SISTEM KVALIFIKACIJ NA PODROČJU AVDIOVIZUALNEGA USTVARJANJA, TEHNIK IN MULTIMEDIJSKE PROIZVODNJE SISTEM KVALIFIKACIJ NA PODROČJU AVDIOVIZUALNEGA USTVARJANJA, TEHNIK IN MULTIMEDIJSKE PROIZVODNJE SISTEM KVALIFIKACIJ NA PODROČJU AVDIOVIZUALNEGA USTVARJANJA, TEHNIK IN MULTIMEDIJSKE PROIZVODNJE Avtorji: mag. Martin Mele dr. Peter Purg mag. Barbara Velkov Rozman Urednici: Majda Stopar mag. Tanja Logar Fotografije: iStock, Shutterstock Jezikovni pregled: Eurotranslate storitve, d.o.o. Oblikovanje: Kofein dizajn, d.o.o. Založnik: Center RS za poklicno izobraževanje Elektronska izdaja Ljubljana, 2020 Publikacija je v elektronski obliki prosto dostopna na spletni strani Slovenskega ogrodja kvalifikacij www.nok.si Nosilec avtorskih pravic: Center RS za poklicno izobraževanje Publikacija je bila izdana v okviru projekta Dvig kakovosti sistema vrednotenja neformalno in priložnostno pridobljenih znanj, ki se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014—2020, prednostne osi 10 »Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost«, prednostne naložbe 10.1 »Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno s poklicnim usmerjanjem in validiranjem pridobljenih kompetenc, specifičnega cilja 2 »Izboljšanje kompetenc zaposlenih za zmanjšanje neskladij med usposobljenostjo in potrebami trga dela«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Publikacija je brezplačna. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=304065536 ISBN 978-961-6904-76-6 (pdf) Kazalo I. UVOD ........................................................................................................................................................................................ 6 II. OPIS SISTEMOV KVALIFIKACIJ .................................................................................................................................. 8 1. Ogrodje kvalifikacij ........................................................................................................................................................... 9 1.1. Kvalifikacija ..............................................................................................................................................................................9 1.2. Evropsko ogrodje kvalifikacij ..........................................................................................................................................9 1.3. Slovensko ogrodje kvalifikacij .........................................................................................................................................9 1.4. Register kvalifikacij SOK ...................................................................................................................................................9 2. Povezanost sfere izobraževanja in trga dela ...................................................................................................... 13 3. Opis sistemov kvalifikacij ............................................................................................................................................. 14 3.1. Izobrazbe – opis izobraževalnega sistema .............................................................................................................. 14 3.2. Poklicne kvalifikacije ......................................................................................................................................................... 18 3.3. Dodatne kvalifikacije ......................................................................................................................................................... 19 III. PRIKAZ KVALIFIKACIJ NA PODROČJU AV USTVARJANJA, TEHNIK IN MULTIMEDIJSKE PROIZVODNJE .................................................................................................................................................................. 20 1. Umestitev kvalifikacij v dejavnostih gospodarstva ......................................................................................... 21 2. Predstavitev in posnetek stanja na področju medijev v slovenskem gospodarstvu ..................... 22 2.1. Medijska produkcija ...........................................................................................................................................................23 2.2. Gospodarske dejavnosti medijske produkcije .......................................................................................................23 2.2.1. Dejavnost C18.1 Tiskarstvo in z njim povezane storitve ................................................................................... 24 2.2.2. Dejavnost J58.1 Izdajanje knjig, periodike in drugo založništvo................................................................... 26 2.2.3. Dejavnost J59.1 Filmska in video dejavnost ........................................................................................................... 28 2.2.4. Dejavnost J59.2 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij ......................................................... 29 2.2.5. Dejavnost J60.1 Radijska dejavnost ............................................................................................................................31 2.2.6. Dejavnost J60.2 Televizijska dejavnost ....................................................................................................................32 2.2.7. Dejavnost J63.1 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti, obratovanje spletnih portalov ................................................................................................................................................................................. 34 2.2.8. Dejavnost J63.9 Dejavnosti tiskovnih agencij, drugo informiranje ............................................................. 36 2.2.9. Dejavnost M74.1 Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo ...............................................................................37 2.2.10. Dejavnost M74.2 Fotografska dejavnost ................................................................................................................. 39 3. Kvalifikacije na področju AV ustvarjanja, tehnike in multimedijske proizvodnje ............................ 41 3.1. Opis kvalifikacij na področju AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje ............................. 42 3.2. Vpis v izobraževalne in študijske programe na področju AV tehnike in multimedijske produkcije ..............................................................................................................................................................................87 3.3. Število podeljenih certifikatov na področju AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje ........................................................................................................................................................................ 104 IV. TRENDI NA PODROČJU MEDIJSKE PRODUKCIJE ........................................................................................ 106 1. Vpliv tehnološkega razvoja na medijsko produkcijo ....................................................................................... 109 2. Vpliv družbenih sprememb na medijsko produkcijo ......................................................................................... 112 V. DODATEK ............................................................................................................................................................................ 114 1. Viri in literatura ...................................................................................................................................................................116 2. Pomen krajšav in kratic ................................................................................................................................................... 117 3. Kazalo slik ............................................................................................................................................................................. 117 4. Kazalo tabel .........................................................................................................................................................................119 IUvod 6 Področje medijev zagotovo sodi med tiste gospodarske panoge, ki imajo na stanje v družbi in na njen razvoj največji vpliv. Skozi svoj več stoletni razvoj je razvoj tehnologije prinesel predvsem izboljšave glede kvalitete, pocenitve produkcije in izboljšanja dosega medijev. Novi mediji, ki so nastajali, najprej film in radio (začetek 20. stoletja), nato televizija (petdeseta leta 20. stoletja) in na začetku tudi internet (devetdeseta leta 20. stoletja), niso bistveno vplivali na razvoj ostalih medijev. V zadnjih desetletjih je tehnološki razvoj s svojim trendom konvergence medijev prinesel velike spremembe, tako v načinu delovanja, kot tudi pri poslovnih modelih medijskih podjetij, ki še danes iščejo optimalne rešitve za svoj obstoj in nadaljnji razvoj. Vse te spremembe tudi močno vplivajo na potrebe po kadrih. Potrebe po tradicionalnih poklicih so v upadanju, nastajajo pa novi profili, ki so vse bolj povezani z znanji in spretnostmi, povezanimi z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. Glavni cilj te publikacije je pregledna in celovita predstavitev strukture kvalifikacij s področja avdiovizualnega ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje. Namenjena je različnim skupinam deležnikov, ki so na raznovrstne načine povezani z izbranim področjem: delodajalcem, zbornicam, sindikatom, izobraževalnim ustanovam, strokovnim institucijam, predstavnikom ministrstev in tudi širši zainteresirani javnosti. V prvem delu publikacije so uvodoma pojasnjene temeljne ideje Evropskega in Slovenskega ogrodja kvalifikacij ter vrste kvalifikacij. V tem delu predstavljamo tudi podrobnejši opis sistemov kvalifikacij v Sloveniji ter orodja za zagotavljanje njihove kakovosti in načine povezovanja sfere izobraževanja in trga dela. V nadaljevanju je predstavljena umestitev kvalifikacij s področja avdiovizualnega ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje v različnih dejavnostih medijev in medijske produkcije. Sledi predstavitev gospodarskih dejavnosti, kjer se ti kadri večinoma zaposlujejo, pregledna in celovita predstavitev posameznih kvalifikacij po ravneh Slovenskega ogrodja kvalifikacij ter možnosti zaposlitve omenjenih kadrov. Publikacijo zaključuje oris ključnih trendov v medijski industriji in njihov vpliv na kvalifikacijsko strukturo področja avdiovizualnega ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje. Poudariti velja, da so kvalifikacijske strukture na izbranih področjih in ostali podatki, ki področje opisujejo, podvrženi nenehnim spremembam oziroma dopolnitvam, zato odslikavajo stanje na izbranem področju v aktualni časovni perspektivi. 7 II Opis sistemov kvalifikacij 8 OGRODJE 1.KVALIFIKACIJ 1.1. Kvalifikacija Kvalifikacija je rezultat procesa ocenjevanja in priznavanja pristojnega organa, ki odloči, da je posameznik dosegel učne izide v skladu z opredeljenimi standardi. Kvalifikacije pridobivamo v sistemu formalnega izobraževanja in zunaj njega. Izkazujejo se z javnimi listinami (potrdili, spričevali, diplomami, certifikati). 1.2. Evropsko ogrodje kvalifikacij EOK Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (EOK) je skupno evropsko referenčno ogrodje, ki povezuje sisteme kvalifikacij različnih držav in deluje kot orodje za primerjavo kvalifikacij. Z EOK so kvalifikacije med različnimi sistemi in državami v Evropi lažje berljive in bolj razumljive. EOK ima dva glavna cilja: spodbujati mobilnost državljanov med državami in omogočati vseživljenjsko učenje. EOK je dostopen na portalu Learning Opportunities and Qualifications in Europe. 1.3. Slovensko ogrodje kvalifikacij Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) je enotni sistem kvalifikacij v Republiki Sloveniji za razvrščanje kvalifikacij v ravni, glede na učne izide. Namen SOK je doseči transparentnost in prepoznavnost kvalifikacij v Sloveniji in EU, njegovi temeljni cilji pa so: podpreti vseživljenjsko učenje; povezati in uskladiti slovenske podsisteme kvalifikacij ter izboljšati preglednost, dostopnost in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in civilno družbo. Podlaga za Slovensko ogrodje kvalifikacij je Zakon o Slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK, Ur. l. št. 104/2015), ki je začel veljati leta 2016. Slovensko ogrodje kvalifikacij določa tri vrste kvalifikacij: · izobrazbo, ki se izkazuje z javno listino o zaključenem izobraževanju, · poklicno kvalifikacijo, ki se izkazuje s certifikatom o pridobljeni NPK, izdanem v skladu s predpisi, ki urejajo NPK, ali z drugo listino o zaključenem programu za usposabljanje oziroma izpopolnjevanje, izdano v skladu s predpisi, ki urejajo poklicno, strokovno in visokošolsko izobraževanje, · dodatno kvalifikacijo, ki se ureja na način in po postopku, določenem v Zakonu o SOK, ter se izkazuje s potrdilom, izdanim v skladu z omenjenim zakonom, in je namenjena za dopolnjevanje usposobljenosti posameznika na doseženi ravni in na določenem strokovnem področju. Kvalifikacije so v SOK razvrščene v deset referenčnih ravni, glede na učne izide. Deset ravni SOK se povezuje z osmimi ravnmi Evropskega ogrodja kvalifikacij EOK prek opisnikov ravni obeh ogrodij. Visokošolske kvalifikacije so uvrščene tudi v ravni Evropskega ogrodja visokošolskih kvalifikacij (EOVK). 9 Slika 1: Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) KC – kratki cikel EOVK, 1. – prva stopnja EOVK, 2. – druga stopnja EOVK, 3. – tretja stopnja EOVK V shemo so vključene vse aktualne kvalifikacije, ki jih je mogoče pridobiti v Sloveniji. Vključena je tudi kvalifikacija Magisterij znanosti/umetnosti na 9.ravni SOK, ki je bila v procesu umeščanja SOK v EOK vključena v raven EOK 8. Informacije o umeščenosti ostalih kvalifikacij so dostopne na www.nok.si Vir: www.nok.si, 2018. 1.4. Register kvalifikacij SOK Register kvalifikacij SOK (www.nok.si) predstavlja javno dostopen informacijski sistem Slovenskega ogrodja kvalifikacij in omogoča vpogled v vse posamične kvalifikacije, ki jih je mogoče pridobiti v Sloveniji, in sicer: izobrazbe, poklicne kvalifikacije in dodatne kvalifikacije. Na ta način se povečuje transparentnost sistema kvalifikacij v državi, kar koristi zlasti naslednjim uporabnikom: udeležencem izobraževanja na vseh ravneh sistema, zaposlenim, delodajalcem, izobraževalnim institucijam, strokovnim komisijam, poklicnim svetovalcem in drugim. Kvalifikacije so v registru kvalifikacij SOK opisane v skladu z metodologijo SOK ter zakonskimi določili. Register kvalifikacij SOK je povezan tudi s portalom Learning Opportunities and Qualifications portal. QR koda za dostop do registra kvalifikacij Zaradi preglednejšega razlikovanja med aktualnimi in preteklimi izobraževalnimi programi so kvalifikacije v tabeli 1 prikazane v dveh različnih barvah: - z modro so obarvane kvalifikacije, ki jih kandidati pridobivajo v aktualnih izobraževalnih programih; - z vijolično barvo pa kvalifikacije, ki so jih kandidati pridobili v preteklih izobraževalnih programih (od šeste ravni do desete ravni SOK). 10 Tabela 1: Kvalifikacije v SOK ter ravni SOK v EOK IZOBRAZBE POKLICNE KVALIFIKCIJE DODATNE KVALIFIKACIJE EOK raven 1. RAVEN 1. Spričevalo o končanem 7. oz. 8. razredu osnovne šole (Nedokončana osnovnošolska izobrazba) Zaključno spričevalo osnovne šole1 (Osnovnošolska izobrazba z nižjim izobrazbenim standardom) 2. RAVEN 2. Zaključno spričevalo osnovne šole Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji Potrdilo o pridobitvi dodatne (Osnovnošolska izobrazba) (Nacionalna poklicna kvalifikacija, raven 2) kvalifikacije, raven 2 3. RAVEN 3. Spričevalo o zaključnem izpitu (Nižja poklicna izobrazba) Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji Potrdilo o pridobitvi dodatne (Nacionalna poklicna kvalifikacija, raven 3) kvalifikacije, raven 3 4. RAVEN 4. Spričevalo o zaključnem izpitu (Srednja poklicna izobrazba) Potrdilo o zaključenem programu za usposabljanje in izpopolnjevanje, Potrdilo o pridobitvi dodatne Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji kvalifikacije, raven 4 (Nacionalna poklicna kvalifikacija, raven 4) 5. RAVEN 4. Spričevalo o poklicni maturi Potrdilo o zaključenem programu za usposabljanje in izpopolnjevanje, Potrdilo o pridobitvi dodatne (Srednja strokovna izobrazba) Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji kvalifikacije, raven 5 Spričevalo o opravljenem mojstrskem izpitu (Nacionalna poklicna kvalifikacija, raven 5) (Srednja strokovna izobrazba) Spričevalo o opravljenem delovodskem izpitu (Srednja strokovna izobrazba) Spričevalo o opravljenem poslovodskem izpitu (Srednja strokovna izobrazba) Spričevalo o splošni maturi (Srednja izobrazba) 6. RAVEN 5. Diploma o višji strokovni izobrazbi Potrdilo o zaključenem študijskem programu za izpopolnjevanje Potrdilo o pridobitvi dodatne (Višja strokovna izobrazba)2 Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji kvalifikacije, raven 6 Diploma o višji strokovni izobrazbi oz. višješolski izobrazbi (Nacionalna poklicna kvalifikacija, raven 6) (Višja strokovna izobrazba oziroma višješolska izobrazba)3 7. RAVEN 6. Diploma prve stopnje (VS) Potrdilo o zaključenem študijskem programu za izpopolnjevanje Potrdilo o pridobitvi dodatne (Visokošolska strokovna izobrazba VS)4 kvalifikacije, raven 7 Diploma prve stopnje (UN) (Visokošolska univerzitetna izobrazba UN)5 Diploma o visokem strokovnem izobraževanju (Visoka strokovna izobrazba)6 Diploma o specializaciji (Specializacija po višji strokovni izobrazbi oz. višješolski izobrazbi)7 8. RAVEN 7. Diploma druge stopnje Potrdilo o zaključenem študijskem programu za izpopolnjevanje (Magisterij, pridobljen po magistrskem študijskem programu ali enovitem magistrskem študijskem programu)8 Diploma o specializaciji (Specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi)9 Diploma o univerzitetnem izobraževanju (Univerzitetna izobrazba)10 Diploma o visokošolskem izobraževanju (visoka strokovna izobrazba-ZUI)11 9. RAVEN 8. Diploma o magisteriju znanosti (Magisterij znanosti/umetnosti)12 Diploma o magisteriju znanosti (Magisterij znanosti/umetnosti)13 Diploma o specializaciji (Specializacija po visoki univerzitetni izobrazbi)14 Diploma o specializaciji (Specializacija po visoki strokovni izobrazbi-ZUI)15 10. RAVEN 8. Diploma tretje stopnje (Doktorat znanosti)16 Diploma o doktoratu znanosti (Doktorat znanosti)17 Diploma o doktoratu znanosti (Doktorat znanosti)18 Vir: Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK). 11 1 V Republiki Sloveniji poznamo tudi »posebne programe vzgoje in izobraževanja«, v katere se vključujejo otroci in mladostniki z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem razvoju (npr. po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami). Taki programi ne omogočajo pridobitve kvalifikacije, zato niso vključeni v SOK. Po zaključenem izobraževanju se mladostniki večinoma vključujejo v varstveno delovne centre. 2 Pridobljena po letu 1996 v skladu z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96, 44/00, 86/04 – ZVSI in 79/06 – ZPSI-1) in po letu 2004 v skladu z Zakonom o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04 in 100/13). 3 Pridobljena do 30. 9. 2002 po Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89; v nadaljnjem besedilu: ZUI). ZUI navaja dikcijo »višja strokovna izobrazba«, na diplomah in v razpisih za vpis pa lahko opazimo, da se uporablja tudi izraz »višješolska izobrazba«, ki ni v skladu z ZUI. 4 Pridobi se po letu 2004 v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14; v nadaljnjem besedilu: ZViS). 5 Pridobi se po letu 2004 v skladu z ZViS. 6 Pridobi se po letu 1994 v skladu z ZViS, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. 7 Pridobljena do 30. 9. 1997 v skladu z ZUI. 8 Pridobi se po letu 2004 v skladu z ZViS. 9 Pridobi se v skladu z ZViS, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. 10 Pridobi se po letu 1994 v skladu z ZViS, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. 11 Pridobljena v skladu z ZUI. 12 Pridobi se v skladu z ZVIS, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. 13 Pridobljena v skladu z ZUI. 14 Pridobi se po letu 1994 v skladu z ZViS, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. Ta kvalifikacija se glede na slovensko zakonodajo in v skladu z načelom najboljšega ujemanja umešča na deveto raven SOK, vendar pa glede na učne rezultate ne dosega zahtevnosti učnih rezultatov osme ravni EOK. Zato je ta kvalifikacija primerljiva z opisniki sedme ravni EOK. 15 Pridobljena do 30. 9. 1997 v skladu z ZUI. Ta kvalifikacija se glede na slovensko zakonodajo in v skladu z načelom najboljšega ujemanja umešča na deveto raven SOK, vendar pa glede na učne rezultate ne dosega zahtevnosti učnih rezultatov osme ravni EOK. Zato je ta kvalifikacija primerljiva z opisniki sedme ravni EOK. 16 Pridobi se po letu 2004 v skladu z ZViS. 17 Pridobi se po letu 1994 v skladu z ZViS, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16. 18 Pridobljena v skladu z ZUI. 12 POVEZANOST SFERE 2.IZOBRAŽEVANJA IN TRGA DELA Področji izobraževanja in trga dela se morata zaradi hitrih razvojnih sprememb nenehno povezovati in vzajemno iskati skupne rešitve. Pri tem se na različne načine povezujejo izobraževalne institucije, podjetja in ostali socialni partnerji z namenom nenehnega izboljševanja kakovosti različnih sistemov pridobivanja kvalifikacij. V Sloveniji je na področju srednješolskega in višješolskega izobraževanja poklicni standard povezovalni člen med sfero gospodarstva in izobraževanja. Šele vzpostavitev poklicnega standarda pred leti je omogočila, da se je gospodarska sfera začela aktivno vključevati v proces njegove priprave in tako neposredno vplivati na vsebine izobraževalnih programov. Postopek priprave poklicnih standardov in njihove revizije poteka po načelih socialnega dialoga, pri čemer Center RS za poklicno izobraževanje sistematično vključuje vse ključne partnerje na nacionalni ravni. Posebno pomembno je sodelovanje najnaprednejših subjektov s področja industrije, obrti in storitev za zgodnje odkrivanje potreb po novih kvalifikacijah. Načelo transparentnosti se upošteva kot temeljno načelo pri razvoju poklicnih standardov, ki so podlaga za pripravo izobraževalnih programov in tudi katalogov za NPK v sistemu certificiranja. Poklicni standard je torej povezovalni člen poklicnega izobraževanja in sistema certificiranja NPK. Poklicni standard določa vsebino poklicne kvalifikacije na določeni ravni in opredeljuje potrebna znanja, spretnosti in kompetence, ki so posamezniku potrebni, da opravlja določen poklic. Pri tem je potrebno poudariti, da so poleg poklicnih pomembne tudi ključne kompetence, saj zagotavljajo posameznikovo profesionalno rast, pa tudi sposobnost opravljanja različnih vlog v družbi. V okviru Centra RS za poklicno izobraževanje je bila pripravljena analiza ključnih kompetenc in predlog posodobljenega nabora ključnih kompetenc, ki se vključujejo v poklicne standarde. Pri pripravi nabora ključnih kompetenc so bile upoštevane tako potrebe trga dela kot tudi evropska priporočila na tem področju (Marentič, 2015). Na področju visokega šolstva je bila v letu 2011 sprejeta Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011—2020 (ReNPVŠ11-20, Ur.l. RS št. 41/11). Ta, med drugim, opredeljuje cilje in ukrepe slovenskega visokošolskega prostora, ki se nanašajo na vzpostavitev kakovostnega, raznolikega in odzivnega visokošolskega prostora do leta 2020. Peti ukrep Resolucije izpostavlja izboljšanje sodelovanja visokošolskih institucij z gospodarstvom in negospodarstvom ter tako postavlja temelje visokošolskim institucijam za boljše sodelovanje z družbenim okoljem in uspešnejši prenos znanja iz visokošolskih institucij v gospodarstvo in negospodarstvo. V okviru ukrepa so predvidene spodbude pri raziskovalnih in inovativnih projektih med gospodarstvom in negospodarstvom ter aktivno sodelovanje delodajalcev pri oblikovanju študijskih programov, kar posledično vpliva na hitrejše odzivanje na družbena in gospodarska pričakovanja. Visokošolske institucije se morajo ob avtonomnem razvoju kakovostnih akademskih standardov za študijske programe hkrati odzivati tudi na družbena in gospodarska pričakovanja. Ob tem morajo preučiti družbene potrebe po določenih študijskih programih, poklicnih profilih in analizirati, ali so pridobljene kompetence diplomantov primerne za zaposljivost in za razvoj posameznika v smislu aktivnega državljanstva in osebne rasti. 13 OPIS SISTEMOV 3.KVALIFIKACIJ 3.1. Izobrazbe – opis izobraževalnega sistema Izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji temelji na načelu vseživljenjskega učenja, v grobem ga delimo na: - predšolsko vzgojo, - osnovnošolsko izobraževanje, - srednješolsko izobraževanje, - višješolsko izobraževanje, - visokošolsko izobraževanje, - izobraževanje odraslih. Osnovnošolsko izobraževanje Obvezno osnovnošolsko izobraževanje je v Sloveniji organizirano v okviru enotne devetletne osnovne šole, v katero so vključeni učenci od šestega do petnajstega leta starosti. V prvi razred se vpisujejo učenci, ki v letu vstopa v šolo dopolnijo šest let. Po uspešno zaključeni osnovni šoli učenci pridobijo zaključno spričevalo osnovne šole in lahko nadaljujejo s srednješolskim izobraževanjem. Če učenci ne zaključijo celotnega programa osnovne šole, uspešno pa zaključijo najmanj sedmi razred, pridobijo potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti in lahko nadaljujejo z nižjim poklicnim izobraževanjem. Srednješolsko izobraževanje Po obveznem devetletnem osnovnošolskem izobraževanju sledi neobvezno srednješolsko izobraževanje. Traja dve do pet let, vanj vstopajo generacije otrok, stare praviloma petnajst let. Srednješolsko izobraževanje se deli na: • splošno izobraževanje, kamor spadajo različni štiriletni programi splošne in strokovne gimnazije (gimnazija in klasična gimnazija; tehniška, ekonomska in umetniška gimnazija različnih smeri) in enoletni maturitetni tečaj, ki se zaključijo s splošno maturo, ter • poklicno in strokovno izobraževanje, kamor spadajo izobraževalni programi različnih vrst zahtevnosti, in sicer: programi nižjega (dve leti) ter srednjega poklicnega izobraževanja (tri leta), ki se zaključijo z zaključnim izpitom, ter srednjega strokovnega izobraževanja (štiri leta), poklicno-tehniškega izobraževanja (dve leti po končanem programu srednjega poklicnega izobraževanja) in poklicnega tečaja (eno leto), ki se prav tako zaključijo s poklicno maturo. Srednje splošno izobraževanje Srednje splošno (gimnazijsko) izobraževanje traja štiri leta in se konča s splošno maturo kot obliko zunanjega preverjanja znanja. Uspešno končana gimnazija, ki se zaključi z maturo in pridobitvijo spričevala o splošni maturi, omogoča dijakom vpis v programe višjega in visokošolskega strokovnega ter univerzitetnega izobraževanja. Dijaki v gimnazijah opravljajo maturo iz petih predmetov, od tega iz treh predmetov skupnega dela (materinščina, tuji jezik in matematika) in dveh predmetov izbirnega dela. 14 Srednje tehniško in strokovno izobraževanje Srednje tehniško in strokovno izobraževanje praviloma traja štiri leta (lahko tudi pet). Namenjeno je učencem, ki so končali osnovno šolo ali izobraževalni program nižjega poklicnega izobraževanja. Gre za široko zasnovane programe z dvojno kvalifikacijo: kandidati si pridobijo poklicno kvalifikacijo in se pripravijo za nadaljnji študij v programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja (pod dodatnimi pogoji tudi univerzitetnega). Izobraževanje se konča s poklicno maturo, ki je sestavljena iz obveznih predmetov (materinščine in strokovnoteoretičnega predmeta) in izbirnih predmetov (tuji jezik ali matematika ter izdelek oziroma storitev z zagovorom). Po uspešno opravljeni poklicni maturi dijak pridobi spričevalo o poklicni maturi. Srednje poklicno izobraževanje V srednjem poklicnem izobraževanju se dijaki izobražujejo za širša poklicna področja. Programi so pretežno praktično naravnani, saj vključujejo minimalno 24 tednov praktičnega usposabljanja z delom. Praviloma trajajo tri leta (lahko tudi štiri leta). Vanje se lahko vpiše, kdor je končal osnovno šolo ali izobraževalni program nižjega poklicnega izobraževanja. Izobraževanje se zaključi z zaključnim izpitom, ki obsega pisni in ustni izpit iz materinščine in izdelek oziroma storitev z zagovorom. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu dijak pridobi spričevalo o zaključnem izpitu in lahko nadaljuje izobraževanje po dveletnem izobraževalnem programu v poklicno-tehniškem izobraževanju ali se zaposli. Poklicno-tehniško izobraževanje Poklicno-tehniško izobraževanje je oblikovano kot nadgradnja srednjega poklicnega izobraževanja in omogoča dijakom, ki so uspešno končali srednje poklicno izobraževanje, da dosežejo srednjo strokovno izobrazbo, ki je po stopnji izobrazbe enakovredna štiriletnemu strokovnemu oziroma tehniškemu izobraževanju. Hkrati dijaku omogoča pridobitev poklica na višji kvalifikacijski ravni. Traja dve leti. Izobraževanje se konča s poklicno maturo. Po uspešno opravljeni poklicni maturi dijak pridobi spričevalo o poklicni maturi. Nižje poklicno izobraževanje Nižje poklicno izobraževanje, ki tipično traja dve leti, je namenjeno učencem, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost in končali najmanj sedem razredov devetletne osnovne šole oziroma so končali osnovno šolo po prilagojenem izobraževalnem programu. V strokovnih modulih je poudarek na praktičnem pouku, ki je podkrepljen s strokovnoteoretičnimi vsebinami. Ob zaključku izobraževanja mora dijak opraviti zaključni izpit. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu dijak pridobi spričevalo o zaključnem izpitu. S tem je usposobljen za opravljanje manj zahtevnih poklicev, hkrati pa lahko nadaljuje izobraževanje v programih srednjega poklicnega izobraževanja. Poklicni tečaj Poklicni tečaj traja eno leto in je namenjen dijakom, ki so uspešno končali štiri letnike gimnazije ali strokovne šole (brez mature). Zato so dijakom priznani splošnoizobraževalni predmeti iz predhodnega izobraževanja in imajo v programu le strokovne module s praktičnim usposabljanjem z delom. Poklicni tečaj je druga pot do naziva strokovne izobrazbe, za katerega obstaja tudi štiriletni program srednjega strokovnega ali tehniškega izobraževanja. Maturitetni tečaj Maturitetni tečaj traja eno leto in je namenjen pripravi na maturo za tiste dijake, ki niso obiskovali gimnazije, in osebe, starejše od 21 let, ki želijo opravljati maturo. Po končanem maturitetnem tečaju kandidati opravljajo enako maturo kot dijaki v gimnazijah. Mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit Mojstrski, delovodski ali poslovodski izpiti so namenjeni kandidatom s končano srednjo poklicno šolo in z najmanj tremi leti ustreznih delovnih izkušenj. Izpit je sestavljen iz štirih delov: praktičnega dela, strokovnoteoretičnega dela, poslovodno-ekonomskega dela ter pedagoško-andragoškega dela. Z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom, s katerim se preverja 15 usposobljenost kandidata za samostojno vodenje obratovalnice, za mojstrsko opravljanje poklica in za praktično usposabljanje dijakov, si kandidat pridobi spričevalo o opravljenem mojstrskem, delovodskem ali poslovodskem izpitu ter srednjo strokovno izobrazbo. Na podlagi opravljenih izpitov iz splošnoizobraževalnih predmetov poklicne mature lahko kandidat nadaljuje izobraževanje na višjih in visokih strokovnih šolah. Visokošolsko in višje strokovno izobraževanje Med pomembnejšimi temeljnimi cilji visokošolskega in višjega strokovnega izobraževanja so predvsem kakovost, zaposljivost in mobilnost v Evropi in svetu, pravičen dostop, raznovrstnost institucij in študijskih programov. Višje strokovno izobraževanje Višje strokovno izobraževanje v Sloveniji je namenjeno študentom, ki so končali poklicno ali splošno maturo, pa tudi kandidatom z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom, ki imajo tri leta delovnih izkušenj ter opravljen preizkus znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju. Praktično naravnani programi trajajo dve leti in zaobsegajo 20-tedensko praktično usposabljanje v podjetjih. Študentom omogočajo pridobitev poklicnih kompetenc v skladu s poklicnimi standardi. Visokošolsko izobraževanje Visokošolsko izobraževanje je organizirano na treh »bolonjskih« stopnjah. V okviru prve stopnje se izvajata visokošolski strokovni in univerzitetni študij oziroma dodiplomski študij, na drugi stopnji magistrski (stopenjski ali enovit) in na tretji doktorski študij. Študijski programi se izvajajo kot redni ali izredni študij ali študij na daljavo. Študijski programi za pridobitev izobrazbe trajajo dve do šest let. Študijske obveznosti po programih so ovrednotene s kreditnimi točkami. V letniku študija si je mogoče pridobiti 60 KT, pri čemer 1 KT pomeni 25—30 ur študentovega dela oziroma 1.500—1.800 ur na leto. Kreditni sistem študija (ECTS) je obvezen od leta 2002 naprej. Študijski programi za pridobitev izobrazbe pred uvedbo bolonjskih študijskih programov: a) dodiplomski: – za pridobitev visoke strokovne izobrazbe (diploma o visokem strokovnem izobraževanju), – za pridobitev univerzitetne izobrazbe (diploma o univerzitetnem izobraževanju); b) podiplomski: – za pridobitev specializacije (diploma o specializaciji), – za pridobitev magisterija (diploma o magisteriju znanosti), – za pridobitev doktorata znanosti (diploma o doktoratu znanosti). Izobraževanje odraslih Izobraževanje odraslih obsega izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in učenje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost in si želijo pridobiti, posodobiti, razširiti in poglobiti znanje, vendar pri tem izobraževanju nimajo statusa rednega učenca, dijaka ali študenta. 16 Slika 2: Sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji Vir: spletna stran MIZŠ, http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ENIC-NARIC_center/SISTEM_VZGOJE_IN_IZOBRAZEVANJA_V_REPUBLIKI_ SLOVENIJI.pdf n a dan 25. 7. 2019 17 Zagotavljanje kakovosti v izobraževalnem sistemu Kakovost sistema izobraževanja je bistveno odvisna od vzpostavljenih in kakovostnih akreditacijskih postopkov in sistemov zagotavljanja kakovosti. V Sloveniji akreditacijski postopki in sistemi zagotavljanja kakovosti tvorijo celovito skrb za kakovost izobraževalnega sistema ter kakovost njegovih učinkov. Zagotavljanje kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji je vpeto v mednarodni prostor, prek evropske mreže zagotavljanja kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET). Za zagotavljanje kakovosti v visokošolskem izobraževanju je v Republiki Sloveniji zadolžena Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), ki izvaja akreditacijske postopke in evalvacije študijskih programov. 3.2. Poklicne kvalifikacije Sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij Sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), katerega temeljni namen je omogočati formalno priznavanje poklicnih kvalifikacij, ne glede na načine oziroma učna okolja, kjer so bile pridobljene, je uvedel Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki je bil sprejet leta 2000 (Drofenik, 2017). Sistem NPK je odprl novo pot do javno veljavnih listin (certifikata v skladu z evropskimi priporočili o vrednotenju neformalnega in priložnostnega učenja). Omogoča ugotavljanje in potrjevanje neformalno in priložnostno pridobljenih znanj in spretnosti, ne glede na to, kako so bili posameznikova znanja in spretnosti pridobljene (Logaj, 2014). Nacionalna poklicna kvalifikacija je formalno priznana strokovna usposobljenost za opravljanje poklica na določeni ravni zahtevnosti, ki temelji na nacionalno sprejetem poklicnem standardu. S sistemom NPK potrjujemo znanja in spretnosti, ki jih je posameznik pridobil z delovnimi izkušnjami, prostovoljnim delom, prostočasnimi aktivnostmi, udeležbo na neformalnih programih izobraževanja oziroma usposabljanja, samoučenjem ipd. Sistem je namenjen le odraslim osebam, starim nad 18 let. Prednost sistema NPK je v njegovi fleksibilnosti, saj omogoča hitro odzivnost na potrebe trga dela. Možnost potrjevanja predhodno pridobljenih znanj pozitivno vpliva na odpravljanje razlik med povpraševanjem in ponudbo na trgu dela. Zagotavljanje kakovosti v sistemu NPK Sistem NPK temelji na vnaprej predpisanih postopkih preverjanja in potrjevanja neformalno pridobljenih znanj, kar zagotavlja sistemu njegovo objektivnost in kakovost. Zagotovljena je akreditacija NPK na pristojnem strokovnem svetu. Vsak kandidat, ki pristopi k preverjanju in potrjevanju NPK, ima zagotovljeno svetovanje. Postopek preverjanja in potrjevanja NPK izvajajo izvajalci, ki so vpisani v register izvajalcev pri RIC. Izvajalci v sistemu NPK morajo za vpis v register izvajalcev izpolnjevati materialne pogoje, predpisane v katalogu strokovnih znanj in spretnosti za NPK. Poleg navedenega se redno revidira NPK ter ob reviziji prav tako preveri izvajalca. Ocenjevalci morajo za pridobitev licence izpolnjevati kadrovske pogoje, navedene v katalogu strokovnih znanj in spretnosti za NPK, ter opraviti usposabljanje. Ocenjevalci podaljšujejo licenco vsakih pet let, RIC pa skrbi za sprotno spremljavo dela članov komisij na preverjanjih NPK. V sistemu nacionalnih poklicnih kvalifikacij CPI izvaja evalvacijo sistema NPK. Kvalifikacije, pridobljene po programih izpopolnjevanja in usposabljanja Ena od vrst poklicnih kvalifikacij so kvalifikacije, pridobljene po programih izpopolnjevanja in usposabljanja, ki jih opredeljujeta Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI – 1A, Ur. l. RS št. 68/17) ter Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI, Ur. l. RS št. 86/04 in 100/13). Študijski programi za izpopolnjevanje in usposabljanje so namenjeni predvsem izpopolnjevanju, dopolnjevanju, posodabljanju in poglabljanju znanja na ravni srednjega in višjega strokovnega izobraževanja, v skladu z zahtevami delovnih mest. Gre za nadaljevanje in nadgradnjo že uveljavljenih oblik nadaljnjega usposabljanja delavcev za potrebe podjetij in konkretnih delovnih mest, zapolnjujejo pa tudi vrzel v ponudbi usposabljanja, predvsem za delavce, ki so zaposleni v manjših podjetjih. 18 Programi izpopolnjevanja in usposabljanja bodo pripomogli k razvoju poklicno specifičnih kompetenc posameznikov ter s tem prispevali k učinkovitejšemu usklajevanju med povpraševanjem in ponudbo po spretnostih in znanjih na trgu delovne sile. Usmerjenost na potrebe podjetij in delovnih mest je osnovno vodilo pri razvoju teh programov. Zagotavljanje kakovosti za programe izpopolnjevanja in usposabljanja se uresničuje prek izvajanja predpisanih akreditacijskih postopkov pri pristojnih strokovnih svetih. Prav tako se zagotavljanje kakovosti spremlja v okviru kriterijev evropske mreže zagotavljanja kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET). Kvalifikacije, pridobljene po študijskih programih izpopolnjevanja Ena izmed vrst poklicnih kvalifikacij so tudi kvalifikacije, pridobljene po študijskih programih izpopolnjevanja. Študijski programi za izpopolnjevanje so v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (ZVIS, Ur. l. RS št. 65/17, 33. člen) oblika vseživljenjskega učenja in so namenjeni predvsem za izpopolnjevanje, dopolnjevanje, poglabljanje in posodabljanje znanja. Zagotavljanje kakovosti za študijske programe izpopolnjevanja se uresničuje prek izvajanja predpisanih akreditacijskih postopkov na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu ter evalvacij posameznih študijskih programov. 3.3. Dodatne kvalifikacije Dodatna kvalifikacija je v skladu z Zakonom SOK (ZSOK, Ur. l. št 104/2015) kvalifikacija, ki dopolnjuje usposobljenost posameznika na doseženi ravni in na določenem strokovnem področju ter je vezana na potrebe trga dela. Dodatne kvalifikacije so ena od vrst kvalifikacij, ki omogoča pridobitev javne listine – Potrdilo o pridobitvi dodatne kvalifikacije. Vlogo za umestitev dodatne kvalifikacije v SOK lahko vloži delodajalec, skupina delodajalcev ali Zavod RS za zaposlovanje na posebnem obrazcu, ki vključuje: osnovne podatke o kvalifikaciji, standard dodatne kvalifikacije, program usposabljanja, opis zagotavljanja kakovosti, potrebe na trgu dela, reference predlagatelja. Zagotavljanje kakovosti pri umeščanju dodatnih kvalifikacij V skladu z Zakonom SOK (ZSOK, Ur. l. št 104/2015) CPI strokovno oceni popolno vlogo za umestitev dodatne kvalifikacije v SOK in pripravi mnenje o ustreznosti vloge in programa usposabljanja. Strokovna komisija NKT SOK-EOK na podlagi pozitivnega mnenja CPI sprejme odločitev glede vloge o umestitvi dodatne kvalifikacije v SOK in pripravi predlog za umestitev dodatne kvalifikacije v SOK. Dodatno kvalifikacijo na podlagi predloga strokovne komisije v Slovensko ogrodje kvalifikacij umesti minister, pristojen za delo. Nadzor nad izvajanjem programa usposabljanja za pridobitev dodatne kvalifikacije izvaja ministrstvo, pristojno za šolstvo. 19 III Prikaz kvalifikacij na področju AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje 20 UMESTITEV KVALIFIKACIJ 1. V DEJAVNOSTIH GOSPODARSTVA Medijsko industrijo lahko opredelimo kot vrsto organizacij, ki se ukvarjajo s produkcijo, publiciranjem in distribucijo medijskih vsebin. Pri tem med medijske vsebine štejemo časopise in revije, TV in radijske programe, zvočne zapise, film, video in računalniške igre ipd. (BBC, Industries overview). Na splošno lahko poljubno medijsko podjetje razdelimo na štiri osnovne dele, kot je prikazano na sliki 3. Slika 3: Struktura medijskega podjetja MENEDŽMENT IN ADMINISTRACIJA TRŽENJE IN MARKETING KREATIVNO-VSEBINSKA TEHNIČNA PRODUKCIJA PRODUKCIJA Vir: Hierarchy of Media Company, https://www.hierarchystructure.com/hierarchy-of-media-company/ Zgoraj prikazana struktura je močno poenostavljen model, ki le v grobem velja za večino medijskih podjetij. Posamezni organizacijski modeli so odvisni od specifike pripadajočih dejavnosti, variirajo pa tudi od podjetja do podjetja. Jedro delovanja medijskih podjetij predstavlja njihova produkcija. To lahko razdelimo na dva dela: na vsebinsko oz. kreativno in na tehnično produkcijo. Tehnična produkcija je področje, kjer se zaposluje največ kadrov s kvalifikacijo AV ustvarjanja, tehnike in multimedijske produkcije. Glavna karakteristika medijske produkcije je izrazita projektna organiziranost, kjer se za vsak projekt sestavlja optimalna ekipa, ki pokriva celotno problematiko. Pogosto medijska podjetja ne zaposlujejo vseh kadrov, ki so potrebni za izvedbo produkcije. Storitve, ki jih ne pokrivajo z lastnimi kadri, najemajo pri posameznikih ali pri podjetjih, ki so specializirana za tovrstno dejavnost (fotografski in AV studii, tiskarne, oblikovalski studii itd.). Kreativno-vsebinski del ekipe je sestavljen iz različnih profilov, kot so npr. Prikaz kvalifikacij na novinarji, strokovnjaki iz pripadajočih vsebinskih področij, tekstopisci, umetniki, oblikovalci itd. Tehnično produkcijo večinsko pokrivajo kadri s kvalifikacijami s področja, ki ga obravnavamo v tej publikaciji, to je področju AV ustvarjanja, avdiovizualno ustvarjanje in tehnike ter multimedijska produkcija. Kadri s tovrstnimi kvalifikacijami se pretežno zaposlujejo v medijskih podjetjih ali podjetjih, specializiranih za tehnično produkcijo, pogosto pa tudi pri posameznih, predvsem večjih podjetjih z drugih področij gospodarstva, tehnik in multimedijske ki imajo v svoji organizacijski strukturi tudi oddelke za produkcijo tiskovin, avdiovizualnih izdelkov ali za obratovanje spletnih portalov. V takšnih podjetjih so ti kadri pretežno v vlogi načrtovalcev medijskih izdelkov in proizvodnje organizatorji izvedbe produkcije, ki pa se večinoma najema kot storitev specializiranih podjetij. 21 PREDSTAVITEV IN POSNETEK 2.STANJA NA PODROČJU MEDIJEV V SLOVENSKEM GOSPODARSTVU Na Ministrstvu za kulturo so v dokumentu »Strategija RS na področju medijev za obdobje 2017–2025« (Ministrstvo za kulturo, 2017) medije definirali kot »sredstvo oziroma oblika množičnega komuniciranja, katerega glavni namen je praviloma periodično ustvarjanje in razširjanje uredniško oblikovanih medijskih vsebin, posredovanih širšemu občinstvu z namenom obveščanja in zadovoljevanja kulturnih, izobraževalnih ter drugih potreb javnosti, dostopnih na kateri koli način in na kateri koli napravi ali nosilcu«. Vsak posameznik v družbi se praktično na vsakem koraku srečuje s področjem medijev. Zaradi izredno močnega vpliva na stanje v družbi in njen razvoj ter zaradi velike možnosti zlorabe, mora imeti to področje vgrajeno tudi zaščitno zakonodajo, ki regulira produkcijo in razširjanje medijskih sporočil. Medijsko zakonodajo sestavljajo naslednji temeljni predpisi: - Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06), - Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11), - Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05 ) in - Zakon o Slovenski tiskovni agenciji (Uradni list RS, št. 50/11). Omenjena Strategija na področju medijev poleg medijske zakonodaje kot glavne cilje strategije izpostavlja tudi: - višjo raven medijske pismenosti, - pokritost vsega ozemlja Republike Slovenije z medijskimi vsebinami v javnem interesu, - novinarsko-uredniško avtonomijo, samoregulacijo in transparentno lastništvo medijev, - urejen delovno-pravni in socialni položaj novinarjev, - zagon novih poslovnih modelov za splošno-informativne medije ne glede na platformo razširjanja in - odpravo nesorazmerij na oglaševalskem trgu. Tehnološki razvojni trendi so s procesom konvergence medijev in z dosežki na področju komunikacij ter interneta bistveno spremenili vedenjske vzorce posameznikov in s tem tudi delovanja celotne družbe. Močno se je povečala dostopnost do informacij ter do medijskih vsebin. Povečala se je tudi mobilnost prebivalstva. Sodobne komunikacije omogočajo poslovno in prijateljsko povezovanje ljudi tudi iz najbolj oddaljenih krajev. Tempo življenja je precej hitrejši kot je bil pred leti. Čedalje več ljudi se zateka k iskanju informacij in spremljanju medijev kar preko spleta na računalnikih, tablicah ali mobilnih telefonih. Tem trendom se morajo prilagajati tudi mediji. Bistveno večje spremembe se za zdaj beležijo na strani posredovanja medijskih vsebin in posledično prodaje kot pa na strani same produkcije vsebin. Dejavnosti s celotnega področja medijev se lahko razvrščajo v dve glavni skupini: - medijska produkcija – ustvarjanje medijskih vsebin, - razširjanje medijskih sporočil preko kanalov javnega obveščanja (tisk, radio, televizija, splet, razširjanje preko različnih nosilcev medijev). Kadri s področja kvalifikacij AV ustvarjanje, tehnike in multimedijske proizvodnje se pretežno zaposlujejo v dejavnostih medijske produkcije. 22 2.1. Medijska produkcija Medijska produkcija je dejavnost priprave medijskih sporočil, ki deluje na naslednjih področjih: - umetniško-kulturna produkcija - razvedrilna produkcija - informativna produkcija - izobraževana produkcija - storitvena dejavnost podjetjem Pri umetniško-kulturni produkciji gre za dejavnost, ki se financira pretežno iz proračunskih sredstev, deloma pa tudi iz trženja umetniških del. Razvedrilna produkcija se financira s trženjem vsebin, posredno pa tudi iz spremljajočega oglaševanja. Informativna produkcija je deloma subvencionirana, trži pa se tudi s prodajo izdelkov in iz naslova oglaševanja. Izobraževalna produkcija se trži s prodajo medijskih izdelkov in izobraževalnih storitev. Storitvena medijska dejavnost pomeni trženje storitve priprave medijskega izdelka posameznim naročnikom. Medijska produkcija je projektno orientirana. Jedro timov sestavlja avtorski krog in tehnično-organizacijski krog sodelavcev. 2.2. Gospodarske dejavnosti medijske produkcije V slovenskem prostoru so gospodarske dejavnosti definirane s Standardno klasifikacijo dejavnosti – SKD 2008 (vir: https://www.stat.si/doc/pub/skd.pdf). Dejavnosti, kjer se kadri, ki so se usposobili za delo na področju AV ustvarjanja, tehnike in multimedijske proizvodnje, najpogosteje zaposlujejo, so v SKD 2008 zapisane v oddelkih C – Predelovalne dejavnosti, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti in M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Prikazane so v tabeli 4. Slika 4: Dejavnosti multimedijske produkcije v SKD 2008 18 TISKARSTVO IN RAZMNOŽEVANJE POSNETIH NOSILCEV ZAPISA 18.1 Tiskarstvo in z njim povezane storitve 58 ZALOŽNIŠTVO 58.1 Izdajanje knjig, periodike in drugo založništvo 59 DEJAVNOSTI V ZVEZI S FILMI, VIDEO IN ZVOČNIMI ZAPISI 59.1 Filmska in video dejavnost 59.2 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij 60 RADIJSKA IN TELEVIZIJSKA DEJAVNOST 60.1 Radijska dejavnost 60.2 Televizijska dejavnost 63 DRUGE INFORMACIJSKE DEJAVNOSTI 63.1 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti; obratovanje spletnih portalov 63.9 Dejavnosti tiskovnih agencij, drugo informiranje 74 DRUGE STROKOVNE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI 74.1 Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo 74.2 Fotografska dejavnost Vir: https://www.stat.si/doc/pub/skd.pdf 23 V Sloveniji je med podjetji, ki delujejo na področju AV ustvarjanja, tehnike in multimedijske proizvodnje, posebno mesto dodeljeno zavodu RTV Slovenija. Zavod se pretežno financira iz proračunskih sredstev in TV naročnine. Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05) zavodu nalaga pomembne naloge na področju produkcije: - dveh nacionalnih televizijskih programov; - treh nacionalnih radijskih programov; - radijskih in televizijskih programov regionalnih centrov v Kopru in Mariboru; - po en radijski in televizijski program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost (v nadaljnjem besedilu: narodnostni program) ter radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost (v nadaljnjem besedilu: oddaje za Rome); - radijskih in televizijskih programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljenke in izseljence (v nadaljnjem besedilu: izseljence) in zdomce; - radijskih in televizijskih programov za tujo javnost; - teleteksta, internetnega in mobilnega portala. RTV Slovenija je na osnovi zakona prvenstveno zadolžena za produkcijo informativnih, kulturno-umetniških ter izobraževalnih oddaj, oddaj namenjenih otrokom in mladini, slepim in slabovidnim, gluhim in gluhonemim ter drugim specifičnim skupinam naše družbe. Poleg tega je zadolžena tudi za promocijo Slovenije in dosežkov na področju znanosti, umetnosti in kulture ter na področju športa. Zakon jo obvezuje tudi k zagotavljanju trajnega ohranjanja lastnega arhivskega gradiva ter k razpisovanju odkupa avdiovizualnih del neodvisnih producentov. 2.2.1. Dejavnost C18.1 Tiskarstvo in z njim povezane storitve V dejavnost spada (SURS, Standardna klasifikacija dejavnosti 2008, pridobljeno na spletnem naslovu https://www.stat.si/doc/pub/skd.pdf dne 24. 11. 2018): - tiskanje časopisov in druge periodike, ki izhaja najmanj štirikrat na teden, - tiskanje knjig, notnih zapisov, brošur, zemljevidov, atlasov, plakatov in drugega gradiva z različnimi tiskarskimi tehnikami na kopirnih strojih raznih vrst ali z računalniškimi tiskalniki, - večina teh izdelkov je avtorsko zaščitena, - tiskanje na nalepke, etikete, - tiskanje pametnih kartic, - direktno tiskanje tekstila, lesa, keramike, kovinskih, steklenih, plastičnih izdelkov, npr. vrečk ipd., - stavljenje teksta ali slik na film, papir ali fotopapir, vnos podatkov za tisk, tudi skeniranje in optično čitanje, - priprava digitalnih podatkov, to je povečava, izbor, povezovanje podatkov na magnetnih medijih, - priprava in obdelava podatkov za multimedijsko uporabo (papir, CD-ROM, internet), - računalniško oblikovanje izdelkov za tisk, - priprava tiskovnih sestavkov za vse vrste tiska (fleksografske, plastične, fotopolimerne, polimetalne, litografske plošče, sita in šablone), - priprava za reliefno tiskanje, - graviranje in jedkanje cilindrov in plošč za gravure, - proizvodnja reprografskih izdelkov, - proizvodnja predstavitvenih medijev, npr. prosojnic in drugih digitalnih oblik predstavitve, - oblikovanje tiskarskih izdelkov, - korigiranje krtačnih odtisov. 24 Število zaposlenih v dejavnosti od leta 2013 do 2017 je prikazano v tabeli 2 in na sliki 5: Tabela 2: Število poslovnih subjektov v dejavnosti C18.1 Leto 0-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb SKUPAJ 2013 1111 37 22 7 2 1179 2014 1117 34 23 8 1 1183 2015 1125 33 21 9 1 1189 2016 1118 33 20 10 1 1182 2017 1108 31 23 10 1 1173 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Slika 5: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti C18.1 glede na število zaposlenih 1200 1000 800 600 400 200 0 2013 2014 2015 2016 2017 0-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Dejavnost je praktično v celoti storitveno naravnana in se financira s trženjem svojih storitev (tisk, priprava za tisk, obdelava medijskih elementov) podjetjem in institucijami iz drugih dejavnosti. Finančne pokazatelje, prihodke od prodaje, dodano vrednost in stroške dela v letih 2013 do 2017 prikazujeta tabela 3 in slika 6: Tabela 3: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost Slika 6: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški dela v in stroški dela v dejavnosti C18.1 (v 1000 EUR) dejavnosti C18.1 (v 1000 EUR) 500000 Prihodki od Dodana Leto prodaje vrednost Stroški dela 400000 2013 410.200 127.377 77.034 2014 415.234 125.944 76.425 300000 2015 z* z* z* 200000 2016 423.873 134.274 81.690 2017 423.286 140.121 83.418 100000 * Zaradi zaupnosti podatki niso objavljeni 0 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, 2013 2014 2015 2016 2017 podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Prihodki od prodaje Dodana vrednost Stroški dela Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 25 V tabeli 4 in na sliki 7 je prikazano število oseb, ki delajo v dejavnosti (zaposleni in zunanji) (SURS, Podatkovni portal SI-STAT): Tabela 4: Število oseb, ki delajo v dejavnosti C18.1 Slika 7:Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti C18.1 4450 Leto Število oseb, ki delajo v dejavnosti 2013 4393 4400 2014 4280 4350 2015 4261 4300 2016 4284 2017 4299 4250 4200 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 4150 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 2.2.2. Dejavnost J58.1 Izdajanje knjig, periodike in drugo založništvo V dejavnost spada (SURS, Standardna klasifikacija dejavnosti 2008, pridobljeno na spletnem naslovu https://www.stat.si/doc/pub/skd.pdf dne 24. 11. 2018): - izdajanje knjig, brošur, prospektov in podobnih publikacij, tudi slovarjev in enciklopedij, - izdajanje atlasov, zemljevidov, načrtov ipd., - izdajanje knjig na zvočnih medijih, - izdajanje publikacij na disketah in laserskih in podobnih ploščah, - izdajanje knjig na internet, - izdajanje adresarjev, - izdajanje telefonskih imenikov, - izdajanje drugih seznamov, npr. pravnih aktov ipd., - izdajanje časopisov, revij in periodike, - izdajanje, tudi na internetu: katalogov, fotografij, gravur, razglednic itd., - spletno objavljanje statističnih in drugih podatkov. Število zaposlenih v dejavnosti od leta 2013 do 2017 je prikazan v tabeli 5 in na sliki 8: Tabela 5: Število poslovnih subjektov v dejavnosti J58.1 Leto 0-1 oseb 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb SKUPAJ 2013 400 118 11 14 7 2 552 2014 379 125 11 15 7 2 539 2015 379 116 12 14 6 2 529 2016 390 116 9 12 6 2 535 2017 396 118 9 12 6 2 543 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 26 Slika 8: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti J58.1 glede na število zaposlenih 400 350 300 250 200 150 100 50 0 0-1 oseb 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Založniška dejavnost se pretežno financira s prodajo izdelkov (knjige, revije, časopisi, tiskovine itd.). Izdelki, ki se posredujejo preko spleta, se tržijo večinoma z naročnino ali pa z oglaševanjem na spletnih straneh. Finančne pokazatelje, prihodke od prodaje, dodano vrednost in stroške dela v letih 2013 do 2017 prikazujeta tabela 6 in slika 9 (SURS, Podatkovni portal SI-STAT): Tabela 6: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost Slika 9: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški in stroški dela v dejavnosti J58.1 (v 1000 EUR) dela v dejavnosti J58.1 (v 1000 EUR) 300.000 Prihodki od Dodana Leto prodaje vrednost Stroški dela 250.000 2013 262.870 96.030 81.050 2014 266.948 95.883 76.804 200.000 2015 263.246 91.972 73.192 150.000 2016 z* z* z* 2017 220.270 83.332 65.583 100.000 * Zaradi zaupnosti podatki niso objavljeni 0 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, 2013 2014 2015 2016 2017 podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Prihodki od prodaje Dodana vrednost Stroški dela Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 V tabeli 7 in na sliki 10 je prikazano število oseb, ki delajo v dejavnosti (zaposleni in zunanji): Tabela 7: Število oseb, ki delajo v dejavnosti J58.1 Slika 10: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti J58.1 3.500 Leto Število oseb, ki delajo v dejavnosti 3.000 2013 2.980 2014 2.869 2.500 2015 2.679 2.000 2016 2.390 1.500 2017 2.361 1.000 500 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 0 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 27 2.2.3. Dejavnost J59.1 Filmska in video dejavnost V dejavnost spada (SURS, Standardna klasifikacija dejavnosti 2008, pridobljeno na spletnem naslovu https://www.stat.si/doc/pub/skd.pdf dne 24. 11. 2018): - produkcija igranih in drugih filmov ne glede na medij, za predvajanje v kinematografih ali oddajanje po televiziji, - produkcija televizijskih oddaj, tudi v živo, reklamnih filmov ipd., - postprodukcijske dejavnosti, kot so montaža, presnemavanje na druge medije, naslavljanje in podnaslavljanje, animacija, razvijanje in obdelava filmskega traku, dejavnost filmskih laboratorijev, računalniška grafika in posebni učinki, - distribucija kinematografskih in drugih filmov kinematografom, televizijskim mrežam in postajam ipd., - predvajanje filmov v kinematografih, dvoranah in drugih primernih prostorih, tudi v letnih kinematografih, - dejavnost kinoklubov. Število zaposlenih v dejavnosti od leta 2013 do 2017 je prikazano v tabeli 8 in na sliki 11 (SURS, Podatkovni portal SI-STAT): Tabela 8: Število poslovnih subjektov v dejavnosti J59.1 Leto 0-1 oseb 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb SKUPAJ 2013 689 75 4 2 3 0 773 2014 841 78 2 4 1 0 926 2015 911 83 4 2 1 0 1001 2016 1002 86 4 4 1 0 1097 2017 1028 94 6 3 1 0 1132 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Slika 11: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti J58.1 glede na število zaposlenih 1.200 1.000 800 600 400 200 0 0-1 oseb 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Filmska in video dejavnost deluje na različnih področjih: - kulturno-umetniška produkcija, ki se financira večinoma iz proračunskih sredstev (državni, občinski), ali pa deluje brez proračuna v umetniškem krogu. Financiranje je možno tudi s trženjem avtorskih pravic in s sredstvi javnega predvajanja, - komercialna produkcija, ki se financira s trženjem storitve produkcije filmskega ali avdio dela. 28 Finančne pokazatelje, prihodke od prodaje, dodano vrednost in stroške dela v letih 2013 do 2017 prikazujeta tabela 9 in slika 12 (SURS, Podatkovni portal SI-STAT): Tabela 9: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost Slika 12: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški dela v in stroški dela v dejavnosti J59.1 (v 1000 EUR) dejavnosti J59.1 (v 1000 EUR) 200.000 Prihodki od Dodana Leto prodaje vrednost Stroški dela 2013 132.292 31.147 15.996 150.000 2014 131.349 30.131 12.758 2015 149.449 35.528 12.808 100.000 2016 173.299 41.376 14.157 2017 187.458 54.304 15.969 50.000 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, 0 podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 2013 2014 2015 2016 2017 Prihodki od prodaje Dodana vrednost Stroški dela Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 V tabeli 10 in na sliki 13 je prikazano število oseb, ki delajo v dejavnosti (zaposleni in zunanji): Tabela 10: Število oseb, ki delajo v dejavnosti J59.1 Slika 13: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti J59.1 1.800 Leto Število oseb, ki delajo v dejavnosti 2013 1.385 1.500 2014 1.357 1.200 2015 1.424 900 2016 1.593 2017 1.672 600 300 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 0 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 2.2.4. Dejavnost J59.2 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij V dejavnost spada (SURS, Standardna klasifikacija dejavnosti 2008, pridobljeno na spletnem naslovu https://www.stat.si/doc/pub/skd.pdf dne 24. 11. 2018): - dejavnosti izdelave izvornih (zvočnih) kopij, kot so trakovi, laserske plošče ipd., objavljanje, promocija in distribucija zvočnih zapisov trgovcem na debelo, trgovcem na drobno ali neposredno javnosti, - storitvene dejavnosti snemanja zvočnih zapisov v studiu ali drugje, vključno z izdelavo na traku posnetega radijskega programa, - dejavnost glasbenega založništva, - založništvo muzikalij, - dejavnost tonskih studiev. 29 Število zaposlenih v dejavnosti od leta 2013 do 2017 je prikazano v tabeli 11 in na sliki 14 (SURS, Podatkovni portal SI-STAT): Tabela 11: Število poslovnih subjektov v dejavnosti J59.2 Leto 0-1 oseb 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb SKUPAJ 2013 101 16 1 0 0 0 118 2014 120 19 0 0 0 0 139 2015 125 13 0 0 0 0 138 2016 139 15 0 0 0 0 154 2017 148 16 0 0 0 0 164 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Slika 14: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti J59.2 glede na število zaposlenih 160 140 120 100 80 60 40 20 0 0-1 oseb 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Storitve zvočnega snemanja in obdelave zvočnih zapisov so storitvena dejavnost za različna podjetja, institucije in posameznike. Dejavnost glasbenega založništva je v zadnjih letih doživela velik upad zaradi vpliva trenda distribucije preko interneta, ki je pretežno v rokah velikih akterjev, novi tržni kanali pa še niso ustrezno vzpostavljeni. Finančne pokazatelje prihodkov od prodaje, dodano vrednost in stroške dela v letih 2013 do 2017 prikazujeta tabela 12 in slika 15 (SURS, Podatkovni portal SI-STAT): Tabela 12: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost Slika 15: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški dela v in stroški dela v dejavnosti J59.2 (v 1000 EUR) dejavnosti J59.2 (v 1000 EUR) 20.000 Prihodki od Dodana Leto prodaje vrednost Stroški dela 2013 13.655 1.876 1.453 15.000 2014 12.663 2.815 1.475 2015 14.637 2.613 1.296 10.000 2016 15.389 2.921 1.388 2017 16.778 3.715 1.389 5.000 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, 0 podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 2013 2014 2015 2016 2017 Prihodki od prodaje Dodana vrednost Stroški dela Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 30 V tabeli 13 in na sliki 16 je prikazano število oseb, ki delajo v dejavnosti (zaposleni in zunanji): Tabela 13: Število oseb, ki delajo v dejavnosti J59.2 Slika 16: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti J59.2 250 Leto Število oseb, ki delajo v dejavnosti 2013 155 200 2014 174 2015 165 150 2016 181 100 2017 193 50 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 0 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 2.2.5. Dejavnost J60.1 Radijska dejavnost V dejavnost spada (SURS, Standardna klasifikacija dejavnosti 2008, pridobljeno na spletnem naslovu https://www.stat.si/doc/pub/skd.pdf dne 24. 11. 2018): - dejavnost priprave radijskih in oddajanje radijskih programov prek radijskih oddajnih studiev in naprav za oddajanje slušnih programov javnosti, pridruženim studiem ali naročnikom, - oddajanje radijskih programov prek interneta, - oddajanje podatkov združeno z oddajanjem radijskih programov. Število zaposlenih v dejavnosti od leta 2013 do 2017 je prikazano v tabeli 14 in na sliki 17: Tabela 14: Število poslovnih subjektov v dejavnosti J60.1 Leto 0-1 oseb 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb SKUPAJ 2013 99 34 6 3 0 0 142 2014 112 34 4 3 0 0 153 2015 119 33 5 2 0 0 159 2016 122 32 4 3 0 0 161 2017 116 34 3 3 0 0 156 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Slika 17: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti J60.1 glede na število zaposlenih 140 120 100 80 60 40 20 0 0-1 oseb 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 31 Radijska dejavnost se financira deloma iz proračunskih sredstev (državna, občinska), deloma pa iz naslova oglaševanja na radijskih kanalih. Finančne pokazatelje prihodkov od prodaje, dodano vrednost in stroške dela v letih 2013 do 2017 prikazujeta tabela 15 in slika 18 (SURS, Podatkovni portal SI-STAT): Tabela 15: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost Slika 18: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški dela v in stroški dela v dejavnosti J60.1 (v 1000 EUR) dejavnosti J60.1 (v 1000 EUR) 40.000 Prihodki od Dodana Leto prodaje vrednost Stroški dela 2013 27.468 8.851 6.334 30.000 2014 28.118 8.968 6.613 2015 28.747 8.502 6.286 20.000 2016 z* z* z* 2017 30.075 9.100 6.431 10.000 * Zaradi zaupnosti podatki niso objavljeni 0 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, 2013 2014 2015 2016 2017 podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Prihodki od prodaje Dodana vrednost Stroški dela Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 V tabeli 16 in na sliki 19 je prikazano število oseb, ki delajo v dejavnosti (zaposleni in zunanji): Tabela 16 : Število oseb, ki delajo v dejavnosti J60.1 Slika 19: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti J60.1 410 Leto Število oseb, ki delajo v dejavnosti 2013 373 400 2014 402 390 2015 389 380 2016 398 2017 399 370 360 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 350 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 2.2.6. Dejavnost J60.2 Televizijska dejavnost V dejavnost spada (SURS, Standardna klasifikacija dejavnosti 2008, pridobljeno na spletnem naslovu https://www.stat.si/doc/pub/skd.pdf dne 24. 11. 2018): - ustvarjanje televizijskih programov, sestavljenih iz oddaj (filmi, dokumentarci, zabavne oddaje, neposredni prenosi ipd.), - programi, pri katerih naročnik lahko izbira oddajo po lastni želji, - s televizijskim oddajanjem povezano oddajanje podatkov. 32 Število zaposlenih v dejavnosti od leta 2013 do 2017 je prikazano v tabeli 17 in na sliki 20: Tabela 17: Število poslovnih subjektov v dejavnosti J60.2 Leto 0-1 oseb 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb SKUPAJ 2013 162 26 2 2 0 0 192 2014 177 24 4 2 0 0 207 2015 184 26 6 1 0 0 217 2016 150 25 5 0 1 0 181 2017 129 23 4 0 1 0 157 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Slika 20: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti J60.2 glede na število zaposlenih 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 0-1 oseb 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Podobno kot pri radijski dejavnosti se televizijska dejavnost financira deloma iz proračunskih sredstev (državna, občinska), večinoma pa iz naslova oglaševanja. Finančne pokazatelje prihodkov od prodaje, dodano vrednost in stroške dela v letih 2013 do 2017 prikazujeta tabela 18 in slika 21 (SURS, Podatkovni portal SI-STAT): Tabela 18: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost Slika 21: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški dela v in stroški dela v dejavnosti J60.2 (v 1000 EUR) dejavnosti J60.2 (v 1000 EUR) 50.000 Prihodki od Dodana Leto prodaje vrednost Stroški dela 40.000 2013 30.624 -4.549 5.446 30.000 2014 34.235 -5.337 5.330 2015 36.061 -3.653 5.541 20.000 2016 36.611 -6.083 6.047 10.000 2017 47.271 108 5.085 0 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, -10.000 podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 2013 2014 2015 2016 2017 Prihodki od prodaje Dodana vrednost Stroški dela Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 33 V tabeli 19 in na sliki 22 je prikazano število oseb, ki delajo v dejavnosti (zaposleni in zunanji): Tabela 19: Število oseb, ki delajo v dejavnosti J60.2 Slika 22: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti J60.2 450 Leto Število oseb, ki delajo v dejavnosti 400 2013 360 350 2014 369 300 2015 405 250 2016 367 200 2017 315 150 100 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, 50 podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 0 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 2.2.7. Dejavnost J63.1 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti, obratovanje spletnih portalov V dejavnost spada (SURS, Standardna klasifikacija dejavnosti 2008, pridobljeno na spletnem naslovu https://www.stat.si/doc/pub/skd.pdf dne 24. 11. 2018): - zagotavljanje informacijske infrastrukture za storitve omrežnega gostiteljstva, obdelave podatkov in s tem povezanih dejavnosti, - specializirane dejavnosti gostiteljstva, kot so spletno gostiteljstvo, pretočne podatkovne storitve, storitve gostiteljstva uporabniških rešitev itd., - omogočanje hkratne uporabe računalniških sistemov več naročnikom, - obdelava in vnos podatkov, - računalniška obdelava in izpisi po zahtevah naročnika, - obratovanje spletnih lokacij, ki uporabljajo iskalnik za vzpostavitev ter upravljanje obsežnih podatkovnih baz in vsebin na enostavno dostopen način, - obratovanje drugih spletnih lokacij s funkcijo portalov, kot so lokacije medijev, ki občasno ažurirajo vsebino. Število zaposlenih v dejavnosti od leta 2013 do 2017 je prikazano v tabeli 20 in na sliki 23: Tabela 20: Število poslovnih subjektov v dejavnosti J63.1 Leto 0-1 oseb 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb SKUPAJ 2013 477 82 8 4 6 0 577 2014 552 87 5 2 5 0 651 2015 603 79 8 5 5 0 700 2016 643 86 11 6 5 0 751 2017 659 101 13 6 5 0 784 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 34 Slika 23: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti J63.1 glede na število zaposlenih 700 600 500 400 300 200 100 0 0-1 oseb 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Pri tej dejavnosti je večji del usmerjen v nudenje storitev na področju informatike, prisotna pa je tudi dejavnost multimedijske produkcije, ki je pomembna predvsem na področju razvoja in obratovanja spletnih portalov. Finančne pokazatelje prihodkov od prodaje, dodano vrednost in stroške dela v letih 2013 do 2017 prikazujeta tabela 21 in slika 24 (SURS, Podatkovni portal SI-STAT): Tabela 21: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost Slika 24: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški in stroški dela v dejavnosti J63.1 (v 1000 EUR) dela v dejavnosti J63.1 (v 1000 EUR) 200.000 Prihodki od Dodana Leto prodaje vrednost Stroški dela 2013 189.017 51.381 35.082 150.000 2014 97.752 46.190 30.233 2015 111.936 51.122 33.177 100.000 2016 z* z* z* 2017 153.602 71.968 39.169 50.000 * Zaradi zaupnosti podatki niso objavljeni 0 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, 2013 2014 2015 2016 2017 podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Prihodki od prodaje Dodana vrednost Stroški dela Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 V tabeli 22 in na sliki 25 je prikazano število oseb, ki delajo v dejavnosti (zaposleni in zunanji): Tabela 22: Število oseb, ki delajo v dejavnosti J63.1 Slika 25: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti J63.1 2.000 Leto Število oseb, ki delajo v dejavnosti 2013 1.588 1.500 2014 1.471 2015 1.635 1.000 2016 1.755 2017 1.859 500 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 0 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 35 2.2.8. Dejavnost J63.9 Dejavnosti tiskovnih agencij, drugo informiranje V dejavnost spada (SURS, Standardna klasifikacija dejavnosti 2008, pridobljeno na spletnem naslovu https://www.stat.si/doc/pub/skd.pdf dne 24. 11. 2018): - dejavnost tiskovnih agencij in drugih organizacij, ki posredujejo novice, slike in poročila o dogajanjih, - druge informacijske storitve, ki niso razvrščene drugje: informacije po telefonu, iskanje informacij za plačilo ali po pogodbi, storitve priprave povzetkov poročil, tiska (kliping) ipd. Število zaposlenih v dejavnosti od leta 2013 do 2017 je prikazano v tabeli 8 in na sliki 11 (SURS, Podatkovni portal SI-STAT): Tabela 23: Število poslovnih subjektov v dejavnosti J63.9 Leto 0-1 oseb 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb SKUPAJ 2013 109 6 0 1 1 0 117 2014 120 7 1 2 1 0 131 2015 118 11 0 2 0 0 131 2016 114 13 0 1 0 0 128 2017 108 12 0 1 0 0 121 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Slika 26: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti J63.9 glede na število zaposlenih 140 120 100 80 60 40 20 0 0-1 oseb 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Kljub temu da je dejavnost predvsem novinarsko usmerjena, pa je v posameznih segmentih pomembna podpora multimedijske produkcije. Dejavnost se deloma financira iz proračunskih sredstev, deloma pa je definirana kot storitvena dejavnost. 36 Finančne pokazatelje prihodkov od prodaje, dodano vrednost in stroške dela v letih 2013 do 2017 prikazujeta tabela 24 in slika 27: Tabela 24: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost Slika 27: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški dela v in stroški dela v dejavnosti J63.9 (v 1000 EUR) dejavnosti J63.9 (v 1000 EUR) 10.000 Prihodki od Dodana Leto prodaje vrednost Stroški dela 8.000 2013 7.892 5.016 3.568 2014 8.387 6.485 4.873 6.000 2015 7.499 3.735 2.269 4.000 2016 6.311 2.982 1.360 2017 5.410 3.002 1.000 2.000 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, 0 podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 2013 2014 2015 2016 2017 Prihodki od prodaje Dodana vrednost Stroški dela Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 V tabeli 25 in na sliki 28 je prikazano število oseb, ki delajo v dejavnosti (zaposleni in zunanji): Tabela 25: Število oseb, ki delajo v dejavnosti J63.9 Slika 28: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti J63.9 350 Leto Število oseb, ki delajo v dejavnosti 300 2013 234 2014 287 250 2015 201 200 2016 170 150 2017 155 100 50 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 0 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 2.2.9. Dejavnost M74.1 Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo V dejavnost spada (SURS, Standardna klasifikacija dejavnosti 2008, pridobljeno na spletnem naslovu https://www.stat.si/doc/pub/skd.pdf dne 24. 11. 2018): - oblikovanje tekstilij, oblačil, čevljev, nakita, pohištva in drugih izdelkov široke rabe, - notranje dekoriranje in aranžerstvo (aranžiranje izložb in prostorov), - grafično oblikovanje, - industrijsko oblikovanje (oblikovanje izdelkov z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom). 37 Število zaposlenih v dejavnosti od leta 2013 do 2017 je prikazano v tabeli 26 in na sliki 29: Tabela 26: Število poslovnih subjektov v dejavnosti M74.1 Leto 0-1 oseb 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb SKUPAJ 2013 919 78 2 2 0 0 1001 2014 1014 82 2 2 0 0 1100 2015 1154 92 1 2 0 0 1249 2016 1270 102 1 0 1 0 1374 2017 1392 103 4 0 1 0 1500 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Slika 29: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti M74.1 glede na število zaposlenih 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 0-1 oseb 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Pri oblikovanju, aranžerstvu in dekoraterstvu gre za dejavnost, pri kateri so glavni kadri kvalificirani na drugih področjih, je pa močno vezana na sodelovanje multimedijske produkcije. Podjetja v tej dejavnosti večinoma naročajo storitve multimedijske produkcije pri zunanjih partnerjih, pogosto pa so tovrstni sodelavci zaposleni neposredno v teh podjetjih. Celotna dejavnost je storitveno naravnana. Finančne pokazatelje prihodkov od prodaje, dodano vrednost in stroške dela v letih 2013 do 2017 prikazujeta tabela 27 in slika 30: Tabela 27: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost Slika 30: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški dela v in stroški dela v dejavnosti M74.1 (v 1000 EUR) dejavnosti M74.1 (v 1000 EUR) 70.000 Prihodki od Dodana Leto prodaje vrednost Stroški dela 60.000 2013 36.260 13.066 5.776 50.000 2014 41.289 16.325 6.120 40.000 2015 51.133 21.866 7.042 30.000 2016 57.761 28.069 6.948 20.000 2017 65.164 33.133 7.836 10.000 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, 0 podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 2013 2014 2015 2016 2017 Prihodki od prodaje Dodana vrednost Stroški dela Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 38 V tabeli 28 in na sliki 31 je prikazano število oseb, ki delajo v dejavnosti (zaposleni in zunanji): Tabela 28: Število oseb, ki delajo v dejavnosti M74.1 Slika 31: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti M74.1 2.000 Leto Število oseb, ki delajo v dejavnosti 2013 1.182 1.500 2014 1.286 2015 1.462 1.000 2016 1.590 2017 1.750 500 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 0 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 2.2.10. Dejavnost M74.2 Fotografska dejavnost V dejavnost spada (SURS, Standardna klasifikacija dejavnosti 2008, pridobljeno na spletnem naslovu https://www.stat.si/doc/pub/skd.pdf dne 24. 11. 2018): - komercialna in potrošniška fotografska produkcija: izdelava fotografij za dokumente, šolo, poroke ipd., fotografiranje v komercialne, založniške, modne, turistične namene, fotografiranje iz zraka, - obdelava filmov: razvijanje prinesenih filmov, izdelava in povečava kopij iz takih filmov, kaširanje in uokvirjanje fotografij, montiranje diapozitivov v okvirčke, kopiranje, retuširanje starih fotografij, - dejavnost fotoreporterjev, - videosnemanje dogodkov, npr. porok, praznovanj ipd., - mikrofotografiranje in mikrofilmanje. Število zaposlenih v dejavnosti od leta 2013 do 2017 je prikazano v tabeli 29 in na sliki 32: Tabela 29: Število poslovnih subjektov v dejavnosti M74.2 Leto 0-1 oseb 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb SKUPAJ 2013 356 79 2 1 0 0 438 2014 419 70 3 0 0 0 492 2015 507 62 2 0 0 0 571 2016 587 71 2 0 0 0 660 2017 642 82 2 0 0 0 726 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 Slika 32: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti M74.2 glede na število zaposlenih 700 600 500 400 300 200 100 0 0-1 oseb 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb nad 250 oseb 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 39 Fotografska dejavnost se tradicionalno preživlja s trženjem storitev, tako podjetjem kot tudi posameznikom. Z razvojem tehnologije so podjetja razširila svojo ponudbo, poleg fotografije tudi na video produkcijo. Finančne pokazatelje prihodkov od prodaje, dodano vrednost in stroške dela v letih 2013 do 2017 prikazujeta tabela 30 in slika 33 (SURS, Podatkovni portal SI-STAT): Tabela 30: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost Slika 33: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški dela v in stroški dela v dejavnosti M74.2 (v 1000 EUR) dejavnosti M74.2 (v 1000 EUR) 30.000 Prihodki od Dodana Leto prodaje vrednost Stroški dela 25.000 2013 21.229 6.803 3.685 20.000 2014 17.658 7.366 3.295 2015 19.095 8.461 3.203 15.000 2016 21.717 10.930 3.530 10.000 2017 24.229 13.242 3.774 5.000 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, 0 podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 2013 2014 2015 2016 2017 Prihodki od prodaje Dodana vrednost Stroški dela Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 V tabeli 31 in na sliki 34 je prikazano število oseb, ki delajo v dejavnosti (zaposleni in zunanji): Tabela 31: Število oseb, ki delajo v dejavnosti M74.2 Slika 34: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti M74.2 1.000 Leto Število oseb, ki delajo v dejavnosti 2013 626 800 2014 660 2015 z* 600 2016 803 400 2017 882 * Zaradi zaupnosti podatki niso objavljeni 200 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, 0 podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 2013 2014 2015 2016 2017 Vir: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp, podatki zajeti na dan 2. 12. 2018 40 KVALIFIKACIJE NA PODROČJU 3.AV USTVARJANJA, TEHNIKE IN MULTIMEDIJSKE PROIZVODNJE Na področju AV tehnike in multimedijske produkcije je trenutno možno pridobiti nacionalne poklicne kvalifikacije in izobrazbo v celotni vertikali od srednješolskega do visokošolskega izobraževanja (bolonjska stopnja na dodiplomskem študiju in bolonjski magisterij). V spodnji tabeli so prikazane kvalifikacije, ki jih je možno pridobiti po trenutno veljavnih izobraževalnih programih oziroma trenutno veljavnih nacionalnih poklicnih kvalifikacijah na področju AV ustvarjanja, tehnike in multimedijske proizvodnje. Slika 35: Kvalifikacijska struktura za področje AV ustvarjanja, tehnike in multimedijske proizvodnje IZOBRAZBA POKLICNA KVALIFIKACIJA DODATNA KVALIFIKACIJA SOK 4 Knjigovez/knjigovezka Grafični operater/grafična operaterka SOK 5 Asistent/ka snemalca/ke Asistent/ka zvoka Oblikovalec/oblikovalka spletnih strani Operater/operaterka v kartonaži Operater/operaterka strojev za ofsetni tisk Operater/operaterka strojev za produkcijski digitalni tisk Osvetljevalec/osvetljevalka Upravljavec/upravljavka scenskih elementov in naprav Fotografski mojster/fotografska mojstrica Fotografski tehnik/fotografska tehnica Grafični tehnik/grafična tehnica Medijski tehnik/medijska tehnica SOK 6 3D-oblikovalec in animator/3D-oblikovalka in animatorka Asistent/asistentka režije AV montažer/AV montažer ka Glasbeni redaktor/glasbena redaktorica Kamerman/kamermanka Medijski arhivist/medijska arhivistka Oblikovalec zvoka/oblikovalka zvoka Oblikovalec/oblikovalka osvetljave Organizator/organizatorka produkcije medijskih vsebin Realizator/realizatorka AV del Rekviziter/rekviziterka uprizoritvenega in AV projekta Snemalec/snemalka Tajnik režije/tajnica režije Tehnični realizator/tehnična realizatorka medijskih vsebin Video oblikovalec/video oblikovalka Inženir fotografije/inženirka fotografije Inženir medijske produkcije/inženirka medijske produkcije 41 IZOBRAZBA POKLICNA KVALIFIKACIJA DODATNA KVALIFIKACIJA SOK 7 Diplomant digitalnih umetnosti in praks (vs)/diplomantka digitalnih umetnosti in praks (vs) Diplomant grafične in medijske tehnike (vs)/diplomantka grafične in medijske tehnike (vs) Diplomant grafičnih komunikacij (un)/diplomantka grafičnih komunikacij (un) Diplomirani filmski in televizijski ustvarjalec (un)/diplomirana filmska in televizijska ustvarjalka (un) Diplomirani fotograf (vs)/diplomirana fotografinja (vs) Diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij (un)/diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij (un) * Diplomirani inženir multimedijskih komunikacij (vs)/diplomirana inženirka multimedijskih komunikacij (vs) Diplomirani inženir multimedije (un)/diplomirana inženirka multimedije (un) ** Diplomirani inženir medijskih komunikacij (un)/diplomirana inženirka medijskih komunikacij (un) ** Diplomirani multimedijski producent (vs)/diplomirana multimedijska producentka (vs) *** SOK 8 Magister filmskega in televizijskega ustvarjanja/magistrica filmskega in televizijskega ustvarjanja Magister filmskih in televizijskih študijev/magistrica filmskih in televizijskih študijev Magister grafični inženir/magistrica grafična inženirka Magister oblikovanja vizualnih komunikacij/magistrica oblikovanja vizualnih komunikacij * Magister medijskih umetnosti in praks/magistrica medijskih umetnosti in praks Magister scenskega oblikovanja/magistrica scenskega oblikovanja **** Magister inženir medijskih komunikacij/magistrica inženirka medijskih komunikacij ** SOK 9 Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja filmske režije Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja televizijske režije Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja videa * SOK 10 Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja medijskih komunikacij ** * Študijski program spada v področje Klasius P16 Umetnost, likovna umetnost, hkrati pa zajema tudi področje AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje. ** Študijski program spada v področje Klasius P16 Informacijske in komunikacijske tehnologije, interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno informacijske in komunikacijske tehnologije, hkrati pa zajema tudi področje AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje. *** Študijski program spada v področje Klasius P16 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost novinarstvo in medijske študije, hkrati pa zajema tudi področje AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje. **** Študijski program spada v področje Klasius P16 Umetnost in humanistika, glasba, ples in uprizoritvene umetnosti, hkrati pa zajema tudi področje AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje. Vir: www.nok.si, p odatki zajeti na dan 15. 11. 2018 3.1. Opis kvalifikacij na področju AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje Posamezne kvalifikacije so predstavljene z naslednjimi parametri: • ime kvalifikacije • tip kvalifikacije • vrsta kvalifikacije • trajanje izobraževanja • kreditne točke (pri izobrazbah) • vstopni pogoji • področje in podpodročje ISCED • raven kvalifikacije • učni izidi • izvajalci Zgornji parametri so izbrani z namenom, da na čim bolj nazoren in informativen način predstavijo posamezne kvalifikacije. Dodatne informacije o posameznih kvalifikacijah je možno pridobiti na spletni strani registra SOK (Slovensko ogrodje kvalifikacij). 42 Zajem predstavljenih podatkov je bil opravljen na dan 6. 3. 2019 na spletni strani www.nok.si. Ažurne podatke je mogoče pridobiti na spletni strani registra SOK: QR koda za dostop do registra kvalifikacij SOK 4 – EOK 4 Knjigovez/knjigovezka Tabela 32: Knjigovez/knjigovezka Ime kvalifikacije Knjigovez/knjigovezka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 4 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji • vsaj osnovna šola in 3 leta delovnih izkušenj na področju knjigoveške dodelave ali • vsaj poklicna šola grafične smeri in 2 leti delovnih izkušenj s področja knjigoveške dodelave. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 4, EOK 4 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati in organizirati lastno delo, • racionalno porabljati energijo, material in čas, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela v delovnem okolju v skladu s standardi, • varovati zdravje in okolje, • razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • komunicirati s sodelavci in naročniki, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, • izvajati delo v skladu s tehničnimi in tehnološkimi navodili, • ročno vezati knjige, brošure in posebne vezave, • strojno izdelovati knjige, brošure, revije in druge grafične izdelke, • tiskati platnice s tehniko vročega ali slepega tiska. Izvajalci kvalifikacije: Izvajalci niso določeni. Grafični operater/grafična operaterka Tabela 33: Grafični operater/grafična operaterka Ime kvalifikacije Grafični operater/grafična operaterka Tip kvalifikacije Srednja poklicna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk Vstopni pogoji • osnovnošolska izobrazba ali • nižja poklicna izobrazba. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 4, EOK 4 Vir: www.nok.si 43 Učni izidi Imetnik/imetnica spričevala je usposobljen/a za: • branje delovnih nalogov in navodil za delo v grafični stroki, • poznavanje osnovnih principov delovanja grafičnih strojev in naprav, • pravilno uporabo grafičnih materialov, • tisk enostavnih tiskovin na tiskarskih strojih manjšega formata (do formata B2), • izvedbo osnovnih postopkov v grafični dodelavi, • dnevno vzdrževanje grafičnih strojev in naprav, • poznavanje osnovnih merilnih in kontrolnih postopkov v tisku in dodelavi, • poznavanje osnov informacijsko-komunikacijske tehnologije (urejevalnik besedil in preglednic, programi za vodenje strojev), • varno in pravilno ravnanje z delovnimi sredstvi, opremo za osebno varstvo in okolju škodljivimi snovmi, • racionalno rabo energije, materiala in časa. Imetnik/imetnica spričevala ključna poklicna znanja in zmožnosti nadgradi tudi s ključnimi splošnimi znanji v skladu z nacionalnimi standardi. Izvajalec kvalifikacije: • Srednja medijska in grafična šola Ljubljana. SOK 5 – EOK 5 Asistent/ka snemalca/ke Tabela 34: Asistent/ka snemalca/ke Ime kvalifikacije Asistent/ka snemalca/ke Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji • najmanj srednja poklicna izobrazba in dve leti delovnih izkušenj na področju dela asistent/ka snemalca/ka. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 5, EOK 4 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati in organizirati lastno delo v timu s sodelavci, • komunicirati in vzpostavljati kooperativen odnos s sodelavci, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, • opravljati delo v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, požarni varnosti ter varovanju okolja, • razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje ter skrbeti za lasten strokovni razvoj, • uporabljati snemalno tehniko in opremo, • pripravljati AV-telekomunikacijsko opremo v predprodukciji, • sodelovati in asistirati pri snemalnih delih v produkciji. Izvajalca kvalifikacije: • Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana, • RTV Slovenija. 44 Asistent zvoka/asistentka zvoka Tabela 35: Asistent/ka zvoka Ime kvalifikacije Asistent/ka zvoka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • Dokončana vsaj osnovna šola in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju zvoka. Vstopni pogoji • Kandidat lahko namesto zahtevanih let delovnih izkušenj le-te dokazuje tudi z dokazili o delu na najmanj treh zahtevnih zvokovnih projektih (videospot, film, studijski album, koncert, gledališki projekt …) z objektivnim dokazilom o sodelovanju pri projektih s strani producenta/ odgovorne osebe. Projekti ne smejo biti starejši od petih let. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 5, EOK 4 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati in organizirati lastno delo v timu s sodelavci, • komunicirati in vzpostavljati kooperativen odnos s sodelavci in člani ekipe, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, • opravljati delo v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, požarni varnosti ter varovanju okolja, • razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje ter skrbeti za lasten strokovni razvoj, • opravljati enostavna zvokovna snemanja in ozvočenja, • asistirati oblikovalcu zvoka pri zahtevnejših zvokovnih projektih, • pripravljati in urejati posneti zvokovni material, • arhivirati zvočne posnetke. Izvajalec kvalifikacije: • RTV Slovenija. Oblikovalec/oblikovalka spletnih strani Tabela 36: Oblikovalec/oblikovalka spletnih strani Ime kvalifikacije Oblikovalec/oblikovalka spletnih strani Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • predhodno izdelan grafični koncept vsaj dveh spletnih strani, posredovan na ustreznem pomnilniškem mediju (CD, DVD, USB-ključ) s Vstopni pogoji spremljajočo dokumentacijo (zapis izhodišč, načrt vsebinske strukture, arhitektura uporabniškega vmesnika – žični modeli, opis rezultata in posameznih elementov ter utemeljitev izvedenih rešitev). ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 5, EOK 4 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati, pripraviti, izvesti in kontrolirati lastno delo pri oblikovanju spletnih strani, • racionalno porabljati čas in druge vire za oblikovanje spletne strani, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela v delovnem okolju v skladu s standardi, • varovati zdravje in okolje, • razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • uporabljati informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, • varovati uporabnikovo zasebnost in ščiti njegove podatke, • učinkovito uporabljati računalniška orodja ter spremljati nova programska orodja in njihov razvoj, • sistematično pristopati k iskanju rešitev problemov, ki se pojavljajo, • sodelovati v skupini in voditi skupino za oblikovanje spletne strani, • sodelovati z naročniki pri definiranju in izvajanju nalog v zvezi z oblikovanjem spletnih strani, • oblikovati spletne strani, • obnavljati in posodabljati grafično podobo spletnih strani. 45 Izvajalci kvalifikacije: • Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, • Gospodarska zbornica Slovenije, Center za poslovno usposabljanje, • Center za dopisno izobraževanje Univerzum, • Doba – evropsko poslovno izobraževalno središče, d. o. o., • Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza, • Srednja ekonomska šola Slovenj Gradec, • MOCIS center za izobraževanje odraslih, • Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Celje, • Ljudska univerza Šentjur, • Razvojna agencija Kozjansko, • Elektro in računalniška šola Velenje, • UPI – Ljudska univerza Žalec, • Šolski center Novo mesto, • Tehniški šolski center Kranj, • Šolski center Kranj, • Strojna, prometna in lesarska šola Nova Gorica, • Spin Informacijski inženiring, d. o. o., • Srednja tehniška šola Koper, • PCO – Poklicni center Obala. Operater/operaterka strojev v kartonaži Tabela 37: Operater/operaterka strojev v kartonaži Ime kvalifikacije Operater/operaterka strojev v kartonaži Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • vsaj osnovna šola in 5 let delovnih izkušenj na področju priprave in izdelave embalaže ali Vstopni pogoji • vsaj srednješolska izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj na področju priprave in izdelave embalaže ali • vsaj poklicna šola grafične smeri in 2 leti delovnih izkušenj na področju priprave in izdelave embalaže. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 5, EOK 4 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati in organizirati lastno delo in delo skupine, • racionalno porabljati energijo, material in čas, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela v delovnem okolju v skladu s standardi, • varovati zdravje in okolje, • razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • komunicirati s sodelavci in naročniki, • voditi skupino in sodelovati v njej, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, • izvajati delo v skladu s tehničnimi in tehnološkimi navodili, • konstruirati in izdelovati različne vrste embalaž, • izdelovati orodja in protiorodja za izsekovanje in žlebljenje, • izsekovati, žlebiti, zgibati, lepiti in izvajati druge dodelavne operacije v kartonaži, • upravljati stroje in naprave v kartonaži. Izvajalci kvalifikacije: Izvajalci niso določeni. 46 Operater/operaterka strojev za ofsetni tisk Tabela 38: Operater/operaterka strojev za ofsetni tisk Ime kvalifikacije Operater/operaterka strojev za ofsetni tisk Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • vsaj osnovna šola in 5 let delovnih izkušenj s področja tiskanja v ofsetni tehnologiji tiska ali Vstopni pogoji • vsaj srednješolska izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj s področja tiskanja v ofsetni tehnologiji tiska ali • vsaj poklicna šola grafične smeri in 1 leto delovnih izkušenj s področja tiskanja v ofsetni tehnologiji tiska. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 5, EOK 4 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati in organizirati lastno delo in delo skupine, • racionalno porabljati energijo, material in čas, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela v delovnem okolju v skladu s standardi, • varovati zdravje in okolje, • razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • sporazumevati se s sodelavci in naročniki, • voditi skupino in sodelovati v njej, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, • izvajati delo v skladu s tehničnimi in tehnološkimi navodili, • upravljati večbarvne stroje za ofsetni tisk in rotacije, • tiskati v tehniki ofsetnega tiska, • lakirati tiskovine v tehniki ofsetnega tiska, • dodelovati digitalno natisnjene tiskovine z integriranimi ali samostoječimi sistemi dodelave. Izvajalci kvalifikacije: Izvajalci niso določeni. Operater/operaterka strojev za produkcijski digitalni tisk Tabela 39: Operater/operaterka strojev za produkcijski digitalni tisk Ime kvalifikacije Operater/operaterka strojev za produkcijski digitalni tisk Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • vsaj osnovna šola in 5 let delovnih izkušenj na področju produkcijskega digitalnega tiska ali Vstopni pogoji • vsaj srednješolska izobrazba in dve leti delovnih izkušenj na področju produkcijskega digitalnega tiska ali • vsaj poklicna šola grafične smeri in eno leto delovnih izkušenj na področju produkcijskega digitalnega tiska. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 5, EOK 4 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati in organizirati lastno delo, • racionalno porabljati energijo, material in čas, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela v delovnem okolju v skladu s standardi, • varovati zdravje in okolje, • razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • sporazumevati se s sodelavci in naročniki, • voditi skupino in sodelovati v njej, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, • izvajati delo v skladu s tehničnimi in tehnološkimi navodili, • uporabljati predloge v vektorskem in bitnem zapisu (bitmap, vector), 47 • uporabljati rastrsko procesno (RIP) opremo, • barvno upravljati reprodukcijski proces, • prilagajati datoteke za tisk ali izrez, • tiskati in izrezovati na strojih za produkcijski digitalni tisk in izrezovanje, • izvajati dodatne tehnološke operacije (lakiranje, zgibanje, perforiranje …) na tiskarskih strojih in rotacijah. Izvajalci kvalifikacije: Ni podatka. Osvetljevalec/osvetljevalka Tabela 40: Osvetljevalec/osvetljevalka Ime kvalifikacije Osvetljevalec/osvetljevalka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj osnovnošolska izobrazba in vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju osvetljave ali • najmanj srednja poklicna izobrazba elektrosmeri ali druga poklicna izobrazba druge tehnične smeri z 2-letnimi delovnimi izkušnjami na Vstopni pogoji področju osvetljave, • kandidat/ka lahko namesto zahtevanih let delovnih izkušenj le-te dokazuje tudi z objektivnimi dokazili o sodelovanju pri najmanj petih uprizoritvenih in/ali AV- projektih kot osvetljevalec/ka (navedba v gledališkem listu, navedba v javni objavi, navedba v špici oddaje/filma/TV-prenosa ipd. oz. s potrdilom producenta/ke, tehnične vodje, odgovorne osebe …). Projekti ne smejo biti starejši od petih let. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 5, EOK 4 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati in organizirati lastno delo v timu s sodelavci, • komunicirati in vzpostavljati kooperativen odnos s sodelavci, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, • opravljati delo v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, požarni varnosti ter varovanju okolja, • razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje ter skrbeti za lasten strokovni razvoj, • seznaniti se z vsebino projekta osvetljave in proučiti na projekt vezane načrte, • prilagoditi način dela glede na zahteve projekta osvetljave po navodilih, • sodelovati pri zapisu svetlobne slike, • izvesti montažo in usmeritev reflektorjev po navodilih. Izvajalci kvalifikacije: • Gospodarska zbornica Slovenije Center za poslovno usposabljanje, • Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana, • RTV Slovenija. Upravljavec/upravljavka scenskih elementov in naprav Tabela 41: Upravljavec/upravljavka scenskih elementov in naprav Ime kvalifikacije Osvetljevalec/osvetljevalka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj dokončana osnovna šola in 5 let delovnih izkušenj kot upravljavec scenskih elementov in naprav ali • najmanj srednja poklicna izobrazba in tri leta delovnih izkušenj kot upravljavec scenskih elementov in naprav; Vstopni pogoji • kandidat lahko delovne izkušnje dokazuje tudi z objektivnimi dokazili o udeležbi pri vsaj desetih različnih scenografijah kot upravljavec scenskih elementov in naprav (kot dokazilo kandidat predloži vsaj tri načrte za scenografije, pri katerih je sodeloval, z navedbo v gledališkem listu, navedbo v javni objavi, navedbo v špici oddaje/filma/TV-prenosa ipd., oz. s producentovim, režiserjevim, scenografovim potrdilom ali vodje tehnike). Projekti ne smejo biti starejši od petih let ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 5, EOK 4 Vir: www.nok.si 48 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati, pripraviti in kontrolirati lastno delo v okviru izvedbenega načrta scenskih del, • komunicirati s sodelavci in drugimi strokovnimi profili, ki sodelujejo v produkciji in postprodukciji • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela v delovnem okolju ter spremljati razvoj stroke s področja scenske tehnike, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ter racionalno rabiti energijo, material in čas, • opravljati delo v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, požarni varnosti ter varovanju okolja, • skrbeti za vzdrževanje prostorov in opreme ter obveščati nadrejene o večjih napakah in okvarah, • upravljati scenske elemente in naprave, vključno z računalniško vodenimi, • skrbeti za hranjenje scenskih elementov in naprav, • postavljati scenske elemente v spremenjenih prostorskih razmerah. Izvajalec kvalifikacije: • RTV Slovenija. Fotografski mojster/fotografska mojstrica Tabela 42: Fotografski mojster/fotografska mojstrica Ime kvalifikacije Fotografski mojster/fotografska mojstrica Tip kvalifikacije Mojster Vrsta kvalifikacije Izobrazba • kandidat je pridobil srednjo poklicno izobrazbo (katerekoli smeri) in ima vsaj tri leta izkušenj s strokovnega področja, Vstopni pogoji • kandidat je pridobil srednjo strokovno izobrazbo (katerekoli smeri) in ima vsaj dve leti izkušenj s strokovnega področja, • kandidat je pridobil višjo ali visoko strokovno izobrazbo (katerekoli smeri) in ima vsaj eno leto izkušenj s strokovnega področja ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 5, EOK 4 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • organizirati in voditi delovni proces, • zagotavljati kakovost izdelkov in storitev, • pripravljati poslovni načrt in analizo rezultatov dela, • sprejema stranke in svetuje, • voditi nabavo in prodajo izdelkov oziroma storitev, • racionalno in ekonomično poslovati (kadri, normativi in kalkulacija storitev), • izdelovati predloge za nagrajevanje sodelavcev ter skrbeti za pozitivno delovno ozračje, • zaposlovati delavce in načrtovati njihov razvoj, • izvajati ekološke predpise, predpise o varstvu pri delu, požarnem varstvu in varovanju okolja, • skrbeti za opremo, • prenašati znanje, spretnosti, izkušnje in novosti s področja stroke na dijake in sodelavce, • fotografirati s kamerami različnih formatov v zaprtih prostorih in zunaj, • fotografirati in izdelovati portrete posameznikov in skupin, • fotografirati in izdelovati povečave na področju komercialne fotografije, • fotografirati na področju tehnično znanstvene fotografije, • fotografirati za dokumentarne potrebe, • fotografirati za likovno umetniške potrebe v vseh tehnikah, • fotografirati pri različnih virih svetlob, • fotografirati in uporabljati digitalno fotografsko opremo, • snemati z video filmskimi kamerami, • obdelovati posneti fotografski material v različnih kemičnih procesih in z računalnikom, • montirati video in filmske posnetke, sliko in ton, • retuširati in pripraviti izdelke za oddajo, • laminirati, kaširati in okvirjati fotografije, • kontrolirati izrabljenost kemikalij, • skrbeti za tehnično opremljenost ateljejev, delavnic, temnic in pripravljalnih prostorov, 49 • skrbeti za svetlobni park – bliskovni pribor in reflektorje, • spremljati novosti doma, v tujini in seznanja svoje sodelavce o tem, • prirejati natečaje, • se povezovati v interesna poklicna združenja, • skrbeti za tajnost in anonimnost posnetkov, • skrbeti za promocijo in prodajo svojih izdelkov, • svetovati strankam, kako naj fotografirajo in s kakšno opremo. Izvajalec kvalifikacije: • Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Fotografski tehnik/fotografska tehnica Tabela 43: Fotografski tehnik/fotografska tehnica Ime kvalifikacije Fotografski tehnik/fotografska tehnica Tip kvalifikacije Srednja strokovna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 4 leta Kreditne točke 240 kreditnih točk • osnovnošolska izobrazba ali Vstopni pogoji • nižja poklicna izobrazba. • za vpis v izobraževalni program je potreben uspešno opravljen preizkus likovne nadarjenosti. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 5, EOK 4 Vir: www.nok.si Učni izidi Imetnik/imetnica spričevala je usposobljen/a za: • ustvarjalno snovanje in pripravo idej za fotografske naloge, • fotografiranje na področju klasičnih fotografskih tem v ateljeju in na prostem (pokrajinska, portretna, reportažna in arhitekturna fotografija), • fotografiranje na področju komercialne in tehnične fotografije (modna, reklamna, industrijska in reprodukcijska fotografija), • fotografiranje na področju znanstvene in tehnične fotografije (makro- in mikroskopska fotografija ter fotografija v arhivske namene, medicine, arheologije, varstva okolja, restavratorstva in kartografije), • fotografiranje na področju beleženja dogodkov (novinarska in reportažna fotografija), • fotografiranje z analogno in digitalno fotografsko opremo, • snemanje s filmsko in video snemalno kamero, • delo s programi za vektorsko grafiko in obdelavo digitalnega slikovnega gradiva, • delo v fotografskih laboratorijih za črno-belo in barvno fotografijo, • samostojno vodenje in delo v obrtni fotografski delavnici. Izbirno: • realizacijo zamisli pri avdio-video produkciji, • upravljanje in postavitev luči za izvedbo projektnih nalog, • upravljanje multimedijskih naprav in urejanje preprostega multimedijskega projekta, • pripravo 2D- in 3D-projekcij ter urejanje povezav zvoka in slike. Imetnik/imetnica spričevala ključna poklicna znanja in zmožnosti nadgradi tudi s ključnimi splošnimi znanji v skladu z nacionalnimi standardi. Izvajalec kvalifikacije: • Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. 50 Grafični tehnik/grafična tehnica Tabela 44: Grafični tehnik/grafična tehnica Ime kvalifikacije Grafični tehnik/grafična tehnica Tip kvalifikacije Srednja strokovna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk Kdor je uspešno končal srednje poklicno izobraževanje in si pridobil enega izmed naslednjih nazivov srednje poklicne izobrazbe: Vstopni pogoji • avtoserviser, elektrikar, grafični operater, inštalater strojnih inštalacij, izdelovalec kovinskih konstrukcij, mehanik kmetijskih in delovnih strojev, mehatronik operater, oblikovalec kovin-orodjar, računalnikar ali • pridobil enakovredno izobrazbo po prejšnjih predpisih. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 5, EOK 4 Vir: www.nok.si Učni izidi Imetnik/imetnica spričevala je usposobljen/a za: • uporabo merilnih naprav in izvajanje kontrolnih postopkov v tisku in grafični dodelavi; • uporabo standardov za vodenje in zagotavljanje kakovosti; • pripravo in pravilno uporaba grafičnih materialov; • izvajanje del v tisku in grafični dodelavi; • tiskanje v različnih tehnikah tiska; • sodelovanje v skupini ter pisno in ustno sporazumevanje s sodelavci in strokovnjaki ob uporabi temeljne strokovne terminologije; • uporabo sodobne informacijske tehnologije, delo z viri, podatki in gradivi. Izbirno: Ploski tisk • izdelavo tiskovne forme po analogni in digitalni tehnologiji, standardnih nastavitev in tisk na večbarvni ofsetnih tiskarskih strojih, izvajanje dodatnih del na ofsetnih tiskarskih strojih; Knjigoveški izdelki • tehnološko pripravo in izdelavo knjig, brošur in ostalih knjigoveških izdelkov, poznavanje delovanja linije trde vezave, linije mehke vezave, revijalne linije; Kartonažerski izdelki • konstruiranje embalaže iz kartona, valovitega kartona in lepenke, poznavanje tehnološkega postopka izdelave in uporabe izsekovalnih orodij in protiorodij, poznavanje tehnološkega postopka izdelave embalaže iz kartona in valovitega kartona. Imetnik spričevala je ključna poklicna znanja in zmožnosti nadgradil tudi s ključnimi splošnimi znanji v skladu z nacionalnimi standardi. Izvajalec kvalifikacije: • Srednja medijska in grafična šola Ljubljana. Medijski tehnik/medijska tehnica Tabela 45: Medijski tehnik/medijska tehnica Ime kvalifikacije Medijski tehnik/medijska tehnica Tip kvalifikacije Srednja strokovna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 4 leta Kreditne točke 240 kreditnih točk Vstopni pogoji • osnovnošolska izobrazba ali • nižja poklicna izobrazba. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 5, EOK 4 Vir: www.nok.si 51 Učni izidi Imetnik/imetnica spričevala je usposobljen/a za: • delo s programi za vektorsko grafiko, • obdelavo digitalnega slikovnega gradiva, • prelom strani, • ustvarjalno delo v fotografiji, • izdelavo animacije in uporabo v komercialne namene, • ustvarjalno snovanje in animiranje za izdelavo animiranega filma, • realizacijo lastne zasnove enostavnejše avdio-video produkcije, • prilagajanje oblikovnega koncepta spletne strani med zahtevami naročnika in pogoji izdelovalca, • izdelavo predloge kot osnove za tehnično izdelavo spletne strani. Izbirno: • izvedbo razporejanja strani, izdelavo poskusnega odtisa in tiskovne forme, • uporabo sistema barvnega upravljanja, • izdelavo 2D-animacije, • snovanje tridimenzionalnega modela, • animiranje tridimenzionalnega objekta, • sooblikovanje slike, zvoka in sodelovanje pri oblikovanju osvetljave in enostavni montaži avdio-video vsebin, • realizacijo oblikovalske zamisli pri avdio-video produkciji, • načrtovanje, izvedbo in arhiviranje preprostega multimedijskega projekta. Imetnik/imetnica spričevala ključna poklicna znanja in zmožnosti nadgradi tudi s ključnimi splošnimi znanji v skladu z nacionalnimi standardi. Izvajalci kvalifikacije: • Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica, • Ekonomska šola Novo mesto, Srednja šola in gimnazija, • Srednja medijska in grafična šola Ljubljana, • Srednja šola za oblikovanje Maribor, • Šolski center Celje, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije. SOK 6 – EOK 5 3D-oblikovalec in animator/3D-oblikovalka in animatorka Tabela 46: 3D-oblikovalec in animator/3D-oblikovalka in animatorka Ime kvalifikacije 3D-oblikovalec in animator/3D-oblikovalka in animatorka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja poklicna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj s področja 3D-oblikovanja ali Vstopni pogoji • najmanj srednja splošna ali strokovna izobrazba in vsaj 3 leta delovnih izkušenj s področja 3D-oblikovanja in • kandidat predhodno pripravi strokovno nalogo (projekt 3D-vizualizacijo) v digitalni obliki, ki vsebuje: referenčni material (vzorec, na osnovi katerega kandidat izdela 3D-vizualizacijo), faze postopka izdelave in uporabljena orodja ter končni izdelek (angl. "render"). ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 6, EOK 5 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati in organizirati lastno delo, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela v delovnem okolju v skladu s standardi, • spremljati razvoj stroke, • racionalno porabljati energijo, material in čas, • varovati zdravje in okolje, • razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, 52 • sporazumevati se s sodelavci, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, računalniško opremo in programska orodja, • izvajati 3D-modeliranje, • teksturirati in senčiti 3D-modele, • izdelovati skeletno konstrukcijo (angl. "rigging"), • animirati 3D-objekt/karakter, • ustvarjati videokompozicijo (angl. "compositing"). Izvajalec kvalifikacije: • Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana. Asistent/asistentka režije Tabela 47: Asistent/asistentka režije Ime kvalifikacije Asistent/asistentka režije Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja ali najmanj srednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj na področju dela asistenta/asistentke režije ali • najmanj srednja poklicna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na področju dela asistenta/asistentke režije. Vstopni pogoji Kandidat/ka lahko zahtevana leta delovnih izkušenj dokazuje tudi z dokazili o samostojnem delu na najmanj petih projektih (gledališki projekt, koncert, AV-delo, film oz. kombinacija omenjenih projektov) kot asistent/asistentka režije. Delo na projektu kandidat dokazuje z objektivnim dokazilom o sodelovanju z navedbo v špici oddaje/filma/TV prenosa ipd., potrdilom producenta/režiserja, navedbo v javni objavi, nagrade. Projekti, pri katerih je sodeloval/a, ne smejo biti starejši od petih let. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 6, EOK 5 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati in organizirati lastno delo ter pomagati načrtovati delo izvedbenih skupin oziroma celotne ekipe, • upoštevati načela racionalne rabe energije, materiala in časa, • sporazumevati se z različnimi deležniki v maternem in enem tujem jeziku ter pri tem uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, potrebno na področju dela režije, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela v delovnem okolju skladno s standardi, • opravljati delo tako, da nikogar ne ogrožamo (sebe ali drugih), • delovati odgovorno, podjetno, okolju prijazno ter v skladu z moralnimi in etičnimi načeli družbe ter stroke, • skrbeti za svoj strokovni razvoj, • pripraviti se na izvedbo AV-projekta po navodilih režiserja, • samostojno usklajevati izvedbene postopke AV-projektov, • samostojno preverjati, da so pred začetkom snemanja vzpostavljeni pogoji za delo na AV-projektu, • koordinirati in voditi potek vaj v dogovoru z režiserjem in/ali producentom, • usklajevati in voditi potek snemanja oddaj ali neposrednih prenosov po režiserjevih navodilih. Izvajalci kvalifikacije: Izvajalci niso določeni. 53 AV montažer/ka Tabela 48: AV montažer/ka Ime kvalifikacije AV montažer/ka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja ali srednja strokovna izobrazba in tri leta delovnih izkušenj na področju AV-montaže ali • srednja poklicna izobrazba in pet let delovnih izkušenj na področju AV-montaže. Vstopni pogoji • Kandidat/ka lahko zahtevana leta delovnih izkušenj le-te dokazuje tudi z dokazili o samostojni montaži pri najmanj petih AV-projektih. Delo(-a) na projektu kandidat dokazuje z objektivnim dokazilom o sodelovanju z navedbo v špici oddaje/filma/TV prenosa ipd. oz. s potrdilom producenta/režiserja, navedbo v javni objavi, nagrade. Projekti, pri katerih je sodeloval/a, ne smejo biti starejši od petih let. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 6, EOK 5 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati in organizirati lastno delo ter sodelovati pri načrtovanju dela izvedbenih skupin pri izvedbi AV-montaže, • upoštevati načela racionalne rabe energije, materiala in časa ter razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • sporazumevati se s sodelavci in poslovnimi partnerji ter uporabljati sodobno informacijsko komunikacijsko tehnologijo, • opravljati delo tako, da ne ogroža sebe, drugih in okolja, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela ter spremljati razvoj stroke, • izvajati uvoz in pripravo AV-gradiva, • izvajati montažo slike in zvoka AV-dela, • pripravljati AV-delo za finalizacijo in/ali distribucijo. Izvajalec kvalifikacije: • RTV Slovenija. Glasbeni redaktor/glasbena redaktorica Tabela 49: Glasbeni redaktor/glasbena redaktorica Ime kvalifikacije Glasbeni redaktor/glasbena redaktorica Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja strokovna ali srednja izobrazba in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju dela glasbenega redaktorja. Delovne izkušnje Vstopni pogoji kandidat dokaže z dokazili o samostojnem delu na najmanj treh različnih in raznovrstnih medijsko realiziranih projektih s področja dela glasbenega redaktorja (glasbena oprema, vodena glasbena oddaja, intervju, reportaža, poročilo, komentar, recenzija). Projekti ne smejo biti starejši od petih let. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 6, EOK 5 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati in organizirati lastno delo in delo v skupini v sodelovanju z avtorji v skladu z lastno idejno zasnovo glasbenih oddaj, • upoštevati načela racionalne rabe energije, materiala in časa ter razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, 54 • opravljati delo tako, da ne ogroža sebe in okolja, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela ter spremljati razvoj stroke, • sporazumevati se z deležniki v maternem jeziku, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, računalniško opremo in programska orodja, • izdelati predlog vsebinske zasnove glasbenih oddaj, • voditi glasbene oddaje, • zasnovati in opravljati intervjuje z gosti glasbenih oddaj, • poročati o glasbenih dogodkih, • sodelovati pri snemanju, obdelavi in izdelavi končne podobe glasbene oddaje, • skrbeti za redno bogatitev glasbenega arhiva. Izvajalec kvalifikacije: • RTV Slovenija. Kamerman/kamermanka Tabela 50: Kamerman/kamermanka Ime kvalifikacije Kamerman/kamermanka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji • najmanj srednja ali srednja strokovna izobrazba in tri leta delovnih izkušenj s področja snemanja ali • srednja poklicna izobrazba in pet let delovnih izkušenj s področja snemanja. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 6, EOK 5 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati, pripraviti in kontrolirati potek snemanja televizijske oddaje v timu z izvedbeno in tehnično ekipo, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela ter spremljati razvoj stroke, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, računalniško opremo in programska orodja, • opravljati delo tako, da ne ogroža sebe, drugih in okolja, • upoštevati načela racionalne rabe energije, materiala in časa ter razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • sporazumevati se in sodelovati z režiserjem, izvedbeno in tehnično ekipo pri pripravi in izvedbi televizijske oddaje, • upravljati kamero v dogovoru z režiserjem in glavnim kamermanom, • spremljati in nadgrajevati svoje znanje o vsebinah, oblikah in novih konceptih televizijskih žanrov. Izvajalec kvalifikacije: • RTV Slovenija. 55 Medijski arhivist/medijska arhivistka Tabela 51: Medijski arhivist/medijska arhivistka Ime kvalifikacije Medijski arhivist/medijska arhivistka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja strokovna ali srednja izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj na področju arhiviranja, informatike, medijev, organizacije dela, dela Vstopni pogoji v kulturi ali administraciji, • najmanj srednja poklicna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na področju arhiviranja, informatike, medijev, organizacije dela, dela v kulturi ali administraciji. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 6, EOK 5 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati in organizirati lastno delo in sodelovati pri načrtovanju dela skupine za izvedbo medijskega arhiviranja, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela ter spremljati razvoj stroke, • sporazumevati se s sodelavci in uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ter programsko opremo za arhiviranje, • razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje ter skrbeti za lasten strokovni razvoj, • upoštevati načela racionalne rabe energije, materiala in časa ter razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • opravljati delo tako, da ne ogroža sebe, premoženja/imetja in okolja, • pridobivati zvočne, slikovne, avdiovizualne in druge vsebine na različnih nosilcih, • strokovno obdelati gradivo in beležiti podatke o pravici rabe gradiva, • skrbeti za trajno in celovito hrambo gradiva na fizičnih nosilcih, • zagotavljati dostopnost gradiva in sodelovati pri uporabi gradiva, • pripravljati gradivo za digitalizacijo. Izvajalec kvalifikacije: • RTV Slovenija. Oblikovalec zvoka/oblikovalka zvoka Tabela 52: Oblikovalec zvoka/oblikovalka zvoka Ime kvalifikacije Oblikovalec zvoka/oblikovalka zvoka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja strokovna ali splošna izobrazba in vsaj tri leta delovnih izkušenj na področju zvoka. Kandidat lahko namesto zahtevanih let Vstopni pogoji delovnih izkušenj le-te dokazuje tudi z dokazili o samostojnem delu na najmanj petih zahtevnih zvokovnih projektih (videospot, film, studijski album, koncert, gledališki projekt …) z objektivnim dokazilom o avtorstvu (npr.: navedba v gledališkem listu, navedba v javni objavi, navedba v špici oddaje/filma/TV-prenosa ipd., potrdilo producenta ali druge odgovorne osebe …). Projekti ne smejo biti starejši od petih let. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 6, EOK 5 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati in organizirati lastno delo in delo v skupini v sodelovanju z avtorji in v skladu z idejnim osnutkom zvokovnega projekta, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela ter spremljati razvoj stroke na področju oblikovanja zvoka, 56 • upoštevati načela racionalne rabe energije, materiala in časa ter razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • opravljati delo tako, da ne ogroža sebe, drugih in okolja, • komunicirati in vzpostavljati kooperativen odnos s sodelavci in strankami, • uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, računalniško opremo in programska orodja, • izdelati načrt zvokovnega projekta, • snemati, obdelovati in urejati zvok, • oblikovati zvočno sliko, • zapisati in arhivirati zvok v končno obliko. Izvajalec kvalifikacije: • RTV Slovenija. Oblikovalec/oblikovalka osvetljave Tabela 53: Oblikovalec/oblikovalka osvetljave Ime kvalifikacije Oblikovalec/oblikovalka osvetljave Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • Najmanj srednja strokovna ali srednja izobrazba in vsaj tri leta delovnih izkušenj na področju osvetljave ali • najmanj srednja poklicna izobrazba in vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju osvetljave. Vstopni pogoji • Kandidat lahko namesto zahtevanih let delovnih izkušenj le-te dokazuje tudi z dokazili o samostojnem delu na najmanj petih osvetljevalsko zahtevnih projektih (gledališki projekt, videospot, film, koncert, TV-projekt …) kot oblikovalec osvetljave. Delo na projektu kandidat dokazuje z objektivnim dokazilom o avtorstvu/izvedbi (navedba v gledališkem listu, navedba v javni objavi, nagrade, navedba v špici oddaje/filma/TV-prenosa ipd., producentovo potrdilo). Projekti ne smejo biti starejši od petih let. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 6, EOK 5 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati, pripraviti in kontrolirati lastno delo in delo ekipe pri oblikovanju osvetljave, • upoštevati načela racionalne rabe energije, materiala in časa ter razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • opravljati delo tako, da ne ogroža sebe, drugih in okolja, • komunicirati in vzpostavljati kooperativen odnos s sodelavci, naročniki in strankami, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela ter spremljati razvoj stroke na področju oblikovanja osvetljave, • proučiti vsebino projekta osvetljave in izdelati terminski načrt dela, • izdelati koncept osvetlitve v skladu z zahtevami projekta, • izdelati končni načrt postavitve luči, • voditi in nadzirati delo ekipe pri osvetljavi. Izvajalca kvalifikacije: • Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana, • RTV Slovenija. 57 Realizator/realizatorka AV del Tabela 54: Realizator/realizatorka AV del Ime kvalifikacije Realizator/realizatorka AV del Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji • najmanj srednja strokovna ali srednja izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj na področju realizacije AV del ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 6, EOK 5 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • samostojno načrtovati in organizirati lastno delo v skladu z zasnovo medijskega programa, • upoštevati načela racionalne rabe energije, materiala in časa ter razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • opravljati delo tako, da ne ogroža sebe, drugih in okolja, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela ter spremljati razvoj stroke, • sporazumevati se z notranjimi in zunanjimi sodelavci in gosti ter pri tem uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, • samostojno realizirati AV-dela na podlagi predloge, ki jo je pripravil režiser, • sodelovati pri pripravi vsebinske zasnove AV-del, • samostojno voditi in nadzirati potek realizacije AV-del oddaj, • samostojno opraviti realizacijo AV-del v studiu ali na terenu. Izvajalec kvalifikacije: • RTV Slovenija. Rekviziter/rekviziterka uprizoritvenega in AV projekta Tabela 55: Rekviziter/rekviziterka uprizoritvenega in AV projekta Ime kvalifikacije Rekviziter/rekviziterka uprizoritvenega in AV projekta Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja poklicna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj s področja dela z rekviziti, Vstopni pogoji • kandidat lahko delovne izkušnje dokazuje tudi z dokazili o udeležbi pri vsaj desetih različnih projektih kot sodelavec na področju dela z rekviziti (kot dokazilo kandidat priloži navedbo sodelovanja v gledališkem listu, navedbo v javni objavi, navedbo v špici oddaje/filma/TV-prenosa ipd., producentovo, režiserjevo, scenografovo potrdilo ali vodje tehnike). Projekti ne smejo biti starejši od petih let. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 6, EOK 5 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati in organizirati lastno delo in delo sodelavcev ter sodeluje z drugimi izvedbenimi skupinami na področju izvedbe uprizoritvenega AV-projekta, • sporazumevati se s sodelavci in poslovnimi partnerji ter uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, • upoštevati načela racionalne rabe energije, materiala in časa ter razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • opravljati delo tako, da ne ogroža sebe, drugih in okolja, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela ter spremljati razvoj stroke, 58 • pripraviti vse za izvedbo uprizoritvenega in/ali AV-projekta, • izbrati, postaviti in pospraviti rekvizite in opremo, • načrtovati, izdelati, dodelati, predelati ali prilagoditi rekvizite za izvedbo uprizoritvenega in AV-projekta, • svetovati optimalne tehnične in vsebinske rešitve s področja rekvizitov, • zagotavljati kontinuiteto rekvizitov in opreme v vseh fazah uprizoritvenega in/ali AV-projekta. Izvajalec kvalifikacije: • RTV Slovenija. Snemalec/snemalka Tabela 56: Snemalec/snemalka Ime kvalifikacije Snemalec/snemalka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji • najmanj srednja ali srednja strokovna izobrazba in tri leta delovnih izkušenj s področja snemanja ali • srednja poklicna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj s področja snemanja. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 6, EOK 5 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati in organizirati lastno delo v sodelovanju z drugimi segmenti produkcije, • sporazumevati se s snemalno ekipo ter uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, računalniško opremo in programska orodja, • upoštevati načela racionalne rabe energije, materiala in časa ter razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • opravljati delo tako, da ne ogroža sebe, drugih in okolja, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela ter spremljati razvoj stroke na področju televizijske tehnike in tehnologije ter stroke na splošno, • pri pripravi snemalne knjige sodelovati s produkcijsko ekipo, • se estetsko in vizualno izražati skladno z zahtevami projekta, • snemati in upravljati s snemalno in telekomunikacijsko tehniko, • voditi in nadzirati proces snemanja. Izvajalec kvalifikacije: • RTV Slovenija. 59 Tajnik režije/tajnica režije Tabela 57: Tajnik režije/tajnica režije Ime kvalifikacije Tajnik režije/tajnica režije Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja ali srednja strokovna izobrazba in tri leta delovnih izkušenj na področju dela tajnice režije v produkcijskih skupinah AV-medijev ali Vstopni pogoji • srednja poklicna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na področju dela tajnice režije v produkcijskih skupinah AV-medijev, • kandidat/ka lahko namesto zahtevanih let delovnih izkušenj, izkušnje dokazuje tudi z dokazili o samostojnem delu na najmanj petih zahtevnih AV-projektih kot tajnica/tajnik režije. Delo na projektu kandidat dokazuje z objektivnim dokazilom o sodelovanju (navedba v javni objavi, v špici oddaje/filma/TV-prenosa ipd., oz. s potrdilom producenta ali odgovorne osebe na projektu). Projekti ne smejo biti starejši od petih let. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 6, EOK 5 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • samostojno načrtovati in organizirati lastno delo ter pomagati načrtovati delo izvedbene skupine oz. ekipe, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela ter spremljati razvoj stroke, • spremljati razvoj stroke na medijskem področju in področju dela tajnice režije, • upoštevati načela racionalne rabe energije, materiala in časa ter razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • opravljati delo tako, da ne ogroža sebe, drugih in okolja, • sporazumevati se z različnimi deležniki ter pri tem uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo na področju dela tajnice režije, • pripraviti se na izvedbo AV-projekta in sodelovati pri vseh fazah izvedbe AV-projekta, • usklajevati izvedbene postopke in naročila za potrebe AV-projekta v sodelovanju z organizatorjem medijske produkcije oz. producentom, • zagotavlja, da so pred začetkom vaje oz. snemanja pripravljena vsa potrebna pisna in AV-gradiva, • samostojno beležiti potek vaj, • nadzorovati usklajenost posnetega gradiva s pisno zasnovo, skrbeti za zveznost (kontinuiteto) posnetega gradiva, beležiti podatke o posnetem AV-gradivu in napovedovati ekipi potek dogajanja na snemanju, • opravljati dela tajnice režije pri igranih AV-projektih, • sodeluje pri različnih obdelavah AV-projektov ter zbere, uredi in pripravi gradiva za arhiviranje AV-projekta. Izvajalec kvalifikacije: • RTV Slovenija. Tehnični realizator/tehnična realizatorka medijskih vsebin Tabela 58: Tehnični realizator/tehnična realizatorka medijskih vsebin Ime kvalifikacije Tehnični realizator/tehnična realizatorka medijskih vsebin Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija Vstopni pogoji • najmanj srednja strokovna ali srednja izobrazba in dve leti izkušenj na področju tehnične realizacije medijskih vsebin ali • srednja poklicna izobrazba in tri leta delovnih izkušenj na področju tehnične realizacije medijskih vsebin. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 6, EOK 5 Vir: www.nok.si 60 Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • samostojno načrtovati in organizirati lastno delo v skladu z zasnovo medijskega programa, • upoštevati načela racionalne rabe energije, materiala in časa ter razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • opravljati delo tako, da ne ogroža sebe, drugih in okolja, • sposoben je pripraviti potek predvajanja medijskih vsebin z razpoložljivimi tehnološkimi sredstvi, • samostojno oblikovati in dopolnjevati medijske vsebine, • tehnično nadzorovati in samostojno izvajati predvajanje medijskih vsebin, • obvladovati celoten tehnološki proces za obdelavo in prenos medijskih vsebin, • sporazumevati se z notranjimi in zunanjimi sodelavci in gosti ter pri tem uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo za pripravo, obdelavo in predvajanje medijskih vsebin. Izvajalec kvalifikacije: • RTV Slovenija. Video oblikovalec/video oblikovalka Tabela 59: Video oblikovalec/video oblikovalka Ime kvalifikacije Video oblikovalec/video oblikovalka Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 6 Vrsta kvalifikacije Poklicna kvalifikacija • najmanj srednja strokovna ali srednja izobrazba in dve leti delovnih izkušenj na videopodročju (delovne izkušnje kandidat dokazuje s podpisom Vstopni pogoji pravne/odgovorne osebe) ali • srednja poklicna izobrazba in tri leta delovnih izkušenj na videopodročju (delovne izkušnje kandidat dokazuje s podpisom pravne/odgovorne osebe). ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 6, EOK 5 Vir: www.nok.si Učni izidi Kandidat/ka je zmožen/zmožna: • načrtovati in organizirati lastno delo in dela v skupini v sodelovanju z avtorji in skladno z idejnim osnutkom videoprojekta, • zagotavljati kakovost in uspešnost lastnega dela ter spremljati razvoj stroke, • sporazumevati se s sodelavci in poslovnimi partnerji ter uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, • upoštevati načela racionalne rabe energije, materiala in časa ter razvijati podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, • opravljati delo tako, da ne ogroža sebe, drugih in okolja, • izdelati načrt videoprojekta, • zapisati in/ali kreirati ter predvajati vizualno podobo, • obdelovati in korigirati sliko ter oblikovati končno sliko, • pretvarjati sliko v končno obliko in format, • voditi in nadzirati izvedbo videoprojekta. Izvajalec kvalifikacije: • RTV Slovenija. 61 Inženir fotografije/inženirka fotografije Tabela 60: Inženir fotografije/inženirka fotografije Ime kvalifikacije Inženir fotografije/inženirka fotografije Tip kvalifikacije Višja strokovna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk • matura ali poklicna matura (prej zaključni izpit) ali • mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, tri leta delovnih izkušenj in opravljen preizkus znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju. Vstopni pogoji Dodatni pogoji za vpis: Kandidat ob vpisu predloži predstavitveno mapo s fotografskimi deli (portfelj), s katerimi dokazuje poznavanje in obvladovanje osnovnih tehnik snemanja in fotografskega videnja ter oblikovanja. Mapa mora vsebovati 20 avtoriziranih fotografij, formata ca. 24 x 30 cm ali variante formata, opremljene na primerni podlagi. Kandidat v mapi predstavi štiri različne tematske sklope iz spektra fotografskih področij in jih zagovarja v obliki razgovora pred komisijo, ki jo imenuje predavateljski zbor šole. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 6, EOK 5 Vir: www.nok.si Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • načrtovanje, pripravo, izvedbo in kontrolo lastnega dela in dela drugih, • komuniciranje s sodelavci, strokovnjaki in svetovanje strankam, • uporabo strokovne terminologije, komuniciranje v enem tujem jeziku, • sodelovanje v strokovnem timu in pri reševanju problemov, • izvajanje projektnega dela, • vodenje poslovanja dejavnosti in strokovno svetovanje stranki, • planiranje kadrov, skrbi za izobraževanje in usposabljanje kadrov ter načrtovanje organizacije internega izobraževanja in usposabljanja, • vodenje in sodelovanje v procesu formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja, • uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, • razvijanje podjetnih lastnosti, spretnosti in vedenja, • racionalno rabo energije, materiala in časa, • varovanje zdravja in okolja, skrb za lastno varnost in varnost drugih, (poklicno specifične kompetence) • izvedbo in kontrolo postopkov v digitalnem laboratoriju, • izvedbo in kontrolo postopkov v fotografski temnici, • izdelavo studijske fotografije, • snemanje in obdelovanje slikovnega gradiva v analogni in digitalni tehniki, • pripravo, snemanje in obdelavo slikovnega gradiva za multimedijsko predstavitev, • snemanje gradiva za potrebe dokumentiranja in arhiviranja, • izdelavo scenskih posnetkov, • izdelavo filmskih in televizijskih posnetkov, • nudenje strokovne in organizacijske, tehnične podpore v fotografskem segmentu pri snemanju filmskih, video in podobnih projektov, • izdelavo kreativne, izpovedne oziroma umetniške fotografije, • izdelavo fotografije za potrebe oglaševanja, • fotografiranje in izdelavo posnetkov notranje opreme, notranjosti in zunanjosti arhitekturnega objekta, krajinske in urbanistične ureditve, • izdelavo novinarske in reportažne fotografije, • urejanje fotografij v tisku. Izvajalca kvalifikacije: • Inštitut in akademija za multimedije, Višja šola za multimedije, • Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Višja strokovna šola. 62 Inženir medijske produkcije/inženirka medijske produkcije Tabela 61: Inženir medijske produkcije/inženirka medijske produkcije Ime kvalifikacije Inženir medijske produkcije/inženirka medijske produkcije Tip kvalifikacije Višja strokovna izobrazba Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk • matura ali poklicna matura (prej zaključni izpit) ali Vstopni pogoji • mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, tri leta delovnih izkušenj in opravljen preizkus znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 6, EOK 5 Vir: www.nok.si Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • načrtovanje in organizacijo lastnega dela in dela skupine, • zagotavljanje kakovosti in uspešnosti lastnega dela v delovnem okolju v skladu s standardi in pravnimi, ekonomskimi ter trženjskimi okviri, • spremljanje razvoja stroke in širšega medijskega področja, • racionalno rabo produkcijskih resursov, • varovanje zdravja in okolja, • razvijanje podjetnih lastnosti, spretnosti in vedenja, • uporabo sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije, (poklicno specifične kompetence) • koordiniranje priprave produkcijskega načrta na področju medijev, • izdelavo predračuna in obračuna projekta, • organiziranje, koordiniranje in nadzor medijsko-produkcijskega procesa, • motiviranje sodelavcev za doseganje ciljev, • zagotavljanje kakovosti realizacije medijsko-produkcijskega procesa, • obvladovanje rabe tehnologij v aktualnih segmentih medijske produkcije, • načrtovanje rešitev in procesov na področju medijev. Izvajalci kvalifikacije: • ACADEMIA Višja strokovna šola, • Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola, • ERUDIO Višja strokovna šola, • Inštitut in akademija za multimedije, Višja šola za multimedije. 63 SOK 7 – EOK 6 Diplomant digitalnih umetnosti in praks (vs)/diplomantka digitalnih umetnosti in praks (vs) Tabela 62: Diplomant digitalnih umetnosti in praks (vs)/diplomantka digitalnih umetnosti in praks (vs) Ime kvalifikacije Diplomant digitalnih umetnosti in praks (vs)/diplomantka digitalnih umetnosti in praks (vs) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (VS) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • matura ali Vstopni pogoji • poklicna matura ali • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in • opravljen preizkus nadarjenosti. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 7, EOK 6 Vir: www.nok.si Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • kompetentno delovanje v svetu sodobne umetnosti in kreativnih industrij, • uporabo teoretičnih in praktičnih znanj v praksi (kot avtor projektov ali kot izvajalec posamičnih faz dela, sodelavec in soustvarjalec v projektih), • uporabo pridobljenega znanja in razvitih veščin v praksi, inovativno reševanje problemov, iskanje informacij, razvijanje idej, • snovanje projektov in organizacijo dela za njihovo izvedbo, snovanje predstavitvenih strategij ter iskanje mehanizmov za pridobivanje sredstev za izvedbo (sponzorstva, naročniki, razpisi, delovne štipendije) in za vključevanje projektov v širše predstavitvene manifestacije (natečaji, razstave, festivali, spletni portali itd.), • analizo in interpretacijo sodobne stvarnosti ter kritično oceno lastne produkcije in dogajanja na področjih umetnosti, družbe in tehnologij, • sodelovanje in skupinsko delo v on-line in kombiniranih komunikacijskih situacijah, • zagovarjanje svoje ideje, koncepta ali gotovega projekta tako pisno in ustno kot z uporabo vizualnih in drugih predstavitveno komunikacijskih sredstev, • oceno in iskanje primernih sodelavcev za projekte, • vodenje in sprejemanje odgovornosti za projekt, sodelavce in skupino, do naročnika oziroma gledalcev/ obiskovalcev, končnih uporabnikov, (predmetno specifične kompetence) • pregledno poznavanje sodobnih novomedijskih tehnologij in aplikacij ter njihovih rab v umetnostnih in siceršnjih kreativnih medijsko-produkcijskih okoljih, • razumevanje digitalnega sovpada tehnologij in rabe ter poznavanje njihovih možnosti z vidika umetnostnih in siceršnjih kreativnih medijsko-produkcijskih praks, • prepoznavanje in kritično razumevanje posameznih značilnih pojavov v medijsko tehnizirani komunikaciji oziroma umetnostni in siceršnji kreativni produkciji, • poznavanje komunikacijskih, tehničnih in kreativnih posebnosti v medijsko-produkcijskih okoljih, vezanih na nove medije, predvsem v polju umetnosti, • poznavanje in primerjalno presojo produkcijskih orodij s področja novih medijev v polju umetnosti ter izbor ustrezne kombinacije novih medijskih tehnologij in konceptov za določen umetniški oziroma ustvarjalni namen, • reševanje konkretnih medijsko-produkcijskih in vsebinsko-konceptualnih problemov na področju animacije, videofilma, fotografije in novih medijev, • komuniciranje in ustvarjanje z več izraznimi sredstvi in medijskimi tehnologijami (slika, zvok, beseda, telo in prostor, interaktivni in tradicionalni množični mediji) ter v interakciji med njimi, • proaktivnost pri avtonomnem razvoju veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju novih medijev, • prepoznavanje ter kritično vrednotenje filmskih in televizijskih produktov, • artikulacijo kritične misli na področju in o področju svojega delovanja, 64 • poznavanje razvojne logike interpretacij in teorije sodobne umetnosti, • razumevanje nastanka, širjenja in prevlade posameznih teorij, • interpretacijo, refleksijo in vrednotenje posameznih umetnin, opusov ali časovnih izsekov zgodovine likovne, vizualne in digitalnih umetnosti ter iskanje paralel z drugimi umetnostmi. Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Novi Gorici, Akademija umetnosti. Diplomant grafične in medijske tehnike (vs)/diplomantka grafične in medijske tehnike (vs) Tabela 63: Diplomant grafične in medijske tehnike (vs)/diplomantka grafične in medijske tehnike (vs) Ime kvalifikacije Diplomant grafične in medijske tehnike (vs)/diplomantka grafične in medijske tehnike (vs) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (VS) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • matura ali Vstopni pogoji • poklicna matura ali • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 7, EOK 6 Vir: www.nok.si Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: • široko strokovno znanje na področju študija, dopolnjeno z izbranimi znanji s področja naravoslovja, menedžmenta, informacijsko-komunikacijske tehnologije, estetike in osnov grafičnega oblikovanja, • razumevanje in teoretično utemeljevanje strokovnih tem, • izkazovanje praktičnih spretnosti in sprejemanje praktičnih zadolžitev, • identificiranje konkretnih in abstraktnih praktičnih problemov, njihovo teoretično analizo, iskanje rešitev in ustrezno ukrepanje, • lastno učenje na svojem strokovnem področju, • sodelovanje pri razvojnem in raziskovalnem delu in prenašanje razvojnih ter raziskovalnih dosežkov v prakso, • razumevanje soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem, • razumevanje likovnega zapisa in njegovega tehnološkega prevajanja v grafične izdelke, • komuniciranje s sodelavci in strokovnjaki sorodnih disciplin, kar omogoča aktivno sodelovanje pri skupinskem delu in tudi na področju projektov, ki temelje na povezovanju strokovnih zakonitosti z oblikovalsko prakso, • profesionalno etično in okoljsko odgovornost, • uporabo sodobnih orodij, veščin in spretnosti, predvsem s področja IKT-tehnologij v vsakdanjem strokovnem delu. Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta. 65 Diplomant grafičnih komunikacij (un)/diplomantka grafičnih komunikacij (un) Tabela 64: Diplomant grafičnih komunikacij (un)/diplomantka grafičnih komunikacij (un) Ime kvalifikacije Diplomant grafičnih komunikacij (un)/diplomantka grafičnih komunikacij (un) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (UN) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • matura ali Vstopni pogoji • poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi ali • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 7, EOK 6 Vir: www.nok.si Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: • strokovno znanje, pridobljeno s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, • prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, • eksperimentiranje in vizualno posredovanje različnih miselnih konceptov, • lastno učenje na svojem strokovnem področju, • razumevanje soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem, • razumevanje likovnega zapisa in njegovega tehnološkega prevajanja v grafične izdelke, • iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejšega dela, • komuniciranje s sodelavci in strokovnjaki sorodnih disciplin, kar omogoča aktivno sodelovanje pri skupinskem delu in tudi na področju projektov, ki temelji na povezovanju strokovnih zakonitosti z oblikovalsko prakso, • profesionalno etično in okoljsko odgovornost, • uporabo sodobnih orodij, veščin in spretnosti, predvsem s področja IKT-tehnologij v vsakdanjem strokovnem delu. Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta. Diplomirani filmski in televizijski ustvarjalec (un)/diplomirana filmska in televizijska ustvarjalka (un) Tabela 65: Diplomirani filmski in televizijski ustvarjalec (un)/diplomirana filmska in televizijska ustvarjalka (un) Ime kvalifikacije Diplomirani filmski in televizijski ustvarjalec (un)/diplomirana filmska in televizijska ustvarjalka (un) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (UN) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • matura ali Vstopni pogoji • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu. Vsi kandidati morajo opraviti preizkus posebne nadarjenosti in dokazati ustrezne psihofizične sposobnosti. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 7, EOK 6 Vir: www.nok.si 66 Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • analizo in sintezo, • uporabo znanja v praksi, • načrtovanje in ravnanje s časom, • poznavanje področja filma in televizije, • obvladanje govornih in pisnih sposobnosti v slovenščini, • obvladanje angleškega jezika (usmerjeno na področje gledališča, radia, filma in televizije), • obvladovanje osnovnih računalniških orodij na področju filma in televizije, • kritičnost in samokritičnost, • prilagajanje novim okoliščinam, • razvoj novih idej (ustvarjalnost), • reševanje problemov, • odločanje, • delo v skupini, • vodenje, • delo v interdisciplinarni skupini, • komuniciranje z nestrokovnjaki s področja filma in televizije, • spoštovanje različnosti in multikulturalnosti, • delovanje v mednarodnem okolju, • avtonomno delovanje, • oblikovanje in vodenje projektov, • iniciativo in interpretacijo, • zavezanost etiki, • skrb za kakovost, • željo po uspehu, (predmetno specifične kompetence) • poznavanje in razumevanje zgodovine in teorije filma, televizije in AV medijev, • poznavanje in razumevanje osnov zgodovine drame in osnov dramaturgije, • koherentno obvladovanje temeljnega znanja s sposobnostjo povezovanja znanj ter praktično ustvarjalno uporabo znanj na področju filma, televizije in AV medijev, • umeščanje novih informacij in interpretacij v kontekst filma, televizije in AV medijev, • razumevanje in uporabo ustvarjalnih postopkov na področju filma, televizije in AV medijev, • razumevanje področja FTV režije in povezanosti s FTV snemanjem in FTV montažo ter drugimi disciplinami na področju filma, televizije in AV medijev, • razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju FTV režije, • samostojno režijsko/realizatorsko ustvarjalno in strokovno delo pri izvedbi dokumentarnega filma, igranega filma, TV-drame, televizijskih oddaj različnih zvrsti in drugih oblik AV del, • razumevanje področja FTV snemanja in povezanosti s FTV režijo in FTV montažo ter drugimi disciplinami na področju filma, televizije in AV medijev, • razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju FTV snemanja, • uporabo klasične filmske, video analogne in video digitalne tehnike in pripomočkov za snemanje slike, • samostojno snemalsko ustvarjalno in strokovno delo pri izvedbi dokumentarnega filma, igranega filma, TV-drame, televizijskih oddaj različnih zvrsti in drugih oblik AV del, • razumevanje področja FTV montaže in povezanosti s FTV režijo in FTV snemanjem ter drugimi disciplinami na področju filma, televizije in AV medijev, • razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju FTV montaže, • uporabo klasičnih filmskih, video-avdio analognih in video-avdio digitalnih montažnih sistemov in pripomočkov na področju FTV montaže, • samostojno montažno ustvarjalno in strokovno delo pri izvedbi dokumentarnega filma, igranega filma, TV-drame, televizijskih oddaj različnih zvrsti in drugih oblik AV del, • poznavanje in razumevanje izbirnih znanj, • koherentno obvladovanje izbirnih znanj s sposobnostjo povezovanja izbirnih znanj ter njihovo praktično ustvarjalno uporabo na področju filma, televizije in AV medijev, • umeščanje novih informacij in interpretacij iz izbirnih znanj v kontekst področja filma, televizije in AV medijev. Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. 67 Diplomirani fotograf (vs)/diplomirana fotografinja (vs) Tabela 66: Diplomirani fotograf (vs)/diplomirana fotografinja (vs) Ime kvalifikacije Diplomirani fotograf (vs)/diplomirana fotografinja (vs) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (VS) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • matura ali Vstopni pogoji • poklicna matura ali • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu. Vsi kandidati morajo opraviti preizkus nadarjenosti z zagovorom portfolia. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 7, EOK 6 Vir: www.nok.si Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov in metod ter spremljanje novosti na področju študija, • kritično analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter posledic ter samokritično presojo, • zbiranje in interpretiranje podatkov in izdelkov, uporabo znanja v praksi in kreativno reševanje problemov, • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju, • etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki, • kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju), • obdelavo in prilagajanje izdelkov za potrebe strokovne in laične javnosti, • predstavitev izdelkov strokovni in laični javnosti, (predmetno specifične kompetence) • razumevanje fizikalnih osnov fotografije in optičnih procesov, • poznavanje in obvladanje tehničnih pripomočkov pri celotnem procesu nastanka fotografije in drugih vizualnih tehnik ter varstva in zdravja pri delu, • razumevanje umestitve fotografije v širši vizualno komunikacijski kontekst in komunikacijsko psiholoških učinkov fotografije, • razumevanje pomembnosti fotografije v medijih, • poznavanje osnov umetniškega izražanja in pomembnosti slednjega v fotografiji kot umetniškem mediju, • kritično oceno svojega in tujega fotografskega dela in izvedbo primerne selekcije na osnovi sporočilne in umetniške vrednosti, • prilagajanje pristopa k fotografiranju glede na dani subjekt oziroma objekt, • poznavanje umetnostno zgodovinskega razvoja tehnik in smernic, ki so pripeljale do nastanka fotografije kot umetniške smeri, • uporabo različnih tehnik za doseg točno zastavljenega cilja, • pravilno uporabo posameznih tehnik v specifičnih fotografskih problemih, • poznavanje osnov fotokemije in procesov osvetlitve fotografskega negativa, • poznavanje osnov digitalizacije in razumevanje pomena in namena računalniške obdelave fotografij ter poznavanje napredne tehnike računalniške obdelave v programih za obdelavo fotografij, • seznanjanje z etičnimi in moralnimi principi za odgovorno fotografiranje, • etično mišljenje pri selekciji in izboru fotografij za objavo v tiskanih medijih, • poznavanje principov avtorskega prava in varovanja osebnih podatkov, • načrtovanje in izvajanje procesov fotografiranja in izdelavo fotografij za razvoj lastnega umetniškega opusa, • načrtovanje in izvajanje fotografskih procesov in izdelavo fotografij v sodelovanju in za potrebe naročnika, • obvladanje osnov računalniške video postprodukcije, 3D-animacije in oblikovanja, • poznavanje osnov podjetništva in tržnega komuniciranja ter poznavanje temeljnih metod in tehnik v poslovnem komuniciranju, trženju in ekonomiki ter samostojno nastopanje na medijskem in umetniškem trgu, • pravilni izbor in aplikacijo fotografskih metod glede na potrebe klienta, 68 • načrtovanje in izvajanje specifičnih fotografskih nalog s področij arhitekturne, reklamne, modne, reportažne, dokumentarne, podvodne, naravoslovne fotografije, • razvoj svojega umetniškega potenciala, • razumevanje principov grafičnega oblikovanja in umestitev fotografije v grafično oblikovan izdelek, • sledenje procesu izdelave fotografije v tisku, • poznavanje nevarnosti in varnostnih ukrepov pri zlorabi fotografskih procesov, • sprejemanje kritičnih pripomb, in na njihovi osnovi za uvajanje organizacijskih in delovnih sprememb, ki bodo omogočile uspešno doseganje ciljev, • poznavanje pomena organizacije dela na kakovost in količino dela v fotografskem ateljeju in na terenu, • poznavanje holističnega pristopa za delo z ljudmi, predvsem v odnosu fotograf – model, • znanja o varnosti in zdravju pri delu in zaščiti okolja ter poznavanje zakonodaje in tehničnih predpisov na svojem delovnem področju, • samoizobraževanja in zavedanje pomena permanentnega izobraževanja, • oblikovanje pozitivne profesionalne identitete. Izvajalec kvalifikacije: • Samostojni visokošolski zavod, Visoka šola za storitve. Diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij (un)/diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij (un) Tabela 67: Diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij (un)/diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij (un) Ime kvalifikacije Diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij (un)/diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij (un) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (UN) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • matura ali • poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: umetnostna zgodovina, likovna teorija, Vstopni pogoji zgodovina, filozofija, psihologija ali sociologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi ali • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu. Vsi kandidati morajo opraviti preizkus nadarjenosti. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 0213 Likovna umetnost Raven kvalifikacije SOK 7, EOK 6 Vir: www.nok.si Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: • analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter posledic oblikovalskega procesa, • obvladanje raziskovalnih metod v oblikovanju, njegovih postopkov in procesov, • razvoj kritične in samokritične presoje rezultatov oblikovalskega dela, • uporabo znanja v praksi, • avtonomnost v strokovnem delu, • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju, • etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki, • kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju) itd. Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje. 69 Diplomirani inženir multimedijskih komunikacij (vs)/diplomirana inženirka multimedijskih komunikacij (vs) Tabela 68: Diplomirani inženir multimedijskih komunikacij (vs)/diplomirana inženirka multimedijskih komunikacij (vs) Ime kvalifikacije Diplomirani inženir multimedijskih komunikacij (vs)/diplomirana inženirka multimedijskih komunikacij (vs) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (VS) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • matura ali Vstopni pogoji • poklicna matura ali • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu ISCED področje Ni podatka ISCED podpodročje Ni podatka Raven kvalifikacije SOK 7, EOK 6 Vir: www.nok.si Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a: (splošne kompetence) • za veščine zbiranja, uporabe in vrednotenja podatkov, • imeti široko interdisciplinarno strokovno znanje s področja multimedije, telekomunikacij, informacijskih tehnologij, projektnega vodenja in osnov grafičnega oblikovanja ter produkcije, • analize, sinteze in predvidevanja rešitev in posledic, • uporabe osvojenega znanja v praksi, • lastnega učenja na strokovnem področju, • vodenja zastavljenih projektov ter delo v skupini, • razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, • iskanja in umeščanja novih informacij, • razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in multimedijskimi storitvami, • uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, (predmetno specifične kompetence) • poznavanja in razumevanja področja telekomunikacij in informacijskih tehnologij, • razumevanja vizualnega in zvočnega komuniciranja, • poznavanja razvoja multimedijskih konvergenčnih storitev in vsebin, • poznavanja in razumevanja priprave video, avdio in pisanih vsebin, • uporabe programerskih znanj ter sodobnih programskih orodij, • razumevanja in uporabe tehničnih ter pravnih vidikov zaščite vsebin, • razumevanja, načrtovanja in vodenja projektov s področja multimedijskih komunikacij, • razvoja veščin in spretnosti pri oblikovanju in sporočanju vsebin, • razumevanja tehnoloških omejitev pri pripravi vsebin, • razumevanja in spremljanja standardov s področja telekomunikacij, informacijskih tehnologij ter multimedijskih tehnologij, • razvoja in vzpostavitve interaktivnih spletnih storitev z uporabo sodobnih informacijskih virov, • razumevanja tehnoloških razlik med sodobnimi napravami in vzpostavitve kompatibilnih multimedijskih storitev na različnih napravah, • razumevanja problematike iskanja podatkov in optimizacije njihove uporabe v multimedijskih storitvah, • razumevanja priprave vidnih sporočil, tridimenzionalne računalniške grafike ter animacije. Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko. 70 Diplomirani inženir multimedije (un)/diplomirana inženirka multimedije (un) Tabela 69: Diplomirani inženir multimedije (un)/diplomirana inženirka multimedije (un) Ime kvalifikacije Diplomirani inženir multimedije (un)/diplomirana inženirka multimedije (un) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (UN) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • opravljena matura ali Vstopni pogoji • poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu, • pred 1. junijem 1995 opravljen zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu ISCED področje 061 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ISCED podpodročje 068 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno informacijske in komunikacijske tehnologije (ikt) Raven kvalifikacije SOK 7, EOK 6 Vir: www.nok.si Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a: (splošne kompetence) • definiranja, razumevanja in ustvarjalnega reševanja problemov na širokem področju multimedije, • kritičnega mišljenja na podlagi analize in sinteze, • imeti sistemska znanja, • raziskovanja ter načrtovanja, • poklicne, okoljske in socialne odgovornosti, • aktivnega strokovnega sporazumevanja v pisni in ustni obliki, • optimalne uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in njenega razvoja, • samostojnega sledenja najnovejšim dosežkom in pridobivanja novih znanj, • timskega dela s strokovnjaki tako s tehniških kot tudi z netehniških področij, (predmetno specifične kompetence) • obvladovanja temeljnih in strokovnih znanj s področja telekomunikacijskih in • informacijskih sistemov, • načrtovanja in izvedbe multimedijskih sistemov, • razumevanja narave interakcije človek-stroj, • razumevanja osnov informacijsko-komunikacijskih tehnologij in družbene vloge informacijske pismenosti, • poznavanja temeljnih zakonitosti oblikovanja ter ustvarjanja multimedijskih vsebin, • poznavanja delovanja multimedijskih naprav, • pridobitve znanj in njihovega razumevanja s komplementarnih tehniških področij in gospodarstva. Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za računalništvo in informatiko. Diplomirani inženir medijskih komunikacij (un)/diplomirana inženirka medijskih komunikacij (un) Tabela 70: Diplomirani inženir medijskih komunikacij (un)/diplomirana inženirka medijskih komunikacij (un) Ime kvalifikacije Diplomirani inženir medijskih komunikacij (un)/diplomirana inženirka medijskih komunikacij (un) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (UN) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • matura ali Vstopni pogoji • poklicna matura z dodatnim izpitom ali • zaključni izpit pred 1. junijem 1995 ISCED področje 061 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ISCED podpodročje 068 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno informacijske in komunikacijske tehnologije (ikt) Raven kvalifikacije SOK 7, EOK 6 Vir: www.nok.si 71 Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a: (splošne kompetence) • kritičnega odnosa do različnih oblik sodobnega družbenega delovanja medijev in razumevanja družbene vloge medijev, • kritičnega mišljenja in kritičenega odnosa do različnih oblik komuniciranja, • učinkovitega ustnega in pisnega komuniciranja, • ovrednotenja in predvidevanja družbene in kulturne implikacije množičnih medijev in medijskih vsebin v vsakokratni aktualni konfiguraciji medijskega trga ter tudi globalno, • analiziranja medijskih vsebin in njihove recepcije pri posameznih vrstah občinstva, • razumevanja delovanja in poslovanja medijskih organizacij, ki delujejo v javnem in zasebnem sektorju, • učinkovitega delovanja v skupini in razvoj medosebnih spretnosti, • doživljanja umetniškega dela ter razvijanja in spodbujanja lastne kreativnosti, • iskanja novih virov znanja in uporabe metod za sporazumevanje v stroki in med strokami z namenom doseganja produktivnih rešitev, • učinkovite rabe sodobnih komunikacijskih, informacijskih in avdiovizualnih tehnologij, • učinkovite rabe sodobne računalniške opreme pri ustvarjalnem delu, (predmetno specifične kompetence) • poznavanja in razlikovanja različnih komunikacijskih modelov, • poznavanja glavnih principov globalnih medijskih sistemov, • razumevanja osnovnih družboslovnih pojmov in poznavanja različnih načinov podajanja vsebin in poudarjanja slogovne pravilnosti izražanja, • poznavanja osnov delovanja, vsebin in občinstev množičnih medijev ter njihove zgodovinske, družbene in kulturne perspektive, • razumevanja pomena in vloge komunikacij v družbi in razlikovanja med enostavnim in kompleksnim pogledom na področju komunikacij, • poznavanja oblik strateške komunikacije in različnih pregledov nad le-temi in s tem nad celotnim spletom strateškega komuniciranja, • poznavanja osnovnih vrst medijev ter prepoznanja njihovih temeljnih lastnosti in mesta posameznih medijev na sodobnih medijskih trgih, • razumevanja temeljnih družbenih in političnih funkcij medijev, • razumevanja vloge novinarstva v sodobni družbi in poznavanja različnih spretnosti, potrebnih za tiskane in elektronske medije, • razumevanja, kako medijska podjetja uporabljajo svoje razpoložljive (omejene) vire za proizvodnjo in diseminacijo informacij in zabavnih vsebin, • poznavanja delovanja medijskega trga in izračunavanja elastičnosti povpraševanja ter stroškov poslovanja, • poznavanja medijskopravne ureditve za potrebe dela v medijih, • znanja tujega jezika s poudarkom na medijskih vsebinah, • poznavanja temeljnih likovnih pojmov, z aktivno vlogo likovnega opazovanja, likovnega mišljenja in likovne materializacije, ter poznavanja likovnega prostora in risbe, • poznavanja zakonov oblikovanja civilizacije in kulture ter doživljanja in vrednotenja umetnine kot oblike pomembne komunikacije, • poznavanja osnov informatike, informacijske tehnologije in informacijskih sistemov ter tehnoloških in uporabniških vidikov interneta, • razumevanja osnov razvoja in programiranja s poudarkom na razvoju predstavitvenega nivoja, ki vključuje spletne in grafične uporabniške vmesnike in razumevanja razvojnih postopkov ter njihovo aplikacijo na medijske vsebine, • poznavanja podatkovnih baz in njihove uporabe ter konceptualnega, logičnega in fizičnega načrtovanja podatkovnih baz, sistemov za upravljanje podatkovnih baz ter povpraševalnih jezikov, • poznavanja tehnologij in postopkov sodobnega razvoja spletnih sistemov s poudarkom na dinamičnih in multimedijskih vsebinah, • poznavanja osnov geometrijskega modeliranja in računalniške grafike, • razumevanja konceptov preoblikovanja signalov in delovanja sistemov, ki se uporabljajo za prenos in obdelavo signalov in podatkov, • razumevanja tehnologije za avdiovizualno produkcijo, • poznavanja osnov fotografske tehnike in osnov fotografije. Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. 72 Diplomirani multimedijski producent (vs)/diplomirana multimedijska producentka (vs) Tabela 71: Diplomirani multimedijski producent (vs)/diplomirana multimedijska producentka (vs) Ime kvalifikacije Diplomirani multimedijski producent (vs)/diplomirana multimedijska producentka (vs) Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (VS) Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk • matura ali Vstopni pogoji • poklicna matura ali • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu. ISCED področje 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost ISCED podpodročje 0321 Novinarstvo in medijske študije Raven kvalifikacije SOK 7, EOK 6 Vir: www.nok.si Učni izidi Študent/ka je zmožen/zmožna: (splošne kompetence) • poznavanja in razumevanja družbenih procesov, • poznavanja in razumevanja funkcioniranja področja medijev in multimedijev, • uspešnega vodenja, sodelovanja v timu in reševanja konkretnih problemov v poklicnem okolju, • obvladovanja tehnik, metod, postopkov, programov in opreme, ki so relevantne za uspešno poklicno delo, • razvoja kritične in samokritične presoje, • fleksibilne uporabe znanja v praksi, • poznavanja koncepta kakovosti in vztrajnega prizadevanja za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje v strokovnem delu, • komuniciranja v domačem in mednarodnem okolju, • etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki v družbenem okolju z vestnim spoštovanjem načela resnicoljubnosti, svobode, odgovornosti, odprtosti, strpnosti, pluralizma, ustvarjalnosti, izvirnosti, uravnoteženosti, pravičnosti, poštenosti, • timskega dela, vzpostavljanja in vzdrževanja kooperativnih odnosov za delo v skupini in z uporabniki, • prepoznavanja in izkoriščanja priložnosti, ki se ponujajo v delovnem in družbenem okolju (ki se izkazujejo kot podjetniški duh in aktivno državljanstvo), (predmetno specifične kompetence) • poznavanja osnovnih pojmov, naprav, opreme in tehnologij na področju medijske oz. multimedijske tehnologije in informatike, • poznavanja produkcijskega in producentskega dela na področju medijske in multimedijske produkcije, • izbire naprav in programov v medijski in multimedijski produkciji ter ravnanja z njimi, obvladovanja znanja za povezovanja v sisteme, • nabave in vzdrževanja naprav v medijski in multimedijski produkciji, • poznavanja osnovnih in aktualnih principov delovanja informacijskih sistemov v različnih segmentih družbe in še posebej v podjetjih in ustanovah s področja medijske in multimedijske produkcije, • izbire ustreznih podatkovnih baz, • poznavanja poklicev, vlog, nalog ter odgovornosti v medijsko-produkcijskem timu in na splošno v medijski in multimedijski produkciji, • strokovnega utemeljenega poznavanja in razumevanja družbene vloge medijev, • globljega razumevanja in ustreznega praktičnega obvladovanja tehnologij medijskega ustvarjanja, • uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju medijev in medijske ter multimedijske produkcije, • poznavanja in obvladovanja procesov in tehnik kreativnega ustvarjanja medijskih vsebin, • reševanja konkretnih problemov s področja medijev in medijske oz. multimedijske produkcije z uporabo ustreznih metod, tehnik in postopkov, • povezovanja koherentno obvladanega temeljnega znanja, pridobljenega pri obveznih predmetih ter njegove uporabe v praksi, • pridobivanja, selekcije, ocenjevanja in umeščanja novih informacij na področju medijev in njihove interpretacije, 73 • razumevanja metod kritične analize in razvoja ter njihove uporabe pri reševanju konkretnih problemov pri delu v sodobnih medijih, • razvoja veščin in spretnosti pri uporabi znanja na področju medijske in multimedijske produkcije s pomočjo reševanja teoretičnih, empiričnih ali praktičnih problemov, • vzgoje in razvoja potrebe po samostojnem ustvarjanju na podlagi pridobljenih ustreznih strokovnih znanj in praktičnih veščin, • organizacijskih in vodstvenih spretnosti potrebnih za načrtovanje, vodenje, usmerjanje, spodbujanje, nadziranje, ocenjevanje in nagrajevanje samostojnega, vestnega in profesionalnega dela in/ali ustvarjanja posameznikov in skupin, • plodnega komuniciranja z različnimi deležniki na področju medijske in multimedijske produkcije. Izvajalec kvalifikacije: • Samostojni visokošolski zavod, IAM Visoka šola za multimedije. SOK 8 – EOK 7 Magister filmskega in televizijskega ustvarjanja/magistrica filmskega in televizijskega ustvarjanja Tabela 72: Magister filmskega in televizijskega ustvarjanja/magistrica filmskega in televizijskega ustvarjanja Ime kvalifikacije Magister filmskega in televizijskega ustvarjanja/magistrica filmskega in televizijskega ustvarjanja Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk • zaključen katerikoli študijski program 1. stopnje ali • zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za Vstopni pogoji nadaljevanje študija v obsegu 10–60 KT. Vsi kandidati morajo opraviti preizkus posebne nadarjenosti in ob opravljanju preizkusa predložiti načrt (dispozicijo) magistrskega dela in dokazati ustrezne psihofizične sposobnosti. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 8, EOK 7 Vir: www.nok.si Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • analizo in sintezo, • uporabo znanja v praksi, • načrtovanje in upravljanje časa, • govorjenje in pisanje v slovenščini, • kritičnost in samokritičnost, • prilagajanje novim okoliščinam, • razvoj novih idej (ustvarjalnost), • reševanje problemov, • odločanje, • delo v skupini, • vodenje, • delo v interdisciplinarni skupini, • komuniciranje z nestrokovnjaki s področja filma in televizije, • spoštovanje različnosti in multikulturalnosti, • delovanje v mednarodnem okolju, • avtonomno delovanje, • oblikovanje in vodenje projektov, • iniciativnost in interpretativnost, • zavezanost etiki, • skrb za kakovost, • željo po uspehu, 74 (predmetno specifične kompetence) • koherentno obvladovanje poglobljenega znanja in povezovanje znanj ter praktično umetniško ustvarjalno uporabo znanj na področju filma, televizije in AV medijev, • umeščanje novih informacij in kritičnih interpretacij na področja filma, televizije in AV medijev, • poznavanje, razumevanje in upoštevanje avtorske in sorodnih pravic ter pravnega reda na področju AV medijev, • razumevanje, uporabo, razvoj in nadgradnjo umetniških ustvarjalnih postopkov na področju filma, televizije in AV medijev, • razumevanje in obvladovanje področja filmske režije in njene povezanosti z drugimi disciplinami na področju filma, televizije in AV medijev, • poglobljeno razvite specifične veščine, spretnosti in strokovnost pri uporabi znanja na področju filmske režije in filma na splošno, • samostojno režijsko umetniško-ustvarjalno in strokovno delo pri izvedbi srednjemetražnega in celovečernega dokumentarnega oziroma igranega filma ter vseh drugih oblik AV del, • poglobljeni pristop, ki izziva in nadgrajuje ustaljene koncepte, standarde in norme s področja umetniškega ustvarjanja, še posebej filmske režije, • poznavanje zgodovine in razvoja televizijskega medija, televizijske tehnologije za ključne televizijske sodelavce in razumevanje posebnosti televizijskega medija, • utrditev psihofizičnih spretnosti za sodelovanje pri izvedbi televizijskih projektov, • pripravo scenarija oziroma druge pisne osnove za režijo zahtevne televizijske upodobitve, • teoretsko raziskavo v zvezi z režijo zahtevne televizijske upodobitve, • televizijsko režijo umetniške televizijske oddaje in drugih najzahtevnejših televizijskih oddaj različnih zvrsti in žanrov, • poglobljeni pristop, ki izziva in nadgrajuje ustaljene koncepte, standarde in norme s področja umetniškega ustvarjanja, še posebej televizijske režije, • obvladovanje področja filmskega in televizijskega snemanja in povezanosti z drugimi disciplinami na področju filma, televizije in AV medijev, • veščine, spretnosti in strokovnost v uporabi znanja na področju FTV snemanja, • umetniško uporabo vseh vrst pristopov in orodij za snemanje in obdelavo slike, • samostojno snemalsko umetniško, ustvarjalno in strokovno delo pri izvedbi vseh vrst AV del, • poglobljeni pristop, ki izziva in nadgrajuje ustaljene koncepte, standarde in norme s področja umetniškega ustvarjanja, še posebej filmskega in televizijskega snemanja, • obvladovanje področja avdiovizualne montaže in povezanosti z drugimi disciplinami na področju filma, televizije in AV medijev, • uporabo veščin, spretnosti, strokovnosti in znanja na področju AV montaže, • umetniško uporabo pristopov in orodij na področju AV montaže, • samostojno montažno umetniško, ustvarjalno in strokovno delo pri izvedbi vseh vrst AV del, • poglobljeni pristop, ki izziva in nadgrajuje ustaljene koncepte, standarde in norme s področja umetniškega ustvarjanja, še posebej avdiovizualne montaže, • poznavanje in obvladovanje scenaristike in povezanosti z ostalimi disciplinami na področju filma, televizije in AV medijev, • uporabo veščin, spretnosti in strokovnosti na področju scenaristike, ključne za razvoj avdiovizualne produkcije na Slovenskem in v mednarodnih okvirih, • samostojno scenaristično umetniško, ustvarjalno in strokovno delo pri izvedbi vseh vrst AV del, • poglobljeni pristop, ki izziva in nadgrajuje ustaljene koncepte, standarde in norme s področja umetniškega ustvarjanja, še posebej scenaristike, • poznavanje in obvladovanje avdiovizualne produkcije in povezanosti z drugimi disciplinami na področju filma, televizije in AV medijev, • uporabo veščin, spretnosti in strokovnosti na področju produkcije, ključne za razvoj avdiovizualnega področja na Slovenskem in v mednarodnih okvirih, • samostojno produkcijsko umetniško, ustvarjalno in strokovno delo pri izvedbi vseh vrst AV del, • poglobljeni pristop, ki izziva in nadgrajuje ustaljene koncepte, standarde in norme s področja umetniškega ustvarjanja, še posebej avdiovizualne produkcije, • poznavanje in razumevanje poglobljenih in specifičnih izbirnih znanj, • koherentno obvladovanje izbirnih znanj in povezovanje izbirnih znanj ter njihovo praktično umetniško ustvarjalno uporabo na področju filma, televizije in AV medijev, • umeščanje novih informacij in kritičnih interpretacij specifičnih izbirnih znanj na področje filma, televizije in AV medijev. Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. 75 Magister filmskih in televizijskih študijev/magistrica filmskih in televizijskih študijev Tabela 73: Magister filmskih in televizijskih študijev/magistrica filmskih in televizijskih študijev Ime kvalifikacije Magister filmskih in televizijskih študijev/magistrica filmskih in televizijskih študijev Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk • zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za Vstopni pogoji nadaljevanje študija, v obsegu 10–60 KT. Vsi kandidati morajo opraviti preizkus posebne nadarjenosti in ob opravljanju preizkusa predložiti načrt (dispozicijo) magistrskega dela. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 8, EOK 7 Vir: www.nok.si Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • analizo in sintezo, • uporabo znanja v praksi, • načrtovanje in upravljanje časa, • govorjenje in pisanje v slovenščini, • kritičnost in samokritičnost, • prilagajanje novim okoliščinam, • razvoj novih idej (ustvarjalnost), • reševanje problemov, • odločanje, • delo v skupini, • vodenje, • delo v interdisciplinarni skupini, • komuniciranje z nestrokovnjaki s področja filma in televizije, • spoštovanje različnosti in multikulturalnosti, • delovanje v mednarodnem okolju, • avtonomno delovanje, • oblikovanje in vodenje projektov, • iniciativnost in interpretativnost, • zavezanost etiki, • skrb za kakovost, • željo po uspehu, (predmetno specifične kompetence) • poznavanje zgodovine filmske umetnosti, televizije in AV medijev v kulturnih zgodovinskih, socialnih, ekonomskih in političnih kontekstih, • poznavanje zgodovinskega razvoja teorije filma in teorij množičnih medijev in množične kulture, • poznavanje sociologije, psihologije, socialne psihologije in ekonomije filma, televizije in AV medijev, • interpretacijo in analizo ter pisanje kritik in drugih publicističnih del, ki se nanašajo na film in AV vsebine, • analizo organiziranosti in upravljanje AV medijev in nacionalnih in mednarodnih AV prostorov, • vodenje in upravljanje AV ustanov in projektov, • povezovanje znanj ter publicističnih, pedagoških in upravljavskih nalog na področju filma, televizije in AV medijev, • umeščanje novih informacij in kritičnih interpretacij na področja filma, televizije in AV medijev, • poznavanje, razumevanje in upoštevanje avtorske in sorodnih pravic ter pravnega reda na področju AV medijev, • raziskovalno delo na področju filma, televizije in AV medijev, • poznavanje in razumevanje poglobljenih in specifičnih izbirnih znanj, • koherentno obvladovanje izbirnih znanj in povezovanje izbirnih znanj ter njihovo praktično umetniško ustvarjalno uporabo na področju filma, televizije in AV medijev, • umeščanje novih informacij in kritičnih interpretacij specifičnih izbirnih znanj na področje filma, televizije in AV medijev. 76 Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Magister grafični inženir/magistrica grafična inženirka Tabela 74: Magister grafični inženir/magistrica grafična inženirka Ime kvalifikacije Magister grafični inženir/magistrica grafična inženirka Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk • zaključen študijski program 1. stopnje na področju: grafičnih interaktivnih komunikacij, naravoslovja, tehnike, tehnologije, računalništva, informatike, medijev, ekonomije, organizacije dela ali oblikovanja ali • zaključen študijski program 1. stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za Vstopni pogoji nadaljevanje študija, v obsegu 10–60 KT ali • zaključen visokošolski strokovni študijski program pred uvedbo bolonjske deklaracije na področju: grafike, naravoslovja, tehnike, tehnologije, računalništva, informatike, medijev, ekonomije, organizacije dela ali oblikovanja ali • zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 10–60 KT. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 8, EOK 7 Vir: www.nok.si Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • poglobljeno strokovno znanje, doseženo s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, povezano z usposabljanjem za iskanje novih virov znanja z uporabo znanstvenoraziskovalnih metod, • kritično refleksijo, • eksperimentiranje in vizualno posredovanje različnih miselnih konceptov, • lastno učenje na svojem strokovnem in znanstvenem področju, • razumevanje soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem, • razumevanje likovnega zapisa in njegovega tehnološkega prevajanja v grafične izdelke, • iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejših delovnih sistemov, • socialne in komunikacijske zmožnosti vodenja skupinskega dela tudi na področju projektov, ki temelje na povezovanju znanstvenih zakonitosti z različnih področij, • profesionalno, etično in okoljsko odgovornost, • uporabo sodobnih orodij, veščin in spretnosti, predvsem s področja IKT-tehnologij v vsakdanjem strokovnem in znanstvenoraziskovalnem delu, (predmetno specifične kompetence) • poglobljena znanja matematike, tehniške mehanike, organske in fizikalne kemije in naravoslovno mišljenje, • vrednotenje tehnoloških značilnosti, prednosti in slabosti naprednih spletnih tehnologij in novih medijev, • tenkočutno in poglobljeno opazovanje, spoznavanje in razumevanje skrivne (nevidne) in vidne konstitucijske, kompozicijske, estetske in sporočilne značilnosti grafičnega izdelka, • razvijanje avtonomnosti, raziskovalne spretnosti, kritične in samokritične presoje uporabe tipografije za različne izdelke in vsebine ter različne nosilce posredovanja informacij, • izdelavo lastne pisave, na podlagi teoretičnih temeljev, za celoten nabor črkovnih in nečrkovnih znamenj; preverjanje njene uporabnosti z ustreznimi metodami v projektnem delu, • seznanjanje s fotografijo kot sodobnim uporabnim vizualnim, sporočilnim in komunikacijskim sredstvom pri oblikovanju grafičnih izdelkov s poudarkom na brezhibni tehnični, estetski, izrazni in kompozicijski urejenosti doseženih rezultatov, • razumevanje interakcij med površino tiskovnih materialov, premazi, tiskarskimi barvami, lepili, laki, • spoznavanje teorije mešanja in reprodukcije barv v grafičnem reprodukcijskem procesu s študijem različnih matematičnih modelov, ki opisujejo dogajanje v sistemu, njihove pomanjkljivosti in prednosti ter možnosti izboljšav; rešitve zahtevnejših matematičnih modelov in usmerjanje v kritično razmišljanje in iskanje rešitev problemov barvne reprodukcije v tiskanih medijih, • poznavanje in razumevanje temeljev in razvoja teorije rastriranja v tiskanih medijih, 77 • poglabljanje teoretičnih osnov večbarvne reprodukcije v konvencionalnih in digitalnih tehnikah tiska, barvni analogni in digitalni fotografiji in elektronskih (interaktivnih) medijih, poznavanje teorije aditivnega, subtraktivnega, optičnega in aditivnega mešanja barv, modelov barvnega videza, vpliva metamerije, sijaja, kontrasta in drugih dejavnikov na barvno reprodukcijo oziroma percepcijo barv, • poznavanje in kreativno vključevanje jezikovnih tehnologij v sodobne produkte in storitve, vključujoč mobilne aplikacije, • uporabo naravne interaktivnosti v zasnovi sodobnih uporabniških vmesnikov, • poglobljeno spoznavanje sodobnih aplikacij interdisciplinarnega področja interaktivnih sistemov na področju poizvedovanja in ekstrakcije informacij. Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta. Magister oblikovanja vizualnih komunikacij/magistrica oblikovanja vizualnih komunikacij Tabela 75: Magister oblikovanja vizualnih komunikacij/magistrica oblikovanja vizualnih komunikacij Ime kvalifikacije Magister oblikovanja vizualnih komunikacij/magistrica oblikovanja vizualnih komunikacij Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk • uspešno opravljen preizkus posebne nadarjenosti, ki obsega sprejemni razgovor s predstavitvijo kandidatovega dela (zbirna mapa – portfelj) s področja vizualnih komunikacij oziroma njegovih smeri (grafično oblikovanje, fotografija, ilustracija in interaktivno oblikovanje) in predložitev pisne projekcije lastnega dela na 2. stopnji v obsegu dveh strani besedila in končan: • katerikoli študijski program 1. stopnje vizualnih komunikacij ali Vstopni pogoji • študijski program 1. stopnje z drugih študijskih področij; če je potrebno, kandidat pred vpisom v drugostopenjski študijski program opravi morebitne manjkajoče študijske in druge obveznosti, ki so bistvene za uspešen študij, v obsegu od 10 do največ 60 KT, ki jih za vsakega posameznega kandidata posebej določi oddelčna komisija ali • visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred ZViS 2004; če je potrebno, kandidat pred vpisom v drugostopenjski študijski program opravi morebitne manjkajoče študijske in druge obveznosti, ki so bistvene za uspešen študij, v obsegu od 10 do največ 60 KT, ki jih za vsakega posameznega kandidata posebej določi oddelčna komisija. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 0213 Likovna umetnost Raven kvalifikacije SOK 8, EOK 7 Vir: www.nok.si Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: SMER FOTOGRAFIJA • obvladovanje najvišjega znanja na področju fotografije in oblikovanja, • analizo, sintezo in samostojno načrtovanje celotnega oblikovalskega procesa v fotografiji in vizualnih komunikacijah, • samostojno ustvarjalno in raziskovalno dejavnost na področju fotografije in oblikovanja, • razvijanje umetniške zavesti in senzibilnosti, • zavedanje o pomenu fotografije in njeni vlogi v različnih medijih, • uporabo znanja v praksi, realizacijo, predstavitev in promocijo lastnega fotografskega in oblikovalskega dela, SMER GRAFIČNO OBLIKOVANJE • samostojno ustvarjalno in raziskovalno dejavnost na področju najzahtevnejših nalog oblikovanja vidnih sporočil, • zavedanje o pomenu grafičnega oblikovanja in njegovi vlogi v družbenem komuniciranju, • obvladovanje najvišjega aktualnega znanja na področju grafičnega oblikovanja, • razvijanje novih metodoloških pristopov za reševanje načrtovalskih problemov, • uporabo znanja v praksi, realizacijo, predstavitev in promocijo lastnega oblikovalskega dela, SMER ILUSTRACIJA • samostojno ustvarjalno in raziskovalno dejavnost na področju najzahtevnejših nalog ilustracije: knjižna, znanstvena ilustracija, animacija, strip itd., • zavedanje o pomenu ilustracije in njeni vlogi v družbenem komuniciranju, 78 • obvladovanje najvišjega aktualnega znanja na področju ilustracije, • pridobivanje znanj z drugih področij in njihovo vključevanje v ilustratorski proces, SMER INTERAKTIVNO OBLIKOVANJE • obvladovanje temeljnega znanja na področju interaktivnega oblikovanja, • povezovanje znanj z drugih področij in njihovo vključevanje v oblikovalski proces, • razvijanje novih metodoloških pristopov za reševanje načrtovalskih problemov celotnega oblikovalskega procesa v interaktivnem oblikovanju, • samostojno ustvarjalno in raziskovalno dejavnost na področju interaktivnega oblikovanja, • razvijanje umetniške zavesti in senzibilnosti, • zavedanje o pomenu interaktivnega oblikovanja in njegovi vlogi v različnih medijih in v družbenem komuniciranju, • obvladovanje najvišjega aktualnega znanja na področju interaktivnega oblikovanja. Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje. Magister medijskih umetnosti in praks/magistrica medijskih umetnosti in praks Tabela 76: Magister medijskih umetnosti in praks/magistrica medijskih umetnosti in praks Ime kvalifikacije Magister medijskih umetnosti in praks/magistrica medijskih umetnosti in praks Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk • zaključen študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 ECTS, • uspešno opravljen preizkus umetniške nadarjenosti. Opravljeni preizkus velja samo za tekoče študijsko leto. Diplomanti, ki so opravili visokošolski strokovni program po Zakonu o visokem šolstvu od leta 1994 do 2004 in diplomanti študijskih programov prve stopnje (180 KT) z drugih področij naslovijo prošnjo za vpis na študijsko komisijo Visoke šole za umetnost. Glede na usmeritev predhodnega Vstopni pogoji študija lahko študijska komisija določi dodatne študijske obveznosti. Obveznosti lahko opravijo na študijskih programih prve stopnje, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov. Po merilih za prehode se lahko direktno v 2. letnik programa Medijske umetnosti in prakse vpišejo kandidati, ki jim komisija za študijske zadeve prizna vsaj 42. ECTS točk iz že opravljenih izpitov na drugih programih 2. stopnje, ki se po vsebini vsaj 70 % ujemajo z vsebinami izpitov na predlaganem študijskem programu in uspešno opravijo preizkus umetniške nadarjenosti. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje Ni podatka. Raven kvalifikacije SOK 8, EOK 7 Vir: www.nok.si Učni izidi Z uspešnim zaključkom programa študent/ka: • pridobi specifične praktične in teoretične veščine in znanje na izbranem področju (animacija, film, sodobne umetniške prakse, novi mediji, fotografija ali scenski prostori) in njihove medsebojne povezave; • avtonomno razvija in vodi svojo vlogo in kompetence v kolektivnem učnem okolju in v individualnem magistrskem projektu; razvite vloge in kompetence konstruktivno in kolaborativno uporablja znotraj prostorsko specifičnih in tematsko ustreznih produkcijskih okolij, pri tem pa goji kulturo kontinuiranega in strateškega razvoja kompetenc; • pridobi oziroma nadgradi samostojno opredeljene diskurzne veščine ter specifično teoretično znanje (zgodovina, kritika) in znanje, povezano z vodenjem projektov, in sicer skupaj s praktičnimi veščinami, povezanimi s specifično metodologijo in tehnologijo področja, vse to pa evalvira in primerja z drugimi komponentami in kompetencami na svojem področju in analizira njihove medsebojne povezave; • izvede neodvisno kreativno zasnovo, realizacijo (produkcijo) in finalizacijo (vključno s predstavitvijo) koherentnega projekta na podlagi raziskav oziroma razvoja na izbranem področju; študent ta praktični projekt zaključi v povezavi z metodološko razvito in s prakso podprto pisno magistrsko nalogo (tako projekt kot tudi naloga sta izdelana v skladu z mednarodnimi standardi na izbranem področju) ter ju kot celoto predstavi in zagovarja v javnosti pred strokovno/akademsko komisijo, študenti-kolegi in ustreznimi deležniki zunaj programa, Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Novi Gorici, Akademija umetnosti. 79 Magister scenskega oblikovanja/magistrica scenskega oblikovanja Tabela 77: Magister scenskega oblikovanja/magistrica scenskega oblikovanja Ime kvalifikacije Magister scenskega oblikovanja/magistrica scenskega oblikovanja Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk • zaključen študijski program 1. stopnje na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo – Oddelek za oblikovanje tekstilij, Fakulteti za arhitekturo ali drug ustrezen visokošolski umetniški program 1. stopnje ali • zaključen dodiplomski študijski program na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo – Oddelek za oblikovanje tekstilij, Fakulteti za arhitekturo ali drug ustrezen visokošolski umetniški Vstopni pogoji program 1. stopnje ali • zaključen študijski program 1. stopnje z drugih humanističnih ali družboslovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 KT ali • zaključen dodiplomski študijski program z drugih humanističnih ali družboslovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 KT. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 0215 Glasba, ples in uprizoritvene umetnosti Raven kvalifikacije SOK 8, EOK 7 Vir: www.nok.si Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • logično, abstraktno, analitično in sintetično razmišljanje, • izražanje strokovnega znanja v pisni in ustni obliki ter njegovo kritično reflektiranje in vrednotenje, • kompetentno in suvereno prenašanje osvojenih znanj v prakso, • povezovanje pridobljenih znanj in usposobljenosti z različnimi področji, njihovo samostojno poglabljanje in izpopolnjevanje, • ustrezno povezovanje in samostojno nadgrajevanje informacij, • prenos svojih znanj in sposobnosti na druga problemska področja (sposobnost transferja) ter njihovo obravnavanje intra- in interdisciplinarno, • zaznavanje in inovativno reševanje kompleksnejših problemov in konfliktnih situacij ter kompetentno in suvereno odločanje, • ustrezno odzivanje na nove situacije ter ustvarjanje novih konceptov, • spoznavanje in uporabo skupinske komunikacije ter za sestavljanje in vodenje skupine, • refleksijo in samorefleksijo, kritično in celostno razmišljanje, • samostojno iskanje novih virov znanja na umetniškem, strokovnem in znanstvenem področju, • strokovno in učinkovito uporabo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi, predstavitvi in posredovanju informacij, • kompetentno sprejemanje mnenj drugih in suvereno ter argumentirano odzivanje nanje, • ocenjevanje lastne in tuje zmožnosti in sposobnosti ter učinkovito in ekonomično delovanje, • ocenjevanje in zagotavljanje kakovosti lastnega dela ter zviševanje standardov kakovosti v delovnem okolju, • inovativno uporabo umetniških in znanstvenih metod, • pridobivanje, koncipiranje in vodenje projektov, • razvoj vodstvenih sposobnosti in oblikovanje kakovostnih in učinkovitih medčloveških odnosov v strokovni sferi in zunaj nje, • kritično in poglobljeno spremljanje aktualnega dogajanja v medijih, • ustvarjalno osmišljanje podatkov in sintetiziranje informacij, • razvoj medkulturne komunikacije v formalnih in neformalnih situacijah, (predmetno specifične kompetence) SMER SCENOGRAFIJA • podrobno poznavanje odnosov vseh sodelujočih komponent pri nastanku predstave oziroma dogodka, • poznavanje lastnosti in možnosti, ki jih odpira 'prostor igre', • prepoznavanje pomembnosti odnosa med dogodkom in prostorom, prostorom in zgodbo, prostorom igre in igro prostora, • transformiranje idejno-vsebinskih konceptov v likovno govorico, 80 • poznavanje kompleksnega procesa od zasnove do izvedbe scenografije, • razumevanje, koordiniranje in usmerjanje ustvarjalnih procesov v delavnicah in uprizoritvenih lokacijah, • oblikovanje in razvijanje kreativnih idej, • kreativno sodelovanje s soustvarjalci projekta (režiser, igralci, scenograf, svetlobni oblikovalec, dramaturg itd.), • obvladovanje vseh scenografovih praktičnih in tehničnih nalog (skica, risba, detajl ipd.), • posredovanje scenografske zamisli v delavnicah (izbira materialov, način obdelave ipd.), • analitično in kritično presojo lastnih ustvarjalnih postopkov v posameznih fazah snovanja in izvedbe, SMER GRAFIČNO KOSTUMOGRAFIJA • detajlno poznavanje odnosov med kostumom in tekstom, režiserjem, igralcem, prostorom, uprizoritvijo, gledalcem, • poznavanje povezav in vplivov med oblačili, kostumi, literaturo, dramatiko in uprizarjanjem, • poznavanje različnih gledaliških, filmskih idr. praks in režijskih postopkov, • poznavanje načina oblačenja in obnašanja v povezavi s političnimi, družbenimi in tehnološkimi dejavniki v različnih zgodovinskih obdobjih in geografskih področjih, • razumevanje povezanosti oblačil in kostumov z materialno kulturo v širšem in likovno umetnostjo v ožjem smislu, • iskanje, apliciranje in transformiranje različnih historičnih in sodobnih virov in vzorov v zasnovo kostumskih rešitev, • oblikovanje in razvijanje kreativnih idej, • transformiranje idejno-vsebinskih konceptov v likovno govorico, • razumevanje psihofizičnega ustroja kostuma, • upoštevanje in razumevanje povezave med kostumom, igralčevo osebnostjo in ustvarjanjem dramskega lika, • razumevanje funkcije posameznega kostuma kot tudi celotne kostumske podobe v odnosu do koncepta uprizoritve, dramaturgije, scenografije, svetlobe, glasbe itd., • kreativno sodelovanje s soustvarjalci projekta (režiser, igralci, scenograf, svetlobni oblikovalec, dramaturg itd.), • poznavanje pomena in možnosti različnih vsebinskih (režijski koncept) in vizualnih (kostumski koncept) izrazil kostumografije kot dela celostne podobe tako v zasnovi (skica) kot izvedbi (kostum), • poznavanje kompleksnega procesa od zasnove do izvedbe kostumografije, • obvladovanje vseh kostumografovih praktičnih in tehničnih nalog (skica, risba, detajl ipd.), • posredovanje kostumske zamisli v krojaških delavnicah (izbira materialov, način obdelave ipd.), • razumevanje, koordiniranje in usmerjanje ustvarjalnih procesov v delavnicah in uprizoritvenih lokacijah, • analitično in kritično presojo lastnih ustvarjalnih postopkov v posameznih fazah snovanja in izvedbe kostumografije, • oblikovanje zavesti o odgovornosti za umetniško in produkcijsko razsežnost načrtovane kostumske zamisli in izvedbe, • primerjavo rezultatov lastnega ustvarjanja z delom drugih ustvarjalcev ter umestitev svojih avtorskih kreacij v širši idejno-estetski kontekst, • oblikovanje zavesti o etični razsežnosti medijskega ustvarjanja. Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. 81 Magister inženir medijskih komunikacij/magistrica inženirka medijskih komunikacij Tabela 78: Magister inženir medijskih komunikacij/magistrica inženirka medijskih komunikacij Ime kvalifikacije Magister inženir medijskih komunikacij/magistrica inženirka medijskih komunikacij Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk • študijski program prve bolonjske stopnje v obsegu najmanj 180 KT po ECTS z ustreznih strokovnih področij ali • študijski program prve bolonjske stopnje v obsegu najmanj 180 KT po ECTS z drugih strokovnih področij telekomunikacij, elektrotehnike – smer elektronika, novinarstva, komunikologije ter opravljene dodatne študijske obveznosti v obsegu najmanj 24 KT iz vsebin s področja medijskih Vstopni pogoji komunikacij ali • visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004 iz strokovnega področja medijskih komunikacij ali • visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, z drugih strokovnih področij telekomunikacij, informatike in tehnologij komuniciranja, računalništva in informacijskih tehnologij, elektrotehnike – smer elektronika, novinarstva ter opravljene dodatne študijske obveznosti v obsegu najmanj 24 KT s področja medijskih komunikacij ISCED področje 068 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ISCED podpodročje 0688 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) Raven kvalifikacije SOK 8, EOK 7 Vir: www.nok.si Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a za: (splošne kompetence) • aktivno pridobivanje dodatnega znanja in njegovo uporabo zunaj formalnih oblik izobraževanja, • profesionalen in etično korekten pristop k raziskovanju in reševanju najzahtevnejših strokovnih problemov, • oblikovanje in zagovarjanje argumentov pri reševanju strokovnih problemov, • samostojen poglobljen študij in raziskovanje ob uporabi primerne raziskovalne metodologije, • samostojno reševanje najzahtevnejših strokovnih problemov, ki zahtevajo poglobljen in analitičen pristop pri opredelitvi in iskanju optimalnih rešitev, • opravljanje najzahtevnejših strokovnih, raziskovalno analitičnih in vodstvenih del v praksi na področjih izbrane specializacije študija, • iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, • uporabo sodobnih interdisciplinarnih znanstvenoraziskovalnih metod, • reševanje problemov in prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših projektov, • organiziranje učinkovitih delovnih skupin pri reševanju najzahtevnejših strokovnih problemov na svojem strokovnem področju in v kontekstu družbeno odgovornega in etično korektnega ravnanja, (predmetno specifične kompetence) • identifikacijo ustreznih raziskovalnih vprašanj in uporabo raziskovalnih metod za njihovo reševanje, • razumevanje družbenih fenomenov in svetovanje o raznovrstnih trendih globalnega medijskega dogajanja ter umeščanje popularne medijske kulture v širši družbeni okvir, • poglobljeno poznavanje temeljev sodobne vizualne kulture, z osnovnimi pojmi in teorijami interpretacije vizualnega ter z osnovami analize, kreacije in anticipacije prihodnjega razvoja vizualnih medijev in vsebin ter vizualnih komunikacij in principov oblikovanja različnih medijskih oblik, • senzibiliziranost za individualne ustvarjalne procese in ustvarjalno delo s skupino pri vodenju multimedijskih projektov od ideje do realizacije, • obvladovanje procesov v video produkciji za samostojno analizo sodobnih avdiovizualnih vsebin in za aktivno sodelovanje pri ustvarjanju sodobnih vizualnih vsebin, • poznavanje sodobnih tehnologij za produkcijo v elektronskih medijih in za distribucijo medijskih vsebin, • poznavanje naprednih tehnik geometrijskega modeliranja in računalniške grafike, ki omogočajo kreativnejše grafično oblikovanje, in poznavanje metod za računalniško ustvarjanje, • poznavanje naprednih tehnik tridimenzionalne računalniške animacije in postopkov postprodukcije, ki povečajo realizem ter atraktivnost končnega produkta (posebni efekti), • poglobljeno znanje o informacijsko-komunikacijskih tehnologijah z vidika konvergenčnih učinkov s tehnološkega, z vsebinskega in organizacijskega vidika, • poznavanje marketinga kot multidisciplinarnega znanstvenega področja ter za prepoznavanje in analiziranje osnovnih principov na področju blagovnih znamk, ugleda in imidža, 82 • uporabo psiholoških znanj na celotnem področju marketinga in pri posameznih oblikah tržnega komuniciranja. Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. SOK 9 – EOK 8 Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja filmske režije Tabela 79: Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja filmske režije Ime kvalifikacije Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja filmske režije Tip kvalifikacije Magisterij znanosti/umetnosti Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk Zaključen dodiplomski študij filmske in televizijske režije na AGRFT in izpolnjevanje naslednjih pogojev: Vstopni pogoji • nadpovprečne sposobnosti, • povprečna ocena iz dodiplomskega študija najmanj 8, • ustrezno dokazilo o znanju vsaj enega svetovnega jezika. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 9, EOK 8 Vir: www.nok.si Učni izidi Diplomant je razvil svoj ustvarjalni potencial in je usposobljen za raziskovanje še neobdelanih problemov, področij, vprašanj in vidikov. Ima poglobljena znanja o režijskih praksah in poetikah, o zgodovini in teoriji televizije, o dramaturških zakonitostih, različnih tipih naracije, pripovednih vzorcih in karakterizaciji. Obvlada metodologijo znanstvenega raziskovanja v polju televizijske režije. Prav tako je poglobil znanja s področij, ki se neposredno ali posredno dotikajo televizijske režije (filozofija, antropologija, kulturna sociologija, estetika, psihologija itd.). Diplomant je sposoben svojo ustvarjalno prakso evalvirati, posploševati, reflektirati ter prispevati nova spoznanja in ustvarjalne prakse na področje televizijske režije. Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja televizijske režije Tabela 80: Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja televizijske režije Ime kvalifikacije Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja televizijske režije Tip kvalifikacije Magisterij znanosti/umetnosti Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk Zaključen dodiplomski študij filmske in televizijske režije na AGRFT in izpolnjevanje naslednjih pogojev: Vstopni pogoji • nadpovprečne sposobnosti, • povprečna ocena iz dodiplomskega študija najmanj 8, • ustrezno dokazilo o znanju vsaj enega svetovnega jezika. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 021 Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja Raven kvalifikacije SOK 9, EOK 8 Vir: www.nok.si 83 Učni izidi Diplomant je razvil svoj ustvarjalni potencial in je usposobljen za raziskovanje še neobdelanih problemov, področij, vprašanj in vidikov. Ima poglobljena znanja o režijskih praksah in poetikah, o zgodovini in teoriji filma, o dramaturških zakonitostih, različnih tipih naracije, pripovednih vzorcih in karakterizaciji. Obvlada metodologijo znanstvenega raziskovanja v polju filmske režije. Prav tako je poglobil znanja s področij, ki se neposredno ali posredno dotikajo filmske režije (filozofija, antropologija, kulturna sociologija, estetika, psihologija itd.). Diplomant je sposoben svojo ustvarjalno prakso evalvirati, posploševati, reflektirati ter prispevati nova spoznanja in ustvarjalne prakse na področje filmske režije. Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja videa Tabela 81: Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja videa Ime kvalifikacije Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja videa Tip kvalifikacije Magisterij znanosti/umetnosti Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 2 leti Kreditne točke 120 kreditnih točk • zaključen študij ustrezne smeri na ALUO ali • diploma na sorodnih smereh in izpolnjevanje naslednjih pogojev: Vstopni pogoji • nadpovprečne sposobnosti, • povprečna ocena iz strokovnih predmetov najmanj 8, • ustrezno dokazilo o znanju vsaj enega svetovnega jezika. ISCED področje 02 Umetnost in humanistika ISCED podpodročje 0213 Likovna umetnost Raven kvalifikacije SOK 9, EOK 8 Vir: www.nok.si Učni izidi Diplomant je usposobljen za poglobljeno ustvarjalno in raziskovalno delo na področju elektronske digitalne video umetnosti. Pri ustvarjanju video podobe, video kipa, video instalacije in interaktivne 'artinternetne' komunikacije je razvil interdisciplinarno povezovanje artističnega koncepta in znanstvene misli. Usposobljen je za ustvarjanje virtualnih svetov, ki danes pomenijo most med realnostjo, utemeljeno z našo zasnovo perspektivne verjetnosti, in našo difuzno mnogovrstno izkušnjo prostora. Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje. 84 SOK 10 – EOK 8 Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja medijskih komunikacij Tabela 82: Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja medijskih komunikacij Ime kvalifikacije Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja medijskih komunikacij Tip kvalifikacije Doktorat Vrsta kvalifikacije Izobrazba Trajanje izobraževanja 3 leta Kreditne točke 180 kreditnih točk V študijski program 3. stopnje se lahko vpiše, kdor je zaključil: a) študijski program 2. stopnje, b) univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, c) visokošolski strokovni študijski program (sprejet pred 11. junijem 2004) in študijski program za pridobitev specializacije. Navedeni kandidati morajo pred vpisom opraviti študijske obveznosti v obsegu do največ 35 ECTS iz študijskega programa 2. stopnje: • za program Elektrotehnika s področja elektrotehnike, • za program Računalništvo in informatika s področij računalništva ali informatike, • za program Medijske komunikacije s področja medijskih komunikacij. Študijske obveznosti (nabor predmetov) takim kandidatom določi Komisija za znanstvenoraziskovalno delo Senata Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, pri čemer upošteva kandidatovo področje izobrazbe (vrsto programa, ki ga je kandidat zaključil), d) študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 točkami ECTS. Vstopni pogoji Primerno predhodno znanje je zaključen univerzitetni ali magistrski (2. bolonjska stopnja) študij s področij: • za program Elektrotehnika s področij elektrotehnike, telekomunikacij ali mehatronike, • za program Računalništvo in informatika s področij računalništva ali informatike, • za program Medijske komunikacije s področij medijskih komunikacij, računalništva ali informatike. Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bo izbira kandidatov temeljila na: • zaključni oceni študija (20 %), • oceni, doseženi pri izbirnem izpitu s področja elektrotehnike (za program Elektrotehnika), računalništva in informatike (za program Računalništvo in informatika) ter medijskih komunikacij (za program Medijske komunikacije) (80 %). Pri izbirnem izpitu lahko kandidat do 50 % ocene nadomesti z oceno svojega dosedanjega • znanstvenega in strokovnega dela na področju študijskega programa. Merila za takšno oceno so: • izvirni ali pregledni znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR) ali v revijah, indeksiranih v sekundarnih podatkovnih bazah, • objavljeni prispevki v zbornikih mednarodnih konferenc, • druge objave. ISCED področje 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost ISCED podpodročje 038 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost Raven kvalifikacije SOK 9, EOK 8 Vir: www.nok.si Učni izidi Študent/ka je usposobljen/a: (splošne kompetence) • razvijati inovativne rešitve s kombiniranjem različnih izvirnih strategij ali izboljšanjem obstoječih metod in pristopov, • reševati zapletene probleme z oblikovanjem novih orodij ali metod, • pripraviti racionalne načrte za izvedbo novih idej, da bi obrodile sadove, • hitro najti, izločiti in sintetizirati informacije tako iz popolnih kot nepopolnih virov, • se soočiti z neznanim, negotovim ter predvideti spremembe in težave, • sprejeti morebiten neuspeh in ustrezno ukrepati, • delovati samostojno, vztrajno in natančno, • pogledati na stvari širše, fleksibilno in interdisciplinarno, • sodelovati z drugimi, • upravljati čas, pa tudi materialne, človeške in finančne vire, • neprestano gojiti radovednost, slediti razvoju ter hitro pridobiti nove spretnosti in znanje, • uspešno komunicirati za različne namene in z uporabo različnih medijev, (predmetno specifične kompetence) • uporaba teorije politične ekonomije, mrežne družbe, zasebnosti, javne sfere in nadzora v sodobni razpravi o digitalnih medijih, • postaviti sodobno razpravo o razvoju medijev v zgodovinski kontekst, • analizirati sodobne vizualne vsebine glede na kulturne in politične potenciale, zlasti z vidika virtualnosti, spola in politike, 85 • načrtovati vizualne projekte, vrednotiti aktualno vizualno produkcijo, presojati družbeni pomen, prepoznati estetske/politične potenciale sodobnih vizualnih vsebin, • analizirati rezultate, sklepati in predlagati izboljšave za nadzorovana področja pri razvoju in spremljanju učinkovitosti e-vsebin in e-storitev, • razviti svojo lastno informirano kreativno pozicijo, ki zadeva sodobne debate vizualnega sporočanja in podajati utemeljeno kritiko vizualnega prostora, • prepoznavati in ovrednotiti konvergenčna okolja in obvladati instrumentarij razvoja vsebin, ki temeljijo na konvergenčnih okoljih, • razumeti pomembnost dialoga v razvoju komunikacij, obvladati mehanizme kontrole prostega dialoga v družbi in medijih in izvesti empirično raziskavo dialoga, • obvladovati teoretična in praktična znanja in zakonitosti komuniciranja, ki so potrebna za razumevanje struktur in funkcij medijske komunikacije in odnosov z javnostmi, • prepoznati dimenzije drugih kultur in jim prilagoditi svoje obnašanje ter komunikacijo, • izvajanja raziskav in razvoja na področju vpeljave upravljanja medkulturnega prostora, • identificirati raziskovalni problem in planirati njegovo rešitev; • načrtovati in izvesti raziskavo, analizirati, ovrednotiti in dokumentirati rezultate raziskave, poročati o spoznanjih in dosežkih raziskave, • zasnovati raziskovalni projekt, kritično ovrednotiti zbrano gradivo, presojati družbeni pomen in prepoznati potenciale obravnavanih medijskih tehnologij, • raziskovanja in uporabe novih tehnologij na področju elektronskih medijev in uvajanja sodobne tehnologije za reševanje uporabniških potreb v elektronskih medijih, • analizirati možnosti vpeljave informacijskih storitev v medijske rešitve in načrtovati inovativne informacijske rešitve za identificirane medijske potrebe Izvajalec kvalifikacije: • Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. 86 3.2. Vpis v izobraževalne in študijske programe na področju AV tehnike in multimedijske produkcije Poglavje zajema prikaz izvajalcev izobraževanja, podatke o vpisu v izobraževalne programe ter regionalno razpršenost izobraževalcev. VPIS V PROGRAME POKLICNEGA IN SREDNJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA Na srednješolskem nivoju izvaja štiri programe s področja AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje sedem srednješolskih institucij: - Srednja medijska in grafična šola Ljubljana, - Srednja šola za oblikovanje Maribor, - Šolski center Celje, - Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, - Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica, - Ekonomska šola Novo mesto, SŠ in gimnazija ter - Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Vse šole izvajajo tako redni srednješolski program kot tudi programe izobraževanja odraslih. Število vpisanih dijakov in odraslih prikazujejo tabele 83 do 89: Tabela 83: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) na Srednjo medijsko in grafično šolo Ljubljana po izobraževalnih programih, 2012–2017 Izvajalec Izobraževalni program 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 dijaki 535 565 566 579 575 Medijski tehnik odrasli 132 140 89 108 129 Skupaj 667 705 655 687 704 dijaki 10 6 0 0 0 Srednja medijska in Grafični operater grafična šola Ljubljana odrasli 6 10 4 2 4 Skupaj 16 16 4 2 4 dijaki 79 73 80 81 81 Grafični tehnik odrasli 66 52 36 7 53 Skupaj 145 125 116 88 134 Vir: CEUVIZ, centralna evidenca udeležencev v izobraževanju, 2018 Tabela 84: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) na Srednjo šolo za oblikovanje Maribor v program Medijski tehnik, 2012–2017 Izvajalec Izobraževalni program 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 dijaki 225 228 230 225 214 Srednja šola za Medijski tehnik oblikovanje Maribor odrasli 51 32 24 13 Skupaj 225 279 262 249 227 Vir: CEUVIZ, centralna evidenca udeležencev v izobraževanju, 2018 Tabela 85: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v Šolski center Celje v program Medijski tehnik, 2012–2017 Izvajalec Izobraževalni program 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 dijaki 236 241 242 240 239 Medijski tehnik Šolski center Celje odrasli 31 28 19 38 17 Skupaj 267 269 261 278 256 Vir: CEUVIZ, centralna evidenca udeležencev v izobraževanju, 2018 87 Tabela 86: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana po izobraževalnih programih, 2012–2017 Izvajalec Izobraževalni program 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 dijaki 16 15 15 16 16 Medijski tehnik odrasli 0 0 0 0 0 Skupaj 16 15 15 16 16 dijaki 3 3 4 9 6 Zavod za gluhe in Grafični operater naglušne Ljubljana odrasli 0 0 0 0 0 Skupaj 3 3 4 9 6 dijaki 5 2 1 0 2 Grafični tehnik odrasli 0 0 0 0 0 Skupaj 5 2 1 0 2 Vir: CEUVIZ, centralna evidenca udeležencev v izobraževanju, 2018 Tabela 87: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v Ekonomsko gimnazijo in srednjo šolo Radovljica v program Medijski tehnik, 2012–2017 Izvajalec Izobraževalni program 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 dijaki 243 248 239 224 256 Ekonomska gimnazija in Medijski tehnik srednja šola Radovljica odrasli 0 7 4 6 7 Skupaj 243 255 243 230 263 Vir: CEUVIZ, centralna evidenca udeležencev v izobraževanju, 2018 Tabela 88: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v Ekonomsko šolo Novo mesto, SŠ in gimnazijo v program Medijski tehnik, 2012–2017 Izvajalec Izobraževalni program 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 dijaki 185 211 232 233 227 Ekonomska šola Novo Medijski tehnik mesto, SŠ in gimnazija odrasli 0 0 28 25 28 Skupaj 185 211 260 258 255 Vir: CEUVIZ, centralna evidenca udeležencev v izobraževanju, 2018 Tabela 89: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v program Fotografski tehnik, 2012–2017 Izvajalec Izobraževalni program 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Srednja šola za dijaki 111 113 111 110 107 Fotografski tehnik oblikovanje in odrasli 42 32 31 29 19 fotografijo Ljubljana Skupaj 153 145 142 139 126 Vir: CEUVIZ, centralna evidenca udeležencev v izobraževanju, 2018 Podatki o številu vpisanih v posamezne programe izobraževanja na področju AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje so prikazani v grafični obliki. Poleg so navedeni tudi podatki umestitve programov v posamezne ravni SOK in EOK. 88 SOK 4 – EOK 3 Izobraževalni program Grafični operater/grafična operaterka; trajanje izobraževanja: 3 leta Slika 36: Vpis v izobraževalni program Grafični operater/grafična operaterka v letih 2012/13 do 2016/17 20 19 19 18 16 14 12 11 10 8 10 6 8 4 2 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Program se izvaja na dveh šolah: Srednja medijska in grafična šola Ljubljana in Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana. Zanimanje za vpis je minimalno. V šolskem letu 2014/15 je prišlo do upada vpisa, ker je Srednja medijska in grafična šola prenehala z vpisom v ta program. SOK 5 – EOK 4 Izobraževalni program Fotografski tehnik/fotografska tehnica; trajanje izobraževanja: 4 leta Slika 37: Vpis v izobraževalni program Fotografski tehnik/fotografska tehnica v letih 2012/13 do 2016/17 180 160 153 145 142 139 140 126 120 100 80 60 40 20 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Program izvaja le Srednja šola za oblikovanje in fotografijo. Iz grafa lahko razberemo, da je v petletnem obdobju zaznati relativno majhen upad vpisa (od 153 do 126). 89 Izobraževalni program Grafični tehnik/grafična tehnica; trajanje izobraževanja: 4 leta Slika 38: Vpis v izobraževalni program Grafični tehnik/grafična tehnica v letih 2012/13 do 2016/17 160 136 140 150 127 117 120 100 80 88 60 40 20 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Program izvajata Srednja medijska in grafična šola ter Zavod za gluhe in naglušne. Medtem ko je vpis v redni srednješolski program bolj ali manj konstanten (75 do 84), pa beležimo v šolskem letu 2015/16 močan padec vpisa zaradi nenadnega zmanjšanja števila odraslih udeležencev programa. V šolskem letu 2016/17 se je vpis znova povečal. Izobraževalni program Medijski tehnik/medijska tehnica; trajanje izobraževanja: 4 leta Slika 39: Vpis v izobraževalni program Medijski tehnik/medijska tehnica v letih 2012/13 do 2016/17 1750 1734 1718 1721 1700 1696 1650 1600 1603 1550 1500 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Število vpisanih dijakov v obravnavanem obdobju kaže na precejšnje zanimanje za izobraževalni program Medijski tehnik/medijska tehnica. Program izvaja šest srednjih šol: Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica, Ekonomska šola Novo mesto, Srednja medijska in grafična šola Ljubljana, Srednja šola za oblikovanje Maribor, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Šolski center Celje, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije. 90 VPIS V PROGRAME VIŠJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA Na nivoju višjega strokovnega izobraževanja sta na področju AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje v Sloveniji dva programa: Inženir fotografije/inženirka fotografije ter Inženir medijske produkcije/inženirka medijske produkcije. V spodnjih grafih je prikazano število vseh vpisanih, rednih in izrednih študentov v omenjeni izobraževalni program. SOK 6 – EOK 5 Izobraževalni program Inženir fotografije/inženirka fotografije; trajanje izobraževanja: 2 leti Slika 40: Vpis v izobraževalni program Inženir fotografije/inženirka fotografije v letih 2012/13 do 2016/17 100 91 90 78 80 70 60 55 50 58 52 40 30 20 10 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Višješolski izobraževalni program izvajata dve šoli: ŠC Srečka Kosovela Sežana in Inštitut in akademija za multimedije Ljubljana. Na sliki 40 je v obravnavanem obdobju razvidno postopno upadanje vpisa. Izobraževalni program Inženir medijske produkcije/inženirka medijske produkcije; trajanje izobraževanja: 2 leti Slika 41: Vpis v izobraževalni program Inženir medijske produkcije/inženirka medijske produkcije v letih 2012/13 do 2016/17 350 315 313 300 270 250 220 200 191 150 100 50 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Višješolski program izvajajo tri institucije: Inštitut in akademija za multimedije Ljubljana, VSŠ Academia Maribor ter Ekonomska šola Novo mesto. Upadanje interesa za vpis, ki je razviden iz grafa, je posledica formiranja visokošolskega programa na tem področju. 91 VPIS V PROGRAME VISOKEGA STROKOVNEGA IN UNIVERZITETNEGA IZOBRAŽEVANJA SOK 7 – EOK 6 Izobraževalni program Diplomant digitalnih umetnosti in praks (vs)/ diplomantka digitalnih umetnosti in praks (vs); trajanje izobraževanja: 3 leta Slika 42: Vpis v izobraževalni program Diplomant digitalnih umetnosti in praks (vs)/diplomantka digitalnih umetnosti in praks (vs) v letih 2012/13 do 2016/17 50 45 45 40 40 37 35 30 25 20 15 10 5 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Program je Univerza v Novi Gorici, Visoka šola za umetnost, začela izvajati v študijskem letu 2014/15. Število vpisanih je bolj ali manj konstantno in se giblje med 37 in 45 študentov. Izobraževalni program Diplomant grafične in medijske tehnike (vs)/ diplomantka grafične in medijske tehnike (vs); trajanje izobraževanja: 3 leta Slika 43: Vpis v izobraževalni program Diplomant grafične in medijske tehnike (vs)/diplomantka grafične in medijske tehnike (vs) v letih 2012/13 do 2016/17 350 305 293 300 272 260 250 243 200 150 100 50 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Program izvaja Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Število vpisanih študentov kaže na precejšnjo popularnost študija. 92 Izobraževalni program Diplomant grafičnih komunikacij (un)/ diplomantka grafičnih komunikacij (un); trajanje izobraževanja: 3 leta Slika 44: Vpis v izobraževalni program Diplomant grafičnih komunikacij (un)/diplomantka grafičnih komunikacij (un) v letih 2012/13 do 2016/17 195 192 190 184 185 180 175 170 174 170 165 168 160 155 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Zgoraj omenjeni izobraževalni program ravno tako izvaja Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Podobno kot pri predhodnem, je tudi pri tem izobraževalnem programu s strani študentov razvidno precejšnje zanimanje. Izobraževalni program Diplomirani filmski in televizijski ustvarjalec (un)/diplomirana filmska in televizijska ustvarjalka (un); trajanje izobraževanja: 3 leta Slika 45: Vpis v izobraževalni program Diplomirani filmski in televizijski ustvarjalec (un)/diplomirana filmska in televizijska ustvarjalka (un) v letih 2012/13 do 2016/17 45 40 37 42 35 35 36 30 34 25 20 15 10 5 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 V programu Akademije za gledališče, radio, film in televizijo se študentje v okviru študija usmerjajo v filmsko in televizijsko režijo, snemanje ali pa montažo AV izdelkov. Slika 45 kaže na bolj ali manj konstanten vpis. 93 Izobraževalni program Diplomirani fotograf (vs)/diplomirana fotografinja (vs); trajanje izobraževanja: 3 leta Slika 46: Vpis v izobraževalni program Diplomirani fotograf (vs)/diplomirana fotografinja (vs) v letih 2012/13 do 2016/17 100 93 90 92 80 70 74 73 75 60 50 40 30 20 10 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Visokošolski program izvaja Samostojni visokošolski zavod, Visoka šola za storitve. V študijskih letih 2012/13 ter 2015/16 je bilo število študentov nekolikov večje, sicer pa je vpis bolj ali manj konstanten. Izobraževalni program Diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij (un)/diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij (un); trajanje izobraževanja: 3 leta Slika 47: Vpis v izobraževalni program Diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij (un)/diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij (un) v letih 2012/13 do 2016/17 140 116 120 118 120 109 98 100 80 60 40 20 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Podatki kažejo na postopno upadanje vpisa v program Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. 94 Izobraževalni program Diplomirani inženir multimedijskih komunikacij (vs)/diplomirana inženirka multimedijskih komunikacij (vs); trajanje izobraževanja: 3 leta Slika 48: Vpis v izobraževalni program Diplomirani inženir multimedijskih komunikacij (vs)/diplomirana inženirka multimedijskih komunikacij (vs) v letih 2012/13 do 2016/17 250 202 200 188 150 145 108 100 63 50 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Program izvaja Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Podatki kažejo na izrazito upadanje vpisa v ta izobraževalni program. Najverjetneje je razlog za upadanje formiranje novega programa Diplomirani inženir multimedije na isti fakulteti. Izobraževalni program Diplomirani inženir multimedije (un)/ diplomirana inženirka multimedije (un); trajanje izobraževanja: 3 leta Slika 49: Vpis v izobraževalni program Diplomirani inženir multimedije (un)/diplomirana inženirka multimedije (un) v letih 2012/13 do 2016/17 100 91 90 80 70 62 60 50 40 30 36 20 10 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Program sta v študijskem letu 2014/15 začeli izvajati Fakulteta za elektrotehniko ter Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Od začetka izvajanja naprej je razvidno izrazito naraščanje zanimanja za vpis. 95 Izobraževalni program Diplomirani inženir medijskih komunikacij (un)/diplomirana inženirka medijskih komunikacij (un); trajanje izobraževanja: 3 leta Slika 50: Vpis v izobraževalni program Diplomirani inženir medijskih komunikacij (un)/diplomirana inženirka medijskih komunikacij (un) v letih 2012/13 do 2016/17 300 262 241 250 211 200 212 203 150 100 50 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Program izvaja Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Iz slike je razvidno minimalno postopno upadanje vpisa. Izobraževalni program Diplomirani multimedijski producent (vs)/ diplomirana multimedijska producentka (vs); trajanje izobraževanja: 3 leta Slika 51: Vpis v izobraževalni program Diplomirani multimedijski producent (vs)/diplomirana multimedijska producentka (vs) v letih 2012/13 do 2016/17 70 63 60 47 50 56 40 30 31 20 10 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Program je začela izvajati IAM Visoka šola za multimedije v študijskem letu 2013/14. V prvih treh letih je vpis strmo naraščal, v nadaljevanju pa je bolj ali manj konstanten. 96 SOK 8 – EOK 7 Izobraževalni program Magister filmskega in televizijskega ustvarjanja/magistrica filmskega in televizijskega ustvarjanja; trajanje izobraževanja: 2 leti Slika 52: Vpis v izobraževalni program Magister filmskega in televizijskega ustvarjanja/magistrica filmskega in televizijskega ustvarjanja v letih 2012/13 do 2016/17 18 16 16 16 14 12 10 8 6 7 7 4 2 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Program na magistrski stopnji bolonjskega študija je Akademija za gledališče, radio, film in televizijo začela izvajati v študijskem letu 2013/14. Vpis je narastel v študijskem letu 2015/16. Izobraževalni program Magister filmskih in televizijskih študijev/ magistrica filmskih in televizijskih študijev; trajanje izobraževanja: 2 leti Slika 53: Vpis v izobraževalni program Magister filmskih in televizijskih študijev/magistrica filmskih in televizijskih študijev v letih 2012/13 do 2016/17 6 5 5 5 4 4 3 3 2 1 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 V program Akademije za gledališče, radio, film in televizijo je vpisano minimalno število študentov. 97 Izobraževalni program Magister grafični inženir/magistrica grafična inženirka; trajanje izobraževanja: 2 leti Slika 54: Magister grafični inženir/magistrica grafična inženirka v letih 2012/13 do 2016/17 140 125 128 119 120 100 110 103 80 60 40 20 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Program izvaja Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Podatki kažejo na rahlo upadanje vpisa v zadnjih letih. Izobraževalni program Magister oblikovanja vizualnih komunikacij/ magistrica oblikovanja vizualnih komunikacij; trajanje izobraževanja: 2 leti Slika 55: Vpis v izobraževalni program Magister oblikovanja vizualnih komunikacij/magistrica oblikovanja vizualnih komunikacij v letih 2012/13 do 2016/17 80 70 66 75 60 50 40 42 30 20 22 10 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 V programu Akademije za likovno umetnost in oblikovanje je razviden izrazit porast vpisa. 98 Izobraževalni program Magister medijskih umetnosti in praks/ magistrica medijskih umetnosti in praks; trajanje izobraževanja: 2 leti Slika 56: Vpis v izobraževalni program Magister medijskih umetnosti in praks/magistrica medijskih umetnosti in praks v letih 2012/13 do 2016/17 18 17 16 14 12 12 10 8 6 4 2 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Program Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici se je začel izvajati v študijskem letu 2015/16. Za zdaj program obiskuje relativno majhno število študentov. Izobraževalni program Magister scenskega oblikovanja/magistrica scenskega oblikovanja; trajanje izobraževanja: 2 leti Slika 57: Vpis v izobraževalni program Magister scenskega oblikovanja/magistrica scenskega oblikovanja v letih 2012/13 do 2016/17 12 11 10 8 6 7 4 5 4 2 3 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Pri programu Akademije za gledališče, radio, film in televizijo je vpisanih relativno majhno število študentov. Tako kot pri drugih programih Akademija omejuje vpis na potrebno število strokovnjakov v slovenskem prostoru. Za celotno obravnavano obdobje podatki kažejo na upad vpisa. 99 Izobraževalni program Magister inženir medijskih komunikacij/ magistrica inženirka medijskih komunikacij; trajanje izobraževanja: 2 leti Slika 58: Vpis v izobraževalni program Magister inženir medijskih komunikacij/magistrica inženirka medijskih komunikacij v letih 2012/13 do 2016/17 160 135 135 140 129 120 97 100 80 60 69 40 20 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Program izvaja Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Podatki kažejo na sprva manjši, v zadnjih letih pa relativno večji upad vpisa. SOK 9 – EOK 8 Izobraževalni program Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja filmske režije; trajanje izobraževanja: 2 leti Slika 59: Vpis v izobraževalni program Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja filmske režije v letih 2012/13 do 2016/17 7 6 6 5 5 4 4 4 3 2 2 1 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 V skladu z vpisno politiko Akademije za gledališče, radio, film in televizijo je tudi v program Magister/ica umetnosti s področja filmske režije vpisanih minimalno število študentov. 100 Izobraževalni program Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja televizijske režije; trajanje izobraževanja: 2 leti Slika 60: Vpis v izobraževalni program Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja televizijske režije v letih 2012/13 do 2016/17 5 4 4 3 3 3 2 2 1 1 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Akademija za gledališče, radio, film in televizijo podobno kot pri predhodnem programu tudi za program Magister/magistrica umetnosti s področja televizijske režije omejuje vpis na potrebno število študentov. Izobraževalni program Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja videa; trajanje izobraževanja: 2 leti Slika 61: Vpis v izobraževalni program Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja videa v letih 2012/13 do 2016/17 20 18 18 16 15 14 12 12 10 10 8 6 4 5 2 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Program izvaja Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. V omenjeni izobraževalni program je vpisanih relativno majhno število študentov, ki v zadnjih letih še pada. 101 SOK 10 – EOK 8 Izobraževalni program Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja medijskih komunikacij; trajanje izobraževanja: 3 leta Slika 62: Vpis v izobraževalni program Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja medijskih komunikacij v letih 2012/13 do 2016/17 9 8 8 8 7 6 6 5 4 3 3 2 2 1 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Program izvaja Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Glede na to, da gre v tem primeru za doktorski študij, ni mogoče pričakovati večjega števila študentov. Vpis je v študijskem letu 2015/16 upadel na vsega dva vpisana študenta. VPIS V IZOBRAŽEVALNE PROGRAME GLEDE NA STOPNJO IZOBRAZBE V tabeli 90 in na sliki 63 je prikazano skupno število vseh vpisanih (redni, izredni, dijaki, odrasli) v izobraževalne programe s področja kvalifikacij AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje glede na nivo izobrazbe, ki ga programi ponujajo. Tabela 90: Število vpisanih dijakov in študentov glede na nivo izobrazbe Nivo izobrazbe 2012/13 2013/14 2014/15 2015/16 2016/17 Srednje šole 1925 2025 1963 1956 1993 Višje šole 406 391 328 246 272 Dodiplomski študij 1203 1152 1 74 1140 1087 Magistrski in doktorski študij 281 326 346 334 311 SKUPAJ 3815 3894 3811 3676 3663 Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 102 Slika 63: Grafični prikaz števila vpisanih dijakov in študentov glede na nivo izobrazbe 2500 2000 1500 1000 500 0 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Srednje šole Višje šole Dodiplomski študij Magistrski in doktorski študij Vir: CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev v vzgoji in izobraževanju, 2018 Iz podatkov je razvidno, da je število udeležencev v srednješolskem izobraževanju bistveno večje od števila udeležencev dodiplomskega študija. Število udeležencev v višješolskem študiju nekoliko upada, število udeležencev podiplomskega študija pa je v rahlem porastu. REGIJSKA RAZPRŠENOST IZVAJALCEV IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV V zaključnem delu tega poglavja prikazujemo regijsko razpršenost izvajalcev različnih izobraževalnih programov s področja AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje. Na srednješolskem nivoju izobraževalne programe izvajajo srednješolski centri v Ljubljani, Mariboru, Celju, Radovljici in Novem mestu. Višješolske izobraževalne programe izvajajo štiri institucije, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Sežani. Na diplomskem in podiplomskem nivoju se izobraževalni programi izvajajo na univerzah in visokošolskih institucijah v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Slika 64: Regijska razpršenost izvajalcev različnih izobraževalnih in študijskih programov s področja AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje. pomurska koroška podravska savinjska gorenjska zasavska goriška osrednjeslovenska posavska Izvajalci srednješolskih IP Izvajalci višješolskih IP primorsko- jugovzhodna notranjska Slovenija Izvajalci visokošolskih IP obalno-kraška 103 3.3. Število podeljenih certifikatov na področju AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje Na področju AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje so nacionalne poklicne kvalifikacije razporejene od zahtevnostne ravni SOK 4 do SOK 6. Število doslej podeljenih certifikatov je prikazano v tabeli 91. Tabela 91: Število podeljenih certifikatov na področju AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje Poklicna kvalifikacija Podeljenih certifikatov Zahtevnostna raven Knjigovez/Knjigovezka 0 SOK 4 Asistent snemalca/asistentka snemalca Asistent kamere/asistentka kamere (pretekli) 4 SOK 5 Asistent zvoka/asistentka zvoka 4 SOK 5 Operater/operaterka v kartonaži 0 SOK 5 Oblikovalec/oblikovalka spletnih strani 57 SOK 5 Operater/operaterka strojev za ofsetni tisk 0 SOK 5 Operater/operaterka strojev za produkcijski digitalni tisk 0 SOK 5 Osvetljevalec/osvetljevalka 0 SOK 5 Upravljavec/upravljavka scenskih elementov in naprav 0 SOK 5 3D-oblikovalec in animator/3D-oblikovalka in animatorka 0 SOK 6 Asistent/asistentka režije AV montažer/AV montažerka 4 SOK 6 Montažer/Montažerka slike in zvoka (pretekli) 10 SOK 6 Glasbeni redaktor/glasbena redaktorica 3 SOK 6 Kamerman/kamermanka 10 SOK 6 Medijski arhivist/Medijska arhivistka 9 SOK 6 Oblikovalec/oblikovalka zvoka 39 SOK 6 Oblikovalec osvetljave/oblikovalka osvetljave 3 SOK 6 Organizator/organizatorka produkcije medijskih vsebin 21 SOK 6 Realizator AV del/realizatorka AV del Realizator oddaj/realizatorka oddaj (pretekli) 22 SOK 6 Rekviziter/rekviziterka uprizoritvenega in AV projekta 0 SOK 6 Snemalec/snemalka 22 SOK 6 Tajnik režije/tajnica režije 19 SOK 6 Tehnični realizator/tehnična realizatorka medijskih vsebin 23 SOK 6 Video oblikovalec/video oblikovalka 41 SOK 6 Vir: www.nrpslo.org, podatki zajeti na dan 2. 7. 2018 104 Slika 65: Grafični prikaz števila podeljenih certifikatov na področju AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje 60 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Legenda: 1 – Asistent snemalca/asistentka snemalca 2 – Asistent zvoka/asistentka zvoka 3 – Oblikovalec/oblikovalka spletnih strani 4 – Asistent/asistentka režije 5 – AV montažer/AV montažerka 6 – Glasbeni redaktor/glasbena redaktorica 7 – Kamerman/kamermanka 8 – Medijski arhivist/medijska arhivistka 9 – Oblikovalec/oblikovalka zvoka 10 – Oblikovalec osvetljave/oblikovalka osvetljave 11 – Organizator/organizatorka produkcije medijskih vsebin 12 – Realizator AV del / realizatorka AV del 13 – Snemalec/snemalka 14 – Tajnik režije/tajnica režije 15 – Tehnični realizator/tehnična realizatorka medijskih vsebin 16 – Video oblikovalec/video oblikovalka Vir: www.nrpslo.org , podatki zajeti na dan 2. 7. 2018 105 IV Trendi na področju medijske produkcije 106 V zadnjem desetletju so na medijskem področju razvoj zaznamovali trije pomembni trendi: Z iPadom, ki ga je lansirala multinacionalka Apple, kmalu pa so ji sledili tudi drugi izdelovalci tabličnih računalnikov, se je začel odločen pohod mobilnih naprav, ki so omogočile bistveno bolj primeren način branja in spremljanja multimedijskih vsebin, kot pa to omogočajo računalniki. Trend se je nadaljeval še s pojavom pametnih telefonov oziroma mobilnikov in danes čedalje širši krog ljudi spremlja medijske vsebine večinoma kar po telefonih. V času zaključne redakcije pričujočega dokumenta je v Sloveniji prvič obseg dostopanja do spletnih vsebin na mobilnih napravah presegel obseg tovrstnega dostopanja na »stacionarni« način, torej na računalnikih (vključno s prenosniki). Številne analize kažejo, da mobilno spletno brskanje narašča celotno zadnje desetletje, medtem ko se delež spletnega prometa prek osebnih računalnikov vztrajno zmanjšuje. Družbena omrežja, na čelu s Facebookom (ki se mu pridružujejo tudi Twitter ter YouTube in Instagram, pa raznolike spletne storitve podjetij Google ter Amazon itd.), so prinesla nov način komuniciranja. Ljudje so se začeli neprimerno intenzivneje povezovati, tako prijateljsko kot tudi poslovno, po povsem drugih kriterijih, bistveno spremembo pa je doživel tudi prenos znanja, njegovo vzpostavljanje ter upravljanje. Nekoč je bila geografska bližina eden izmed najpomembnejših faktorjev strokovnega posvetovanja, deloma pa tudi izobraževanja, danes pa teh meja ni več in povezovanje poteka pretežno po kriterijih skupnega interesa, na izobraževalno področje pa že desetletje intenzivno vstopajo tudi nove tehnologije (e-izobraževanje, mešani modeli, odprto izobraževanje ipd.). Internet je doživel močno preobrazbo s platformo HTML 5, istočasno pa je Google začel uvajati bistveno bolj učinkovite rešitve iskanja ter urejanja informacij in multimedijskih vsebin. Danes ni več problem najti oz. pridobiti informacije, problem je filtriranje informacij in ločevanje slabih vsebin od zares kakovostnih. Razvoj komunikacij je prinesel brezžične širokopasovne povezave, ki omogočajo nemoteno prenašanje vseh medijskih vsebin, vključno z videom, preko interneta tudi na mobilne naprave, pa tudi od njih nazaj v splet, tako rekoč v resničnem času. Posledično se je začela močno spreminjati tudi medijska industrija. Največje spremembe so nastale na strani trženja medijskih vsebin, ki se postopoma, a čedalje bolj selijo na svetovni splet. To prinaša postopno odmiranje nekaterih tradicionalnih vej industrije. Na področju tiska se bistveno zmanjšujejo naklade literature, dnevnega časopisja in revij, prospektov in drugih propagandnih gradiv, priročnikov itd. Drugi primer je doživela glasbena industrija. Postopoma, a v zadnjem času zelo naglo izginjajo CD- in DVD-predvajalniki, prednjačijo pa platforme za spletni dostop do vsebin, kot so na primer Spotify, Apple music, Soundcloud ipd. Izgraditi je treba povsem druge tržne kanale za glasbene izdelke. 107 Pri internetu pa v tem kontekstu za zdaj ostaja še kar nekaj nerešenih problemov. Najpomembnejši je, da zakonodaja še ni našla ustreznih rešitev, ki bi zaščitile avtorstvo vsebin, čeprav je bil z aktualno uvedbo GDPR (kratica za General Data Protection Regulation oz. za Splošno uredbo EU o varstvu podatkov, ki določa nova pravila glede varstva osebnih podatkov) storjen pomemben korak naprej. Velik problem predstavlja tudi dejstvo, da je bil internet zasnovan kot platforma za prenos brezplačnih vsebin, kar je močno vplivalo na odnos uporabnikov do vrednosti kakovostnih, profesionalnih izdelkov (npr. na YouTube je mogoče najti precej kakovostno, pa tudi vsebinsko vprašljivih vsebin, enako pa velja tudi za zvokovne datoteke, spletne tečaje oz. tutoriale, odprte izobraževalne vire ipd.). Tudi tu bo treba najti še ustrezne rešitve, da bi vplivali na zavest ljudi in jih motivirali za kupovanje digitalnih vsebin. 108 VPLIV TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA NA 1. MEDIJSKO PRODUKCIJO Eden izmed glavnih tehnoloških trendov, ki ga tudi v medijski industriji lahko spremljamo tako rekoč že štiri desetletja, je digitalizacija medijev. V prvi fazi je bil razvoj usmerjen pretežno v podporo medijski produkciji in industrijski proizvodnji na splošno (robotika, visokotehnološke aplikacije, povezave z naravoslovnimi znanostmi, kasneje tudi družboslovnimi, npr. statistika, ali humanističnimi, npr. jezikovni korpusi). V zadnjem desetletju se dokončno zaokroža trend konvergence oziroma sovpadanja medijev. Tehnoloških preprek za povezovanje naprav oziroma informacijskih sistemov med seboj praktično ni več, veliko nerešenih problemov pa ostaja pri oblikovanju ustrezne poslovne politike medijskih in drugih sorodnih podjetij glede trženja vsebin preko interneta. Tu veliko težav povzroča sama definicija interneta kot svobodnega, neodvisnega medija, ki dopušča masovno objavljanje in posredovanje, pa tudi spreminjanje vsebin. Tako glavnina prebivalstva sodobnega (globaliziranega) sveta uporablja internet kot medij za brezplačno pridobivanje informacij in vsebin, v zadnjem času s porastom družbenih medijev pa tudi za njihovo (pogosto ne- oz. polprofesionalno) produkcijo oziroma nalaganje. Produkcija različnih skupin prostovoljcev in ljubiteljev ter bolj ali manj neodvisnih (nevladnih, zasebnih) akterjev s posebnimi interesi je lahko brezplačna, pri profesionalni produkciji pa je treba s trženjem ali drugimi oblikami vlaganja pridobiti finančna sredstva za kritje stroškov in ustvarjanje dobička. Na internetu se je za zdaj izoblikoval ekvivalenten model kot pri televiziji, kjer se vsebine pretežno tržijo preko oglaševanja. Pri tem so ključno vlogo prevzela velika informacijska podjetja (Google, Facebook), ki so podjetjem ponudila učinkovite modele in uporabniško prijazna ter cenovno ugodna orodja ter platforme za oglaševanje. (Pahwa, 2018) Posredništvo pri oglaševanju s strani teh internetnih velikanov pa zlasti za večja medijska podjetja ni povsem sprejemljivo, saj na ta način počasi izgubljajo svojo identiteto, obenem pa tudi delijo prihodke oglaševanja s posredniki. Zato se vračajo k modelu zaračunavanja vsebin preko interneta (naročnine, trženje posameznih vsebin) in s svojimi poslovnimi modeli poskušajo izoblikovati lastne lojalne skupnosti uporabnikov. To pa se odraža tudi na potrebah po kadrih, njihovem profiliranju ter potrebnih kompetencah za produkcijski proces, ki je, na eni strani naravnan trženjsko, na drugi pa se osredotoča na potrebe in želje končnega uporabnika. Razen v primeru javnih medijskih servisov ali podjetij ter neprofitnih oz. nevladnih iniciativ, pa služi tudi ali predvsem zagotavljanju ustreznega dobička od investicije, dividend ipd. Na področju tiskanih medijev je v začetku razvoj pripeljal do razmaha namiznega založništva, v nadaljevanju pa do tehnologije, ki skrajšuje procese prenosa vsebin od računalnika do tiskarskih plošč (»computer to plate«) in do tehnologije od računalnika do tiskarskega stroja (»computer to print«), kjer večinski del proizvodnje poteka neposredno preko računalnika. V zadnjem desetletju je v porastu popularnost e-knjig, ki postopoma nižajo naklade tiskanih verzij, podobno se godi tudi časopisju ter revijalnemu tisku. Časopisna podjetja in založniki periodičnega tiska vzporedno s tiskanimi izdajami čedalje bolj prehajajo tudi na spletne izdaje, pri katerih pogosto pride tudi do dodatnih zahtev po večmedijskih vsebinah, npr. v obliki krajših videoreportaž, videoblogov, podkastov ipd. S tem naklade tiskanih izdaj postopoma upadajo, kar pomeni bistveno zmanjšanje prihodkov tiskarn, ki nudijo storitev tiska. Ob istočasnem upadanju naklad tiska formalnih in propagandnih in gradiv podjetij iz drugih gospodarskih dejavnosti, je tiskarska industrija postala ena od najbolj ogroženih vej gospodarstva. Tovrstni poklicni profili se morajo zato naglo prilagajati strmemu vzponu digitalizacije procesov. Slovenske založbe so se za izdaje e-knjig odločile razmeroma pozno. Za zdaj je število naslovov elektronskih knjig pri nas še majhno, vendar se jasno kaže trend tudi v tej smeri. Večja časopisna podjetja (Delo, Dnevnik, Finance itd.) izdajajo elektronske verzije svojih časopisov, manjši izdajatelji pa večinoma na spletu oblikujejo novičarske portale, na katerih objavljajo pretežno brezplačne komercialno zanimive in atraktivne vsebine, ki pogosto služijo tudi kot reklame za tiskane izdaje. Novičarski portali se financirajo izključno z oglaševanjem (pretežno s pomočjo posredništva Googla ali Facebooka). Število različnih novičarskih portalov se v zadnjih letih hitro povečuje predvsem zaradi pojava odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin, ki so prirejene za hitro in preprosto objavljanje novic na internetu in za pregledovanje tako na računalniku kot tudi na mobilnih napravah (tablični računalniki, pametni telefoni). Google je leta 2015 vzpodbudil trend ustanavljanja novičarskih portalov na celem svetu z lansiranjem projekta AMP (Accelerated Mobile Pages), katerega rezultat je učinkovit in enostaven odprtokodni sistem za objavljanje novic (AMP Projekt). Poleg ponudbe Googla je nastalo še precej drugih odprtokodnih sistemov, ki so prirejeni za novičarske publikacije. 109 Vpliv digitalizacije medijev se v Sloveniji pri kvalifikacijah tehnične podpore produkcije najbolj občuti v dejavnosti tiskarstva. Tu je trg dela za slovenske razmere že sedaj močno predimenzioniran, v bližnji prihodnosti pa lahko pričakujemo še nadaljnji upad poslovanja (nižje naklade, zmanjšano povpraševanje po storitvi). Pri drugih dejavnostih trend nima večjega vpliva na kadrovsko strukturo tehnične podpore produkcije, saj se obstoječi profili sproti prilagajajo z dodatnimi kvalifikacijami in izobraževanjem. V izobraževalni verigi za to področje je zelo pomembno sprotno posodabljanje učnih načrtov, da zagotovimo ustrezno kakovost kadrov, ki prihajajo iz izobraževalnega sistema. Opredelitve kompetenc, povezanih z digitalnimi trendi pa morajo biti dovolj odprte, da se lahko posamezne izobraževalne institucije oziroma učitelji ustrezno odzivajo na vznikajoče tehnologije in rabe oziroma aktualne trende, saj je periodika obnove učnih načrtov za to praviloma prepočasna. Na področju AV medijev ter radia in televizije je razvoj ob koncu 20. stoletja pripeljal do celotne produkcije v digitalni tehniki ter zapisovanje zvočnih in video zapisov na optične nosilce (CD, DVD, blu-ray diski). Magnetni trakovi, filmski trakovi, klasični foto material ter analogna tehnologija produkcije AV vsebin so začeli hitro izginjati in so danes pretežno namenjeni le še posameznim ljubiteljem. Trendi zadnjega desetletja so privedli do opuščanja optičnih zapisov AV vsebin in prenos distribucije na svetovni splet v datotečnih oblikah prilagojenih za hrambo na strežnikih oziroma različnih oblikah fizične hrambe (zunanji trdi diski, t. i. »USB-ključki« ipd.), vse bolj pa se uveljavlja spletna hramba v t. i. »oblaku« s povsodno dostopnostjo internetno umreženega računalnika oz. mobilne naprave, čemur v bližnji prihodnosti nadaljnji skok napoveduje tudi prihod G5 (mobilni internet pete generacije z nadaljnjimi storitvami in bistveno hitrejšim prenosom podatkov), pa t. i. »Interneta stvari« ter vgrajenih oz. integriranih sistemov, skupaj z aplikacijami umetne inteligence, razširjene resničnosti ipd. Filmska produkcija je praktično v celoti postala digitalna, vključno z načinom predvajanja v kinematografih. Trženje filmov v obliki optičnih nosilcev zapisa (DVD, blu ray) je v naglem upadanju zaradi prehoda na distribuiranje preko interneta. Velik del glasbene industrije je doživel nekakšen poslovni zlom, ker se podjetja niso pravočasno prilagodila spremembam. Danes se večina glasbenih del distribuira in trži preko, za ta namen prirejenih, portalov (Spotofy, Amazon, iTunes, YouTube itd.). Radijske postaje so prešle na digitalno oddajanje. Svetovni splet je prinesel velik porast spletnih radijskih postaj oziroma kanalov, ker odpravlja probleme in ovire pri pridobitvi radijskih kanalov, pa tudi izboljšuje stanje na področju svobode govora, vidnosti oziroma slišnosti manjšinskih kultur ipd. Televizijske postaje oddajajo svoje programe praktično povsod le še v digitalni obliki. Za zdaj distribucija programov poteka še vedno preko kabelskih operaterjev, v veliki meri pa programe lahko spremljamo tudi preko interneta. Tradicionalne televizijske postaje so dobile močno konkurenco pri podjetjih, ki preko svojih platform ponujajo video na zahtevo (VOD, video on demand). Najpomembnejše platforme, ki uporabnikom nudijo storitev videa na zahtevo, so: Hulu, Netflix, Sling TV, Amazon Prime Video, YouTube TV itd. (Jackson). Konkurenčna ponudba je tradicionalne televizijske postaje prisilila k razvoju ekvivalentne ponudbe tudi na svojih spletnih portalih, kar se v Sloveniji kaže z razmahom produkcije portala rtvslo.si in 24ur.com, ki oba spadata med najbolj obiskane v državi. Za radijske in televizijske postaje je značilna tudi spremljajoča se ponudba spletnih vsebin, ki jih objavljajo na svojih spletnih portalih ter njihovo križanje oz. navzkrižno povezovanje (besedilnih, fotografskih, video in glasovnih vsebin oz. prispevkov). V Sloveniji poteka financiranje filmskega ustvarjanja preko proračunskih sredstev namenjenih kulturi. Na preostalih področjih ima posebno vlogo RTV Slovenija, ki poleg oddajanja radijskih in televizijskih kanalov skrbi tudi za širše področje kulture in izobraževanja s stalno produkcijo kulturnih in izobraževalnih vsebin (Zakon o Radioteleviziji Slovenija, 2005). Financira se preko RTV naročnin, proračunskega namenskega denarja in iz oglaševanja. Komercialna medijska podjetja na tem področju se financirajo iz naslova oglaševanja ali drugih lastnih vložkov, posamezne lokalne radijske in televizijske postaje pa tudi iz proračunskih sredstev občin. 110 Večja medijska podjetja ustrezno sledijo tehnološkim razvojnim trendom, manjša podjetja pa le z občasnim posodabljanjem opreme. Na AV področju je zelo značilno najemanje storitev produkcije tako, da je zaposlenega minimalno število tehničnega osebja. Ponudniki teh storitev so večinoma mikro ali mala podjetja (s. p., d. o. o.), ki so usposobljena za pokrivanje posameznih delov produkcije, ki je s tem razvejana in porazdeljena med večje in manjše ponudnike, kjer pa se za ustrezno izobražene in usposobljene odpira veliko različnih zaposlitvenih oblik, od redne zaposlitve, pa vse do prekarnih oblik (predvsem samostojnega podjetništva). Na kadrovsko problematiko tehnične podpore produkcije vplivajo trendi tehnološkega razvoja in digitalizacije medijev predvsem tako, da je za osebje potrebno neprestano spremljanje razvoja in sprotne dokvalifikacije ter usposabljanje. Enako pomembno je tudi stalno posodabljanje učnih načrtov v izobraževalni verigi, čeprav je dejansko sledenje trendom in ustrezno odzivanje nanje mogoče zgolj ob ustrezni izobraženosti pedagoškega kadra oziroma tistih, ki so omenjenemu osebju nadrejeni, jih usposabljajo itd. Za najbolj trajnostno se izkaže ustrezno oblikovanje mehkih veščin in naravnanosti, učečemu se posamezniku nalaga neprestano učenje in usposabljanje iz vse širše dostopnih virov in procesov, ter v interakciji z drugimi deležniki v delovnem oziroma izobraževalnem okolju — to pa traja vse življenje (vseživljenjsko učenje). Multimedija in multimedijska produkcija sta se kot posebni področji (prvo kot tehnološki koncept, drugo kot proizvodno oziroma ekonomsko okolje) začela razvijati konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je podjetje Apple pripravilo prve hipertekst aplikacije. V začetni fazi so multimedijske vsebine distribuirali na optičnih nosilcih (CD-ROM). Svoj pravi razmah pa so interaktivni mediji doživeli leta 1993 s pojavom prvega grafičnega spletnega brskalnika, ki ga je lansiralo podjetje Netscape (Donnelly). Popularnost objavljanja in pregledovanja vsebin na internetu je hitro naraščala in leta 1995 je bilo število uporabnikov interneta ocenjeno na 50 milijonov uporabnikov, do leta 1999 pa je ocena števila uporabnikov narasla na 179 milijonov. Raziskave so pokazale, da je internetno gospodarstvo v tem letu ustvarilo več kot 300 milijard dolarjev prometa samo v Združenih državah Amerike. Od takrat pa do danes je internet doživel neverjeten razmah. Zadnje statistike (Stevens) kažejo, da je število internetnih uporabnikov na svetu v decembru 2018 doseglo 4,1 milijarde. 1.92 milijarde ljudi je v letu 2018 kupovalo izdelke preko interneta. Vsak dan se na svetu objavi 4 milijone blogov ter 500 milijonov tvitov. Uporabniki dnevno na internetu izvedejo okoli 5 milijard poizvedb. Podatki kažejo, da je internet popolnoma spremenil delovne in življenjske navade večine svetovnega prebivalstva. Podobno je tudi v gospodarstvu; z izjemo nekaj nerazvitih držav in njihovih specifičnih gospodarskih panog velika večina podjetij opravlja vsaj del svojega poslovanja preko ali s pomočjo interneta. Vsa ta podjetja imajo svoje spletne strani, poslovni procesi potekajo vse bolj preko internetnih povezav in spleta, aktivna pa so tudi na družbenih omrežjih. Spletno oglaševanje je tudi pomemben del marketinških aktivnosti. Tu gre za enormno količino spletnih vsebin, ki jih je treba zasnovati, producirati in na koncu tudi vzdrževati. Velik del tehnične produkcije opravljajo strokovnjaki, ki so kvalificirani na področju informatike ali multimedijske produkcije. Če temu dodamo še produkcijo medijskih gradnikov, kot so fotografije, video spoti, animacije ipd., pridemo do velikih in tudi stalno naraščajočih potreb po kadrih s kvalifikacijo AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje. V Sloveniji je po statističnih podatkih za leto 2017 uporabljalo internet 79 % oseb starih med 16 in 74 let (SURS, Uporaba družbenih medijev in spletno oglaševanje v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi). 69 % jih je na internetu iskalo informacije o izdelkih ali storitvah, 45 % jih je sodelovalo na družbenih omrežjih. Pri podjetjih z več kot 10 zaposlenimi jih uporablja družbena omrežja 47 %, spletne strani za delitev multimedijskih vsebin (YouTube, Instagram ipd.) pa 17 %. 7 % podjetij objavlja na svojih spletnih straneh blog, 2 % pa uporablja orodja za izmenjavo znanj (Wiki) in domnevamo lahko, da je skozi leto 2018, za katerega statističnih podatkov v času nastanka pričujočega dokumenta še nimamo, raba samo še naraščala. Avtorji študije »Digitalna Slovenija 2020 – Strategija informacijske družbe do leta 2020« (KJU, Digitalna Slovenija 2020) ugotavljajo, da Slovenija doslej še ni izkoristila svojega digitalnega potenciala in da je digitalizacija obstoječega gospodarstva nujni pogoj, da postane konkurenčnejša in privlačnejša za naložbe in poslovanje. Digitalizacija industrije je tudi pogoj za digitalno rast in nova digitalna delovna mesta. Večina kadrov, ki so potrebni v procesu digitalizacije gospodarstva, izhaja s področja informatike, viden pa je tudi delež kadrov s kvalifikacijami multimedijske produkcije. 111 VPLIV DRUŽBENIH SPREMEMB NA 2.MEDIJSKO PRODUKCIJO Tu gre pravzaprav za obojestranski vpliv med stanjem v družbi, njenim razvojem in mediji ter medijsko produkcijo. Mediji so že tradicionalno med dejavniki z največjim vplivom na družbo in njen razvoj. Povratno pa internet preko svojih učinkovitih in enostavnih rešitev ter možnosti interaktivnosti in dvosmerne komunikacije dviguje potrebe in pričakovanja uporabnikov medijev. Izrazita komercializacija filmske industrije po eni strani, po drugi pa industrija iger, sta predvsem pri generacijah mladih izoblikovala potrebe po zabavnem načinu izobraževanja in informiranja. Tako se je na področju izobraževanja izoblikoval koncept edutainment, kar pomeni združitev izobraževanja z zabavo, na področju informiranja pa infotainment, ki pomeni informiranje na lahek in zabaven način. Tem potrebam se morajo mediji prilagajati, če si želijo zagotoviti svoj obstoj. Internet ima pri razmahu lahkotnih in zabavnih informativnih, izobraževalnih ter drugih vsebin veliko vlogo. Omogoča enostavno produkcijo in publiciranje vsebin, kar je dostopno praktično vsem uporabnikom interneta. Temu primerno beležimo hiter porast neverodostojne in nekakovostne produkcije, kjer so avtorji pogosto samooklicani strokovnjaki, ki večinoma delujejo anonimno ali pa z lažno identiteto. Za nepoznavalce je pogosto težko razločiti med verodostojnimi in neverodostojnimi vsebinami. Profesionalna medijska produkcija pomeni skrbno pripravo ter stalno preverjanje virov, ki so uporabljeni v publikacijah. Za profesionalni medijski izdelek je potrebno vložiti precej truda, kar je povezano tudi s stroški proizvodnje in posledično tudi s trženjem vsebin. Trženje je na spletu v veliki meri vezano na oglaševanje, deloma pa tudi na zaračunavanje vsebin v obliki naročnin ali pa z direktno prodajo medijskega izdelka. Velik problem profesionalnih medijskih podjetij je v tem, da se na internetu še vedno velik delež uporabnikov raje odloča za brezplačno pridobivanje informacij vprašljive kakovosti kot pa za plačilo kakovostnih in preverjenih informacij. Vsemu temu je treba dodati še dejstvo, da hiter tempo življenja, kot ga danes živimo, ljudem ne pušča dovolj časa za umirjeno branje časopisov ali gledanje televizije. Ljudje se tu raje zatekajo k brskanju po spletu, kjer do informacij pridejo na bistveno hitrejši in enostavnejši način. Ta trend je primoral praktično vsa medijska podjetja na dodatno objavljanje vsebin na internetu, ki morajo biti tudi opazne in dovolj atraktivne, da konkurirajo drugim vsebinam. Zaradi upadanja naklad oziroma gledanosti so tradicionalni mediji čedalje bolj primorani spreminjati svoje poslovne modele, kjer bistven poudarek dajejo na uporabo in razvoj svojega spletnega nastopa. Eden izmed najpomembnejših dejavnikov danes v družbi je medijska pismenost, ki je definirana kot splet veščin, znanja in razumevanja, ki omogoča potrošnikom uporabo medijev na varen in učinkovit način. Na tem področju je v Sloveniji Ministrstvo za kulturo v Strategiji Republike Slovenije na področju medijev za obdobje 2017 do 2025, med cilji posebej izpostavilo zvišanje ravni medijske pismenosti (Ministrstvo za kulturo, 2016). Praktično v vseh državah imajo posamezni programi medijskega opismenjevanja v izobraževanju eno glavnih prioritet. Izdelana so mednarodna merila za ocenjevanje medijske pismenosti. Po teh merilih je Slovenija uvrščena nekje na sredino držav Evropske unije. Medijsko opismenjevanje smo vgradili v kurikulum med prvimi postsocialističnimi državami v Evropi. Medijsko izobraževanje je vključeno v kurikulume od predšolske vzgoje pa vse do univerzitetnega izobraževanja (EMEDUS). V zadnjem desetletju je bilo v Sloveniji izvedenih večje število projektov in programov na tem področju (European Audiovisual Observatory, 2016). Poudarek pri teh programih je bil na razvijanju veščin na področjih kritičnega mišljenja, uporabe medijev ter participacije uporabnikov in interaktivnosti. Na internetu je posebej zaskrbljujoč trend objave lažnih novic ter novic, ki vsebujejo sovražni govor in poskušajo z manipulacijo uporabnikov vplivati na politična in družbena dogajanja. Da bi internetu 112 zagotovili status verodostojnega medija, so veliki akterji na tem področju v zadnjih letih pripravili veliko iniciativ za boj proti temu pojavu. Zlasti aktivna sta glavna akterja Facebook in Google, ki sta zaradi tega pojava še najbolj izpostavljena. Medtem ko so rešitve Facebooka za zdaj še ocenjene kot neuspešne (Levin in Park, 2018), pa Google intenzivno razvija platforme, ki bodo v njihovem iskalniku in na novičarskem portalu zagotovile prikazovanje ocene verodostojnosti vsebin, obenem pa uporabniku omogočile tudi povratno informacijo in pripombe glede navajanja dejstev v medijski vsebini (Kosslyn in Yu, 2017). Pomemben dejavnik pri razvoju interneta je tudi zakonodaja, ki za zdaj še ni našla vseh pravnih rešitev, ki bi zadovoljivo uredile področje. Evropska unija je pripravila novi evropski zakon o avtorskih pravicah, ki je trenutno še v obravnavi v Evropskem parlamentu. Ta naj bi zadovoljivo rešil problematiko avtorskih pravic, čeprav zakonu številni strokovnjaki očitajo, da premočno posega v področje interneta kot svobodnega medija (Finley, 2018). Ostaja pa še veliko nerešenih problemov, s katerimi se soočamo uporabniki interneta. Zloraba domenskih imen, zajezitev neželene pošte, prevare pri pošiljanju e-pošte, lažno predstavljanje na internetu, kraja identitete, spyware in malware itd. so samo glavni pojavi, ki predstavljajo veliko grožnjo za uporabnike interneta. Pri hitrem razvoju interneta se razni škodljivi pojavi hitro kopičijo. Težko jih je definirati, še težje pa je identificirati povzročitelje. Takšni pojavi predstavljajo zakonodajnim organom velik izziv pri pripravi ustrezne zakonodaje, ki bi pojave zajezila in omogočila sankcioniranje kršiteljev. Vsi ti trendi in pojavi predstavljajo velik izziv menedžmentom medijskih podjetij pri sprejemanju poslovnih odločitev, imajo pa tudi relativno močan vpliv na delo novinarjev in drugih vsebinskih avtorjev medijskih vsebin. Vplivi na tehnično produkcijo so tu omejeni predvsem glede zahtev za atraktivno in tehnološko dovršeno produkcijo vsebin, kar pa postavlja zahteve za visoko usposobljen kader s kvalifikacijami višjih zahtevnostnih stopenj. 113 V Dodatek 114 Viri Pomen krajšav in kratic Kazalo slik Kazalo tabel 115 Viri – Donnelly, I. A brief history of the world wide web and the internet. Pridobljeno na spletnem naslovu http://www2.law.columbia.edu/donnelly/lda/ih/techprofx5.html dne 26. 12. 2018 – Drofenik, K. (2017). Sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Ljubljana, CPI – EMEDUS, WP3. Formal Media Education SLOVENIA. Pridobljeno na spletnem naslovu http://www. gabinetecomunicacionyeducacion.com/sites/default/files/field/investigacion-adjuntos/sloveniad.pdf dne 26. 12. 2018 – European Audiovisual Observatory (2016). Mapping of media literacy practices and actions in EU - 28. Pridobljeno na spletnem naslovu https://rm.coe.int/1680783500 dne 27. 12. 2018 – Finley, K. (2018). Europe's New Copyright Law Could Change the Web Worldwide, Pridobljeno na spletnem naslovu https://www.wired.com/story/europes-copyright-law-could-change-the-web/ dne 26. 12. 2018 – Google. AMP Project. Pridobljeno na spletnem naslovu https://www.ampproject.org/ dne 24. 12. 2018 – Hierarchy of Media Company, pridobljeno na spletnem naslovu https://www.hierarchystructure.com/ hierarchy-of-media-company/ dne 28. 12. 2018 – Industries overview, pridobljeno na spletnem naslovu https://www.bbc.com/bitesize/guides/zqrdxsg/ revision/1 dne 22. 12. 2018 – Jackson, S. Best TV Streaming Services. Pridobljeno na spletnem naslovu https://www.inc.com/sarah-jackson/best-tv-streaming-services.html dne 27. 12. 2018 – Kosslyn, J. in Yu, C. (2017). Fact Check now available in Google Search and News around the world, Pridobljeno na spletnem naslovu https://www.blog.google/products/search/fact-check-now-available-google-search-and-news-around-world/ dne 5. 12. 2018 – Levin, S. in Park, M. (2018). Facebook has a fake news 'war room' – but is it really working? Pridobljeno na spletnem naslovu https://www.theguardian.com/technology/2018/oct/18/facebook-war-room-social-media-fake-news-politics dne 27. 12. 2018 – Logaj, V. (et.al). (2014) Umeščanje Slovenskega ogrodja kvalifikacij v Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljensko učenje in Evropsko ogrodje kvalifikacij: zaključno poročilo, Slovenija, Ljubljana, CPI. – Marentič, U. (2015) Razvoj kompetenc v poklicnih kvalifikacijah. V Vidmar, Lampe, Sattler (ur.) Zbornik programov, projektov, izkušenj in idej. (str. 10) Ljubljana, Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. – Ministrstvo za javno upravo (2016). Digitalna Slovenija 2020 – Strategija informacijske družbe do leta 2020. Pridobljeno na spletnem naslovu http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/ DID/Informacijska_druzba/DSI_2020.pdf dne 24. 12. 2018 – Ministrstvo za kulturo (2016). Strategija Republike Slovenije na področju medijev za obdobje 2017-2025. Pridobljeno na spletnem naslovu http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/ Ministrstvo/Direktorat_za_medije/MEDIJSKA_STRATEGIJA_-_15.11.2016.pdf dne 24. 12. 2018 – Ministrstvo za kulturo (2017), pridobljeno na spletnem naslovu https://www.portalplus.si/img/ pdf/83f5468c-a11c-4d56-8d12-f02e14162268.pdf dne 20. 11. 2018 – MIZŠ, Sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji Pridobljeno na spletnem naslovu http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ENIC-NARIC_center/slike/Shema_ izobrazevanja_2016_17.pdf na dan 25. 7. 2018 – Pahwa, A. (2018). Facebook business model makes money. Pridobljeno na spletnem naslovu https:// www.feedough.com/facebook-business-model-makes-money/ dne 22. 12. 2018 – Poklicni standard. Pridobljeno na spletnem naslovu http://www.nrpslo.org/baze-podatkov/poklicni-standardi.aspx dne 28. 11. 2018 – Slovensko ogrodje kvalifikacij. Pridobljeno na spletnem naslovu www.nok.si dne 15.11.2018 – Stevens, J. (2018). Internet Stats & Facts for 2019. Pridobljeno na spletnem naslovu https:// hostingfacts.com/internet-facts-stats/ dne 24. 12. 2018 – SURS, Uporaba družbenih medijev in spletno oglaševanje v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi. Pridobljeno na spletnem naslovu https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6999 dne 21. 12. 2018 – SURS. Podatkovni portal SI-STAT, pridobljeno ma spletnem naslovu: https://pxweb.stat.si/pxweb/ Dialog/statfile2.asp dne 2.12.2008) – SURS. Standardna klasifikacija dejavnosti 2008, pridobljeno na spletnem naslovu https://www.stat.si/ doc/pub/skd.pdf dne 24.11.2018 – Zakon o Radioteleviziji Slovenija (2005). Pridobljeno na spletnem naslovu http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO4461 dne 22. 11. 2018 116 Pomen krajšav in kratic 2D Dvodimenzionalno 3D Tridimenzionalno ALUO Akademija za likovno umetnost in oblikovanje AV Avdiovizualno CPI Center RS za poklicno izobraževanje ECTS Evropski kreditni sistem (European credit system) EMEDUS European Media Literacy Education Study EOK Evropski okvir kvalifikacij EOVK Evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij EQAVET Evropski sistem zagotavljanja kvalitete v poklicnem izobraževanju (European Quality Assurance in Vocational Education and Training) EU Evropska unija FTV Filmska in televizijska (npr. režija) IKT Informacijsko komunikacijske tehnologije KT Kreditne točke MIZŠ Ministrstvo za izobraževanje in šport NAKVIS Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu NPK Nacionalne poklicne kvalifikacije QR koda Matrična črtna koda za razpoznavanje izdelkov (Quick Response Code) RIC Republiški izpitni center SI-STAT Portal Statističnega urada Republike Slovenije SOK Slovenski okvir kvalifikacij SURS Statistični urad Republike Slovenije TV Televizija, televizijsko ZPSI Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju ZSOK Zakon o Slovenskem ogrodju kvalifikacij ZVIS Zakon o visokem šolstvu ZVSI Zakon o višjem strokovnem izobraževanju Kazalo slik Slika 1, Str. 10: Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) Slika 2, Str. 17: Sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji Slika 3, Str. 21: Struktura medijskega podjetja Slika 4, Str. 23: Dejavnosti multimedijske produkcije v SKD 2008 Slika 5, Str. 25: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti C18.1 glede na število zaposlenih Slika 6, Str. 25: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški dela v dejavnosti C18.1 (v 1000 EUR) Slika 7, Str. 26: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti C18.1 Slika 8, Str. 27: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti J58.1 glede na število zaposlenih Slika 9, Str. 27: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški dela v dejavnosti J58.1 (v 1000 EUR): Slika 10, Str. 27: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti J58.1 Slika 11, Str. 28: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti J59.1 glede na število zaposlenih Slika 12, Str. 29: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški dela v dejavnosti J59.1 (v 1000 EUR) Slika 13, Str. 29: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti J59.1 Slika 14, Str. 30: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti J59.2 glede na število zaposlenih 117 Slika 15, Str. 30: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški dela v dejavnosti J59.2 (v 1000 EUR) Slika 16, Str. 31: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti J59.2 Slika 17, Str. 31: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti J60.1 glede na število zaposlenih Slika 18, Str. 32: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški dela v dejavnosti J60.1 (v 1000 EUR) Slika 19, Str. 32: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti J60.1 Slika 20, Str. 32: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti J60.2 glede na število zaposlenih Slika 21, Str. 33: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški dela v dejavnosti J60.2 (v 1000 EUR) Slika 22, Str. 34: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti J60.2 Slika 23, Str. 35: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti J63.1 glede na število zaposlenih Slika 24, Str. 35: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški dela v dejavnosti J63.1 (v 1000 EUR) Slika 25, Str. 35: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti J63.1 Slika 26, Str. 36: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti J63.9 glede na število zaposlenih Slika 27, Str. 37: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški dela v dejavnosti J63.9 (v 1000 EUR) 41 Slika 28, Str. 37: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti J63.9 Slika 29, Str. 38: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti M74.1 glede na število zaposlenih Slika 30, Str. 38: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški dela v dejavnosti M74.1 (v 1000 EUR) Slika 31, Str. 39: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti M74.1 Slika 32, Str. 39: Porazdelitev števila poslovnih subjektov v dejavnosti M74.2 glede na število zaposlenih Slika 33, Str. 40: Prikaz razmerja med prihodki, dodano vrednostjo in stroški dela v dejavnosti M74.2 (v 1000 EUR) Slika 34, Str. 40: Prikaz trenda števila oseb, ki delajo v dejavnosti M74.2 Slika 35, Str. 41: Kvalifikacijska struktura za področje AV ustvarjanja, tehnike in multimedijske proizvodnje Slika 36, Str.89: Vpis v izobraževalni program Grafični operater/grafična operaterka v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 37, Str. 89: Vpis v izobraževalni program Fotografski tehnik/fotografska tehnica v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 38, Str. 90: Vpis v izobraževalni program Grafični tehnik/grafična tehnica v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 39, Str. 90: Vpis v izobraževalni program Medijski tehnik/medijska tehnica v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 40, Str. 91: Vpis v izobraževalni program Inženir fotografije/inženirka fotografije v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 41, Str. 91: Vpis v izobraževalni program Inženir medijske produkcije/inženirka medijske produkcije v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 42, Str. 92: Vpis v izobraževalni program Diplomant digitalnih umetnosti in praks (vs)/ diplomantka digitalnih umetnosti in praks (vs) v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 43, Str. 92: Vpis v izobraževalni program Diplomant grafične in medijske tehnike (vs)/ diplomantka grafične in medijske tehnike (vs) v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 44, Str. 93: Vpis v izobraževalni program Diplomant grafičnih komunikacij (un)/diplomantka grafičnih komunikacij (un) v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 45, Str. 93: Vpis v izobraževalni program Diplomirani filmski in televizijski ustvarjalec (un)/ diplomirana filmska in televizijska ustvarjalka (un) v letih 2012/13 do 2016/17 118 Slika 46, Str. 94: Vpis v izobraževalni program Diplomirani fotograf (vs)/diplomirana fotografinja (vs) v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 47, Str. 94: Vpis v izobraževalni program Diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij (un)/ diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij (un) v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 48, Str. 95: Vpis v izobraževalni program Diplomirani inženir multimedijskih komunikacij (vs)/ diplomirana inženirka multimedijskih komunikacij (vs) v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 49, Str. 95: Vpis v izobraževalni program Diplomirani inženir multimedije (un)/diplomirana inženirka multimedije (un) v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 50, Str. 96: Vpis v izobraževalni program Diplomirani inženir medijskih komunikacij (un)/ diplomirana inženirka medijskih komunikacij (un) v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 51, Str. 96: Vpis v izobraževalni program Diplomirani multimedijski producent (vs)/diplomirana multimedijska producentka (vs) v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 52, Str. 97: Vpis v izobraževalni program Magister filmskega in televizijskega ustvarjanja/ magistrica filmskega in televizijskega ustvarjanja v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 53, Str. 97: Vpis v izobraževalni program Magister filmskih in televizijskih študijev/magistrica filmskih in televizijskih študijev v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 54, Str. 98: Magister grafični inženir/magistrica grafična inženirka v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 55, Str. 98: Vpis v izobraževalni program Magister oblikovanja vizualnih komunikacij/magistrica oblikovanja vizualnih komunikacij v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 56, Str. 99: Vpis v izobraževalni program Magister medijskih umetnosti in praks/magistrica medijskih umetnosti in praks v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 57, Str. 99: Vpis v izobraževalni program Magister scenskega oblikovanja/magistrica scenskega oblikovanja v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 58, Str. 100: Vpis v izobraževalni program Magister inženir medijskih komunikacij/magistrica inženirka medijskih komunikacij v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 59, Str. 100: Vpis v izobraževalni program Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja filmske režije v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 60, Str. 101: Vpis v izobraževalni program Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja televizijske režije v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 61, Str. 101: Vpis v izobraževalni program Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja videa v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 62, Str. 102: Vpis v izobraževalni program Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja medijskih komunikacij v letih 2012/13 do 2016/17 Slika 63, Str. 103: Grafični prikaz števila vpisanih dijakov in študentov glede na nivo izobrazbe Slika 64, Str. 103: Regijska razpršenost izvajalcev različnih izobraževalnih in študijskih programov s področja AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje Slika 65, Str. 105: Grafični prikaz števila podeljenih certifikatov na področju AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje Kazalo tabel Tabela 1, Str. 11: Kvalifikacije v SOK ter ravni SOK v EOK Tabela 2, Str. 25: Število poslovnih subjektov v dejavnosti C18.1 Tabela 3, Str. 25: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost in stroški dela v dejavnosti C18.1 (v 1000 EUR) Tabela 4, Str. 26: Število oseb, ki delajo v dejavnosti C18.1 Tabela 5, Str. 26: Število poslovnih subjektov v dejavnosti J58.1 Tabela 6, Str. 27: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost in stroški dela v dejavnosti J58.1 (v 1000 EUR) Tabela 7, Str. 27: Število oseb, ki delajo v dejavnosti J58.1 Tabela 8, Str. 28: Število poslovnih subjektov v dejavnosti J59.1 Tabela 9, Str. 29: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost in stroški dela v dejavnosti J59.1 (v 1000 EUR) Tabela 10, Str. 29: Število oseb, ki delajo v dejavnosti J59.1 119 Tabela 11, Str. 30: Število poslovnih subjektov v dejavnosti J59.2 Tabela 12, Str. 30: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost in stroški dela v dejavnosti J59.2 (v 1000 EUR) Tabela 13, Str. 31: Število oseb, ki delajo v dejavnosti J59.2 Tabela 14, Str. 31: Število poslovnih subjektov v dejavnosti J60.1 Tabela 15, Str. 32: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost in stroški dela v dejavnosti J60.1 (v 1000 EUR) Tabela 16, Str. 32: Število oseb, ki delajo v dejavnosti J60.1 Tabela 17, Str. 33: Število poslovnih subjektov v dejavnosti J60.2 Tabela 18, Str. 33: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost in stroški dela v dejavnosti J60.2 (v 1000 EUR) Tabela 19, Str. 34: Število oseb, ki delajo v dejavnosti J60.2 Tabela 20, Str. 34: Število poslovnih subjektov v dejavnosti J63.1 Tabela 21, Str. 35: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost in stroški dela v dejavnosti J63.1 (v 1000 EUR) Tabela 22, Str. 35: Število oseb, ki delajo v dejavnosti J63.1 Tabela 23, Str. 36: Število poslovnih subjektov v dejavnosti J63.9 Tabela 24, Str. 37: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost in stroški dela v dejavnosti J63.9 (v 1000 EUR) Tabela 25, Str. 37: Število oseb, ki delajo v dejavnosti J63.9 Tabela 26, Str. 38: Število poslovnih subjektov v dejavnosti M74.1 Tabela 27, Str. 38: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost in stroški dela v dejavnosti M74.1 (v 1000 EUR) Tabela 28, Str. 39: Število oseb, ki delajo v dejavnosti M74.1 Tabela 29, Str. 39: Število poslovnih subjektov v dejavnosti M74.2 Tabela 30, Str. 40: Prihodki od prodaje, dodatna vrednost in stroški dela v dejavnosti M74.2 (v 1000 EUR) Tabela 31, Str. 40: Število oseb, ki delajo v dejavnosti M74.2 Tabela 32, Str. 43: Knjigovez/knjigovezka Tabela 33, Str. 43: Grafični operater/grafična operaterka Tabela 34, Str. 44: Asistent/ka snemalca/ke Tabela 35, Str. 44: Asistent/ka zvoka Tabela 36, Str. 45: Oblikovalec/oblikovalka spletnih strani Tabela 37, Str. 46: Operater/operaterka strojev v kartonaži Tabela 38, Str. 46: Operater/operaterka strojev za ofsetni tisk Tabela 39, Str. 47: Operater/operaterka strojev za produkcijski digitalni tisk Tabela 40, Str. 48: Osvetljevalec/osvetljevalka Tabela 41, Str. 48: Upravljavec/upravljavka scenskih elementov in naprav Tabela 42, Str. 49: Fotografski mojster/fotografska mojstrica Tabela 43, Str. 50: Fotografski tehnik/fotografska tehnica Tabela 44, Str. 51: Grafični tehnik/grafična tehnica Tabela 45, Str. 51: Medijski tehnik/medijska tehnica Tabela 46, Str. 52: 3D-oblikovalec in animator/3D-oblikovalka in animatorka Tabela 47, Str. 53: Asistent/asistentka režije Tabela 48, Str. 54: AV montažer/ka Tabela 49, Str. 54: Glasbeni redaktor/glasbena redaktorica Tabela 50, Str. 55: Kamerman/kamermanka Tabela 51, Str. 56: Medijski arhivist/medijska arhivistka Tabela 52, Str. 56: Oblikovalec zvoka/oblikovalka zvoka Tabela 53, Str. 57: Oblkovalec/oblikovalka osvetljave Tabela 54, Str. 58: Realizator/realizatorka AV del Tabela 55, Str. 58: Rekviziter/rekviziterka uprizoritvenega in AV projekta 120 Tabela 56, Str. 59: Snemalec/snemalka Tabela 57, Str. 60: Tajnik režije/tajnica režije Tabela 58, Str. 60: Tehnični realizator/tehnična realizatorka medijskih vsebin Tabela 59, Str. 61: Video oblikovalec/video oblikovalka Tabela 60, Str. 62: Inženir fotografije/inženirka fotografije Tabela 61, Str. 63: Inženir medijske produkcije/inženirka medijske produkcije Tabela 62, Str. 64: Diplomant digitalnih umetnosti in praks (vs)/diplomantka digitalnih umetnosti in praks (vs) Tabela 63, Str. 65: Diplomant grafične in medijske tehnike (vs)/diplomantka grafične in medijske tehnike (vs) Tabela 64, Str. 66: Diplomant grafičnih komunikacij (un)/diplomantka grafičnih komunikacij (un) Tabela 65, Str. 66: Diplomirani filmski in televizijski ustvarjalec (un)/diplomirana filmska in televizijska ustvarjalka (un) Tabela 66, Str. 68: Diplomirani fotograf (vs)/diplomirana fotografinja (vs) Tabela 67, Str. 69: Diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij (un)/diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij (un) Tabela 68, Str. 70: Diplomirani inženir multimedijskih komunikacij (vs)/diplomirana inženirka multimedijskih komunikacij (vs) Tabela 69, Str. 71: Diplomirani inženir multimedije (un)/diplomirana inženirka multimedije (un) Tabela 70, Str. 71: Diplomirani inženir medijskih komunikacij (un)/diplomirana inženirka medijskih komunikacij (un) Tabela 71, Str. 73: Diplomirani multimedijski producent (vs)/diplomirana multimedijska producentka (vs) Tabela 72, Str. 74: Magister filmskega in televizijskega ustvarjanja/magistrica filmskega in televizijskega ustvarjanja Tabela 73, Str. 76: Magister filmskih in televizijskih študijev/magistrica filmskih in televizijskih študijev Tabela 74, Str. 77: Magister grafični inženir/magistrica grafična inženirka Tabela 75, Str. 78: Magister oblikovanja vizualnih komunikacij/magistrica oblikovanja vizualnih komunikacij Tabela 76, Str. 79: Magister medijskih umetnosti in praks/magistrica medijskih umetnosti in praks Tabela 77, Str. 80: Magister scenskega oblikovanja/magistrica scenskega oblikovanja Tabela 78, Str. 82: Magister inženir medijskih komunikacij/magistrica inženirka medijskih komunikacij Tabela 79, Str. 83: Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja filmske režije Tabela 80, Str. 83: Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja televizijske režije Tabela 81, Str. 84: Magister umetnosti/magistrica umetnosti s področja videa Tabela 82, Str. 85: Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja medijskih komunikacij Tabela 83, Str. 97: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) na Srednjo medijsko in grafično šolo Ljubljana po izobraževalnih programih, 2012–2017 Tabela 84, Str. 97: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) na Srednjo šolo za oblikovanje Maribor v program Medijski tehnik, 2012–2017 Tabela 85, Str. 97: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v Šolski center Celje v program Medijski tehnik, 2012–2017 Tabela 86, Str. 98: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana po izobraževalnih programih, 2012–2017 Tabela 87, Str. 98: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v Ekonomsko gimnazijo in srednjo šolo Radovljica v program Medijski tehnik, 2012–2017 Tabela 88, Str. 98: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v Ekonomsko šolo Novo mesto, SŠ in gimnazijo v program Medijski tehnik, 2012–2017 Tabela 89, Str. 98: Število vseh vpisanih (dijaki in odrasli) v Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v program Fotografski tehnik, 2012–2017 Tabela 90, Str. 102: Število vpisanih dijakov in študentov glede na nivo izobrazbe Tabela 91, Str. 104: Število podeljenih certifikatov na področju AV ustvarjanja, tehnik in multimedijske proizvodnje 121