COLOliEVE inFOSmdCUE GLASILO DELOVNEGA Leto XIII. KOLEKTIVA C O L O R APRIL 1984 -,..2.4?^4.a MEDVODE Št. 4 (140) Stanovanjska izgradnja na področju Medvod in možnost nakupa stanovanj Na sestanku, ki je bil sklican v KS Medvode za vse predstavnike združenega dela iz Medvod, organov KS Medvod, predstavnikov za to pristojnih občinskih organov in izvajalcev, smo prejeli informacijo, da bo zazidalni načrt za področje Svet j a po dolgotrajnih dogovarjanjih in pritiskih v kratkem sprejet. Če bodo aktivnosti potekale v skladu s predvidevanji, bo načrt na skupščini občine sprejet v juniju, v nasprotnem primeru pa v septembru. ___Pristojni na tem sestanku so nam v ^v» HBgotovili, da se bo gradnja priče- C v la že v letošnjem letu. Če bo zazidalni načrt sprejet v juniju, potem se bo to zgodilo že v septembru. Na področju Svetja se bo na podlagi zazidalnega načrta — takoime-novana gradnja plomb obstoječega naselja — lahko gradilo 157 različnih stanovanjskih enot, in sicer: 8 garsonjer — velikost 26 m2, 63 enosobnih — velikost od 29 do 47 m2, 78 dvosobnih — velikost od 49 do 60 m2, 6 trisobnih — velikost 75 m2, 4 štirisobnih — velikost 90 m2. Področje zazidave na Svet ju je po zazidalnem načrtu poimenovano »Zazidalni otok z oznako MeS 8/1-DEL, ki ga omejujejo ceste Medvo-ška, Donova in Cesta na Svet j e. S to zazidavo bi poleg ostalega zagotovili večje možnosti za zaposlitev ter omejili dnevna potovanja na delo in nakupe stanovanj izven področja Medvod. Področje zazidalnega otoka MeS-8/1 južno od Ceste na Svetje in severno od Medvoške ceste, ki je v obravnavi, je po današnjih kriterijih za naselitveno gostoto razme-(Nadaljevanje na 2. strani) Kaj po sporazumu Številni izračuni so pokazali, da kljub izrednim dosežkom v izvozu brez težkih posledic za socialno varnost zaposlenih letos ne bi mogli odplačati nekaj več kot 5 milijard dolarjev dolga, da ne govorimo o nastajanju deviznih rezerv, suficitu bilance itd. S sklenitvijo sporazuma z mednarodnim denar- (Nadaljevanje s 1. strani) roma redko pozidano, zato bi z dodatno pozidava lahko zgradili še 157 stanovanj. Nova zazidava bi bila mogoča Na ježi, južno od Ceste na Svetje v treh skupinah, skupno 9 enot, z enim stopniščem. Nadalje je mogoča zapolnitev prostega zemljišča med stolpiči ob Medveški in Dono-vi ceste, kjer bi bil stanovanjski stolpič ter dvonadstropni objekt južno od zidanih garaž. Ob samskem domu »Aero-Donit« je prostor še za gradnjo enega stolpiča. Po podatkih, ki smo jih iz organizacij s področja Medvod v letih 1982 in 1983 posredovali krajevni skupnosti Medvode, bi v prvi fazi potrebovali približno 100 stanovanjskih enot. Torej bodo to stanovanja, ki se bodo pričela graditi v letošnjem letu, vseljiva pa naj bi bila v letu 3 985. Za planirano stanovanjsko izgradnjo bo potrebno zagotoviti finančna sredstva. Financiranje bo potekalo skladno z izvajanjem investicije, kar pomeni, da bo prvi obrok potrebno zagotoviti že ob koncu letošnjega leta, ostali del pa v naslednjem letu, vse do vselitve v stanovanja. O obravnavani gradnji je večkrat razpravljal tudi odbor za družbeni standard. Ob razpisih za najemna stanovanja in za dodeljevanje stanovanjskih kreditov ter ostalih zahtev in želja po stanovanjih ugotavljamo, da so potrebe po stanovanjih velike. Glede na nakazano dejstvo, z upoštevanjem sredstev za te namene, s katerimi v DO »Color« razpolagamo, podpiramo nakup stanovanj bodočih etažnih lastnikov, saj bomo le tako rešili največ stanovanjskih problemov. Prav iz navedenih razlogov apeliramo na vse delavce, ki še nimate ustrezno rešenega stanovanjskega problema, da se javite za nakup. Ne zamudite priložnosti, ki se vam v tem času ponuja. Saj se lahko zgodi, da na področju Medvod nekaj let te priložnosti ne bo več. Treba se je samo korajžno odločiti! COLOR 2 z mednarodnim denarnim skladom? nim skladom je v naši ekonomski politiki letos jasneje, s čim bomo razpolagali. Po sporazumu bodo skupščine sprejele celo vrsto ukrepov v tekoči in razvojni gospodarski politiki. Osnovni cilj ukrepov je celotno gospodarjenje uravnavati z ekonomskimi načeli. Seveda bodo ti ukrepi imeli tudi kratkoroč- V DO si bomo prizadevali, da bo vsak kandidat, ki je seveda upravičen do kredita oziroma izpolnjuje pogoje v času potrebnega investiranja prejel maksimalno vsoto posojila v DO »Color« in samoupravni stanovanjski skupnosti. Kandidat in njegov zakonec (če gre za družino), pa bo moral zagotoviti tudi ustrezni del svojih sredstev in posojilo banke, če je bil varčevalec ter posojilo organizacije, kjer je zaposlen zakonec. Pogoj, da se lahko pridobi posojilo »Colorja«, pa tudi samoupravne stanovanjske skupnosti, je dveletno namensko varčevanje. V tem času Ljubljanska banka — Stanovanjsko -komunalna banka daje tudi možnost, da namensko varčevanje delavec lahko nadomesti z enkratnim pologom, ki ga mora vezati v tej banki v višini 10 % od odobrenega posojila v »Colorju«. To pa dejansko pomeni, da bi delavec, če bi v »Colorju« prejel 850.000 din kredita, moral na banki vezati 85.000 din. Ta enkratna vezava na banki velja tudi za pridobitev posojila na samoupravni stanovanjski skupnosti. Prav gotovo pa je najbolj gotovo namensko varčevanje, zato priporočamo delavcem, da vsi, ki želijo reševati svoj stanovanjski problem sedaj ali pa v bližnji prihodnosti, takoj sklenejo pogodbo o varčevanju. Orientacijska cena za m2 je 65.000 din. Na sestanku v krajevni skupnosti smo to ceno spodbijali. Od predstavnikov pristojnih organov smo terjali in bomo še v prihodnje, da je za komunalno opremo stavbnih zemljišč sredstva potrebno zagotoviti iz skupnosti, kjer sredstva namensko združujemo. S tem bi se prav gotovo cena m2 bistveno znižala. Glede na to, da družbeno-najem-uih stanovanj v DO »Color« kar lep čas ne bo na razpolago in prav tako manjša možnost nakupa na področju Medvod, pričakujemo, da boste nakazano priložnost izkoristili. Za prijave, ki jih zbira kadrov-sko-splošni sektor, je čas samo še nekaj dni, saj se bo stanovanjskih enot pričelo graditi samo toliko, kot jih bomo naročili oziroma zagotovili finančna sredstva. Viktor POTOČNIK ne negativne posledice za posamezne organizacije združenega dela. Napovedanim ukrepom se bodo u-pirali zlasti tisti, ki niso sposobni gospodariti po ekonomskih načelih, in administrativni centri moči. Sporazum je za nas tudi resno opozorilo, da ni mogoče več oklevati pri uresničevanju temeljnih nalog dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Te pa so: oblikovanje večjega dela cen po ekonomskih (tržnih) kriterijih, politika realnega tečaja dinarja, realne obrestne mere, razbremenjevanje gospodarstva, uravnoteženje plačilne bilance in okrepitev deviznih rezerv. Napovedani ukrepi naj ne bi bistveno porušili resolucij skih razmerij pri razporejanju dohodka. Možno pa je, da bodo realni osebni dohodki zaradi inflacije nekoliko nižji, kot je predvideno z resolucijo. To pa za sindikat pomeni še ostrejša prizadevanja, da bi z boljšim gospodarjenjem povečali tudi osebne dohodke, hkrati pa tudi odgovoren odnos delavcev in samoupravnih organov v politiki cen oziroma pri zmanjševanju proizvodnih stroškov. Tudi inflaciji se je mogoče zoperstaviti predvsem z zmanjševanjem proizvodnih stroškov. S povečevanjem teh stroškov namreč rastejo tudi pritiski na višje cene in obratno. Veljavna zamrznitev pa teh pritiskov ni odpravila, jih je le začasno preložila. V sindikatu ne smemo dovoliti, da nas bi z odmrznitvijo ponovno presenetila še višja inflacija. V interesu tako delavcev kot sindikata je, da delavski sveti pristanejo le na tiste podražitve, ki so objektivno opravičljive. Energija in osnovni reprodukcijski materiali so se seveda podražili. Istočasno pa v republiki že tečejo razprave, kako zmanjšati določene obveznosti iz dohodka organizacij združenega dela. Ozdi z izgubami in tisti, ki so ali bodo nelikvidni, bodo gotovo morali zmanjšati osebne dohodke. To bo boleče, vendar je to priložnost, da tudi v sindikatu ob tem odločno zahtevamo ukrepe za izboljšanje proizvodnje, nove programe, ukinitev ali združitev z drugo organizacijo. Vseh teh problemov pa ne bo mogoče rešiti predvsem na republiški ravni. Iluzorno je pričakovati, da bodo ozdi lahko s povišanjem cen nadomestili med zamrznitvijo izpadli dohodek. Motnje v poslovanju bi zato veljalo natančno obravnavati že ob obravnavi rezultatov gospodarjenja v prvem trimesečju. Izgube iz leta 1983 in preteklih let pa bi morali v večji meri pokrivati po dohodkovnem oziroma reprodukcijskem načelu, skladi skupnih rezerv so v primerjavi s prejšnjimi leti namreč realno manjši. O vlogi in nalogah odborov za obveščanje v DO S »Stališči o razvoju in dograjevanju sistema obveščanja v združenem delu ter o vlogi in nalogah organizacij in organov Zveze sindikatov Slovenije«, ki jih je leta 1981 sprejel republiški svet smo v zvezi sindikatov začeli bolj organizirano spodbujati ustanavljanje t. i. odborov za obveščanje v delovnih organizacijah. Že poprej pa so v nekaterih temeljnih in delovnih organizacijah nastajali odbori za obveščanje, komisije, sveti oziroma njim podobni organi in sicer kot izvršilni organ delavskega sveta ali kot delovno telo delavskega sveta ali pa kot organ pri konferenci o- snovnih organizacij zveze sindikatov. Torej so bili odbori oziroma njim ustrezni organi v glavnem de-1 ovno-posvetovalni organi delavskih svetov ali pa konferenc osnovnih organizacij zveze sindikatov, v manjšem številu pa izvršilni organi delavskega sveta. Danes so v Sloveniji v približno 100 delovnih organizacijah ustanovljeni odbori, sveti ali komisije za obveščanje. Njihova sestava, pristojnosti in načini dela so zelo različni. Odbori za obveščanje so bili zamišljeni kot samoupravni organi na ravni delovne organizacije, sestavljeni iz delegatov delavskih svetov temeljnih organizacij (po določenem ključu), delegatov družbenopolitičnih organizacij in predstavnikov uredništva (uredniškega odbora) sredstev obveščanja in predstavnikov službe za samoupravljanje in informiranje, po potrebi pa tudi drugih informacij skih^ služb. V praksi so ponekod tem odborom namenili vlogo uredniškega odbora, ponekod so bili člani odbora zadolženi kot dopisniki za določeno področje, spet drugod pa so odbore ustanovili v temeljnih organizacijah. Odbori za obveščanje (informiranje) kot izvršilni organi delavskega sveta delovne organizacije pa naj bi istočasno opravljali tudi funkcijo izdajateljskega sveta za sredstva (javnega) obveščanja v ozdih (glasila) — tako naj bi v ozdih po preteku mandata izdajateljskemu svetu, namesto njega izvolili odbor za obveščanje. Odbor za obveščanje naj bi predlagal osnutek pravilnika o informiranju oziroma ustrezno normativno ureditev informiranja v samoupravnih splošnih aktih, predlagal naj bi program informativne dejavnosti za tekoče leto, izvrševal naj bi sklepe, ki jih sprejme delavski svet ali delavci z osebnim izjavljanjem (s področja informiranja, če to ne spada med dolžnosti poslovodnega organa). Odbor naj bi spremljal in nadziral izvrševanja programa informiranja, dajal predloge in pobude delavskemu svetu in poslovodnemu organu. Spremljal in analiziral naj bi delo službe za samoupravljanje in informiranja, drugih informacijskih služb, razpravljal in dajal naj bi predloge o materialnih, kadrovskih in organizacijskih vidikih informiranja v delovni organizaciji. V funkciji izdajateljskega sveta naj bi odbor za obveščanje spremljal izvajanje vsebinske zasnove sredstev (javnega) obveščanja, dajal mnenje delavskemu svetu o imenovanju in razrešitvi (odgovornega) urednika in o-pravljai druge naloge izdajateljskega sveta, ki jih določa zakon o javnem obveščanju. Izkušnje v delu odborov so različne, odvisno od tega kakšne pristojnosti imajo, koga je sindikalna organizacija predlagala v odbor, kakšna gradiva dobivajo člani odbora za seje od službe za samoupravljanje in informiranje in še in še. Gotovo pa je, da so izkušnje v delu odborov pozitivne povsod tam, kjer so zaživeli, kjer obravnavajo probleme, dajejo predloge in pobude in o svojem delu poročajo tako delavskemu svetu kot vsem delavcem prek sredstev obveščanja. COLOR3 Vsem delavcem delovne organizacije Color ČESTITAMO ZA DAN OF IN 1. MAJ - PRAZNIK DELA Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, vodilni in vodstveni delavci DO Color Nov pogled na našo tovarno vam predstavljamo na naslovni strani, tale »zgodovinski« posnetek pa je nastal, ko so delavci KPL, tozd Rast iz Ljubljane podirali topole ob cesti Kranj -Ljubljana. Izgubljeno senco ob ograji bomo sčasoma dobili nazaj s posaditvijo mladih dreves, obnoviti pa bo treba tudi fasade, s čemer bomo dejansko tovarna barv. Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša Nove počitniške enote na Cresu - da ali ne? Ob pripravi tokratne številke glasila je bila ena od naj zanimivejših tem, ki so (oziroma naj bi) razvnele slehernega člana delovnega kolektiva. Predlog iz delovne skupnosti skupnih služb, ki ga je pripravil v pismeni obliki kadrovsko splošni sektor, je naletel na različne odzive, kar pove podatek, da so v enem tozdu sindikalisti izražali drugačno mnenje od članov delavskega sveta. Kako je torej s to pomembno odločitvijo? Odpravili smo se v novo tovarno in hoteli izvedeti kar največ mnenj. Toda, za časopis ljudje neradi dajejo izjave, še težje »pozirajo« pred kamero. Skorajda pa bi lahko trdili, da številni delavci o tem sploh niso bili obveščeni. Mogoče pa je bil vzrok tudi v tem, da se je ura že bližala 14. in je »naporno« delo opravilo svoje. Nekaj dremajočih v garderobi nismo motili, tudi ne dveh vnetih šahistov, pa številnih vnetih kadilcev, katerim je prav tisti dim pomenil vzpodbudo za zadnji »delovni učinek«. Sicer pa so nam povedali: Vinko Kopač, pomočnik izdelovalca premazov: »Za nabavo počitniških enot na otoku Cresu nisem preveč navdušen. Zdi se mi, da gola narava odvrača ljudi. Pa tako oddaljeno je vse skupaj, veliki potovalni stroški. Rajši bolje vzdržujmo tiste počitniške zmogljivosti, ki jih imamo.« Franc Lavrinc, skladiščnik®: »Odločno podpiram nakup, saj nam bo tako omogočeno daljše letovanje, oziroma večkrat bomo lahko prišli na vrsto. Malo me le skrbi trajekt, pa dolga vožnja. Mogoče bi se dalo urediti avtobusni prevoz dol in nazaj?« 4 COLOR Joži Molch, pomožna dela: »Na morje hodim s sestrami, tako, da se v tovarni sploh ne prijavljam za letovanje. Zdi pa se mi, da je to predaleč, potreben bo daljši turnus, da se bo izplačalo iti dol. Sploh pa nas o tem podrobno nihče ni obvestil, kako naj se potem sploh odločim!« Ferdinand Stenovec, pomočnik vodje izmene: »Zdi se mi, da je Cres kar predaleč, pa še pravijo, da so same skale tam, plaže da še ni. Če bi bilo kje bližje, potem bi lahko vsi vsako leto letovali, tako, pa se številni sploh ne prijavljajo za počitnikovanje. Meni je Umag najbolj všeč in vsako leto bi tam letoval.« Janez Lampič, komisionar: »Sem za nakup počitniških enot na Cresu. Bil sem že doli, pa vem, kako je tam. Všeč mi je podnebje, to je lep zaliv, vse je še nedotaknjeno, le plažo bo še treba urediti. Imeli bomo večjo možnost letovanja v svojih počitniških enotah, to pa nam vsem veliko pomeni, ali ne?« Akcijska konferenca ZK DO Color Razširjena delovna skupina je analizirala področje samoupravnih odnosov in delovanje delegatov ter delegacij v naši delovni organizaciji. V pregled in analizo so bili vzeti načini, kako naši delegati oblikujejo svoja stališča na raznih zasedanjih skupščin SIS. Prav tako smo pregledali delo naših samoupravnih organov, tako delavskega sveta delovne organizacije, kot tudi delo njihovih izvršnih organov. Vodje delegacij in konferenc delegacij naj bi odslej v kratki, zgoščeni vsebini poročali o delu SIS. Da bi bil pretok informacij čimbolj ši, predlagajo, da se ta poročila objavljajo v našem glasilu. Možnosti vpliva delegatov na odločitve skupščine SIS pa so po mnenju večine delegatov manjše, kot pa nam je z zakonom zagotovljeno. Delovna skupina bo pozorno in neprestano spremljala delo SIS, kakor tudi delo samoupravnih organov delovne organizacije, kajti v našem skupnem interesu je, da obstoječi sistem čimbolj še deluje. Anton Kern Poročilo o delu DSSS DO Color v prvem trimesečju leta 1984 1. Finančno računovodski sektor V januarju in februarju so bila opravljena dela pri usklajevanju inventure za leto 1983 ter zaključnem računu za isto poslovno leto. Pripravili smo zbirno in konsolidirano bilanco uspeha za DO kot celoto v rokih in na način kot ga predpisuje zakon o knjigovodstvu. Za TOZD in DSSS pa zaključni račun za leto 1983) bilanca uspeha, bilanca stanja, posebni podatki k poslovnemu rezultatu itd.). Ob zaključnem računu smo pripravili pregled stroškov, omejenih z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov: a) za prevozne stroške in uporabo lastnega avtomobila in reprezentanco, ‘b) za pregled izdatkov za pogodbe o delu, avtorske honorarje, c) za reklamo in propagando. Sodelovali smo pri pripravi gospodarskega načrta za leto 1984 in sicer pri naslednjih planih: plan amortizacije, plan sredstev SSP, plan virov in porabe sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj, plan splošnih stroškov, plan obratnih sredstev ter plan ugotavljanja celotnega prihodka in dohodka ter njegove razdelitve. V samoupravnih organih je v februarju potekala razprava o predlogu gospodarskega načrta za leto 1984 ter poročilo o poslovanju v letu 1983. V marcu smo izdelali primerjalno analizo uspešnosti poslovanja v sorodnih tovarnah v SFRJ in sicer za: Dugo, Chromos, Helios in Color. Rezultate smo predložili vodilnim in vodstvenim delavcem DO Color v nadaljnjo obravnavo. V navedenem obdobju smo likvidnostne težave premeščali z zagotavljanjem sredstev prek Ljubljanske banke, Gospodarske banke Ljubljana, kjer smo najemali kratkoročne kredite (selektivne kredite za pripravo blaga za izvoz in kreditiranje izvoza blaga) ter pri Interni banki Kemija z najemanjem kratkoročnih sredstev (za o-hranjanje likvidnosti, odkup deviz) in pri Narodni banki Jugoslavije Beograd, kakor tudi pri naših poslovnih partnerjih s katerimi smo povezani v reproverigi. Zaradi lažjega premeščanja li-kvidnostinih težav smo nadaljevali s sestanki finančne komisije, na katerih smo tesno sodelovali s komercialnim sektorjem in sproti reševali tekočo problematiko. Sodelovali smo kot člani poslovnega odbora in kreditnega odbora na sestankih pri kreiranju poslovne in kreditne politike pri Interni ban- ki Kemija ter kot delegati na zboru Interne banke. Sodelovali smo tudi kot delegati na zboru Ljubljanske banke in Jugobanke Ljubljana. Sodelovali smo pri uresničitvi naložb v TOZD Smole za povečanje kapacitet alkidnih in poliestrskih smol ter pri zaključku naložbe v rekonstrukcijo mešalnice. Stalna dela in naloge so bile o-pravljene v predpisanem obsegu in danih rokih. 2. Sektor za APO in AOP 1. Oddelek za plan in analize V obdobju poročanja smo izdelali vsa letna poročila za potrebe Zavoda za statistiko in nekatere druge institucije. V februarju smo dokončno pripravili vse materiale za izdelavo letnega plana 1984 in ga posredovali v razpravo DS, ki so ga sprejeli z manjšimi popravki. Izdelali smo tudi vsa mesečna poročila in evidence za notranje in zunanje potrebe v poslovnem procesu. 2. Oddelek za avtomatsko obdelavo podatkov 1. Obračun OD in kadrovska evidenca — redni mesečni obračun OD — program kadrovske analize u-pokojitve po segmentih v razmaku 5 let — izpis kumulative OD za leto 1984 — izpis po kategoriji izobrazbe in njenih pogojih glede na delovno nalogo in interno kvalifikacijo — program finančne statistike povprečnega osebnega dohodka po kategoriji delovnega mesta — izpis seznama stalnosti zaposlitve v DO 2. Matična datoteka predmetov dela — tekoče ažuriranje datoteke predmetov dela in popravljanje napak — izpisi raznih šifrantov iz matične datoteke — poenotenje obrazca za enotno zajemanje matičnih podatkov za predmete dela — dopolnitev navodila za izpolnjevanje obrazca 3. Osnovni matični podatki o predmetih dela — uvajanje navodil za izpolnjevanje obrazcev, ažuriranje sestavine in navodil za ažuriranje strukture datoteke — izpolnjevanje obrazcev za se-stavnice — nalaganje podatkov v datoteko 4. VŠOD Kranj — obračun kalkulacij po dejanskih cenah 5. Projekt Oskrbovanje z materialom — priprava gradiva za vodstvo DO, odločitveno in izvedbeno delovno skupino — opredelitev aktivnosti za izvedbo faze »vodenje zalog in rezervacij materialov« — sodelovanje v odločitveni in izvedbeni delovni skupini 6. Delo v zvezi z nabavo terminalske opreme 7. Izobraževanje — udeležba 2 delavcev na enotedenskem tečaju sistemska analiza — udeležba enega delavca na tečaju sistemska analiza — praktikum — udeležba dveh delavcev na e-notedenskem tečaju vodenje, testiranje in vzdrževanje aplikacij —- udeležba dveh delavcev na tridnevnem tečaju Principi disajna in uporaba banke podatkov — udeležba enega delavca na enotedenskem tečaju planiranja in vodenja AOP. 3. Organizacija poslovanja 1. Posnetek obstoječega stanja poslovanja na podsistemih: — planiranje prodaje — izvoza — določanje dobavnih rokov za izdelke — izdelava receptur izdelkov 2 Uvajanje postopka o reševanju reklamacij na podlagi pripravljenega organizacijskega predpisa 3. Priprava osnutka organizacijskega nredpisa o sprejemanju in odpošiljanju pošte v DO Color. 4. Izobraževanje iz področja: — svetovanje in prenos znanja v DO — razvojno raziskovalno delo — kibernetika in možnosti njene uporabe — teorija in stimulacija sistema. 3. Razvojno investicijski sektor 1. Rekonstrukcija mešalnice: Faza I: Delo na rekonstrukciji dispergirnega in šaržirnega oddelka je potekalo po zastavljenem načrtu. Montirani so bili dnevni šaržirni silosi, dozirni in transportni polži ter pokrovi disolverskih posod. Ostala dela so pogodbeno zaključena in računamo, da bodo dela končana v predvidenem roku. 2. Rekonstrukcija in modernizacija smol: Rekonstrukcija kotlovnice kasni zaradi izdelovalca in dobavitelja o-preme (2 meseca). 3. Izgradnja in rekonstrukcija skladišča topil s potrebno infrastrukturo: PGD izdelani; nastale probleme pri zagotavljanju finančnih sredstev deloma rešili šele proti koncu marca. Imenovan je projektni tim za vodenje investicije. Pripravljene so vse podloge za pridobitev soglasij (Nadaljevanje na 6. strani) COLOR 5 (Nadaljevanje s 5. strani) za gradbeno dovoljenje. Poiskane so bile ustrezne ponudbe za posamezna dela in ovrednotene. Izvajalce še nismo izbrali. 4. Razvod komprimiranega zraka za potrebe TOZD Premazov: V delu je posnetek stanja in priprava projekta naloge za projektiranje. 5. Praškasti premazi: Aktivnost s strani SOZD in Heliosa je popolnoma ohromela. Skupaj s TOZD Premazi poskušamo aktivirati razgovore o nabavi polin-dustrijske naprave. 6. Sanacija cisternskega prostora: Montaža kazalcev nivojev je bila izvršena. Predvidevamo, da bodo dela in pregledi zaključeni v mesecu aprilu. 7. Rekonstrukcija oddelka za kite: Tehnični pregled je bil opravljen 8. 2. 1984. Na osnovi pripomb komisije za tehnični pregled se odpravljajo pomanjkljivosti. Predvideno je, da bo oddelek predan v uporabo konec aprila (uporabno dovoljenje). 8. Vzdrževalne delavnice in gasilske shrambe: Po poizvedbah na LUZ in LIZ je lokacija, kjer želimo razširiti delavnice za njih nesprejemljiva. Iščemo novo lokacijo v okviru današnjega in bodočega areala Colorja. 9. Trgovina: Faza I in II: Lokacijska dokumentacija izdelana, vložena je vloga za odločbo za lokacijsko dovoljenje. Ker območje Medvod še nima potrjenega zazidalnega načrta, mora pred izdajo lokacijskega dovoljenja sprejeti vsako poseganje v prostor občinski izvršni svet in zato se je izdaja odločbe o lokaciji »trgovine« zavlekla za ca. en mesec. Med tem časom je v izdelavi PGD in PZI. 10. Cestna tehtnica: Dela napredujejo zaradi slabega vremena nekoliko počasneje kot smo predvidevali z prvotnim načrtom. Predvidevamo končanje oziroma usposobitev tehtnice v začetku maja. 4. Katirovsko-splošni sektor V sektorju so bila opravljena v bistvu vsa dela, ki se morajo izvajati tekoče. Poleg gornjih nalog, so bile o-pr avl j ene naloge, ki se pojavljajo občasno in zahtevajo bolj poglobljeno delo in bodo imele pomemben vpliv na učinkovitost in uspešnost poslovanja DO kot celote oziroma njenih posameznih organizacijskih enot in sicer: — v delu je popis delavcev na obrazce KE1- in KE-11, — v delu so osnutki samoupravnih splošnih aktov v zvezi s štipendiranjem, izobraževanjem ob delu in iz dela za DO Color, COLOR6 — za izdelavo osnutkov sprememb in dopolnitev temeljnih samoupravnih aktov DO, TOZD in DSSS, ki se bodo spreminjali na osnovi nove zakonodaje in ugotovljenimi potrebami po spremembah posameznih določb še zbirajo potrebna gradiva, — pripravljen je bil osnutek Pravilnika o inovacijah in ta posredovan v javno razpravo, — pripravljene in sprejete na delavskih svetih so bile spremembe in dopolnitve navodil o licitacijah, — napisani in razmnoženi so bili osnutki Pravilnikov o delovnih razmerjih obeh TOZD in DSSS, osnutek Pravilnika o disciplini in odškodninski odgovornosti DO ter predlog Pravilnika o delu samoupravnih organov DO, TOZD in DSSS, — skupaj z ZOP Ljubljana se odvijajo aktivnosti v zvezi s pripravo predlogov Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za OD in skupno porabo, predlogov Pravilnikov o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter osnutkov Pravilnikov o organizacijski strukturi in razvidu del in nalog. Te aktivnosti tečejo prepočasi in jih bo treba pospešiti, — pripravili (v rokopisu) smo nove osnutke samoupravnih aktov o reševanju stanovanjskih problemov delavcev. Te bo potrebno še napisati in razmnožiti ter posredovati v javno razpravo, — za novo sprejete delavce, ki delajo z nevarnimi snovmi, je bil izveden preizkus znanja iz varstva pri delu, — v teku je pridobitev uporabnega dovoljenja za dvigalo, — v teku je novelacija obrambnega načrta in priprava novega varnostnega načrta DO, —- pripravljena in sprejeta je bila politično-varnostna ocena DO Color, — izdelana je bila analiza s predlogom ukrepov o koriščenju počitniških enot, odbor za družbeni standard pa je na osnovi te analize sprejel ustrezne ukrepe, — izvedene so bile vse aktivnosti v zvezi z dodelitvijo posojil za reševanje stanovanjskih problemov delavcev DO Color v DO Color in v Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana in za dodelitev stanovanj, ki bodo v kratkem na razpolago. Za ta stanovanja je v tem času objavljen osnutek prednostne liste, — izvedene so bile vse naloge v zvezi z preureditvijo bivšega samskega doma v družinska stanovanja (pridobitev potrebne dokumentacije, pogodb z izvajalcem itd.). Izvajalec bo v nekaj dneh ta stanovanja izročil v uporabo, — objavljen je bil razpis za letovanje v počitniških enotah in izvedene vse potrebne aktivnosti za pridobitev novih počitniških enot, — pripravljene so bile vse potrebne informacije in nudena strokovna pomoč za nakup stanovanj, razpise o možnem subvencioniranju stanarin in o razpisu solidarnostnih stanovanj, ki jih je objavila samoupravna stanovanjska skupnost. 5. Komercialni sektor Poleg stalnih aktivnosti, ki so o-pisane v nadaljevanju tega poročila, smo v komercialnem sektorju opravili naslednje naloge v skladu s programom dela DSSS za leto 1984. 1. V skladu s trenutno zakonodajo na področju deviznega poslovanja smo pripravili program zagotavljanja deviznih sredstev, ki vključuje združevanje deviz po 65. in 66. členu ZDP v okviru reprove-rige, kot tudi združevanje s turističnimi in drugimi organizacijami. 2. V sodelovanju s finančno računovodskim sektorjem tekoče izvajamo aktivnosti zagotavljanja dinarskih sredstev. 3. V okviru nabavnega oddelka smo pripravili in tekoče izvajamo program oskrbovanja z osnovnimi surovinami, ki predvideva tako potrebno združevanje deviznih sredstev, kot tudi investicijsko sovlaganje z našimi dobavitelji. TOZD SMOLE Količinski plan nabave 3.519 ton je bil realiziran v celoti, pri čemer je bila domača nabava presežena za 7 odstotkov oziroma za 120 ton, uvoz pa je bil presežen za 22 odstotkov oziroma za 389 ton višji. Kljub temu je bila nabava težavna in večkrat kritična. Stalno smo se srečevali s problemom sojinih mastnih kislin. Morali smo jih tudi uvažati. Oskrba s toluenom je bila v I. kvartalu tega leta zadovoljiva, saj smo naše potrebe v precejšnji meri pokrili z uvozom preko energetske bilance. Iz tega vira računamo tudi z uvozom stirena medtem ko smo stiren v I. kvartalu pretežno zagotovili s klirinškega tržišča. Z nabavo stirena oziroma toluena na domačem tržišču še naprej ne moremo računati. V primerjavi z letom 1983 je bilo kritično stanje predvsem pri nabavi sojinega olja in anhidrid malein-ske kisline, saj nismo mogli nabavljati potrebnih količin. Žal v letu 1984 praktično ne moremo računati na domačo AMK, saj nas je edini jugoslovanski proizvajalec obvestil, da zaradi težje okvare v letu 1984 ne more zagotoviti nobenih količin. Nejasen pa je tudi položaj s sojinim oljem. Naslednji nakupi bodo delno vezani na združevanje sredstev oziroma na lasten uvoz. Uvoz surovin je bil količinsko za 22 odstotkov višji, vrednostno pa za 31 odstotkov višji od planiranega. Količinska prodaja smol je bila v I. kvartalu leta 1984 za 12 odstotkov višja kot v I. kvartalu leta 1983. Plan je bil realiziran 104-od-stotno. Prodaja na domačem trgu je bila 35 odstotkov nižja od planirane, plan izvoza na konvertibilno tržišče je bil presežen za 135 odstotkov ali za 688 ton več kot je bilo predvideno. Interna prodaja je bila za 11 odstotkov višja kot v I. kvartalu leta 1983. Povpraševanja po alkidnih in poliestrskih smolah na jugoslovanskem tržišču nismo mogli zadovoljiti in bi bila prodaja lahko znatno večja. Količinski plan izvoza je bil presežen za 135 odstotkov, vrednostni za 95. Pomembno pa je tudi dejstvo, da smo odprli nekatera nova tržišča, kjer bi omenili predvsem Italijo, Avstrijo, Iran, Poljsko in Saudovo Arabijo. TOZD PREMAZI Količinsko je bilo nabavljenih za 23 odstotkov ah 1.428 ton manj surovin kot je bilo planirano. Od tega je bila domača nabava manjša za 34 odstotkov ali 1.345 ton, uvoz pa je bil realiziran 94-odstotno. Interna nabava je bila realizirana v višini 96 odstotkov oziroma 68 ton manj kot je bilo planirano. Vzroki za tako stanje so bili: — pomanjkanje domačih naftnih derivatov in aromatov; — pomanjkanje ostalih surovin za izdelavo proizvodov za naše potrebe; — zahteve dobaviteljev za devizno participacijo in — pomanjkanje embalaže. V primerjavi s planiranimi količinami je bila realizacija pri nekaterih skupinah naslednja: — topila 94 % — razlika realizi- rana s topih iz uvoza energetska bilanca; — mehčala 59 % — ni bilo potreb zaradi pomanjkanja NC; — NC 45 % — proizvajalec ni vršil redne dobave zaradi ustavitve proizvodnje dušične kisline v Go-raždah, delna razlika pokrita z u-vozom; — bitumen 49 % — ni bilo potreb; — smole 50 °/o — pomanjkanje deviz za participacijo Helios Domžale; — pigmenti 35 °/o — pomanjkanje surovin za cinkkromat in manjši odjem Ti02 zaradi izpada izvoza; — polnila 90 % — manjši odjem po potrebah; — kemikalije 31 % — delno pomanjkanje spec. dodatkov, silikon olje in drugi; — embalaža 66 % — zaradi izpada izvoza v sodih, delno povečan asortiman drobne embalaže. V letu 1984 bi ocenili stanje nabave zelo kritično. Primanjkovale so vse surovine, kjer je potrebno pokrivati del vrednosti z devizno participacijo. Večja težava je nastopala pri nakupu NC, kjer je bila kvartalna količina zagotovljena le 45 %. Posebno poglavje kritičnosti je predstavljala pločevinasta nabava, vključno sodi. Prizadevanja, da bi zagotovili čimveč embalaže in sodov so bila usmerjena na vse proizvajalce in kaže na nekolikšno izboljšanje. Pričakujemo, da bomo v nadaljevanju leta vsaj del pločevine zagotovili od jugoslovanskih proizvajalcev iz Šabca in Smedereva. Količinska prodaja premazov je bila v I. kvartalu leta 1984 za 5% ali 317 ton višja kot v I. kvartalu leta 1983. Plan je bil realiziran 83 % t. j. prodanih je bilo 1.333 ton izdelkov manj kot smo planirali. Prodaja na domačem trgu je bila za 12 % nižja od planirane in za 9 °/o višja kot v I. kvartalu leta 1983. Plan izvoza na konvertibilno tržišče smo presegli za 18 procentov, medtem ko je bil izvoz na klirinško tržišče za 56 %> ali 568 ton nižji od planiranega. V letu 1982 smo pričeli z realizacijo kompenzacijskih poslov z Bolgarijo in Poljsko, s čimer se odpira novo področje sodelovanja z državami, s katerimi ima Jugoslavija konvertibilni način plačevanja. S temi posli nadaljujemo tudi v letošnjem letu in pričakujemo povečanje obsega tega sodelovanja. Odpirajo se tudi realne možnosti za sodelovanje z Avstrijo in Švico. Uspešni strelci S pričetkom občinske lige, zračna puška za ženske in pištolske lige za moške se nam strelcem prične nova sezona, ki traja prek celega leta. Ženske so dosegle ekipno II. mesto, kar je doslej najboljša uvrstitev v liga tekmovanju. Naša najboljša posameznica Mimi je zasedla 5. mesto s povprečjem 6 x 167. Moški so v pištolski ligi prav tako zasedli II. mesto. Franci Krelj ni imel resnega konkurenta in je s 5 x 333 krogi zasedel prvo mesto. Končali smo tudi moško ligo v tekmovanju z zračno puško. V tej ligi nastopa tudi naša najboljša strelka. V vseh osmih kolih so strelci odrezali takole: Skupaj krogov se naši Pov- prečje Krelj Franci 2.836 8,90 Hribernik Marjan 2.833 8,86 Krelj Stane 2.798 8,75 Jamnik Mimi 2.706 8,44 Sešek Gustel 2.638 8,30 Burgar Ivan 2.622 8,20 Šimunkovič Miško 2.586 8,10 Šetina Janez 2.290 7,20 Znano je, da imamo treninge in tekmovanja v dokaj težkih pogojih a prav zato smo lahko veseli, da držimo korak z ostalimi družinami v občini Ljubljana-šiška. Da bi stebre naše družine še ojačali, vabimo vse mlade v naše članstvo. K. F. COLOR 7 Prvi objekt III. samoprispevka končan! Zdravstveni dom Medvode V Colorjevih informacijah št. 5 iz maja 1983 smo na eni celi strani objavili v tekstu in sliki pričetek oziroma postavitev temeljnega kamna za izgradnjo novega Zdravstvenega doma Medvode, ki je bil po vsesplošni akcjii in prizadevanju najširših faktorjev prvi objekt iz širokega programa samoprispevka III. Tam je bilo tudi zapisano* na tem mestu trava ne bo več rasla«. Mnogi so se na takšno pisanje hihitali in dajali svoje pripombe. Vse tiste danes pozivam, da se napotijo na S vet j e poleg osnovne šole pa se naj sami prepričajo ali je to novi »ta pravi« Zdravstveni dom ali pa je narejen iz lepenke oziroma je to nepokošena trava. Izgradnjo ZD Medvode je z vso resnostjo prevzel na podlagi predhodne licitacije Stavbenik Koper, TOZD Ljubljana, ki je že predhodno zgradil otroški vrtec in osnovno šolo. Izbor istega izvajalca nedvomno dokazuje njegovo kvaliteto. Temeljni kamen je bil položen tik pred koncem leta 1982, 6. 1. 1983, zima je nudila ugodne pogoje in stroji so zabrneli v vsej svoji veličini in moči, kar so še posebej občutili neposredni sosedje. Izvajalcem je bilo dano na razpolago 13 mesecev časa in ca. 16 starih milijard dinarjev. Po njihovih izjavah z izgradnjo niso imeli težav, postavljeni rok 13 mesecev ne bo prekoračen niti za cel mesec. Tudi sredstva, ki so bila za to namenjena, zadostujejo v celoti in podražitve niso predvidene. V tem času je ZD z vidika gradbenih in obrtniških del skoraj v celoti končan in na vrsti je montaža opreme v posamezne ambulante in druge prostore, ki so potrebni za nemoten potek dela oziroma nudenje zdravstvenih storitev krajanov. Konec februarja je bil tehnični pregled novega objekta, otvoritev ZD Medvode pa je predvidena v mesecu maju. Do tega časa naj bi tudi bila o-pr avl j ena preselitev iz starega objekta v nov zdravstveni dom. Dejavnost v novem ZD Medvode se bo čez krajši čas razširila v vsej prvotno predvideni dejavnosti, kajti ne smemo zanemariti dejstva, da se zdravstvo v času gospodarske stabilizacije ne nahaja v ugodnem položaju, da manjka sredstev na vseh področjih. Poleg tekoče dejavnosti, ki se direktno prenese iz starega doma, se bo na novo odprla tudi ambulanta medicine dela in fizioterapije. Poleg tega pa se bodo tudi vse obratne ambulante, ki danes obstajajo COLOR8 (Aero, Color), prenesle v prostore novega zdravstvenega doma, kjer se bo v posameznih dneh nudila sploš-no-zdravstvena, zobozdravstvena in preventivna dejavnost medicine dela samo za naše delavce. V začetni fazi se število zaposlenih ne bo bistveno povečalo pač pa pozneje s širitvijo dejavnosti. Tre • nutno povečanje bo šlo samo na račun nove dejavnosti v medicini dela in fizioterapiji. Dostop do novega Zdravstvenega doma bo urejen s prometno študijo TOZD SMOLE Prišli Bogdan Stopar Vlasto Orel Odšli Leopold Zlosel — upokoj. Dušan Tehovnik Robert Staj er TOZD PREMAZI Prišli Andrej Zorman Boštjan Pečenko Jože Štrukelj Fadil Lushtaku iz JLA Milan Zvan Jože Kepic Odšli Vera Gostič — upokoj. Marija Bergant — upokoj. Franc Stritar Anton Polenšek — upokoj. DSSS Prišli Stanislava Prosen Odšli Darinka Mezek Terezija Bergant — upokoj. celotnega področja Svet j e, ki jo je 7. 2. 1984 potrdil zbor krajanov v osnovni šoli. Dostop oziroma dovoz bo možen s ceste na S vet j e, po Ostrovrharjevi in iz Finžgar j eve, kjer bo zgrajena nova cesta k domu. Mnogi se sprašujejo kaj bo z zgradbo starega ZD. Uradno bo ocenjena in odprodana na licitaciji. Mislim, da lahko zaključim z besedami zahvale vsem, ki so kakorkoli prispevali k sami pripravi in izvedbi akcije za gradnjo, sami gradnji in seveda vsem krajanom in občanom Medvode in cele Ljubljane, ki smo združili denar samoprispevka v enotni akciji zboljšanja našega družbenega standarda. Alojz Izlakar Veliko manj vrat je potrebno odpreti, odkar pošta takole »potuje«. PRIŠLI —ODŠLI od 16.12. 1983 do 12. 4. 1984 Stanislava Prosen Vesna Sever Jelka Anžič Lep uspeh naših jamarjev Naši jamarji, ki delujejo pod okriljem športnega društva Medvode, so aktivni vse leto. Raziskujejo podzemni svet, odkrivajo neznano in nam o tem tudi redno poročajo. Njihovo delo je obrodilo sad. Na jesen lanskega leta se jim je posrečil velik met. Že pred petimi leti so začeli raziskovati brezno Malinca v Ravniku. Vhod v jamo leži na zmerno strmem pobočju listnega gozda in je 20 minut oddaljen od ceste, ki povezuje Toško selo in Katarino. Vhodno brezno, ki se od odprtine s površino ca. 4 m2 strmo spušča v globino, je bilo poznano že prej. Brezno je bilo raziskano do globine dobrih 30 metrov, nadaljnje prodiranje pa je preprečila monolitna skalna zapora. Edina iskra upanja za jamarje je bil dokaj močan zračni tok, ki je vel skozi razpoko v dnu brezna. Lotili so se dela, zavihali rokave in po petih letih negotovosti, garanja in naporov končno uspeli. Sirili so dno brezna, sledili prepihu, rili v globino in po improviziranem vitlu dvigali odvečni material, ki se ga je nabralo za nekaj tovornjakov. Njihovo prizadevanje je tako lansko jesen rodilo sadove. Konec na novo izkopanega rova jih je pripeljal prav pod strop pokončne dvorane. Le-ta je visoka skoraj 25 metrov in vsa obložena z lepimi kapniškimi tvorbami. Na dnu dvorane je nadaljevanje jame v poseben dvojni rov, ki meri več kot 80 metrov. Vsepovsod so kapniki, ki jim sicer manjka kristalna belina, vendar so tvorbe za to področje (dolomiti) izredno lepe. Pozornost vzbuja kapnik prereza 10 centimetrov in višine 4 metre, ki povezuje strop in tla rova in je v sredini prelomljen in zamaknjen za nekaj centimetrov. Pred koncem rova, ki sam ne obeta nadaljevanja, je ozka luknja, skozi katero se čuti močan prepih. Fant-je-jamarji prisegajo, da s tem odkritjem delo v jami še ni končano in da jih čakajo še neodkrite lepote. Prav lepo jih je videti, kako se umazanih kombinezonov, utrujeni, a srečnih obrazov vračajo v dnevno luč. V načrtu za letošnje leto imajo po možnosti zasilno opremiti jamo in tako približati podzemne lepote tudi širšemu krogu o-biskovalcev. Jama seveda zaradi težavnosti ne bo primerna za vsako- gar, vendar bi bila ob ustreznem strokovnem vodstvu dostopna tudi takim, ki se z jamarstvom še niso ukvarjali. Kako nemirna stvar je človeški duh! Vsaka tančica, ki le za drobec odkrije Neznano, mu postoteri slo po iskanju, odkrivanju in raziskovanju. Frane E. Paberki iz Vrtiljaka mladosti — glasila učencev OŠ Franca Bukovca Kakor je pomlad potrkala na naša od zime in vsakršne druge lenobe zakrknjena srca, tako je s svojo vedrino predrla deževno aprilsko meglo mladina preške šole in iznajdljivo duhovito, za nekoga morda preveč vsiljivo, ponujala svoje glasilo v stari tovarni. Noben izgovor jim ni bil dovolj tehten. Naj navedem le primer: V spodnjih prostorih razvoja so »napadli« zrelo osebo, da bi za trideset dinarjev kupila njihovo glasilo. Le-ta jih je zavrnila, da Vrtiljaka mladosti ne bo vzela, saj ji bolj pritiče Vrtiljak starosti. Pa so se takoj znašli in proglasili omenjeno osebo godno še za disco. Za tak kompliment bi bilo lepo odkupiti celotno naklado. Pobrskajmo po vsebini tega simpatičnega vrtiljaka in ugotovili bomo, da tisti, ki jih imamo še za majhne otroke, nosijo v sebi globoko razmišljajoč duh, ki nas odrasle postavlja pred zid brez možnosti za poceni umik, ki s kritičnim očesom presoja naše pogrošno potrošništvo, ki obsoja, ker ne more lagati... RAZMIŠLJANJE Kaj je ljubezen? Kaj je sreča in kaj je življenje? Ali je to tisto nedolžno nasmihanje, tiste drobne nežnosti in komaj slišne besede? Ne vem. Kaj je sreča? Je to le fraza? Fraza, ki jo slišiš iz dneva v dan, a je ne poznaš? Ali pa je to nasmeh, topel in iskren? Iskre v očeh in neznano žarenje? Je to sreča? Ne vem. In kaj je življenje? Je to morda le zgodba? Zgodba, ki se z rojstvom začne in s smrtjo konča? Morda pa je to odprta knjiga, iz dneva v dan različna? Zdaj taka, ta trenutek že drugačna? Je to življenje? Ne vem. Vem le to, da nekoga ljubim, on mene in zato sem srečna. NAJ VEDO Noči niso več podobne nočem, niti dnevi dnevom, mrak je kot slovo, a jutro umre, preden mu podaš roko. Niti pomlad ni več pomlad, tako leno postaja zelena. Zdi se mi, kakor bi bila z rokami jeseni izvezena. Zato kličem z glasom brez glasu in v samoti odmeva moj krik; naj tudi drugi vedo, da si ti moja steza in jaz tvoj potnik. (Nadaljevanje na 10. strani) COLOR 9 Zasedanje zborov skupščine občine Ljubljana-šiška Ocena opravljenega Delegatska skupščina občine Ljub-ljana-Šiška je na marčevski seji vseh treh zborov, po predhodni razpravi v temeljnih delegacijah, kritično ocenila svoje delo v preteklih dveh letih in sprejela tudi usmeritve za nadaljnje delo. Poročilo, ki je bilo predmet razprave, je prikazalo ne le vprašanje in probleme, katerim je skupščina tega sklica posvetila posebno pozornost, temveč je izpostavilo tudi slabosti v njenem delu. Iz razpoložljivih podatkov nedvomno izhaja, da je delegatska skupščina imela veliko dela. Tako je zbor združenega dela na 21 sejah obravnaval skupno 328 točk, od tega 235 vsebinskih, zbor krajevnih skupnosti je na 20 ločenih sejah obravnaval od 290 točk 216 vsebinskih, družbenopolitični zbor pa je na 18 sejah obravnaval od skupno 167 točk 95 vsebinskih. Pomembnejše je vprašanje, ali so na dnevne rede delegatske skupščine vedno prihajala najbolj aktualna vprašanja dela in življenja delovnih ljudi in občanov. Poudarjeno je bilo, da bo v bodoče potrebna večja selektivnost pri predlaganju dnevnih redov, to še posebej velja za zbor združenega dela, da bi resnično zaživel v svoji specifični vlogi. Mo- dela ral bi posvečati večjo pozornost prav aktualnim vprašanjem gospodarjenja in imeti tudi večji vpliv na odločitve, ki zadevajo pogoje gospodarjenja oz. delitev ustvarjenega dohodka v združenem delu. Zato po mnenju delegatov ni sprejemljiva praksa, ki je močno prisotna v zadnjem obdobju, da se pomembnejše odločitve sprejemajo po hitrem postopku, še zlasti v zvezni skupščini, kar onemogoča ustvarjalno sodelovanje delegatske baze, pa tudi občinskih zborov združenega dela. Nedvomno je tudi v tem eden od vzrokov za nezadovoljivo udeležbo delegatov na seji zbora združenega dela, saj je znašala u-deležba v preteklih letih v povprečju le 61 %. Zato je potrebno kritično analizirati vzroke tega pojava in energične j e odpravljati že spoznane slabosti v delovanju delegatskega sistema v združenem delu, da bi zagotovili njegovo nadaljnjo krepitev in razvoj. Pri tem se morajo svoje odgovornosti v polni meri zavedati tako poslovodni in samoupravni organi v združenem delu kot tudi subjektivne sile na vseh ravneh. (Nadaljevanje z 9. strani) ROMANTIČNE DUŠE Tino muči vprašanje in zato ga zastavi Meliti in jo s tem zbudi iz premišljevanja: »Je sploh ljubezen brez trpljenja?« Melita še nekaj časa sanja o dogodkih iz preteklosti, potem pa poskuša odgovoriti Tini: »Mislim, da ne. Ljubezen izgine, hrepenenje ostane.« »Torej je samo otroštvo del življenja, ki je brezskrbno«, jo naprej sprašuje Tina in z zanimanjem posluša. »Da«, ji razlaga Melita, »samo otroštvo je brezskrbni del življenja in če ga vtaknemo v žep ter stečemo proč, v svet domišljije in sanj, je to vse, kar imamo«. Melita razmišlja: »Jesen je čas za samotno tavanje, čas da odgovoriš na vsa vprašanja, ki jih je zastavilo poletje, čas, da dokončaš vsa pisma, čas za začetek in konec ... Medtem se je zmračilo. Melita razmišlja, Tina pa zre v nebo. Obe ob oknu in počasni, tihi glasbi o-bujata spomine, premišljujeta o marsičem: otroštvu, o zarji, življenju in ljubezni. Predstavljamo vam Prostovoljno gasilsko društvo Pirniče V medvoški kotlini je sorazmerno veliko industrijskih proizvodnih zmogljivosti, po požarni nevarnosti pa izstopata delovna organizaciji »Donit« in »Color«. Proizvodni proces v »Colorju« zahteva kar naj-večjo gasilno zaščito, tako preventivne, kot tudi operativne oblike. »Color« ima sicer poklicno gasilsko enoto in je tudi dobro oskrbovan z raznimi gasilskimi sredstvi, toda, če bi prišlo do večjega požara, bi bila nujna pomoč okoliških prostovoljnih gasilskih društev. Z naslednjim kratkim zapisom želimo predstaviti Prostovoljno gasilsko društvo Zgornje Pirniče. Akcijsko sposobnost pri gašenju požarov moramo iskati v dveh či-niteljih: tehnični opremi in človeku. Gasilci iz Zgornjih Pirnič imajo naslednjo gasilsko tehnično opremo: orodno vozilo TAM TS 75 z vso potrebno opremo, avtocisterno TAM 4500 z opremo in terensko vozilo Lada Niva 1600, ki je namenjeno predvsem za hitre manjše posege. V društvu je 74 aktivnih in rezervnih članov ter 137 podpornih članov. Po činu imajo štiri gasilske častnike I. stopnje, tri častnike, osem nižjih častnikov in 12 gasilskih strojnikov. Imajo tudi dve desetini pionirjev in mladincev. Opravljena je bila obsežna prenova gasilskega doma v Zg. Pirničah, v katerem so shranjene gasilska vozila in oprema. SIS za požarno varnost iz prispevkov OZD razporeja po potrebah gasilskih o-kolišev, krajani pa še z denarno pomočjo skrbijo za napredek in modernizacijo prostovoljnega gasilstva. Štab operative PGD Zg. Pirniče ima v programu dela tudi mentor- COLOR 10 stvo in povezovanje z osemletko Pirniče, z društvom »Mladi gasilec«. Izobraževanje gasilskega kadra in tekoče uvajanje novosti, je prvenstvena naloga dobro organizirane gasilske službe, zato se člani udeležujejo tečajev, seminarjev in vaj ter tekmovanj, ki jih prireja občinska gasilska zveza vsako leto. Na tekmovanjih sodelujejo z eno do dvema desetinama in so doslej zabeležili že nekaj lepih uspehov, leta 1970 pa so celo bili najboljši v občini. Še posebej so ponosni na u-spehe mlajših tekmovalcev. Teoretično znanje, pridobljeno na vajah, tečajih in seminarjih, se kasneje izkaže v akciji na požarišču. Hitra intervencija pa dokazuje sposobnost operativne enote. Z izgradnjo vodovodnega omrežja v preteklem obdobju, smo veliko vodnjakov opustili. V primerni večjih okvar na vodovodnem o-mrežju pa bi lahko ostali brez pitne vode, oziroma vode za gašenje, zato so lani zgradili dva večja vodna rezervoarja, kar je velika pridobitev kraja. V krajevni skupnosti Pirniče sta v enotah civilne zaščite organizirana tudi dva gasilska oddelka, od tega je eden razporejen v prenovljeni gasilski dom Zg. Pirniče, drugi pa v Sp. Pirničah. Člani teh enot civilne zaščite se usposabljajo v uporabi gasilskega orodja in opreme. Društvo tudi tesno sodeluje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti, z občinsko gasilsko zvezo in SIŠ za požarno varnost občine Ljubljana-Ši-ška. Dobro sodelovanje z delovno organizacijo »Color« pa je že tradicionalno, zato ni naklučje, da je prav »Color« že nekajkrat prevzel pokroviteljstvo ob raznih slovesnostih PGD Zg. Pirniče. Anton Kern Color v sliki in besedi Delavki pri avtomatskem polnilnem stroju ... Kolesarnica je vse bolj ob cesti... Tudi palete so vse dražje, zato se jih izplača popravljati... COL OS ~ 1 R | ^: ::p: . ;x>.H jRS Sode počasi, a vztrajno zamenjujejo kontejnerji... Z embalažo so velike težave. Da ho-bok pušča vidiš šele, ko je napolnjen. Tako jih je v mešalnici od 1100 puščalo kar 50... Dve iz baze — Prva, a ne zadnja! Janezek, kaj pomeni, če stoji pred upravno zgradbo nov avto? Samo dve razlagi sta, Johan: — Ali ima Color novega direktorja ali pa ima direktor nov avto. — Druga, še vedno aktualna! Janezek v trgovini: — Liter kisa, prosim! — Da, imamo, izvolite. Samo sedaj se mu reče olje in ima tudi njegovo ceno. Prispeval V. V. Energetski objekt ob zaključku graditve ... COLOR 11 NAGRADNA KRIŽANKA COLORJEVE INFORMACIJE številka 4 (140), leto 13, april 1984. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 ie glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. maja 1984. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA . j/ asj- D' rs ►V E L E 'L ■ ■ **»•'* R R l/ /v R H»±*> X) u R L r* :v,z Tovr r o a O A? R 2> R M r^i R L E 27 $~,T ^5 T o N -*•- R / U ~E R R R £ K R su M ! R R E & E Z Sž? P R h R S o L / M R r / f E !355 J E /V c O Z o Z? i R R E 1/ h R v O z -K R EB l/ / R N R At -9 z? R O r' ET R n £ R r. k~-£’ K J> E K R p / R Z? ZV O Za nagradno križanko iz prejšnje številke našega glasila smo prejeli 35 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih prodajnega oddelka. Komisija v sestavi Jernej Merjasec, Marinka Sivec in Viktorija Ažman je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Silvo Vrtnik, drugo nagrado 150 din prejme Marta Sušnik, tretjo nagrado 100 din pa Miloš Milašinovič. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu glasila. Čestitamo ! Vsa izdelana barva se še »topla« transportira h kupcem ...