Slovenske Narodne
dporne jednote
CHICAGO, ILLINOIS, 14
iz glavnega urada.
služili, kar j« organizacija zanj« odločila iu prav iz area privoščimo zmagovalcem sledeča
PRIZNANJA:
Priznanja za društva, ki prido* be največ novih članov in članic;
1.	Krasno graviran zlat prstan s pravim 3/16 kar. deuiantom, vreden do $35.00.
2.	Gold Filled žepna ura 16 velikosti, dvojni pokrovi, jamčeui 25 let, kolesje Waltham ( Ha rti.-t P izdelka, na 17 kamnov, "adjusted". Vredna do $30.00.
3.	10 kar. zlata moška verižica težka 15% dwts, zraven lep obesek S. N. P. J. Vrednost $20.00.
4.	Silver Plated namizna oprava, sestoječa iz 6 malih in 6 večjih žlic, 6 nožev, 6 vilic, cn nož za sirovo maslo in žličica za sladkor, v lični škatlji. Vrednost $12.00.
5.	krasna toaletna garnitura, sestoječa iz posrebrnjenega zrcala, krtače in glavnika, v. lični, h svilo prevlečeni škatlji. Vrednost $10.00.
Priznanja za člane in članice, ki pri svojem društvu dobe največ novHt članov in članio.
1.	Prstan, 14 kar. zlat s znakom S. N. P. J., vreden $7.00.
2.	Zlat obesek za verižico, v o-bliki zvezde z znakom S. N. P. J. Vrednost $7.00.
3.	Prstan, 10 kar. zlat z znakom S. N. P. J., vreden $6.00.
4.	Prstan 10 kar. zlat z znakom S N. P. J., vreden $5.00.
5.	Gold Filled obesek za voriži-co z znakom S. N. P. J., vreden $2.50.
Priznanje za člane iu članioo, ki dobe največ naročnikov, za naš dnevnik "Prosvsta:"
1. Krasno grsviran slat prstan m
Trebizond, da preženejo la zadnje postojanko ob piorju.
Hi na poročajo, da so an-lete po izgubljeni bitki pri v Mezopotamiji nonado-kočile turško desno krilo, Jc v dveh dnevnih bojilt |>e nazaj od središča. Inaja poročajo, da so se |c čete po šestmesečni ob-nesta Uscieczke umaknile pko premočjo. Na talijan-iti so avstrijske čete doselite pri tolminskem mostu, I so se umaknili za kakšnih lov. Avstrijci so ujeli nad [ talijanskih vojakov.
SPLOftNO GLASOVANJE.
B Prvega aprila t 1. prične splošno glasovanje o ustanovitvi Jugoslovanske Akademije v Ameriki, ki konča dne 27. maja t. 1. Oa-K za glasovanje v zniislu pravil je oscui tednov. Vsako društvo ■na v tem času najmanj eno redno sejo, mnoga društva pa po dve ■rji, tako, da lahko vsak član in članica glasuje in pove z glasov-■ico svoje osebno prepričanje o predlogih, ki so predloženi članstvu B. N. P. J. ua splošno glasovanje.
K V zmislu sprejete resolucije na šesti redni konvenciji je isto-lam izvoljeni odbor, ki sestoji iz bratov John Vogrič in Paul Berber v La Salic, 111., in brata John Rezelj v Milwaukee, izdelal pred-K)ge, ki jih jc potrdil gl. upravni odbor, da gredo ua splošno gla Kovanje.
I	GLASOVNICA
I. PREDLOG:	DA NE
■Ali naj S. N. P. J. sprejme načrt J. S. Z. za ustano-Ivitev Jugoslovanske Akademije v Ameriki f
I. PREDLOG:'	DA NE
Ali naj bodo prispevki za vzdrževanje "Akademije," 5e ua mesec na vsakega člana obligutni, to je obvezni?
I. PREDLOG:	DA NE~
Ali naj sc pobirajo za tu fond'Akademije'od članov
prostovoljni prispevki?	_
»orju. Iz Pariza poroča* i sovražnu potapljača po-Jadranskem morju fran-raz ruše val cu "Renau* Irje častniki in 44 pomor-le našlo smrt v valovih. Itiika in 32 pomorščakov lofpcdočoln, ki se je na-bližini.
lina poročajo, da je so-potapljača potopila av-bolniško ladjo "Klektro" , ns da bi jo preje po-Bn mornar in dve strež-ačega križa" so utonili, k je poznal "Klektro" Uko ladjo iu opremljena potrebnimi znamenji, ki ptk za te vrste ladje. Llnu izjavljajo oficijeluo, kapljsča potopila holaud-mika "Tubantis," dasi-i prvi iu drugi oficir pola parnika izjavila, pod da sta videl* sled torpe-Kil. Nemška admiral it e-da taui sploh ni4nemških \ min, ker je kraj odda-
Podpis
Vsak član iu članica dobi po eno glasovnico, ki naj jo izpolni po svojem prepričanju. Za prvi predlog glasuje lahko vsak član, čc jo zato, da so mesečni prispevki za vzdržavanje "Akademije" obli-gutui (obvezni), ali če meni, da naj bodo prostovoljni. Prvo vpro-sanje jo le načelno iu radi tega lahko glasujejo o drugem in tretjem vprašanju vsi, ki so glasovali za prvi predlog. Drugi in tretji predlog si nasprotujeta in čc kdo glasuje za drugi predlog, glasuje logično proti tretjemu, če pa glasuje proti drugemu predlogu, gls-buje zs tretjega.	'
Koristi, ki jih bodo imeli jugoslovanski delavoi v Ameriki od Jugoslovanske Akademije v Ameriki, so bili jasno povedani. Slišali smo tudi nasprotna mnenja iu vssk si je lahko do sedaj na podlagi razprave Vstvarll mnenje o potrebi "Akademije." S prvim aprilom. ko prične splošno glasovanje preneha tudi razprava v listu, lahko se pa razpravlja na društveni seji, preden članstvo glasuje.
- h...............................................m m*w*i\
društvsnih sej v času splošnega glasovanja, ki jih no zadržujejo-od seje bolezen, delo ali oddaljeno bivanje od društvenega aedcža.~
februarja 1915 varnim zs plovbo ua morju.
2.	Gold Filled žepna ura 16 velikosti, dvojni pokrovi, jamčeni 25 leg kolesje WalLham (Hart lett) izdelka, na 17 kamnov, "al justed". Vredna do $30.00.
3.	10 kar. zlata moška verižica, težka 15% dwts, zraven lep obesek S. N. P. J. Vrednost $20.00.
4.	Silver Plated namizna oprava, sestoječa iz 6 inalih in 6 večjih žlic, 6 nožev, 6 vilic, en nož za sirovo muslo in žličica za sladkor, v lični škatlji. Vrednost $12.00.
5.	Krasna toaletna garnitura sestoječa iz pos/ebrujenega zrcu la, krtače in glavnika, v lični, s svilo prevlečeni škatlji. Vrednost $10.00.
Sc en teden!
Za svoj trud iu požrtvovoluost niso prejeli nobenega priznanja, le semiutje jc katero društvo na-gradilo svoje najbolj delovne brate. To so bili posamezni slučaji, izjeme.
Popolnoma v redu jo, čc tako velika organizacija kot S. N. P. J. nagradi najbolj delovne agitatorje za njih trud. Agitacija ni lahka reč, temveč vzame mnogo časa in zvezana je s stroški, ki včasi občutno zadenejo agitatorja, ker je delavec, iu živi od tega, kur zasluži s svojim umom iu rokami. Zavedamo sc, da priznanja, ki jih je določil gl. odbor za zuia-govalee, ne pokrijejo njih troškov in ne nadomestijo jim časa. Ali vendar je vsaj nekaj za trud, zgu-bo časa iu t roške.
Danes ne moremo povedati natančnega števila novih članov in člani«*, ki so jih pridobili bratje iu sestre v teku dveh mesecev. ^rsa znamenja kažejo, da jih bo en tisoč, ako še ne več. O naročnikih »in dnevnik pa nc moremo povedati nobene številke, ker bratje in sestre hranijo s poročili do zadnjega.
Z izidom prve tekme siih> Lahko zadovoljni vsi. Z novimi člani in članicami smo pridobili nove borec za S. N. P. J., pomnožili smo ngitatorično in gospodsrsko mo«' jednotc. Med novimi člsni in članicami bodo vstali novi agitatorji in agitatoriee za S. N. P. J., ki ji bodo pridobivali nove člane in članice in ustanovljali novs dru-štvs. Tako raste organizacija, se spopolnjuje ju narašča njena agi-tstoričns in gospodarska moč. Posebno zadnji dve sta neobhodno potrebni za obstoj vsake organize cije in njen napredek. Le tistemu, ki raste, ki se mu množita agita torična iu gospodarsks moč. jc tu
Zadnji dnevi tekme so pred nami, ki zaključi s prvim aprilom t. 1. Novi člsni in članicc morajo
I liti do tega časa pravilno nazna-ljeni br. John Verderbarju, ol. ujniku, naslovi naročnikov z de-serjem za nuš bodoči dnevnik na iprsvuištvu "Glasils."
Na pošiljat ve, ki bodo prišle po prvem uprilu t. I. sc ne bo ozi-iuIo pri tekmi. Kdor hoče, da mu glasovi v tekmi štejejo, mora do določenega času na pravi naslov naznaniti novo člane, članicc iu naročnike. Red in točnost inorata biti pri tekmi. Čc bi ju nc bilo, bi morali po zaključeni tekmi čakati mesec dni ali še več, da se 5tc-I jejo glasovi in konstatira. kdo jc zmagovalce.
S prvim aprilom konča tekma! Brate in sestre, ki so se udeležili tekme, opozarjamo še enkrat in zadnjikrat, naj pravočasno odpošljejo prošnje novih članov in članic iu naslove naročnikov z denarjem na določeno mesto, da nc bodo v tekmi prikrajšani za "lesove in mogoče tako tudi oškodovani. 1'rav lahko se dogodi, da brut ali sestrs prop«<le radi par glasov, ker niso bili odposlani ob pravem čusu pridobljeni novi člani, članice in naročniki.
Bodite točni ob pravem čtuu, da v tekmi ne propadete radi zs-kasnelosti!
Inozemstvo.
Z bojišča. Boji krog Verdu-na sc še vedno nadaljujejo. Iz Berlina poročajo, da so francoski UHpadi ua grič l^e Mort I lom me vsled ognja iz nemških topov ponesrečili. Iz Pariza poročajo, da jc francosko topništvo obstreljevalo nemške postojanke pri Neu-villu in farmi Godata. Severovzhodno od Sv. Mihaela je franco, sko težko topništvo razatrelilo sovražno skladišče pri Varviuay-
Ameriške vesli
Iz Londona poročajo, da je francoska armada, ki broji en miljon mož, pripravljena za ofenzivo, da prežene nemške čete izpred Ver-duna.
Iz Berlhia poročajo, da so ruske čete južno ml D vinska poskusile vstaviti prodiranje nemških čet n protiofenzivo, pa so zadohile strahovite izgube. Na bojišču je obležalo »270 Rusov. Is Petrogra-da ni poročila o teh bojih in poročajo le o topniških bojih za u» trdbe pri mostu Iskull in južno «.d mesta. Kusko 'topništvo je obstreljevalo nemške postojanke v smeri proti Vidzi.
Silen, snelen vikar j« pot
milj vzhodno od Marlon, llid., prevrnil osobni vlak. Na vlaku je bilo 27 potnikov, ki so dobili manjšo IMfškodhe.
Vilmi so občutili v Vzhodnem llllnoisu, divjal je preko ('hicags ln povsod zspuš^sI deHtruktlviio sled za seboj.
Vse članstvo S. N. P. J. nestrpno pričakuje, da spozna brate in sestre, ki so bili najbolj delovni v prvi tekmi za pridobivanje novih članov in članic iu naročnikov za bodoči dnevnik.
Bratje* iu smtre tudi pred tekmo niso spali, ampak so agitirali za večjo "Slovensko narodno pod-
Velike lelesnlška drulba mi
pričale rekonstruirali lokomotive, ds bodo lahko vporablll lis n|ih tudi premogov prah, ki je mnogo ee ne jI od premogs v koscih
porno jednoto." O tem priča dej-fctva, da je S. N. P. J. štela ob no-vem letu nad 12.000 članov in članic in 2500 otrok v otroškem oddelku. Nihče ni poznal rtsjlKilji delavnih agitstorjev in sgitatoric, »a jednoto, aaj niao bila nikdar, priobčana njih imena v iiatu. Poznali nojih le v ožjem društvenem krogu, k večjem v naselbini.
sigurano dolgotrajno in krepko življenje.
Bratje in sestre, ki so pomnožili sgitatorično in gospodarsko moč naše podporne onrsnisacijc, zaslužijo, ds jih pozna njeno članstvo. Priznanja, ki jih dobe od svoje organizacije, naj jik bude k novemu in vztrajnsuiu delu sa svojo orgsnisaeijo. Pošteno ao za-
Iz litina ja poročajo, da so ts-lijsuske čete z vso silo naskočile utrdbe pri Podgori. Prišlo je do bojs z bsjonetotn. Italijanske č«. te so ns nekterib meat i h vdrle v svatrijake strelne jsrks. is lute, tih so jih kssneje pregnale av* »trijake črte
Iz Kima poročajo. <1* ae Rusi pripravljajo od trek str sni za na
roparje v Mehiki.
Stvar je zelo resns. Generali ('srranzc izjavljajo, da ameriške •ete ne smejo zasesti nobenega j meats, v katerem je posadka Car-rans«. V Wsshingtonu mi ns to izjavili, «la ameriška kazenska < kspedicija nima namena zasesti mehiksnaks mrats. ampak ima le nalog, da ujame Vlilo
zveze v t'hieagu ) iu organizatorja A. F. of L. šel v tovarno ill pove-dsl superintendciitu. d« morsjo privatni stražniki oatati v tovarni, Uekel je, da pošlje pomožne Šerife, družba mora pa v isti meri od-pustiti privatn« stražnik«
Kapitalistični listi poročajo, de mi štrajkarji odklonili deset od »tottio povišanje mesde in super-
Kljub Umu je oena moki vi. soka I Pšeiiičns rezerva v teko-čem nieseeii znaša 241 miljonov Itušljev, ali več kot sto miljonov hušljev v istem MSSeeu minulega leta.
Dokaz, da je vsliks kapitalist)" os Isž, da «e cene blaga na trgu vedno ravnajo po ponudbi in povpraševanju
ponpofljl JEDNOTE
kako
Bridgeville, Pi
Brat urednik priobči par vrstic v "(jla^u."
Že ndtai prtfakajem. <la ae of lam kteri it ***** divnega ^ytfiia ia pove, kako kruta arnrt v zadnjem čaau obiakaje naše društvo "Bratstvo," štev. 6 H. N.
P. J.
Pred kratkem ao čitali bratje, da je večno zaspal br. Anton Ga-ličič, kteremu je kapitalizem izae-aal vae moči, da je vaabnil kot evetliea ob budi vročini. Pred par tedni je zopet preminul naš br. Martin Proeen. Oba brata eta bi-la v najlepši moški dobi.
O stvari ne bom poročal dalje, ker upam, še ie ni bilo poalano poročilo, ga pošljejo aorodniki ali pa otroei, da ae zahvalijo kapitalizmu, ki je umoril očeta.
Očeta ste umorili.
Nepremišljeni ljudje.
AU narod bo zahteval
Plačilo za aolze.
> <ine 1, marea, aa spremilo k stvarno posvetujejo, zadnje«« počitku in ca izročilo j čili to idejo^ To bi bil n«
materi zemlji.	P™	"
Spavaj mirno v tuji »rudi. spo- • ma. ki bi odgovarjal v min nate pa <istani med nami! vaai Neumno je pa gov 1'rsaJt Wiederwohl. ' j sprotnikih. dokler se ni
akcije in niao imfli društi
Brooklyn, N. T*
(Vajeni br. urednik f —• Odsto^ pite mi malo prostora v našem
''OlJLL
nato
Zadnjo društveno aejo »mo ob-državali v dvorani g. Rnpqa Na dnevnem redu amo imeli veliko važnih točk. ki aaso jih prav po-voljno rešili. Naše društvo dobro napreduje in na zadnji e*ji aino
borniki in zastopniki prilike vedati svoje mneuje. še so 88 dom ali proti domu.	/
V»i vemo, da je dom 4iujne potreben. Ako ae zavedamo tqf» dejstva, potem j« treba tudi pričeti s at varnim delom in nicer tam, kjer se mora začeti, da stvar vs-pevs. In ee bi se res pojavili na-sprotniki doma. kar ne verjamem.
sprejeli dva nova člana, dva sta bi se jih lahko na seji z mirno in bila pa predlagana. Upamo, da stvarno besedo prepričalo 0otre
Novic v tukajšnji okolici imamo toliko, da bi za nedoločen čas vjcle ves prostor v "Olaeilu." Ali vidi ae mi, da amo vsi enih misli. Znano nam je, da mora naš urednik preeej natančno preraču-niti prostor v "Glaailu." ako hoče ponatisniti vsa uradna poročila za 15,000 gosnodsrjev, novjce, spise, ielje istih in pole* prihrani ti jk malo proetora za izobraževal ne namene.
Bratje, če pogledamo "Glasilo/ spoznamo, da je poetalo premaj hno za tako lepo organizacijo kot je 8. N. P. J.
Hpoininjam ae čaaa pred šesto redno konrencLjo, ko so bila y "Glasilu" poročila za razne stva ri, a za dnevnik ao bili vai razen par izjem. , Brat Brunachmidt ac jc izrazil v avojem zadnjem dopisu, da suio delegatje na šesti redni konvenci ji določili previsoko število naročnikov za dnevnik, da prične izhajati. Reanica je to, število je previaoko. Če prečitamo oni del zapisuika, v katerem ao poročila delegatov zadnje konvencije, vidimo, da ao izvzemši par delegatov vsi pristavili svojemu društvene mu poročilu: "Naše društvo je • nosUvno za dnevnik." Taka po-, rofiila ao ae vzela za fakl in da ae uekterl ne čutijo preveč užaljc-niai, auio določili 5000 prostovoljnih naročnikov, kar jc v resnici maleukoat, če organizacija šteje nad 12.000 bratov in sester.
Bili so slabi časi in določenega števila ni bilo ob pravem času. Ali nič zato!
Proaim bivše delegate, da ml o-proate, če jih spominjam ua njih poročila, da je članstvo v pretežni večini za dnevnik. Kakor rečeno. tako nsj bo tudi storjeno. Pro-aim vaa ceiijcne delegate, da sto pite z lepo beaedo pred članstvo in poveste, če bi članstvo ne bilo odglaaovalo z večino za dnevnik, bi tudi delegatje ne bili tega poročali iu konvencija bi ne zaključila, da je treba 5000 naročnikov, da "Glaailo" postane dnevnik, aiupak bi odglasovala, d.i postane dnevnik s prviiu januarjem 1916.
Ce "Glaailo" še ni postalo dnevnik, ni a tem še rečeno, ds |e stvar propadla. Prepričan aem, da član-stvo luxe imeti, rs kar je glaso-valo. Tiati dan, ko izide "Glasilo" kot dnevnik, pa pozdravljam kot delavski prsr.nlk.
R Pleteršek
društvo "Brataka Zveza" v krat kem pridobi nad petdeset člsnov Prisrčno zahvalo izrekam članom našega cenjenega društva, ter so me nagradili a krasnim križcem iz 14 kar. zlata, na katerem jc vtisnjen znsk H. N. P. J.
Preskrbe I sem že več krasnih nagrad, da naraate naša društvena blagajna, ki jo potrebujemo, da v bolezni podpiramo iz nje naše člane.
Apeliram na člane 8. N. P. J., če imate znanec, prijatelje in ao-rodnike, pripeljite jih pod prapor S. N. P. J., ker to je največja slovenska podporna organizacija Združenih državah. Bratski pozdrav vsem članom S
N. P J I
J. Zdravič, član štev. 140.
OoWnwood, O.
Če |»ogledamo v naši naselbini zgodovino skozi zadnjih dcaet let, opazimo velik napredek. I^eta 190« se je rodilo prvo napredno društvo "V Boj!", štev. 53 S. N. P. J. Par let kasneje so uatanovili socialistični klub, ki tudi dobro obstoji v premoženju, četudi so mu že kopali grob; ali pokopati ga niso mogli, ker stoji bolj trdno kpt Petrova skala. Napredna društva raatejo kot gobe po dežju, tako, da jih imaiuo približno o-scm. Najbolj amo pa lahko poiio-sni na "Delavsko zadružno zvezo," delavske podjetje, največje slovenska trgovina, ki ima svoj doin. Danes lahko rečemo, doae gli smo cilj, za kterega smo se borili. Odborniki in delničarji se niso ustrašili velikih težkoč iu umr ti, ki so jim jo napovedali. Šli smo na delo iu se nismo ozirali ue ua levo In desno, v javnosti nI bilo najmanjših napadov.
V 28. št4*v. MCI. A.", z dne H. marca t. 1. je ižšef dopis izpod peresa H. G. od društva "Naš Dom," in veže nas dolžnost, <la stvar pojasnimo in jo prepustimo v razsodbo javnosti. Glasi*se: "Namen tega društvu je, da prireja igre, ustanovi pivski zbor, napravi knjižnico iu Čitalnico, ker jc glavno, da se v Collinwoodu postavi Slovenski Dom. Da nismo prišli v javnost, so bile krive prvič finance, drugič nasprotstvo novemu društvu. Nasprotniki so delovali, da razbije jo to novo društvo iu ga počastili z vsakovrstnimi psovka mi, kakor da je to cigansko društvo, da smo eoawboyji, da delamo za ligo. Drugi so spet trdili, da smo nasprotniki socialistične stranke. Seveda na govorjenja ni treba komentarja. Nasprotniki so minili iu sA sprevideli, da m* nas ne prime kolera. Dokler bomo po ulieah iu gostilnah eden drugega obrekovali, bomo še v bolj globo* ko hlnto padll^ iu v spanje ter temo, iz katere bo težko priti do svetlobe."
Ksj je bilo tegs treba obešati ua klevelaudski zvon. ( c bi bil g. G. bolj informiran o stvari, bi gotovo s tem ne prišel v javnost. Dobro vemo, da se drugi skrivajo
bi lastnega doma. Iz Savlov bi postali Pavli, vneti delavci za'dorn.
Napisal sem te vrstice, kor mi je do tega, da se dom zgradi, popravi, kar se je zgrešilo, da gremo potem vsi ns delo za domski ga naša naselbina nujno potrmtaje.
Joseph Kuneič.
Cleveland, O.
Brat urednik! Minilo jo par let odkar ae niacin nič oglaail v našem listu "Glaailu", toraj evo me zopet. Delovne razmere v Clavelan-du ao ae obrnile, to se pravi, da lažje prodamo svojo delovno moč. Posebno za izučene delavoe je eedaj še precej tega. kar vdanaš-njem sistemu imenujejo "proape-riteta". Vendar bi se inotil. kdor misli, da ni brezposelpih. Veš kor-poraeij je uvedlo oaemurnl delov-nik. Te so: Cleveland Foundry Hydraulic Pressed Steel Co., Cle veland Automatic Machin o Co., White Automobile Co., Wellman-Seaver Morgan Co., Sterna Auto Co., Subers Rubber Fsbria Co. in Clevelsnd Hardware Co. Pri tej je zaposljenih preeej Slovencev in ob enem naših jednotinih bratov.
Mogoče bo cen i ene čit nimnlo, da nekoliko opišem, kako ae pri tej k godi njenim delavcem, nih ima okoli dva tisoč in ljudi. Dela so povečini deluje vsake vrste pre aytomobile (Drop Forge) izdeluje največ za Forda. Seveda ima sedi veliko naročit od vseh ki se pečfjo z avtomobil stri jo. Delo jc vpeljan rekoč po Taylorovjein sistemu, povečini od kos« (piece so zapoaljcnc vae narodnosti, kar jih je menda sploh v Ameriki. Za-posljeni so tudi čruci, ki opravljajo navadna dela in se večno menjavajo. Tukaj inoram omeniti, da jih jc družba začela jemati v delo lani v juniju, ko ae je začelo bolje obratovati.
I'o zimi, ko ni bilo dela, smo čitali v časopisih, da se bode družba zavzela /.a delavec iu glejte ga spaka, res sc jc, ampak kako T V
prepotrebni "Slovenaki Za vtemeljevanje. da je potreben, ne bode m tratil čaaa, kajti
o tem je vsakdo prepričan, ki vidi potrebo lastnega doma. Zdeti moramo in tu<0 delati vsi, da se ideja prej ko mogoče v resist Pri tem moram pripomniti, da imajo nekateri zelo slabo navado, da ae razburijo po nepotrebnem. Tem bi svetoval, da naj se kolikor mogoče vzdržijo; ako bočemo v resnici ksj nsrediti, moramo delati z mimo mislijo in trezno glavo!
Drugi zopet pridejo z razno kritiko in našo preteklostjo. Vse to se mora opustiti, ako hočemo v resnici narediti kaj v našo koriat. Mogoče ae bo pri tem čutil kateri užaljenega, ampak proaim, to je moje mišljenje.
Narastek društev in novih ela nov je zadovoljivo. Društvo "Naprej", št. 5 S. N. P. J. ima lepo število članov in" če pojde celo leto tako, bode doseglo pet sto članov. Veselic imamo precej, vendar ne toliko kakor pred leti Temu so vzrok probibicioniatične postave, ki prepovedujejo točiti opojue pijače ob nedeljah. To je precejšeu udarec za mala društva. Vseeno ai pomagamo pa na drugi način.
Društvo Lunder-Adamič. št. 20 S. S. P. Z. je priredilo na puatno nedeljo 5. marca veselico. Program je bil precej bogat; za ma ske je bilo določenih precejšnje število krasnih daril. Veselica ae je vršila v S. Birkovi dvorani ua 6006 St.^Clair ave.
Ac nekaj imamo novega. To ao gospod kaplan, ki je jako delaven hodi od hiše do hiše, da se pre priča, koliko je dobrih ovčič. Sc veda je tako pohajanje preeej ne rodno, ampak denar jc le dober. Imel je tudi uspeh pri glaaovite mu dopiaovalcu in avobodomiale cu.
Kakor se čuje od več strani, da novi goapod tudi niao brez greha in so imeli v starem kraju tudi ner kaj aitnoeti. Seveda se sedaj govo ri prikrito. Nekateri prašujejo, če je kaj znano njegovemu predato. niku. Seveda mu je lahko, ampak tega ne bode obesil na zvonik av Vida. Ob priliki ac še oglasim. Pozdrav vaera Čitateljcm!
Fr. Somrak Opomba ur. Dopis ae jc iz teh ničnih vzrokov v tiskarni zakasni
moramo priti do aaključ-potrebujemo dom. ini bratje, eeetre rgjaki in je! Rea je saeetek težak, au v slogi je s*oč! Sloge in po gippa in dobrih agitatorjev nam je treba, pa bode vae dobro končalo.	/ Na avidcuja dne 30. aprila t. 1.1 K sklepu pozdravljam vae čla-> in Članice S. N. P. £ tebi, naš povi dnevnik "Prosveta" pa že im obilo uspeha in veliko naroč nikov in predplačnikov!
Tajnik dr. "Triglav."
ue
Sly, Kinu. Cenjeni urednik! — Malo ae o-glašamo od tukaj, zato aporočim nekoliko novic.
Pri nas je ponovno nastalo ve-iko zanimanje za S. N. P. J. Ce-društva so pričela pristopati najbolj napredni organizaciji Poleg društva "Sokol," štev. 20 N. P. i. in ženakega društva Jutranja Zora S. N. P. J., je tu kaj največje društvo A. P. B. P.
ki šteje 61 članov. To društvo se pridruži S. N. P. J., nc vemo pa še številke, ki jo dobi.
Rojaki in rojakinje! Pristopajte v ta društva, ki ao podružnice najboljše podporne organizacije.
Za list "Prosveta" dobro agi tiramo. Rojakom, ki jih še niso obiakali agitatorji, naznanjam, da jih obiščejo še ta meaec, da se naroče na najboljši delavakl dnev nik.
Dela ac tukaj a polno paro, i plača jc bolj srednja. V rudniku zaslužijo od #2.5,5 do $3.10 pri o semurnem delu.
Za meatnega blagajnika kandi dira br. Frank Cereck, po poklicu brivec.
John Teran.
čem letu v članstvu in finančnem tovarni so napravili kolekto, da stanju. Seveda gre vsa čast so darovali tiati, kateri ao delali hvala bratom agitatorjem, ki
Butte, Mont
Cenjeni urednik! — Odstopite ra kulisami, mi malo prostora, da naznanim /nT L*ni je pričela gonja proti klu-Iost no ve»t i/, nase naaelbine. |Mi. Neki član, kakeršnih ae dobi Kruta smrt, ki ne pozna umni - povsod, je pričel delali zgago na Ijenja in kosi brez izjeme staro in j pikniku. Nagovarjal je potem no-mlado, je |>osegla s svojo koščeno druge, da ustanove novo društvo, roku v usso sredo m pretrgala uit Nekaj mu jih je sledilo, in danes življenja nadebudnemu molu Mar pravijo, da so organizirani social)* tinu Doltsr dne 2fl februarja t. I »ti (seveda organizirani brez Pokojnik je bil star 33 let. rojen stranke).
iKK.t v Semiču v Beli Krajini Tn Scvcila bi se ne brigali sa stvar, kaj zapušča mlado žalujooo leno če bi sc nc pisarilo o obrekovanju iu hčerko v starosti sedmih meee po gostilnah, o nasprotnikih.' kar dobro! ecv. Ožcnjen je bil komaj sedem vzbuja mnenje, da ae je res kaj
in zaslužili toliko, da so se za silo preživeli. Pdtem, ko jc začeto bolje obratovati, je družba uvedla oacm urni delovnik, seveda ao bile v za četku izjeme. Najprvo so dobili oaemurnl'delovnik strojniki (nit-chiuist) iu kjer je bilo tlelo od kosa. v drugih oddelkih se je obro tovalo še vedno deset ur. Seveda so začeli delavci, ki ao delali deset ur, godrnjati. Potem jc bilo splošno oscinurno delo In ista plača kot prej za deset ur. Seveda se je družbi zdelo, da dobivajo navadni delavci preveč od 81.75 do $2.00 na dan in vpoalila je črnec, ki delajo ceneje, to je za dolar iu šestdeset centov. Po zimi ko ni bilo dels, so obetali, ko se obrne na bolje, da upoalijo toliko in toliko ljudi, ko je prišls prospe rite t a (namrCč zs delničarje), so pa bele delavce odslovili ter upo-slili črnce, cenejšo paro.
Dalje je pri tcin za posl jenih precej žeusk, ki delajo pri strojih
Barfcorton, O.
Br urednik! — Odstopite mi iusIo prostora v "Glaailu" S. N
P- J _ j
Novic nimam poročati; delav ske razmere so primerno dobre plača jc bolj majhna, ako jo pri tncrjaino a sedanjo draginjo. Na društvenem polju napredujem prav dobro. Društvo "Triglav zaznamuje lep napredek v teko
marsikaterikrat na agitaciji znde nejo na trnjevo pftt, ali oni sc nc zmenijo za njo, njih geslo je: rnv na pot je najboljša pot!
Cenjeni bratje in sestre S. N. P J. v Barberton in okolici I Prosim vas, da sc naročite na uaš bodoč dnevnik "Prosveta," ker svoj dnevnik zelo potrebujemo. Dose danji dnevnik — kakor ac sliši že umira — sploh moram reči, za mene je že zdavnej umrl, ker ni sem imel kredita za en mesec. Mo goče me je to zadelo, ker sem član S. N. P. J. Poznam rojake v tu kajšnji naselbini, ki so dolgova več mescccv ali so vseeno dobili list, ali meni kot večletnemu na ročniku so morali list ustaviti, licpa hvala gospodom, ki iinajo v tem ožini prvo odločilno besedo pri dnevniku.
Naznanjam članom iu članieam društva "Triglav," da jih vkrat-hem oluščeni kot zaatopnik dnevnika "Prosveta." Prosim vs«, da
Člani
Panama, m.
in članice društva "\l pava." štev. 123 S. N. P. j * prošeni, da se prihoduje seje ^ nesljivo udeleže; na nji se im, mo posvetovati glede veselice, kj se ima vršiti dne 15. aprila v T Romani Hali.
Votiil se ima tudi novi taj.uk ker stari je bil prisiljen se jt*. no odpovedati svojemu uradu, u njim se je odpovedal tudi p^. sednik njegovemu uradu; toraj i. mamo voliti dva prva društveua odbornika. Udeležite sc te seje vsi brez vsakega opravičen ja, dj se laglje izbere za ta mesta m j. joIjtBpoaobne mole. Dne 2. aprila vsi na sejo!
Andrej llerši*.
Naznanila in vabila
Langleloth, Pa.
Naše društvo "Slovensko Hr vataka Sloga", štev. 241 S. N.
je sklenilo na aeji 5. marca, da plača vsak član 25c v društveno blagajno, ki se ne udeleži seje dne 2. aprila oh dveh popoldne. Izvze ti ao le bolniki in članice.
Pridite vai na aejo, ker imamo rešiti več važnih točk.
Sejo sc vrši v navadnem zboro value m prostoru. \„.
Na avidenjo dne 2. aprila < dveh popoldne!
A. Lavrick.
Lloydell, Pa.
Društvo "Simon Gregorčič, štev. 60 S. N. P. J., je sklenilo na zadnji meaečni seji 12. marca, da se vsak Član našega društva ude leži prihodnje mesečne seje 9. a prila, ker imamo na dnevnem rc du izvolitev novega taj.; s star tajnik jc odšel za delom. Kdor sc nc udeleži seje, plača 25c v dru štveno blagajno.
Frank Arhar, blagajnik.
seveda jim je korporaeijs zato „,i lipdetc šli na roko in se naro
hvaležna iu jim preteklo leto pre-redila banket. Kakšen je bil, mi ni znano. V tovarni je tudi prodajalna za vsake vrate potirbšči-ne, nekatere stvari ao sa par een-tov ceneje, acveda jih ni prav finih, ker za robot no paro je vse
najst mesecev, ko je ra vedno r.a- takega zgodilo.
eali na naš bodoči list, za kar se vam že naprej zahvaljujem. Tiist sc nam obeta oliširen in zanimiv, torej ne bode nobenemu žal za en psr desetič za list, ki ima kaj o-riginalne vsebine in je brez šifkar-taške agencije.
Itratje, sestre, rojaki in rojakinje v tukajšnji uaaelbini Barber-
»psi Poleg ž«*lie sapušea tukaj <l\n bratranca in eno seNlričiiio, v Kletem kraju na falujočr starine in eno ar»|ro. I'okopuk jc bolehal
Danes trdile, dn je "Slovenska zadružna sveža" UMilMtljšr podjet jc. To je čista resnica Ali od vas nismo imeli pomoči, ko amo bili v
na jetiki od mcaeea oktobra 191«Y največji stiaki ra obstanek. Da ae Naše društvo m S N. P. J ata je zadruga tako pova|iela, gre za
i/gubili dobr« ga iu zvestega člana Pokojni Dollar je bil tihega iu dobiega značaja nt lutpMilnegn duha Bil jočleu društva "Slov. lir Sloga." -i« * '.MT K N P J k* •■*«> je prindilo dostojen po
sluga mllMiru uino trpeli, dtt zadružne t roške,
te hočemo »graditi doni. jc tr* ba sklicali zastopnike ali ndlioriii Ur društev v t 'olllliM oodu. da ae
Votri je precej proatorns dvorana, v kteri so glasovirjev, iu priredijo večkrat banket.
je seja j>red delavcev iu jc poslo-l»jfega doma," da pozove vsi' tu-vmhIjs pridobri volji, povabi zve- kajšnja društva, uradnike in čla-čer v«r Ikm* na bsnket. Seveda solne, kskor tudi posamezne rojake
na skupen shod dne 30. aprils t. 1.
biljardi in več I ton in okolici! Društvo "Triglav" v kateri gospodje j je vzelo ns zadnji mini seji dne 5.
Ksdsr I marea t. 1. akcijo glede "Sloven-
Wilburton, Okla.
Naznanjam članopi društv "Litija," štev. 58 S. N. P. J., da ju društvo sklenilo na seji 12 marca, da se za mescc april naloži na vsakega člana 50c naklade, ki služi za pokritje društvenih troš-kov.
Člani, živeči izven društvenega sedeža, so poslali v januarju vsuk po 7 c premalo UKCsmeuta po/nov i plačilni lestvici. Po novem letu je aaeamcnt pri članu za 7 centov povišan. Pet centov gre v rezervni sklad, 2 centa pa v sklad za izredne podpore. Bratje, ki dolgujejo teh sedem centov, naj jih poravnajo v prihodnjem mesecu.
Joseph Kestncr, tajnik.
Orient, Pa.
Apeliram ua člane d čustvi Slovenski Delavec," štev. 85 . N. P. J., da ae udeleže prihodnje seje dne drugega qprila točno ob dveh popoldne. Na tej seji vo. imo predsednika, ker je predsed. nik vzel prestopni list. Na dnev. nem redu imamo še druge važne točke v koriat društveni blagajni. Član, ki se ne udeleži prihoduje seje, plača 25 centov v društveno jlagajno.
Mihael Staudohar, _ tajnik
Iz g\wm uradi.
SEJA GL. UP&AVNIOA ODBORA 28. FEBRUARJA 1918.
Arona, Pa.
Prosim cenjene broto in sestra društva "Složni Slovenci in Slo-vuei," števil99 v Arona, Pa., du se udeleže sejo dne 2. aprila. Znano vam je, da se zahvalim za tajniško mesto iu izvoliti je treba drugega tajnika iz svoje sredine.
Opozarjam nadzorni odbor, da pride točno ob eni uri popoldan v dvorano, da knjige in račune do* bro pregleda, da bode novi tajnik dobil vae v redu, da nc bode potem klkanja.
Fabijan Cividiui, tajnik.
tf«»P«»dje najrajše eami. Potem se
in delničarjem, ker vrši sprehod |io tovarni od oddel-bi kdo lenaril ua ka da oddelka in gledajti. kako ljudje garajo.
v prostorih goa V. Dormiah ob 2.
Staunton. Dl.
Društvo "Stauntonaki Slovenci," štev. 242 S. N. P. J. priredi v sobot o dne 1. aprila plesno zabavo v dvorani J. Pleterskl ob
Navzoči: Kuhelj, Verderbar, Terbovec, Zavertnik, Molek in u-pravitelj Godina.
Podpredsednik Kuhelj otvori nejo. Zapisnik prešnje aeje prečitan in sprejet.
Br. Zavertnik poroča: Rojakinja Terezija Šega iz Cleveland!, O., je poslala "Glaailu" dopis, ki se tiče tamošnje Slov. Dobrodelne Zveze. Pritožuje ae, da se ji je godila krivica valed prikrajšanja podpore ob čaau bolezni in zvra-čuje krivdo na gotove odbornike pri omenjeni Zvezi. On je privatno odgovoril Tereziji Šegi, da dopisa ne more priobčiti, ker pri nas velja načelo, da ae naše glasilo nc vtika v notranje zadeve drugih podpornih organizacij. Odlok pa prepušča odboru. Sklenjeno, da ao dopis zavrne.
Br. Dau Badovinac ima tndi daljši dopia glede društva Stev. 59 v De Pue, lila.,* v katerem zagovarja svoje poslovanje kot društveni blagajnik in odbija očitke, ki »o bili naperjeni proti njemu vsled perednosti pri blagajniko-vem poslu. On mu je odgovoril, da so v dopisu neke kočljivosti, vsled česar ga predloži upravnemu od seku. Sklenjeno, da sc dopis pri obei z urednikovim komentarjem.
0.	M. Krainz v Herminic, P« , piše dopi«, v katerem hvali neko delniško družbo za farme v Miehi-ganu; dopia ima torej značaj r e-klame. Obenem ima oglaa dotične družbe in prosi za zastopništvo "Prosvete." Na njegov (Zavcrt-nikov) predlog sc vsa atvar enostavno zavrže, ker slovenskem« delavstvu ni treba druge "Rajske Doline."
Br. Godina poroča: Slovenska Čitalnica v Clcvclandu prosi rt lanski letnik "Glasila." Prošnji w naj uatreže, aamo če je ves letnik na razpolago.
Br. Peter Gešel v Victoru, Colo., piše glede oglasa v "Glasilu." ki se bavi z nekimi zemljišči (home-steada) v Coloradu. Obenem pošilja pismo od liata "The Great Divide" v Denver ju, iz katerega j' raz videt i, da stvar ni priporočljiva. On (GfHluia) mu jc odgovoril, da do zdaj še ni bilo nobene pritoži** od strani članov; lahko p« on (Gešel) malo več poizve in poroča "Glasilu," ako je prepričan, da bi dotični gina škodoval članstvu. Pissl je tudi br. Andolšeku. tajniku našega društva v Denver-ju, zs pojsanils glede te reči.
Neka družba z imenom "Tbr Actor's Fund of America" v N>* Yorku, ki ustanavlja zavetišče stare in boleh nc gledališčne igralce, prosi r.a brezplačni prostor v listu v oglaševalne svrhe. Sklenjeno, da sc prošnja odkloni. Druži« se pa odgovori, da sc i.aj obn* na prihodnjo letno sejo gl. odl*» ra.
Vseh naročnikov ns "Pros** to" je do dsnes 1910.
01.	tajnik, br. Verderbar po^ -- • Na razpisano ponudbo za »«'
url |»o|toldne, da ae skupno stiide {7:30 uvečer.
mo lu raamotfivamo stvar, ki je K obilni udeležbi vabi najnljud-1delbo Jednotinih znakov ao od*» Sedsj pa nekaj o našem sloven-1 an naa dalekosclucga pomena. A-1 nejb vse Slovence in ostale .lugo vorile tri tvrdke. dve angleški i" skem ffvtjrojn Po preteku leta injko pomislimo, da nimamo dvora-Ulova nc ir Slsunlona in okolice. ,nn slovenska. Frank Kerže *
|»nl smo /s če I i zopet s akcijo xs|nc. ki M bila primerim zs *e>
in
VeseliŠni odbor. Ker jc ponudhs Fr. Kerše 8
jugodnejše. se aklene, da Jed
U naroči Um 500 zlatih (14 ka al) znakov in 2500 pozlačenih gold plated). JednoU bo potem rodajala zlate znake društvom o 90c in druge po 40e, d oči m jih Iruštva Uhko prodajajo članom ;i $1.00 in 50c, da bo tudi za dru-tva nekaj dobička. Prijavilo ae e nekaj uatanoviteljev novih društev za nagrade, do kaUrih ima-o pravico po pravilih. Teh bo pa e več. Kaj ae naj preakrbi za nje f Sklenjeno, da naroči JednoU tri lucate posebnih znakov, okuano izdelanih, ki lahko alužijo za priveske k uram (fob), in pol tuca-ta ženskih brošk. Tudi to delo ae odda br. Kcržetu.
(SI. predsednik, br. Vogrič, piše, da se ne strinja s sklopom zadnje seje glede naaUvljenja pomožnih urednikov. Njegovo mnenje je, da se služIm razpiše v listu in člani Jednote imajo prednost. On je tudi proti, temu, da bi drugi pomožni urednik delal le delni čas. Plača naj ae določi od kolone v listu. (Slede Jugoalovanske Akademije je že vse dogovorjeno in stvar gre lahko na referendum h 15 marcem.
Po kratki debati predlaga br. Zavertnik, da se sklop glede pomožnih urednikov amendira v toliko, da pride v "Glasilo" notica poživljajoča vse tiste, ki ae želijo prijaviti za službo pomožnega u-rednika, da pošljejo ponudbe kateremukoli članu gl. odbora do 1. aprila t. 1. Ponudbe ae potem pošljejo gl. tajniku. Vsak prosilec mora v ponudbi navesti dokaz sposobnosti. Sprejeto.
Zaradi Akademije pa mora v U namen izvoljeni odsek predložiti izdelan načrt v smislu resolucije, preden je nadaljna akcija mogoča.
I)r. Kem, vrhovni zdravnik/piše, da bi moral dobiti najmanj $250 na leto. Ker pa ve, da so sitnosti z zvišanjem plač, vstraja pri svoji resignaciji, razen če more gl. odbor zvišati plačo. Sklenjeno, da so dr. Kernu Odgovori, da gl. odbor ne more zvišati pl*-če, če pa želi, se lahko obrne na članstvo. Imenika glede aumljivifc prosilcev in bolnikov pa al treba njemu voditi.
Društvo štev. 109 v Ladysmithu, B. C., Canada, piše, da je pet čla-nov inUrniranih (v vojnih zaporih) vsled vojnih razmer. Društvo prosi, če bi mogla JednoU storiti kakšen korak, da jih rosi zapora. Sklenjeno, da naš odvetnik poskusi kuj storiti.
Štev. 40 v Durango, Colo., pošilja pismo z naslovom "Resolucija," ki obseza predlog za spremembo 3. točke v 8. členu "Splošnih pravil". Sklenjeno, da ae atvar
<lati iniciativni predlog, naj ga iz-delu v smislu usUve in pošlje gl. tajniku. (SI. upravni odbor ae ne bo pečal /, nobenim popravljanjem ali izdelovanjem incijativnih predlogov, ki jih inieiatirajo društva.
Dr. Howe iz Breezy Hill, K wis., ker je bil prejšnji gl. odbor radi tega kritiziran na 6. redni konvenciji, poroča, da so bili dotični prosi le i za višji razred pri štev. G5 ponovno preiskani, kakor je zahteval ki. upravni odbor, in da jc zdaj vse v redu. Zanikuje nekatere atvari, ki jih je pisal v prvem pismu, in pravi, da ae je Ukrat motil. Br. Itrut kovic piše, da se je vršila do-tična preiskava liaUnko po sklepu gl. upravnega odbora v njegovi navzočnosti in prisoten jc bil tudi br. Jul. Pirnat. Prosilce so preiskali zdravniki dr. llowe, dr. Nipple in dr. Tinin zdravnikom /a društvo štev. 05 na mesto dr. Howe-ja. On je preiakal člane za višji razred in še posel*j br. Roka Godino, pk ni našel sladkorja v urinu, kakor je poročal dr. Howe še meseca decembra. Vse to dokazuje, da je bila tedanja ob-dolžitev dr. Howeja ncosnovana. Pravi, da ao mu drugi zdravniki v bližini ncvošljivi in zato ga dolži-jo raznih nerednosti. Vzeto na znanje.
Sklenjeno, da se mu ta znesek povrne.
Br. Majnarič, od štev. 75 v Ros-lynu, Wash., piše, da je članici M. Solič zgorela obleka in pohištvo. Prosi, če bi JednoU dala kakšno odškodnino. Naj se mu odgovori, da JednoU do zdaj še ni zavarovalna družba zoper ogenj. Obžalujemo nezgodo, toda pomagati ne moremo.
Končno poroča br. Verderbar, da ima ponudbo od neke družbe za razpečevanje zadolžnic, ki navaja dobre pogoje v zvezi s prodajanjem hotidov raznih meat Priporoča, da bi JednoU prodala bonde, ki jih ima, če se dajo "above par," kupila bonde tudi izven Chicage, če bi ae dobili "bellow par" iu a tem nesli več dobička, kadar bomo spet investirali denar. Se vzame na znanje.
Podpredsednik Kuhelj zaključi aejo.
John Vogrich. Predsednik.
Ivan Molek, zapisnikar.
SEJA OL. UPRAVNEGA ODBORA 2. MARCA 1916.
NaVzoči: Kuliolj, Zavertnik, Verderbar, Terbovec, Molek in u-pravitelj Godinu.
Podpredsednik Kuhelj otvori sejo. Ker zapisnik prošnje aeje še ni urejen, se odloži do prihodnje seje,
Na povabilo pride arhitekt Robert Lager, ki predloži skico načrta za nameravano Jcdnotino poslopje. Po kratki debati je sklenjeno, da izdela arhitekt še eno skico za širšo zgradbo, ki bi obsegala 45X35 čevljev prostora. Oim bo gotov, naj izroči oba načrU gl. tajniku, ki naj potem piše gl. predsedniku, br. Vogriču, in nadzornemu odboru, da pridejo v Chicago in prisostvujejo izbiranju in sprejetju načrta, kakor se glasi sklop zadnje konvencije. Dalje sta pooblaščena Verderbar in Go-dina, da pogledaU za zemljišče. Manj ae ne snic kupiti kukor poldruga loU in ne več kakor dve loti, in sicer v bližini 20. ulice od Kcdzie avc. do Crawford ave., če le mogoče na dobrem prostoru, kjer ima zemljišče naraščajočo vrednost.
Br. Zavertnik predloži pismo br. Fr. PerkoU od štev. 16 v Milwaukee, Wis., v zadavi br. Lirno-nija. Stvar je poravnana. Vzeto znanje.
Br. Verderbar poroča: Društvo "Slovenska Zustava," štev. (»4 v Newton, Pa., pošilja inicijativni predlog za spremembo in črtanje nekaterih točk v XI. členu pod naslovom "Bolniški obiskovalci." Dalje ima tudi društvo "Sokol," štev. 98 v La Sal le, 111, inicijativ-vine društvu. Ako hoče društvo/tli predlog za spremenitev nekute-
8LOVBNSD Ni
NI PODPORNE JKDNOTB
rih točk v ravnoistem členu "Splošnih pravil" pod naslovom "Bolniški obiskovalci." llazcntega predlaga zadnje društvo, da se služba urednika iu upravnika razpiše v "Glasilu," <la naj izide dnevnik "ProsveU" s 3000 naročniki in da se črtA točka v "Raznih določbah" glede oglaševanja Jednote. — Po doljši debati Je sklenjeno, du naj gl. tajnik obvesti oba društva, da naj skušata svoje predloge o iimendiranju XI. člena "Splošnih pravil" združiti v en sain konkretni predlog, katerega naj osvoji eno tili drugo
društvo, kajti dveh sličuih inici-llmri jednot iu zvez pravico jutivnih predlogov ni treba. Dalje sUvljati in odstavljati Člane pri-naj sporoči tajnik društvu "So- pravljalnega odbora, kol," sUv 98, da predlog glede u j Br. Jože Ambrožič, predsednik reduiku lu upravniku nima smisla, i nadzornega odbora, poroča, da je kajti služba glede pomožnih ured- izvedel o nekih nepravilnostih v tiikov bo itak razpisana, a uprav- zvezi s poravnavo atroškov, ki jih nik je pa že izvoljen po pruvilih je imelo več bratov v okolici /a dobo treh let, a odstaviti ga ne j Pittsburgha a pripravami se VI. moremo, dokler vestno opravlja redno konvencijo. Pre vi, da je avojo službo. Naj pa apelirajo na prejel br. Jakob Miklavčič za šti-
praviee je ne nail strani, zato nsj
Ana Petušek le toži. Sklenjeno, da naš odvetnik pooblaati zagovornika v Kansasu, kateri naa mora zastopati pred sodiščem, ako res pride do tožbe.
Predsednik porotnega odbora, br. Hrast, piše glede zadeve br. Jos. Volčjaka od štev. 174 v Dun
10.	Pa. Omenjeni Član je šel ob čaau svoje bolezni v drugo mesto po državljanski papir, zato je bil kaznovan za $10 v prikrajšanju I »odpore, ker je očitno kršil pravila. Volčjak ao je nato obrnil ne gl. porotni odbor in U mu je priznal vso podporo. — Br. Verderbar omenja, da je bilo že več slu-čajev, ko so dobili kršiUlji pravil podporo vsled dovoljenja porot-negu odboru in perkrat je žo izjavil porotni odbor, da je bila do-tiČna podpora odklonjena "brez tehtni-h vzrokov". Navaja slučaj bivšo sestre Klarič pri štev. 1^8 v Yukon, Pa., ki je tudi kršila pravila in društvo ter gl. upravni odbor sta ji odbila podporo, toda gl. porotni odbor je pa dovolil vao podporo, a sea. Klaric je potem odstopila od JednoU iu se }ehko vsem smejala, obenem je pa ondo-t no društvo štev. 189 uničile. —• Sklenjeno, da gl. upravni odbor apelira na porotni odbor, de naj bo slednji previdnejši v svojih razsodbah in da naj v sličnih alučajih vtemelji tfvojc javne razsodke, zakaj pri zna je odklonjeno podporo.
Br. M. Andi ar od šUv. 120 v Gibona, New Me*., piše, da bi red ustanovil novo društvo v Alliaonu, New Mex. Se mu dovoli. „
Br. Frank Lipovšek od šUv, 92 v Franklinu, Kaits., je dobil ček za $205 kot odpravnino, toda ček je poslal nazaj, Žefi da ne mara odpravnine. Vzeto ne znanje.
Državni računar (actuary), J.
11.	Nitchy, je poslal račun v znesku $70.40 za svoje računanje glede solventnosti Jednote. Ze svoj zudnji račun jo zahUval $127.95, toda zdaj je računal na podlagi posebnega članskega imenika, ki gu jc nabavil tajnik mesece decembra in januarja; to dokazuje, da je bil imenik potreben, kajti prihranil bo mnogo denarje. Po tem zadnjem računu iuia JednoU 101 in 90/100 odstotkov solventnosti.
Br. Fr. Novak iz Roundup, Mont, piše, de je društvo ŠUv. 114 zatožen o zaradi posmrtnine za
pokojnini Alojzijem Socialom. O-meiijčni je bil star 49 let, ko je pristopil, a v prošnji je izjavil, da je star 39 let, torej se je zlagal za deset let. To je bilo dokazano šele po njegovi smrti in dediči so izgubili pravico do posmrtnine.
Sklenjeno, da se društvo pooblasti, da pravdno zastopa jedno-to. Kventuelno naj se vloži priziv ua višje sodišče,
01. predsednik, br. Vogrič piše: Društvo štov. 36 v Willocku, Pa., protestira proti izvolitvi dveh članov v pripravljalni pdbor za združitev jednot in zvez. Dotična članu «— Godina in želcznikar — sta bila izvoljena na januarski .seji gl. odbora. Protest pa navaja, da bi se morala ta dva zastopnika voliti'potom referenduma. — Sklenjeno, da se pojasni protestujoče-mu društvu, ds pravila tega nikjer ue prepovedujejo in da glasom zapisnika prve združitvene konference v Chicagi imajo gl. mina-
ne is Yale ata bile z njim pri
zdravniški preiskavi v Girardu in zektevate od JednoU povračilo stroškov v znesku $7. Gl. tajnik* Pojasnjuje, da je omenjeni član že prejel podpore v znesku $509 za različne bolezni. Sklenjeno, du se dotičui al roški v znesku $7 povrnejo, a društvu ae sporoči, da more br. Lipovšek priti v Chicago ne preiskavo, in sioer takoj, čc je še bolan, ali |Mt čim se zopet prijavi bolnim.
Br. Math Gnus pri štev. 140 v Mesamore, Pa., ima nakaznico za 31 dni, toda s podpisom enega samega obiskovalca. Cluu je ožgan ml elektrike. Podpora se ne izplača, dokler ni boljših pojusuil glede obiskovanja.
. lir. Louis Aidnik od štev. 27, Frontenac, Kana., ima nukaznico za 19 dni tudi z enim sumim podpisani. Dništvo potrjuje, da je bilo obiskovanje redno, toda obi-akovelci se niso podpisali. Podpora ae izpUča.
Br. Frank Ahlin, Član štev. 2!) v Thomas, W. Va., je bil ponesrečen B. decern. 1915. v Conemaugh, trnih prestopil in bolnim se je javil šele 5. januarja 1910. Z oziroui na ekolščinn, v katerih se je čluu nahajal brez svoje krivde, se mu naj izplača vsa podpora.
Br. Joe Jerman, od štev. 9 v Yale, Kans., je bil pobit na prstu v rovu, pa ui prestopil k bližnjemu društvu v Frontenaeu, kjer je delal. Nakaznica $15. Ker so društvo glede tega alučaja nejasno poročala, se prizna podpora.
Br. Anton Volčič od štev. 58, Wllburton, Okla., opravičuje pomanjkljivost obiskovalčevih podpisov na nakaznici. Na pojasnilu od strani društva je sklenjeno, du se pridržana podpora izplača.
Br. Kuhelj zaključi sejo.
John Vogrich. Predsednik.
Ivan Molek, znpisuiker.
bodočo konvencijo da se v zmislu spremene pravilu za bodočo služ beno dolio. Glede "Prosvcte", du nsj izide, ko se priglssi 3000 naročnikov, je ps treba izdelati sa moatojiii predlog, ako se bo sploh vjemal z ustavo.
Odvetnik,!ki zastopa Ano Petu-
ri dni dela $8 od Uuiošujega med društvenega odbora in potem je še računal $10 od Jednote, kar je tudi dobil. To potrjuje pismo br. Kvartiča od štev. C v Morgan, Pa. Po njegovem mnenju je previlno, da br. Miklavčič bi povrnil $16 Je-dnoti. Se vzame ua znanje. Izdajstelj revije "f as," br.lšek, bivšo članico štev. 235 v New j Društvo "Vsi Slovani,'* štev. Kerž*. se priporoča za Jednotin burgu. Kana., poroča, da je biln j 66 S. I). P. Z., v Waasouu. 111» oglas. Se mu odgovori, ds naj apo i po njegovem mnenju po krivici prosi zs pristop k naši Jednoti. I-roči cene oglasov.	I izključena, in vsisdtega da bo on majo /»sem člsnov in ene členieo
Br. Škof iz Oregon City, Oreg . tožil Jednoto zs znenek $5« neiz- in zdrnvl ao vsi. Radi bi pristopi od štev. 4« piše, da je obiskal br. plačane podpore. Br. Verderberjli brez preiskave in po ateresti M Livsiča od štev. 79. ki ae niihs pojasnil je, ds je omenjena roje k i- pristope k svojemu društvo — ja v bolnišnici v Portlsndu. Mož njs pristopila kolas v Jednoto iirj\edalje ne je prijsvilo eno dništvo je v slabem položaju. Bil je že j da jo je dništvo saino izključilo. A. S B P. I). v Maynardu. 0;,ai (tet k rat operiran in ne bo prestal' Se«bij zahteva podporo za čas, ko 1udi želi pristopili k S. N. P. J bolezni. Obenem poroča zdravnik, je bila l»oliia pred izobčenjem.' Sklenjeno, da se obema društvo-da ima br. Livaie " tuhcreulonis of j Priložena tudi zdravnikovo iz- ma — in tudi drugim, ki ae še pri-spine" (jetiko v hrbtenici) in de jeva. ki ae glasi, da je bila Ana javijo — dovoli pristop pod nej-ne bo več nikdar zdrav. Br Ver Petnšck bolna od 17. marea do IA. boljšimi pogoji,*toda členi morejo <lerbaromeni.de je omenjeni brat, maja 1915 in v njegovi oskrbi, a biti zdravniško preiakani. dobil pred kratkem $10 iz aklada v Jednoto je pa pristopila 12 a Društvo štev. 9, Pittaburg. irrednih podpor. Br. ftkof ima rs Iprila 1915, torej med boleznijo Kans, poroča, da > br. Joe I i-čun zs $2.50 v zvezi s obiskom 1 Dokazi so jsani kot beli dsn in vsa povšek bolsn na naduhi. Dva čla-
Kako na| se združimo?
nom v sen je dobro .Uflftm. na financ
Pod Uiu vprašanjem se jo veliko razprzvljalo v listih iu tudi na VI. redni konvenciji S. N. P. J., na kateri tudi nismo mogli tegu vprašanja rešiti pravilno.*
Členom S. S. P. J. iu sploh članom vseh prizadetih jednot iu zvez ro znan predlog, ki je bil da se združimo ne glet^o eijelno stanje. Ta predlog aem dobro premislil, preden sem prišel z njim v javnost iu vedel sem, de ne bode dobil večine, ker mi je manjkalo sredstev za izpolnitev. Toda zdelo se mi je, da je to edina iu najkrajša pot za združenje. Mo,j predlog je propadel nu konvenciji iu nu splošnem gluso-venju pri S. N. J\ J. Danes smo po mojem mnenju tam. kjer smo bili pred 2 leti, ko se je sprožila uiiael o združenju. V zadnjem za planiku pripravljalnega odbora za »družlUv je razvidno, da je združenje še jako daleč, uko se sploh kedkj združimo. Pri nits Slovencih je res nekaj čudnega. Za vsako novo idejo jc v začetku veliko navdušenje, u potem po par me-seeih pa vse opustimo, ne du hi dokončali delo. Kaj pu je temu vzrok f Vzrok temu jo predolgo zavlačevanje. In predlogo savlače vanje bode tudi vzrok, tla pleme-niU ideja za združenje jednot in zvez mirno v gospodu zaspi.
Kaj je glavni vzrok združenju f Največje oviranje dela finem jelno stanje organizacij. Seveda brez denarja se ne more kuj take-ga storiti, vends r je pa potrebno, (U se v enakih slučajih poišče pot, ki je najkrajša, ako je to le mogoče. Slišali smo, da ifeše organizacije Iliso sol ventile. To se pravi, de nimajo dosti premoženja, kot ga zahtevajo zakoni v raznih državah linije. Vendar pa nastane tu Vprašanje, zakaj ps dopuste vlade, da posluje vsaka posamezna orgaiiizaeija, ako prav ni sol ventna? Med prizadetimi organizacijami za združenje je danes S. N. P. J. ne najboljšem stališču. Seveda zato je pa tudi članstvo S. N. P. J. glasovalo proti mojemu predlogu, oziroma, da se mo, kadar bode vaaka posamezna organize*')ja poravnala svoj deficit. Koliko česa bode to vzelo, je težko vprešanje. Gotovo je, ds bodemo čakali še lete lil leta, pre-den ae bodemo združili nu ta na čin, kajti malim organizaeijsui j«
bi ae to pripetilo, je potem o združenju nepotrebno govoriti. Po mojem mnenju bi bilo najbolje, da vsaka posamer.ua organizacija du natančno poročilo o stanju iste, oziroma da aporoči, koliko iuia deficita. Potem naj bi ae preračuni-lo na skupno članstvo vaeh jednot iu zvez. koliko bi moral vsaki'čluu doplačati za pokritje deficita, t'luustvo mora pop nt I vedeti, zu-kaj glusuje, ako pa nima natančnih poročil, je pa tudi nemogoče pravilno glasovati. Ako bi bile organizacije dale natančen račun še pred konvencijo S. N. P, J., bi gotovo dunes bili bližjo združitvi kukor smo. Predlog za združitev ne glede na fina pel jelno stanje je propadel le radi nenatančnih poročil. Ako bi članstvo S. N. P. J. vedelo, koliko bi moralo doplačati, sem prepričan, da bi glasovanje izpadlo drugače. Ako je primanjkljaj velik, hi ne bil predlagal, du so združimo neglede na finančno stanje, iu ako .ie primanjkljaj majhen, bi |>a članstvo gotovo glasovalo za predlog. Ako so hočemo združiti, moramo tudi nekaj žrtvovati, ako pa nočemo žrtvovati, je pa združitev še jako daleč.
Kar bodemo sedaj žrtvovali, nuni hode v kratkem povrnjeno, Ako računlmo, vidimo, du ima članstvo ogromne stroške pri posameznih orgenizecljalt, ki bi se z združitvijo veliko zmanjšali. Ti stroški bi so ne zmunjšuli samo za članstvo drugih organizacij, pač pa tudi za S. N. P. J., oziroma njeno čligistvo.
Frank J. Mahnleh. Opomba ur. Vidimo, da vam prihaju atvar iz area in da so zanimate zanjo; zuto navujamo sle-deču stvarna fakta, ki naj služijo vum in drugim za podlago v razpravi :
"Slovenska narodna podporna jednotu" je solventua in ima v smislu zakona 101.90"* premoŽenja, torej 1.90% več, kut zahteva zakon.
Zakon, ki zahteva Nolveiitnoat organizacij, stopi v veljavo dne 31. decembru 1917. Tu zakon niso sprejele vse drŽave, umpnk le nekatere, kur zadostuje, da lahko država ustavi poslovanja vsake organizacijo v svojem območju, ki ne bo soiveutuu po določenem času.
Solventuosti ne preračuuijo navadni bančni pregledovalo!, ampak
to delo vršo zavarovalni tehuičar-ji, ki jih v Ameriki imenujejo uktuarje. Le proračuu od uktuur-ja je veljaven.
Deficite, če organizaciji! ni sol ventna, se ne pokrije na ta način, du se ruzpiše izreden iisesment zu. on dolar uli tri ua vsukegu Člunu. (*'e bi se deficit pokrivul uu tu način, bi ga bilo lahko pokriti. Sol ventnost organizacijo se preračuni nu podlagi premoženju orguuizii eijc, starosti, umrljivosti in vplačil Članov iu Članic, Ce organizacija lil aoivcntua, se ne razpiše izrednega useamenta, ampsk se po viša članom asesuient za posmrt uinski sklud 1 uko, kot je prouašel uktuur, da ga je treba |>ovišati Starejši člani so navadno bolj pri sedeti kot mlujši. Po visim uses m on t ostane, dokler nima organi zacija toliko odstotkov nad sol ventnostjo, da ga lahko zniža, km se redkokeduj zgodi. Povi&un asesuient ostane navadno di^smrti Asesmciit ni povišan za en dolar .jjaUdva, ampak odvisno je od tega, In Itoliko časa član Živi, Ce član iic živi eno leto, lic Ihi vplačal enega dolarja, uko pa živi dvajset sli še več let, ps vplača luhko deset, pu tudi dvHjset dolarjev več uses menU v tej dobi. Odvisno je od tegu, zu koliko mu je bilo treba po višati aseimieiit in koliko časa živi Sol ventnost orgauizaeije se mors preračuniti vsako leto. Ncktere jugoslovanske organizacije so že dale preračuniti svoje premo!* nje, ker vedo, kaj ji^ čaka, ko mine leto 1917. II. N. Z. je zdaj povišsls svoj snesmenl, ds reši finančno vprašanje za svojo orgo nizaeijo. Vse orgauizaeije bodo morale do koneem leta 1917 biti gdrugi.Jsolventuc, če bodo hotele poslovati v državah, ki ao sprejele tozadevni zakon, če zakona n« ovrže jo.
Vesli Iz domovine.
Vse more zadeti puško nz
to jako težavno, (leni ko skoraj nune. C. kr. koreapotidcnčnl ured bres izjeme rs|»osljeni v težavnih! iavlja: tisti poročajo t Ministrstvo in nevarnih delih, par nesreč in za deželno hrambo je poulslo vsem blsgsjns je hudo oškodovana;t namestništvom In deželnim via kjer je tnalo člauntve ae deficiti dam odlok, ki isvsjs: Dolga doba počoai porevnsjo. Lahko »e pa tu vojske in zato potre Ims pritegni-di fTipHl. ds bode S. N. P. J. čez lev vaega zs * vojsko sposolmega I 2 sli 3 lets ns si slabe m stsltšču ks človeškega materials (Avatri|ske kor dane« ostale orgauizaeije. Ako mu ministrstvu so ljudje zdaj k J
še človeški material. — Da. dal Bog obvari nas cesarja Avatrije) v službo s orožjem odločno zahteva najširšo omejitev dosdaj odrejenih oprostitev ml vojaške službe. Ministrstvo za deželno hrambo za to odreja, tla se morajo takoj dozduj oproščeni občinski načelniki iu drugi činu i občinskih nučelstev, ki so bili oproščeni dozduj, takoj podvreči naknadnemu prebiranju in da se morajo po izvidu pritegniti črnovojniski službi s orodjem. Od čmovojuiške službe se smejo oprostiti le tisti občinski predstojniki, ki ao vodili dozduj izključno sumi nbčlnake posle in ki jih poleg tegu ue more zastopati kak dmg sposoben vojaščini nepodvršeii član občinskega svetu zu dobo vojske. Na isti pečin se mora prebrati tudi pisarniško pomožno nsohjc političnih o-kriijnih .oblasti,
—	Smrtno ponesrečil je Jožef Jenkovee, 40 let stari ključavničar juž, žel:, stanujoč ua Sv. Petra nasipu štev. 21 v Ljubljani, Ko jo pred kurilnico ua juž. kolo-dvoru opravljal služIm, je zašel med odbijače Žel. voza, ki so ga stisnili čez spodnji život. Prepeljali so ga takoj v deželno bolnišnico, kjer pu je drugi duu težkim poškodbum podlegel.
—	Iz strahu ga js zadela kap. V
Celovcu sta zadela skupaj avtomobil ltdečegu križa in vos cestne železnice. NosreČa se ui zgodila no* bonu iu tudi poškodbe na vosoh so bilo malenkostne. Vendar je l-mola nezgislu tragično posledico. Iz gostilne pri "Zamorcu" jo videl dogodek utuirovljetti nadučl-tel j lz Vrbo Rudolf Wosehultza; ustrašil se jo tako, du ga jo zadela kap ter je bil v nekaj hipih mrtev,
—	Smrt kosi na bojišču ln doma. U Viča pri Ljubljani pišejo r »Število naših funtov so vedno bolj krči. Iz hojuogu polja nam prilui-jujo žalostne novice, da je U ali oni padel za domovino, t »a tudi doma iiiludiui smrt ue prizanaša. Na mrtvaški oder smo položili zopet dve itiludeiiiča: 22lotul Kari Pot l iček v Rožni dolini ln 241etnl Frane Slugu ua Viču stu umrla Tu zelo udomačena sušicu jima jo pretrga Ia nit mladega življenja.
Tako pada mladina v grob v teh hudih časih.
—	Samomori se mnoše. Pri svojem bratu posestniku Ivsuu Urši-8u v Sv. Jakobu pri Pliberku službujoči Fruno UršiČ se jo zaradi svojo ueozdruvljive bolezni vrgel pred osebni vluk, ki ga je takoj ubil. — Vrut si je prorezul v Št, llupertu pri Celovcu stunujočl I* idor .VVieser. - Obesil ae je v liihucm pri Bledu 38 let sturi po-Kcsluik Ivan Mužiiii. — Obesil se je 27letui Ignacij Cič na Razdrtem.
Ali je še kaj vreden avstrtj-siki denar? Preručunjevalii! kurs /.s frsukc je pri poštni hranilnici do iiadaljuo odredba HM) frankov * 146.6 K, IU0 mark » 143 K.
Pred vojno je imela krnua višjo vrednost kot frank, zdaj jo pa treba za 100 frankov plačati 146Vfa kron.
—	Zakaj js primanjkovalo r Ljubljani sveže slanine? Nek ljub.
Ijanski mesar (iz šentjakobskega okraja) je tukoj že z začetka sezone duu na lian kupoval po Dolenjskem prašiče in Jih klal v Ljubljani, pu vendar je bilo vedno zelo malo sveže slanine ua aUjul* ei, kajti mož je špekuliral ua sviša-u jc ecu masti iu je &pc|i evrl, mast pu spravljul za "boljše čase " lis« ie se je eelo njegova žena nekoč iiobahala; "Imamo ja dosti masti, l»u je preje lic bomo prodajali, dokler ne bo po 10 K "
Tako izrabljajo ljudski oderuhi vojno v svojo korist.
Kako vladajo avstrijski krv. niki v Srbiji. "Beogratlake Novi ue" javljajo: Srbski državljan Peter Itrvulovič iz Bržance Jc bil / razsodbo vojnega aodišča v IV fičinu /uradi vohunstva, storjene-•/a o priliki nemške ofenzive, ob-nojeii ua smrt Obamlha je bila is vršeua naslednji dan SHnika kmc. i a Patiu Itohoč iz Uudeuke Hi An« ton 2ogar iz Ibihoča sta bila od vojaškega sodišču 4. etapnega po-veljhtve zaradi neopravičenega imšeiija orožja olmojeua na amrt m je bila sodba v Nsresuiel izvr* šens.
Dvoje goved od vleke povo ftenih. Mlsdo dekle je gnalo po poti čes žeb-/.niški pr« hod kravo ln iunčka, lsst posestnika Franeef* Hribarja ir Hehrs pH ftkofelje! Ker je bil pn-hod rsdi hli#sl'»če<M ■e vlaka že /aprt. se ie g>»veH «nla šila in dirjala čez travnik oa le 'czniški tir Ns progi Ljubljana ftubnatiea ju je pa dohitel vlak in doeels rsrmeaeril.
Slovenske Narodne Podporne Jednote
UAMTUISA ftLOVEMKI NAMODM*
por?oKNi jednora_

vaiMvo:
AVK
™ __________
V*U« M fM	_________
ORGAN ef Um
SHvttic Natkanal Btatflt Sackty
ewwBD BT m iwTwio w
TI ON AL INNKFIT 80CIRTY.
TUmvhcm* Umnim*
mokretičua, progresoveka iu pro-hibicionišlu) namen delavce obdržati v kapitalistični eužnosti in jim priznat nobenih koneeeij.
Socialisti v Milwaukee ao v letu 1910 izvojevali veliko zmago, ko demokratične in repuhlikanaka atranka ie nista bili združeni in je vaaka zase uaatopila proti sociefl-etični stranki. V letu 19)2 in 1914 so rtoeisJisti izgubili volilno bitko, dasirsvno so se njih glssovi pomno fili, ker so ae republikanci in demokrat jc zlili v eno strsnko.
Kspitslisti v državi Wisconsin so šli že dalje, da bi onemogočili zmago eocialiatov. I>egislsturo, ki je pod kontrolo zastopnikov bur-žoezije, je aprejela zakon za primarne volitve, <la lahko že pri primarnih volitvah zberejo vse protisoeislistf&l* giaaove. Olaso-vi primaniih volitev bodo šteti 21. marca t 1. Kandidata, ki prejmeta največ glasov, prideta na tiket I*tos smo v letu volilne borbe. | v torek dne 4. aprile. V jeseni imamo predsedniške vo Soeielietični ksndidst za žnpa-litve volili bomo kongresnike. se ua je letos Dsniel Hosn. eoeiali-nstorje in druge javne uradnike, etični mestni pravdnik. ki je zrna-Zelo važne volitve se vrže že prviigaJ v letu 1914 proti združenim
Občinske volitve.
torek v aprilu. V mnogih mestih in občinah volimo dne 4 sprils občinske svctovslee, ponekod tudi župane.
Mnogi delavci ne pripieujejo
buržoaznim eilam. Prvič je bil iz voljen v socialistično upravo leta 1910. V vseh štirih letih ec jc Da-niel Hoan izkezal kot izvreten zagovornik delevakih pravic in ko-
občinekitu volitvam tietc vežnoeti, risti kot jo zaslužijo. Nekteri celo o Od delsvcev je odvisno. Če bo stsnejo doma in ne gredo na vo Dsniel Hoan letos izvoljen za žu-lišče, češ. saj je vseeno, kdo goe-	WM	1 ~
podari v občini. Dclavci, to je velika prevera ornega eebe ze tiste
pene v Milweukee. Za Danici Ho-ana ne bodo glaeoveli izkoriščevalci delavstva. Proti njemu bodo
ga. ki tako sodi. Občinske volitve!nastopili dovodniki, sploh vse eo ravnotoko važne, kot če voli-j temne ekzietenee, ki žive od dela
mo kongresnike, senatorje, predsednika in druge javne uradnike. Ce delavci zmagajo v občini, toliko ložje jiin je potem izvoliti poslanca v legieleturo in kongree.
Ako izvolimo dne 4. aprila sto socislističnib občinskih svetovalcev, je to najbolj učinkujoča reso-lucije delavcev proti vojni In militarizmu. S se mini i reeolueijemi ne uženemo kapitelietov. Če so tle-lavei proti vojni iu militarizmu, morajo to pokazsti na volilni dan z glasovnico. Kapitalisti štejejo glasove in po teh glaaovih cenijo moč zavednega delavetva. Tisti, ki je proti vojni in militarizmu, nc bo gleeoval le za protimilitariatič-no rcHolucjo na shodu, ampak bo Its volilni dan glaaoval tudi sofj-sHetično.
Bes je, <le občine ne sklepejo o usodi celega naroda. Delo občinskega zastopa se omejuje le ne občino, a vpliv tege dela, pa sega tudi prek občinske meje, posebno Če imajo v občinskem zastopu socialisti večino. Pe še nekaj je pri občiuakih volitvah, ki jc treba o-
drugih.
In take eli slična je situacija povsod, ^'ssprotniki delsvstva se združujejo in trebs je, da se zdro žijo tudi delavci, Če hočejo iztrgati zmago huržoeznim strankam pri občinekih volitvah.
Osebno prepričanie in disciplina v organi zacljl.
Za orgenizacijo velja to, kar odloča za vsako družabno tvorbo. V človeški družbi lahko vidimo da jc to, kar se nam prikazeva za voljo človeške druži* le rezultat spo-redpaga, ekui>ut»ga in nasprptnf;	. ...
ga delovanja kotenja številnih po-1 rezeepiti v dele, ki sc pote sameznih bitij, čim močnejše so ta bitja in njih hotenje in tem ve-fije je soglašnnje, tem močnejše je to, kar imenujemo voljo družbe, ali gonilno moč, ki jo giblje.
Vsaka organizacije olmtoji tudi iz posameznih bitij, ki jih imenu-
, jemo člene. Ooullua moč je volje . meniti. (> socisllsti zmagujejo pri j članov, ki učinkuje, da organizacija deluje za blagor svojih članov v organizecijl in izven organizacije. Ta volja nastopa močnejše iu izvojuje tein večje uspehe, kolikor večje jc zaupanje članov v sebe in v ztver iu v elli, ki so si ga p<aitsvili.
V boju za ciljem in stvarjo osta
občinskih volitvah, je to za kapi taliste znamenje, da sc ljudstvo ne strinja s politiko buržosznih strank in da obstoji nevarnost, da d oži ve huržoazne stranke v jeseni pri glevnih volitvah še večji |m>-raz,
Socialistična stranka kot zasto-
pnica delsvstva je v sto in sto ob- n(, {j0Vek z najmočnejšo vo-čin a h postavila svoje kandidate |jw |,rszmodcn, če ne najde tova-za letošnje pomladanske volitve pWeV| „ bojujejo za tisto stvar Hud volilni boj bo v Chieagu ln|in cilje kakor on. Organizacija, ki Milwaukee.
Delavstvo je v Chieagu daj imelo dvu socialista v občin- in vsak nekoliko popusti od svoje skem zestopu. ki sta sc izkazals osebnosti. Ta malenkostna žrtev kot moža uit pravem mestu. l>asl-|.l(» ijtphiča, ker iz organizacije vz-rsvno sta bila le ilva v občinskem | raste večja moč, kot jo daje vso-zsetopu, sta večkrat prisilila ob- ta posameznih moči. Orgauizuclja
ima skupne cilje, je torej mogoča, do ee- če se več ljudi združi v en iiemen
čiuski zastop, da je sprejel raklju-eke /n koristi delavstva.
Vsem je še v spominu resolucija sor. občinskega svetovalce Kenned vja, ki jo je r vsem govorniš-•kipi ognjem podpiral hoc. občinski svetovale« |M»vrri»čiln, d n j«* štrejk eeatnože kritiških uslužh« ncev končni /
razvije v vsakem posameznem članu nove moči, ki jih rase razviti ne more. Naobrntno pa dela vsak tam nnjbolj •uergično, kamor ga nil i njegovo osebno prepričanje. Tem bolj nkeija nssprotujc oseb Kodrigue/. iu ki je! nemil prepričanju člana, toliko bolj mlačna je njegova delavnost. Tsko se organizacija giblje med
resolucijah jc očrtan delokrog organizacija. zaznamovena je njena pot. V življenju se prikazevajo vedno nova vprašanje, s katerimi ee mora baviti organizacija. Treba je novih sredstev ali pa spopolni-ti stara, da se ojači organizacija. O teh Vpraialijih in sredstvih ee poje vi jo v organizaciji različni nazori. Vsak smetra evoje nazore za prave in hoče, ds jih priznajo tudi drugi. Za javne racprave i-uiemo evoj liet, ožje debatiramo o njih na društvenih sejah, ali če več društev skliče skupno sejo. Take razprave morajo biti vedno stvarne, če hočemo koristiti organizaciji. Argumenti kot n. pr. v Chieagu, v Clcvelandu. v Keneasu Itd. hočejo to le imeti, tem mislijo, da eo najbolj pametni, niso na mestu. Taki argumenti ne povedo nič in sodijo k večjem v o*Uttjljo. kedar so se med pivci že naselili vinski duhovi. V debsti ns gre sa to, če so stvar sprožili v Pemjsyl-vsniji, Mie-higanu ali v kteri drugi državi, ampak kaj priporočajo, m če je koristna za organizacijo. Tudi ne gre za to, če jo priporoča Peter ali Pavel. V organizaciji smo vsi enakopravni bratje in sestre in vsak član in članica ima pravico s «tvarnimi, dobro tf zapomnite, s stvarnimi argumenti pridobiti tetino članov in Članic za svoje nazore, pa naj bIVa v New Yorku, Clevelsndu. Chieagu ali v kteri drugi naselbini.
V	pretres je treba vedno vseti predlog,- kaj je povedanega v njem. če koristi sli škodi organi zaeiji, če se strinja z našimi načeli, pravili in resolucijami, ne pa kdo ga je stavil in iz katere našel bine prihaja.
Slovenska narodna podporna organizacija," kakor tudi nobena druga organizacija, katere delokrog nega prek vseh Združenih držav, se ne deli po oecbeh, naselbinah in držsvsh, ampak vsi člani in članice tvorijo celoto, ne glede, kje žive.
V	organizaciji nc smeta odločevati oeebni kult in lokalni patri otizeni. ker ovirata razvoj organizacije, če se udomačita v njT Ka kor mogoče v začetku osebni kjjlt in lokalni patriotizem pomagata k razvoju organizacije, ravnotako ji kaeueje škodite, ko orgeHha eija postane močna, ker jo htf£4tl
evarijo in prepirajo med sifbdif. V tem slučaju vsaka oseba ali niaecl bins zbere krog eebe skupino, kt se poteui napadajo med aCboj mesto da bi složno delete in povečale tuoČ organizacije.
Tolerantni moramo biti drug z drugim in če so argumenti druge ga člana boljši pd naših, nič ne de, ako' priznamo, da emo e svoji mi argumeiiti podlegli. To ni no-bona sramota! Sramotno je, če se vztraja v zmoti, ako eo argumenti drugvga člane tako prepričevalni, tla jih jc nemogoče ovreči. Tako vztrajen je v zmoti vzbuja inBiel, da hoše član ne glede na to, če je v pravem ali-nepravem, če njegov pretllog koristi ali škodi organizaciji, dobiti voelno sanj. Poleg* pa vodi tako vztrajanje v zmoti še dostikrat do grdega osebnega ali lokalnega boja, ki je le Škotljjiv za celoto.
V	organizaciji se ne oziramo ua to, kaj pravijo ljudje, ki nieo fela-ni naše organizacije. f'c bi bili ti ljudje za našo organizac. iu ji 4>o teli korist t i, bi bili njeni člani in te ne postsvljali na visoki podstavek, da sodijo o stvareh v organizaciji, ki jim ne gre nič mar in bi najrajše videli, da izgine. Saiui pretreaejmo stvarno, kej nam koristi ali škodi, in manjšina naj se podvrže večini, ker tako spolnjujemo disciplino v organizaciji.
JEDNOTE
da ne doeežejo nič. Pričeli eo ee organizirati, družba jih je pa pričela odpuščati, da zlomi moč delavcev. Če nieo hoteli postati brezmoeni sužnji, so morali za-stavkati. Družbe jim zdej ponuja #6.25, delavci zahtevajo pn »5.50 in priznanje unije.
Delevci v podjetju Western Steel Car k Foundry v Ilcgc-eisehu, Ind., vidijo, da eo njih tovariši v tovarni A. C. & P. Co. v Chieagu uspešni in ustavili so delo.
Po trimesečnem Rtrajku v to varni Edwards Valve Co. v East Chieagu so sc delavci vrnili na delo. Sporazum sc je dosegel po tridnevni konferenci.
V	podjetju Pullman Co. je za stavkalo več sto delavccv. Družba jc hotela najeti stavkokaze, pa se ji ni posrečilo. Cela policijska četa straži tovarno. Delavci so mirni in gospodje kompanisti so dali zaatražiti tovarno, ker se najbrž boje, da jim tovarna ne uide. Policajska straža nc'more imeti tlruzega namena v teh razmerah. Delavei so imeli do sedaj 21 centov na uro, zahtevajo jih pa 25. Druž be jim ponuja le .dva centa pp-boljška na uro.'
V	treh tovarnah za godbenc instrumente so delavci ustavili delo. Martin Band Instrument Co. v Elkhart, Iiit]., se je že pri čela pogajati z delavci. Frank Holton k Co. v Chieagu skuša delati e pomočjo stavkokazev in pod varstvom policije, llolton and Taylor k Iloro Co. v Chieagu bi rada izposlovalo aodnijsko prepo ved. Oospodjc delodajalci upajo da se delavei vrnejo na delo, če dobe sodnijsko prepoved. Kompanisti so v zmoti.' Ali. pri trmoglavih ljudeh je že fako, da morajo Čutiti, če nočejo slišati.
Kmstfo /a uslužbence. Hočeš nočeš	dvema nasprotjema. Obeta se, da
no morali hiir/oarui občinski *ve	število članov naraste, r njim tudi
tovalei *in župan priti t barvo na	moč organiracije, če postane tole
dan in niNo mogli igrati skrival-	rentne naprsni raznim osebnim
nie, kot je pri njih v navedi ob ta	prepričanjem. In vendar mora v
ki priliki Smelo lahko rečemo, da
usluž-občin dela v ■Iruirih
je zitiaca cCstnn>ehrni*klh hence v delo aocialistienih skill svetovalcev iu da bi sivo irvojevalo m- inuotfo
oreani/aeiji odločevati enotne mi eel, da ne izvede akcija organize
Sejsl se bo premog, preden gre na tehtnico le v Indiani in v di-striktu debelega čokastega pre moga.
Te določbe veljajo le ea rudarje ns polju mehkegs premoga.
— Tri distriktne rudarske konvencije. Za rudarski okraj Illinois jc pričela konvencija dne 23, t. m. v Springfieldu, rudarji iz o-kraja Pittsburgh so pričeli zborovati dne 20. t. m. in rudarji iz Indiane pa v Evanavillu dne 21. m.
Konvencije se bodo havilc z notranjimi zadevami organizacije in novo pogodbo, sprejeto v New Yorku. V okrajih Pittaburgh in Illinois ni opozicije proti pogodbi, mejtem ko jc v Indiani opozicija proti klavzuli, ki dela izjemo za mine run sistem. Poročil o razpravah na konvencijah še nimamo, upamo, da jih dobimo še v teku tedna.
eedniku Wilaonu poročilo o itn j. karskih nemirih v Colored u V po. ročllu so bili ns voden i pravi zročitelji in vzroki nemirov. jn kaj smo doživeli. Aretirali so txj darje in jih vlačili pred sodila mejtem ko do danes še nismo tali, da bi kteri gospodov kapita-listov prišel ns zatožno klop.
Drugače ne more biti v kapita-listični državi, dokler pretežna v*, čina delavcev glasuje za kapitali. ste. Čc bo pri letošnjih jesenskih volitvah dva miljona ali več socialističnih glasov, potem moBo*> ne bodo več prijemali kapitalistov gls^c-rokavieami, če sodijo n« zatožno klop.
— Kako se gospodari s ljud skfan denarjem I Iz časnika ki iz
haja v, Denverju, Colo., pospeina-mo, da stane okraj Huerfano obravnava proti štirim organiziranim rudarjem, malenkost $22.000. Rudarji so bili obtoženi, da so vbili nekega miličarskega biriča, ali porotniki so jih soglasno o prostili vsake krivde, ' Če bi morali nositi troške Rockefeller in drugi rudniški baro ni, bi najbrž ne prišlo do tožbe. V današnji družbi je tako lepo urejeno, da mora ljudatvo nositi troške, če bi se kapitalisti radi maščevali nad organiziranimi de lavci. Ne čudimo se, ako so de lavci tolikrat obtoženi po nedolž nem« saj morajo sami pomagati k sodnijskiin troškom.'
Razne vesti*
— Delavci ss gibi js jo. V Ko-
komo. IntL,.so se pričeli orenni-rirati delavci v podjetju llaynes
—, Kaj ie je doseglo ▼ pogodbi s rudniškimi baroni. Skoraj po tridesetdnevnem nepretrganem pogajanju zastopnikov rudarjev in rudniških baronov y podkomi-teju se je dne 8. marca t. h dosegel sporazum. Zastopani eo bili rudarji in operatorji iz držav Illinois, Indiana, Ohio in Weetcrn Pennsylvania.
Nnjbolj ao se delodajalci vpirn-li mine rune. aistfmu. Operatorji if .»apactye Pennsylvania so. hoteli itn vsak način pokopati ta sistem in pomagali so jim operatorji iz drijave, Ohio, Rekli so, čc se uvede ta sistem, tla ne plačajo več kot 47 c. otl tone. Ko jc bila debata končana, so operatorji priznali, tla plačajo za strojno delo 5.39% več pri .toni,,kar znese pri mine run sistemu 12.10%.
Težkočc so bile, ds se dože sporazum za rudarje v Indiani. Stewart, predsednik organiziranih rudarjev v državi Indiani, je odločno izjavil, da ne glasujejo zastopniki rudarjev iz države Tntli-ni\p z tla, čc sc nc prizna 75c zn tono premoga, ki jc nakopan s pikom. In res, ko sc jc irlaaovalo, zastopniki rudarjev iz Indiane niso glasovali. Na to ao predsednik White, tajnik Orcen in jmdpretl-sednik Hayes sprejeli odgovornost, tie podpišejo pogodbo.
Doecglo se je tole:
Splošno se uvede mine run sistem.
V	Illinolsu ee poviša mezda za tri cente pri toni za delo s pikom ali strojem.
V	Indiani sc poviša 3% centov pri strojnem delu in 3 cente pri delu s pikom.
V	Zapadui Peneylvaniji se poviša 5.39 centov pri strojnem ^leltt in 3 cente pri delu s pikom.
V	Ohio sc poviša tri cente pri toni re strojno tlelo in delo s pikom.
Za pet odstotkov se poviša mezda pri vsem mri ven delu in iMu od jarde.
Plača na dan sc |>oviša za pet odstotkov.
V	odstotkih je zaslužek povišan sledeče:
ei je, manjšina se mora podvreči Aiitomobil Co. Družba je imela
večini, diftciplino v iinvra ohraniti.
Večno vprašanje v je, da najde vedno
riraniracijl se
organizaciji srednjo pot
rmsg, če In wt| deaet do petnajst socialistov sedelo v občinskem ra stopu v < 'bicairu
Ka/ume se, da bodo luirJoarnc škodljivo cepljenje ne ovire raz-strank«- napele \se nu^i, da pre voja orgeniracije Pa/iti more tu prečijo Izvolitev RoeialistMV Ste • lilo ne InmIii / denarjem iu oM^ i-liami, da premotijo delavce
Katnotako va.Vn oltčinaki vo lillii boj SC odigrava V Milwaukee
vohune in odslovila je vsak 'ge dels ves, zs katerega je izvedela, da se je pridružil strokovni orga-uireeiji. Posledice tege kapitali-
— B premogovnega polja. V. mi
nolem tednu ni bilo povpraševa nja po premogu tako veliko nu trgu, kot v prešnjih meaecih. Naročila za železnice in livarne eo še vedno enaka, a popuščati so pri čela za druge industrije. Vzrok temu je primanjkovanje železni ftkih voz, Za prevažanje po morju primanjkuje vsled vojne trgov skih parnikov in ladij.
Zvezni geologični urad , je do gnal, da je na premogovnem polju krog Daav4Uai'JJl*<£eiana»nriljarde in pof Aon. premoga.
Določili ao, da ee zgradi nova železniška proga za prevoz premoga iz Nant-y-Olo, Pa., proti vzhodu.
Reorganizacija Continental Coal Co. v Gloueeatru, O., bo povzročila, da otlpro trinajst rudnikov v Sundey Creeku, ki so zaprti približno dve leti.
—	Štrajki. Delavski depart, ment je izdal poročilo, ki navaja, da smo v mesecu januarju 1916 v Združenih državah imeli 117 štrajkov, katerih se je udeležilo 169,000 delavcev. Največ štrajkov je bilo v kovinarski industriji. Državi New York in Pennsylva. uia sta bili najbolj prizadeti, in sicer je bilo v prvi 29 stavk, v drugi pa 28.
—	Delavci ▼ tovarnah za nogo rice v Broektonu, Mass., so dobi. li $1.50 povišanja mezde na teden.
— Delavei, ki grade državno železnico v Alaski, so sc po kratkem štrajku vrnili na delo. Vlada je imenovala posebno komisijo, ki naj zasliši njih pritožbe, da »e odpravijo nedostatki.
— Sijajna delavska zmaga, v
Maconu, fla., so vodovodni monterji izvojevali pet dolarjev plnče na dan in oaemurni delavnik.
Kamnoseki v Sandstone. Minn., ao izvojevali povišanje mezde za 6 centov na uro. Do aedaj so imeli na uro 56Mjc, v bodoče pa imnjo
—	Trgovci in bankirji v antra-citnem okraju so izvolili odbor, tla gre v New York in vpliva na zastopnike rudarjev in operatorjev iz antracit nega okraja, da napravijo pogodim za štiri leta mesto za dve leti.
—	Kako je s pogodbo na antra-citnem polju? V New Yorku so se sešli zastopniki rudarjev iu 0-peratorjev z antracitncga premogovnega polja. Konferenca najbrž prinese zadovoljiv uspeh za obe st ranki.
Že večkrat je bilo povedano, da operatorji z antracitncga premogovnega polja tvorijo mogočen trust, ki ga podpirajo velike in mogočne železniške družbe, katerih železniško omrežje se razteza prek premogovega polja.
Glavne sporne točke ao tri: povišanje mezde, osemurni dclovuik in popolno priznanje strokovne organizacije. Rudarji zahtevajo, da se nova pogodba sklene le zn ti ve leti in ne za štiri.
Pripomniti moramo, da kopljejo \<* na tem polju trd premog in čc pride do stavke, ga industrijalci ne morejo uvažati od drugod.
—	Is premogarsklh naselbin. Iz
Du Boisa, Pa., poročajo, da j« končala pet in dvajseta konvencija drugega rudarskega okraja. Konvencija se je bavila z organi-zatoričnimi vprašanji, posebno s centralizacijo organizacije.
Iz Wilkes-Barre, Po., pišejo, do je plin eksplodiral v jami Hollen-back, lastnina Wilkes-Barre Coal Osi uRuduik -ie globok -8000 čevljev. Takoj so prihiteli rešilci, a komaj so bili na mestu, se je dogodila druga in bolj močna eksplozija, ki jim jc zabranila vstop. Rudnik 5c v plamenu in rešilci dvomijo, da bi rešili pet rudarjev slovanske narodnosti, ki so postali najbrž žrtve eksplozije.
Iz Sesserja, III., poročajo, da jc zadružna prodajalna izdala trimesečno poročilo, ki izkazuje lep uspeh tega delavskega podjetja. Zadružniki so dobili za zadnje tri ineecce dvanajst odstotno divi-dendo in pet odstotkov je Slo v rezervni fond. Prvega aprila bodo slovesno odprli Delavski tempelj, ki ga je zgradila rudarska podružnica štev. 1237.
lz Blcknella, Ind., pišejo, da 11c primanjkuje rudarjev in zategadelj nc svetujejo nobenemu, da bi prišel tje za delom.
—	Avstrija najema posojilo v Nemčiji. Avstrijska kontrola ta državne dolgove državnega »bora je imela sejo v navzočnosti finančnega ministra dr. pl. Lct-ha. Po temeljitem posvetu so sklenili, tla se podpiše posojilo 127,200-000 mark, ki sc nsjsme pri Ackcm nemškem konzorciju.
V kapitalistični družbi
f^Jb&J^nlM,y,v*nia' »tr™"jniore biti drugafe? Zvezna indu-
— gala t tli poslsdicami. Sobarica Františka Krepelka (Frančiška Prepelica), doma iz Tabora na Češkem, ki je na Dunajp iakala vesele zabave, se je v nekem hotelu vpisala kot Fany Wachtel. Policija jo je spravila pred sodišče, kjer je izjavile, da se je radi-tega prekratila (Wachtel = Krc ipelka), ker so doma rekli, da ae ne mora sedaj vse ponemčiti. Sodnik
med potrebami in disciplino, da ["tičnega terorizma je bila. da eo
delavci tešlrajkeli iu zehtevajo, da dm*ha prima nrganir.scijo.| • li na to, de >o njene akrije vedno V stavki je do tisoč delavcev, enotne Največja moč v orgenize Pri American t 'ar '4 Foundry ciji se pokaže, ee rua vstvariti Co. v Chieagu ao raštrajkoli trde strogo disciplino in navdušenje,, lovalci želr/niškib voz iz jekla
delo 12.10%.
Zepadna Pennsylvania, delo s pikom 4 R4%.. Indiane, strojno delo 7 21%. Indiene, delo s pikom 4 91%. Ohio, strojno delo 6.38 %. Ohio, delo s pikom 4 43%. Illinois, Danville diatrikt, stroj-no delo 5.88.%.
strijelna komisija je izročila pr:d-
ji ni to hotel verjeti in prepelji ea je dobila teden dni zapora
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT. CIRCULATION,
ETC.. REQUIRED BY THE ACT OF AUGUST 14. ltlS.
of "G|aaile" Slovanske Narodne Podporna Jednote published weekly »< Chlearo. III., for April I, 1016.
Kditor, Joaaph Zavertnik, 9010 So. Crawford Ave. Managing Editor, Josaoh Zavertnik. 3010 So. Crawford Ave. Business Manager. Philip Godlna. S019 So Crawford Ave. <■ Publishers. Slovenska Narodna Podporna Jedneta, 270* S. Lawadsle A*
Illinois Danville disirikt deln! «	<lf ^n^rsUoa, give iu nama and the names and addrawe;
iJwl	nisirist, '*e|o j of utoekholders hoi,lin* 1 per cent or more of total amount of stock. If
in drnirih občinah.
kakeršuo nnll le oseblio prepriča nje, ne pa podlo/nost |mm| tujo bo burfon/ne lenjc Seveda je težko take ne-
sprotn«' rahteve vedno ublažiti in keeijo <N|g«ivorili
V Milwaukee «0 stranke /.Im/ilr na 11« stmnkar skem tik« tu proti Mtcialistoin 9.
lo dejstvo bi moralo twlpreii «1 laveem oči, da imam vae burlo čelno ivjavo. pravile in reaolucije afn« stranke 1 rrpublikaunka.
Družba je iavedele. da ae delavci organizirajo in odpustila jc 2Tt r|e-lav cev Iglavci ao na to provo-
e i.adeenjcvati jih Pa tudi ni treba.'l*ani je družba plačevale štirim \aša orgenirscija ime svojo ns-1 delavcem po 541 od vosa. Li'tc«
jim je ponudile le $4 .Hi. Dela ji le V tej načelni irjevi, previlih in|«o apomnli, če aito organizirani.
a pikom 4 91%.
Illinois, južni diatrikt, strojno delo ti%.
Illinois, južni distrikt. delo a pi-
štrejkom.] kom 5.26Vi-
Illinois, centralni tliatrikt, stroj, no delo &.55%,
Illinois, centralni diatrikt. delo * pikom 4 91V*.
not a corporation, give names and addraaaee of individual owners.)
Slovenska Narodna Podpora Jednota, fraternal organisation, over 1S.000 members. John Vogrich, P. O. Box tU, La Salle. III.. President: tohn Verderbar, 270H So. Lawndale Ave., Secretary; Anton J. Terbovfe, P. O Rok 1. Cieero. HI. Treasurer.
Known bondholders, mortgagee«, and other saeurity holder«, holdin* I r>er cent or more of total amount of bond«, mortgage«, or other securities (If there are none. «0 state ) None.
PHILIP GODINA, Businaas Manege'
Sworn to end subscribed before me thi« 16th dey of March. 19It .
MICHAEL J O'MALLEY, Notary Pebhr
(My rommtroon avpiret March 9, 1920 )
SUmski lireta
Ustanovljena 9. april« 1904
Pedpirvi JMoiti
Inkorp. 17. Junij« 1907 v d rt. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILLINOIS.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JBDNOTR
S. Odhod.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: John Vogrič, box 214, LaSall«, 111. I. Podpredsednik: J. Brstkovič, R. F. D. 4, b. 86, Girard, Ksns. II. Podpredsednik: Jožef Kuhelj, 9469 Ewing m. a Chicago. M Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndala Ave., Chicago, Ul
—"Telephone Lawndale 4635. Blagajnik: Anton Terbovee, P. 0. Box 1, Cicero, 111. Zspisniksr: John Molek, 4008 W. 31st St., Chicago, 111.
NADZORNI ODSEK:
Jože Ambrožič, 351 box, Canonsburg, Pa.
Paul Berger, 741—1st St., La Salle, 111.
F. S. Tauchar, 674 Ahaay Ave., Rock Springa, Wyo.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, 811 95th Ave., New Duluth, Minn. Anton Peterlin, 6307 St. Clair Ave., Cleveland, O. Jože Radiiek, 679 box, Smithon, Pa. Rudolf Pleteršek, 436 box, Bridgeville, Pa. Albina Hočevar, 680 Washington St.. Milwaukee, Wis.
UREDNIK "GLASILA":
Jože Zavertnik, 3019 So. Crawford Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kern, U. D., 6202 St Clair ave., Cleveland, Ohio. Vae denarno sadove in atvari, ki sa tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja na predaednika nadsomegs odseka Jože Ambrožiču.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odreka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik s "Glasilom", isvsemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glaailu, 3019 So. Crawford Ave., Chicago, IU.
Živlfenie sužnjev Ameriki
ČOLNAR.
Spisal
Friderik Oorstaeoker, poslovenil J. Z.
"Jack," je rekel vozeče," pusti človeka v mirni — K vragu, rad bi vedel, kaj je s fantom. Ali ne moreš ostati miren!"
Tudi paznik je skušal, da se razjarjenemu čolnarju hitro umakne s pota. Ni mu bilo všeč. da je faut vedel za njegovo kupčijo s kopita-toni intYzn<uiurj»la *a«jftikdU Jtf4 vse drugo; Izrabil je trenotek, li.» jc Poleridge stopil med nju, in sv pustil jc ladjo in obstal na nasipu, knkor iln bi hotel neknj zaklicatt. Tudi to jo opustil in stopil h konju, vrgel je uzdo nazaj in skočil v sedlo V bližnjem trenotku je že dirjal proti plantaži.
"No, seveda, zdaj pa imamo juho," je rekel Poleridge in skimu-joč gledal za jezdecem — "zdM gre — kaj se po vtikaš v našo kupčijo f" — potem se je zopet obrnil proti čolnar iu. "Kaj te briga, čc napravim dobro kupčijo t — Ali misliš, da plačam lahko ves s tem, kar zaslužim z žganjem in koruzo v New OrleansuT Zdaj l><un imel zopet polne roe dela, da popravim, kar je tale vročekrvnež skazil svojim "obeoni. Ka» pa si imel s fantom f"
"Jaz?" je rekel Jack grozeče, "nič — ali Če še enkrat križa mojo »>ot, naj me vre" vzame, čc mu ne razbijeui navihane buče in mu izvijem desno .roko."
"Ce prvo storiš, si lahko drugo prihraniš," je tekel stari suho. "Ce bi sc rad ueznanil s šerifom, potem bi mi bilo všeč, da počakan, dokler ne zapustiš moje-ladje. VeS, potem lahko storifc, kar ti ravno veseli."
Jak je molčal in gledal pred se; stari je pa porinil roke v žep in stopal nekaj časa žvižgajo«* po krovu gorindol. včasi je pogledal hitro in neodločno proti plantaži • naenkrat se je pa ostro zasukal nu peti in zapustil lodjo. Stopal je v smeri proti plsntaži. Tako je minil dan; žena kapitanovn je poskusila parkrat govoriti z
nekdo stresel za ramo in ko je odprl oči, je stal Salomon pred njim. Tako tiho in oprezno je zamorec prišel na krov, da ga niao videli oni, ki so stali na obrežju, in ne da bi ga zavohal mali pes, ki jo bil od hoje po kopnem vtrujen.
"Halo, Salomon t" je rekel tr-govec in se hitro vzravnal na svojem ležišču — "ali je žo tako po-znof — Dolgo setn spal."
"Ne, masa," je šepnil zamorec prestrašeno — "še ni pozno. Da-nes ne morem priti — jutri tudi ne l"
"Hal", je vzkliknil jenki, ki se je popolnoma zbudil — "kaj pa jc m »vfltnuJ.iAlt*o ikaj opazili Vi .4
"Da, masa," je prikimal zamorec žalostno z glsvo — "masa Hoof je povsod iskal in našel ve-lik vrč z žgan jem. — Nesreča ae je naselila zopet na plantaži, zamorec bo dobil dosti udarcev in ne žganja."
"lini — prokleto," jc zabron-čal stari med zobmi iu njegove jeklene poteze ao ae naguhaučile grozeče, "nihče drugi ni tega pav-zročil kot lioroglavi Jak! Kaj neki sc je danes naselilo v fantovi buči T"
"Na ladjo hočejo tudi priti," je pripomnil Salomon.
"Na ladjo f" jo vzkliknil trgovec iu sc hitro obrnil proti njemu. — "Kdo hoče priti na lad-jot"
"Bcrič," je rekel zamorec in boječe pogledal ataremu prek ramena, "najti ga niso mogli takoj. Rekli so. <lo jc jezdil v Atafalajo, po se lahko vrne vsak trenotek
--— pa sem hitro tekel sem
kaj, do posvsrim maso Poleridge. Ce najdejo prašiče in g<mi ns bulji-"
"Aha, slaba bi vam predla?" jc rekel trgovec in prek njegove ga trdega obraza je huškuil nekak smeh.
"Masa lloof pozna znamenja nn vseh prašičih v okolišu." je re kel zamorec boječe.
"Fante moj, ti govoriš resni co," je dejal trgovce in skočil j
"Halo," je vskliknil BU, ki jc s tovarišem sedel sto korakov od ladje na obrešju, — "kaj je bilo. Alf se ni glssilo kot snamenie sta regat"
"Vendar ga hudič ne moti, da porine staro škatljo še nocoj v re-kot" je rekel tovariš.
"Ta jc vsega zmožen," je menil
Bil, "pa----res to je drugi
žvižg," je ustavil govorico. "Fantje, dogoditi ae je moralo nekaj izrednega, glejmo, da pridemo na ladjo."
Čolnarji se niao obotavljali dolgo in komaj ao stopili na krov, je st^ri po svoji stari navadi dejal mirno:
"Ali ste vsit"
-	"Mislim, da," je;menil Bil.
"Kje jc Jak t"
"Tukaj."
"Dobro — potegnite desko na krov."
"Ali odrinemof"
"Da, moje srce."
"Kmalu bo tenis," je monil Toni, neki čolnar, "v megli in temi pa lahko nasedemo na lesu tamlc doli."
"Bil, ali lahko privežeš vrv tam gori za deblo f je rekel stari>----
—	"vsemi čoln — tukajle boš lahko vozil proti toku. Napraviš mi uslugo, če nc malo poŽuriš."
"Ce lahko to storim t--ej,
seveda I" je rekel Bil, kateremu sc je zdelo čudno, da ga stari prosi. Prijel je vrv in skočil v čoln in veslal je proti zazuamovauemu deblu, ki je bil malo dalj v reki in malo višje nad vodo, kot je bila zasidrana ladj*. Seveda se jc trudil, ds je slaboten čolnlč rinil proti toku. Bil jc bil krepak fant in izvežban vesljač in po kratkem delu jc zagrabil vejo, da se je lahko pritegnil k deblu. Ko je dospel do debla, je hitro privezal vrv, z drugim koncem, ki je bil privezan k čolnu, je pa Veslal proti ladji. Vse moštvo jc zdaj vleklo za vrv in ladja, ki sc je oprostila obrežja, so vlekli proti toku. dokler niso bili varni pred lesom, ki je ležal nižje doli v reki. Potem so tal-
slsdkih sanj — "pozabil si veslati, fant. — Kadar bomo krog tega rtiča, tamlc. potem lahko počivati, kolikor je vas volji.
Jak ae je vstrsšil in se vprl zopet z vso močjo v veslo, da ne je prožni les krivil pod njegovo težo. Stari pa že ni gledal nanj; njegove oči ao viaele ua svitli stvari, ki se je ločevala ml obrežja.
"Tamle prihaja čoln k nam," je rekel Bil, ki je veslal najbližje starega, — "kapitan, prav tamle, nad rtiiVm.
"Bil, videl sem," jc odgovori! stari, — "rad bi vedel, kaj hočejo^ Ali hočejo k nam?" Od obrežja jc odrinil sedaj Čoln in Bil je rekel polglasno: "Pogubljen naj bom, če notri ne sedi ena sama leti les."
fclaj so postali pozorni tudi drugi Čolnarji, pa niso smeli prene-bati z veslanjem, ker so bili tik rti^a — Ae en streljaj in bili so mimo, uiejtem ko jih je močan tok no.,tem mestu gnal hitro naprej. Čoln je priplavul prav do rivea in zaman so gledali, da ga vidijo na drugi strsnl-— in čoln se ni prikazal. Stari ni smel zapustiti ua desno strsn pritisnjenegs krmila,

Mr OhiHM lUdunhft. m I>1om» 8». OrtroM. M teh., te i»WI v« fcdtaOte aa abtatt la JMM ImmImI oštatno naprtiiko ter ua te pi tnl ~Sll mm buten vaf kut moUoIi ^ Potem mm,IimW« Mo-rov« Zdravilu u oklaU U >a*m Mr m* Ml ulajOaa. Kadi «a«a teh*« ■ftpurutam to idntllt »»I«. hI U|4te vtted uUnatk »»prilik.
Kadar vas hrbet boli
Iščite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna neprlllka in zato rabite
Severe'e Kidney and Liver
fl	S (Severovo Zdravilo za oblati ln Jetra) ki
H OHlOflif vaa bo spravilo na pot k zdravju. Rabi IIUMUUW se naj v slučajih vnetja oblati ali mehur-* Ja. zadrževanja ali puščanja gosts voda. oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo oblstne neprlllka in v slučajih zlatenice ali kislsga žslodoa. Izkazalo sa Ja tudi kot zslo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrooih.
•a ponavadi tudi poja«U* »»«> ?•*«» oU.iuiU oaprtllk In da m puma«* tdravljanju, naj m rabi tudi SSVSSA'S BAtaAM
or ura (Savarov ftlvl)aatkk llalaam) kateri Ja «a v^kral likaaal tvojo mdnoat v tvnti • Savarovlm ZdrauU.ro taubUll la jatra.
rana Savarova«a Zdravila ta uUUtl In i »o a »100. ('aaaSavarovatfa ŽIvljaNakaga llaliamu: Tie.
VpnJajte vai««a lekarnarja toSavaruv* l'rn»ravka. Ako vat na iu»r» taU4lO, pta-
" w.F. SEVERA CO- (MarRapid«, Iowa
neaeannnni
VIUIVIV V
da bi pogledal, kaj se je zgodilo s čolnom.
Zdaj so arečno plavali mimo rtiča, ki je bil na desni komaj petdeset korskov od njih. Tam ie stal jezdec — razločili so dobro konja Iti Človeka na njem. Maha! jim je z roko in nekaj vpil, sli njegovih besed niso razumeli.
"Kaj pravit" je vprašal Bil, ki je sdsj prvikrat miroval z veslom iu se obrnil proti staremu in si otrl znoj z čela iu s tilnika.
"Ne vem," je brenčal stari ski-majoč z glavo — "je tudi vseeno. Ce nam je imel kaj povedati, naj bi bil prišel preje, ko smo bili še privezani k bregu. Zdaj jo prepozno, in v četrt ure smo bol| nu drugi strani in v drugi državi. Tam na drugi strani je Ae država Mississippi, ali ne BUT" <%vedi;" je odgovoril Čol-
narji stopili iia svoja mesta, Bil sc je potegnil po vrvi do dobln, stari jc pa hitro odvezal vrv ho ladji, ki je bila privezana k deblu. '""Zda jk\, vsi IKtipa j V * 1 " Dvignena vesla so skupaj zavezala vodo, krmilo je zastokslo, ko se je obrnil široki rivee. v reko, uiejtem sc je ]>* Bil vrnil z vrvjo in hitro splezal na krov. Tok je potegnil težko ladjo ven v prosto vodo, ki sc je valila mirno in varno.
V tem trenotku je stsri videl, ki je preletel z očmi obrežje, kako jezdec drvi od obrežje proti plan-tsži. Paznik nI bil, mogoče je bcrič in stari sc je obrnil žvižgajoč in z zsiiičljivim smehljajem na ozkih ustnicah zopet proti reki.
Noč sc jc vsedla in iz hiš, v katerih jc bival nssadnik in uiinir kterih so drčali, so že blestele posamezne lirtfiee. Mesec je razlival svojo bledo luč nanje in če ostanejo hlizo obežja in ne dobe megle, so lahko vso noč na potu. — Tu še uiso sineli odnehati z vesla, njem, ker je tok drl proti desne-mu bregu, ki so gs ravnoksr zapustili, kakih sto korakov pod plantažo je nizki iu ostri zemeljski rtič segal v reko. Ce so liiiuio njega, se nimsjo ksj bstl, kajti široka in odprta je bila potem not sredi Missiaaippija.
Čolnarji so to vedeli, ssj so b dolgo vozili po reki, da so poznali njen enakomeren značsj. Dobre volje so pe vprl i v težka vcsls, uiejtem ko je krmar držal rivee od obrežja.
Jak je znamenju ravnotsko hitro sledil ns krov kot drugi iu jr obema nogama iz postelje, "cj, ue drage volje vršil svoje delo. M. j bomo čakali ne. Betka — o Bet k a tem ko so tovariši venelo kramlja
VSAKEMU, kteri mi pošlje naslove svojih prijateljev in snsncev živečih v Ameriki, mu pošljem lep apomin.
HENRY J, S0HNITZER, Bankir
141 Washington St. New York.
DR. ADOLF MACH
.EOBOEDRAVmX
. Usaias saei • 4« II 4*. 1 4s • pap. TiN 4e t svs-šer. Ok oodoljak pe
MM S. LawnAala At. vogal SI Bl
aaiOAOO, ILUWOIS.
Jt
■tmn.
nor, "fie kakih trideset do štirideset milj. Vraga, kaj se je pa zgodilo s Čolnom T"
je pozabil na čoln; utaj krmilo potisnil us drugo je prišel bolj ns levo strsn ih pogledal raz ladjo.
"Pri ,vsoh vetrovih!" je brenčal stari — "tukajle je — tik pod prvim voslom ob steni ladje. Kaj je *op<*t V vetru in kdo sedi no trlf"	^
Govoril je resnico. Coin so je tiščal lsdje, neka svetili senca jc čepela notri, pa se ni ganila 7, roko so je držsls za rivee.
(Dalje prihodnjič.)
STUD DO JEDIL
— ali spiš?
"Ne, kaj la žena. "Nstoči temu
'	II pri delu, ni Jsk črhnil besedice
pa je?" se je og's'l-jin gledal je molče in žslo«tiio ua poslopja, mimo katerih je zdaj i fantu steklenico ladja hitela. — Tam je spozttfjj
•lakom. Ravnotako kot jc bil fant žganja — no, zraven noda jih leži zopet vrt, temno skupino drevje.
navadno prijszeu in vbogljiv, t« ko'j'e bil danes čmeren iu tih, pa
še nekaj polnih, pa glej, da prideš prostor, na
kmalu na kopno
Salomon, jco bičali
katerem so nearer ni v neki mali nizki ko-
tak, kakor da bi bil ven iz mislim, da v četrt ure plavamo, čl, ki so celo sedsj v temi b|!**a
zopet
nel>e. £ens je videla, da mu ne-kaj teži srce, kar bi rada izvedela za vnako ceno, pa ni bilo iz njrga Npraviti benede.
Potem lahko l»erič in tvoj inas*t lloof ogledsts prostor, kjer «;no bili privezsni."
"To je nsjboljše," je rekel zti
IVoti večeru ne je vrnil stari.jmoree zadovoljno, kferemu «e je
Ve
sli poznalo se mil je. da je ncfcv* I jen. Drugi ljudje ito se tudi vr
zdaj odvalil kamen od Nrea.
le, je ležal«, vsled sramote in boli s počenim sreetn — sužniea. Izro čena nemiloati trinogov — — Ali gospodnrji prodajajo tudi sužui ee — kako. no, M bilo. če bi svo je malo po«*«tvo prodal, ga sprn
del je, ksj gs Aaka, čc preiščijo vil v denar in Jo osvobodil'
bW| amejali so se in ptipoverlovn ladjo in najdejo marsikaj, k«r je Kakor nož ga Je nsenkrat ta mi
m>I sunila v «ree in udje «o nr mu tresli v tej hitro vzkipeli nadi. -Ce bi stofdl pred njo in Jo k»< svojo laiitnino — ne, kot t«vol»r>«lno
merjeni nli «o pa na obrržjil hodi- kov in bil je na krmil. Porinil J*y*lpe|Jal v uvet, da bi »mel vbrgi li gorindol Stari je ležal no tvoji kazalca v u«ta in zažvižgal o«tra.|in pretepeni otrok bili prvi^ «r.-(Mintelji in spal, ds bo ksMi«"e bdel, ko pridejo njegovi pono>*>ni odiemslci ns Isdjo Nskrst gs j*
Kaj j« vsrok tsgab« slasti do J«4tl» Vihrat a« prtp«U, š« «« «M«kr«l sgublmo slast do jodl ia d« m «sn ooio studi. Zdi m kot bi ««r«va sa«m sabUvala, da smasjtemo jom«njo jodll, kar jik «« moramo prebaviti. OolabU. si prabftvni ti val aa mortjo vo4 probavljatl kot »»vadno i« aato s« uprojo vsetl vod. To sa««i, d« potrobujojo pomo#i. ds topol prMsojo svoj« dolov««)« broc otrujnooti. Mi priporočamo
TRINERJEVO
Ameriško Prebavno Grenko Vino
Ts volacoa*« una* bo<1o oftjprv« iB^iotil« »otronjo prob«vao dala, jik ojn/ila Is d«l« Jim dovolj mo4i. Zful»a sl«otl is «tnd do jodil oo bodo pologom« tgubil to vi boa ta Ropot I »ali
KLJUK do jboi,
ojacbv trror m
MOČ SA MULXTI.
Kakor kitro prlpomodki M voooio tivljooj« primanjkuj«Jo, morali bl rabiti Trtoarjov« amarlAko probovoo grooko vloo ls opoMoll boato aa>od*nl, do )p talu kerlottie Uoblu gs Udi proti
vsanmoorx po jedi,
ftapsff jv,	—
mJMLO au osbmko KOLOAMiK.	'
sssavjb, plot — VJMD
f^kko oto gotovi, da Tri«or)ov« A morilko prabovoo grooko via« v«m
li. kaj ho doživeli. Jak je rt kr i. da 'ra boli glava in š^l je doli iu ie vlegrl. Večerja je bila končan«, iu ljudje no zlezli v mreže proti ko
le skozi roke zamorcev prišlo ni-njo.
Stari Poleridge nI guhil .'-»m z beitedsnii. Nsprsvll je psr kora
ds se je dsleč razlegalo Salomon ^en v življenju
Vaa k a drolla« moralo bi vodoo imeti dobro odravlio proti kalij« prt rokak. Morali bl o«Jraj« imoti Mm'1 Oosgfc SaSMIva, >olorl a« vssOsj« otmpwik
faovi, kot mor/io I« kloroform lUbit« proti kotijo, brookiUm, oogrt)o«)o, boiolloam v grlo i t. d. Oo«« lit i« SOa p« p«*il IS« im SOa ^
■ , Triner
I Z D g LO V A T g L i
itse-ee s©, asiland ave.
chicago* ilunoie.
> p« mejtem zdrknil a strklenlevt ns obrežje
"Pszi Jak«" je zsklie«| stan svareče pr> krmilu in gs zbudil iz
GLASILO SLOTTO
PPORNB JgDNOTK
IP*
i.........
i........
i.........
<t.........
f.........
s.........
J.........
if.........
n.........
tf.........
it.........
14.........
lt:::::::
7 sr.........
20........i
ti.........
ft::::::::
P—.....
M......
V........i
I.........
p.......
tf.........
ti.........
tt.........
S6> • ...*...
M.........
66.........
N.........
g.........
t«.........
to.........
4	6.........
41.........
4«.........
43.........
»::::::::
4	7.........
4fc........
M.........
61.........
62.........
S.........
04.........
M.........
58. .,«*«.«. |T......<>«
M 66
i •t
tt. .....,, * M.I ....«•«
S.........
«r.........
88,........
.........
7*.........
74.........
76.........
76.........
7T.........
7t.........
76..,......
M 1
fefcrwrjn iti«.
-KSfSfl-izdetkT
MM ,B 1JJI l i[,.00
........
.........

I
H:

.......
66. 66.
i.......
........
H........

I l i
I l
I
106......
167......
lil......
166......
lil......
111......
iti.....
lit.........
114........
........
iti.........
iff.........
til........
Iff........
ft:::::::
»M.........
Iff.........
iK........
iff........
ill.........
19.........
iS.........
in.........
tu.........
i p.........
114......
116.........
iK........
tit.........
iff,........
t M.........
146.........
»41.........
14!.........
»li........
144.......
146.........
»M.........
I4t.........
»li,........
Mi.........
S::
S:
Iff........
m........
iff........
iii.......
iK......
tli........
»p........
!5:::::::
166........
»IT........
Iff .....
166,......
176........
»ti........
Iti.......
iff........
iff........
»tf........
•1»------
IlE.......
»m.....
im......
iafc......,
MU4 ltt.94 -86.40 847.66 26t.67 74.48
m
284.4» «».20 182.46 266.66 284.64 264.86
177.81 167.06 4UM 236.40 \ 17.8U
iBR
J 08.48 161. tO
87.06 116.^
kn
177.80
46.70 126.01
86.11 188.61 136.28 •JO HA »2.86 0.66 214.93 82.87 88.66
Ifttt
111.82 121.01
78.07 808.22
2JŽ:?J
6848 4441 17o!tl 78.21 riHH.OO 60.30 144.86
186.23
tOH.82
74.71 63.68
306.80 IM.tl 46.66 168.64 247.0t 83.80 42.10 0t.04 00.16 162.46 148.38 6147 102.72 06.60
ltl.OO 66.00 267.60 218.00
76.00 47.06 40.00 180.00
10.64 17046
»•»••••'••I
138.00 171.00 16440 rt 00 00.60
36.00 167.00 71.66 4040 20.00 107.00
114.00 81.00 116.60 166.00
10.00 111.00 26.00 42.00
88.00
46.00 800.00 10.00 05.00 160.<
14000 37.60 04.00
too.
42.00
.......
70.06 80.00 221.00 48.00
80.36 26.48 7741 16.66 88.71 183.22 38.66 42.12 41.47 61.30 87.18 120.64 282.87 44.10
»76.07
39
MrtO.94
43.16
71.66 168.06 fO.lM 178.48
210.47
0.H2
ai i
102.67 60.60 <16.12
60.17 268.26 148.08 184.61
78.22 831.06
ih:'« 08.10 107.87 16.17
46.77
127.41' 80.11 176.M 200.66 113.81 106.01 103.40
tin
167.11 It.tO
47.81
106.48 01.40
ti.ii 76.01 61.20 70.08 87.10
66.78 234.30 287.lt 106.10
61.10 102.11 320 86 14141 48.66 03.08 157 38 140.08 81.00 27.44 20.81 i 66.tt ! 60.43 16.64 * 2 88 18.00 48 78 14.76 16.84 NO NO .16.46 lt.il 1647 171.41 lili 25.40 68.it 66.fi 48 08 84.27
80.10 ^
01.»i 40 67
* 66:64 126,47
irtf
22.47
40.00 126.00 86.00 7740 0846
24.16 246.00 46.68 22.83
28.11 20.66 44.10 11240 80.66 16.60
Si:8
4.1.66
80.82 37.20 2147 84.76
61.20 ...... •i
70.27 6041 40.16 26.83 60.08 * 16.60 18.16
616,746.16 614.065.60 JOHN VERD EM AR. _8l.
Soditoe krtvke.
10.60
8.60
86.66 14240
7.00
170166 11140
Votič
74.00 4440 .....14.66
3140 8.00
"iS
3640
54.66
82.00 11.00 28.00
40.00
14446 18.00
68.66 20.00 44.00
11.66
8.60 12.00 24.00
10.66
74.00
Sil:«? 88.00 88.06
.........
43.00
...... .
00.66
.....ii.66
• «••»« i » • 161.00
ho!O«
2c večkrat smo povedali resni-... .»»60, do imomo kasenski zekon le zo «4.oo delevee,zploh to siromake, mej-1,2 00 tem ko Imajo bogatini sredstva, do uidejo kazni, četudi izvrie zlo-Hn.
V današnji družbi je že zločin, le ae Človek rodi kot otrok airo-meftnlk stAriiev. To krivico obftpti otrok siromeinih sterišcv, ko prvič odide ne ulico, de ze igra z drugimi otroci. Ker je otroku bogatih sterilev dovoljeno, je prepovedano siromašnemu otroku Pečat siromaltva spremlja prole-t area od zibeli do groba. Prepri če se lahko, ko poetano mladenič ali mol, da napram njemu tolma čijo povsem drugačno kazenski zakonik kot napram bogatinu, to pride pred damo — pravico, ki nam jo elikajo z zevezenimi očmi. Previjo, da je pravica slepa, da ne vidi, kdo stoji pred njo. To lo pravijo, v reaniei pe previce do bro vidi, kdo stoji pred njo: siro mašcn proletarec ali bogatin. 28.00 Pravica dobro vidi, če Ima človek, ki stoji pred njo žuljave m ke, izkoriščano telo in slsho obleko, sli če nosi diamantno Iglo in je njegova denarna motnja zvrhana. Na podlagi teh dejstev prnvi-ra sodi.
To nasprotatvo sc pokale v najbolj ftarkl luči, če pridejo pred sodišče družinske razmere. Ako se bogat »skotili par loči, se ni treba bati, da bodo otroci trpeli pomanjkanje, pa noj sodišče prisodi otroke materi ali očetu. Otroei bogatina uo bodo iivell v revščini, četudi jim umrje oče, ker za pusti sre<lntva sa vzgojo otrok.
Vse nekzj drugega jc, če pride delavec pred sodišče radi družili-fkih razmer, ali če delavce uturje In zspustl tri ali več nedoraslih otrok.
..... Kod niti Henry Neil, ki ga po
■ - • vnej pravici iMeaujejo očeta pen-40.oo, sije sa mstere. nam v uekem član-
..... ku pripoveduje, kako «lelavee —
iifi drulinakl oče po nedolžnem pride v ječo io so oterei oropani sterile v, na eledečt nečin:
724.60 2046 34.00
06.00
20066 47.00 60.66 Hil.00
08.00 57.00 81.00
izpo-I
48.00
04.00
122 00 20.00 112.00 23.60 272.00 216.50 80.00 31.00
88.00 06 00
10.00
22.00
20.00
10.00 17.00
8llS
40 60
io je bolelo, ker dele, de ze bo morala preseliti okraj, kjer stoje strgane in zane bajte.
Božič je bil blizo in mali ček, materino veaelje, in po vedi sosedo« lep otrok, je videti, kaj bo Miklavž prinesel o-t rokom.
Rossova je umils Karlčka in o-blekla v najboljšo obleko in ga vzela s ssbo v veliko -trgovine.
Gospa Kieheva" ae jc dolgočaai la v trgovini v oddelku sa igrafe-in izbirale igrače, ki naj bi bile poslane revnir,i>otrokhm. Mliiaia je, keko je mali^Karlček nagovarjal Miklavža, naj mu kaj prinese za Boiič. Rieheva je meter vprašala razne stvari o dečku in končno vprašale, če sme dečku poslati igrače. Kossova ie bila za dovoljna in je dala Riehevi naslov.
Na Božič so prišle igrače na dom Rossove.
Kieheva je isti dan gledala skozi okno na pokrajino in na drevje, pobeljeno s snegom. Otrok ni ime-Ta. f'utila se je osamljeno in zaželela je, da bi imela otroka, ki bi ji delal druščino. Spomnile sc je otroka, ki ga je videla v trgovini. Na vrata je potrkala člani* ea "milodarne družbe," da sprejme darove za siromake. Rieheva ji je povedala, da želi imeti otroka in pravila ji je o dečku, ki ga je videla v trgovini.
Drugi dan jc "milosrdna dražba" poslala k Hossevl obiskovalko, da izve njene družinske razmere. Obiskovalka je zastavila Itossovi razna vprašanja in izvedela je, da njen soprog pijo pivo in da je družina revna.
Ross je bil poklican na sodišče ze družinske razmere in sojem. Prijazne obiskovalka je prifala, de je družina revna in da obtole-nee trosi denar za pivo. Uoaat ao poslali zz leto dni v prisilno delavnico radi zanemarjenja svoje družino.
Kmalu po novem letu je dobila Kossova poziv na mladeniško sodišče. Prijazna Obiskovalka jo je obtožile, de ne more skrbeti' ra svojo družino, oblačiti in prchrfc-njevati svojih otrok. Hodnika je razsodil, da se materi vzame Kari. čka in izroči "milosrdni družbi," de ga kdo adoptira.
Rossovi so povedali, da se join zgodilo v njenem interesu, dg sc ji odvzame breme in naj skoša zdaj živeti s štirimi otroci.
Kmalu na to je Rieheva dobila obvestilo, da so zdravega dečka zapustili stariši in ga lahko vsek-do edoptira, ki lahko zanj skrbi. Rieheva je odgovorila, naj ji pošljejo otroka na ogled in vpraitala jc, če ne bo imela altnoati od strnili matere in očeta, če ga vzeme za avojega. Ekapertka od "milosrdna družbe" je podučila Riehe-vo, da je po zakoniku mladeniike-ge sodišča zločin, če kdo pravi mnterl pove, kje se nahaja adop-tiran otrok, potem ko ga jc mladeniško sodišče vzelo proč od nje in izročilo v adoptiranje.
Rieheva je pogledsla otroka m spoznala v njem dečka, za ktere-ga je kupila igrače.
Prišel je prihodnji Božič. Kari-ček je imel zdaj Igrače, kolikor jih jc želel in je poznan pod ime nom "Viljem Kieh." Gospa llos sova je poznana kot nsjvcčja do brotniea "milosrdne družbe."
Kossova je mrtva."
V sliki, ki jo nam podaja sodnik Henry Nell, vidimo strašno krivico, ki se godi siromašnim slojem. Očeta zapro, ker je vsaki dan izpil par čai piva, mater oropajo otroka, ki ga najbolj ljubi. Ta strašna krivice se zgodi pod krinko milosrdnosti, ker deloda> jolcc tako všivo plačuje očeta za njegovo delo, da ne more skrbeti za svojo družino. Rieheva Mifti kot dobrotnica človeštva, ker zanjo gara na stotine delavcev, da lahko vrj»e vsako leto '<milo*rdni družbi" nekaj drobtin. da jih raz dell med siromake. "Milosrdne družite" v živ h jo ugled v dsnelj človeški družin, ker "milijo" gor-Je sirotnekom. četudi se poaluftijo umszaeih sredstev, kot jih neva-js sodnik Henry Neil, de doiiežo jo rvoJ namen. Vse to se vrši legalno lu sodišča sankcionira io do jsnja, ker so postsvna po »listo-Ječlh zakonik.
Nihče Itogstih postopsčev ne misli nato, da se je materi tugs in
tisti, ki jim ne življenje skrbi ze vaakdanji kruh. Veeel naj bo, de zo mu odvzeli skrb zs prehran i te v enege otroke. ko ime skrbeti še ze fttiri dru ge.
To je ena izmed zto in zto krivic, ki posegs v delavčevo družinsko življenje v kapitalistični dru/ bi in ki se gode dandanes delavcem.
Sodnik llenry Neil priporoča za odpravo takih krivic penzijo za matere ne glede na to, če jc družinski oče umrl, če jc zapustil družino ali če vsled slabega zaslužka ne more skrbeti zanjo.
Prepričani smo, da tudi refor ma, kot jo priporoča sodnik Neil ne bo popolnoma odpravila bede. vendar pa bo storila mnogo dobrega za delavske družine. Teku reforma bo znižala v prvi vrsti število gojencev v državnih in privatnih sirotnišnicah. Bratje in sc-atre, mesto razkropljeni v razne dobrodelne zavode, bodo živeli doma pri materi in pod njenim nadzorstvom.
Danes moramo plačevati davke za vzdrževanje dobrodelnih zavodov, ali ni pametnejše, da gre denar direktno materi za vzgojo o-trok, mesto, da gre v dobrodelne zavode.
Dobrodelne družbe so proti penzijam za matere. Kdor je čital statistiko o stroških in izdatkih dobrodelnih družb, razume, zakaj so dobrodelne družbe nasprotne taki reformi. Statistika izkazuje, da gre 25% od nabranih darov za troške pri nabiranju darov, 50% za troške pri razdelitvi darov in 25% dobe siromaki in reveži.
Vsaka reforma, ki sc izvrši v resnici v korist siromašnih slojev in delavstva, nas približa cilju, ko izginejo socialne krivice. Naš cilj jc socialistična človeška družba in reforme, ki ojačijo gospodarsko revne, sloje, da se ne pogrezajo v človeške nižine, pomagajo rušili in podirati kapitalizem in njegove izrodke. Reforme same ne bodo odpravile socialnih krivic in pokopale, kapitalizma. Ta naloga bo izvršil proletariat, crganizi-ran mednarodno v socialistični stranki. Ta naloga je njegova, ker tako zahteva večni zakon razvoja, ki staro podira in gradi novo.
to naznanili
"(la. Kooaova jc živela v rev Ičini. imel s jc pet otrok. Mr. tto*«»j žalosti krčilo srce, ko mo jI ukrnd 64.00, jo ZAslužil 613 VI na teden. Izpil II otroka Nolirdcn bogatih nepri. 63 <16 ja dve do tri čaše piva na dan iti diprsvov se ne brigs zato, i'<e je
.....It 44	10 eentov na dan te vo« oče divjal, klel in klical maAče-
48 00 njo v tovarne in ia tovarne do vsuje iz neba ns rsidirslce njego-w'ttl"<OV" ^	ds Komovs ve družine, ko j«. |tre*edcl leta dni
Kil mogls plačevati 11 dolarjev po nedollenm v prisilni delaveiei
Miurs*
Marsikateri naših čitateljev je sedanji vojni videl v kakšnem časniku karikaturo močnega ata-rorimskega vojščaka in nad njim ali na njem tiskano beacdo Mara, pa ni vedel, kaj to pomeni. Mogoče jc Hlišal. da je v našem aoln čnemu sitemu planet, ki mu pravimo Mara. Ali kako ppide starorimski vojščak v zvezo s plane torn? To vprašanje si je mogoče marsikdo zastavil, pa ni dobil nanj odgovora.
Kdo in kaj je Mars, če ga vidi mo kot starorimskega vojščaka, ; brutalnim obrazom', golim ali pre pasanim mečem.
Stari Rimljani so imeli več bogov in boginj, katerim so darova li in jih prosili pomoči. Med bogovi, ki so jih častili stari liimlja-n, je igral veliko ulogo vojni bog Mars. Pravljica pripoveduje, da je Marsa povila boginja Juno, ko se je dotaknila krasne potnladan ske cvetlice. Stari Rimljani so častili Marsa tudi kot očete Komu-la in Kenia, ki sta pravljična usta uovitelja Kima. Pravljic* pripovc dujc, da je Amulius apodrinil svojega brata Nuinitorja, ki jc bil kralj v Albahngi. Da prepreči o možitev svoje hčere, jo jc posve tli >.a vestalko, čuvajko »v. ognja v templju Vcate, boginje ognjišču in ognja na ognjišču, ki bi kot ta ka morala oMati devica. Kljub temu je Marsu rodila dvojčke, ki sts dobila imeni Romulus in Re m um. Amulius jc zapovedal, dvojčke izpostaviti ob reki Tilieri, kjer ju je dojila volkulja, dokler ju ni našel pastir Paustulus, ki ju je vzel domov in vzgojil kot svoja sinova. O« I rasla sta kot pogumna dečka, ki sta <tallč slovita kot roparja. Nekega dne so pastirji Nn mitorjs ujeli KcmuMs in ga gnal pred Amuliuta, ki ga je izročil Nuni it or je, da ga kaanuje, ki gs je apoxnal kot avojega vnuka Rrats sla zdaj vbila Amuliusa In vrnila Numitorju vse časti. S tovariši sts Ne r.aMcIila na Palatin shem griču, kjer sta bila rešena Ko
sta Mezidala me«to, je nastalo vprašan ia, kleri bratov naj ga v led s in mn da ime. Sklenila ste da naj o tem sodijo bogovi. Kotnu IttM je šel v ta namen ns Paietin aki grič. Rem um pa ns Arentinski
20.00 mesečne »lenariš«- v dahri aaaed- Saj ja kil revei, pravijo v tekem Rem um je prvi zagledal šest js

v večno
Romulusu. se jih je njemu prike- eovraAtvo z bogoui. Zepuztil aem zalo dvanajst. Brata sta se sprla in prišlo je do boja, v kterem je Ro renins vbil Ren«*. Po neki
drugi bejki je Roaiulus v jezi vbil Remusa, ker je skočil norčeveje se Čez nizki mestni zid. Tako jc dal Romulus mestu ime Rim (Roma) in je vladal kot prvi kralj od leta 753 do 716 pred K. r. Toliko o očetovstvu vojnega boga Marsa, ki je pml ustanovitvijo Kima narodom v Italiji bil glavni I tog, kateremu je bil posvečen mesec marce. Takrat so molil« k njemu in ga prosili, de blagoslovi družino, pol jo in domačo živino, da jih obvaruje bolezni in neurja. Pripisovali so mu nekakšno take lastnosti kot jih iina današnji bog. Pri slavnostih dne .15. ok-[ tobra vsakega leta so mu darovali konja, da setev vspeva.
Sčasoma so Marsu pripisovali vedno bolj enostranske laetnosti in tako sc je razvil v vojnega boga in sc kasnejše popolnoma in-dentifieiral z grškim vojnim bogom Aresem, ki je bil prvotno tudi le bog nevihte.
Kot vojnemu bogu so dodali priimek Gradivus (korakajoči), ki jc pri-hajal najbrž od naakaJta-jočega koraka v bitki. Njegova znamenja so bila požrešni volk, žolna in sulica.
Ob napovedi vojne je vojskovodja Svečano zahteval od Marsa, da sc udeleži vojne. Pri tem jc vdarjal s sveto sulico in na sveti ščit in klical: "Mars zbudi se!"
Med vojno in v bitki so mu mnogo darovali in v njegovem i-menu so delili vojaška odlikovanja. Kot vojpemu patronu mu jc >ilo posvečeno Martovo polje (Campus Mertius), ne kterem so njemu na čast prirejali vojaške tekme dne 27. februarja, 14. marca in 15. oktobra vsakega leta. Jri zadnji tekmi ao darovali desnega konja, ki je bil vprežen v vojni vos zmngovelee. ne oltarju na Martovcm polju. Kri konja so vjeli in hranili v templju Veste n jo pri polilijah (ustanovni slav nosti Rime) rabili kot čiatilno sredstvo. Oeščenje Marsa je oskrboval poseben duhoven in kolegij salijcev.	.	.
Pri Sabincih so častili Marsa kot varuha zakonskega življenje in imel jc priimek Quirinus (eta* roitalski bog Kviritov, oče prebi veleev mesta Cures).v
Mars je ime tudi planete, katerega pot je najbližje poti zemlje Če ga pogledamo v jasni noči i prostim očesom, nam aveti rdeče, skozi daljnogled vidimo njegovo svitlobo bolj rumenkaato. Mara dovrši avojo pot krog solnca v «86 dneh, 23 urah, 30 minutah in 41,4 sekundah*. Njegova srednja oddaljenost od solnca meri 2&6,2tt miljonov kilometrov.
Mars ima dva meseca/ki jih je IlalI leta 1H77 dne 11. in 17. nv gusta odkril v Washingtonu. Od planeta sta oddaljena 9370 in 23,-420 kilometrov. Notranji mesec se imenuje Plioltos in napravi pot od zapada proti vzhodu okoli Marsa v 7 urah, S minutah. Zu nanjemu mesecu je ime Deimos, ki izvrši svojo pot v 30 urah in 37 minutah. Meseca sta prav majhna in sc ju vidi, kadar jc Mars naj bližje zemlji.
Vardo Hulu.
Spisal Monte Carlo.
Hov, hov M! Čnjte zamolklo bobnenje iz starodavnih grobov.
Mrliči vstajajo in govorijo--
-Glejte ga tamlcl Vstal jc, že tisoč let je spal pod težo grude. Dolga doba tisoč let, hej t In zdaj tamle sloni ob robu svoje gomile. Oeprav je mrlič, ne bojte Me, lc bliže, le bliže. On je priča davnih dob in svedok življenja mrtvih. Cujte, tisoč let je bil mrtev in so-daj govori. Da, poalulsjtc njegovo zgodlto!
"Živel aem tudi jaz kot vi drugi. trudil sc ml mraka do zore. prl hranil sem bil toliko, da sem si na-bavil pet koz. Ktiri mo mi poginile, peto in zadnjo daroval sem bil bogu v dsr, ker me je tedsnji veliki duhoven vedno nsgovsrjal. da ae hode s tein obrnilo na bolje — Zadnja in peta kosa bila je kruš na mati mojemu detetu, ker «1 n lenega mleka bilo je odviano življenje mojega malčka. Zaups sem in trdno veroval duhovnu Mardi Polen tu, de ko bog prejme mojo šibko živalieo v zadoščenje tedaj bode že on ukrenil bolje Ali bilo je ravno napečno. bilo je slabeje in še huje. dete mi ie od glndu umrlo, in adelo ee mi je ob
o grudo in šel aem Ukst boljšo srečo in tolsžbo k tujemu rodu. Po mukotrpnem potovanju, dospel sem po mnogih dneh v mesto. Duru. Pohitel sem v božji hram pomoliti k svojemu bogu in kot ptujee na tujih tleh izročiti mojo usodo v njegove roke. Zapu-stivši hišo božjo, srečal sera w med vrati z ondotnim višjim duhovnom Urahu Mezon. "Ptujee sein v celem mestu in s križi oblo-žen kot nikdo drugi. Pomešal bi sc rad med tukajšnje rodove, Kaj biti pač ne more huje, kot v rod-nem, domačem kruju. Delal sein v tednu cele dneve iu poleg še Ktra-dal, da, bogu v dar sem no«il iu ranih jutril) sem klečal v travi rosni in v večerih po končanem delu, sem ga vedno prosil, naj Ke < me usmili, dn bi še kdo drugi z menoj te križo, nosil. Ali odmeva ni bilo mojim molitvam, niti mo-jim daritvam, rešitve ni bilo iz mojih nadlog, in vsak dan me je s čim novim mučil bog. Toraj tvoja svetost Urahu Mezon, častilec togov si najvišjih in modrost tvoja je velika, tako, da ti ne bode lesko ukreniti, kaj je meni stori-ti. "Tako sem govoril duhovnu in on mi je rekel:" Vidim, da si res obremenjen z velikimi križi in nemogoče bi bilo primerjati te z mojimi ljudmi v Duru. Ali za pri-četek sc ne more mnogo ukreniti, polagoma in s časom bodem poskusil potolažiti jezo božjo. Sicer pa jutri ob solnčnem vzhodu lahko že pričneš r delom. Povečal bodem. tempelj Gospodov in treba mi jc k temu ljudi in kamenja."
Tako je končal duhoven in naslednje jutro sem pričel z delom vnovič. Ruvali smo kamen ie r.n božji hram. In glej nezgodo zopet — l Proti vooeru utrgal ae je ob vrhu velik štirioglat kamen in mc pomečkal, da sem na mestu moral med mrtve. Prišel sem pred sodnji stol, meneč sodba bode lahka. Ali čujte, oj zlo I Glas božji je rekel: "Vurdo Hulu! Še pet sto let boš moral tu pred rajem čakati, ker si zakrivil smrt tvojemu otroku s tem, da si daroval Mardi Ponlatu molzno živinče." — "Ali to je šlo v tvojo čast, Gospod," sem pripomnil. — "Že dovolj 1" sc je bog obregnil nad menoj, ".in potolaži ae. Pet sto let je tukaj kratka doba — in še posebno, ker bodeš imel dovolj druščine. Saj nisi sam, ki ga je Mardi Ponlata zapeljal." — Nato je lxtg vstal s stola in odprl ob desni velikanska vrata. Oj, čudo glej!... Videl sem cele tipimc njih posedati po lesenih klopeh." Toraj, tu dom bo moj -— za pet sto let," sem vzdihnil.
Bog je takoj uganil mojo misel in smehljaje jo ponovil: "No, niž hudega sc ti tukaj ne bode godilo, dolgočasil se boš le v začetku, sicer pa bode že šlo".
"Ksj bodeš pa s popom Ponla-tom storil?" vprašal sem bolj boječe, — jc že vse vrejeno," je bolj resno bog pripomnil. Nato mc jo povedel do vlikih, zakajenih vrat ob levi in rekel: "Vidiš tukaj je prostor za laži preroke, varal ice in goljufe, za vse one, ki živijo od žuljev sirot in neumnih ljudi kot si bil ti in vred s teboj vsi oni delavci, ki sc nočejo boriti za boljic življenje na zemlji."
Strašen prizor je bil tu Mi. Videl sem črne varal ice z opalje niini kaftnni iu ogorclimi čeljusti režati sc nama v obraz, dalje druge sleparje z opečeno roko ali nogo sc seintcrtja valiti i>o goreči žerjavici. "Vidiš tanilc bode v kratkem ogenj povečan," jc rek«1' bog in pokazal s prstom. "Hranim ga žc precej časa za Mardi Ponlata. kateremu ai kozo daroval. volj ima grehov na grbi, treba bode dobro kuriti, ker jc to prislužil." Končavši te besede jc boir zaprl peklenska vrata, na kar aie je odvedcl v dvorano na obsojeno klop.
Polagoma je vendar minulo o* nih pet sto let moje kazni, in v temu čomu seni videl mnogo rszli« nih prizorov, Bog mi jc večkrat dovolil pogledati doli v brezdno ob levi. kjer sc je Mardi Ponlsta v groznih ntukeh pokoril ** svoje lopovstvo. Sedaj bode prvih pet sto let mojega življenja v ve-čnem raju, kjer brezskrbno po* damo pod zelenimi palmami in T tednu enkrat grem z mojo obit^i* peti slavo in sveti, sveti, pred sod-nji stol. Itog me jc poslal nazaj n* zemljo, da vaa sverim. rekoč:
Vsakdo bode kaznnven v d*0**! ni v ozadju za aodnjim stolom, k* mc ne bode boril po svojih e«®" •Vh na zemlji za boljše delavak« razmere, eli keteri ae bode pustil
IKNK JEDNOTB
»peljati od velikih duhovnov in irelatov v darovanju miloščine v ožje nauiene, katero sam in njegova obitelj neobhodno potrebuje o, s čemur stori dvojni greh, ker teui pomaga njim k pohajkova iju. Ce vaa zalezujejo okolu hiš, *>šljite jih delati in silite jih k enitvi, ker r%di tega se bog ie najbolj huduje. Končno povejte jiui, da bog ima vsega v izobilju iu ako hočejo koneČno dospeti kamor je Vardo llulu, da ne smejo lenariti iu račun hromih, si^ot, slepcev iu ubogih družinakih očetov, ki jih zapeljujejo, da se prezgodaj in kar triimoma selijo ua ono stran nebeškega obzidja."
Končavši te beeede, zdrknil je nazaj v gomilo iu grob se je zagla-dil nad njim in nastalo je zopet vse tiho in mimo. —
Nezadostno hranjeni otroei.
Dozdeva sc nam, kot da bi ae nekteri otroei naravno izgubljali iz pred oči svojih s t mi še v, če ravno imajo tm razpolago najboljša jedila in vse drug«* dobrote. Nobena jed in ne druffe dobrote, ki idt imajo, ae nam dozdeva, da jim ne izholjaajo slasti* do jedli. Tu pa tam mnogokrat potrebujejo hitre pomoči. Prvo pred vacm bi morali dati njih zobe zdravniško preiskati« in ako potmhno izčistiti, ter nikdar jih pustiti, da bi imeli za-prthičo. Dajati bi jim morali Tri-nerjevo amorlčko prebavim grenko vino re«tno iu pravilnih količinah, in spoznali bmlete takoj, kako hitre se jim prične povračati njih preViluo stanje. Uavnotaku je r«*ntČno aa odrastle. Treba je dajati pravo i u sdrrfvo hrano, jedila ae morajo tlobro prebaviti iu preprečiti se mora vsako zaprtje odvajalnih organov. Trlnerjevo a meriško prebavno grenko vino bo de vzdržalo organe v dobrem «le-luločem stanju. V lekarnah. Gena je $1.00. Joa. Tri nor, 1:138—13*0 So. Ashland, Ave., fhleago, III.
Napesisaje govedi
, Timor's Liniment, je dobro zna-no sredstvo proti bolečinam rev-uiatizuia, mišio iu sklepov. Nikdar ue čakajte, da vam postane bolečina neznosno huda, temveč imejte vedno pri rukah to. izvrstno zdravilu iu isbite ga kuknr hitro opazite prvo znamenje bolečin. Cena 25 in 50c, pu pošti pa 115 in 00 eeutov.
Advertisement).
MDKAR8K10A VAJBNOA
sprejme tvrdka Frank.) Iron & Co, 14 W. Kin/ie si t'h lea go, 111, Fant mora bill star petnajst lot In zmožen angleščine.
KAD BI IZVSD1L
za naalov Frank Cemil In Frank Ivllč. Cenjene rojnke prosim, ako kodo ve za naslove gori Imonova-ulh, naj ml jih naznani, sakar mu vrnem trolke, all naj se nd mi sama javita.
XONATZ OMBRSU, P. 0, Box 0, Madison, Fa,
LISTNICA UKBDNlftTVA.
Ohisholm, Mlnn,. M. J. Vaše pismo ni bilo pravilno udresirauo in dobili smo ga prepozno. Pozdrav !	'
Kitsville, Minn. T. R. Vaše na-znanilo smo prejeli, ko je bil list ie v tisku. Pozdravi
i se glnai noroNlo poljedalakegs departamanta KdruAasIlidrlav ijakib pridelkih aa kmetijah v gorenjem dola Wlnmiislna.- /a pri j',. Iti viseli vre. I no« t pridelka na ssosi akru v drftavah North Os
kut«, Houtli Dakota, Neliraeks, Kanaaa, Oklahoma la Te»aa, In stvar od korurc, ovau, uAesUo, jermena, r»l In aoaa. Povprečna vrednoat tab atlh pridelkov sa vaaheirt akru ja anaftala v Imenovanih laatorih drftavah S70.2H — ss Wisconsin pa jo povpratea vrodneol leolertb MiMkov as vsakam akru 1100.17, all sa SS vtlja, kakor v oawajanlh SrSavah.
NajvilJu vrednoat teh pridelkov v katerikoli al hodi drtavi Jo aa ni/J n, kakor pa na nafti meutljl, katero Vsm nudimo v
OOBBNJBM WiaOOMBZirU, V "DOMOVINI DBTBLJB".
To muiiIJo Vam prodamo po aalo ni/kl eanl sil veliko eeuejo, kuknr lil SlOisll pliK-atl msralkj« drugje, kjer ao liridelkl veliko nmi.jfti, Mi Vum toisj ponudimo ni/k« rano bi Vsiu obljubimo nafto gostoljubno |>oiuo*, da •e dobro iiatiinovlt« ns tem novem »emlilAfta, ter Vaa |Miatavlmo na pravo pot do noodviasoatl In avoboda. Tukaj j« podnebja ugodno aa vae pri* i|«<lke, katero l»»dete hoteli tukaj pridelovati, tako ds ao Vam ua Imdo treba us novo utltl |>olJodelatva. Sole, eerkva In dvorane, Itd. ao v bil-tint. (ilavua ftele/ni.u iieljo aradl preko ta aesilja. Ilidiri trgi is dolira ceate, PfcUto takoj |mi knjlibe, v katerih bodela dolilll not reboe lafet* maelje, kakor tudi atavltna aahvalua iilama rojakov, kateri ao ml osa kupili. Niiaeliliki dobijo liri naa tudi delo v IdUini laana Isdualrlja a pri* inerno pla'o. Tudi iK/latimo vaškemu po H do 10 akrov ter postavimo hifto |>ori'iil, pri ^einur zaračunamo aamo toliko, kolikor atano msterljal, tsko ds J« vaškemu asaigurau obstoj S<* takoj a podatka. Oblakovsleem Ja u a rsrjMilago tudi brexplalen vox, In kedor kupi od uaa HJJ akrov sli ve«, dobi povrnjen« va« svoj« voana alroftko.
Edward Hines Farm Land Co.
ry	■	'	1 i ^
J. STONICH in J. GESCHEL (Slovenski oddelek)
9028 SOUTH JfOMAB AVBNUB	OKIOAOO, ILUMOIB
V PITTSBURGHU, PA.
Poiilja aedaj z garancijo
GLASILO HI/lVEN« NARODNE PODPORNE JEDNOTE
HOMESTEAD ZEMLJA v
OOLORADL
Lihi A. S. je prinefci l 3. marca, 1. I. dopis nekega J U. i/ lx>u<;ll, Arir. kateri opisuje zemljo, Homestead v Coloradi kot kauieiiito iu hribovito, r ob enim kritikuje moj oglas. Rudi tegu moram ga javno imenovati nevednežem. Ako kdo želi ali zahteva zapriseženo izjavo oti ljudi, ki so Um naseljeni /e ixi H—JO let, mu |e na razpolago. Ti vam lahko povedo, da je tam zemlja dobra in popolnoma ruv aina, dosti tekoče vode, v ka teri živi več rib kot jih mora J. (t. pojesti v v aem svojem življenju, imvedali mu bodo, da se pridela \ sa ko vrst no žito, koruza, pšenica, ječmen, oves, kafir, milet, raste tudi čebula, krompir, melone buče, in tudi raznovrstno sadje, raste na ti takozvani dry lund. Ako kedo potrebuje kamen, gu uiors iskati v neklerilt krajih tudi po dvo do tri milje na daleč, predno •jn najde. Imam še nekaj takih hometvleadov, ki ležijo zraven dry land, katere pa ne more nihče kupiti i z pod *.r>0.00 aker. Ta zemlja je into enaka kot na Homestead laud, le ta razloček je. da so na ti zemlji že ljudje prebivali in obdelali in izčistili, ua eni je bil eden tri leta iu zadostil vse, kar zahteva zakon. Kar se pa tiče zemlje iu cene ♦ 185.00, če se zdi kateremu preveč, naj sam poskusi, iu ko bo zemljo našel, pregledal, uredil potrebne papirje iu plačal zemljo-uierea, da mu zemljo odmeri iu se postavijo mejniki, usj potem sede iu izračuni, koliko je prihranil. (Joep. J. d pa reu'eui, da najbolje je, da ostane čevljar pri svojem kopitu.
frank chancher, 1624 Curtis St. Denver, Colo.
(Advertisement).
Edina Slovenska revija izhaja mesečno na 36 straneh in velja zs vsa lato $L — Čaa, 2711 S. Millard Ava, Chicago, HL
za vimIi
VflJfcfMi
pošllia|e refskl ssirak v 4eur|l
Diun poiljemo v staro domoviao:
PIRUHE
Zaston)
KRASEN STENSKI KOLEDAR ZA LETO 1910.
Zal
RAD BI IZVEDEL.
Kad bi izvedel za naslov Frane « Obida, podomače Ivaneta iz Bu-, "t kovga ua Primorskem. Uljudno prosim rojake, ako kedo ve za jj njegov naslov, da mi ga naznani, „ rad ijiu povrni m vse stroške, ali " pa naj se mi sam javi, na naslov:, "
PETER CUFAR. P. O Box 97 RELIANCE, WYO .
IZJAVA.
Podpisani želim naznaniti iu izjaviti vsem slovenskim rojakom v mestu La Sal le, III,, in okolici k a kor tudi drugod po Zjed. državah, da nimam nobene stike z nekim Frankom Rorkič, kateri, kot kciii izvedel od zanesljivih ljudi, hodi okrog iu jemlje naročila /a obleke, denar itd. in vse to ua moje ime.
Opo/.arjsm rojake, da ja/. nimam popolnoma uobenu stike z njim iu nisem v nobeni zvezi z nJim.
O. VOUK Oen. Deliv Lyons, 111.
(Advertisement.)
IŠČEM ROJAKA.
Iščem rojaka Alojzija A Hie, doma iz okolice K osje, na Spodnjem Štajerskem. Pred dvema leti je bil v državi Wyoming. Če kateri cenjenih rojakov ve za njegov naslov, ga uljudno prosim naj mi ua naznani, ali pa naj se uu kmiii javi Poročati mu imam nekaj zrlo važnega.
ANTON U2MAH, P 0 Box 127, Willock. Pa
Advei tisement) !
Pouk v anfleščlnt in lapopisju potom dopisovanja. i
Ali In radi /nali angleško govoriti. brati in pihati?
Ali imate veselje do angleščine iu se ue znate učiti t
Ali Vam ni znano koliko velja angleščina nam tujcem v tej deže- i lif Naj pomislimo, du denar, ki m* žrtvuje zh samo izobrazbo, jc naj- ( bolje naložen, iu ne vzame ga; kriza, ne vojna. Pišite za brezpla-1 čna pojasnila ua
Slovenian Correspondence School 6119 St. Clair Ava., Cleveland 0."
1*5.
2. 15. 2.80. . 3.50. 4.16.
4.85. 5.50. 6.20.
6.86. 7.65. 8.20. 8.90. 9.56.
10.26. 10.90. 11.60. 12.26. 12.85. 18.46.
kriM
•	5 . 10 . 15 . 20 . 25 . M . 36 . 40 . 46 . 60 . 5% . 60
•	06 . 70 . 76 . 80 . 86 . 90 . 96 .100
Za $14.80.,,. 110
"	14.80.... 120
44 17.60____130
" 18.85____140
M	20.20.... 160
M 21.66____100
" 22.00____170
44 24.26____180
" 25.00____190
" 20.90 ____200
" 33.65____260
" 40.40____300
" 47.10____360
M 63.76____400
"	60.60..,. 450
" 67.26____500
M	80.60.... 600
" 94.00____700
M 107.26____800
"	131.00... 1000
nruliraiao vukf BMiljaUv v loll«, dm dmumr mm bo afubljea.
A MB BIK Alf § XI SLOVENEC
1006
N. Chicago at.. Joilet, Ilkne!«
VSAKEMU KORISTNO,
IZNAJBE DONAŠAJO
BOGASTVO!
ZA IZMAJDITELJE m aa one, ki delajo aa iznajdbah, moja:
Slovenska knfiga
.. 1 druge listine a
potrebnimi navodili
je ueobbodao potreben. Oboje poti j«'m na iui» je »troako v nekemu u u zahtevo.
Iir<-/.j>la^u<* in formui-i ji' in natopila, na upraAanja kako *«• /u mor« patentirati Ixunjbe
popolnoma prosto
lil zalo |iov»|M'Nno, ker moj urad m« nahaja v WaMhiugtoiiu, me »tu gl. urudu Zjed. ilr/.av /.a patent«.
PUite lo dauea alovenako ua:
A. M. WILSON
Registered Patent Attorney
314 VICTOR BLDG. WASHINGTON, D. C
Za $.1.00 naredim vsakamn 100 pol pisalnega papirja in 100 kuvert s valim tiskanim imenom in naalovom; pišite po vaoreo. Pošljem ga prosto.
BOKE ČKBA&EK, Boz 188.
VAN VOORHIS, PA.
Ne prezrite tega!
z vsako itatuljo Partola, ali dragih zdravil iz avetovno znana lekarne PARTOS.
Partola za čistenje krvi in
felodca .................$100
Parto-Olory sa bolesti Itveev 1.00 Partocuogh zoper kašelj... 1.00 Partocnra zoper glavobol.. 1.00 Rhenma balsam and powder
zoper revmatizem........2.00
Triplets it. 1 za akutni triper 2.00 Tripleta it 2 za kronični triper ................... 2.00
Tripleta it. 8 zoper polucijo 2.00 Tripleta it. 4 zoper beli tok 2.00 Partolisqnita zoper sifilis .. 4.00
Obiirna knjiga "Pot k zdravju'^ pošlje vsakemu brezplačno. Pisma naslavljajte na:
The Partos Pharmacy
160 — 2nd At*. New York. H. T.
AMERICAN STATE BANK
1826—27 Blue Island Ave., bttso 18*U nlifa.
OHIOAOO, ILL.	*
Glavnica In prebllek.....$500.000.00
ODPRTO1 PondelJek i*1 v četrtek do 8J zvečer
vse druge dneve pa do 5J popoldan!
PO/AR! R*di nestalnosti ccn kronake vrednosti, *	nam je nemogoče odrediti atnlno ceno.
Pošiljali bodemo denar le nadalje po najnižjih cenah tekoče vrednoati kron. Upmšajte, aH nam pa pišite za cene.
Poiiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se polteno izplača ali pa Vam vrne. Direktna sveta a Prva Hrvatsko hranilnico in poeojilnieo v Zagrebu in njenimi podružnicami •
Pošiljamo denar vojnim v jetnikom v Srbijo, Rusijo, Angleiko in Franaoako.	Govorimo vae slovanske jezike.
Prodajam Columbia grafofone, ter slovenske in drugojeilčne ploiče. lato-tako ure, veriiice, ter raznovrstno zlatnino iu arebrnino.
Člane iu llanice S. N. P. J. opozarjam poaebno na lično izdelan« pratnne la oboke z znakom H. N. P. J. Plilte
po cenik.
anton J. terbovbc, P. O. Box 1, Cicero, 111.
IIm fr*l rp ft3* CTI fr3! Ptl fr3! TI lF*t ff»
2TDJ Lii \JJLiril31anl J Lj tt.TE/CTlajr
Proletarec
je alovenako glasilo socialistične stranko v Ameriki. Vaak delavec in rojak, ki ae zanima za sociali-zem, bi ga moral redno čitati pravo sliko socializma. Naročnina znata $2.00 na leto* $1.00 sa pol lata. Naalov: PROLETAREC a ' 4008 W. 31st St.
CHICAGO, ILLINOIS.
(ifdUBL/^iDJGio^iiiiytiicysunye
. t;
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki nam ga polije pofttni urad iz atarega kraja, priča vsakemu, ia je denar, poslsn naalovniku, bil izplačan. Potrdilo jo podpisano od osebe, ki ate ji poslsli denar in ko ga mi dobimo aem, ga branimo za to, da se lahko vsak pošiljalee sam prepriča o prejemu poalane vsote.
PRODAJAM
BSLO VDfO SODČEK PO......SSS.00
EUDBCO VINO SODČEK PO . $26.00 TBOPDTOVO tOAMJM, OAL.. .9 U0
Naročilu je priložiti gotovi denar ali poitao nakaznico.
. Z velespeitovsBjesi
A. W. EMERICH
vtaika trgorlna ia i 16906 St Olalr Are.,
OUBVBLAJID. OSIO.
VELIKI 8LOVEN8KO • ANGLEŠKI TOLMAČ Knjiga obeega poleg alov.-angl. slovnico, alov.-angl. razgovore zu vaakdajno potrebo, navodilo za angle&ko pisavo, spiaovanje angle-Akih piaom iu kako ae poatane amori-kanakl državljan. Vrhu tega ima knjiga dozdaj naj vodi alov.-ahgl. iu angl. slovar. v
To Je najboljša m najbolj popolna knjiga aa prlučenje angletčlne In as bi smelo biti slovenskega naseljenca ki bi to knjige ne lmeL
Knjiga trdo in okusno v platan ve/.uu a (4:t0 strani), velja $2.00 in Je dobiti pri
V. J. Kubelka,
688 W. 145th St., New York, V. V.
' Piilto po conlk aloveuakib knjig
Unljske smodke naJflMjta kakovosti z znakom S.N.P.il.
dve js vtsl pa • ia lOe — iadalaje pe primera« aiaki seal 1.9% ed etideae eveie gre w it> aerrai foad 8. N. 9. JA aa aaeeiila ee efiHjeje pa 0. O. D. Narete as as ket 1000 hmA ye le sH Mt pe 10s.
Podpirajte lissli la bratske pedje^sl
p	1	1	▼pralajte aa eeael
Lene po dnevnem kurzu. j0bn Breskvar
za denar jamčimo vsakem 8lu0aju 1
farma na prodaj! Pribitik in glavnici $669,672.99. Hranilni ulogi {4,687,208.83
SOM at Olalr Ava. N. E,
I lev H milj o«l iiidustrijnliictfii iiichtu l)ix«u, III., ubsegajuru <|«>. m* t itkruv iu i m »I, I'olilruiri aker je tfi»/«ln, v no «lruir«i i «* izčiačonu; za aajrnili ji« 74 viuakili trt. vixlujak
mi liu |V iKjiin 1111 * k t u. ulolink Nin iu im tdcm't «'e\ljev, takn, da m \.» du luliku razpelje ua vae struni po farmi i ^'pu hi na /. dvema noIimiiiii in km njuk /m knkoai Svet jr kot ualaAr iirilsgiidcn ru viiinmudui nt\i» 1'nrmn iiiui utfodlin leifo /m k«»k<»h|iir«'i<». krr imlnstri ialim meatu v ItliAini Cona je 1. t»4 mi riodu m- v hI.'«I starosti in last nik ni /'li iii .-itka /.a pojaHiiiln t»iaiti< mi iiiislnv
MIKE KEBER.
R r D 3. Dixon, III.
Pozor ro|akII
IvolilkoiM V IVoilt.llllf III ok<<ll
•*i /< lini lin/liani!i. da niuiiii \ /u l<*pi r.i, mt\rntne bnivi« l|»nml>. t« i. «■ k . i > i« t ■ 11*. pri* Innam \mi tr v i hI« «|. Iii <lm \iiii nil |»h liu k«m liukt /.i hIiin ) |« njf (Mpirja nli Lu rs a 11 j«* i»(<H|>.pij, runa i in rnot
u« |. k ii l.' • r m k < I' > /lil; ik\ l>t ho ill
h« »I i« 111«. cltlu. S« priporočam
8eni tudi rajt »pnik. Fire Insurant« Co /ns nr..valui raatopmk l>r<"»i «.'ii|i m «.rušim ura!••«*■ m ANTON ROITZ. Kant Street, Oar Line. Frontenac. Kana
Pilite nam v vaiem materinskem jesiku na
kaspar state bank
1900 RLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS.
VAŽNO ZA AVSTRIJCE!
Avstrijske kn.in'. Iti hu bilo pred vojno 20'/i eenta, ao aetlaj \h|imI iiiajluw'Kii i/voza avstrijskih izdelkov v Združene države pri « . j een« j«'. V Avstriji imajo pa ie vedno isto vrednost!
NASA TVRDKA PONUJA VAM PRILOŽNOST, DA KUPITE SEDAJ ZA 8AMO
$125.00 za 1000 Kron
OD &Vi'< AV8TK1JSKE0A VOJNEOA POSOJILA, ALI PA V MANJŠIH ZNESKIH PO $13 00 ZA VSAKIH 100K.
Obresti teko od dneva, ko s« denar vplača v New Yorku.
NA VSAKO AVSTRIJSKO VOJNO POSOJILO, KI JE KUP. LJENO PRI NAS, POSODIMO V8AKI OAS
70%
TRZNE VREDNOSTI
Satan« uej*a pojaanila dam«, rade v«»lje. Na vprsianja v slovenakem jesiku bomo slovensko odfovortli.
ZIMMERMANN & FORSHAY
ilsni New York Stock Exohanfe Oddelek K	NEW YORK	911 Wall St.
»r. RlcMefs Pati Endktr
M revmatične be-
per In artiU, Pravi ae debi la v aavitka, ket vsa kale ts alika. Ne vaeadte ga, ake aina aa ssvitka aaAe triae naa ke s BMra. W ia 10 eeatev % reeh lekaraak, at pa aareUle ei aa itimI ed
F. Al Riahtar 4 St 74-ao
New Tock, V. t.
Emil Bachman
2107 Sa Hamlin ava., Ohleaf«, m
predsednik.
I. WUkek.
I. podpreds.
i.
II podpreds.
blagajnik.
RlTUtoljsfcl Hktr
£££tea^
Dr. Anten Biankiat Abel Davi* John Fneik A. V. Gerinter John C Kraaa Jamea F. Stepi na C. R. Walleck
<
POZOR! Kadar se naha|ate v gostilni,
S prlslie pl|sče zdravUse.
zahtevajte vedno dobre, zdrave in priatne pijače, ki ae aijo aa steklenici napia imported, in to eo A. Horwatov«: Importlrani Brinjevac, Slivovec, Tropiaorec, Orenko Vino m Kranjski OrenCec. Moja tvrdka je prva in adiu aamoatojna, ki importira žgane pojaie in aeliiča a&rtv noet ia Kranjskega. Rojaki, zapomnite ai, da je A Hor-watovo Orenko Vino napravljeno iz najboljlega ealifor-vijakega rudečega vina in ia najzdravejlih aeliM ter nad-kriljuje vse druge pijače te vrste za Človeško zdrav j«. Kavno tako Kranjski OrenSee. Posebno ako pijeta slab« žganje, ne bo nikdar ikodovalo, če denete polovic« tega grenčeca vsem.	'
A HOR WAT, 1827 Mf. 22a4 SI. Cllcago. III.
Frank Storilch
brat zlatarjev Jaeoba is Johna Stoaleha, se priporoča eeajeaim rojaka« Hrea Amerike.
Kadar potreb ajete ali kupujete slataiao n. pr. are, veriiice, prstan«, bretke itd., se obrnite aame, ker bodete dobili blago prva vrsta. VSB OAKAKTIKAKOl V aalogi imam znaka, prstane, priveske, brodke razaih jedaot ia avsa. FRANK 8T0NI0H T W. Madiasa St, lavlag Bank Bid«., Boom 80S, OHftAOO, ZLLHT0IS.
Edina Slovenska Tvrdka
Zastave, refsll|e, ziske, kape* pečate, lo vse polrebšdse u droit. Is |ti.
Delo prve vrste. Cene nisks. Slovenske cenike polUjaaa« zaatonj.
F. KERZE, 2711 So. MUlard Avenue. Chicago, IU.
j Največja slovanska tiskarna v Ameriki
-Narodna Tiskarna
214MS-M Sloe Islaod Aveoit, Cklcs«a, IIlMi.
Mi tiakamo v slovenskem, hrvaškem, slovaškem, ieikam, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jegiku. Nosa posebnost so tiskovine za društvo in trfovoe. - -"GLASILO" se tiska v naši tiskarni.
nahaja
STAVB, BSBAUm 0» PBOaTF Itd. v Aasrtl PUiu ^e aa« vaOki i da v mk atovneakih
M Je g

320 AKROV HOMESTEAD
Ali ste ie pomislili, da imate s SVOJIM PRVIM DRŽAVLJANSKIM PAPIRJEM ravnotako pravico pridobiti v južnem Oolo- ;; rado 320 akrov državne semlje, kakor s drugim papirjem?
Zemlja leži samo 2 do 5 milj od ielesniške postaja, pošte, lole in trgovine, v bližini velikih most in rudnikov, kjer sa Vam nodi prilika, dobiti v prostem času dalo. Zamlja ja čista, črna prst in najboljša sa pšenico, ri, koruso, krompir, vsakovrstno sadja in vinsko trto. Dobra, zdrava voda sa nahaja 15 do 80 črevljev globoko. V bližini ja dovolj lasa sa ograja, stavbe ia sa kurjavo.
Sedaj sa nudi EDINA IN ZADNJA PRILOŽNOST sa rev-naga delavca, da si pridobi lepo farmo in postane samostojen. No obotavljajte so pa in no gubite časa, kar to ja edina prilika, ko je na raspolago državna sami j a sa tnajhen denar, in ko ho ta pošla, jo no boste mogli dobiti drugače, kakor da plačata sanjo visoka oena. SEDAJ ZNAfiAJO VSI STROftKI, TO JE, ZA NASELITEV, URADNO VKNJIŽBO IN MERJENJE, SAMO
$185.00
Ta svota mora biti plačana takoj, toda s tem je pa todi šs vsa plačamo ln nimate nečeear drusega plačatL Opraviti faaate s pošteno tvrdko, katero namen je, pomagati revašem do same-stojnosti. Ako pišeta, priloiiu znamko na odgovor, vendar po je najbolje, da prldeu takoj osebno.
FRANK CHANCHER CO.
MOOM S, 1814 CURTIS ST., ' DENVER. COLO, oooooooooeeaoeoeoooooesoooooeoeooooeaoooaaaoosssie—