Pastelna plačana t gotovini, fa— i ' —■————dggi NaroCnfna znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna itev. 1 Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 štev. rač. poštne hran. 12.549 izha|a vsako nedello II. LETO SmiiiiiK Murska Sobota, 9. julija 1933. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15»/0 dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraCalo ŠTEV. 28 Soholshi dnevi v Ljubljani Minuli so lepi sokolski dnevi. Sokolske armade, ki so 28. in 29. junija 1933 pokazale beli Ljubljani uspeh svojega dela, so se razšle. Toda v desettisočih gledalcev so zapustile neizbrisen spomin na veličastne nastope, katere more ustvariti le sokolski idealizem in sokolska disciplina. Sokolstvo je osvojilo Ljubljano. To se je najbolje pokazalo pri slavnostni povorki v četrtek. Sprevod dvajsettisoč sokolov in so-kolic se je vilo po ljubljanskih ulicah. Stotisoči gledalcev so ure in ure navdušeno vzklikali in pozdravljali te naše borce, ki v službo za narod žrtvujejo ves prosti čas, da ustvarijo zaveden, zdrav in krepak narod, ki bo vreden naše lepe domovine. Nastopi posameznih oddelkov so bili vzorni. V prostih vajah je nastopilo 3300 članov, nato 3300 članic. Pogled na nepregledno polje zdravih mladih ljudi, ki so po godbi izvajali istočasno proste vaje, bo ostal nepozaben. Ponosno so gledalci vzklikali vojski, ki je nastopila z vajami s puškami. Ne da se popisati navdušenje občinstva, ko so nastopili mornarji s prostimi vajami. Izvedba je bila tako dovršena, da najpazljivejši strokovnjak ne bi mogel najti pogreške. Predaleč bi zašel, ako bi našteval vse posamezne nastope. Ome- niti moram le, da sO zlet v velikem številu obiskali češki Sokoli in Sokolice, ki so nastopili s prostimi vajami. Vaje so bile učinkovite težke in lepo izvedene. Tudi naše Prekmurje se je v lepem številu odzvalo sokol-skemu vabilu. Skoro 400 članov in članic je odšlo v Ljubljano. Pri prostih vajah je nastopilo nad 150 članov in članic. Posebno ponosni smo na naše čete, katerih člani so tudi nastopili pri prostih vajah. Dasi so bile vaje težke in člani čet takorekoč začetniki, so se jih dobro naučili in točno izvajali. Prepričali smo se, da je naše ljudstvo dovzetno za napredek, da hoče korakati z duhom časa in da bode naše Sokolstvo v bodoče doseglo še lepe uspehe. Sokolski delavci in organizatorji naj torej še z večjo vnemo zagrabijo za delo. Obilen sad ne bo izostal. Naia država podpisala pogodbo s Rusijo. Dne 3. julija 1933 je naša država skupaj s Čehoslovaško, Romunijo, Poljsko podpisale z Rusijo in Turčijo pogodbo o ne-napadanju in koga je smatrati napadalcem Ta pogodba je silne mednarodne važnosti, vsled česar jo smatra vse svetovno časopisje kot dogodek prve vrste. S podpisom te pogodbe se je tudi položaj naše države v svetu zelo okrepil. Potuioca kmetijska rasstava pride, kakor znano, v M. Soboto v torek 11. t. m. Slovesna otvoritev bo ob 8. uri, v Hodoš pa v sredo 12 t. m., kjer bo tudi ob 8 uri otvoritev. Zanimanje za to razstavo je izvanred no veliko. Za Hodoš je izdelal in razglasil spored tamkajšni lokalni odbor. V M. Soboto _se obeča velikanski naval. Oa se bodo mogli pri tem velikem obisku vsi dobro ogledati to zanimivo razstavo, je razdelil tukajšni lokalni odbor občine na skupine, ki bodo na določeno uro prišle na vrsto. Fo otvoritvi si ogledajo razstavo najppprej zastopniki uradov, potem pa pridejo obiskovalci iz občin M. Sobota, Bakovci, Boreča, Trdkova, Otovci, Vidonci, G Lendava, Dolič, Radovci, Kovačovci, Rakičan in Mar-kišavci, Ob 10. url: Gornji Slaveči, Dol. Slaveči, Matjašovci, Motovilci, Kuzma, Kruplivnik, Sotina, Srdica, Ocinje, Kramarovci, Fikšinci, Gerlinc*, Nuskova, Rogaševci, Sv. Jurij, Veče-slavci, Črnelavci, Veščica in Kupšincl, ob 11. uri: Pertoča, Ropoča, Krašči, G. Črnci, Cankova, Korovci, Domajinci, Topolovci, Skakovci, Stru-kovci, Pužavci, Krajna, Poznanovci, Bodcnd, Vadarci in Nemčavci, Ob 14. url: ProseČka vas, Mačkovci, Pečarjevci, Dolina, Dan-kovci, Kuštanovci, Moščanci, Koša-rovci, Vaneča, Bokrači, Puconci, Šalamonci, Gorica, Ob 15. uri: Ivanovci, Kan-čovci, Prodašinci, Čikečka vas, Selo, Fokovci, Vučja gomila, Tešanovci, Moravci, Martjanci, Sebeborci, An- drejci, Krnci, Noršinci, Mlajtinci in Lukačovci, Ob 16 uri: Gederovci, Sodi-šinci, M. Petrovcl, Petanici, Tišina, Tropovci, Gradišče, M. Črnci, Sata-hovci, Krog, Ob 17. uri: Stari in Novi Beznovci, Zenkovci, Lemerje, Brezov-ci, Predanovci, Polana, Rankovci, Vanča vas, Borejci in bližnje občine Lendavskega sreza. Župani in drugi organizatorji naj skrbijo, da se bo izvedel obisk po tem razporedu, da ne pride do zmešnjave. K otvoritvi ob 8 uri naj pride po možnosti radi sfekta že cela prva skupina. Razven ogleda razstave v 22 zelenih vagonih bodo tudi predavanja, kjer bodo predvajani tudi skiop-tične slike in filmi, in to v Sokoiskem domu ob 10., 11., 14. in 18. uri. Za te predstave in predavanja obisk ni Prosimo vse ceoj. naročnike, ki dolgujejo naročnino za leto 1932 in prvo polletje 1933, da čitnpreje storijo svojo dolžnost in isto poravnajo aH po položnici (ki smo jo priložili prejSnim Številkam) ali v tiskarni, odnosno pri upravniku lista. kontingentiran (omejen). Ob 11. uq bodo tudi demonstracije o kastraciji petelinov (kapuniziranje). Otroci, ki še niso 10 let stari, nimajo dostopa. Šolska, deca (nad 10 let) v spremstvu učiteljstva se naj pridružijo skupinam, kamor spadajo po občinah. Od premožnejših se pobira tudi vstopnina po 2 Din. Kmetje, udeležite se te razstave vsi. Ne samo, da je ta potujoča razstava res zanimiva in poučna, število obiskovalcev bo pokazala tudi stanovsko zavest naše krajine. Prekmurci v Ljubljani Vsi naši časopisi so polni navdušenja in hvale o obisku naših ožjih rojakov v Ljubljani. Pod vodstvom g. šol. uprav. Breliha so se podali Bogojinčani tja, kjer so^pred najiz-branejšim občinstvom pokazali naSe narodne običaje in navade. Kakšne uspehe so želi, naj priča naslednji članek, ki je izšel v »Jutru": Ljubljanu je noživela pomemben, vesel dan: prvikrat, odkar živimo v svobodni ujedinjeni narodni državi, so prišli v svojo slovensko metropolo k nam na obisk rojaki s skrajne severovzhodne meje, Prekmurci. Komaj se je mesto izpraznilo od dragih gostov, ki so prišli na sokolski zlet kot otroci ene same velike, največje slovanske družine, so nas prišli obiskat otrcci najmanjše, do nedavna še najbolj zasužnjene slovanske družin'ce, male, a za nas vendarle najdražje veje slovenskega in jugoslovenskega naroda in Ljubljana ijh ni sprejela z nič manj široko gesto in nič manj odprtega srca, kakor je prejšnje dni sprejela v sredo predstavnike vseh Slovanov od severa do juga, vzhoda in zapada. Na Tyrševi cesti pred Bavarskim dvorom se je vršil slovesen sprejem, ves večer pa je z Gradu padala svečana luč na vse mesto, ki je dragim gostom gorela v pozdrav. Zvečer se je v dvorani na Taboru zbrala množica narodnega občinstva z najodličnejšimi predstavniki na čelu. Prekmurci so prišli, da se L'ubljančanom predstavijo z najbolj karakterističnim in najlepšim, kar imajo: z lepoto svoje blagoglasne govorice in s svojimi starimi, naivnimi, prisrčno lepimi šegami in navadami. Prišli so na povabilo društva „Soče", da na Taboru odigrajo svoje svatbene običaje, staroznano prekmursko »gostuvanje", s katerim so nedavno že v Mariboru želi viharen uspeh. — Razen vsega drugega pisanega, mladega in starega s»eta, ki ga je prignala rodoljubna radovednost na prireditev, in poleg male kolonije prekmurskih rojakov, ki jo ima Ljubljana, so se razen domačina, mestnega župana in predsednika „Soče" dr. Puca udeležili zanimivega večera tudi pomočnik bana, komandant mesta, rektor univerze, senator dr. Rožič, dvorna dama dr. Tavčarjeva i. dr. Pozdravno besedo gostom je iz-pregovoril župan dr. Puc, ki je po imenu pozdravil zbrane predstavnike, zlasti rektorja dr. Slaviča, ki si je v dobi osvobojenja pridobil najlepših zaslug, da se je prekmurska zemlja združila s svobodnimi Slovenci v svobodni Jugoslaviji. Spominjal se je časov, ko smo bili Slovenci še v rob-stvu in smo se morali boriti za pravde svojega jezika. Kako težko je moralo biti tedaj šele onim, ki so bili takorekoč odrezani od celotnega narodnega telesa in so bili v tej tež- | V torek 11. t. m. zvečer po koniani potujoči kmetijski razstavi bo v res- I • tavraciii g. Benka družabni veier. Svira prvovrstna podeželska godba. • ki borbi povsem prepuščeni sgmim sebi. Prekmurci niso pod madžarsko vlado imeli ne svojih narodnih društev ne šol. In vendar, kako ogromno žilavcst so naši Prekmurci pokazali, ko so vkljub vsemu zatiranju vzdržali do konca in so ohranili svojo narod, nost ter po vojni z nami vsemi do* čakali odrešenja. — Naša usmerjenost je tako uravnan«, da pri nas v Ljubljani več vetno o tuj h n^rod h kalior o svojih bratih od onkraj Mure. Prelepa prekmurska zemlja nam je neznana. Zato vas danes, ko ste prišli, da se pobliže seznanimo med seboj, pozdravljamo z najbolj pnsrč no dobrodošlico. Naj bi se vam v prijaznem bivanju v Ljubljani utrdila ponosna zavest, da ste z nami del velikega jugoslovenskega naroda, ki je večji od madžarskega in verujte nam, da smo pripravljeni boriti se na življenje In smrt za vašo in za našo svobodo. Ko je v imenu Kluba koroških Slovencev, ki so daues deležni precej podobne usode, kakršne so biii do osvobojenja deležni naši Prekmurci, izrekel pozdrav g. Uršič, se je na pri jetno okrašenem odru odigrala prek murska svatba od početka do konca. Prireditev je na vse občinstvo napravila tako lep vtis, da si je psč vsakdo brez izjeme zaželel, poromati v to neznano deželo, ki je tako polna du ševnih in življenjsk.h lepot, in si od blizu ogledati pravo, resnično gosta vanje. Glavna atrakcija sta bila pač oba. pozvačina v svojih visok;h, pisano okrašenih klobukih. a svojim; vinom in kolačem in svojo neutrudljivo zgovornostjo. Enakega občudovanja pa so bili deležni prav vsi, od kor-bfilca do družbana, od kuharic do mužikašev, od starešine do anehe. V preprosto lepih prekmurskih nošah v njihovih plesjh in molitvah, v njiho vih pesmih in govorih, ki so združe ni s svatbo, in v vseh njihovih običajih se je izražalo vse bogastvo duše tega ljudstva, ki se na rcbu ene najplodovitejših planjav srednje Evrope v najskromnejših razmerah bije z zemljo in Bogom za življenje in za kruh. Njihov govor in njihove kretnje, njihova navezanost na iskreno pobožnost in na stare, od pamtiveka dedovane navade, pričajo o tradcio-nalni preproščini njihovega življenja in njihovega razgleda po svetu. V spomin na vso neskončno dolgo dobo, ko je bila ta najmanjša, pa zato morda najlepša vejica na deblu slovenskega naroda, pod tujim jarmom, se ne samo v zvoku in izgovoru besede, temveč tudi v celotni melodiji njihovega govora neštetokrat oglašajo akcenti madžarskega jezika. Vsa njih duša, vsa njih predanost Bogu in življenju pa zgovorno priča o njih, da so najboljši sinovi slovenstva In slovan-stva. Vse njihovo gostovanje je zaživelo pred nami kot prekrasna revija lepote in življenja tega ljudstva, ki mu je določeno, da bo iz svoje male, toda starodavne in krepke kulturice dal še mnogo' dragocenih sokov vsej slovenski in jugoslovenski kulturi. Večer je' praviepo uspel.-lupo gostuvanju, ki je v polni meri dose- ljudi u p o r a b I j tf dnevno Chlorodont, To dokazuje, kako dobra je ta aobna pasta. Samo opazujte ljudi, kako zelo še zanemarjajo nego zob in spoznali boste, kako prijetno presenetijo sveža usta z ne-zobmi. - Dobiva se povsod. Din. 8.-, velika tuba Din. 13.- glo svoj umetniški efekt, se je v dv; rani razvila prijateljska zabava, na ka teri so se navezali živahni stiki med našo metropolo in našim Prekmurjem, — Na koncu smo se razšli i živo željo, da se kaj krnaiu spet vidimo — ali tu pri nas ali pa tam preko Mure, kjer jc ta vse najgloblje ljubez ni vredni rod doma. Smrt ob mejnikih... Ni bilo še dovolj žrtev ob naših mejah, da bi že slednjič ljudstvo uvidelo, da je tihotapljenje igra z lastnim življenjem. Mlada življenja so se v svoji nepremišljenosti zrušila, očetje so tvegali ne le sebe ampak tudi ženo >n otroke. Solze v bedi osamlenih otrok in žena je še pretih, da bi odvrnile one, ki še vedno hodijo po potih nad katerimi plava smrt. In že zopet je prUla vest sz Motovileč . . . Dogodek je kaker udarec v obraz ljudstvu, naj že slednjič sprevidi in naj se ne zo-perstavijfi zakonom. Tako je bilo: 19 lfetni Makari Sttfan, Ctgar stariši se nahajajo na sezonskem delu v Vojvodini, je dne 1. t. m. nalagal svojega starega očeta in staro mater, da bo šel v log nabirat gobe. V resnici se je pa podal na stranpot in sicer je na neznanem mestu prekoračil državno mejo ter na Madžarskem, v družbi nepoznanega tihotapca na kupil večjo množino madžarskega plp-nega duhana. Vrnili so se v našo državo na nekem skrivnem mestu nad Stroškim vrhom v območju občine čeDinci, ob državnem mejniku A 84 Službujoči graničar ga je po predpi su pozval naj se ustavi, kateremu oo zivu se pa tihotapca nista odzvala. Gra ničar se je moral poslužiti strelnega orožja ter je iz puške trikrat ustrelil proti tihotapcema, ki so se mu v naglem begu v tanjošmjem borovem lesu izgubili izpred oči. Graničar ni vedel, da je enega tihotapca pogodil ter smrtno ranil. Oba tihotapca sta bežala, dokler niso ranjenca zapustile mo či, da se je zgrudil. Prišli so mu na pomoč vaščani, ki so ga za silo obvezali in odpeljali na dom v Moto-vilce, kjer je pol ure nato izdihnil. Murska Sobota — Obisk g. ban«. V petek v popoldanskih urah so zaplapolale tro-bojnice raz streh naših meščanov v pozdrav visokemu obisku. Kljub temu, da je bil obisk g. bana napovedan za četrto uro, so že v zgodnjih popoldanskih urah bile ulice žive. Pred občinsko hišo je bil postavljen lep slavolok a pročelje hiše je bilo vso v zelenju in zastavah. K sprejemu se je -zbrala požarna branrba, Sokoli v krojih in fanfara, šolska mfedini, r»zl<čne de; u?3cije in mnogo občinstva. Ko se je pripeljal g. ban sprem-!jan od g župana Kodra, ki se mu je peljal nasproti, so zaorill navdušeni klici množice. „Bože pravde* fzotioi-kih grl ie ustvarilo svečano razpolo ženje. Z šopkom v roki je na to v lepih besedah pozdravila g. bana Majd ca Lipovšekova, kateri se je g ban vidno ganjen zahvalil. Prvi je spregovoril in pezdravil g. bana g nar. poslanec Benko, ki je v svojem govoru iznese! vse težkefe prekmurskega prebivalstva. V globokem do-mo-juhnem govoiu se je zahvalil g. ban za lep sprejem ter obljubil, da bo čuvarjem naših severnih mej stal ob strani in pomagal kar je v njego. Vih močeh. Z vskhkoru kralju in domovini je zaključil svoje besede in med vsklikanjern občinstva' se je podal v občinsko hišo, kjer je sprejemal deputacije različnih druitev in kcrporacij. V nočnih urah je g. ban nadaljeval pot in prepričani smo, da je zapustil prekmurska tla z najboljšimi vtisi in v prepričanju, da zna prekmursko ljudstvo ljubiti svojo svobodno državo. — Nižji tečajni izpit. Nižji tečajni izpit na realni gimnaziji v M. Soboti je položila M. Vukan-ova iz Bo-donci. Čestitamo) — Osebna vest. Tukajšnji domačin arhitekt g- Fran Novak je položil na dunajski umetnosti akademiji diplomski izpit. Nadarjenemu arhitektu, ki je s svojimi deli vzbudil že sploš no pozornost ter bil za nje že nagra jen, iskreno čestitamo I — Obisk profesorjev. Z avtobu som so se v soboto v nočnih urah pripeljali iz čakovca skupina profesorjev, ki se je namenila v Prekmurje v svrho spoznavanja tukajšnjih razmer. Med potoma so se ustavili v različnih krajih, za to je njihov prihod tako zakasnel. Tukajšnja društva so jih sprejel* prav gostoljubno, tako da so bili gostje prijetno presenečeni. V prijetnem kramljanju so gostje preživeli večer v družbi meščanov na vrtu g. Benka. Naš neumorni jazz-orkester je sodeloval v zadovoljstvo vseh, tako da so ure tekle bliskoma. Naslednjega dne so se odpravili na Srebrni breg in na tromejnik, zvečer so se pa zopet vrnili in drug dan nadaljevali pot na Kapelo. Udeleženci izleta so se zelo laskavo izrazili o lepotah naših krajev, ogostoljubnosti tukajšnjega prebivalstva ter so odnesli od nas najboljše vtise. — Dar. Tukajšnji Sok. fanfari, ki je bila navzoča pri sprejetim g bana, je g. ban podaril znesek Din 500. Za ppzornost, ki jo je izkazal g. ban na-jifn mladim godbenikom, čestitamo I - Odhod dece na morje. V petek z popoldanskim vlakom odpotujejo v otroško zdravilišče v Bakarac Sledeči otroci: Domjan Štefan, Sinic i,«d ik in Hickl Deziderj. Otroke pošlje tukajšnji krajevni odbor Rdečega križa. V mesecu avgustu odpotuje v isto zdravilišče skupina deklic iz našega kraja. Vsega uvaževanja vredna je človekoljubna akcija tukajšnjega odbora Rdečega križa, ki tako skrbi za zdravje naših najrevnejših malčkov. Za svoje plemenito delo zasluži podporo celokupne javnosti 1 Drugi zdravniški tečaj se je vršil dne 30. VI t. I. v tukajšnji bolnici. Preaaval je Dr. Brezovnik kirurg prirnarij. o Ulcus eruris (čir na pod-kolenu) in njegovo moderno zdravljenje, ter sreski sanit. rtf Dr Gregorc o modernem naziranju o patologiji in terapiji diabetesa (sladkorna bolezen). Tretja točka dnevnega reda: Dr. Brandieu, vodja bolnice: rentgenoio&-ke demonstracije, je radi službenih zadržkov (udeležba pri sprejemu g. bana Dravske banovine) odpadla. Poset je bil zadovoljiv. Prihodnji tečaj se vrši dne 29. IX t. 1. Rogaševci Osebna vest. V četrtek 29. jun. se je zaročil g. Meško Jakob, učitelj v Trdkovi z tukajšnjo učiteljico gdč. Jazbec Mery čestitamo. Šolska akademija in razstava ročnih dei. Šolska deca v Kuzroi je v nedeljo 25. junija prired la šolsko akademijo, ki je obsegala jako pester spored. Akademijo je otvoril učenec z primernim govorom. Nato je sledila igrica ,Čista vest", ki so jo otroci jako dovršeno predvajali. Po igri je bilo troglasno petje, nastop sokoličev in sokolic in dr. Akademijo je zaključila simbolična živa slika. Šolska soba je bila nabito pohia domačega občinstva ki se je kar čudilo sposobnosti in pogumu malih igralcev. Ob tej priliki so učenci obenem tudi razstavili svoja ročna dela, ki si jih je občinstvo ogledalo po akademiji. Vsi razstavljeni izdelki so biii hvalevredni. Največjo pozornost so zbudili predmeti iz gline, med katerimi je bil posebno dovršeno izdelan relif naše kraljevine. Prisctni so se zavedali da so dolžni hvsie za ves užitek edinole domačemu učiteljstvu, vsiedtega se je oredsednik krajevnega Sol. odbora g. Fartek v imenu vseh zahvalil uČ;telj-st?u za vsj vestno delo, ki ga posveča mladini ter obenem prosil da se take razstave vršijo leto za letom. Naročniki. Ker še do danes niste poravnali naročnino Vašega lista, smo Vam ponovno priložili položnico z označenim zneskom plačila. Prosim storite tokrat zanesljivo svojo dolžnost in poravnajte naročnino. Iz Amerike Pred kratkim je v vsej svoji skromnosti obhajal petdeseti rojstni dan medamerikanskimi slovenci dobro znani župnik F. Horvath L6rinc, ki se je pred dvajsetimi leti preselil iz M. Sobote v Ameriko. Bil je več let urednik prvega slovenskega lista v Ameriki: »Zvejzda Vogrszkih Szlo-veneov". V kratkem pridejo novi dolarski bankovci v promet. Od sedanjih ban- kovcev se novi ločijo v tem, da sta pečat in številka rdtče natiskana, do-čim imajo sedanji dolarji pečat in številko modre barve. Srebrno poroko sta obhajala za konca časar v Bethlehemu. Da se zmanjša brezposelnost bodo začeli graditi v Ameriki 32 novih bojnih ladij, kar bo stalo 238 miljo nov dolarjev. Prezident je gradnjo ia-dij dovolil le radi tega, ker je dobil zagotovilo da odpade 85 odstotkov izdatkov v dobro delavcev. Visokošolske študije je končal Frank Zrinszky iz Nevvarka, ki bo po prestani dobi praktictranja prvi slovenski odvetnik v Ameriki. O. Zrin szky je še le 22 let star ter je vse študije dovršil z odličnim uspehom. (Amerikanszki Szl. Glasz — No 25.) Na tom szi terem glavou, ka za kaksega cila volo sze zicsajo Kleklnove »Novine" vu sztirom kržji ospot&vati, norcsžriti z amerikanszkih szlovenov? Vendar szo sze zse na volile smfati Mu szko Krajino? . . . DOPISI Šulinci. Delne župne vaje gas. župe Križevske so se vršile dne 2. julija, ca travniku gostilničarja in tov. Žiško Štefana. Vreme je bilo zelo ugodno in temu je pripisovati, da so od vseh strani prihiteli gasilci. 23 društev je bilo zastopanih, nekatera korporativrio, nekatera po svojih od pcslarcih. Zbirališče je bilo na šol. dvoigriiču v Gor. Petrove h Tu so se formirala društva v četverostope in oddali poveljniki društev raport tov. žu ;nemu podnačelniku Šttfanec Francu. 282 članov breječo gasilsko armado je vodil na čeiii z godbo tov. župni podnačelnik Šttfanec in dal pozdravni mimohod pred gostilno Ziško zbranemu žuonemu vodstvu, na čelu s tovarišem Džuban Josipom in velečastnim g. Godina Štefan ev. župnikom. Inpozantna povorka je nudila krasno sliko. Občinstvo je bilo zelo Častno zastopano. Od najodaljenejših krajih Goričkega so prišli, da bi si ogledali vaje in izvajanje naših gasil, cev. Gasilno društvo v G Petrovcih je izvajalo gasilske vaje s sekiricami Z 25 člani po Umek Hočevar jevi šestuvi. Pohod in razvoj za sekirične vaje je b i impozanten s čeladami opremljenega društva. Vse štiri sestave so izvajali brezhibno in zelo dobro. Vaje so bile dobro in točno na-študirane. Za izvajanja so želi prizna-aje od tov. župnega načelnika. Po končanih redovnih vajah in vajah z brizgalno je tov. župni načelnik imel nagovor na gasilce in posebno je poudarjal, da mlado, komaj pred pol leta ustanovljena društva delujejo z zelo dobrim uspehom. Vzpodbujal in bodril je vse navzoče gasilce na marljivo in vztrajno delujejo na gasilskem polju. H koncu svojega govora je pozval vsev navzoče, da vzkliknejo trikratni »Živijo* Nj. Vel. kralju Aleksandru in najvišji vladarski hiši. Gromki, trikratni živio se je razlegal po bregovih krasne Goričke. Kruplivnik. Na naši državni narodni šoli se je vršila Vidovdanska proslava dne 25. junija t. 1. Šolska mladina je nriredila več mladinskih igre, kakor »Šivilja Klara", »Darežljivi otroci". Vprizorili so tudi enedejanko »Domovini", nakar je mladina zapela »Bože pravde". Sledil je telovadni nastop Sokoličic na šolskem dvorišču. Udeležba je bila številna, a kljub temu se priporoča, da bi se starši udeleževali takih prireditev v še večjem številu. Tem potom se zahvaljujemo g. Hartner Ferdinandu, ki nas je podprl s potrebnim materjalom za šolski oder. PO SVETU Nevihte in neurja so uničila v pokrajini okoli Pecsi 15.000 ha žetve. Dve osebi sta bili ubiti. Nekatera zrna toče, ki so padala med nevihto so tehtala 560 g. Na južnih obalah Floride so našli več sto mrtvih kitov. Mislijo, da je pod morsko gladino moral divjati skrivnosten vihar, ki je stal kite življenje. V Tapolci blizu Balatonskega jezera so zboleli vsi člani dveh družin (16 oseb) ker so jedli strupene gobe. Do zdaj je v bolnici umrlo že šest oseb, stanje ostalih pa je zelo nevarno. V kraju Jadar na Španskem se je zgodil strašen zločin, ki ga je zakrivilo praznoverje. Dva možakarja sta ubila devetletnega otroka, in pri nesla njegovo kri nekemu bolniku, da bi od nje ozdravil. Neki kočijaž iz Jelšova na Češkoslovaškem je vozil proti domu, ko je navalil na vprego roj čebel, kateremu so sledile še drugi roji. Konji so se spustili v divji beg, čebele pa so vozu sledile do vasi, kjer ni ostalo niti eno bitje neopikano. Vaščani so v strahu sežigali slamo in uporabili brizgalno da so čebele pregnale. Splašena konja sta pri begu ubila kočijaža. Nek japonski učenjak se je spustil v žrelo ognjenika Miharaiama. Žrelo tega ognjenika imenujejo »Žrelo samomorilcev", kamor je samo letos skočilo 270 obupanih ljudi. - Učenjak se je zdrav vrnil iz žrela. Po dolgi preiskavi je policija v Senti razkrinkala nevarno družbo, ki je s svojimi člani in najetimi pomočniki »pomagala" pri raznih procesih z lažnim pričevanjem in krivimi pri šegami. Zaprli so 13 oseb, med katerimi sta tudi dva edvetnika. V Nadiučih pri Gacku se je zgodil strašen zločin Brata Simo in Petar Miloševič sta bila že dalje časa v sporu s Sorodnikom Mitrom zaradi zemlje. V času ko sta bila Simo in Petar baš pri obedu je vdrl v njuno hišo Mitar in ne da bi rekel besedo, potegnil iz žepa revolver in oba brata ustrelil. Mitar je nato žažgal poslopje in pobegnil domov kjer so ga našli pozneje zabodenega z nožem v vrat. V Zedinjenih državah je zavladala silna vročina, ki je zahtevala že sto smrtnih žrtev. Iz Newyorka je pobegnilo pred vročino v tazna kopališča in okolico 3 miljone ljudi. Pred dvema tednoma je lekarnar Altwirt v Novem Sadu dal razglasiti da bo razdelil vse svoje veliko premoženje med najlepša dekleta ka-meniškega predmestja, kjer je stanoval. Res se je priglasilo 23 deklet katerim je razdal svoje imetje z izjemo par tisoč dinarjev s katerimi je odpotoval na Dunaj, kjer se je zastrupil f \ rabite ugodno priliko in prijavite se za zborovanje v Beogradu, ki bo. dne 23. julija. Manlfestadjsko zborovanja 15. avgusta v MarlbOru. Prejeli smo telefonično vest, da se bo vršilo veliko manlfestacljsko zborovanje JRKD v Mariboru In sicer 15. avgusta. Upamo, da bo tudi za to zborovanje zavladalo zanimanje. Namesto prostih vozovnic, bodo uvedene režijske cene, tako, da bodo plačali člani Iz Hodoša v Maribor, tja in nazaj Din 9, Krajevnim organizacijam v OPOZOrflO I Od sledečih krajevnih organizacij nimamo še seznamov članstva: Kupšinci, Noršinci, MošČanci, Mačkovci, Tešanovci, Kramarovci, G. Lendava, Pertoča, Bodonci, Moravci in Krog. Organizacija. Vsem organizacijam IRKO I Akcijski odbor za prireditev velikega manifestac jskega zborovanja JRKD dne, 23 t. m. v Beograd je odločil, da ženske osebe k potovanju v Beograd ne bodo pripuščene pod nobenim pogojem radi velikih naporov s katerimi bo zvezano potovanje v Beograd in iz Beograda nazaj Na shod v Beograd tedaj lahko potujejo izključno le moški člani naših organizacij. — Banovinsko tajništvo JRKD. Veliko manlfestacljsko zborovanje v Čakovcu dne 9. t. m. Sreska organizacija JRKD v Murski Soboti opozarja vse njene somišljenike, da se vrši dne 9. julija t. 1. na športnem igrišču v Čakovcu velik manifestacijski zbor, na katerem bodo navzoči ministri: gg. dr. Šumenkovič, ing R^divojevič, Pavao Matica, dr. Hanžek, dr. Tomašič, dr. Kramer, dr. Demetrovič in dr. Kraljevič. Razen teh bodo navzoči tudi senatorji in poslanci iz vseh krajev naše države. Iz M. Sobote bo vozil poseben vlak. Pozivamo vse somišljenike, da se tega zborovanja udeleže v čim večjem in častnem številu. Poseben vlak dospe v Čakovec ob 9. uri zjutraj. Vse na-daijne informacije dobite v tajništvu sreske organizacije v Novakovi hiši. Opozorilo delegatom beograjskega kongresa. Na sreski skupščni, dne 12. marca 1933 so bili izvoljeni sledeči člani za delegate sreske organizacije JRKD, za srez Murska Sobota za državni kongres, ki se vrši letos, dne 20. in 21, julija Beogradu: Vezer Geza, gostilničar in posestnik v Martjancih, Kuhar Štefan, mlinar v Puconcih, Pertot Kristijan, civ. geom. v Murski Soboti, Koder Franc, odvetnik v Murski Soboti, Fartek Franc, gostilničar v Gornjih Slavečih in Ko-cet Ludvik, župan v Mačkovcih. Naši delegati prejmejo pravočasno od sres-kega tajništva podpisane in z žigom potrjene poverilnice in legitimacije za proste vozovnice. - Ostale člane opozarjamo, da imamo za manifestacijsko zborovanje v Beogradu še vedno proste vozovnice na razpolago. Člani 1 Upo- SOKOL Redna seja uprave Sokolskega društva Murska Sobota bo v sredo dne 12. julija 1933 ob 20. uri v Sokolskem Domu. lahha prikolica l^TeT^l: Naslov prodajalca se izve v PREKMURSKI TISKARNI v Murski Soboti. Iz delovanja Združbe trgovcev v MursKii Soboti. Pobijanje krošnjarstva in šušmarstva. Gospod sreski načelnik je izdal dne 19. junija 1933 pod štev. 3638/2 vsem žandarmerijskim stanicam, združbi trgovcev in županstvom sledečo okrožnico: »Ponovno poročam, da brezobzirno ovadijo vsakega krošnjarja, ker je krošnjarjenje v tuk. obmejnem srezu sploh prepovedano. Zaplenite vselej začasno njegovo robo, odvzemite knjižico ter pošljite ovadbo semkaj. Šele po plačilu kazni bo obsojenec lahko dvignil robo in knjižico. Večkrat pa ne gre za pravo krošnjarstvo, temveč le za neupravičeno trgovanje prodajo recimo paprike, čepic itd. Vsi ti so pa zagrešili prestopek neupravičenega izvrševanja trgovinskega obrta. Trgovec, (ki ima obrtno pooblastilo) sme sam ali po svojih potnikih le ponujati z zvorci blago v nakup, sprejemati naročila, ali oddajati naro* Ceno blago, nikakor pa ne ponujati in hkrati prodajati s seboj v druge kraje pripeljano blago". Združba trgovcev prosi vsled tega vse zainteresirane člane pa tudi druge osebe, da pomagajo oblastvom, pa tudi orožništvu s tem, da tak prestopek vedno pravočasno prijavijo bodisi pri orožniški postaji, kjer iste ni pa županstvu ali pa Združbi trgovcev v Murski Soboti, ki bo ukrenila vse potrebno, da se tako nezakonito postopanje po nepoklicnih osebah odpravi. iti ,.>• ,.'£>;» ,< ahiiMifl « Izumitelj vžigalic. L. 1857. je umrl v umobolnici v Ludvvigsburgu Jakob Friedrich Kam-raerer, mož, ki je izumil prve uporabne vžigalice švedskega tipa, kakor jih poznamo danes. Njegovo življenje je bilo pisano in tragično, kakor življenje vseh velikih izumiteljev. Rodil se je 24. maja 1796. kot sin nekega rešetarja v Ebingenu na Nemškem ter bi se moral posvetit očetovemu rokodelstvu. Njego nemirni duh_pa .se ni. znašel v tem delu ter se je obračal v ustvarjanje tehničnih aovot. Tako si je 1. 1824. pridobil patent za novovrstno izdelavo po!et> nih klobukov iz ribje kosti, vrbovine in španskega trstja in je izumil tudi nov stroj za apretacijo svilenih klobukov. Že takrat se je živo zanimal za problem praktične in preproste naprave dgnja. Kot predhodnik vžigalice je fungiralo tedaj „fosforno kre-šilo", ki je vsebovalo v toku poleg svežnjiča lesenih klinčkov s fosforno kislino napolnjeno steklenico. Klinčki so imeli kakor naše vžigalice kapico, ki se pa ni vnela z drgnjenjem, tem* več s tem^da. so jih omočili v kislino. Po dolgem trudu se je Kammerju posrečilo, da je izdelal fosforno vži- galico, ki je potrebovala samo ploskve, na kateri se je z drgnjenjem vnela. Med tem pa se je bilKammerer — bilo je to v temnih dneh pred marčno revolucijo — zameril oblastem, ki .so videle v njem revolucionarja in so ga začele na vse pretege zasledovati. Niso mu hotele dati patenta za njegov izum in so prepovedale izdelavo njegoVih vžigalic, češ, da so nevarne. Baš v tistem času je nastal v njegovem podjetju požar, ki je dal oblastem povod, da so nastopile proti tem vžigalicam. Obsodili šo ga na dve leti ječe in se je rešil le z begom. v Švico. Tu se je zaman trudil, da bi si priboril zaščito za svoj izum. Razburljiva doživetja te borbe so povzročila, da je končno zblaznel in so ga morali oddati v omenjeno umobolnico, kjer je umrl v starosti 61 let. Med tem pa je njegovo idejo, ki ni bila zaščitena, pograbil Anglež Isaac Holden in je postal z njo milijonar, dočim je Kammerer, ki praznujemo te dni stoletnico njegovega izuma, živel Tn umrl v želo skromnih gmotnih razmerah. ZA GOSPODINJE Važnost gospodinjstva v kulturnem, političnem in gospodarskem oziru. Pasivnost naše gospodarske bilance izhaja sicer v glavnem iz razmer povzročenih po svetovni vojni, ker moramo nadomestiti vse izgube, ki jih je utrpela država v materijal-nem in kulturnem oziru in ker moramo skrbeti za vojne sirote in invalide. Razmerje med izvozom in uvozom je seveda glavni faktor, ki določa gospodarski položaj vsake države ne oziraje se na ostale komponente. Ker gre «/5 in tudi več vseh moževih zaslužkov skozi roke gospodinje, pridejo one, ki opravljajo skupno ogromne zneske tekočega denarja v poštev, kako so gospodarile, so li trosile smotreno in dovolj kontrolirale svoje izdatke. — Tu moremo ločiti kmeta od meščana in tega zopet v nekaj kategorij v kolikor je treba upoštevati službeno stališče in poklic posameznikov. Kar je pri prvem zapravljanje, je pri drugem opravičena potreba. Luksus in moda, zlasti pri ženskah so nekoč upropastile ves srednji stan, pa tudi male graščake. Vse takratne države so čutile posledice v svojih blagajnah in splošni bedi. Današnja industrija manufakture, konfekcije, galanterije i. t. d. se ne suče več v mejah potreb, temveč hoče produkcijo in zaslužek povečati s pomočjo časopisja, reklame in drugih takih sredstev. Ljudem je treba po njihovem nazoru mode, novotarij, več okusa in smisla za lepoto, ker drugače bodo manj kupovali in bo blago zaostajalo. Državi prinaša sicer korist vsako povečanje prometa, bodisi če se tičejo domačih ali tujih izdelkov. Čeravno pripada tudi delavcu nekaj deleža, vendar ne smemo biti slepi za to smotreno izkoriščanje pretkanih in-dustrijelcev. Razumne gospodinje bodo omejile pri sebi in pri svoji družini vse nepotrebne in vrednosti ne-odgovarjajoče izdatke, ter bodo reducirale v znatni meri uvoz tujih izdelkov, kar mora po doslednem izvajanju uplivati na gospodarsko bilanco in na cene proizvodov, kakor hitro bo tudi manj povpraševanja po njih. Isto velja tudi glede domačih izdelkov. S tem pa nočem reči, da se moramo povrniti k onim časom, ko je domača industrija proizvajala skoro vse potrebščine. Za gotove sloje je še dandanes vrednost domače tkanine in nekaterih izdelkov tolika, da je ne bo zlepa izpodrinila veleindustrija. Nasprotno naj izrabi gospodinja vse tehnične iznajdbe, da si omogoči in olajša izvrševanje svojega poklica. Njene dolžnosti so namreč tolike, da prehajajo izven strogo gospodinjskih poslov po otrocih na bodočnost vsega naroda v političnem, kulturnem in gospodarskem oziru. (Skromna Cankarjeva mati je bila povsod z nesmrtnim delom) Zakaj neki bi žena šivala in krpala na roke, pletla nogavice in opravljala zamudna dela, ko za-more vsa tolka dela boljše izvršiti v mnogo krajšem času s strojem. Iz ekonomičnih razlogov pa se bo lotila likonja, krojenja in podobnih poslov, kar bo prihranek, če ta dela sama opravljala, plačal ves trud, medtem ko so večkrat manj plodonosna dela le tratijo eneržijo. Štedljivost je glavni predpogoj v vsakem dobrem gospodarstvu, tako tudi v gospodinjstvu in kako nesmo-treno bi bilo, če bi preveč trosili za obleko, obuvalo in sploh za zunanjost ter bi telesu ne dajali kar neobhodno potrebuje. Začeli bi pešati in lotila bi se nas bolezen. Res je, da mora gospodinja štediti pri vsem, pa tudi pri kuhanju in da mora biti hrana pri ubožnejših jako preprosta. Kljub temu bo pa razumna in dovolj poučena gospodinja posvečala kuhinji, zlasti izberi jedil vso pozornost, ker zavisi od njih delazmožnost družine in zdravje njenih članov. Slika o umrljivosti v Jugoslaviji kaže, da zadene tudi naše gospodinje precej krivde predvsem glede nege otrok, katerih umira v naj-nežnejši starosti mnogo več kot dru god. Res pa je, da izrodkov splošnih higijenskih nedostatkov, neugodnih so-cijalnih neprilik in nepc učenosti ni zagrešil posameznik. Ker je bodočnost države odvisna od števila in kakovosti naraščaja, je ona dolžna podpirati svojo najboljšo podrobno delavko, največjo trpinko, katero ne čuvajo nobeni predpisi o osem ali deveturnem delu, za katero ne obstojajo skoro nobene so-cijalne ustanove, pač pa nešteto dolžnosti. Žena, ki ne podpiraš samo treh voglov pri hiši temveč tri vogle vse države, ne smeš politično sodelovati pri urejevanju lastnih, kakor tudi državnih interesov, ker ti je to zakonito zabranjeno, pa si tudi tako zaposlena, da bi se le redkokatera mogla odtrgati od vsakdanjega dela. Navzlic temu mora krivica pasti. Kajti razumnim in dobrim gospodinjam je treba široke izobrazbe na raznih poljih pa tudi na političnem in gospodarskem in so v posesti take srčne kulture, da so nenadomestljive pri vseh važnih zadevah njih delokroga. Zato naj dobe tudi svoje zastopstvo v vladi. (Dalje sledi.) KMETIJSTVO Konjereje! zahtevajo „Noni-usa". O tem smo dobili zopet daljši članek v prilog belgijca. Ker pa je polemika o tem vprašanju že postala osebna, jo s tem zaključujemo. Končno besedo o tem bo imela strokovna anketa pri banski upravi. Vzor kmet je Krilčič Pavel v Vel. Mlaki občina Vel. Gorica pri Zagrebu. Ima samo 11 velikih oralov zemlje, na kateri redi 8 krav, 2 teli-ci, 2 bika in 2 konja, ne da bi mu bilo treba kupiti seno. Ko je prevzel posestvo, je imel samo 2 do 3 krave in 2 konja, pa je moral še dostikrat seno kupovati. Videl je, da je tako gospodarjenje brez haska ter vso delo in trud zastonj Obrnil se je na strokovnjake in začel obdelovati posestvo po njihovih navodilih. Najpo-prej je napravil vzorno gnojišče, potem umetne travnike, na njive pa je začel sejati mesto žitarice krmilne rastline, kakor jesensko grahorko in grašak, kuruzo, solčnice in dr. Kuru-zo in solnčnice emilira. Ima petdelni silos za pet vagonov krme. Ta posestnik ima kravo po imenu „Eta", ki ima državni rekord med simental-ci pri mlečnosti. Lani je imela 9018 1. mleka s 3 8% maščobe. Za teleta od te krave je dobil v zadnjih treh letih 37.000 Din. Teleta pusti sesati 5—6 mesecev. Čeravno pusti sesati teleta tako dolgo, proda dnevno 80 1. mleka. Ko je začel »modernizirati* svojo posestvo, so se mu vsi smejali, sosedje so nahujskali na njega stari-še in ženo, tako, da je imel doma celi pekel. Pa mož je vztrajal, premagal je vse ovire in danes slovi daleč na okrog kot vzoren kmet, katerega radi obiskujejo tudi različni „gospod-je" iz Zagreba in drugi, da vidijo kaj se da doseči s pametnim gospodarstvom ali kako se obnese teorija v praksi. Med obiskovalci pri tem posestniku je bil pred kratkem tudi dopisnik. Krilčič rad pripoveduje, da ima samo osnovno šolo, pa je obiskoval različne tečaje, čital gospodarske knjige in časopise in se vedno ravnal po nasvetih kmetijskih strokovnjakov. Izlet v Gjurdjevački srez v Savski banovini priredi tukajšnja Zveza živinorejskih organizacij v mesecu avgustu in sicer na eno nedeljo z avtobusi. Kdor se hoče udeležiti te ekskurzije, se naj prijavi do 20. t. m. pri tajniku Zveze. Dan in program izleta še le bo potem določen. Namen tega izleta je ogledati si poslovanje tamkajšnje živinorejske zadruge, ki je dosegla že največje uspehe v državi in pa kmetske silose, katerih je v srezu Gjurdjevac že nad 300 Posebno važen bo ta izlet radi silo-sev, za katere se naši živinorejci že zelo zanimajo, da vsak lahko na lastne oči vidi, kakšen sistem bi bil za njega najbolj prikladen. Tržne cene Biki kg od 3-4-4-50 Din, te-lice kg > od 3-4—5 Din, teleta kg od 3-4-5 Din, krave kg od 150 2-3. Svinje kg 6-8 Din. V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg 8—10 Din, svinjeti-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6—14 Din, moka pšenična ogg. kg. 4*— do 4.50 Din, moka II. kg. 3 50—4.— Din, moka V. kg. 3.50 Din, moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 50 90 Din, kava pražena kg. 56—140 Din, riž kg. 7-14 Din, sladkor kristalni kg. 15*— Din, v glavah kg. 16 — Din, kocke kg. 17'— Din, bučno olje 1 lt. 14 Din, olje olivno 1 lt. 16—24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sel živinska kg. 1*40 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din. sveče pkt. 9 Din. Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 210.- Din, žito 1 q 125'- Din, koruza debela 1 q 100*— Din, koruza čequatine 1 q 110'— Din, oves 1 q 120.— Din, ajda 1 p 170 - Din, ječmen 1 q 120—130 Din. proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40-55 D, seno 1 q 30-35 Din, slama 1 q 20 Din. Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q 105, tomažova žlindra 18-20% 1 q 145'— Din, Nitrofoskal 1 q 148 — Din, kalijeva sol 42% 1 q 182 - D, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 Din. Cement: Trboveljski 1 q 70--Din, cement splitski 1 q 70 — Din, apno žgano 1 q 36 — Din. Spominske Knjige Dospel^o 'najnovejši OlOlIni frSOpiSL Sprejme i