s T L V. 31. V L | U B L J A N I, D N E 5. J U L I J A t 9 3 i L E 1 U 44 Cena J8 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, .reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. 5. m 1931 - - ;»-.,,_prilog- Za javno moralo Današnji človek pada v mnogem oziru vedno bolj na stopnjo živali,. Ta pojav se opazuje tudi v tem, da mnogi sodobni ljudje vedno bolj gredo za tem, da bi opustili vsako obleko in pohajali goli kakor živali. Ne samo ob času kopanja in raznega pretiranega sodnčenja hočejo biti čisto goli; tudi sicer se otvarjajo po nekaterih deželah takoimenovaiii zaprti vrtovi in zaprte poljane, kjer se kretajo moški in ženske popolnoma goli. Ni čuda, da uvidevni možje vedno bolj nastopajo zoper tako ubijanje vsakega čuta sramežljivosti in grdo ponižanje človeškega dostojanstva na stopnjo živali. Med nami je prvi ostro obsodil te žalostne izrodke novodobne podivjanosti zlasti krški škof g. dr. Srebrnič. Lansko leto je izdal posebno poslanico svojim vernikom, v kateri pravi med drugim: »,.. Velik in naravnost sramoten nered vlada v naših kopališčih. Velik nered je že to, da se moški in ženske kopljejo skupaj. Velik nered je v tem, da ni skoraj nikjer razdeljenih kabin, odkazanih posebej ženskam in posebej moškim. Velik nered je dalje, kar se pogosto opazuje, kako se v krajih, kjer ni nobenih kabin, javno slačijo in »blažijo pomešani med seboj Moški in ženske, vmes pa tudi otroci oholega spola. Velik je nered, ker se uporabijo za kopalno obleko kostimi, ki so izr N vsake kritike ter enostaivno podirajo vso javno moralo. Velik je nered, ker se v teh kostimih Jioški in ženske, pomešani med seboj, ne-ženirano kretajo po cestah in javnih potih, PObajajo v njih na sprehod in izlete, v gonilne, kavarne in bifeje, v trafike in celo javne urade. Zgodilo se je celo, da so se tonske povsem nage. odpeljale na garo-"rodu na izlet in se prav tako gole vrnile »Pet v mesto. (Podobon slučaj se je zgodil *o leto med nami na Golici, kjer so se moški in ženske solnčile povsem gole.) 1 Velik je •• ker se v ferijalnih kopijah na istih mestih javno slačijo in ob-acijo, zabavajo in kopljejo udeleženci obojega spola. Velik je nered dalje v tem, da se na vnih krajih poleg kopališč igrajo razne 'K10 v kopalnih kostimih. Na splošno mislijo mnogi tujci, da jim je pri nas vse dovoljeno; da so osvobojeni vsake vezi sramežljivosti in dostojnosti; da jih napram nam ne vežejo nikaki oziri. Panašajo se, kakor da so prišli med nekak zaostali suženjski narod, kateremu so pojmi o dobrem in lepem povsem tuji. To nas krvavo boli. Zadnja krčma v najzakotnej-šem selu se mora držati vseh mogočih predpisov in nikomur se ne dovoljuje izvrševanje kake obrti, dokler ni zadostil vsem tozadevnim predpisom; le za naša kopališča ni nobenih predpisov pa bodisi, da se goji kult nagote v najgršem smislu, pa bodisi, da mora vsled tega domače ljudstvo tudi propasti in stradati. Kdo ne bi protestiral proti takemu početju? Jaz vsaj ugovarjam proti neredu, ki vlada v naših kopališčih, javno in glasno.« Tako škof Srebrnič; sicer pa ne samo on; tu in tam je že tudi svetna oblast nastopila proti novodobni okužitvi popolne golote. Občinska uprava mesta Belgrada je n. pr. že 28. avgusta 1929 izdala sledeče naredbe: Člen 241: »Ni dovoljeno, da bi se v javnih kopališčih obenem kopali moški in ženske, temveč le v oddeljenih in ograjenih baaenih; člen 246: oddelek za oblačenje in slar čenje morajo biti popolnoma ločeni posebej za moške in posebej za ženske. člen 254: za kopanje moških in ženskih morajo biti popolnoma ločeni oddelki. Kjer pa tega ni, se marajo odrediti določeni dnevi in ure, ob kaiterih r.aj se kopljejo moški in ob kaiterih ženske; člen 242: moški kopalci -morajo imeti moške kostime, ki morajo segati 20 cm nad koleni do oprsja in podobno tudi ženski kopalci. Kostimi morajo biti široki in dostojni. Prepovedani pa so kostimi iz prozorne tkanine in sploh kostimi, ki so po-hujšljivi; . . člen 243: prepovedano je prihajati m se zadrževati v kopalnih oblekah v bifejih in restavracijah. _ Kmetska zveza zastopa koristi kmetskega stan« ! Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo! Evharistiene prireditve v Ljubljanski okolici. Po sklepu dekanijske duhovščine se bodo dne 27. septembra 1931 popoldne vršili evharistični kongresi v Št. Vido nad Ljubljano, v D. M. v Polju, na Vičn in na Igu. Po govoru in pobožnosti v cerkvi se bo vršilo zunaj cerkve zborovanje z govoroma: a) mož in. vera, b) cerkev in družina. Govorijo: v Št. Vida: odvetnik dr. M. Natlačen in zdravnik dr. A. Brecelj; v D, M, v Polju* odvetnik dr. M. Krek' in urednik Fr. Kremžar; na Igu: proL Graienauer in zdravnik dr. Fr. Debevcj na Viču: prof. dr. Karel Capuder in dr. J. Basaj. V bofu za pravične cene Glavni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani se je tudi zganil in poslal glede nečuvenega odiranja na gospoda bana dravske banovine spomenico, ki navaja med drugim sledeča dejstva: Glavni odbor Kmetijske družbe je v svoji seji dne 10. julija ponovno obravnaval današnji težki položaj našega kmeta, za katerega ni videti še tako kmalu izboljšanja. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da za vse, kar ima na prodaj, mu drugi stanovi ponujajo naravnost sramotno nizke cene, medtem, kar mora sam kupovati, je še vedno drago kot tedaj, ko so bile ceno za kmetijske produkte dvakrat tako visoke. Neverjetno pri tem pa je, da so navzlic nizkim cenam kmetijskih pridelkov isti v nadrobni prodaji nikakor niso ali pa le neznatno -pocenili, tako da se konzum ne more zvišati. Konzumenti jih morajo skoraj ravno tako drago plačevat", kakor prej. Še nikdar, niti v vojni dobi, ni bila razlika med nakupnimi cenami pridelkov in prodajnimi cenami konsumenta blaga tako velika, kakor dandanes. In kdo pobere ta ogromen dobiček? Maloštevilni stan, ki je zaščiten po svojem zakonito določenem stanovskem zastopstvu. — Razen tega je danes mnogo preveč ljudi, ki žive le od posredovanja pri nakupu in prodaji živil ter jih š tem neupravičeno podražuje. IV Dobiček, ki si ga delajo nekateri na račun kmeta in na račun konsumenta me-ščana-delavca, je tako ogromen, da ae govori ie o pravcatem oderuštvu, o izmo-zpavanju širokih plahti prebivalstva. In vendar ima oblast v zakonu ne samo možnost, ampak celo dolžnost uravnavati cene in preprečevati čezmerne dobRke. Viaokoepoštovani gospod bani Da ne boste morda mislili, da je ta trditev pretirana, blagovolite so po svojih organih prepričati o naslednjih dejstvih: 1. Živina na sejmih je danes po 3—4 Din kilogram žive teže, boljši voli po 5—6 Din in le izjemoma se plača kak par po 7 Din kg; meso je po 16 do 20 Din, boljše po 24 dinarjev, brez ko6ti celo po 34 Din za kilogram; teleta so po 6—8 Din, meeo pa po 20—24 Din kilogram itd. 2. Pšenica je po 150—160 Din za 100 kg, moka po 300 Din, kruh še vedno po 5 Din kg, najceneje po 4.50 Din. Zemlje tudi niso nič večje in stanejo prav tolika 3. Vino prodajajo vinogradniki po 2 do 3 Din, najdražje po 5 Din za liter; v gostilnih se toči še vedno po 16—20 Din. Znani so tudi primeri, ko je gostilničar kupil dobro vino po Din 3.50 za liter, prodaja ga pa po 24 Din. In takih primerov bi se lahko naštelo Celo vrsto. 4. Če se gre v gostilno, so jedi in pijače ravno tako drage, kakor pred štirimi leti, četudi So cene pridelkom zelo padle. V drugih banovinah so obrtniki sami Uvideli težki položaj ki znižali cene živilom. Slovenski kmet je ob koneu svojih moči. Nima več možnosti, da bi svoje pridelke tako vnovčil, da bi dobil sredstva za plačevanje davkov in obresti dolgov. Posledica jo splošno propadanje ne samo kmetij, ampak tudi rodovitnosti zemlje. Kdo bo plačeval davke, če se kmeta spravi v propast? Jasno je, da treba v najkrajšem času kmetu pomagati, da ne bo prepozno. Zato Vas, visokoepoštovani gospod ban, prosi glavni odbor Kmetijske družbe, da ukrenete takoj naslednje mere: 1, Naj se začne strogo izvajati zakon, da »e odpravi oderuštvo. 2. Naj se navzlic obrtnemu zakonu dovoli nadrobno prodajo mesa kmetovalcem, oziroma njih zadrugam in drugim kmetijskim korporacijam na stojnicah poljubno v vseh mestih in trgih in industrijskih središčih tudi po obrtno izvežbanih osebah. 3. Naj se vinogradnikom dovoli prodajo njih lastnega yina brez plačan,ia trošarine poljubno po vseh nevinorodnih krajih, posebno v mestih in industrijskih središčih. 4. V kolikor bi te mere presegale delokrog ban-ske uprave, naj skuša ta pri ministrskem svetu doseči te olajšave in to čimprej, kajti gospodarska kriza se naravnost nevarno zaostruje. Na naš pritisk in na pritisk javnosti bo ljubljanski mesarji cene mesa končno le znižali. S 1. avgustom 1931 bo cene imeeu v Ljubljani sledeče: Govedina: I. vrste zadnji del 17 Din, prednji del 14 Din; IL vrste zadnji del 15 Din, prednji del 12 Din; III. vrste zadnji del 10 Din, prednji del 8 Din. Teletina: I. vrste: stegno, pleče, led-.vična pečenka 16 Din, II. vrste 12 Din. 2l PO SVETU Kalifa s Povejte g. Mussolini, ali je res vse t«' Poročali smo že, da je prijazno slovensko vasico Strane pri Postojni nedavno uničil požar. Prihiteli so gasilci in drugi ljudje, da bi gasili in reševali. Pa čujte, kaj se je zgodilo! Miličniki in vojaki niso pustili gasilcem gasiti in so jih suvali in podili cd gorečih domov. Vršile so se strašne stvari. Živina po gorečih hlevih je obupno tulila, ljudje so molili in kleli, vmes pa so se čuli rezki klici surovih miličnikov in vojakov, ki so s puškinimi kopiti pretepali ljudi in jim branili reševati pohištvo, obleko, ter živino, ki so jo že objemali plameni. Fašisti so pretepli več ljudi do krvi samo zato, ker so hoteli reševati svojo domačijo. Nekoga, ko je ravno skočil iz goreče hiše z nekaterimi stvarmi v rokah, so pobili na tla, kjer je obležal v mlaki krvi, stvari pa, ki jih je prinesel iz goreče hiše, so vrgli nazaj na ogenj. Medtem je bil besni element že v polnem razmahu in plameni so že zajeli cerkev. Okrog cerkve se je zbralo okrog 15 ljudi, ki se jim je po velikem naporu posrečilo obvarovati vsaj cerkev, čeprav so jim miličniki ves čas grozili. Gasilci po poročilu očividca sploh niso smeli gasiti. Zato je pogorelo prav vse. Skupno je zgorelo 14 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Mnogi ljudje so odnesli težke opekline, veliko pa so jih morali prepeljati v bolnišnico radi udarcev, ki so jim jih prizadejali miličniki. Kako je požar uastal, nI znano. Odkar se vrše v zadnjih letih v okolici Postojne vojaške vaje, so požari precej pogosti. Na Notranjskem so v teku kratkega razdobja pogorele sledeče vasi: Selce (dvakrat), St. Mihel (dvakrat), Hraže (dvakrat), Rakit-nik in sedaj še Strane. s Ne manjka jim denarja za potujče-vanje. Fašistična vlada je zgradila pri Črnem vrhu nad Idrijo na višini 700 m nad morjem veliko kolonijo za dečke in deklice goriške dežele. Poslopje so nedavno otvo-rili in se sedaj v njem nahaja 223 otrok, prostora pa ima za 250 otrok. Tu se deca telesno krepča, duševno pa odtujuje slovenskemu rodu in jeziku. Otroci telovadijo, se učijo italijanskih pesmi in fašističnega pozdrava. Kolonija se imenuje »Principessa di Piemonte«. s Razno. V Ajdovščini so zaprli dva mladeniča, ki sta pela pesem »Sinoči ie pela« ob spremljanju z violino. — Veliko škode je naredila suša v Vipavski dolini. Edino grozdje obeta nekaj. — V bližini Ajdovščine so začeli urejati letališče za zrakoplove. — V Trnovem pri Ilirski Bistrici je za župnega upravitelja ime- Svinjina: Domača: kare 22 Din, vrat (šink) 18 Din, rebra 16 Din; hrvaška: kare 20 Din, vrat (šink) 16 Din, rebra 14 Din. Te cene so se določile sporazumno z mesarsko zadrugo po daljših posvetovanjih in veljajo za blago s priklado. Za meeo brez priklade veljajo pribitki, kakor jih je svoj čas objavilo tržno nadzorstvo s posebno odredbo. Zdaj naj pa še gospodje podeželski mesarji store svojo sveto dolžnost in — mirna bo Bosna. novan bivši kaplan Tabachi, rodom P« 'i.®11: ~ V Trstu so oni večer priredili fa" šisti majhno demonstracijo, pri kateri m vzklikali »Dol s papežem« in »Zahtevamo škofovo glavo«. — Peklenski »troj so taknili fašisti v Matenji vasi pri Postojni Pripravljenega atentata so fašisti doliili seveda Slovence. Veo noč so vozili v po-stojnske zapore starčke v najvišjih letih, mlade fantt in može. Nemčija s Nevarna pot »Grofa Zeppelina«. Po- ročili smo že, da je te dni odplul znani nemški zrakoplov »Grof Zeppelin« v severne kraje. Iz nemškega Friedrichshafna mu je bila pot v. Berlin, od tam v roški Ljenin grad in preko Arhangelska do Franc Jožefove zemlje. V Hookerjevem zalivu na Franc Jožefovi zemlji je »Zeppelin« pristal na morju in se vračal z ruskim leUoiouulcem Malyginom, ki mu je izročil tudi pošto. Na morju se je mudil zrakoplov le dober četrt ure, ker je bil ogrožen od ledenih plasti. Od tukaj je vzel smer bolj proti jugovzhodu južno od otoka Kainev in dosegel takozvano Severno zemljo (Nordland), ki se je prej imenovala Zemlja Nikolaja II., zatem pa Zemlja Lje-nina, in končno dosegel najsevernejši rt Azije, oz. Sibirije, Čeljuskin. Ugotovilo se je, da je severna zemlja veliko večja, nego se je do sedaj mislilo; večja od Novaje zemlje. Znanstveniki so tu napravili važne posnemke in merjenja, ki bodo velikega pomena za poznanje zemlje ob tečaju. Pot od Franc Jožefove zemlje do Severne zemlje, ki je julija meseca jako nevarna zaradi megle in ledene skorje, ki se tvori na trupu zrakoplova, je »Zeppelin« preletel v 5 urah. Nadaljnja projektirana pot do otoka Kamenov, na katerem je »Zeppelin« mislil pristati, in na daljnje Novo-sibirske otoke, pa se je morala opustiti zaradi megle in pa radi štednje s plinom. Na sliki v današnjem »Domoljubu« je približno zaznamovan tudi Zeppelinov predčasni povratek. — Če bi hotel zrakoplov od Franc Jožefove zemlje, to je od 82, vzporednika, pluti na tečaj sam, bi bil rabil samo 6 ur. Tudi vreme je bilo naravnost sijajno. Kljub temu dr. Eckener ni hotel na tečaj. Je že vedel, zakaj ne. Rusija s Največjo cerkev v Moskvi bodo podrli, Sovjetsko časopisje poroča, da j« sovjetska vlada potom naredbe predpisala porušitev stare katedrale Odrešenika, ki je največja cerkev v Moskvi. Z delom se bo pričelo v najkrajšem času. Prvotno 1« imela vlada namen prezidati in povečati to cerkev, ter jo spremeniti v velikansKO palačo Sovjetov, toda pozneje se je odločila za njeno odstranitev, češ da je ta cerkev, ki je bila sezidana v spomin na zmago Rusije nad Napoleonom, »grda« zgradba stare Rusije in spomin Preveč„." dobo aristokratov in veleposestnikov. tedralo bodo porušili tekom 6 mesecev, nakar bodo na njenem mestu začeli po » gati temelje za nameravano palačo ao*! tov. Zgradba bo po načrtih dovršena^ cem 1933, tako da bo že lahko slu««■ £ jubilejno slavnost na koncu takoime vane petletke. V njej bo baje pr<*»r» 20.000 ljudi. Majdica sc Itšpa. Majdica se pripravlja t mamico za izprehod. Oblečs čisto opravo in v resnici dražestno izgleda. Med potjo vsi znanci občudujejo njeno novo oblekco. .Saj ni nova, samo s Schichtovim Radionom je oprana" odgovarja ona vsa ponosna in vsi se z odobravanjem smejejo mali Majdici. TOV DN PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLOftA Mesarski pomočnik Ivan Skubic, ki je v petek popoldne utonil v Savi. BrJ? in "omiki dijaki polagajo tkupen venet Ei ?!Mnenlk vojaStog« pokopališča v Douaiju, le21 pokopanih 86.000 francoskih in nemških vojakov. Ptosretni dom T Novem mestu, katerega je v nedeljo, dne 2. avgusta prevzv. g. knezoškof dr. Rožman slovesno blagoslovil. Prosvetni dom v Novem mestu: pogled na zadnji stran: oder in dvorana. Gospe Curie itroča ameriški raziskovalec radia Albert Soiland zlato svetinjo amer. radio-družbft A-iehišta s Framasoni zopet dvigajo glave. V Veracruzu je prišlo do velikih izgredov proti katolikom. V 24 urah to bile razbite 4 cerkve. Eno so izgredniki zažgali in je zgorela do tal. Tudi v ostalih treh so zločinci zanetili ogenj, vendar pa se je posrečilo poli-iji in gasilcem pogasiti požar. Pri maši v neki cerkvi sta bila ubita dva duhovnika. Do neredov je prišlo zato, ker je vlada z ozirom na nov drž. zakon odredila, da sme biti v pokrajani Veracruzu le 2000 duhovnikov. Zato je menda neki vernik izvršil atentat ua guvernerja države Veracruz. Drobne novice Bivši španski kralj Alfonz se je odrekel prestolu v korist najmlajšega sina. Profesor Pesteiro je bil s 326 proti 6 glasovom izvoljen za stalnega predsednika španskega parlamenta. Hudo je obolel voditelj angleških liberalcev Lk>yd George. Pod pritiskom študentovske stavke je odstopil predsednik čilske republike Iba-nez del Campo. Stikov z narodom iščejo tudi grški ministri. iViadžari t odi iščejo — posojila namreč. štiri smrtne nesreče na en dan so se pripetile pretekli teden na gori Mont-blancu. 4000 Ui m {e podrlo v kitajskem Nan-klngu. Povodenj jih je izpodjedla. Državni vadnild bodo postali romunski župani. Zbogom neodvisnosti Bombe so zopet eksplodira!« na ulici v italijanskem Neapolu. Napetost je nastala med angleško in perzijsko vlado radi petrolejskih vrelcev v Perzijskem zalivu. 600 komunistov to zaprli tekom tedna v Romuniji. V globini 2400 m delajo delavci in stroji v Moro Velko v Braziliji. Opij bodo proizvajale v bodoče v Turčiji le državne tovarne. 24.078 milijonov dolarjev so vredne ameriške železnice. 36 milijonov avtomobilov je ta čas na svetu. 31,148.000 prebivalcev šteje sedaj Poljska. Kmalu bo dohitela Italijo. 14 milijard Din bo posodila Francija Angliji, da ji pomaga iz težkoč. Proti papeškem« nunciju so bile demonstracije v češki Pragi. Vojaške vaje so imeli Italijani na južnih obronkih Črne prsti. Nskaj kratkoročnih kreditov dobi Nemčija. Edini uspeh londonske konference. Za avtonomijo v okviru Španije so glasovali preteklo nedeljo katafoncL Kuj železo, dokler... Prif»na ts pni •lareaiU uved Vzajemna zavarovalnica Iifubljana t lastni palaH ob Miklošičevi ta Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev trg 6) Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 i1 KAJ JE NOVEGA d Deset lat preteče dne 26. avgusta, odkar vlada Jugoslaviji Nj. Vel. kralj Aleksander, ki naj ga Bog čuva in ohrani še mnogo let! d 40-letnieo mašaistva so obhajali 28. julija v Komendi pri Kamniku sledeči gospodje duhovniki: Jožef Brešar, župnik, Velesovo, msgr. dr. Jožef Debevc, Ljubljana, Ferd. Erker, kanonik - dekan, Kočevje, Vaclav Filler, župnik, Dole pri Litiji, Dominik Jakelj, župnik v p. Labovče, Janez Kalan, Ljubljana, Fr. Krumpestar, župnik, Sv. Gregor, Fran Pešec, dekan, Šmarje, Henrik Povše, župnik, Čatež pod Zaplazom, msgr. Viktor Steska, Ljubljana, Janez Zabukovec, župnik, Komenda. — Odsotni so bili: Anton Hribar, župnik, Za-lilog, Janez Pfajfar, župnik v p. Železniki, Alojzij Rudolf, župnik na Hrvaškem, Jos. Seigerschmied, župnik, Naklo. Sošolec je bil tudi profesor-kanonik dr. Franc Uše-ničnik, ki pa je bil posvečen ko gojenec Germanika tri leta kasneje v Rimu. — Vse čestite gg. jubilante Bog živi še mnogo mnogo let! d Za dekana dekanije Braslovče je imenovan g. Karel Presker, župnik v Smartnem ob Paki. d Za iopnika v Stranicah pri Konjicah je imenovan g. Anton Medved, kaplan v Novi cerkvi pri Vojniku. d Pesmica o »popih« in pokojni pisatelj Levstik. V nekem listu smo ravno pred proslavo stoletnice Levstikovega rojstva čitali tudi neko pesmico o »popih«, kakor da bi bila ta na]t>oljši odsev Levstikove duše in največje literarno delo. Da temu ni tako, nam kaze sledeče: Levstik je kljub izredni telesni jakosti, začel rano bolehati. Ko je zaman iskal pomoči se je vdal v božjo voljo, marljivo hodil v cerkev in živel jako pobožno.« (Gla-ser Zgodovina slovenskega slovstva, III. 219.) Z velikim spoštovanjem so dijaki opazovali slavnega moža, ko je molil dan na dan v kapeli sv. Križa v ljubljanski stolnici. Njegov živi jen jepisec Franc Leveč poroča: »Po cele noči je premolil, zjutraj ob rani uri hodil k sv. maši, prejemal zakramente sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa, z rožnim vencem v roki se je udeleževal cerkvenih sprevodov. Ljudem, o katerih je mislil, da jim je kdaj storil kaj žalega, je podal spet prijateljsko roko ter povrnil vsak dolg, vsako krivico, kar do zadnjega vinarja ... Tako spravljen z Bogom in svetom, ves vdan v božjo voljo, je v hudih dušnih in telesnih borbah sklenil svoje življenje 16. nov. 1887.« Levstikovi zbrani spisi, V., str. 329.) Levstik je bil torej veren in preprosto pobožen. Dokaz, da moška samozavest in pokončna hoja pa tudi zelo bistra glava, veleum, nikdar ne brani, pred božjim Veličanstvom se ponižati in mu čast dati. Samo prazni klasi stojijo pred Bogom pokonci. ' d Bivši finančni minister dr. Stojadi-novič letuje na Pohorju. d Novi potni listi. Po naredbi ministrstva notranjih zadev se s 1. septembrom t. 1. razveljavijo dosedanji jugoslovan. potni listi in se bodo izdali novi po 20 Din komad. Vsakdo, ki hoče potovati v inozemstvo, si mora po 1. septembru 1.1. nabaviti novi potni list, ki se bo izdal samo na nod lagi krstnega in domovinskega lista ter 2 predpisanih novih slik. d 40 let odkar je bil sprejet t službo k železnici je praznoval 1. avgusta eden najzvestejših sodelavcev pokoj. dr. Kreka g. Jože Keršič iz Most. Naj bi bil še dolgo čil in zdrav! d 50 kt že črevljari 65 letni Franc B račun pri Avsenckovih v Rajhenburgu Delavnega in zvestega pomočnika Bog ohrani se mnoga leta! 4 Novo lekarno je otvorila v Murski Soboti gdč. m. pharm. žmavec. d Nad 100 pristašev b prijateljev Ciril-Metodovega pokreta se je zbral« 28. julija v Celju pod vodstvom g. kanonika Cukala. Govorili so vseučiliški profesor g. dr. Grivec, g. profesor Šedivy, g. profesor Canjkar. Potom katoliške akcije naj se prenovi zašla človeška družoa in ves svet naj druži ena vera in Cerkev. d Neka ljubljanska gospoda si ne it mišlja nič slabšega, kakor da odhaja na počitnice v inozemstvo in tako odnaša denar v tujino, mesto da bi ostal doma. Kar v modo je prišJo, da odhajajo neki ljubljanski premožni ljudje v italijanska letovišča. Posebno ženske si domišljujejo, da niso dovolj nobel, ako ne prebijejo poletja v Opatiji, v Portorose ali na Lidu. Kaj nimamo mi sami dovolj prelepih letoviških krajev, v planinskem ali v obmorskem zraku. Nekoč nas bo minula potrpežljivost in bomo priobčili imena teh nezavednih na-rodnakarjev obeh spolov, ki se ne zavedajo, kako grdo pljujejo v lastno skledo. d Zopet so začeli »delovati« komitaši na bolgarsko - jugoslovanski meji. Slaba priprava za prijateljski sporazum med bratskima narodoma. d Samoupravna oblastva in pobotniški kolki. Na vprašanje, ali so samoupravna oblastva za samoupravna podjetja dolžna pobirati ob izplačilu računov \% pogodbeno in pobotniško kolkovino, je ministrstvo za finance pojasnilo sledeče: Občinske elektrarne, plinarne, vodovodi in slična občinska pridobitna podjetja, ki imajo obče koristen namen, nimajo privatno -pravnega značaja, ker uživajo posebne ugodnosti in pravice. Vsled tega so tudi občinska pridobitna podjetja dolžna, da ob izplacnu računov pobirajo pogodbeno in pobotniško kolkovino. d Plače je «;nižala Trboveljska premo-gokopna družba svojim rudarjem. Za koliko bo vsled tega premog cenejši, se ne vemo. , d Zgradba tramvajske proge iz Ljubljane v St. Vid. Minister za javna dela I« odobril, da se sme uporabiti za zgradto tramvajske »proge državna cesta iz M« ljane v St. Vid. S tem je zgradba tramvaja Z našo nmetao mostove esenco . rcosnn ei lahko vsakdo i malimi .tro3U prinrn'1 i*" |c. obstojno io idravo domaČo pijaeo. cen« ' nlei tii 1S0 litrov Din 80'-. no pw« Dobi se samo v dro««rUI A. f $ne sin«™' ljsaa Ia droterljl Wolfram na«I. M- bor. Gosposka «• ^M §t Vid končno odobrena. Z deli prično lakoi tako da bo proga predvidno otvor-Vna ie to jesen, — Minister za javna dela L odobril tudi načrt za nadaljnja tlako-valna dela na ljubljanskih cestah, ki bodo skupno veljala 4 in pol milijone dinarjev in bodo krita iz kaldrminskega fonda. Tlakovale se bodo zaenkrat naslednje ceste: Resljeva, Gosposvetska, Celovška do mitnice in Bleiwei«ova cesta med Dunajsko in Gosposvetsko cesto. Nadaljnje tlakovanje Bleiweisove in Dunajske ceste do mitnice sledi, čim bodo načrti dovršeni in predloženi ministrstvu. Vse to je povedal podžupan g. prof. Jarc, ki se je mudil te dni v Belgradu, da posreduje v raznih ljubljanskih javnih zadevah. d Poklicni gasilci zažgali hišo. Pretetli leden so v Ljubljani na Prulah zažgali talco-zvano Marijino kopališče — poklicni gasilci, seveda na ukaz občine. Imeli pa so neverjetno smolo. Kakor nalašč je začelo deževati, tako da so morali kopališče večkrat zažgati. V kopališču je stanovala zadnje čase več strank, ki pa so jih pretekle dni deložirali. Vsem tem zgradi mestna občina zasilne stanovanjske barake. Kopališče 90 zažgali, ker se je v njem zaredila ogromna množica mrčesa, podgan, in miši in ga je bilo treba podreti radi ureditve Ljubljanice. d Zadruga za zgradbo vzpenjače na Pohorje je sklenila gradbeno pogodbo zz monakovsko tvrdka FOhles & Schultze. Gradbeni stroški bodo znašali 5,200.000 dinarjev. OradN »e tako pospeši, da bo vzpenjača dogotovljena ie prve mesece prihodnjega leti Omogočena je vsled izdatnih podpor od «taL.< banske uprave in mestne občine mariborske, n tudi stem, da bo gradbena tvrdka kredtth 's polovico stroškov. Z gradbo vzpenjate st je uresničila davna želja mariborskih gospodarskih krogov, ki so uvideli, da ie po težkih izgubah, katere so zadele Maribor s preselitvijo raznih ob-lastev in uradov, bodočnost mesta v tujskem prometu, za katerega ima vse predpogoje. Odboru, ki si je z nipanom g. dr. Juvanom na čelu ob sodelovanju pridnih sodelavcev iz vseh slojev prebivalstva požrtvovalno prizadeval za uresničenje lepe zamisli, na uspehu iskreno častitamo. d Kongres naših hotelirjev se je vršil te ini v dalmatinski Korčuli. Mnogo so govorili ludi o potrebi propagande v inozemstvu. d živahno stavbno gibanje je letos v Splitu. d Višja izobrazba se bo zahtevala poslej za železniško službo. Zavirači in sprevodniki bodo morali imeti dva razreda srednje šole, vlakovodje štiri razrede srednje šole itd. d Nova skupina stanovanjskih hiš. Ko 1« slo za odpravo stanovanjske zaščite, so zagovorniki odprave govorili in pisali, kako »o stanovanjska kriza na mah rešena, čim bodo gospodarji s stanovanji svobodno raz-Polapali. Izkušnja je pokazala drugače: pomanjkanje stanovanj je zlasti po mestih še ved.no zelo veliko. Zato je hvalevredno, da K £ ljubljanska mestna občina odločila, da zgradi ob Vodovodni cesti še eno stanovanjsko kolonijo. — 600 stanovanjskih od-Povedi ki je bilo vloženih do preteklega 'Wna pri okrajnem sodišču v Ljubljani pa je wn dokaz za »prijateljsko razmerje« med •""ogirni stanodajalci in najemniki, t d Znižane cene ze prevoz po zraku. Dru-^ zračni promet je znižalo potniške »M: Zagreb—Belgrad od 520 na 440 Din, Zagreb—Graz od 400 na 320 Din in Zagreb —Dunaj od 720 na t>40 Din. d Kaj nam pa morejo. »Češke Slovo«, v Pragi izhajajoč časopis opisuje veliko razliko med Reko, nekdanjo važno jadransko luko, ki pa sedaj propada, in Sušakom, ki silno napreduje. Suiak, tako trdi imenovani češki list, danes ne konkurira več ie z Reko, ampak celo • Trstom. d Osr. mlekarne v Ljubljani to modernizirali. Dobile so nov takozvani bioriza-cijski aparat s številnimi pomožnimi stroji. K svečani otvoritvi, ki je bila 1. avgusta, so doŠU zastopniki raznih oblasti, ki sta jih sprejemala načelnik zadruge bivši minister g. dr. Fran Kulovec in ravnatelj g. Pečnik. Stroji imajo namen, da očistijo mleko vseh morebitnih bolezenskih kali. Ravnatelj Osrednjih mlekarn gosp. Pečnik je povabil goste, da si ogledajo obratovanje novih strojev. Razkazovale! so vlivali mleko iz vrčev v veliki cedilnik, iz katerega se je precejeno mleko iztekalo v veliko kad. Iz te kadi je črpalka potiskala mleko pod pritiskom 4 atmosfer skozi ponovno cedilo v biorizator skozi razpršilnik. Tu se je razpršeno mleko segrelo skoraj v trenutku na na 75% C. Pri tem je bila večina zdravju škodljivih kali uničena. Odtod je teklo mleko v ohlajen hladilnik od koder je odtekalo ves čas po zraku zaprti poti v veliki rezervoar, iz katerega je po cevi teklo v pripravo, ki je avtomatično polnila steklenice z bioriziranim mlekom. Zelo zanimivo je bilo tudi čiščenje že rabljenih steklenic in napolnjevanje istih z mlekom. d Z ljubljanskega trga. Koncem tedna sla dospela na ljubljanski trg dva vagona sadja iz Brčka, iz ostale Bosne in Novega Sada. Po večini so bile to hruške in češplje v skupni teži 20.000 kg. Bile so to prve bosanske češplje, ki so letos dospele na ljubljanski trg. Na debelo so jih dajali po 3 do 3,50 Din za kg, na drobno pa so se prodajale po 6 do 8 Din za kilogram. Na ljubljanski trg je bilo uvoženih mnogo breskev iz italijanske Verone. Prav v tem slučaju bi se mogli naši domači prodajalci zgledovati: veronsko sadje je bilo namreč lepo opremljeno in pravilno zapakirano. Vsaka breskev je imela svoj ovoj in je bilo človeka kar veselje samo pogledati to sadje. Novosadski trgovci pa so najlepše vojvodinske in sremske hruške kar nametali v košare in se je sadje zelo pokvarilo, tako, da je prišlo na trg v sfenju, ki skoraj ne dopušča javne prodaje. V tem oziru se morajo domači trgovci še mnogo učiti ob vzgledih tujine. d Svinjska kuga rdečica v Begoniji in Slovenski krajini. — Dokler ne bodo vsi živinorejci uvideli, da je najuspešnejše sredstvo proti rdečici pravočasno cepljenje, bodo trpeli škodo naprej. d Gospodinjska šola v šmiheln pri Novem mesta sprejema gojenke v devetmesečni gospodinjski tečaj, ki se prične 15. septembra 1931 in traja do 28. junija 1932. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, nravstvena neoporečnost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Ostale pogoje »poroči na željo vodstvo tega zavoda. Prošnje za sprejem je poslati zavodu do l. septembra. d Isvcc našega sadja v Nemčijo je v teku tega meseca nekoliko popustil, kar je pripisati splošni gospodarski krizi v Nemčiji. Zato pa je bil izvoz sadja v ostale države večji kot prejšnje mesece. d Po 12 Din kg sekata dva mesarja v Kranju meso prve vrste. d 52.162 hektarov zavzemajo letos vinogradi v Dravski banovini. Veliko je v tej banovini še lanskega, neprodanega vina (v južnem delu banovine 1000 vagonov, na Fruški gori še več). Najmanjše zaloge ima Smederevo, ki je okoli 50 ha svojega pridelka prodalo še kot grozdje. Prodaje grozdja se bodo morali tudi slovenski vinogradniki bolj oprijeti. d Poseben stroj za sortiranje sadja je izumil ravnatelj Štajerske zadruge g. Rudi. S strojem se v 5 minutah sortira do 100 kg jabolk. Za pospešen izvoz sadja je ta izum tehtnega pomena. d Tnjsko-prometno društvo bodo ustanovili v Srbiji, ki je z gorsko okolico zelo vabljivo izhodišče za razne turiste. d Mrzel Um, ki pomeni velik preobrat v mizarski stroki, je iznašel uglaševalec klavirjev Turin Josip v Celju. Ta lim ima to veliko prednost da ga ni potreba kuhati, ampak se z mrzlo vodo zmeša ter mnogo bolje drži kakor navadni kostni lim. Dalje je mrzli lim odporen proti vročini in proti Vlažnosti. Obstoja sicer že neke vrste mrzel lim, katerega prodajajo nemški potniki po naši državi za zelo drag denar, kateri pa ima to slabo lastnost, da se ostanek ne da več porabiti, ker se takoj strdi, kar se pa pri domačem izdelku ne zgodi. Tisočletni j/rnJ Ltnzen, last nekega berlinskega Vatikanska irletnica, ki je donialega dovršena; v kratkem bodo vozili vlaki na valikaiiMM po-ritniojstra, ki je prišel le dni na prisilno dražbo. stajo. Naša slika kaže prehod skozi vatikanski zid. Cenjen je bil »a 400.000 mark, a ponudil ni zanj nihče več nego 2000 mark. Druga haligulo>a ladja, ki so je odkrili ua dnu izsušenega Nemiškega jezera. Ostanki so znameniti po sveji veličini in ustroju. Kakih umetnin ali dragocenosti niso našli. iMedirimko mesto* v Seteitorku, v ^ kil-sfanijo vse medicinske raziskovalne u>> pt nike in bolnišnice, ki so bili doslej raz" mnogih hišnih blokih- Ci kii sc. Hiimbele Ihiirinike e Marbttigu, ki so jo v spomin letošnje 700 letnice Elizabetine smrti obnovili. Zadnji ostanki utrdbe »Visoki kavalirc pri KoMrinu. ki jih Nemci v zmislu versailleske pogodb« tafas razstreljujejo. d Tova/rna za dušik v Rušah zgorela. v ponedeljek, 3. avgusta zjutraj ob pol 5 io začelo goreti v ruški tovarni za dušik, fj je ena največjih tovarn te vrste. Ogenj se je silno hitro Siril. Na lice mesta je prihitelo okrog 150 gasilcev % 12 motornimi in 2 ročnima brizgalnama. Šele ob 10 dopoldne so vrli gasilci ogenj omejili v toliko, da je bila nevarnost katastrofe za vse Ruše odstranjena. Škodo je možno preceniti na podlagi materijala, ki je bil shra-njen v omenjenih treh skladiščih. Informacije, ki smo jih prejeli, pravijo, da gre w nič manj kot 700 vagonov karbida, 300 vagonov dušičnih gnojil, 1 vagon soli, 35 ton suhega superfoefata, 35 ton vlažnega fosfata, da' ne govorimo o dragih strojih, orodju itd., ki je ogromne vrednosti in ki je tudi uničeno. Celokupna škoda gre prav gotovo preko 10 milijonov Din. d Desetim gospodarjem je pogorelo vse, kar so imeli v ponedeljek 20. julija v Špeharjih župnija Sinji vrh v Beli krajini. d Požar za požarom. Ogenj je uničil skoraj vse Jermanu na Kozjaku, obč. Zg. Sv. Kungota. — Požar je upepelil dvoje kozolcev, isto in seno posestniku Alojziju Repniku v Vinjah, p. Dol pri Ljubljani. — Požar ie uničil hišo posestnice Amalije Zulfičeve pri Sv. Miklavžu pri Sv. Juriju ob Taboru. d Pes j« jo potegnil iz vode. Na nekem pašniku ob Savi pri Bosanskem Brodu, ki je kakih 20 km oddaljen od vasi Poloja, je 12-letna deklica Mina Ristič pasla čredo živine. Poleg sebe je imela velikega pastirskega psa. Naenkrat se je dekletce nečesa spomnilo in začelo plezati na drevo, čigar veje se sklanjajo daleč nad Savo. Ko je plezala po omenjenih vejah, je nenadoma padla v vodo in se začela potapljati. Z zadnjimi napori se ji je posrečilo, da je pomolila še enkrat glavo in roke iznad vode. To pa je opazil pes in se v naslednjem trenutku pognal v vodo ter zaplaval proti njej. Zagrabil jo je za obleko in jo privlekel na suho. Dekletce je bilo že nezavestno. Pes pa je ni zapustil, ampak je toliko časa glasno lajal, dokler niso prišli ljudje. Ko se je po okolici razvedelo o tem dogodku, so ljudje kar drli k revni dru-žinici Rističevih in ponujali za psa velike vsote. Toda Rističevi kljub siromaštvu, v katerem živijo, niso hoteli o tem ničesar slišati in bodo psa, ki sc je izkazal s tako junaškim činom, obdržali doma. d Skala ga je dobesedno zmrcvarila. 18 letni Alojzij Kolunder, delavec g. Juršiča v Selnici ob Dravi, je bil priden in marljiv delavec. Tovariši so ga zelo radi imeli. Visoko gori v kamnolomu je že delj časa grozda skala kdaj se bo odtrgala? Zabobnelo je v kamnolomu; tista skala se je bila odtrgala 'n zgrmela navzdol. Pod seboj je pokopala Alojzija Kolundra. Revež je bil na mestu ®rtev; zaman so bili vsi poizkusi, da bi ga zbudili k življenju. d Kepa krvavečega telesa. V Gornjih 'granih pri Splitu se je te dni pripetila težka nesreča. Pastarica Pera Šulenta je pasla svojo "edo na nekem travniku pod visoko steno. Naenkrat pa se je stena odkrušila in padla na nesrečno dekle. Za njo se je oddrobila še ve-"Ka skala, težka okrog 600 kg, ki je tudi Padla na ubožico. Pera je bila seveda takoj S, ,0d nienega telesa ni ostalo drugega *or kepa krvavečega mesa. d Ogromna plast sadre se je zrušila na delavce. Te dni se ie v rudniku sadre, ki je last nekega Izeta Sahaliča, v bližini Jajca pripetila strahovita nesreča, ki je zahtevala dvoje človeških življenj in dva težko ranjena. Te dni je Izet Šahalič začel z deli skupno s štirimi delavci. Ko so stopili v rudnik in začeli z odkopavanjem, se je naenkrat zrušila nanje ogromna plast sadre in zasula Šahaliča in delavca Stojana Smi-Ijanoviča. Dva druga delavca, ki ju je tudt oplazila sadra, sta se še pravočasno umaknila. Takoj so pričeli z odkopavanjem ne-srečnežev. Izpod sadre so po dolgem trudu izvlekli oba ponesrečenca, ki sta bila seveda že oba mrtva. Njuni trupli sta bili strahovito razmesarjeni. Po mnenju strokovnjakov je bilo sadre, ki se je vsula na delavce, za tri zvrhane železniške vozove. d Pod kolesa mlatilnice sta prišla. Iz Strehovec so pripeljali v bolnišnico v Mursko Soboto 73 letnega Gregorec Jožefa in njegovega okrog 12 letnega vnuka, ki sta po čudnem naključju prišla pod kolesa mlatilnice. Pri nekem gospodarju so končali z j mlačvo. Mlatilnico so hoteli prepeljati k so-• sedu. Da ne bi vpregali živine, so privezali I za mlatilnico dolgo vrv. Ljudje so zgrabili ; vrv in so začeli vleči. Zadnja v vrsti sta ! bila imenovani ded in vnuk. Komaj se je | mlatilnic.a zganila, se je fant spotaknil in ; padel. Med padcem je zadel ob starca. Ta je zgubil ravnotežje in se je zvrnil čez fanta. Preden sta se mogla dvigniti, jima je bila mlatilnica za petami. Dobil je tudi druge poškodbe. Večje poškodbe je utrpel tudi fant. d Žaga se mu je zarezala v vrat. Na skladišču Ivo Pogačnik v Ljubljani so bili oni dan zaposleni nekateri kaznjenci, med njimi Jurij Rezar, posestnik iz Srednje vasi pri Kranju. Ko je Rezar žagal drva na cirkularki, mu je spodletelo in je zadel z vratom ob žago, ki mu je prerezala vrat v dolžini 15 cm. Rezar je bil takoj mrtev. d Na Stenarju se je smrtno ponesrečil 14 letni Ernest Košir, sin lovca pri g. Luk-manu. Deček je najbrže nabiral v planini pla-ninke in pri tem strmoglavil v prepad, kjer so ga našli z razbito glavo in zlomljenimi nogami. d Pri gradnji tunela je zasulo in poškodovalo levo nogo 18 letnemu Janezu Jasen-šku iz Zasipa pri Bledu. d Pretep zaradi dekleta. V nedeljo, 26. julija zvečer se je vnel prepir med fanti v vi-notoču g. šmida na Marofu pri Jurkloštru zaradi neke dekline, ki je pila nekaj časa pri enem, potem pa se presedla k drugemu fantu, Po odhodu je dobil neki Zibret od svojega tekmeca dve opasni rani z nožem. Zdravnik je odredil, da se ranjeni Zibret prepelje v celjsko bolnico. d V vreli lug je padel štiriletni Rezarjev Peterček v Ouštanju. Revček je umrl po dvodnevnem silnem trpljenju. d Tudi t krompirju nisi varen pred strspenino. Delavka iz litijske predilnice je šla te dni kopat krompir na njivo. Naenkrat se ji je začel ovijati gad okrog noge. V zadnjem hipu je skočila v stran, sosed Brežnik pa je ujel lepega gada v precep. d Vagoni so zdrknili s tira. Oni dan se je na gozdni železnici tvrdke »Varda« pri Sarajevu pripetila huda železniška nesreča, ki je zahtevala smrt dveh kretni-čarjev Stjepana Sokoliča iz Hoče in Miloša Sitiča iz Strbice. Vlak s 15 vagoni, nato-vorjenimi z bruni, je kmalu po 10 odpeljal s postaje Ravna gora proti postaji Brod, majhnemu kraju blizu Hoče. Na nekem kraju so se brana zagozdila, vagoni so zdrknili s tira in se prevrnili. Vsi kretni-čarji so poskakali z vagonov in se rešili, razen omenjenih dveh, ki so se nanju podrla brana. Pozneje so ju sicer potegnili še živa izpod brun, vendar sta na prevozu v bolnico podlegla ranam. d Strela ubila očeta ia sina. Ob priliki zadnjega neurja so se podali Golobovi iz Sv. Vida pri Ptuju na košnjo. Proti poldnevu je nastala nevihta, pred katero sta se 45 letni oče Anton in 17 letni sin Viktor zatekla pod neko drevo, Golobova žena pa pod kup sena. Oče m sin sta obesila koso na drevo, toda to je bilo usodno za njiju. Strela je udarila t drevo ter končala življenje očetu ia sinu. d V Savi med Tomačevim ia Jaršami je a tonit 25 letni Ivan Skubic, mesarski pomočnik. d Ločitve bridki čas. V Litiji je umrla E. Zupančič, mati nadmojatra. — V Ljubljani sta umrla Janez Pretnar in Anton Božja. — V Vojniku je odiia nenadoma na drugi svet M. Lipovšek, žena državnega cestarja v pokoju. — V starosti 72 let so pokopali na Podbrežju zasebnico Rozo Maher. — V Gaberjn pri Celju je šla po večno plačilo Marija Walland, vdova strojevodje t pokoju. — V Ljubljani je zaspala v Gospodu gdč- Inna Anžič, uradnica pri Vzajemni zavarovalnici. — V Gotovljah pri Celju je preminula 81 letna Marjeta Kranjčeva. — V Ljubljani je zapustila dolino solz ga. Frančiška Plestenjak roj. Po-ženel. — Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je izdihnil obč. tajnik g. Ivan Lars-bacher. — V Škofji Loki je zaspal v Gospodu urar g. Franc Benedičič. — V Kamniku so pokopali kleparskega mojstra g. Josipa Bahalo. — V St. Juriju ob juž. žel. je umrl kulturni delavec g. Frane Žličar. — V Mariboru je preminul profesor v pokoju g. Miroslav Šijanec. — V Duplah so pokopali posestnika in mesarja g. Antona Kuharja. Blagopokojnim večni mir, preostalim pa srčno sožalje! d 43.834 dinarjev globe j' dobita neka krojačeva žena z Dunaja, ker je hotela vtihotapiti preko meje v Jugoslavijo 2 kg saharina. d Pri žolčttih in boleznih na jetrih, žolčnem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna »Franz-Josel« grenčica na naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem učinkovito domače zdravljenje s »Franz-Josel« vodo, 2e se jemlje zjutraj na teiče, pomešana z malo tople vode. »Framc-Jose!« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah B' PO DOMOVINI PshvaU kmetijske podrninics. (Ribnica.) Dne 14. maja se je vršil v Ribnici občni zbor podružnice Kmetijske družbe. Zoper pravilnost občnega zbora so se pritožili na glavno druibo Anton Jora« ia Ribnice, Ivan Marolt iz C ur en je vasi, Franc Arko iz Bukovice in Joše Klim U Ribnice, čel da se je obv.ii zbor vršil nepravilno, pristransko, da podružnica nič ne dela itd., sklicujoč ss _ kakor vedno — tudi na kraljev manifest. Na to pritožbo je dala glavna družba slede« odlok: Gospod Anton Joras, po«., Ribnica 148 na Dolenjskem. Glavni odbor Kmetijske druibe tarnanje podružnice od 14. maja t. L Iz Vaše pritožbe, kakor tudi iz pojasnila načelnlštva ni mogel glavni odbor ugotoviti nobene nepravilnosti in sato ne more tudi lega občnega »bora razveljaviti. Iz poslovanja podružnice je razvidno, da vrši načel-stvo popolnoma pravilno svoje naloge in da bi Kmeliiska družba želela, da bi pri marsikateri podružnici to poslovanje bilo tatio živahno ln v redu. Ix tega razloga ae Vaš protest odkloni. — Toliko udom kmetijske podružnice v vednost, da se še bolj vneto oklenejo svoje stano»ske in strokovne organizacij«. Baalarn je kanil preklinjati, pa je blagoslavljal. Par mtI*. (Blagovica.) Pon.ril »e je občinski in šoV-,1 odbornik ln duša naše hiralnice, g. Josip Zavbl s gospodično Marijo Gril, sestro natega pok. organista. Otroci iz prvega zakona so dobili zopet skrbno mamico. Tudi vsi njegovi in njeni znanci ln prijatelji jima ob tej priliki žele obilo »reče na poti skupnega življenja. Ženin je zvest in dolgoleten naročnik našega lista. — Dobili smo novega organista g. Stanka Skoka, ki s veliko vnemo in v splošno zadovoljstvo vodi naš pevski zbor. n I>nt 27. jul. ni je nekdo na vožnji iz Novega mesta v Mirno peč na vliku pomotoma zamenjal klobuk. Svojega Črnega dobi pri meni, zelenega naj mi ps vrne. J. Fabjan, Hmelčec 8, p. Mirna p č. Nesreča ne počiva. (Trebnje.) V Dot Ponikvah se je zgodila težki smrtna nesreča. Popravljali so obcestni jarek. Trije delavci in cestar France Zakrajiek doma na Dol. Ponikvah, so dvigali z debelo žrdjo na »kontra-pezae težek kamen. Pri dviganju pa se je utrgala veriga. Srd, ki so jo drugI trije doli tiščali, in je z vso svojo težo padla na Zakrajška. Takoj je padel v nezavest, a je kmalu zopet prišel k zavesti. Popoldne ob 2 je padel zopet v nezavest, ter cstal nezavesten dva dni. Peljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili, da je imol lobanjo dvakrat počeno, vuetje možganske mrene in težke notranje poškodbe. Z bolnice so ga poslali nazaj domov, ker je po pribliSno 12 urnem trpljenju izdihnil. Pokojni je bil star Dfl let. Cestarsko službo je opravljal IS let. Celi družini Zakrajškovi iskreno so- žalje I — Posestnik Zupančič Tone v Jezeru ima le od 1. marca t. I. žreljca iz banovinske žrebčarne, s imenom »Kaiabssc. Ker pa ima pesebno veselje do konj, je pred 11 dnevi dobil od žrebčarne še enega žrebca. ki se je imenoval »Nonir. Je pa Noni zelo muhačt; ie le more, udari z zadnjimi nogami. Dne 28. t. m. dopoldne je peljal Zupančič s svojim tovarišem Joietom oba žrebca na sprehod. Ko prideta v Lukovk, se mislita vrniti. Kar nenadoma se muhasti Noni obrne, stopi par korakov nazaj in udari Karabasa v zadnjo levo nego s lako silo, da mu jo odbije. Gasilci. (Stranje-Godlč.) Združeni Stranjski faranl in Godičani smo ustanovili i 1929 Prostovoljno gasilno društvo. — Društvo si je 1. 1930 postavilo ličen gasilni dom ob stranjski šoli, ki krasi okolico župne cerkve v Stranjah In je ponos nam vsem. Dom pa nf prazen. V njem stoji motorna brngalna, ki je že pokazala svojo moč pri požaru T Bistriči. Dom in brizgatno nam je l>iagos lovil r juliju 1980 domači župnik Langorfaolz. — Društvo pa ima prosvetno-fcufctume namene. Nabavilo «1 je godbo fanfar, ki je prva te vrsle » Jugoslaviji. Člani so se dobro priučili Igre na fanfare in spremljajo društvo pri sr«' pih. Med brati na We»tlal»kem (Hamborn o. R.) Naše društvo je praznovalo god priljubljenem vodje, rektorja Baken-a. Kakor lansko leto je tudi letos bila dvorana nabito polna. Člani druži™ sv. Barbare kakor tudi Bratovščina so gojiteM cvetHc; to je pokazala okinčana dvorana in mizi Ko je slavljenec dospel, j« bil sprejet z burnimi živijo klici. Posebno je bil presenečen, ko je ia-donela pozdravna pesem, po kateri je sledila v srca segajoča časi rt ka. Slavnosti »e je udeležil g. rektor lfulsman, velik prijatelj Slovencev, ki nas j« pj. sdravil v kratkih in v srce segajoči besedah v slovenščini. Dalje nas je poselil predsednik Jug. kal. društev g. Lindič, ako ravno je bil povabljen Se na več drugih krajev. Predsednik Oprešnlk j« otvoril slavnost s kratkim pozdravom, potem sledile lepe pesmi: To je Gospodov dan. Kje dom je moj, itd. Lepemu petja so dolgo ploskali. Sledile so rame deklamacije, slednjič so vprizmli »rm-šoo Igro »Vsuka noffaviea ima luknjor. Gosp. god omika so dali raiMfna darila. Končno je pred-sodnik ^Zvezec g. Lindič govoril o vspehih ta cilnh n^že zveze. Posebno je povdarjal da imamo dolinost spoštovati s»S« vaditelje, in da narod, ki tega ne stori, ne velja sli. Spominjal ee je tudi pok. g. Viljema Koesterja, ustanovitelja tukajtaj. druživa, katero je najstarejše v Nemčiji ter bo praznovalo prlhednle leto tridesetletnico. G. Koe-•ter je bil prvi ki je org.wiv.fral Sl^vene* na Nem-škem, ta kar oni mor*wo biti Se danes hvaležni. Društvo ima tndi oevski odsek, kateri obstoii le 6 let in Steie 82 dobrih pevcev. Veliko »e jih je izselilo v Holandio, Francijo in Belgijo in jih zelo oogreiamo. (Vsek nastopa pod imenom >Zvon< in deluje pri vseh prireditvah. V prvi vrati n* «ru'e nnSe slovenske pesmi, pa tudi katero nem5k& H koncu govora n»« Je predsednik Zvpzp 8e rt-krat vafcH. naj se zvrato oklenemo naše lepe »irske hi narodne orismizaciie tn si na ta način »košaro blažiti nate teilto stanja, Sprrjtm novtg« go*p. Hpatf1«. (Mengeš.) Slovesno je bHo 28. julija razpoloženj« r Mengša. Raa visoke mlaj« »a veselo plapolal« trobojnlce, cerkev in okolica cerkve vsa okraSena, hiše tfaražene t zastav«™I. Trg pred eerkvijo ie Je okoli 8 napolnil s množicami faranov Dutov-Kina, ctčiiuki odbor, društva, Marij. družba,_ M-»ka mladina, vae je v slame«:nem razpohaenta pričakovalo novega nadžapmka g. Janka Sušni*«. Kmalu po 3 so zvnovl veselo zapeli, topiči *> pokat, novi nadšupnik Janko Sušnik prihaja, ml je novega nadiupnska pozdravil dekan karoni»9 dekanije g. Matej Rihar, v imenu mengešl^e m* župnije je poaiiavil g. kaplan Stanko bkrbe, n mrisijonišče v Grobljah superior g. Flis, v rmm trške občine župan g. Peter Lipsr, za Kal m- Posvetno društvo predsednik g. Gorene Ignacij, je poedraivil načelnik gasilcev, zastopnik letovale«« in Bralnega društvu, članica Marijine družbe. /•» Šolsko mladino sta poedrarila en uienec učenka, katsra je novemu nadiopniku iiro{ri,a ' sen šopek cvetic. Nato se je ljudstvo pod«'« ' cerkev, katera je, vsa v zelenju in lučkah, k«* nevesta pričakovala svojega ženina novega J« župnika. Po hl^alovu z Najsvetejšim »e kar niso hoteli rl&Cmno da'bi še vkleli svoje?« novega pastirja. Zvečer so cerkveni pe™ '"1"*" geška aodba priredili krasno uspelo podokmeo ar verna nadiupirikn na časi. Omeniti "»r0™®,8 i«, so mengeški fantje in moije portavih med ££ gim tudi 4 krame mlaje novemu fepmk« '"» Mlaji so aknpaj viseti 166 metrov m lakdi m«^ v Mengšu najbrž še ni bilo. Mlaje je darovat Kak g. Anton Stare. Za misijone. (Gumnišče pri Ljubljani.) Naia lepa podmfolca si j« « Prw'°T°Ssno prispevki sosesk« nabavila krasno no™ „ knjigo, v rdeče uasje vezano, s dira«11 mašno knjigo, dobro ohranjeao. smo p« jigi| »KUrverjerl družbi« za alriške misijone 8! ^ ki je bfla tiskana L 1808, bo dru«» vso novejše maš«, pa bo potem ----------- Kmetje, oklenite se Kmet *vezel Nova mala Gradenc pri Žužemberku) Dne 12. iulija «mo doživeli dan, ki nam bo 1,1 vedno v spominu. Sprejeli »mo v svojo čredo roiaka-ivovomašnika, č. g. misijonarja Jožeta Gra-tar Vaščani smo mu priredili prav prisrčen spre-I J pT; vbodu v vas je novomainika, ki je prišel t spremstvu dveh svojih sorodnikov-redovnikov, Sprejela in pozdravila cela vas. Pozdravila ga je v jjaenu Mar. družbe gdč. Ivanka Vidmarjeva, v jaiemi mladine pa šolarica Aflica črnagojeva. G. novomašnik se je gmfen zahvalil za prijazen sprejem, Med pokanjem topičev in slovesnim zvone-neo emo g. novomainika spremili v domačo cerkev, kjer je po krasnem govoru vzvišenih nalogah duhovnika podelil novomašniški blagoslov, jjovo maSo je g! novomašnik opravil v župni cerkvi v Hinjah. Pridigal mu je imihelski župnik j Al. Zupane. Naslednji dan je g. novomašnik Opravil sv. daritev v domači cerkvi za blagor tvojih sovaičanov. G. novomainiku kličemo vsi: Soj blagoslovi Tvoj« delo v vinogradu Gospode verni VaSčani. Radio Radio program od 6. do 13. avgusta Vsak delavnik: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas. plošče, borza — 18.30 Salonski kvintet — 22.00 Čas, dnevne vesti. Od 6, do 9. avgusta postaja ne obratuje radi (Učenja strojev. Nedelja, 9. avgusta: 9.03 Kmetijsko preda-ranje — 9.20 Prenos erkvene glasbe — 10,30 Versko predavanje — 11.00 Salonski kvintet — 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče — 15.30 Prenos z RogaSke Slatine — 17.00 Pevski zbor z Ježice pri Ljubljani — 20.00 Koncert Slovenskega vokalnega .•tVinteta — 20.30 Samospevi g. Mirko Puglja — 21,15 Prenos plesne glasbe s Park hotela na Bledu - $.00 Cae, dnevne vesti — 2?» 15 SelonsM kvintet. — Ponedeljek, 10. avgusta: 19,30 Vrtnar-Itro — 20.00 Večer salonski kvinteta. —• Torek, lt. avgusta: 19,30 Slovensko pravorečje — 20.00 V spomin na zadnje umeščanje koroškega vojvode - i0.30 Prenos iz Zagreba. — Sreda, 12. avgusta: 19,30 Literarna ura — 20.00 Orgelski koncert fr. Kanizija Kriclja — 21.00 Salonski kvintet. Pravni nasveti Zakotno pbaitvo. M. T. K. Vpraiujete, če se smatra za zakotno pisacitvo, ako delale koncepte ali tudi originalne prošnje prijateljem in znancem za sprejem v službo, za vojaške olajšave i. t. d. To detajte le iz prijaznost in brezplačno. _ Ce res tako delujete, kakor pišete, ne more biti govora o zakotnem pisaštvu. Le če bi se redno in proti plačilu ali drugačnim protiuslugam pečali s sestavljanjem uradnih vlog bi se moglo trditi, da se bavite z zakotnim pisajtvom. Skrajšani rok, S. A. Z. Pri letošnjem naboru ste bili potrjeni za polni 18 mesečni rok, Va« brat je odslužil skrajšani rok in je posestnik. Vi pa ste tudi od leta 1928 lastnik posestva, vendar postanete »gospodar« to je nastopite posest in vžitek posestva, ko boste 24 let stari. Prositi nameravate za skrajšani rok in vprašate, kakšne priloge je treba prošnji priložiti. — Nepotrebno je delati prošnjo za skrajšani rok, ker nimate pogojev zanj. Ker je že vaš brat služil skrajšan rok, boste morali vi odslužiti polnega. Prošnji za skrajšan rok je pa priložiti rodbinsko polo in listine o vojaškem službovanju rodbinskih prednikov. Kaj Je »polni rok«? N. L. Vaš drugi brat je bil potrjen za 18 mesecev, vendar ie bil po šestih mesecih vsled stalne nesposobnosti odpuščen. Ali Je služil polni rok? — Ne more se smatrati, da je brat, ki je že služil le šest mesecev odslužil polni rok. Zato tudi vaša prošnja, da bi vi, ki ste bili za njim potrjeni, služili skrajšan rok, ne bo imela uspeha. — Glede sprejema v železniško šolo v Nišu, o kateri vprašujete, se obrnite na direkcijo dotične šole. Se o skrajšanem roku, A. G. O. Oče je služil polni rok; prav tako tudi prvi sin. Nato sta bila dva sinova dvpjčka naenkrat potrjena ter je tisti, ki je bil po abecedi prvi) prepustil pravico do skrajšanega roka drugemu. Četrti sin je zopet sjuiil polni rok. Ali ima peti sin pravico do skrajšanega roka? — Peti sin bi imel pravico do skrajšanega roka, če bi bila dva njegova brata neposredno pred njim po vrsti odslužila polni rok. V vašem slučaju bo pa to težko reči, ker je drugi dvojček služil skrajšan rok. Ker je bil ta že pri naboru uvrščen zA onega, ki je po abecedi pred njim, bo ta uvrstitev vsekakor veljala tudi sedaj, ko boste šteli, koliko sinov je pred petim odslužilo polni rok. Ker je po tem štetju pred petim sinom 1* četrti odslužit polni rok, dočim je tretji (t. j. drugi dvojček) odslužil le skrajšanega, bo moral peti služiti zopet polni rok. Ni pa izključeno tudi naziranje, da sta dva sina pred petim (t, j. prvi dvojček in četrti sin) odslužila polni rok. Če se bo vojaška oblast postavila na to stališče, bi peti sin dobil le skrajšan rok. Vložite prošnjo. Kako dolgo bom služil? A. L. V, Oče je star 73 let, edini brat pa 35 in je služil v svetovni vojni. Kako dolgo bom služil jaz, drugi brat? — Za pravilen odgovor je potrebno vedeti če in ka-liko časa je bil oče vojak in če je brat služil aktivno ali samo kot črnovojnik ter rojstna leta vseh treh rodbinskih članov. Pravica do skrajšanega roka. I. B. Č. Oče, ki je posestnik, je star 55 let, drugi sin je star 15 let prvi pa je bil leto« potrjen ze polni rok. Ali ima pravico do skrajšanega roka? — Da; prvi sin ima v smislu člena 49 točka 2 prvi stavek zakona o ustrojstvu vojske pravico do skrajšanega roka. Vložite takoj prošnjo in pritožite rodbinsko polo. Opozarjamo, da se prošnje, ki niso vložene v 3 mesecih po naboru, ne vpoštevajo. O tem, da je oče invalid in o posestvu, pa v prošnji m treba pisati, ker to pri določevanju skrajšanega roka sploh ne pride v poštev. Na oprostitev pa ni misliti, ker je vojaška komisija očeta spoznala za sposobnega za delo. Poprava občinske poti. K. Z. I. če je pot že popravljena in niste svo|ega deleža z delom odslužili, ste pač dolžni plačati. Če ste imeli vi sklenjen dogovor glede poprave občinske poti, a se je nato delo brez vzroka oddalo drugim, lahko zahtevate odškodnino. Pred tožbo vas p« svarimo, ker iz vašega dopisa izhaja, da vam bo težko dokazati sklep pogodbe. OdJkodnisa za kokoši B. F. D. Radi bi do. bili odškodnino za škodo, ki jo je lisica napravila ri kokoših in vprašate če obstoji v ta namen akšen fond in kje. — Takega fonda ni. Ker ste kokoš« najbrže preslabo zaprli, vam ni nihče dolžan povrniti škodo, ki jo je napravila lisica. A.: >Ali vi tudi uganjate šport?« B.: >Seveda. Kako pa naj sicer Človek zdrav ostane?« A.: »S kakšno vrsto športa pa se pečate?« B.: »Pisemske znamke zbiram.« RAZNO Obnova snovi v člove-««m telesu. Vod«, ki »Stoji iz nje naše telo, ie obnovi povprečno vsake tri ledne. Ker tvori U voda 93% našega te-Im«, pomeni to, da se M vsakega človeka popolnoma obnovi vsakih « dni. Dušik, bistveni acl beljakovine v miši-"n, se obnavlja povprečno v roku 290 dni, »"»o pa v času 300 dni. . ™fe »novi kakor apno ® ™tor, ki sestavljata f m 80 bistveno traj-Jejl«. Svež kruh. Svež. komaj iMea kruh je zelo oku-'"sapeljiv, je pa tudi "lo Škodljiv. Ne da se '"fristi, marveč se z gri-"»nm le tvorijo trde ke-J««. ki kar same zdrs-y v goltanec. Želodčni ^teh kepic ne more "Hiti, zato leže v že-kakor kamenje ter »o prebavo. čisto i»ld?jiv.ie l°rei ZdraV- Jlvajal stroj v zimi. ^^•tera žena se čudi zimi * ? ,ivalnl "tr°i PO- taLL .r,v »ul> zrak v lakurjeni ,obl, olje se v Mina Boštianova Roman. Nemško spisal Paul KeUer, prav ela Marija Kmetova »Ne, vam ne, ker ste tako pametni. Vam se ne da denarja ukrasti.« »Torej bom shranila vaš denar in vam napisala prejemnico.« »Ni trebal Kdor da kaj Mini Boštjanovi, ne potrebuje nobenih potrdil.« »0, pa, mojster Klander! Lahko se pripeti, da me popoldne doleti kaka nesreča, ali me zadene kap — pa ne bi nihče vedel, čigav je ta denar!« Ko je Mina pisala prejemnico, ji je prišel neki načrt na misel. »Mojster Klander, nekaj bi vam lahko svetovala. Znano vam je, da je umrl stari Čebelar. Imel je hišico, ki je sicer pokrita s škodljami, a je prav lična. — No, p« saj je bil tesar. Hišica je na lepem kraju. Ima dve večji sobi, kuhinjo, dvoje podstrešnih izb in še klet. Cebelarjevi dediči, ki bivajo drugje, so mi ponujali hišo za trideset tisoč dinarjev. Zraven spada prav ličen vrt z rodovitnim sadnim drevjem in še skoraj dvoje juter polja srednje vrste. Ondi se pridela žito in krompir. Vsega je dovolj za vas in vašo ženo; še kakega prašiča si boste čez zimo priredili.« Kovač je ugovarjal, češ, da ni poljedelske sorte, a njegova žena, ki je bila nekoč za veliko deklo na kmetiji, pa že dobro umeje polje obdelovati. A saj ima kovačnico in stanovanje, kaj naj bi še s Cebe- larjevo hišo? ' . ... Tedaj mu je Mina razložila, da naj preuredi to hišo za letoviščarje. Saj hoče vsako leto več in več ljudi v Loko, kjer je zdravo, lepo in ceneno življenje. Naj preuredi hišo v ta namen; sicer bo nekaj stroškov, a to se bo vse povrnilo. Torej naj sobe lepo prepleska, naj poskrbi za dobre postelje, postavi naj okusno pohištvo, naj obesi nekaj lepih Blik, ki mu jih bo ona izbrala; dalje naj okrasi okna z zavesami, položi v vsaki sobi pod mizo kako preprogo, naj napelje električno luč in si nabavi najpotrebnejšega posodja za v kuhinjo. Pred hišo, ondi, kjer je najlepši razgled in daje velik oreh lepo senco, naj postavi klop z mizo. Kovač se je prijel za glavo. »Za božjo voljo, gospodična, preden bom vse to spravil skupaj — kolikokrat bom pa še moral zadeti srečko?« »Nič večl Za nakup in vso opremo zadošča vaš denar, če prodaste še motorno kolo. Če pa ne bi imeli zadosti, zakaj slabih stvari je bolje, da jih človek ne kupi, pa vam posodim tudi jaz. Naš mizar in pa sedlar vam naredita vse dobro pa poceni.« »Saj sta moja prijatelja.« »Torejl In koliko bi vam donašala hiša? Koliko bi zahtevali za sobo s souporabo kuhinje in še za kamrico z eno posteljo?« »Nič ne vem,« je odvrnil kovač, »še nikoli nisem bil na letovišču.« »Sto dvajset dinarjev na tedenl« je dejala Mina. »To je prav poceni. In ker toliko ljudi sili vsako poletje v Loko, bodo cene narasle. In zdaj izračunajte, koliko bi dobivali mesečnol« Mojster Klander je sedel pred Mino ko velik, neroden šolar pred učiteljico. Bal se je, ker je bil slab računar. Toliko je le dognal, da ima mesec štiri tedne in da je štirikrat sto dvajset približno petsto. »Petsto dinarjev,« je slednjič dejal. Življenje za življenje (Nadaljevanje.) Bilo je samo eno nesporno in nedvomno dejstvo: jaz nisem smel več trpeti, da bi bil morilec mojega očeta še nadalje mož moje matere. Bilo je pa pred inenoj Se drugo dejstvo, ki ni bilo nič manj jasno: nisem mogel tega človeka naznaniti pravici, da ne bi ta udarec ubil matere ali ji vsaj za vedno zagrenil in uničil vse življenje. Torej je bila moja naloga silno težavna, moral sem biti sam sebi sodišče, sodnik in rabelj v lastni zadevi. Kaj so me brigali prazni razlogi za ali proti? Moral sem najprej poslušati svoj si-novski nagon in ta nagon mi je vpil: ubijaj! Moral sem torej ubijati. Korakal sem tiho in inoja misel se je neprenehoma vrtila okrog te točke z neko žalostno naslado, zakaj čutil sem, da se moja neodločnost izgublja in da dobivam voljo do dejanj. Ko sem bil spet pod spomenikom zmage, sem se nenadoma spomnil, da sem tu zadnjič srečal enega od svojih sošolcev iz zavoda, kt se je včeraj ustrelil. Ta spomin je v meni vzbudil s skrivnostno močjo vrsto novih misli. Ustavil sem se z drhtečim srcem. Videl sem pred seboj rešitev iz tega mučnega položaja. Trenutna predstava me je spet vsega osvojila in vdal sem se ji brez premisleka. Očima sem obsodil na smrt v imenu svoje nenapisane pravice sina maičevalca. Ali ga ne bi mogel prisiliti, da umre od svoje lastne roke? Ali nisem imel v svojih rokah sredstev, s katerimi bi ga lahko prisilil do samoumora? Če bi šel k njemu in mu brez mnogih ovinkov in namigavanj rekel: >Tu imam dokaze, da ste vi morilec mojega očeta. Dajem vam na izbiro: ali se boste ubili sami, ali pa bom vse povedal materi.i Kaj bi mi neki na to odgovori)? On, ki je ljubil svojo ženo naravnost nialiko-valsko, ali bi on bil pripravljen dopustiti, da bi mati vse izvedela, čeprav bi ga pozneje smatrala za nesramnega, zahrbtnega morilca? Ne, nikdar. Rajši bi umrl. tn moje srce, ki so ga ti žalostni dogodki tako stiskali, se je takoj vrglo proti temu upanju, ki se je kar na lepem odprlo. >Izpolnil bi svojo dolžnost in na mojih rokah bi ne lepela kri... Moje vesti bi ta madei ne težil.«: Čutil sem v sebi neskončno olajšanje ob tej misli, ki me je oproščala očitkov vesti, ki so me napadali že v naprej ob sami misli na dejanje, ki sem ga imel storiti. Risal sem si v mislih bodočnost, ki bo končno vendarle že enkrat prosta in jasna, brez tistih temnih oblakov, ki so zakrivali vso mojo mladost. »Ubil se bo. Mati bo jokala za njim. A jat bom že znal zbrati sredstvo, da ji posušim solze. Srce ji bo krvavelo, a na rano bom dal zaveso svoje nežnosti. Vse sladke ure, ki nama jih je morilec ukradel, bova še preživela skupaj, ko ga ne bo več med nama, ko ji bom lahko jasno in brez ovir pokazat, kako jo ljubim. Božal jo bom vse ure, ker jo nisem božal, ko sem bil še otrok, ko me je strašila njegova navzočnost. Vse sladke besede, ki jih ni slišala od mene, ki so se ustavile na robu usten in na robu srca, vse ji bom izrekel in povedal. Zapustila bova Pariš in vse te žalostne spomine. Umaknila se bova v kak izgubljen kraj, daleč od ljudi, kjer ona ne bo imela drugega človeka kot mene in jaz ne drugega kot njo. Vse svoje življenje bom posvetil njeni starosti. Kaj mi je treba drugih ljubezni, kaj mi je treba druge družine. Trpljenje ji bo omečilo dušo. Trpljenje ji bo spet poživilo ljubezen do mene. Kako bova srečna k Znova so mi napolnile oči solze in se mi sušile na licih, kakor je tolikokrat v življenju. Notranji glas mi je spet začel ponavljati: >In če bi se ta nesrečnež ne hotel sam ubiti?« Da, kaj če bi mi ne hotel verjeti, ko mu bom zagrozil, da ga razkrijem? Ali se mu ni vse te dolge mesece zdelo, da sem njegov zaveznik v prizadevanju, da ne bi mati ničesar izvedela od teh žalostnih stvari? Ali ni vedel, kako jo ljubim, to mater, on, ki je bil ljubosumen zaradi moje si-novske ljubezni? Ali mi ne bo odgovoril, »kar izdaj me,« ker bo gotov že v naprej, da jaz ne bom nikdar mogel materi zadati tega udarca?« »Naprej!« sem si rekel. »Zdaj vem vse! In mislim, dfi ne bo dvomil, da sem prav zaradi tega, ker vse vem, zmbžen tvegati vse. In tudi če zavrne, bom imel zavest, da sem poskusil vse, celo nemogoče, da bi se izognil umoru. Potem naj se izpolni usoda!« XVIII. Bilo ko sem se je ob Štirih popoldne naslednje™ dn« pojavil na stanovanju v ulici Latur. Vedel sem s precejšnjo verjetnostjo da i. mati šla ven n« kake obiske. Mislil sem si tudi , , se oče po včerajšnjem grehu v Grand hotel ne Z počutil boljše. " Zato sem upal, da ga bom našel doma Matere res ni bilo doma, on pa je bil. Sedel je v delovni sobi, ki je imela na stropu temno leseno prevleko, zidovje pa je bilo pokrit« s kordovanskim usnjem. V tej sobi se je vršil najin prvi razgovor. Ta razgovor pa, ki sem ga hotel izzvati danes, bo imel drugačen pomen in drugačno važnost. A kljub temu sem bil to pot manj razburjen kakor prvič. Gotovost, ki sem jo imel, mi je dajala izredno mirnost in hladnost. Spominjam se, da sem imel moč, da sem celo minuto govoril s slugom, ki nfr je peljal v sobo in ki je imel bolnega otroka. Spominjam se tudi, da sem bil tako miren, da sem skozi okno opazil onstran vrta nov visok, kadeč se dimnik, ki so ga brez dvoma sezidali to zimo. Mislil sem torej popolnoma jasno. Tudi lo moram priznati, da bom prav do konca iskren. V hipu, ko sem vstopil v sobo, nisem bil niti najmanj zmeden. Takoj sem opazil očima, ki je sedel pogreznjen v velik naslanjač ob peči in rezal liste nove knjige z nožem, ki je imel široko, kratko, a močno ostrino. Ta nož je prinesel iz Španije, kakor še mnogo drugega orožja, ki je bilo raztreseno po vsem Varno naložite svoi denar v Vzajemni posojilnici v liubiiani, poleg hotela,Union*. Obresiovanje najugodneje. Posojila proti vknjižb, na posestva proti poroštvu i. t d. »Napak!« ga je pokarala Mina. »Saj je dvoje stanovanj. Torej?« To kovaču ni šlo v glavo. Zato mu je morala sama povedati, da bo v poletju prejel na mesec približno tisoč dinarjev. In izpraševala ga je dalje: »Koliko mesecev bi bila vsa stanovanja v Loki zasedena? < »Ne vem?« je plaho odvrnil kovač. »Nikoli nisem oddajal v najem in letoviščarji nimajo kaj opraviti v kovačnici.« »Pa to vendar veste,« je nejevoljno vzkliknila, »kako dolgo so tujci pri nas?« »No — takole od srede maja do srede septembra. To mi je Vogelnik povedal.« »Prav — štiri mesece. Zdaj prihajajo tujci tudi pozimi in sicer se sankajo ali smučajo. Hiša, ki bi jo vi kupili, je prav prilično ob cesti na kolodvor. Torej — ne bom dalje računala z vami. Če boste kupili posestvo in dali hišo tako preurediti, kot sera vam jaz svetovala, se bo vaš denar obrestoval po več ko po deset odstotkov in mimo tega boste imeli še kaj od vrta in polja.« Klandru so pošle besede. Sitno mu je bilo, škripal je s stolom, ni vedel, kam bi se dejal in rekel je: »Odkrito povedano, gospodična, prav nič mi noče v glavo. Tisto o zastorih in preprogah — in o senčnici pod orehom in o odstotkih — le kako more to vse naenkrat v eno samo glavo? Le enega se zavedam, da sem ničvreden človek, zakaj nekoč sem vas radi vašega brata razžalil.« »Pustite to, Klander!« >Vem, vem, odpustili ste mi, a zdaj, ko ste tako — tako strašno dobri z menoj... Saj niti sprejeti ne morem...« 8« Če se kdaj človeku nepričakovano kaj dobrega ponuja, pravi skromno: »Saj ne morem sprejeti tega!« — pa sprejme vendarle. »Oprostite, gospodična, a resnično ne vem, kako sem vse tole zaslužil.« »Tak nikar ne iščite dlake v jajcu!« je odvrnila Mina po svoji stari, robati in oblastni navadi. »Vzemite, kar se vam nudi; dobro je!« »Če bi le vedel, kako da prav jaz, ki sem se pregrešil...« »Ne besedujte več, Klander! Zakaj sem taka z vami? Posestvo so meni ponudili. Zame j« to ni. Imam druge naloge. Imejte ga vi! Nekoč ste mi v neki težki uri pomagali in Boštjanova Mina ni nikdar nehvaležna.« »Sram me je,« je dejal kovač, »in skoraj se ne upam povedati, kar mi je še pri srcu. Ali bi mi zelo zamerili, gospodična, če bi še koga vprašal za svet?« »Prav nič ne.« »Ali bi mi zamerili, če bi prosil gospoda učitelja Novaka, da bi mi vse preračunal?« To je dekletu neskončno dobro delo. Ves njen vzvišeni mir je splaval po vodi. Nekam jecljajoče je dejala: »Prav, prav, pojdite h gospodu Novaku — kmalu pojdite — vse mu povejte! Jutri popoldne pride radi Toneta k nam, pa bom govorila tudi jaz z njim. In kakor bo on svetoval, tako naj se zgodi!« Ves omamljen je zavil kovač po cesti navzgor, čeprav že več dni ni pokusil alkohola, ker se je bal zbadljivk v krčmi. Krenil je k malemu posestvu rajnega Čebelarja. Trikrat je obšel hišo, vrt in njivo. Pokukal je v sobe. Velike in tudi snažne so bile. A sto dvajset dinarjev da bi dali zahtevni, skopi škrici? To mu ni šlo v glavo. Ko se bo zvečerilo, bo stopil k suhem zraku prej posuSi nego poleti. Zato hranimo pozimi svoj stroj, ako 1« mogoče, v nezakurjeni sobi; ako tega ne moremo, ga moramo pač čeič« mazati. Radio izsledil otroki. V Pragi je izginila iz »ta-novanja avojega službo-dajalca, nekega uradniki, služkinja Ljudmila Cerny. Odila pa ni sama, marvrf je odpeljala s seboj tiw| dveletno hčerko svo|il gospodarjev. Da ne bo n« poti brez sredstev, si 1» prilastila tudi nekaj denarja. Ko je gospodinj' opazila, da ni služkinj« nikjer, je tekla na radio in prosila, naj javijo vest o -^ginolju služkinje n otroka svojim posluj' cem. To je pomagalo. beglo služkinjo in otroka, ki je bil v ni eni družbi, so prijeli v Ustju ob Lat, Doslej še ni ugotovljen.), kaj je hotela Cerny|e storiti z otrokom. Mogo5 je, da se je boteIa » _ ščevati nad svojim. «<* bodajalci, mogoče tudi da je hotela s tem oi n|W izsiliti denar. Posledica sčečkan« £ recepta. V Bruslju »l moral zagovarjati 9' sodniki zdravnik, k. l napisal svoj recept >«> nerazločno P^ . lekarnar po "I6™ zdravil čisto neprimerno i«no?anja. Tskrst sem iele razume), lenra ima S0 orožja vsepovsod. Bal »e J«. -Bil j« oblečen, kakor da hoče U1 i doma, a „« nostarelem obrani eem bral, da Je težki napad, ki sa i« morfll dobiH v5eral- ko 1® obiskal brata, ie ležal na njem kakor breme. Moj obraz je najbrž izražal izredno odločnost, kaiti na njegovih očeh, s katerimi so se srečale e, sein videl, da mi bere v dn« mojih misli. 'A vendar mi je dejal: »Ti si Andrej, kako si prijazen, da si prišel.« pomolil mi je roko, ki je pa jaz nisem prijel. Ta čudna in neprijazna zavrnitev njegovega posdrava, molk, ki sem ga drial prve minute, poleže ki so se strdile na mojem obličju in moje gro-tefe oči, vse to je jasno osvetljevalo razpoloženje, katerem sem prihajal k njemu. In vendar je znal bradati svoje začudovanje. Mirno je postavil na veliko mizo, ki je stala sredi iobe knjigo in nož, k' ga je raba NAZNANILA n Prostovoljno gasilno društvo na JeHci pri-jamo vabi vse svoje prijatelje b blagoslovitvi pove motorne brizgala e, ki se bo vršila v nedeljo J. julija. V soboto na predvečer ho priredilo dru-itvo na čas! kumiei gospej Marjeta Vilfanovi in kumu gospoda županu Janezu Severju bakljado s podokiuoo. Sprejem gostov v nedeljo bo ob pol 2 pred Alešoni na Ježici, nato odhod v župco cerkev k liiauijam, po litanijah blagoslovitev briz-ealne, ki jo bo opravil domači župnik g. Košir. Po blagoslovitvi se bo vršila na vrtu načelnika tov. Fr. Peršina na Ježici §1. 21 velika domača zffcbeva i «rečelovo>m in drugimi ean hm vestmi. d Prostor, gasilno društva v Pod gorici nasnaaja enj. občinstvu, da se vrši žrebanje efektne loterije nepreklicno 16. avgusta. Za slučaj izredno slabega vremena pa 23. avgusta 1081, združeno z Jeliko vrtno veselico, na vrtu tov. Jceipa Marinška » Podgorici 41. Na prireditvi ae bo točila prvo-trtfna kapljica n svetovne znane Jerneja Gradove kleti is Dragomlja. Za gorka in mrzla jedil« Je vse preskrbljeno. Na obilen poset vljudDO vabijo gasilci. n Pogreša s« fa«', star IS Tet z imenom Ivan fcverkar. Je velike postave, obleče« v rjave-sivo obleko, na hlačah se poznajo madeži od barve. Kdor ve kaj o njem, se naproša, da sporoči na naslov: Anton Novak, Stopanja vas 119, Ljubljana. Mali oglasmk Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščin* ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. ISO do SOD dinarjev dnevno zaslužijo oni. ki imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko) Kosuios, Ljubljana, poštni predal 307. Malo posestvo . v Mateni (hiša, sadni vrt, pod, tudi nekaj parcel) ali pa tudi pod sam zase naprodaj. Naslov pri upravi pod 8231 Kalsnra za kovaško IBJEflCIl 0brt sekir sprejmem. - Hrana in stanovanje pri mojstru Ja-ez Poko'n. Suofja Loka. flfcner poštenih star-»GtnBli šev star 14 let se sprejme. Hrana in stanovanje pri moistru. Janez Svetelj, mizar. Srednja vsa št. 13 pri Kran.u. moške obleke d >-bite v Kapiteljski ul. 3. dvorišče, levo, nasproti Alojzijevišča, pod Poljansko cesto. S stan ti e18 Mhmhiga vajenca poštenih krneč, staršev sprejmem z vso oskrbo v hiši Alojzij Golob, splošno mizarstvo, Pra-protno nad škotjo Loko KoMep BfiSBca krepkega. 15—16 let starega sprejme takoj proti popolni oskrbi Jožef Lamovec, kolar. Polhovgradec. Istotam se takoj sprejme ko-larski pomočnik. Mlado delili, g^itno opravljati druga domača dela, sprejmem sa srbarico in k otrokom. Predpogoj snažnost in ljubezen do otrok. Plača 300-400 Din. - Nastop 15. avgusta. - Pcnudbe z navedbo dosedanje službe nd Lekarno na Vrhniki._ HfoIbIIi. pomočnika sprejmem takoi za veliko. delo. Gostenčnik Ivan. krojač, Valjevo, Srbija. sprejme Jože Žagar, Dravlje. p. St! Vid nad Ljubljano. Z tolarska vajenca sprejme takoj Ivan Za-no;kar. umetno kolarstvo, izdelovanje auto-karo^erij, kočij in vozov, Gosposvetska c. 16, vhod v delavnico Blei-vvaisova c,, Ljubljana. Oaienrji ki ima ve" »«18068, selje za krojaško obrt s- rejmem takoi. • Jožko Slana, modno krojaštvo, Ljubljana, Sv. Petra nasip 51 Pnm„«.). zdravo, pošteno, »»"Is 9t8r0 25 - 30 let va eno kube in vseh hišnih del se išče. — Naslov v upravi Domoljuba pod št. 8635. ČiflMegi valcnca poštenih staršev s vso oskrbo v hiši sprejme Logar Franc, čevljar, Suha nad Kranjem. »Kaj, tako draga so sedaj .jajca? Pred vojno so se dobila po dva krajcarja.« »2e res, ampak, žal gospa, da nimam prav nobenih več iz predvojnega časa.« Učitelj je razlagal učencem pravljico »Mizica pogrni se«. — »No, Janko, kaj bi ti napravil, ako bi imel tako mizico?« Janko: »Gostilno bi odprl.« 32 vite. Zdravnik je bil za tromssečnega dojenčka »pital očesno vodo, ki lil mortla vsebovati 20 ceatijramov srebrnega nihata, lekarnar pa- je bral »0 gramov in je svoj preparat temu primerno tudi ■estavil. Zdravnik sam je ' to vodo izpral detetu »«. Naslednji dan je bil olročiček slep in bo to ostal vse življenje. Zdravnik« «o obsodili na 100 tisoč belgijskih frankov odškodnine. Svojevrstna pravda. — tremožoi trgovec Paul ior" v La Seine blizu 'DMona je na stara let« Postal bolehen in ae lotil pripravljanja za lasten Web. Določil je ve« E°b",osti »Povoda in Predložil načrt magistra-»f',j , vnaprej prejel Mao dovoljenje. Toda oMrnski svetniki so po socialisti in niso ' P'?*«« naklonjeni Jo-S kl i« imel več ra-, . z "iih sodrugi. Oblo, ' ,0 «a' da *>u ne podeliti dovolje- do' r. Smatra>0' da 80 USeia^op,, — t* - •* meščane Užaljeni m (m Pfgrebt. Užaljeni založit »iji-rM P" sodniji. Novaku, ki je bil zvečer vedno doma pri svojih knjigah. . Vsi kovačevi dvomi, kateremu so ogljem prah, razbeljeno železo, gromoviti udarci s kladivom in drgetajoča konjska kopita odvzeli skoraj vso mehkobo, so se razpršili spričo čarobne luči srečnih sanj. Saj je fata morgana za luč vsem koprnečim ljudem. Ko ie v tretje obšel svoje bodoče imetje, si je dejal: »Kdo pa sem? Ali morda samo podkovski mojster Klander? Ne rečem, kovaški mojster ostanem, a mimo tega bom še hišni posestnik, gruntar in imetnik letoviSčal« Sklenil je, da bo Boštjanovi Mini kupil v mestu pozlačen srček, ki ga je bil zadnjič videl. Stane samo petdeset dinarjev. In dalje bo dal svojemu hotelu tudi ime, kakor ga imajo vse take hiše. Nad vrati bo dal obesiti lepo tablo in ondi bo napisano: »Vila Mina.« 17. Prišla sta vladni svetnik in njegova nečakinja. Svetnik je bil prijazen starejši gospod. Čez dva dni je pregledal Novakovo šolo. Tone je ves izčrpan prišel domov, zahteval »močnejše« kosilo in utemeljeval svojo zahtevo z velikim naporom, ki ga je moral prestati. .... .v »Vse dopoldne je bil svetnik pri pouku, pri vseh predmetih. Kakor ne bi bil pri pravi pameti, se i zmeraj dvigal roko, čeprav nisem vedel, kaj je vprašal. In tudi drugim sem rekel, naj storijo tako. Tedaj ie dejal svetnik: ,Razred je prav živahen. Otroci, zelo sem zadovoljen z vamil Le tako naprej; bodite vedi.o v veselje svojemu gospodu učiteljul' Nato je moral eden po starega ueenika, ki je ves razburjen. hodil ves čas po vrtu gor in dol. Svetnik mu je ponudil roko in učenik se mu je globoko priklonil. In nato je rekel svetnik: ,Gospod učenik, zdaj ste v pokoju, a loška šola me je zelo razveselila. Sicer vidim, da je gospod Novak izvrsten učitelj — kar povem nalašč vpričo vseh otrok — a vsa dobra podlaga je le od vas. Zahvaliti sem se vam hotel za to in sem vas poklical k sebi. Gospodu Novaku ste zapustili izvrstno pripravljeno polje in novi učitelj ga pridno obdeluje.' Segel je staremu učeniku v roko in ta, čeprav ga je gospod tako počastil, je začel jadikovati, rekoč: ,Ah, moj Bog, moj živ dan ni prišel noben šolski svetnik k meni, aa bi bil človeka na noge postavil.' No — in potem je še dejal svetnik, da si bo ogledal društvo ,Mi bomo!' Veš, Mina, ko bo svetnik v nedeljo popoldne pil kavo v naši senčnici, bom jaz nastopil s svojo četo. Prišli bomo z zastavami in korakali s paradnim korakom in zapiskali ,Hej junaki', in ,Naprej zastava slave'. Tisto, ,Lepa naša domovina', bom rajši izpustil, ker pri tej pesmi bobnarji preveč razbijajo. To pa ne soglaša s tako nežno pesmijo.« Z največjo pozornostjo je Mina poslušala bratovo sporočilo. Saj je bila ona vse dopoldne še bolj razburjena ko stari učenik. Pa je bil njen ljubi učitelj tako pohvaljen in je dobil zadoščenje spričo otrok in vse občine! Spet so Toneta objele krepke sestrine roke in spet ga je na vso moč poljubovala. Kakor kak junaški trpin je pustil, da se je vse to godilo z njim, a nato je hotel imeti svoje »močnejše« kosilo. Tudi Bernard je prišel iz šole. Počasi in trudno je hodiL Mina ga ]• prijazno vprašala, če je tudi pridno dvigal roko vpričo svetnika. »Če sem natančno vedel, kaj Je svetnik vprašal, sem se oglasil.« Hranilnica in posojilnica registrovana zadruga x neomejeno zaveto v KAMNIKU Sutna št 22 (lastna hiša) blizu postaje Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najugodneje. Vse davke plačuje hranilnica sama. Jamstvo presega večkratno vreanost vseh vlog. Daje posojila na vknjižbo in proti poroštvo. Otvarja tekoče račune itd. 1000 Din plačam, ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. v treh dneh. Zelo sem Vam hvaležna za Vaš čudežni R. B., ker sem odstranila 15 let stara kurja očesa, ravno tako moje prijateljice. Prosim še tri lončke. Hvaležna: Ivanka Plečnik, Domžale, Mlinska ulica 7. Zahtevajte povsod samo »Radio Balzam«! Lonček 10 Din (predplačilo), na povzetje 18 Din, dva 28 Din, tri 38 Din _ požlje: R. Cotžč, Ljubljana VB, Kamniška al. 10«. Specijalna elektrotehnična delavnica IVO GRILC, LJUBLJANA Mestni trg, 17 — Cankarjevo nabrežje 25 Teleton 2744. Popravila in previjanje vseh vrst elektromotorjev, dinam in transformatorjev. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila. Inštalacije. Delo solidno, cene konkurenčne. Dlake — cenjene dame — na obrazu itd., Vas ženirajo, kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost. »Venera« ekksir Vas reši v par sekundah — brez bolečin, brez nevarnosti — vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči »Venera«, ne bo Vam žal. Bočica 10 Din (predplačilo), na povzetje 18, dve 23 Din, tri 38 Din — pošlje R. Cotič, Ljubljana VH, Kamniška ulica 10 a. LjiMJana, Mtesttil iN » Na nato DCHHSfl m Ustanovljeno S8S9 feleion 22S2 Ure, verižice, prstane, uhane, očala itd. kupite najceneje pri JOSIP JANHO v Karanimi na Šutni nasproti larne cerkve. Prosetal zmed za prenos fL&ljHfiifms prodaja po najugodnejših cenah in samo na debele domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe RmiU premog vseh vrst Kiti, livarniški, plaviarskl in plinski Brtfeefe. Premeta! u presen« & & » MuMiaai Miklošičeva cesta št. 15, I. n