Leto IL Tedenska priloga »Slovenca** z dne 10. januarja 1926, štev. 7. Štev. 2. Slov.ensRe planine pozimi: Razor In Prlsojnlk z Vel. PlSence. (Posnel g. J. Skeriep, Ljubljana.) Nicholas Longworth, novi predsednik washingtonskega parlamenta. Otvoritvena seja parlamenta ameriških Združenih držav v Washingtonu, ki je poleg angleškega nedvomno najodločilnejši za potek svetovnih dogodkov. Iz uspešne boljševiške propagande na Kitajskem. Stavkuijoči kitajski delavci poslušajo na zborovanju sovjetske odposlance^ katerih vpliv raste od dneva do dneva. Iz boljševiškega gibanja na Kitajskem. Boljš^ska propaganda se kaže zlasti v kitajski armadi. Slika nam kaže .orehod celih voiaških oddelkov k >rdečini« četam. Pogled na Mosul, na levi reka Tigris.'! Iz Mosiula: Odpirajoči se most preko Tigrisa. v ozadju najel^antnejša mosuiska kavama. Kakof znano je izbruhnil zadnje čase radi Mosula (v Mezopotamiji) oster spor med Turčijo in Anglijo. Društvo narodov ga je prisodilo Angliji, todi iurčija te odločitve noče priznati; Angleži skušajo poravnati zadevo mirnim potem, kar bo pa jako težko. V bližini Mosula so stale y starem veki znameoiite Ninive. Dr. Vasilije Jovanovic, eden izmed prvakov NRS, ki je postal pred kratkim poljedelski minister. Zmagoslavna turneja dr. Korošca po Hercegovini. Kakor znano je priredil dr. Korošec koncem meseca novembra v spremstvu Stje-pana Bariča, predsednika bratske HPS, celo vrsto izbomo uspelih ljudskih shodov. Slika nam kaže, kako govori dr. Korošec katoliškemu hrvatskemu ljudstvu na i' Humcu pri Ljubuškem. Navzočih je bilo tudi mn<^ muslimanov. Ivan Knez, predsednik ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industriijo, ki je dne 2. januarja nenadoma umrl, • star 72 let. Prizor z zmagoslavne turneje dr. Korošca po Hercegovini. Kmetski Orli in Orlice pričakujejo v hercegovsiki vasi dr. KoroSca in ga obsipajo s cvetjem. S tečaja o brezalkoholni uporabi sadja in grozdja. v Mali LoKi (Dolenj.l dne 11. p. m. SliUe R »^Slovenskemu biografskemu leksikonu". Dr. Belar Albin (• 1864), naravoslovec.. Dr. Breznik Anton (• 1881), jezikoslovec. Borštnik-Zvonarjeva Zofija . , (• 1868), igralka. Potresni oil ser viator ij pod naSiirt Tri ylavom — edini svoje vrste na svetu. Dr. A. Belarjev potresni observatorij na Vrščeh pri Gorjah pod Triglavom W^!fjH''^/^iL?''"'Pte?"^y'l' '5' ograjen leta 1902. (600 m nad morjem) ta lezi jiad ,pa9te]fflM6em Podhom ob železnici Jesenioe-Bohinj. Observatorij je zaradi svojih specialnih aparatov svetovna posebnost in je v 6ast Sloveniji. Mali tremormeter, ki povečuje 86kra*no. Ta potresomer je v žepni obliki (velikost 15X12X24 cm) in je najmanjši na svetu (iz leta 1918). ^'eliki tremormeter, ki zaznamuj« navpično tresenje in povečuje stokraitno (iz leta 1912., velikost 40X40X60 cm). Ta in vsi drugi aparati so izum prof. dr. A. Bel«rja in so izdelani doma. Mali potresomer, ki zaiznamuje vodoravno tresenjejti povečuje stokratno (iz leta 1918., velikost 15FÍX27X27 cm). Prvi potresomer, ki ga je bilo mogoče prenašati in ki je beležil leta 1,908. veliki dunajski potres, ko so odreMi vsi tamošnji aparati. Dr. A. Belar (x) v dru^j prof. dr. J. Mihajlovica (XX), ravnatelja belgrajakega potresnega observatorija na Tašmajdanu, leía 1921. »Zlatorog«, veliki potresomer za daljne potrese, ki zamamuje vodoravno tresenje in je bil namenjen za opMOvanja na Triglami, je bil odlikovan na razstavi meteoroloških in seizmičnih aparatov leta 1909. v Faenzi z veliko diplomo. Podobna manjša aparata je dr. Bdar postavil v Hebu (CSR) in v Belgradu. Anemometer (= vetromer) iz leta 1925., urejen po principu vodoravnega potresomera za opazovanje hitrosti in moči vetra. Med neštevilnimi poizkusi ustvariti vetromer, je ta doslej najenostavnejša. Skupina malih potreso-merov v dr. Belarievem observatoriju. Prvi in drugi sta za opaiBO-vanje navpičnega tresenja, tretji pa za opazovanje vo-doravn^a tresenja v smeri jug—sever. 1. Diagram bližnjega potresa na Tirolskem (Mayrhofen— Franzensfeste) dne 12. maja 1924. 2. Diagram stalnega tresenja zemlje tik >5uma< v Vint-garju (opazovano 25. aprila 1€23). 3. Iz diagrama ekvinokcij-j?cega viharja od 23. do 24. feeptembra 1925, opazovanega na balkonu observatorija. 4. Diagram velnikega orkana v Bohinju ta blejskem kotu 24. oktobra 1924. 5. Diagram bližnjega potresa v Severni Italiji (25. aprila 1919), opazovanega v Ljubljani na Aleksaadrovi cesti; na diagramu je videti tudi ves cestni promet. I Skupina diagramov. (Označba ob desni strani.) velikega potresa 13. IX. 1925 v Armeniji in Erzeru-mu,"ki ga je zarisal veliki vodoravni potresomer. Diagram tresenja zemlje, povzročenega od drvečega vlaka na mehkem terenu, ki ga je zarisal potresomer v Preserjih pri Ljubljani. Diagram velike eksplozije municije na 'jub-ijanskem polju dne 11. maja 1.917. Spomini na Se tisto mrvico avtonomife» Rar smo Jo že Imeli. Cestni okrajni načelniki Vojvodine Kranjske pred deželnim dvorcem dne 9. novembra 1915. v prvi vrsti sede od leve na desno: A. Maly (Kranjska gora), O. Bric (Litija), A. Belec (Ljublj. okolica), dr. E. Lampe (dež, odbornik), dr. Ivan Šusteršič (dež. glavar), A. Klinar (dež. stavb. nadsvetnik), J. Zuro (Novo mesto), J. Uoltar (Črnomelj), B. Perhavc (Vipava). — V drugi vrsti stoje: A. Pele (Ribnica), A. Mejai (Kamnik), 1. Mihevc (Logatec), I. Turk (Lož), J. Marolt (Cerknica), J. Burja (Bled), I. Resnik (Radovljica), F. Didič (Idrija), dr. J. Hoeevar (KrSko). — V tretji vrsti: I. Cadež (Škofja Ivoka), J. Hafner (Škofja Loka), A. Srebotnjak (Postojna), J. Preleenik (Velike LašCe), M. Matjašič (Metlika), Fr. Tršar (Vrhnika), J. Slavec (Logatec), J. Erjavec (Višnja gora). — V zgornji vrsti: L. Hostnik (Litija), A. Cerar (Brdo), F. Huí (Trebnje), J. Gnezda (Kostanjevica), L. Bajee (Radeče), J. Rižnar (Radeče), I. Zabret (Kranj), I. Može (Senožeče), J. Benigar (11. Bistrica). — Velik del jihij^na svojih mestih še danes, a kaj, ______ iko jim centralizem ne dovoli nobenih sredstev. Jiato tudi naše ceste takp propadajo. Pogled na samostan sv. Bernarda v Švici (2412 m). Bernardinec. Prelaz Veliki sv. Bernard. Promet preko prelaza poleti. Veliki Sv. Bernard leži v švicarskem kantonu Wallis ob italijanski meji. Mimo njega vodi staro-slavna cesta iz Italije v Švico, ki je v višjih legah znana po svojih snežnih zametih in lavinah. Slavni samostan istega imena stoji že od leta 962. in je najvišje zimsko bivališče v Alpah (2472 m). V sedanjem samostanu je prostora za 80 popotnikov, menihov (avguHintev) je pa 20—30. V svrho reševanja v snežnih zametih ponesrečenih popotnikov so imeli nekoč slavne pse »bernardince«, med katerimi se je najbolj proslavil »Barry«, iki je sam rešil življenje 70 osebam. Ti psi so pa že izumrli in človekoljubni menihi so jih nadomestili z novolund-landsko pasmo, ki se je tudi obnesla. Samostan obišče letno do 20.000 tujcev in menihi jih pogoste brezplačno; stroške krijejo iz samostanskega imetja. Znamenite so tudi s^Qkfinske zbirke (knjižnica), prirodopisna in zgodovin^a zbiriia). Prelaz,je znan tudi po vratolomnem prehodu Napoleonove armade leta 1800. preko njega. Podobno, le manjše gostišče je tudi na Malem Sv. Bernardu (2177 m), ki leži v bližini Velikega. Pozimi na sledi za onemoglim popotnikom. Seizmologija. Seizmologija (seismos, grško: seismos) je veda o potresnih pojavih, s katero se bavijo v prvi vrsti geofizik, geolog in geograf. Danes je seizmologija samostojna veda, pri kateri razločujemo dve struji: makroseizmično t. j. študij aoveku občutne zemeljske stresljaje ali potrese in miliroseizmično t. j. študij pojavov, katere razvidimo iz zaznamovanj seizmografov. Seizmografi nam služijo v to, da zaznamujejo vsako tresemje zemljo, najsi bo naravnega ali umetnega izvira. Proučevanje potresov so gojili že v starem veku; seve, ne da bi slutili pravo bistvo potresa. V novejšem času so določili geologi tri vrste potresov in jih uvrstili po njihovem izviru: potresi, ki so posledice vdiranja, tektonični potresi in vulkanični potresi. Ta razvrstitev je še danes v veljavi. V krajih, ki so bili opetovano prizadeti od potresov, kakor na Japonskem, ki ima največ potresnih pojavov na svetu in kjer je potres vsakdanja prikazen ter v Italiji, kjer se trese vsak drugi dan, so ai kmalu omislili za opazovanje potresov posebm« priprave, to je seizmografe, spoznaje, da človeška čutila niso merodajna za natančno določitev potresnih pojavov. V Jugoslaviji, ki tudi spada med dežele z mnogimi potresi, se je začela gojiti ta veda šele po ljubljanskem potresu leta 1895. To je bil pričetek naše mlade seizmologije in s tem tudi pričetek moderne seizmologije sploh. Moderna seizmologija z svo imi avtomatično zaznamujočimi aparati nam je odkrila vpogled v popolnoma npv svet. Ugotovili smo presenetljivo resnico, da nase zemeljske plasti nikdar ne mirujejo, kar so trdili že gi^ki filozofi: itav^ei. Anglež John Milne je bil prvi pionir seizmologije na Japonskem in pozneje na Angleškem. Jstvaril je celo mrežo potresnih postaj povsod, kjer imajo Angleži svoje kolonije. Med Lahi so začetniki: de Rossi, Tacchini, Vicentini in drugi, na Nemškem: Wiechert, Mainka in Sieberg, v naši državi Srb Mihajlovič, Hrvat A. Mohorovičič in njegov sin Stjepan in v Sloveniji pisec teh vrstic. Leta 1897. sem ustvaril >potresno opazovalnico« v Ljul)-Ijani, kjer sem sčasoma uredil cel arsenal vsakovrstnih seizm<^rafov. V rednem obratu je bilo nič mang kot 17 aparatov, ako bi pa zbral danes vse razstresene aparate, bi bila to lepa razstava velikega kulturnega dela na domačih tleh. Izdajal sem deset let mesečnik >Die Erdbebenwarte« in >Neueste Erdbebennachrichten«, strokovna lista, ki sta se širila po svetu. Bil sem 25 let poverjenik za potresne pojave v Dalmaciji in izdajal potom akademije znanosti na Dunaju vsako leto znanstveno iK>ročilo. Bil sem prvi, ki je ugotovil vzroke zemeljskega vznemirjenja. Opremil sem leta 1910. belgrajsiko postajo z občutljivimi aparati in že leto prej v Hebu. Ta je bila med vojno ukinjena in le izredni ljubezniivoisti in razuimevanju g. predsednika Masaryka se imam zah\'aliti, da danes zopet deluje. V observatoriju pod Triglavom sto dve .sobi, opremljeni z seizmografi. V eni sobi je pet ročnih aparatov (št. 1, 2, 3, 4, 6 za nočno in dnevno službo; št. 1, 2, 6 so na južni, št. 3, 4 na severni steni na podstavkih 147 cm od tal), v sosednjem prostoru se pa nahajajo veliki vodoravni potiesomer 3.Zlatorog< za daljne potrese in zemeljsko vznemirjanje in trije tremormetri v večji izpteljavi. Poleg tega je postavljen na balkonu pomožni inštrument, ki je urejen po principu vodoravnih potresom er jev, da beleži točno vsak tresljaj zračnega oceana. To je prav enostavni anemometer ali vetromer. Vsa skupina teh navedenlih aparatov pa služi: 1. za določevanje točnega pričetka potresa, 2. za določevanje dolžine trajanja potresov, 3. za zaznamovanje števila potresnih sunkov in njih jakosM, 4. za določevanje oddaljenosti potresnega ognjišča (epicentra), 5. za določevanje globočine potresnega cgnji-šča (hypocenlra). 6. za določevanje smeri, iz katere se je po- tresni sunek pojavil, 7. za ugotavljanje, če so se pojavili rahli sunki pred glavnim sunkom ali po preteku tega. Skratka, iz leh zaznamovanj določimo vse, kar nas zimima pri potresih najbolj. Razen tega nam nudi seizmc^raf mnogo vsakovrstnih zapiskov umetnih stresljajev. O uporabi seizmografov v šolah, rudokopih, kamenolomih, pri železmioi in v vojaški službi pri iskanju ipodzemeljskih min in artilerij^ega ognja bom v kratkem priobčil obširnejši popis, ki bo kazal praktičen pomen teh ročnih aparatov v vseh navedenih panogah. Sestavljam tudi tabele, katere bo