se dotaknili tudi Šaleške planinske poti in poti XIV. diivizije na našem območju. Kljub temu, da skupina redno skrbi 2za markacije ob poti, se včasih v zelo kratkem času zgodijo spremembe, ki planince zmedejo, recimo gradnja novih cest, sečnja lesa. Po planinski poti ho- dijo namreč tudi tisti, ki terena ne poznajo in so jim v orientacijo samo markacije. Morda ne bo odveč, če planinci apeliramo na lastnike gozdov, da ne podirajo ravno markiranega drevja, če seveda to ni nujno. Po novem letu je bila obnovljena ŠPP od Jakoba do gradu v Titovem Velenju in odsek od koče na Paškem Kozjaku do Jurka ter Štirinajste od Jurka čez Visoko do koče, vse udarniško. Mnogi so šaleško planinsko pot prehodili v tej zimi, pogoji za hojo so bili odlični. Zal pa ob tem ugotavljamo, da z naravo ravnamo neusmiljeno, ob poti so mnoga črna odlagališča — štedilniki, hladilniki, avtomobili in druga stara šara. Bodimo pošteni, ne borimo se le za čist zrak in vodo ter čisto okolje v naseljih! Naredimo kaj, da ne bo v vsaki dolini odlagališče vsega mogočega. V planinski pisarni, ki je odprta Jamarske novice Člani Šaleškega jamarskega kluba Topolšica so izkoristili letošnje sušne zimske dni tako, da so obiskali dve večji slovenski vodni kraški jami, ki sta sicer ob višjem vodostaju težje prehodni. Skupina devetih jamarjev je 28. 1. obiskala Križno jamo pri Ložu, sicer eno naših najlepših podzemnih jam. Njeno posebno doživetje je vožnja s čolnom po številnih podzemnih jezerih približno 7000 m daleč v notranjost Križne gore, po kateri nosi jama tudi ime. Naša ekipa je v jami prodrla do velike dvorane, imenovane Kristalna gora, pred tem pa je morala premagati v čolnih dobrih 6000 m dolgo vodno pot. Naslednji dan, tj. 29. 1. pa je druga skupina Topolških jamar- jev, pretežno mlajših članov-pri-pravnikov, obiskala eno najdaljših podzemnih jam na Štajerskem, to je 1000 m dolgo Tajno jamo pri Andražu (Polzela). Ekskurzija je bila namenjena predvsem preverjanju usposobljenosti pripravnikov obvladovanja raznih preprek, ki jih v Tajni jami ne manjka, drugi namen obiska pa je bil seveda tudi ogled jame. Mladi jamarji so preizkušnjo dobro prestali in s tem dokazali, da so pripravljeni na zahtevnejše lekcije, kot je npr. učenje vrvne tehnike oziroma obvladovanje vertikalnih poti v jamah in podobno. Slavko Hostnik Smučarski skoki Solidni v Planici Na sobotnem in nedeljskem državnem prvenstvu v Planici za člane so se solidno odrezali tudi velenjski skakalci. Na 90-metrski skakalnici sta bila Verdev in Golob 20. in 21., na 120-metrski v nedeljo pa so bili Pušnik 17., Verdev 18. in Golob 22. Na tekmovanju za pokal Cockte za pionirje A v Mislinji je med 80 skakalci iz vse Slovenije Iršič osvojil tretje mesto, Špegelj in Kaligaro pa sta bila 12. in 15. J. O. Kegljanje Bodo letos le napredovali? Šoštanjski kegljači nadaljujejo z uspešnimi nastopi v medobčinski ligi. Tudi po enajstem kolu še niso klonili, saj so kljub nekoliko slabši igri premagali drugo ekipo Hmezada iz Žalca s 4.974:4.867, torej z razliko 107 kegljev. Na lestvici vodijo z 22 točkami, štiri točke za njimi je Dobrna, šest pa Kovinar. Bodo letos vendarle osvojili prvo mesto in ne bodo ostali večno drugi? Možnosti so lepe, vendar jih čaka še nekaj težkih srečanj. Že danes, v četrtek, se bodo v Celju pomerili z ekipo Ingrada, sicer povratnikom iz 2. republiške lige, ki so jo v prvem srečanju premagali za devet kegljev. S Hmezadom II so igrali: Glavič 843, Križovnik 840, S. Fidei 833, Hasičič 829, Kramer 818 in L. Fidej 811. L. F. Strelski šport Denis Bola prva v Beogradu Na tekmovanju državnih re-prezentantov v streljanju v Beogradu se je zelo izkazala Denis Bola, ki je v streljanju z zračno pištolo prepričljivo zmagala v skupni konkurenci članic in mladink. Prav tako odlična je bila na zveznem pozivnem turnirju, tudi' v Beogradu, na katerem je s pištolo pri članicah osvojila drugo' mesto. Strelska zveza Murske Sobote je izvedla polfinalno tekmovanje dopisne republiške strelske lige v nacionalnem programu za žen- ske. V zelo močni konkurenci so velenjske tekmovalke osvojile četrto mesto, nastopile pa so Maja Bandalo, Vlasta Petek in Urška Bandalo. S tem so si zagotovile nastop na sklepnem delu, ki bo prihodnjo soboto prav tako v Murski Soboti. E Ž. Mali nogomet KMN Titovo Velenje v republiškem finalu Igralci kluba malega nogometa Velenje so se uvrstili v finalni del republiškega prvenstva, ki bo to nedeljo v Celju. Zmagali so namreč na regijskem prvenstvu v Žalcu, kjer so nastopile še ekipe Celja, Žalca, Slovenskih Konjic, Šmartnega ob Paki, Rogaške Slatine, Hrastnika, Štor, Laškega in Vitanja. V polfinalu tega tekmovanja so premagali drugo ekipo velenjskega Rudarja s 4:1, v finalu pa še Rudarjevo prvo ekipo kar s 7:1. Na sklepnem turnirju v Celju bodo najprej merili moči v skupini skupaj s klubi malega nogometa Vuko iz Ljubljane, Tuti Fruti iz Kopra in prvakom lige iz Murske Sobote. vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure lahko plačate članarino, ki je letos 10.000 din za člane, 5.000 din za mladince in 3.000 din za pionirje. Pohitite s plačilom članarine, ker bo po 31. maju višja. V pisarni lahko kupite tudi dnevnike naslednjih planinskih poti in transverzal: Šaleške, Vinskogor-ske. Savinjske, Zasavske, TV-kurirjev in vezistov. Slovenske. Dobite pa lahko tudi nasvete za poti, ki jih načrtujete. Planinci vas vabijo, da v zimskem času ne ždite doma, temveč da se odpravite na kakšen bližji hrib. Tako boste obdržali kondicijo in ohranili zdravje. Zimski čas pa bodo planinci popestrili tudi s predavanji. Jutri, 10. februarja, bo v skupščinski dvorani v Titovem Velenju predavala znana velenjska popotnica Ana Seher. Ob barvnih diapozitivih in originalni glasbi vas bo popeljala v Tibet in Nepal. Za obiskovalce bo vstop prost, predavanje pa se bo pričelo ob 17. uri. Julijana Hočevar Prvo leto delovanja planinske sekcije Šentilj Planinske sekcije, ki delujejo v okviru matičnega Planinskega društva Titovo Velenje tudi v zimskem času ne mirujejo. Nekatere izmed njih se že pripravljajo na občni zbor, oziroma so ga že imele, kjer so pregledale svoje dosedanje delo in ocenile kaj jim je uspelo narediti od tistega kar so si zadale v svoj delovni načrt. Tudi šentiljski planinci zaklju-ujemo prvo leto svojega obstoja oziroma delovanja. IJpravičeno se lahko s ponosom ozremo na prehojeno pot in si zaželimo, da bi tudi v naprej bili vsaj tako uspešni. Program katerega smo si zastavili ob ustanovitvi 26. marca lani smo v celoti uresničili. Še več, krepko smo ga presegli. Zelo smo zadovoljni, da nam je uspelo izdati svojo značko in to celo v reliefni izvedbi, kar je danes že prava redkost. Težko je dobiti ljudi, ki bi se lotili tega nehvaležnega dela. Značko nam je izdelal priznani izdelovalec značk Boris Šketa iz Letuša, ki je obenem pokazal tudi veliko mero posluha in razumevanja pri dogovarjanju. Srečno roko pa smo imeli tudi na področju izle-tništva. Uspešno smo »spravili pod streho« vse izlete, ki smo jih planirali in organizirali še enega izven. To je bilpohod na Triglav in je zelo dobro uspel. Izleta v »neznano« se je poleg planincev udeležilo tudi precej tistih krajanov, ki niso včlanjeni v PS. Vsi so bili zadovoljni, kar je največje plačilo za tistega, ki je ta izlet vodil in vzpodbuda, da se bo kdo od teh pridružil planincem. Med največje uspehe pa si štejejo izvedbo nrvega planinskega plesa. Da je bilo res prijetno pove že podatek, da je dvorano v domu krajanov v Šentilju, kjer se je odvijal ples, zapustil zadnji gost, ko se je na vzhodu pokazal prvi sončni žarek. Šentiljski planinci smo veseli svojih uspehov, ki so sad trdega in resnega dela in pomoči matičnega društva kot tudi razumeva- nja in pomoči vseh krajanov in posameznikov. Te dni pa končujemo urejanje svoje planinske sobe oziroma pisarne. Katero delijo skupaj z mladinci in upamo, aa bo urejena tako, da jo bodo lahko odprli vsakomur. Aktivni smo tudi na področju izletništva. Ker f>o planu še nimamo skupnih iz-etov se v manjših skupinah podajamo tudi na kondicijske pohode. Tako se je skupina vodnikov ob novoletnih praznikih povzpela na vrh Raduhe, ki je ravno tisti dan kazala precej ostre vrhu segli v roke in si zaželeli srečno novo leto. Pozneje je eden od pohodni-kov dejal, aa je bila to za njega najlepša čestitka, oziroma darilo. Druga skupina pa je prehodila pot okrog Vinske gore. Pohod so začeli ob sedmih in je trajal do četrte ure popoldne, zaključek so proslavili v gostilni Obirc. Precej velikih načrtov imamo tudi v tem letu in upamo, da nam jih bo uspelo uresničiti. Vneto se pripravljamo na praznovanje dneva žena, saj se zavedamo, da ne smemo razočarati tistih, katerim je praznik namenjen, in onih kateri so nam prireditev zaupali. Posebno skrbno pa se pripravljamo na praznovanje 40. obletnice delovanja matičnega društva. Šentiljski planinci upamo, da nam bo do takrat uspelo izpeljati svojo največjo nalogo, ki smo si jo zadali za to leto, ker pa je še v povojih o njej ne želimo govoriti. Kako prepeljati volka, kozo in zelje čez vodo v tem čolnu?! Bližajo se novi časi, tako presneto zares, da bi katerega trenutek droben zdaj, zdaj že lahko zagrabil in ga posvojil, češ tudi jaz sem novih časov gospodar. Vendar prav tu nas čaka ogromne dileme neprebavljiva kost, vsak izmed nas, požrešnih sinov služnih eni ideološki zmoti si predstavlja, da bo sam lastnik edine prave, svetleče se spremembe, prihodnosti. Vsak tak lastnik ideje ima drugačno vizijo in dežel »Utopije prihodnosti« je toliko, kolikor je vasovalcev na stotisočglavem mitingu. Saj veste, ovčke pa v tropu blejejo ubrano, nobena izmed njih ne bo pomislila izven poteptane ograde, nobena se ne bo zaletela in preskočila ograjo, čeprav je zunaj slajša in bolj zelena trata. Vse bolj varen je krog drge-tajočih sestric, ki se tiščijo skupaj zaradi lakote, mrazu, zaradi topoumnega pomanjkanja idej, le navidezno je varneje v čredi. Nikar ljudje v trope, nikar ne krnite svojega mišljenja s skupinsko miselnostjo, ki je le demago-škega napuha posledica neuporabna ! Vlade bodo padale, vlade so padale.Mada je padla in bogme ni zadnja! Toda dejstvo, ki je razgalilo trebušne, debeloritaste, zasedene politike je obskurno, zatohlp in pomanjkljivo noyi odbori, novi obrazi, novi politiki — novi birokrati, Jjudje na ulici šle-P>- Poslušam in poslušam, gledam, berem kakor nor poročila s sej, poznourne referate o zmotah preteklih voditeljev, kler, monar-histe, le nekakšne radikale, demokracijo, ki naj bi spet postala monolitna in sem obupan. Vsi ljudje, vsi mediji so spolitizirani, to niso konstruktivne ideje, ki naj bi potegnile naš »Iojtrnik«, to so le napihovanja novih povz-petnežev, ki spet hočejo z besedičenjem preko trupel teh, ki jim je zmanjkalo sape. Politiki se lažejo in napihujejo, da bi bilo njihovo regljanje čuti v sosednjo vas in jim je le za gromkost, za močen glas in ne za skladnost petja. Ne verjamem jim, kajti njihov osnovni kapital, njihovo obratno sredstvo je laž._ Z lažjo hočejo seveda dobro, pretentati politika, ki je (še) slabši od njih in družbo, kaj družbo — človeštvo rešiti pred megalo-manom, ki bi zanetil ogenj, požig dobre volje, sodelovanje in takt-nost slehernega pogovora, da ne bi bilo njihove odrešeniške misije. Ravno te bitke, nenehen boj skorajda sovražnih strani pa je bistvo politike oziroma edina lastnost. Politika ni prikaz ekonomskega stanja, niti gospodarskih panog, ni statistika v službi znanosti, ni razvojna vizija ter tako, naprej, in vendar je lahko tudi to. Drugi vidik politike je karieri-zem, vzorčni politik je karierist. Dosti pogoltne, da bi ostal, marsikaj stuhta, da bi, četudi prijatelja, pokopal nasprotnika in si na njegovih ramenih izboljšal FIS točke prve tekmovalne skupine. Edini alibi politike, ki ostane, če okrajšamo vso sovražnost in nepotrebne klike nove buržoazi-je, pa je zbliževanje idej ter docela različnih miselnosti in to le v duhu moči skupne smeri naporov in prizadevanj. Množice na ulici preklinjajo, kako ne bi!? Robantijo delavci, kmetje, izobraženci, kulturniki, pravi in lažni demokrati, vendar meni osebno, prav skromno pomislim, je vse to zelo sumljivo. Če pogledam množico srenje, v katero spadam, kritizira pravzaprav vsakdo, stotisoči, triindvajset milijonov, če pretiravam, kot je v navadi; poleg tega obilnega urejevalskega, vsesplošno pedagoškega mišljenja pa imamo pokvarjeno družbo, nemoralo, imamo črnoborzijanstvo, črnoza-služkarstvo, prekupčevanje, tihotapljenje, tatvine in kraje, finančne rope, stolčkanje in medstol-čkanje (med dvema stoloma se usedeš na tla), birokratizem, tehnokrate, etatizem in še kakšen-izem negativnega prizvoka. Vsi kritizirajo, vsi bi radi bolje, vsi vedo, da ne.gr« tako, pa vendar je, stotisočem, celo milijonč-ku, vse bolj vroče na mitingih. Zborovanja so rdeča od besnih lic in rjovenja ter psovanja. Sedaj izvajam trditev: naj bo kjerkoli že, od juga proti severu, velja, da je v silni množici le seme rat t\an ip ostali.sorodniki. ,, , koj. iz Lokovice in Antonija Mi-kek, roj. 1936, delavka iz Ga-berk. ROJSTVA: V mesecu januarju se je rodilo: 40 dečkov in 19 deklic. SMRTI: Maks Sedovnik, kmetovalec iz Lipja št. 26, roj. 1911, Terezija Uranjek, kmetovalka iz Orle vasi 31, roj. 1910, Rozalija Lisec, upokojenka iz Grobelna 5, roj. 1903, Ivana Vodušek, upokojenka iz Gradiškega dola 4, roj. 1907, Cecilija Ivanjko, gospodinja iz Stipernice 46, roj. 1910, Franc Ostrožnik, rud. nadzornik iz Titovega Velenja, Prešernova c. št. 4, roj. 1939, Neža Gomin-šek, roj. 1906, upokojenka iz Ar-je vasi 44. Dežurstva Dežurni zdravniki v zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, 9. februarja — dnevni dežurni dr. Renko Oskar, nočni dežurni dr. Silvana Popov Petek, 10. februarja — dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. Žuber Soboto, 11. februarja in nedeljo, 12. februarja — glavni dežurni dr. Kikec, notranji dežurni dr. Levak Ponedeljek, 13. februarja — dnevni dežurni dr. Kikec, nočni dežurni dr. Mijin Dežurni zobozdravnik: V soboto, 11. februarja je dežurni zobozdravnik dr. Eta Ro-gan, od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje. Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju: Od 10. februarja do 17. februarja je dežurni dipl. veterinar Milan Matko, Topolšica 15, telefon: «91-166. J? O DjSMiratm SQ£)W[iDa[]U[l obvešča igralce iger na srečo, da je odprta NOVA POSLOVALNICA V BLAGOVNICI Mera na Gorici, ulica Veljka Vlahovi-ča 46. Delovni čas nove poslovalnice je vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 10. ure: NOVO — NOVO FOTO LAJT SALEK 86 TEL.. 063/856-881 Šalek 86 Tel.: 063/856-881 izdelava črnobelih in bannih foto-grafij Otvoritev bo v soboto. II. februarja od 9. do 12. ure. Delovni čas: od IS. do 19. ure. ob sobotah od 7. do 12. ure. ^ REK Rudnik lignita Velenje n.sol.o. : Titovo Velenje K Rudnik lignita Velenje Kadrovsko-splošni sektor I. Delavski svet DO RLV RAZPISUJE dela in naloge VODJA DSSS Pogoji: — visoka strokovna izobrazba — 5 let delovnih izkušenj, — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela — znanje enega svetovnega jezika II. Delavski svet DSSS RAZPISUJE dela in naloge 1. Vodja rudarske projektive in priprave dela Pogoji: — visoka izobrazba rudarske smeri — 5 let delovnih izkušenj — strokovni izpit za delo v metanskih jamah — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela — znanje enega svetovnega jezika 2. Vodja reševalne postaje in CJRSSH Pogoji: — visoka izobrazba rudarske smeri — 5 let delovnih izkušenj — strokovni izpit za delo v metanskih jamah — najmanj 5 let aktivnega članstva jamske reševalne čete — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela — znanje enega svetovnega jezika 3. Vodja strojnega projektiranja in priprave dela Pogoji: — visoka oz. višja izobrazba strojne smeri — 5 let delovnih izkušenj — strokovni izpit za delo v metanskih jamah — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela — znanje enega svetovnega jezika 4. Vodja elektro projektiranja in priprave dela Pogoji: — visoka oz. višja izobrazba elektro smeri — strokovni izpit za delo v metanskih jamah — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela — 5 let delovnih izkušenj — znanje enega svetovnega jezika 5. Vodja jamomersko-hidrološke službe in rudarskih škod Pogoji: — visoka oz. višja izobrazba rudarske smeri — 5 let delovnih izkušenj — strokovni izpit za delo v metanskih jamah — sposobnost delaz ljudmi, vodenja in organiziranja dela — znanje enega svetovnega jezika 6. Vodja projektiranja programiranja računalniških obdelav Pogoji: — visoka oz. višja izobrazba — 5 let delovnih izkušenj — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela — znanje enega svetovnega jezika 7. Vodja službe za organizacijo in nagrajevanje Pogoji: — višja oz. visoka izobrazba — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela — znanje enega svetovnega jezika 8. Vodja službe požarno varnostne preventive Pogoji: — visoka izobrazba rudarske smeri — 5 let delovnih izkušenj — strokovni izpit za delo v metanskih jamah — strokovni izpit iz požarnega varstva po predpisih — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela — znanje enega svetovnega jezika III. Delavski svet TOZD Klasirnica in TOZD Izobraževanje RAZPISUJE dela in naloge 1. Vodja TOZD KLASIRNICA Pogoji: — najmanj srednja strokovna izobrazba elektro, strojne in rudarske smeri — strokovni izpit za delo v metanskih jamah — najmanj 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v TOZD 2. Vodja TOZD IZOBRAŽEVANJE Pogoji: — najmanj srednja strokovna izobrazba rudarske smeri — strokovni izpit za delo v metanskih jamah — najmanj 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v TOZD — ustrezne izkušnje pri organizaciji praktičnega pouka — izobraževanja na področju rudarstva Kandidati naj pošljejo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Partizanska 78, Titovo Velenje z oznako »za razpisno komisijo«. Izbran delavec bo imenovan za 4 leta. Prijavljene kandidšte bomo' pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.' ' • ' .' > . , , . , , , Srečno!' Soštanjčanom se je prikazala Marija I Oni dan, bila je nedelja, so se Šoštanjčani in vsi bližnji in daljnji prišleki na šoštanjskem trgu močno zabavali. Bil je pust, norčav in še-gav, kakršnega že marsikje močno pogrešamo. Tukaj pa se je par za-gnancev znalo dogovoriti in pripraviti zabavo za lastno in ljudsko veselje. Zbrale so se to lepo nedeljo maske, dobre in slabše, pa obilica firb-cev iz cele Šaleške doline. Zbrali so se na mitingu, kot je sedaj moderno, pustnem sicer, a zato nič manj kričečem in s transparenti okičenem. In ker je bila priložnost enkratna, so na pobudo zagnanih voditeljev ustanovili še šoštanjsko pustno demokratično zvezo, za vsak primer namreč, da jih politični dogodki ne bi povsem obšli, če so že drugače, kot radi pravijo, v občini bolj ob rob odrinjeni. na Marija. Njeno vstajenje so s pustno molitvijo počastili in se priporočili, da bi v vsem letu skrbno bdela nad njimi. Pa kaj, ko se sliši, da je pust taki hudo smrt storil, da je Marija šoštanjskim šemam slovo dala. Norčavo je bilo tudi na pustno soboto v novem domu v Škalah. Po krivdi tamkajšnjega Partizana, ki je pritegnil na veliko pustno maškera-do veliko krajanov in še več mask. Menda jih še nikoli ni bilo toliko, pa saj se je tudi splačalo, saj so jih kar 20 nagradili za izvirnost, domiselnost, šegavost. Sposodili so si letošnjo nezimo, pa seveda naše gospodarstvo in politično dogajanje, dali so si duška, saj se v maskah upa veliko več povedati kot pa v vsakodnevnem življenju brez njih. Sicer pa je tudi življenje ena sama velika vloga, žal pogosto v maskah. Pustna zabava je trajala v zgodnje jutranje ure, morda so tudi s tem hoteli pokazati, da imajo moči za prelomne gospodarske napore. Podobno, maškeradno je bilo tudi v drugih krajih v dolini, tudi To-polšici in Kavčah. No in vsi, gotovo sedaj brez mask upajo, da je tiste, ki so jih tokrat v maskah obdelali, le malce zapeklo v svojih notranjostih in da bodo le nekaj storili, da bo bolečina minila, (bz, vos) PUSTNE ŠEGE IN NA VADE — Trim društvo iz Kavč, ki že nekaj let uspešno deluje, že vrsto let nazaj za pusta organizira pustni sprevod in tako obuja pustne šege in navade. Prav tako na ta dan na šaljiv in domi-selen način opozarja na težave, ki tarejo tamkajšnje krajane. V nedeljo so t rima rji iz Kavč organizirali že peti po vrsti tradicionalni pustni spre- vod, na katerega so se krajani nekaj dni vneto pripravljali. Pričel se je v središču Kavč, krenil nato do Podkraja in naprej do Titovega mesta. Letos pusti za spremembo niso odganjali zime, pač pa so jo vabili. Kako uspešni so bili se bomo lahko sami prepričali, (foto: B. M.) Miličniki so zapisali OŠKODOVANCI, JAVITE SE! Konec lanskega leta so štirje mladeniči v bližini osnovne šole Gustava Šiliha v Titovem Velenju napadli neznanega moškega (ta dejanja miličnikom ni prijavil) in mu pri tem vzeli ročno uro. Približno v istem času so trije mladeniči na Žarovi cesti v Titovem Velenju, napadli starejšega moškega. Vzeli so mu denarnico iz katere so pobrali denar, denarnico pa odvrgli. Januarja sta mladeniča iz iste skupine po končani kinopredsta-vi okoli 21. ure na Kidričevi cesti v Titovem Velenju napadla žensko, ji iztrgala torbico in odnesla denar. Okoli 20. januarja sta prav tako dva mladeniča v bližini lekarne iztrgala ženski torbico, pobrala vse, kar je bilo kaj vrednega, torbico pa odvrgla. Vse te primere bi radi miličniki razjasnili, zato prosijo omenjene oškodovance, da se zglasi-jo na Postaji milice v Titovem Velenju. ZBILA VZDRŽEVALCA NA CESTI Iz Šoštanja proti Pesju je pe- ljala 31. januarja okoli pol enajste ure voznica osebnega avtomobila Zlata Virbnik, 1968. Glede na vozne razmere je vozila prehitro in verjetno jo je zaradi tega začelo zanašati. Zbila je vzdrževalca na cesti, delavca Cestnega podjetja Celje Jordan-ka Babiča. Slednji je padel po cestišču lažje telesno poškodovan. ZADEL V OBCESTNI ROBNIK Iz Titovega Velenja je proti Gorenju, po Šaleški magistrali, vozil 31. januarja popoldne voznik osebnega avtomobila ,'van Smrekar, 1944. Iz neznanega razloga ga je začelo zanašati, pri tem pa je zadel v obcestni robnik, od tu pa ga je vrglo v ograjo. Voznika je vrglo iz avtomobila, pri čemer se je hudo telesno poškodoval. AVTA MU NI USPELO ODPELJATI V noči na 2. februar je še neznani storilec vlomil v osebni avtomobil Magde Š. Avto je bil parkiran na Foitovi v Titovem Velenju. Očitno je skušal vozilo odpeljati, a mu to ni uspelo. »PRILEZEL« SKOZI OKNO V noči na 2. februar je doslej še neznani storilec splezal skozi okno stanovanja Milana V. iz Šoštanja. Odnesel mu je 160 tisočakov, radiokasetofon z dvema zvočnikoma. Očitno je hotel vlomiti še v druga stanovanja, saj je plezal po balkonih, kjer ga je nekdo tudi opazil, tako da upamo, da ga miličnikom ne bo težko izslediti. SPET JE BIL »TARČA« KIOSK PRI ZDRAVSTVENEM DOMU Prejšnji teden so velenjski miličniki zalotili pri delu dva vlomilca v kiosk pri Zdravstvenem domu. Tokrat takšne sreče niso imeli, vseeno pa upajmo, da bodo vlomilca kmalu odkrili. Tokrat je bilo vlomljeno v noči na 2. februar, zaenkrat pa pogrešajo le časopise. KOLESARKA ZBILA PEŠAKI-NJO Po lokalni cesti v Braslovčah je peljala 3. februarja malo pred 6. uro kolesarka Helena Plaskan, 1949. Vozila je po levi strani cer ste. Približno 300 metrov pred naseljem Braslovče ni opazila pešakinje Jožefe Vodovnik, 1920, ki je hodila proti jezeru. Zadela jo je, jo zbila po cestišču, pri čemer je dobila Vodovnikova hude telesne poškodbe. NEPRAVILNO NA DESNI PAS Voznik osebnega avtomobila Karel Zidarski, 1933, je peljal 3. februarja po Šaleški cesti v Titovem Velenju, v smeri proti Slovenj Gradcu. Vozil je po levem desnem pasu, v bližini bencinske črpalke pa je zapeljal na desnega v trenutku, ko je po njem vozil voznik osebnega avtomobila Marjan Jandrob, 1960. Prišlo je do trčenja, pri čemer je nastalo za dva milijona dinarjev škode, voznik Jandrob pa je dobil tudi lažje telesne poškodbe. DVA VLOMA V AVTOMOBILA V noči na 4. februarje neznani storilec vlomil v osebni avtomobil Jožeta V. Avtomobil je bil parkiran pred starim jaškom v Titovem Velenju. Neznanec pa je iz njega odnesel brusilni stroj. V naslednji noči, na 5. februar pa je prav tako še neznani storilec vlomil v avto Ferda Š. Avto je bil parkiran pred gostilno »Pri Jani« na Ljubnem ob Savinji. Izginil je avtoradijski sprejemnik vreden okoli 500 tisočakov. Iz sodnih klopi Dve leti in pol za nezgodo s smrtnim izidom Višje sodišče v Celju je po pritožbi zagovornika Hinka Stropnika (1952) iz Raven pri Šoštanju obtoženega hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa odločilo izrečeno kazen prvostopenjskega sodišča v Titovem Velenju znižati s treh let in pol na dve leti in pol zapora. Potrdilo pa varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil B in F kategorije za dobo petih let in obvezno zdravljenje alkoholizma v kazensko-poboljševalnem domu. Obtoženi Stropnik je oktobra leta 1985 pod vplivom alkohola povzročil hudo prometno nesrečo, ko je na cesti iz šoštanja proti To-polšici zadel kolesarja, mladega Uroša Goloba, ki je vozil kolo po bankini. Uroš je zaradi posledic nezgode teden dni kasneje umrl v celjski bolnišnici. Stropnik je bil pred storitvijo tega hudega kaznivega dejanja, za katero zakon predvideva kazen od enega do osmih let zapora, že večkrat kaznovan tudi pri sodniku za prekrške, prav zaradi vožnje pod vplivom alkohola. To mu je sodišče štelo kot oteževalno okoliščino, olajševalno pa v tem, da je krivdo priznal, čeprav je na glavni obravnavi povedal, da se v zvezi z nesrečo ničesar ne spominja. V krvi je imel takrat kar 3,21 g/kg alkohola. Pustil jo je brez pomoči Sodni epilog je na Višjem sodišču dobil še en primer storitve kaznivega dejanja ogrožanja prometa in povzročitve prometne nesreče pod vplivom alkohola. V tem primeru je imel povzročitelj nesreče, Rafael Dobnik (1956) iz Lokovice 146, v krvi 1,74 g/kg alkohola. Dobik je povzročil prometno nesrečo pred tremi leti, februarja, na cesti Lokovica—Titovo Velenje v bližini gostilne Komprej. Zadel je peško Angelo Sedlar, ki je pri tem utrpela hude telesne poškodbe. Ker jo je po nezgodi pustil brez pomoči, pa se je moral zagovarjati še za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanke v prometni nesreči. Na prvostopenjskem sodišču v Titovem Vetenju je sodni senat Dobnika spoznal za krivega in mu za ogrožanje prometa naložil kazen desetih mesecev zapora, zaradi zapustitve poškodovanke pa štiri mesece zapora in mu izrekel enotno kazen 1 leto zapora. Prvostopenjsko sodišče mu je izreklo tudi prepoved vožnje B kategorije za dobo treh let. Kot olajševalno okoliščino mu je štelo dosedanjo nekaznovanost. Višje sodišče v Celju mu je po pritožbi zagovornika kazen znižalo na pol leta zapora, dobo trajanja varnostnega ukrepa prepovedi vožnje pa znižalo na leto in pol. Tudi v Škalah ljubljanski sodni proces