Leto LX1X
Stev. 168 a
V Ljubljani, v soboto, 19. julija I94I-XIX
TottnUa plalant f gotovini ? PreZZO ' Centi L 0.70
Naročnina mesečno 12 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir. ca inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica« Novo mesto.
Izključna pooblaščenca za oglaševanje italijanskega bi {njega izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A., Milano.

VENEC
Izhaja vsak <Ua ijutrej ruu ponedeljka b dneva p« praznika.
S Uredništvo ia apravai Kopitarjeva t, Lfnblfana. | Redazione, Ammlnistrazionei Kopitarjeva t, Lubiana. I	Teleioa 4001—4005.
Abbonamenti: Mete 12 Lir«; Estero, me-se 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.I Lubiana 10.650 per gli abbonamenti! 10.349 per le inserzionL Filiale t
_	Novo mesto.
| Concessionaria esclnsiva per la pnbblieitS d! provenienza italiana I	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Ugoden potek velikih bojev na vzhodnem bojišču
Rdeča vojska se ie umaknila iz Besarabife, Petrograd in Kijev pa sta
v vedno večji nevarnosti
Berlin, 18. julija, mg. Ves nemški tisk objavlja danes pod velikimi naslovi včerajšnje nemško vojno poročilo, zlasti pa tisti odstavek tega poročila, ki pravi, da se na vzhodnem bojišču napovedujejo veliki uspehi. Nemški tisk poudarja, da so podatki nemških vojnih poročil že tako doka/.uli svojo resničnost, da ni mogoče nikomur dvomiti v točnost napovedi.
Zasedba Smolenska ima pomen, ki ga ni treba utemeljevati. Sicer pa je značilno, da je sovjetsko uradno poročilo moralo priznati, da v odseku pri Smolensku divizije maršala Timo-šenka niso mogle ustaviti nemškega prodiran ja Značilno je pa že to, da sovjetsko vojno poročilo mora priznati bo je v odseku pri Smolensku.
Poročila propagandnega zbora, ki spremlja nemško vojsko, pa poudarjajo, da se v nekaterih odsekih boljševiška vojska bojuje z divjo silovitostjo in s fanatizmom. Značilna je pri tem podrobnost, ki jo navaja nemška obveščevalna propagandna služba, ki pravi, da so se sovjetski oddelki ponekod skrili v gozdove, kjer so na drevesih zgradili primitivna strojniška gnezda. Dasi so sovjetski vojaki videli, da je gozd obkoljen, se vendarle niso marali,'vdati. Kadar pa je gozd začel goreti na vseh straneh, se je ostanek rdečih oddelkov vdal. Kakor izjavljajo nemški poveljniki, se je v dosedanjem vojnem pohodu na Vzhodu izkazalo, da je častniški zbor in povel jstvo rdeče vojske mnogo boljše, kakor pa je bilo med boji v riisko-fin-ski vojni.	. •
Vprašujejo se tudi, koliko tankov so imel Rusi ob izbruhu vojne. Nikdo tega točno ne ve, govore po, da so Šovjeti imeli 12.000 tankov, od tega pa je bilo 8.000 tankov uničenih v prvih treh tednih vojne. Sicer ostane ruski vojski še mnogo tankov, toda rdeča vojska pa ima tudi še veliko število protitankovskih topov.
Poveljstvo rdeče vojske
ii
v veliki stiski
Bern, 18. julija, lp. Poročila iz Moskve priznavajo, da se nahaja rdeča armada v zelo težkih okoliščinah. Armadno poveljstvo v zahodnem odseku priznava, da so nemške čete prešle Smo-lensk in da prodirajo naprej oh avtomobilski cesti.
V	severozahodnem odseku je boj za Petrograd vedno hujši in rusko poveljstvo priznava, da mesta ni mogoče braniti.
V	južnem odseku pa se maršal Budjeni pripravlja na odpor pri Černobi, in v Moskvi dopuščajo domnevo, (la je ruska vojska Besarabijo zapustila.
Budimpešta, 18. jul lp. Madžarska brzojavna agencija objavlja, da so nekateri sovjetski ujetniki pripovedovali, da je v nekaterih delih Ukrajine prebivalstvo z orožjem napadalo postojanke in skupine rdeče vojske. Nekaterim skupinam se je posrečilo zapleniti orožje in živila in so med drugim izvedle tudi razna sabotažna dejanja na železniške proge.
Helsinki, 18. julija, lp. DNB poroča, da je finski tisk z izrednim veseljem sprejel včerajšnje nemško vojno poročilo, prav tako pa tudi obvestila, da so bili zasedeni Smojensk, Kiši-n.jev in poloek. Finski listi poudarjajo, da se rdeča armada vojskuje pod poveljstvom, ki nima več pregleda nad • bojiščem in so zato ukazi sovjetskega poveljstva neenotni.
Helsinki, 18. julija, lp. Iz uradnega vira poročajo, da je letalstvo uspešno podpiralo nastope čet na tleh in z uspehom bombardiralo železniške proge in prevoze, oklepna vozila, čete na pohodu in oddelke motornih vOzil. Oddelki nemških strmo-glavcev so zadevali topniške postojanke in železnico, ki drži v Murmansk, zlasti pri krajih Loti-nanfelte in Petroskoj. Druga letala so ob sodelovanju topništva podpirala premike finskih čet. Številni letalski boji so se skoraj vsi odločili v
Besarabsko bojišče, 18. jul. lp. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
Po zasedbi Černovic so romunske čete nadaljevale z bliskovitim prodiranjem, opirajoč se pri tem na nemške motorizirane oddelke. Romunske čete so v severnovzhodni smeri zasedle Hotin.
Snoči je uradno poročilo romunskega generalnega štaba potrdilo odličen uspeh, ki ga je romunska vojska dosegla z zasedbo Hotina, prav tako pa je objavilo,, da so romunske čete zasedle So-roko, Orhei in Kišinjev. Z zasedbo teh štirih krajev je vsa obala Dnjestra od Bukovine do srednje Besarabije v romunskih rokah.
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan. 18. julija, lp. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Siloviti J>oji na vzhodnem bojišču potekajo na vseh odsekih za nas ugodno.
V boju proti Angliji je letalstvo ponoči bombardiralo z močnimi silami ponovno skladišča, mline in pristaniške naprave v Hullu. Izbruhnili so veliki požari in nastale so močne eksplozije. Ostala letala so pred angleško vzhodno obalo potopila 3000 tonsko tovorno ladjo, poškodovala dve drugi veliki trgovski ladji in uspešno napadla letališča v Midlandu.
Pred severno afriško obalo so nemška in italijanska strmoglavska letala dne 15. julija pri Sidi el Baranijii potopila večjo trgovsko ladjo in hudo zadela neko drugo ladjo. V letalskih bojih je bilo sestreljenih pet angleških lovskih letal.
Pri poskusih angleških bojnih in lovskih letal, napasti obalo Rokavskega preliva, so lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 10 sovražnih letal. Minolovei so nad Kokavskim prelivom sestrelili štiri letala.
Angleška letala so ponoči zmetala v zahodni Nemčiji nekaj rušilnih in zažigalnih bomb. učinek pa ni bil omembe vreden. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo tri napadajoča angleška letala.
Beri in, 18. jul. lp. Nemški poročevalski urad javlja, da so nemške čete zlomile sovjetski odpor ter osvojile znano trdnjavo Polock na Dvini. Nemci so dobili v roke mnogo ujetnikov, znaten je pa tudi ostali vojni plen. Nemci so zasegli več skladišč streliva, korist finskega ietalstva.
Berlin, 18. julija, lp. 15. julija je bila hudo poškodovana sovjetska ogledniška ladja »Taš-kenl«. Poškodovali so jo nagli nemški čolni. »Taškent« je bil izdelan leta 1939. in ima 2895 ton. Do lela 1940. je bil v Črnem morju in so ga šele pred nekaj meseci poslali v Baltiško morje, kar je nemškim krogom nov dokaz za sovjetske napadalne namene.
i
Položaj na bojiščih
Po poročilih italijanskih dopisnikov je položaj na bojiščih sledeč:
Cinque velivoli inglesi abbattuti nei pressi di Malta
Bollettino N. 408. II Quartierc Generale delle Forze Armate comunica:
Nei pressi di Majta nostri reparti aerei hanno sostenuto aspri combatimenti contro preponderanti forze nemiche da caccia: cin-quo velivoli inglesi sono stati abbattuti; un nostro velivolo non ha fatto ritorno alla base.
NelFAfrica Settentrionale — a Tobruch, sono state nuovamente bombardate dalPavi-azione italo-tedesca batterie e posizioni forti-ficate della piazza provocando incendi cd esplosioni. A sud ovest di Sidi el Barrani nostre linita da caccia hanno attaccato a volo radente automezzi e truppe nemiche. Duran-te un nuovo attacco contro Ic due navi, av-vistate a nord di Marsa Lueh, citate nel bollettino di ieri, inentre i bombardieri del-1'Asse affondavano il secondo piroscafo su-perstite, i cacciatori gcrmaniei, attaccata una formazione norca nemira che tentava di pro-teggere i trasporti, hanno abbattuto cinque velivoli britannici del tipo Curtiss P 40. Aerei nemici hanno bombardato Bcngasi e Derna, provocando in quest'ultima localita, alcune vittime Tra la popolazione musulimana. Nella notte sul 18 alcuni velivoli nemici hanno lan-
ciato bombe su Palermo: tre feriti tra la popolazione.
NelPAfrica Orientale situazione immutata.
Nemške čete generala Dietla, ki ga smatrajo za enega najsposobnejših nemških generalov, uspešno napredujejo proti Murmunsku. Na srednji Finski fronti je bila zavzeta Sulla, ki je prej pripadala Finski in kar je bilo /e jav-Ijeno. Močni boji so tudi nu Kurdski ožini.
Na severnem bojišču so silno hudi boji južno od Pejpuškega jezera. Tu so Nemci po srditih bojih pri Polocku prekoračili Dvino in mesto zajedli. Nekateri oklepni nemški oddelki pa so predrli dalje in prekoračili železniško progo, ki veže Petrograd z Vitebskom. Južno od tod se bije med Vitebskom in Smolenskom še vedno velika bitka. Tu poskušajo čete maršala Timošenka z protinapadi, ki p>a so polni izgub, zadržati prodiranje Nemcev. Tudi na Dnjepru in v spodnjem teku Berezine so hudi boji med okle|inimi divizijami in pehoto.
V južnem delu na Ukrajini je prišla armada maršala Bud.jeni.ja v težaven položaj. V odseku pri Žitomiru so že nekaj dni silni boji med oklepnimi divizijami in pehoto. Ena nemška oklepna divizija je napredovala daleč na vzhod in se približala Kijevu.
Posebno delavno je nemško letalstvo, ki neprestano obsipa sovjetske čete in njihove oklejine divizije z bombami. Posebno pri Por hovn. vzhodno od Ostrova ter pri Vitebsku so nemški strmoglavri povzročili opustošenje med sovjetskimi četami. Mnogokje je opazovati, da preskrba sovjetske armade ni v redu. Rdeča vojska je morala popustiti mnogo svojih velikih tankov j>o 50. 70 in 110 ton zaradi tega, ker jim je zmanjkalo goriva. Sovjetske čete se bijejo za vsak meter zemlje, da bi tako pridobile na času in da bi rezerve imele čas urediti se. Ali pa se jim to jx>sreči — je drugo vprašanje, ker pritisk nemških armad na Petrograd, Moskvo, Kijev in Odeso je vedno hujši.
II Comandante generale dei Carabinieri -ospite gradito della nostra citta
Ieri alle 12 e arrivato n Lubiana il Comandante generale dei Carahinieri Generale di Corpo d'Armata KEMO GAMBELLI per com piere, iniziando il giro da <|uesta provincia, una visita ai comandi deH'Armn disiocatj nei territori di nuova occupazione. L'Eccellenza Gambclli, che e uno dei piu bei nomi del nostro esercito. e accompagnato nel suo giro dal Capo di Stato Maggiore del Comando Generale col. BARENGO e dell'1 ffieiale superiore addetto len. col. Schiavoni. Erano ali« sta/.ione a ricevere 1'illustro generale il comandante del Corpo d'Armata Ecc. Robotti, il viceprcfelto Bisia e il maggiore Cavallero in rnppresentanza delPAlta Commissario, il Comandante della Divisione gen, Orlando, il Questore, il comandante del Gruppo dei Carahinieri Maggiore Uimbardi, il comandante la compagnia interna cap. Spadafora, il commissario dott. Marchetti. Nella giornata d'oggi 1'Ecc. Gambelli ha sostato a Lubiana.
Vrhovn! povel n k Kr. Karab;n~er,ev v Liubliani
Ljubljana, 18. julija. Danes opoldne je dopotoval v Ljubljano vrhovni poveljnik Kr. Karahinjerjev armadni general Rcmo Gambelli. da bi v naši pokrajini začel vrsto obiskov pri karabinjerskin poveljstvih, razporejenih po na novo zasedenem ozemlju. Eksc, Gambelli nosi eno najslavnejših iinen v vojski. Pri obisku ga spremlja načelnik generalnega štaba vrhovnega poveljstva karahinjerjev polkovnik Barengo ter višji pribočnik polkovnik Schiavoni.
Na postaji so slavnega generala sprejeli: armadni general Eksc. Robotti, podprefekt Bisia in major Cavallero v zastopstvu Visokega Komisarja, poveljnik divizije general Orlando, Kvestor, poveljnik karabinjerske skupine major Lombardi, poveljnik notranje stotnije stotnik Spadaforn in komisar dr. Marchetti1. Današnji dan bo Eksc. Gambelli prebil v Ljubljani.
Govor generala Franca:
»Španija meni, da je izid vojne že odločen«
španski državni poglavar je ostro zavrnil ameriške intrige
Madrid, 18. julija, lp. Pred narodnim svetom Falange je govoril general Franco, ki je v začetku svojega govora najprej poslal pozdrav vojski in se z lepimi besedami spomnil tistih, ki so dali svoje življenje za narodno stvar.
V nadaljevanju svojega govora je general Franco poudaril, da je bila vojaška bitka dobljena, sedaj pa se nadaljuje boj za politično enotno stanje. Odstraniti je treba intrige in izdajstva stoletnih zunanjih sovražnikov, ki niso.nikdar mogli prenašati veličine Španije.
Govoreč o notranji politiki je general Franco poudaril, da je Španija že prebila dre leti najtežjega gospodarskega narodnega življenja. Gospodarsko življenje v Španiji je bilo še otežkočeno zaradi tega, ker so nekatere države — kakor na primer Argentina— hotele olajšati dovoz žita v Španijo, druge države pa — kakor na primei Amerika — pa hočejo v najtežjih trenutkih, ko primanjkuje celo kruha, ovirati ves uvoz v Španijo. Kadar pa nazadnje te države izjavljajo, da hočejo sodelovati pri obnovi španskega gospodarstva, tedaj se za tako plemenitostjo vedno skrivajo zelo dvomljivi politični nameni, ki niso v skladu s suverenostjo in častjo svobodnega naroda.
Gre tedaj zato, je poudaril general Franco, da premagamo težave te gospodarske vojne, da ostanemo trdni in da gremo naprej po jasni poti zunanje politike, ki se ne da motiti po strasteh vojnega razpoloženja. Španija mora na novo urediti svoje gospodarsko življenje in to v okviru strožje discipline. Vlada bo izdala izredno ostre odredbe proti motilcem in špekulantom.
Nato je general Franco prešel na mednarodni položaj in se je takole izrazil:
Nemir Španije ne sloni na tem, da bi dvomila o izidu tega boja, ki je sicer že odločen, ampak sloni na tem, da se ne more izločiti domneva, da skušajo politični voditelji drugih narodov naložiti Evropi še nove nesreče. Toda Španija se mora pri-
Nad Malto sestreljenih pet angleških letal
Glavni stan Italijanskih Oborožcnil Sil objavlja:
V bližini Malte so naši letalski oddelki imeli hude boje s sovražnimi lovskimi letali, ki so bila v premoči. Pet angleških letal je bilo sestreljenih, eno naše letalo pa se ni vrnilo na svoje oporišče.
Severna Afrika: Italijansko in nemško letalstvo je pri Tobruku znova bombardiralo baterije in utrjene postojanke v trdnjavi, kjer so nastali požari in eksplozije.
Na jugozahodu od Sidi el Baranija so naše lovske edinicc napadle r nizkem poletu avtomobilska voiila in sovražne čete. Med
novim napadom proti dvema ladjama, ki sta bili zasledeni na severu od Marsa Lueha — o čemer poroča včerajšnje uradno poročilo — so letala osi potopila še drugi parnik, nemški lovci pa so v spopadu s sovražno letalsko skupino, ki je skušala šcMiti prevoz, sestrelili pet angleških letal vrste »Curtiss P 40<.
Sovražna letala so bombardirala Bengazi in Derno in povzročila neknj žrtev med muslimanskim prebivnlstvom v Derni.
V nori na 18. julij je nekaj letal metalo bombe na Palermo. Tri osebe med civilnim prebivalstvom so bile ranjene.
Vzhodna Afrika: Položaj nespremenjen.
praviti in delati tako naprej, da bo nudila svetu jasen vzgled zedinjenega naroda, ki je pripravljen z vsemi sredstvi braniti lastno neodvisnost in svoje pravice.
General Franco je nato poudaril, da ne more nikdo drugi' bolj ko Španija zagotoviti, da Evropa nima nobenih želja do ameriških posesti in je mnenja, da bi se vojna med dvema kontinentoma zožila na pomorsko vojskovanje, ki bi bilo precej dolgo, bilo bi pa brez slehernega praktičnega zaključka. Prav tako pa ameriški kontinent ne sme računati na poseg v evropske zadeve, ne da bi s tem moral prevzeti tvegano jamstvo za katastrofo. Zato ni mogoče trditi, da bi se pri tem pačila resnica, da so evropske države nevarne zahodni ameriški po-luti. Takozvana svoboda morja ni nič drugega kot ogromna ironija za tiste narode, ki čutijo na sebi posledice vojne in zločinsko je vzdrževati nazira-nje, da bi se usoda te vojne mogla spremeniti s posegom kakšne tretje države v vojno.
General Franco je nato zaključil svoj govor s temi besedami: »Vojna je za Angleže in njihove zaveznike že izgubljena in vojni pohod v Rusiji ne more spremeniti zaključka. Vojna med kontinenti ne bi imela drugega izgleda, kakor ta, da bi popolnoma uničila ameriške narode, kajti njih gospodarsko življenje sloni na trgovini z Evropo.« Franco pa meni, da se to ne bo zgodilo, ter je ie poveličeval pomen križarske vojne proti komunistični diktaturi ter je pri tem navajal tudi vse grozote sovjetskega režima, ki je danes zaveznik demokracije. Z besedami prisrčnega pozdrava državam sil osi je general Franco končal svoj govor, kajti oborožene sile osi se vojskujejo v bitki, ki jo je Evropa in ves civilizirani svet toliko let pričakoval.
Španija slavi peto obletnico revolucije
Madrid. 18. julija, lp. Španski tisk danes v svojih uvodnikih proslavlja peto obletnico revo-Ilirije. Listi pri tem podčrtavajo, da je >modra divizija« znova pod orožjem v vojni proti komunizmu, proti svojemu večnemu sovražniku. Oddelki to divizije se bojujejo za civilizacijo na strani osi. doma pa bdi nad notranjimi in zunanjimi sovražniki, vedno pripravljena, da brani svobodo, čast in bodočnost ,Španije.
Dnevniki tudi opozarjajo na delo obnove in na zboljšanje socialnih ra/mer. Snoči je bilo v raznih industrijskih središčih več zborovanj delodajalcev in delavcev, da Iti proslavili skupno praznik dcln. Na raznih zborovanjih so ogromnim množicam govorili razni zastopniki falange, ki so poveličevali delo režima za olmovo domovine in dola.
Ocneral Franco ic na včerajšnji seji narodnega sveta falange sprejel zaprisego novih članov sveta, nato pa je imel svoj veliki govor.
Potopljena angleška ladja
Rim, 18. julija, lp. Angle.ška admiraliteta ie objavila, da je bila angleška pomožna ladja »LaHv Seners« potopljena Posadka je štela 175 mož, toda 138 so jih lahko rešili.
Bolgarski predsednik vlade in zunanji minister obiščeta Rim dne 20. julija
Rim, 18. jnl. Ip. Obisk, ki ga bosta bolgarski predsednik vlade Kilov in lunanji minister Popov v spremstvu bolgarskega poslanika v Sofiji grofa Magistratija v dneh od 21). do 2il. julija opravila v Rimu, bo vsekakor važna obnova stikov med obema državama.
Ta obisk bi se moral vršiti že nekaj časa poprej, toda dogodki, ki so vplivali na sanosle-nost bolgarskih in italijanskih državnikov, so bili vzrok, da se i« ta obisk odložil.
Med svojim obiskom v Kima bosta Kilov in Popov sprejeta pri Kralju in Cesarju in bosta imela priliko dolgo se razgovarjati i Ducejom in grofom Cianom.
Ta obisk sloni na dveh temeljih: tradicionalna in iskreno prijateljstvo, ki veže Bolgarijo na države osi, in na potrebi ter koristi sestankov državnikov držav, ki se naj pogovarjajo o novem položaju na Balkanu po razpadu Jugoslavije.
Bolgarija se je vedno upirala pritisku, ki )e prihajal li Anglije in iz Moskve. Njena zvestoba
osi, ki je prišla do popolnega izraza s pristopom k trn/vozi, pa je bila na drugi strani pravično poplačana s priključitvijo Dobriidže, Maoedonije in Tracije. Te priključitve so izbrisale krivice, ki so bile prizadejane Bolgariji z mirovnimi pogodbami.
Zlasti Italija pa je srečna, da je lahko s svojo zvezo z Albanijo in t vojuskim nastopom v
(irčiji v veliki meri sodelovala pri obnovi največje Bolgarije. Po Albaniji je Italija soseda Bolgarije.
Te vezi sosedstva pa ustvarjajo nove probleme. kajti začenja se nova doba tesnega sodelovanja, ki ga Rim želi na korist obeh držav in narodov in na korist albanskemu ljudstvu, ki bo postalo križišče in stikališče sodelovanja med obema državama.
Pred sestavo nove japonske vlade
Vojaški krogi in voditelji japonske mornarice imajo največji vpliv
na sestavo nove vlade
Tokio, 18. julija, mg. Cesar in Cesarica sta zaradi vladne krize, kakor smo že poročali, prekinila svoje počitnice in se iz poletne rezidence vrnila v prestolnico. Cesar je po svojem prihodu takoj sprejel čuvarja državnega pečata markiza Moichi Kidoja in se z njim dolgo pogovarjal o tem, kako je potekla konferenca vodilnih osebnosti japonske politike, da bi se izbral kandidat za novega predsednika vlade. Na konferenci vodilnih japonskih političnih osebnosti je bil med drugimi tudi predsednik zasebnega kraljevega sveta Kacuki,» več admiralov in generalov, na konferenco pa je prišel tudi admiral Jonai, ki je bil predsednik vlade pred knezom Konojem.
Kmalu po tej konferenci je bilo objavljeno, da je knez Konove prejel mandat za sestavo nove vlade, vendar pa si je Konoye izgovoril nekaj časa, da bi lahko ugotovil, če bo lahko računal na podporo poveljnikov japonske vojske. Ko je popoldne knez Konoye zapustil cesarsko palačo, je začel s posvetovanji in se je najprej eno uro pogovarjal z baronom Hiranu-mom. Nato pa je povabil k sebi vojnega iti mornariškega ministra, na tem razgovoru pa je bila ugotovljena popolna istovetnost stališč. Konoye se je pogovarjal še z nekaterimi vodilnimi japonskimi osebnostmi, nato pa je prekinil svoje konsultacije.
Agencija Domei je kmalu nato objavila uradno poročilo, ki pravi, da ie knez Konoye imel razgovore z voditelji vojske in mornarice in da je bila na teh razgovorih dosežena popolna skladnost stališč o politiki bodoče vlade. Glavno načelo bodoče vladne politike pa_ mora biti, da se mora pripisati prednost vsej japonski vojni organizaciji. Zahteve vojske morajo imeti' prednost pred vsemi drugimi potrebami.
Vladni krogi predvidevajo, da bo knez Ko-noye najbrž zelo hitro sestavil novo vlado in da bo najbrž že tekom današnjega dne predstavil cesarju svoje sodelavce. Ko se je Konoye pogovarjal s političnimi osebnostmi, pa je bila v vojnem in mornariškem ministrstvu konferenca glavnih predstavnikov oboroženih sil.
Agencija Domef poudarja v svojih komentarjih o razvoju vladne krize, da dejstvo, da je bil knez Konoye določen za novega predsednika vlade, pomeni, da se ne bo izvršila nobena sprememiia v japonski notranj} ali pa 7,11-nanji politiki. Pač pa bo vlada pospešila vojaško pripravljenost, okrepitev vojske pa je v zvezi z mednarodnim položajem.
Zastopniki japonskih finančnih hi industrijskih podjetij izjavljajo, da bodo glavna načela tretje Konoyeve vlade naslednja:
posveča naj se vojna proizvodnja pod strogim nadzorstvom države nad glavnimi industrijami, zlasti pa se naj poveča proizvodnja premoga, petroleja in kemičnih proizvodov; prav tako se naj izvede davčna revizija, poostri pa naj se tudi nadzorstvo nad razdelitvijo glavnih življenjskih potrebščin, da bi se zagotovil prebivalstvu primeren življenjski standard.
Razpoloženje japonskih gospodarskih in fi: nančnih krogov ob krizi vlade se vidi najbolj iz tega, da dogodki v Tokin niso prav nič vplivali na tečaje na borzi. Japonsko javno mnenje se zaveda, da ni v tem trenutku nič drugega bolj potrebno, kot to, da se izmenjajo nekatere osebnosti v vladi. V novi vladi bodo nove osebnosti zasedle posamezna ministrstva, toda japonska politika se bo razvijala najprej brez ovir in težav in brfez sprememb v svojih temeljih.
Tokio. 18. julija, lp. Knez Konoje je imel dolg razgovor z vojnim ministrom generalom Tojo in mornariškim ministrom admiralom Oikadom. S tega razgovora sta oba vojaška poveljnika odšla na razgovor z vojaškimi osebnostmi v vojno ministrstvo. Poluradni krogi izjavljajo, da je Istovetnost stališč med knezom Knnojem in vojaškimi voditelji popolna. »Domei« poudarja, da ne namerava knez Konoje s sestavo stroja nove vlade •ajjntjod ojjsuodnf afunpssop jpifnimojds lama.iiiiA
Vojaški ukrepi na Japonskem
Nev>york, 18. julija, mg. Ameriški vladni krogi z veliko pozornostjo spremljajo razvoj
dogodkov v japonski prestolici in se zlasti zanimajo za osebnosti, ki bodo v novi vladi. Iz teh imen skušajo nato razbrati, kakšna bi naj bila smer nove japonske vladne politike. Toda še pred sestavo nove vlade je v Washington prišlo poročilo, da so japonske oblasti zaprle pristanišče Kobe za deset dni in da so na Ja-l>onskem začeli klicati rezerviste pod orožje. Vsi ti ukrepi ne napovedujejo ničesar takega kar bi pričakovali v Ameriki in Angliji.
Nova [aponska vlada
Tokio, 18. julija lp. Predsednik vlade knez Konoje je bil sprejet v avdienci pri cesarju, kateremu jo predložil listo novih članov vlade. Ce-sar je listo odobril. Še danes bo cesar v palači »Phiinic Hali« umestil nove ministre.
Člani tretje Konoyeve vlade so: predsednik vlade in pravosodni minister: knez Konoye;	ri,
zunanji minister in min. posesti onstran morja:
admiral Teijiro Toyoda; notranji minister: Haromoši Tanabc;	^
finančni minister: Masacfuna Zgura;	_ •
vojni minister: brigadni general Hidcki Tojo; " minister za vojno in mornarico: admiral Koširo Oikava;
prosvetni minister: dr. Kumihiko Hašidaj
minister za kmetijstvo: Hiroja Ino;
minister za industrijo in trgovino: podadmlral
Seizgo Sakonji; ' minister za promet: Šozo Murata; minister za zdravstvo: brigadni general Sihiko Koizuimi.	* •
Ministri brez portfelja so: baron Koižiro Hi-ranuina, brigadni general Teiši Suzuki in brigadni
general Heisitke Janagava.
V vladi so ohranili svoje položaje načelnik kabineta Kenji Tnmita, ravnatelj zakonodajnega urada Naokai Murase in predsednik urada za informacije dr. Nobumu Ito.
Letalski napad na sovjetska radijsko postajo
Berlin, 18. jul. lp. Nemško bojno letalo je opravilo izvidniškl polet v odseku pri Leningradu in je bombardiralo — kakor poroča DNB — radijsko postajo, ki je bila zaKrita v gozdu. Komaj je letalo opazilo visoke antene, je na tisto mesto vrglo ves svoj tovor bomb in takoj nato je v gozdu nastal velik požar, ki je pričal o uspehu napada. Nekaj poslopij, ki je bilo razmeščenih okoli radijske postaje, je bilo zadetih in razdejanih.
Zaplembe v korist vojski v Amariki
Washington, 18. julija, lp. Vojaški odbor v senatu je odobril zakon, ki dovoljuje Rooseveltu, da lahko v korist narodni obrambi zapleni stroje in druge naprave, ki so v zasebni lasti, pa so važne za Vojaške namene.
Demonstracije proti Halifaxu v Los Angelesu
Los Angeles, 18. julija, lp. Že nekaj dni je tukaj na obisku angleški velposlanik lord Ha-tukaj na obisku angleški veleposlanik lord Ha-gelesu, kjer je bil na vabilo mestnega župana, ga je veiika množica, zbrana pred palačo. Sprejela s sovražnimi vzkliki. Množica je v sprevodu na čelu nosila napise, kjer je bilo zapisano:
»Bdimo. in čuvaimo Ameriko, kajti Angleži so tukaj I«	:,
Irska bo z orožjem branila svojo neodvisnost
Duhlin, 18. julija, lp. Ob zaključku zunanjepolitične razprave v parlamentu je De Valera ret kel med drugim: \	■': j
»Če nas kdo napade, se bomo branili in bomo šli umret za stvar, ki bo gotovo pravična, in vasj lahko zagotovim, da se bomo borili proti" vsakomur, ki bi nas napadel. To stališče smo skleto"« zastopati in to je moško stališče.«
Gospodarstvo
Uvoz in izvoz v Ljubljansko po* krajino oproščen ministrskega dovoljenja
Rimski list »L'Eco di Roma« poroča iz Rima, da so pristojne oblasti' izdale odlok, naj dajo Carinski uradi direktno dovoljenje za izvoz vsakršf nega blaga, tudi tistega, za katerega je potrebno posebno dovoljenj, ki se izvaža v Ljubljansko pokrajino. Prav tako je bilo tudi odrejeno, naj Carinske oblasti dopustijo direktno, brez posebnega dovoljenja, uvoz kakršnega koli blaga, ki izhaja iz Ljubljanske pokrajine, v stare province po celi Kraljevini.
Raeioniranje jedilnih tolšč, sladkorja in mila
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi- svojih naredb z dne 18. junija 1941-XIX, št. 45 in 4«, o dolžnosti prijave za zaloge življenjskih potrebščin in
smatrajoč za umestno razširiti ureditev potrošnje na druge življenjske potrebščine odreja:
Člen 1. Racionirajo se jedilne tolšee: mast, slanina, olje in surovo maslo, kakor tudi sladkor in enotno milo. Mesečni obroki se določijo sproti.
Člen 2. Trgovci na drobno smejo oddajati ra-cionirane potrebščine samo za ustrezni odrezek živilske nakaznice.
Člen 3. Živilske nakaznice porazdeljujejo občinski uradi.
Ustroj razdeljevanja se poverja Prehranjevalnemu zavodu Visokega komisariata.
Člen 4. Obroki ne gredo ne proizvajalcem, ne tistim osebam, ki imajo po katerem koli naslovu katero izmed raciomranih potrebščin.
člen 5. Raeioniranje masti, slanine, olja in sladkorja stopi v veljavo z dnem 16. julija 1941-XIX. Za razdobje do 31. julija 1941-XIX gre potrošnikom polovica količine, navedene na živilski nakaznici.
Kdaj stopi v veljavo raeioniranje surovega masla In mila, se določi pozneje.
Člen 6. Kakor koli storjena ali poskušana prevara, da se priskrbijo raoionirahe potrebščine, Ui komu ne gredo ali pa si jih priskrbi v višji meri, nego mu gredo, se kaznuje v denarju od 100 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom od 15 dni do treh mesecev.
Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajine. V Ljubljani, dne 15. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
»Narodna obramba« na Hrvatskem
ZagTeb, dne 18. julija. Ip. Poseben zakonski odlok, ki sta ga podpisala poglavnik in maršal Kvaternik kot obrambni minister, določa ustanovitev »Narodne obrambe«. Odlok vsebuje 14 členov, med katerimi so naiglavnejši ti-le:
1.	Ustanavlja se »Narodna obramba« kot organizacija hrvaške vojske. Njena naloga je odstranjati neposredne in posredne nevarnosti, ki izhajajo iz stavk in vojnih težav ter seveda tudi preprečiti posledice, ki bi bile škodljive za narodno življenje, za gospodarstvo in trgovino na področju hrvaške države.
2.	Vsi hrvaški državljani se morajo ravnati po predpisih, ki so bili izdani ali še bodo. Delo za narodno obrambo je splošno in obvezno za mladeniče od 15 leta pa do vojaškega nabora. Narodno-obrambna služba, obsega pouk, ki je nrinrava na vojaško službo, ter delovno službo, tisti, ki niso hrvaški državljani, a žive na Hrvaškem, imajo iste obveznosti, v kolikor te liso v nasprot.ru * mednarodnimi predpisu
3.	Premičnine se smejo razlastiti v korist narodne" obrambe.
4.	Starčki in bolniki so izvzeti.
5.	Člani narodne obrambe morajo držati v največji tajnosti vse. kar so videli ali slišali v službi.
Odlok nato navaja kazni za tiste, ki bi se pregrešili proti tem predpisom
Preprečen beg hrvatskih komunistov
Zagreb, 18. julija. Ip. Notranje ministrstvo objavlja. da je bil pri zasledovanju skupine komunistov. ki so hoteli pobegniti, težko ranjen policijski nadzornik, več beguncev pa je bilo ubitih Večino komunistov pa so aretirali in jih postavili pred posebno sodišče, ki jih je obsodilo na \mrt Smrtne obsodbe so bile že izvršene.
Obtok bankovcev v Italiji. »L'Eco di Roma« poroča iz Rima, da je bilo na dan 31. decembra leta 1939 v obtoku za 24,432.2 milijona lir bankovcev Italijanske banke. Stanje pa je bilo že v marcu lanskega leta precej drugačno. Tedaj je imela Italijanska banka v obtoku samo še za 22,643.9 milijonov lir bankovcev. Istočasno navaja omenjena agencija tudi nekaj podatkov iz drugih držav. Pravi, da je bilo na primer na Angleškem konec leta 1940 za približno 617 milijonov šterlingov bankovcev v prometu, leto dni prej pa za 530 milijonov, v Nemčiji konec 1940 leta za 14 milijard mark, v Franciji pa nič manj kot za 200 milijard frankov.
Spremembe in dodatki v trgovinskem registru.
Naziv tvrdke »Jugoslavenska banka d. d., Zagreb, podruž. v Ljubljani« se spremeni in se glasi »Hrvatska zemaljska banka d. d., podružnica v Ljubljani«. — Vse in vsakršno poslovanje Trboveljske premogokophe družbe d. d. s sedežem v Ljubljani se postavi po-d sekvester. Za sekvestra je bil imenovan odvetnik prof Teobaldo Zennaro, Gori omenjeni sekvester ima pod nadzorstvom Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino vse pravice, podeljene po zakonu in s pravili' družbenim organom za redno poslovanje-družbe. Že veljavnost poslov, ki segajo preko navadne uprave, je potrebna predhodna odobritev Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino. Izbriše se postavljeni komisar inž. Enrico Raverta pok. Evzebija.
Občni zbor Delniške pivovarne Union v Ljubljani vabi delničarje na XXXI. redni občni zbor, ki bo v sredo dne 30. julija 1941. od 11.30 uri v sejnih prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, Prešernova ulica.
Občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani. XXI. redni občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani za poslovno leto 1940 bo dne 7. avgusta 1941 ob 11: uri dopoldne v posvetovalnici banke v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10.
Račun izgube in dobička ter bilanca Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani za leto 1940. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je objavila račun izgube in dobička ter bilanco za leto 1940. Račun izgube in dobička znaša 132,550.722.03 din in se izravnava s prebitkom din 768.996.85. Aktiva in pasiva bilance za to leto znašajo 130,483.312.92 din in so izravnana z zgoraj navedenim prebitkom.
L G. Farben, zaključek za 1. 1940. Znana I. G. Farben, d. d. v Frankfurtu ob Meni je izdelala letni zaključek za poslovno leto 1940 in sklicuje skupščino za 8. avgust 1941., kjer bo predlagana 8% dividenda, kakor v zadnjih treh letih. Z emisijo novih delnic za osnovno glavnico v iznosu 26.6 milj. mark se je zvišala osnovna glavnica na 800 milijonov mark. Nov podpisan kapital bo uporabljen za nova finansiranja in bo kmalu prišel tudi na borzo.
Preusmeritev romunskega bank^fetva. Uradna poročila o romunskem bankarstvu govore o pomembni preusmeritvi romunskega bankarstva. ki se je izvršila deloma zato. ker je začel močno stopati v ospredje domači romunski kapital, delo.ma pa zato, ker se je umaknil kapital zahodnih držav, ki ga je nadomestil nemški kapital. Razen Romunske bančne družbe (zadnja bilančna vsota 2.5 milijard lejev), ki pripada Dresdenski banki, je pred kratkim prišla tudi večina Romunske trgovske banke (Banca Cominerciale Romana) iz francoskih v nemške roke. V nemški posesti je 00% od 300 milijonov lejev delniškega kapitala te hanke. Zadnja bilanca te banke je izkazala okoli 2 milijardi lejev. Poleg tega pa je Berlinska trgovlka družba že močno udeležena pri Ranča Chrissoveloni v Rukarešti (osnovna glavnica 100 milijonov lejev). Po izločitvi židovskega vpliva pri Teinišvarski bančni in trgovinski d. d. (osnovna glavnica 62.5 mil. lejev) si je pridobil domači romunski kapital 50% osnovne glavnice pri tri banki. Tudi pri Te m f 5 v** -1 ■1 r .oiTtpt banki so dobili Romuni večino. U.ukj Generala Romana, ki ie bila svoičas ustanovljena z nemškim
Conguaglio degli stipendl e assegni per II personale dell'ex Stato jugoslavo e degli altri Enti pubblici
L'Alto Commissario par la. provincia di Lubiana, visto il R. D. 2 giugno 1941-XIX, n. 492, re-lativo alla conversioue della valuta dell'ex Regno di Jugoalavia nella provincia di Lubiana, vislo 1'articolo 3 del R. D. L. 3 maggio 1941-XIX, n. 291, relativo alla costituzione della - provincia di Lubiana, visto che le operazioni di conversione-dei dinari in Lire italiane hanno avuto inizio col 19 giugno1941-XIX, ritenuta 1' opportunitft di sta-bilire che con la indicata decorrenza siano conver-titi in Lire italiane gli emolumenti ed assegiii di-versi riscossi dagli impiegati e dai salariati dell'ex Regno di Jugoslavia in servizio presso i vari uffici statali della Provincia di Lubiana, e dai dipen-denti di tutte le categorie delle Amministrazioni dei vari Enti pubblici. o r d i n a :
1)	Gli emolumenti ed assegni diversi degli impiegati e dei salariati «ex regime» in servizio presso i vari uffiei statali della provincia di Lubiana, dei dipendenti delle varie categorie delle Amministrazioni degli Enti locali, sono da liqui-darsi con decorrenza dal 19 giugno a. corr, nella niisura di Lire !?8,— per dinari 100.—.
2)	Gli emolumenti conVertiti in Lire italiane nella proporzione di cui sopra saranno corrisposti agti aventi diiritto col 1 lugiio p. v., mentre gli ar-retrati spettanti agli interessati per il periodo dal 19 ali 30 giugno a. c. saranno corrisposti con ogni sollecitudine e, comunque, non piu tardi del 1 ago-sto p. v.
Lubiana, 26 giugno 1941-XIX.
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli.
Razionamento dei grassi alimentari, dello zucchero e del sapone
L'Alto Coniriiissario per la provincia di Lubiana,
viste le proprie ordinanze 11 giugno 1941-XIX, n. 45 e 46, concernenti l'obbligo di denuncia delle giacenze di generi di prima necessita,
ritenu-ta 1'opportuniti di estendeTe la disciplina dei consumi ad altri generi di prima necessita,
o r d i n a :
Art. 1. Sono sottopostd a razionamento i grassi alimentari: strutto, lardo; blio e burro — lionche lo zucchero ed il sapone di tipo unico.
Le raZioni mensili saranno deteriftinate di volta in volta.
Art. 2. I conimercianti al minuto possono ce-dere i generi raaionati soltaiito verso il ritiro del corrispondente tagliando della carta annonaria.
Art. 3. La distribuzione delle carte annonarie avra luogo a cura dei comuni.
La organizzazione della distribuzione e affi-data all'Ente per i'alimentazione dell'Alto Commis-sariato.
Art. 4. Le razioni non spettano ai produttori e a chiunque detenga, a qualsiasi titolo, taluno dei generi razionati.
Art. 5. II razionamento per lo strutto, il lardo, l'olio e lo zucchero entra in vigore col 16 lugiio 1941-XIX. Per il periodo fino al 31 lugiio 1941-XIX spefta ai čdhsumafori la meta del: quantitativo in-dicato alla carta annonaria.
La data di entra in vigore per il razionamen'o del burro e; dei sapone sara ulteriormente deter-minata.
Art. 6. La frode consumata o tentata per assi-curarsi i generi sottoposti a razionamento e non spettanti, o in misura superiore a quella spettante, comunque esereitata, e punita con 1'ammenda da 100 a 5000 Lire e, nei časi piu gravi con l'arresto da 15 giorni a 3 mesi.
Art. 7. La presente ordinanza entra in vigore dalla data della sua pubblicazione nel BoIIettino Ufficiale per la provincia di Lubiana. Lubiana, 15 lugiio 1941-XIX.
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli.
kapitalom, se je združila z Banka de Skonta Ro-manei (osnovna glavnica obeh fuzioniranih bank znaša 120 milijonov lejev).
Kreditne zadruge na Spodilještajerskem. Kakor poročajo, so sledeče zadruge pristopile k Zvezi alpskih zadrug (Schulze-Delitschevih) v Celovcu in s tem tudi k Zvezi nemških zadrug v Berlinu: Ljudska banka mariborskega kreditnega zavoda, r. z. z o. z. v Mariboru, Ljudska hranilnica In posojilnica, r. z. z o. z. v Celju ter Ptujska hranilnica in posojilnica, r. z. z o. z. v Ptuju.
Ste.vr-DaimlerrPuch. d. d. Steyr. Iz poslovnega poročila »Steyr-Daimler-Pučh, d, d,, ki je vključena, kakor znano, v veliki nemški koncem »AQ Reichvverke Hermanu Goring«, je razvidno, da je ta družba v zadnjem času povečala svojo proizvodnjo za 20%. Izvoz se je v primeri z letom 1939 povečal za 50%. Usmerjen je bil v glavnem na jugovzhod, Ta družba je bila tudi v obratni zvezi z »Auto-Škoda« v Pragi in je to sodelovanje rodilo velike uspehe. Družha je ustanovila tudi. novo podjetje »Nibelungenvverk. d. z o. z.« pri Šv. Valentinu. Račun dobička in izgube izkazuje kosmati prebilek 62.02 milij. mark. Po razrtih odpisih in odbitkih znaša čisti dobiček 1.646.445 mark."
Societa Italiana Ernesto Breda. Na izrednem občnem zboru delničarjev Italijanske Družbe Er-nest Breda dne 28. junija t. 1. je bil sprejeKsklep, da bo družba povišala družbeni kapital od 168 milijonov lir na 200,000.000 lir. Pomnožitev družbenega kapitala s pomočjo povišanja nominalne vrednosti delnic od 150 na 200 lir za vsako delnico in na donosilca, ki bo imel en glas. Nove delnice bodo imele pravico na dobiček od 1. januarja 1941. Opcijsko pravico imajo lastniki teh delnic med 11. in 21. julijem tega leta. Po tem datumu izgube pravico na opcijo.
Prehrana na Finskem. Zaradi vojne ima Finska precejšnje težave s prehrano, ki pa jih skuša na več načinov omiljevati, kolikor se le da. Zaradi vpoklica primanjkuje na polju konj. Velike težave so s 4()0.0()0 begunci iz Karelije. Minister za prehrano skuša z mnogimi ukrepi do nove žetve vzdržati vsaj dosedanji obrok kruha za vsakega posameznika. Krompirja ni več in ga uvažajo iz švedske, sladkor pa iz Nemčije in Dan«ke. Pomanjkanje se čuti tudi pri mesu, ribah, mleku in surovem maslu, ki ga v restavracijah ni več dobiti. Zelenjave in povrtnine je sedaj precej, vendar ji jo hudo škodovala suša.
Na Hrvaškem je bilo za 4 milijarde tisočdl-narskih bankovcev. Hrvaška državna banka je izdala uradno poročilo, da je bilo na Hrvaškem za-
menjanih za štiri milijarde tisočdinarskili kovcev.
ban-
Največ)! črnogorski pesnik
Petar II. Petrovič Njegoš
(Predavanje t ljubljanskem radiu)
Zdaj, ko je mala Črna gora, osvobojena po zmagovitih vojaških silah fašistične Italije, dosegla svojo neodvisnost in samostojnost pod okriljem Rima in ko bo dobila po naredbi Njegovega Veličanstva Kralja in Cesarja svojega regenta, je vredno spomniti se velikega pesnika, črnogorskega kneza in vladike Črne gore, Petra II. Petroviča Njegoša, slavnega prednika naše Kraljice in Cesarice Jelene Savojske.
Pesnik, o katerem hočemo podati kratek profil, je umrl na Cetinju leta 1851., star šele 38 let, potem ko je zaman iskal ozdravljenja pod vročim neapelskim nebom. Rojen L 1813. v cetinjskem okrožju v kraju Njegoši, odkoder so Petroviči prejeli nadimek Njegoš, je bil knez krščen z imenom Radivoj ali Rade, zaradi česar se v zgodovini imenuje z nadimkom vladika Rade.
Oktobra 1. 1830. je umrl črnogorski vladika Petar I. in dan po njegovi smrti so črnogorski poglavarji, zbrani na Cetinju, potrdili oporoko pokojnega, ki je določil za svojega naslednika nečaka Radivoja.
Tako je mladi Rade Tomov Petrovič stopil na prestol vladike Danila, ustanovitelja dinastije Petrovičev Njegošev, ki je, kot zaveznik Venecije, vodil svoj narod v borbo proti Turkom, konec 16. stoletja. V tej dobi so Benetke poslale v majhno glavno mesto Črne gore tudi svoje čete in svojega upravitelja (guvernerja). Benečanski protektorat je malo časa trajal, toda služba »go-vernadurja«, zasedena po najbolj vplivnih črnogorskih poglavarjih in ki je po moči prihajala takoj za vladiko, je trajala do časa, ko je stopil na prestol naš pesnik.
Leta 1831. 60 poklicali črnogorski poglavarji v Črno goro Ananijo, nadškofa v Peči, da bi uvedel mladega kneza v samostanski red in ga povišal na stopnjo arhimandrita. Mladi gospodar Črne gore je začel svoje vladanje z dvema ekspe-dicijama proti Turkom v Podgorici, z ustanovitvijo senata, ki je vršil tudi posle »velikega sodišča« za notranje kraje, in z osnovanjem telesne straže.
S temi sijajnimi deli, ki eo svedočili o zrelosti, se je pojavil mladi Petar II. v juniju leta 1883. v Petrogradu, kjer je bil z veliko svečanostjo posvečen za vladiko ob prisotnosti carja in dvora.
Po svojem povratku v domovino je knez in vladika ustanovil v Cetinju prvo osnovno šolo in leto kasneje, 1. 1884., prvo tiskarno, iz katere je tudi izšlo prvo pesniško delo njegovega ustanovitelja, »Cetinjski puščavnik« (»Pustinjak cetinj-6ki«).
Prva črnogorska tiskarna pa je trajala samo 18 let, do 1. 1852., ko eo bili Črnogorci prisiljeni, za borbo proti Turkom pretopiti svinec za pridobivanje izstrelkov, kakor so morali tolikokrat žrtvovati tudi državne listine in liturgične knjige za izdelavo nabojev.
Toda v Črni gori gori so se dogajale tudi druge stvari, nič manj nenavadne. Ko je Črno goro 1. 1836 prizadelo pomanjkanje, se je vladika podal na pot v Rusijo, da bi zaprosil za pomoč; dosegel je, da je letna podpora znašala od 1000 do 9000 dukatov.
Knez, ki je znal dobro uporabiti denar, je dal delati ceste, zidati skladišča za shranjevanje žita, smodnišnico, drugo šolo in »biljardno palačo«, kakor je ljudstvo nazivalo palačo kneza in senata.
Petar II. se je moral vedno bojevati ali 8 Turki ali z Avstrijo. Ko je Avstrija kot naslednica Benetk dobila 1. 1814. pod svojo oblast Boko Kotorsko, ni več jenjula z nadlegovanjem Črne gore bodisi zaradi meja, zaradi cerkvenega pravosodja ali drugih vprašanji
Toda neprestane borbe proti prvi in proti drugi Turčiji so razrahljale močno naravo vladike, ki se je dvakrat podal v Italijo iskat zdravja. Konec 1. 1850. in prvo polovico 1. 1851. je prebil Petar II. Petrovič Njegoš v Neaplu, nato pa se je vrnil nazaj v Cetinje, kjer je umrl 19. oktobra istega leta. Štiri leta kasneje so pokopali smrtne ostanke knezove v cerkvici, ki jo je dal vladika zgraditi na vrhu Lovčena. Med svetovno vojno so prenesli pesnikov pepel na Cetinje, odkoder so ga leta 1925. nesli nazaj na čudežno goro, ki gospoduje nad Kotorskim zalivom, da bi našel večni mir v veličastnem mavzoleju, ki ga je izdelal znani kipar Ivan Meštrovič.
.. Z Gorskim vencem je postal Petar II. Petrovič Njegoš Dante črnogorskega naroda in vseh narodov, ki se borijo za rešitev domovine, vere očetov m čistosti plemena.
Gorski venec (vijenac), ki	kaže umetnost velikega pesnika e hoinersko	omamo narodnih pesmi, je najbolj dragocena	kulturna dedščina črnogorskega naroda.
Glavno Njegoševo delo je prevedeno ▼ dvanajst jezikov; učijo se ga v šolah, obravnavajo ga učenjaki in ljudstvo ga zna na pamet; temelji na tragičnem zgodovinskem dogodku, imenovanem »Črnogorska št. Jernejska noč«.
Od začetka 17. stoletja je bila dinastija Petrovičev v nevarnosti, da izgubi prestol in Črna gora svojo neodvisnost. Ko Turki niso mogli zlomiti odpora junaških sinov Črne gore. so i lepimi besedami poskušali pridobiti narod za vero Mohamedovo.
Potem ko je število poturčencev vidno raslo, so se plemenski poglavarji zakleli, da bodo uničili vse tiste, ki se ne bodo hoteli povrniti v vero očetov. Pokolj se je izvršil v noči pred Božičem, ki je napočil veder in žareč nad Črno goro — obnovljeno in nanovo krščeno v krvi in ognju.
Gorski venec je zagovor tega iz obupa narejenega krvavega čina, ki je rešil Črno goro propasti in istočasno je poveličevanje črnogorskega junaštva in domovinske ljubezni.
Črnogorska duša se kaže v pesnikovi duši; najsvetejša in najponosnejša čuvstva Črnogorcev se družijo z zgodovinskimi glasovi in s sanjami o bodočnosti. Pesem se dviga do posebne veličine, kajti v boju med Črnogorci in Turki je prikazana borba med krščanstvom in islamom, med zapadnim in vzhodnim svetom, med omiko in divjaštvom.
Negodovanje vladike Danila in črnogorskih plemenskih poglavarjev proti usodi, ki je vrgla herojski narod v hrano Turkom, spevi ljudstva, ki poje na vrhovih Lovčena o slavnih junaških delih, živahna razpravljanja med Turki in Črnogorci, pripovedovanje vojvode Draška o karne. valu v Benetkah, kamor je šel, da zaprosi pomoč pri beneški ljudovladi, naricanje črnogorske An-dromahe, ki joka za 201etnim bratcem, ubitim po izdajstvu poturčencev in toliko drugih epižuu uvrščajo »Gorski venec« med najboljša navdihnjena glavna dela svetovne poezije. Slavospevi, v katerih poveličuje pesnik domovino, junaštvo, mla-
dost, so elementi, ki dajejo, da je pesnitev večno mlada, sveža in sodobna.
Vse to je bilo obnovljeno tudi od 15 Italijanov, ki so z velikimi pohvalami sprejeli novi popolni prevod prof. Umberta Urbanija, ki je izšel leta 1989. pri milanskem izdajatelju Aldu Gar-zantiju.
Bilo bi predolgo omenjati pesmi, ki jih je Italija navdihnila največjemu pesniku Črne gore. Ne da bi ee spomnili ode »Tri dni v Trstu«, o kateri je bilo pisano ob raznih prilikah, omenjamo Odo Rimu, ki jo je Petar II. Petrovič Njegoš spesnil januarja leta 1851., v zadnjem letu svojega kratkega življenja.
Oda Rimu, ki ima samo 42 verzov, je najlepši sestavek religiozne lirike, enostavna, jasna, navdihnjena z malo vzvišenih domislekov. V 16 verzih se pesnik spominja vsega tega, kar dela človek, da bi ugajal Bogu, da bi si zaslužil njegovo zaščito na zemlji in večno srečo v drugem življenju. Iz teg8 namena je napravil človek tudi veličastno svetišče Sv. Petra, kateremu pesnik posveča malo, toda izredno lepih verzov, ko pravi, da je to svetišče čudežno delo in da je to čudežno delo, katerega oltar mora delati čast zemlji, slič-no samemu Bogu!
Toda takoj je pesnik vznemirjen ob misli, da človek ne bo mogel več postaviti svetišča, ki bo vredno božanstva.
Samo Bog je mogel postaviti tako svetišče samemu, sebi in to svetišče je vesoljnost, v kateri pesnik — z visoko pesniško navdahnjenostjo — čuti ubran korak temin sveta, kjer teče hudournik časa, in vidi, rekel bi, večnost, ki skriva svojo tajinstveno sled v obsežnih oglih neizmernega svetišča, pod katerega obokom krožijo zvezde in s središča katerega pošilja sončna obla svoje žarke oživljajoč vire življenja, sončna obla, večen oltar Večnemu I
Mislim, da je le malo pesnikov napisalo sli-čen slavospev Bogu in dalo v samih 42 verzih toliko vzvišenega. Treba je žalovati za tem, da ni pesnik izrazil tudi tega, kar mu je moral navdihniti pogled na Rim. Toda vredno je vedeti, da je
Izravnava plač In prejemkov za osebje bivšo jugoslovanske države In drugih javnih ustanov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi kr. uredbe z dne 2. junija 1941-XIX, št. 492, o zamenjavi valute bivše kraljevine Jugoslavije v Ljubljanski pokrajini, na podlagi čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIČ, št. 291, o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine, glede na to, da se je začela zamenjava v italijanske lire dne 19. junija 1941-X1X in ker smatra za potrebno upoštevati, da so se z omenjenim dnem spremenile v italijanske lire plače in drugi prejemki uradnikov in plačevancev bivše kraljevine Jugoslavije, ki službujejo pri raznih državnih uradih Ljubljanske pokrajine, in nameščencev vseh vrst pri upravah raznih javnih ustanov, odreja:
1.	Plače in drugi prejemki uradnikov in plačevancev prejšnjega režima, ki službujejo pri raznih državnih uradih Ljubljanske pokrajine, in nameščencev raznih vrst pri upravah krajevnih ustanov se morajo likvidirati od 19. junija t. 1. dalje v razmerju 38 lir za 100 dinarjev.
2.	Prejemki, spremenjeni v italijanske lire v zgoraj navedenem razmerju, se morajo izplačati upravičencem dne 1. julija t. L, zaostanki pa, ki gredo prizadetim za razdobje od 19. do 30. junija t. L, se morajo izplačati čimprej, nikakor pa ne pozneje ko 1. avgusta t. 1.
Ljubljana, dne 26. junija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Einilio Grazioli.
bilo nebo Rima in Italije, ki je navdihnilo pesniku mikrokozma in makrokozma najlepši slavospev vsemogočnemu in dvema čudoWtima svetiščema: svetišču Vesoljstva, ustvarjenega jx> Bogu in svetišču svetega Petra, ustvarjenega jx> italijanskem geniju.
90 let je minulo od smrti največjega črnogorskega pesnika, toda njegov duh, ki je bedel nad usodo svojega naroda, se dapes veseli, ko gleda s kraljestva večne blaženosti obnovljeno kraljestvo Petrovičev Njegošev pod zaščito zmagovite Italije Viktorja Emanuela III. in Benita Mussolinija, v katerem je imel črnogorski narod vedno iskrenega prijatelja.
Umberto Urbani.

Sanitarna avtokolona na Dolenjskem
Sanitarna avtokolona, ki jo je naše ljudstvo, kamor koli je prišla, sprejelo z veliko radostjo, potuje že dalj časa po Dolenjskem, iz kraja v kraj in opravlja pomembno in načrtno delo, ki naj z dosledno vztrajnostjo zboljša zdravstvene razmere na našem podeželju. Prav Dolenjska je zaradi slabših prometnih zvez in pomanjkanja zdrave pilne vode bila marsikdaj mnogo huje prizadeta po epidemijah, ki so v nekaterih hudih letih neusmiljeno razsa jale. Obiski sanitarne avtokolone bodo s svojo načrtnostjo opravljali na Dolenjskem pomembno preventivno nalogo, saj velja mnogo bolj bolezni preprečevati, kakor pa jih zdraviti. Istočasno pa nudi sanitarna avtokolona zdravniško pomoč in nasvet vseni, ki so slučajno prav ob času obiska bolni, in ugotavlja skrite bolezni, ki tistim samim, ki trpijo zaradi njih, niso niti znane. Kako velikanskega pomena je poleg tega obvezen pregled šolske mladine, ki bo le zdrava mogla zagotoviti lepšo bodočnost naroda, ni treba še posebej poudarjati.
V Ljubljanski okolici
Tako je pretekli teden potovalna sanitarna avtokolona, ki jo je Duce poklonil Ljubljanski pokrajini, obiskala nekatere kraje v ljubljanski okolici. Pod vodstvom glavnega ravnatelja tržaškega zdravstvenega okrožja g. dr. Cav. Duceja je sanitarna avtokolona s petimi slovenskimi zdravniki - specialisti obiskala Veliko Ligoino.
Slovenski specialisti so za vse panoge. Med zdravniki-specialisti je zobozdravnik, okulist, rentgenolog, internist in pediater. Avtokolona ie v Ligojni začela z delom že zgodaj zjutraj. Najprej so bili preiskani šoloobvezni otroci, nato pa je prišla na vrsto tudi druga mladina, ki še ne obiskuje šole. Prebivalstvo je bilo prav zadovoljno, saj visoko ceni zdravje. Zadovoljnost pa je povečalo še dejstvo, da so bile vse preiskave brezplačne. Kolona se je zadržala vse dopoldne v Ligojni, popoldne pa se je odpeljala v Blatno Brezovico, kjer je nadaljevala z delom.
Pretekli teden je tudi Dobrovo pri Ljubljani obiskala rimska avtomobilska sanitetna kolona z namenom, da pripomore s svojimi navodili in nasveti k zboljšanju zdravstvenega stanja našega kmečkega in delavskega ljudstva. Prijazni in vljudni slovenski zdravniki-specialisti so ljudem skrbno in natančno preiskovali oči, ušesa, zobe, nos, grlo, ugotavljali notranje boleznj ter pisali recepte, dajali navodila za zdravljenje, in to vse brezplačno, s činvr je bilo zlasti socialno šibkejšim slojem v odlično pomoč. Vsakdo je imel priliko, da se je dal preiskati tudi v rentgenološkem oddelku, kjer je zvedel, ali je zdrav ali bolan!
Kolona je ostala pri nas ves dan ter ie izvršila okoli 600 do 700 pregledov, kar ie za naš kraj lepo število. Za trudapolno in požrtvovalno delo in socialno pomoč moramo gg. zdravnikom zdravstvene kolone pod vodsxom g. dr. Cav. Duceja, zlasti pa Visokemu Komisarju Eksc. g. Grazioli ju izreči najiskrenejše priznanje ter globoko zahvalo.
V Višnji gori
Dne 15. julija je izvrševala v Višnji gori svoio samaritansko misijo sanitarna avtokolona, kt jo je Fašistična vlada dala na razpolago Liublianski pokrajini. Vseh pet zdravnikov-spe-cialistov, katerim so bile v pomoč sanitarne asistentke., je imelo polne roke dela, saj je bilo v tem kratkem času izvršenih nad 1500 pregledov. Prebivalstvo je polno pohvale in priznanja tako nad blagodejnim poslovanjem celokupnega zdravniškega zbora, kakor nad ljubeznivim nastopom njenega načelnika-direktorja g. dr. Duceja. Lepa gesta oblasti, ki nam je povsem brezplačno poslala tako številno zdravniško ekipo, je našla globov odziv v menlaliteti celokupnega prebivalstva, ki je spoznalo, da bdi nad njim budno oko modrega vodstva države.
V sredo, dne 16. julija je prispela tudi na Polico znamenita sanitarna avtokolona. Pred šolo je dr. Duceja čakala šolska mladina z uči-teijstvom. Pozdravil ga je g. šol. upravitelj. Izrazil je hvaležnost staršev in učiteljstva Visokemu Komisariatu, zlasti pa Fašistični vladi, ki je oskrbela to važno zdravstveno ustanovo.
živel
Z vzklikom živel Nj. Vel. kralj Emanuel, Duce, je končal pozdrav.
Pacientov je imelo vseh sest zdravnikov-specialistov več kot dovolj. Popoldne je bil pa naravnost naval na vse oddelke. Gospodje zdravniki so delali do 7 zvečer. — Želeli bi, da bi ta važna zdravstvena ustanova stalno krožila med našim ljudstvom in ga zdravila.
Kokošja farma ob Ižanski cesti
"	Ljubljana, 18, julija.
Na pobudo in po prizadevanju inž. Jožeta Levstika, referenta za rejo malih živali, se je mestna občina ljubljanska odločila, da organizira valitev piščet na umeten način. Akcijo je župan z njemu lastno žilavostjo podprl na vse strani. Občini se je najprej posrečilo, da j« bila zagotovljena nabava odravih in dobrih jajc štajerskih kokoši pri kmetijski šoli na Grmu, ki ima svojo posebno kokošjo farmo za gojitev štajerk, in pri gospodinjski šoli v Mali Loki, litijski okraj. Zagotovljena je bila nabava 1000 jajc.
Valitev jajc na umeten način je mestna občina poverila izkušenemu strokovnjaku v reji kokoši, zajcev in drugih malih živali, tajniku društva »Mali gospodar« g. Ahčanu na Ižanski cesti št. 118, kjer je bila že pred 8 leti ustanovljena lepa, higiensko urejena kokošja farma. Farma razpolaga v posebni sobi 2 električna valilnika, dve veliki, posebno narejeni mizi, v kateri se vloži po 600 jajc. Valitev traja normalno 21 dni. Ves ta čas kroži v notranjosti valilnikov električni tok. Sredi miz je postavljen udi toplomer. Ta kaže stanje sobne temperature, ki mora biti ves čas enaka. Ko se na umeten način izvale piščeta, jih farmar prenese v posebne barake, kjer je na sredi postavljena umetna koklja iz pločevine v obliki velikega klobuka. Pod njim prenočujejo piščeta čez noč in se zbirajo ob hladnem vremenu. Napeljan je pod kokljo električni tok, ki dovaja piščetom primerno toploto.
Gospodarski urad je včeraj izdal nad 50 strankam, večidel upokojencem in delavskim družinam, ki lahko doma rede piščance, nakazila za oddajo piščet v nadaljno rejo. Danes od 9. ure dopoldne je farma strankam začela oddajati prva piščeta. Po Ižanski cesti je lahko človek opazil kolesarje, ki so brzeli proti hiši št. 118, v rokah držeč papirnat zavojček ali košarico. Ustavili so se vsi pred omenjeno hišo, kjer je kokošja farma. Danes je bilo vsega oddanih 380 piščet. V dveh zaporednih skupinah bodo oddana še druga piščeta, ko se bodo izvalila. Posamezna stranka je lahko dobila največ 8 piščet po 3 lire komad. Mestna občina sama je prevzela vse stroške nabave jajc in valjenja.
Ko govorimo o kokošji farmi, naj omenimo, da se nahajata slični farmi kot na Ižanski cesti pri kmetijski šoli na Grmu in gospodinjski šoli v Veliki Loki. Že pred vojno je bila v Ljubljani v Sp. Šiški ob gorenjski progi sezidana prava kokošja farma, kjer so skušali na umeten način valiti piščeta. Sišenčani in tudi drugi Ljubljančani so to farmo kratko krstili za *kokošjo fabriko«. Po vojni je bila ustanovljena velika, kokošja farma na Lesnem brdu pri Vrhniki. Ta ie gojila v orvi vr6ti kokoši Leghorn.
Spori
18 lahkoatletov za vsako disciplino. Predstoj-ništvo F. I. D. A. L. objavlja, da v tekmi italijanskih lahkoatletov z nemškimi, za katero se zdaj pripravljajo, ne bo smelo tekmovati v vsaki disciplini več kot 18 lahkoatletov. Na sporedu so: tek na 100, 200 in 400 m, tek čez zapreke na 110 in na 400 m.
Lazio : Napoli — 4:0. V nedeljo je bila v Napoliju juniorska nogometna tekma, v kateri je Lazio porazil Napoli s 4 : 0. Moštvo je bilo precej nedisciplinirano in so se dogodili razni incidenti, katerih ni spravil v red sodnik. Na vsak način je Lazio dobil zasluženo 6vojo zmago, k čemur so pripomogli njegovi dobri igrači.
Pogajanja za tekmo Italija : Madžarska. Med italijansko in madžarsko šj>ortno zvezo se vrše pogajanja za mednarodne lahkoatletske tekme med Italijo in Madžarsko, katere naj bi se vršile v mesecu septembru v Budimpešti.
Mednarodno srečanje. Dne 4. julija bi se morale vršiti mednarodne športne tekme med Finsko
Družina
naj bo preskrbljena I
ZadnjiS smo dejali, da moramo gledati na to, da bo prihodnji družabni red tak, da bodo družine hotele iu tudi mogle živeti. Rekli smo, da je prvo moralno, drugo pa gospodarsko vprašanje.
(»motna skrb za družine spada v gospodarsko področje družbe, imela pa bo brez dvoma tudi v moralnem pogledu svoje dobre posledice. Najprej je treba naglnsiti, da mora delo biti dolžnost vsakogar. Kakor hitro pa je delo dolžnost, je tudi njegova pravica. Delo nikakor ni samo sebi namen, marveč delamo zato, da s tein koristimo družbi, v kateri živimo, ter da si z delom služimo svoje jelo. To so pravi, da mora delo biti v novi družbi tako plačano, da ho ne le vsakdo, ki koristno dela. dovolj zasluži zase, marveč tudi za svojo družino. Vsakdo ima namreč pravico do družinskega življenja, zato mora tudi vsakdo toliko zaslužiti, da lahko pošteno in brez skrbi pre-življa svojo ženo in kopico otrok. Očetov zaslužek mora biti celo tako velik, da si družina sčasoma more prihraniti celo svoje premoženje.
To velja kajpada za delavske družine. V tem se naš krščanski nazor tako bistveno razlikuje od marksističnega, da si stojita nasproti kakor ogenj in voda. Marx je namreč trdil, da pojde družabni razvoj v tej smeri, tla bodo nazadnje vsi ljudje goli proletarci, to se pravi ljudje, ki ne bodo imeli nič drugega svojega kakor kopico otrok. Krščanski svetovni nazor pa je tak razvoj in tak nauk pobijal ter venomer trdil, da mora tudi delavec priti do svojega premoženja. Delavska družina naj ne bo proletarska, marveč naj tudi nekaj ima. V tej smeri gre hrepenenje vsakogar, ki resnično ljubi svojo družino ter za njo skrbi. V tej smeri gre tudi zahteva novega časa. Prav nobenega dvoma ni več. da bo ta zamisel v prihodnosti zmagala. To nam dokazujejo že vzgledi iz raznih držav, kjer je doma velika skrb za delavske družine, da bi mogle pošteno prerediti svoje otroke ter jih vzgojiti za dobre državljane in koristne člane svojega naroda. Če je ta želja doma pri velikih narodih, mora tem bolj biti doma v malem slovenskem narodu, kjer moramo gledati, (la se našemu narodnemu teiesu ne izgubi niti en sam člen. niti ena duša.
Kar velja za delavske, velja tudi za mlade kmečke družine. Kmet Im> prej ko slej ostal jedro našega naroda. Zato je treba skrbeti, da bodo kmečke družine v stalnih kmečkih domovih zdrave, številne in močne. Kmečke družine ne izumirajo tako kakor mestne. Zalo pri nas niso redki kmečki domovi, kjer ena in isla rodovina prebiva na njem že po več stoletij. Take kmečke rodovino so nositeljice naše narodne tradicije. Žal je posla-vodaja preteklega časa mnogo pripomogla, da so se ti naši kmefki domovi začeli podirati. Zahteva novega časa bodi, da spet dohimo svoje stalne slovenske kmečke domove, stari naj ostanejo v rokah sedanjih rodovin, novi naj naslajajo. Kmefke družine, ki imajo mnogo otrok, morajo bili deležne vseh olajšav, ne le davčnih, temveč tudi drugih.
in Nemčijo na stadionu v Helsinkih, a so jih preložili na 31. avgust. Nemška reprezentanca je sprejela predlog Finske o odložitvi teh tekmovanj. Dva tedna pozneje 14. septembra) bodo reprezentančne tekme v Stockholmu med Švedsko in Nemčijo.
Juniorske nogometne tekme. V nedeljo bodo v Bicocchi finalne nogometne juniorske tekme za prvenstvo juniorjev Italije. Kosala se hosta kluba Pirelli : Lazio, revanžna tekma pa bo prihodnjo nedeljo, 27. julija v Rimu.
Ženske lahkoatletske tekme na Reki. Reški Dopolavoro je organizira! ženske lahkoatltetsko tekme na Reki, ki bodo 20. julija. Na sporedu so: tek na 100 in 200 m, štafeta 4x100 m, skok v višino in v daljavo, met diska, kopja, kladiva in odbojka.
Plavalna tekmovanja v Rimu. Organizacija F. I. N. javlja, da bodo plavalne tekme za prvenstvo 27. julija v Rimu v bazenu stadiona P. N. F., ne pa v Livornu, kakor je bilo prej sporočeno. Istočasno bodo tudi tekme v ^vaterpolu.
Boksaške tekme v Ferrari. Prihodnji ponedeljek zvečer bodo v Ferrari boksaške tekme, ki obsegajo tri kategorije: diletantsko, profesionalno in otvoritveno za novince Središče vsega zanimanja so srečanja: Minelli : Siviero in Fava : Chia-rabini.
Ureditev športa na Spodnjem Štajerskem. Radi ureditve športnega življenja na Spodnjem Štajerskem je imenovan posebni pooblaščenec za šport, pokrajinski športni nadzornik Honig. Po njegovi izjavi spada dosedanje neurejeno športno življenje v tej pokrajini v delovno področje Staj. Dom. zveze. Za izvedbo vseh nalog, ki jih postavlia urejeno športno udeistvovanje, so že ustanovljene športne družbe v Mariboru, Celju in Ptuju. Športne družbe so samostojna društva, ki pa dejansko in disciplinsko spadajo pod Štaj. Dom. zvezo. Njihova naloga je širiti in pospeševati splošno športno naobrazbo in gojitev vseh športnih zmožnosti in sposobnosti v smislu nacionalsocialističnega svetovnega nazora. Vodijo jih skupno: Vodja, šport-nadzornik, upravnik in športni zdravnik.
Italija : Hrvatska v Zagrebu. Teniški dvoboji med Italijo in Hrvatsko se bodo vršili v Zagrebu 18., 19. in 20. julija.
Sončnice - važna snov za razstrelivo
Po Nemčiji zadnje čase zelo propagirajo saditev sončnic. Pri raznih poskusih za popolno gospodarsko osamosvojitev so namreč nemški strokovnjaki dognali, da se iz stebel sončnic dobi razmeroma zelo veliko celuloze, ki jo industrija potrebuje v najrazličnejše svrhe. V sedanjem vojnem času predvsem za izdelavo najrazličnejših eksplozivnih snovi.
7000 dolarjev za najboljši nagrobni spomenik
Ameriški milijonar Donald Hunt je razpisal nagrado 7.000 dolarjev za najlepši nagrobni napis, ki pa ne sme imeti več, kakor dveh stavkov in mora biti napisan ▼ štirih vrstah. Mora pa tudi opisati delovanje 87-lct-nega starca, ki v svoji poslovnosti gre celo tako daleč, da si že vnaprej sam krasi nagrobni spomenik.
Francozinje znajo dobro voziti avtomobil
Po zbranih podatkih', je dosedaj 400.000 Francozinj položilo šoferske izpite. Statistika prometnih nesreč izkazuje, da se žene za volanom zelo pazljive. Tudi nri izpitu «o boljše odgovarjale, kakor moški kandidati. Nimajo pa dosti smisla za mehanično delo ter jih do-stik
rat najmanjša poškodba avtomobila spravi v zadrego.
te fftosoce
Koledar
Sobota, 19. julija: Vincencij Pavelski, spozna-valec in ustanovitelj reda; Simah, papež.
Nedelja, 20. julija: 7. pobinkoštna; Česlav, .poznavalec; Marjeta, devica in mučenica; Elija prerok.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrla gospa Marija Završnik roj. 1 eniistokie. Pogreb bo v sobota 19. julija ob pol štirih popoldne z 2al — kapela Sv. Petra — k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■f" V Ljubljani je v Mestnem zavetišču onemoglih umrla v 02. letu starosti J e r c a M i h e v c, delavka Tobačne tovarne v pokoju. Slepa je bila 20 let. Pogreb bo v soboto, 10. julija, ob pol petih popoldne z Zal, kapela sv. Marije, k Sv. Križu. — Delavke in delavci Tobačne tovarne so vabljeni, da spremijo rajno na zadnji poti. Bog ji daj večni mir in pokoj!
-f" V Stični je po daljši bolezni umrl 15. t. m. gosp. inž. Fcrdo Fortuna, višji gozdarski svetnik v pok. Pokopali so ga v četrtek, 17. t. m., na pokopališču v Stični. — Naj v miru počiva!
•
—	Precej pravilnih dvojezičnih napisov se je
ža pojavilo v Ljubljanski pokrajini, vendar je pa še znatna večina takih napisov, ki nikakcr ne ustrezajo določbam Visokega Komisarja o dvojezičnih napisih. Menda ni treba več opozarjati, da mora biti italijansko besedilo na prvem mestu in imeti pcpolnoina enake črke kot slovensko besedilo. Pri tem pa moramo pohvalno omeniti naše obrtnike najraznovrstnejilh strok, ki so takoj z najboljšo voljo skušali ustreči odredbam. Zalo se pa tem bolj čudimo našim inteligenčnim pridobitnim krogom, ki so si zelo radi pomagali na ta način, da so na svoje drage steklene napisne table enostavno prilepili primeren listič papiria z italijanskim napisom. Vsaj pravnikov ne bi bilo treba poučevati, kaj zahtevajo uradne določbe, saj so te določbe prav dobro razumeli celo naši najpreprostejši obrtniki in trgovci brez pravnih nasvetov in učenih razlag. Počasnost in pomanjkljivosti pri napisih so seveda samo znamenja površnosti in komodnosti, vendar pa moramo na drugi strani tudi upoštevati, da so razni izdelovalci napisov preobloženi z delom, čeprav je od prve jasne določbe že minilo toliko časa. da bi bili že lahko zmagali vsa naročila, če bi jih bili dobili o pravem času. Splošno odobravanje je pa zbudila določba Visokega Komisarja, da je prepovedana raba tujih besed, ker prav ta določba zahteva polec pravilne italijanščine tudi pravilno, čisto in lepo slovenščino. Tako italijansko kaker slovensko besedilo mora biti torej res sestavljeno v duhu italijanskega in slovenskega jezika. Po naredbi o dvojezičnih napisih je seveda tudi ljubljanska občina ustanovila brezplačno svetovalnico za pravilne napise v obeh jezikih. Poleg pravilnosti obeh jezikov pa moramo pri napisih upoštevati tudi estetsko stran, da bodo na-jioslerl z napisnih tabel že izginili razni prilepljeni listki in podobna krpanja. Dosti dokazov ima-ino že, da se nam ni treba prav nič bali za značilnost našega nareda. Kdor torej naroča kakršen koli nov napis, naj se prej posvetuje s pravim Mrokovnjakom za italijanščino in tudi s sloven-tkim slovničarjem. Najkrajša pot pa je pač na mestno občino, kjer peseben odsek vsa ta vprašanja ureja popolnoma brezplačno. Taki izdelovalci napisov naj bi prinašali besedila naročenih napisov na magistrat, ker od vseh naročnikov pač ni megoče zahtevati, da bi razumeli pomen pravilnega in čistega jezika. Naposled pa moramo še posebno podčrtati, da je zadnji termin za Izpolnitev naredbe o dvojezičnih napisih 31. julij t. 1. Hkrati pa opozarjamo vse, ki se jih ta odredba tiče, da ta rok nikakor ne bo podaljšan, zato jih pa še o pravem času opominjamo, da po 31. juliju ne bi bilo pretežkih razočarani zaradi posledic.
—	Naročite »Slovcnčev koledar« takoj, dokler je še čas! Obsegal bo nad 220 strani formata polovica strani »Slovencat.
—■ Obnovitev Belgrada. Belgrajska občina je do sedaj izdala nad 600 dovoljenj za popravilo raznih porušenih stanovanjskih in uradnih poslopij. Da bi omogočili popravilo poškodovanih hiš tudi tistim privatnikom, ki ne razpolagajo s potrebno gotovino, jo pričela v to svrho dajati posojila Državna hipotekama banka pod zelo ugodnimi pogoji.
—	Srečna italijanska družina. Neka kmetica blizu At|uile, mati 16 otrok, je pred kratkim podarila življenje še trojčkom, dvema dečkoma in deklici. Trojčki so bili dobro razviti in so prišli popolnoma zdravi na svet. Po naročilu Duceja je kmetico takoj obiskal pokrajinski prefekt ter ji je najprej v imenu Duceja, nato pa tudi v imenu italijanske vlade čestital, potem pa izročil bogato darilo italijanske vlade. Pač srečna družina in tudi država, ki se lahko ponaša s tako zdravim in še neizprijenim družinskim življenjem!
—	Žrtve letnlskih nnpadov na Messino. Hali-jan«ki listi objavljajo imena tistih, ki so izgubili življenje ob angleškem napadu na Messino v noči od 14. na 15. julij. Ubiti so bili pri tem napadu Etirje, in sicer 83 letni starček in trije otroci, od katerih je bil prvi star 14 let, drugi 7, tretji pa 5 let. Hujše in lažje ranjenih je bilo 23 oseb.
—	Najboljši tednik je »Domoljub«. Stane za telo leto le 18 Lir.
—	Rojslvn v Italiji. Osrednji statistični urad poroča, da se je v prvih petih mesecih letošnjega leta rodilo v Italiji 421.174 živih otrok. Na vsakih tisoč prebivalcev pride povprečno 22.5 novorojencev. Porok je bilo v Istih petih mesecih 08.626. V primeri s prvimi petimi meseci lanskega leta je litevilo rojstev padlo, vendar pa je ta padec rojstev In porok v vojskujoči se Italiji dosti manjši, kakor pa v drugih državah, celo manjši, kakor pa v letih 1917—1019. torej za časa prejšnje svetovne vojne. To priča, kako velika je življenjska sila italijanskega naroda, na drugi strani pa dokazuje, kolikšen uspeh je rodilo delo, ki ca je vlada posvetila temu vprašanju. Število rojenih otrok, ki so ostali pri življenju, prekaša število umrlih v istem časovnem razdobju za 143.721.
■ t ■ •
Ljubljana
Zvečer ob 8. uri bo pridiga, ki jo bo imel misijonar g. Ciril Demšar in nato slovesne pete litanije z blagoslovom. Vsi «te vljudno vabljeni k tej lepi slovesnosti!
I Sv. maša zadušnica za pokojno g. Hedvi-ko Kali 11 se bo darovala v soboto, 19. t. m. ob
7 v cerkvi sv Cirila in Metoda.
1 Anton Dvorak: Koncert v h- molu op. 104
je centralna točka koncertnega sporeda, ki ga no izvajal slavni italijanski čelist Bonucci v ponedeljek 21. t. m. ob pol 21 tia dvorišču magistralnega poslopja. Dvorak, ki spada med prve glasbene velikane sveta, je napisal to delo leta 1895 in je po splošni sodbi ta koncert za čelo najlepša skladba te vr«te v vseh literaturah. Največji mojstri ga izvajajo na svojih koncertih in izvedba tega dela pomeni vedno največji umetniški dogodek. Prepričani smo, da ga Ik> slavni italijanski čelist Bonucci sijajno izvedel, saj je on eden največjih umetnikov sedanje dobe na čelu. V tretjem delu njegovega koncert bomo slišali dela ki so jih napisali Respighi, Alfnno, Gtierini in Casella, sami repre/entantje novejše in najnovejše italijanske glasbene literature. Koncert eelista Artura Bonuccija ki ga bo spremljala na klavirju pianistka Maria Luisa Faini, bo pod pokroviteljstvom Visokega Komisariata, in je četrti koncert v ciklu koncertov italijanskih umetnikov v letošnji sezoni. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
I V Zelen! jami bomo slovesno praznovali praznik patrona naše cerkve sv. Vincencija Pavel, v nedeljo, 20. t. m. Na predvečer ob 8. uri bodo litanije z blagoslovom, prilika za sv. spoved. V nedeljo ob 7. sv. maša s petjem, ob 9. slovesna »v. mala, ki jo bo darova! novnmaISniU mUljnnar g. Franre Sodja. Med sv. mašo bo darovanje za cerkev, kjer bo g. novomašnik delil novomašne podobice z novo oltarno sliko Žalostne Matere božje v Zeleni jami.
STAVE TjU « UR . OBS1T.
GA I. BO CEZ 2?0 STKANI • OBLIKA POLOV HA STMANi „St.OVENCA"! • NAROČITE GA TAKO JI
I Literarni večer Gelč Jontesove bo dne
19. julija ob 20.30 v dvorani Delavske zbornice.
1 Namesto venca na grob blagopokojne gospe Hedvike Kaiinove je darovala obitelj Mavricij Be-ničeva 100 L za bolniški sklad Društva slovenskih likovnih umetnikov. Iskrena hvala!
1 Zaradf preutrujenosti članov Opere, »o nadaljnje uprizoritve opere »ERO Z ONEGA SVETA«, ki bi jih morali odigrati še v letošnji sezoni za abonente, preložene na začetek prihodnje sezone.
1 Primarij dr. Vladimir Milavec, spec. za kožne in spolne bolezni je pričel s privatno ordinacijo. Slom? kova ul, 14. Ord. 11, 12. 14, 15.
1 Brv čez Gruberjev prekop visi kar dvakrat v zraku. Vsaka brv visi v zraku vsa j enkrat, brv čez Gruberjev prekop pa v resnici dvakrat, saj še sedaj nima podaljška in priključka na cesto. Dograjena je popolnoma, manjka ji samo ograja. TA naj bi bila iz litega železa in je že izdelana. Če je ni mogoče dobiti zaradi uvoznih formalnosti, pa naj se izdela za brv ograja iz umetnega kamna ali betona. Nikakor pa ni razveseljivo dejstvo, da še. sedaj ni bilo storjenega nič za priključek brvi na Uradeckega cesto, saj je vendar škoda, če se prometna žila ne bo odprla v kratkem, potem ko so glavna gradbena dela. ki so zahtevala tudi največ denarja opravljena. Taka, kot je brv sedaj še doltjo ne bo mogla služiti prometu, ker ne bo imela priključka, da bi pa ostala zaplankana. medtem, ko je popolnoma dograjena in ji manjka samo ograja, pa vendarle ne gre.
1 Vseučiliška knjižnica se polni. Že mesec dni selijo iz prostorov nekdanje vseučiliške knjižnice na poljanski gimnaziji knjižne zaklade naše vseučiliške knjižnice v novo knjižnično palačo v Vegovi ulici. To delo jc zelo težavno in zamudno, saj zahteva od vseli, ki so zaposleni s selitvijo knjig, velike pazljivosti in natančnosti. Tako je treba knjige lepo v redu jemati s stojal v starih knjižniških prostorih in nato v redu zlagati v zaboje, v katerih knjige prevažajo. Dalje je treba prepeljane zaboje sproti prazniti in kn jige zopet v redu, določenem po številkah knjig zlagati v stojala v novih prostorih. Ker še doslej ni bilo mogoče dobiti že izdelanih kovinskih stojal, morajo tudi stare police s poljanske gimnazije prepeljati v novo stavlio in jih tam ponovno napolniti. Posebno skrb daje vsem prevažan je kn jig. Mnoge so stare in dragocene. Obvarovati jih je treba med prevozom pred sleherno poškodbo. Za to služijo prav priročno in lepo izdelani zaboji, v katerih se lepo zložene knjige med prevozom niti najmanj ne poškodujejo. Velik del takoimenovane priročne knjižnice je že ves spravljen v novih prostorih. Ogromna čitalnica ima namreč kar v dveh etažah lične lesene knjižne omare, k i so sedaj že napolnjene s knjigami. Dvorana je zaradi tega postala žc mnogo bolj prijetna, manjka le še oprema, mire, stoli in čitnlniške naprave za obiskovalce. Seveda velika čitalnica ne more sprejeti mnogo več knjig kakor jih ima takoimenovana priročna knjižnica. Zato selijo sedaj knjige tudi v skladišča. Sedaj polnijo s knjigami skladišča, v 4. nadstropju. V starih prostorih čaka še na tisoče in tisoče zvezkov na selitev in ker knjig ni mogoče kar napeljati v kn jižnico z vozoi i, iio selitev trajala še ves mesec, kar je bilo tudi preračunano.
1 Za mestne reveže sta v počaščenje pok. ee. Sunare podarila g. Matija Svetlič s Cankarjevega nabrežja in g. sodnik Jože Baričevi? Iz Oražnove ulice 11 vsak po 38 L; za kuhinjo najbednejših v stari cukrarni so pa podarili: g. dr. GaSper Pekle, Detelova 4. 36 kg solate v vrpdnosti 68 L: g. Ivan Pielick. trgovec, s sadiem in zelenjavo na Poeača' jevem trgu, 35 kg solate v vrednosti 66 L; Zarod (a gluhoneme 50 kg solate v vrednosti 95
lir ter Alojzijevišče 84 kg solate v vrednosti 6160 lir. Mestno i>oglavarstvo izreka vsem dobrotnikom
najtoplejšo zalivalo tudi v imenu pedpiranih.
I »PRI TREH MLADENKAH« je prikupna prisrčna in huinorna spevoigra, ki ji dajejo vrednost Schubertove pesmi, komponirane kot
izraz njegove neizrečene ljubezni ljubljenemu dekletu. Scliuberta bo pel Janko, llanncrl — Vidalijeva, llederl, — Polajnarjeva, lleider! — Barbičcva, Tscholla — Zupan, Tscholjovo — španova, Grisi — Poličeva, Schobra — Beli/.ar Sanrin, Novotncga — Modest Sancin. Dirigent: D. Žebre. Režiser: D. Zupan. Drevi v soboto ho predstava za abonente reda B. Opozarjamo, da bo to zadnja abonentska predstava v letošnji sezoni.
1 Nakaznice za mast, slanino, olje in sladkor, se že dobe nekaj dni pri trgovcih, zato pa mestni preskrbovalni urad opominja vse družinske glavarje ter sploh zamudnike, da morajo najpozneje do sobote 19. t. m. opoldne priti k svojim trgovcem po te nakaznice. To zavlačevanje poslovanja s strani konsumentov je dokaz, cla se ljudje premalo zanimajo za razne razglase in objave o prehrani, zalo pa prosimo občinstvo, ki čita dnevnike, naj na današnjo objavo opozori svoje znance, rla ne bo nepotrebnih zamud pri razdelitvi živil. Seveda pa ne vel ja ta opomin onim, ki so o pravem času pri svojih trgovcih vložili prošnje ali se prijavili za navedena živila
1 O prodaji nezrelega krompirja je včeraj vsa Ljubljana z veliko zadovoljnostjo brala v dnevnikih, kako si mestna občina prizadeva, da bi ljubljansko prebivalstvo založila samo z zdravimi živili po nizkih cenah. Posebno so pa bili Ljubljančani zadovoljni, ker jih je članek opozoril ne samo, kako nezreli krompir škoduje zdravju, temveč je tudi dokazal veliko skrb raznih mestnih uradov, da bi na jesen pridelali dosti dobrega krompirja. Če bi sedaj kopali nezrele šiške iz zemlje, bi jeseni ne imeli zrelega krompirja in zato gotovo premalo najpotrebnejše hrane. Mestni kmetijski odbor je pa že o pravem času mislil na to ter je prav zato spomladi našim pridelovalcem krompirja dal na razpolago toliko zgodnjega hofandskega krompirja »Bintje«, nekaj sto kilogramov te dobre zgodnje sorte so pa razdelile tudi podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, da so naši občani nasadili kakih 7.000 kg tega zgodnjega krompirja. Kakor smo že včeraj či-tali, je med domačimi zgodnjimi sortami krompirja sedaj zrel šele prvi kifeljčar, a vseh drugih sort ne smemo še kopati, saj tudi druge domače zgodnje sorte še niso dozorele za uživanje. Pri zgodnjem holandskem krompirju se v ljubljanski občini cima že suši in čez dober teden ali 10 dni bo tudi ta krompir že zrel. Ker je bilo razdeljenega do 7.000 kg semenskega krompirja te sorte, bomo vsaj že čez 14 dni imeli v naši občini 70.000 kg zrelega in dobrega krompirja te holandske sorte na razpolago za prehrano Ljubljančanov. Poleg teh 7 vagonov zgodnjega krompirja bo pa kmalu pričel prihajati na ljubljanski trg tudi dobri zgodnji rožnik, ki ga bomo toliko dobili z Dolenjske, da bo tja do jeseni, ko bodo dozorele pozne sorte, ljubljanski trg ves čas založen z doma pridelanim dobrim in poceni krompirjem. Glavni namen te akcije mestnega kmetijskega odbora je pač ta, da ohranimo ves pozni krompir za jesen in zimo. Dokler pa naš krompir res ne bo zrel, priporočamo gospodinjam, naj kupujejo iz Italije uvoženi, zanesljivo zreli krompir, ki ga imamo na mestni tržnici po 1.75 L. in tudi pri drugih prodajalkah dosti na razpolago. Kar se domačega kifeljčarja tiče, je znatno dražji, ker je vedno veljal za vrtno delika-teso ter ga imamo zato mnogo premalo zlasti za prehrano manj premožnih slojev. Ponavljamo torej, da je za splošno prehrano sedaj naj-priporočljivejši uvoženi krompir, a čez dober teden bomo dobili tudi že prccej zrelega domačega krompirja na trgu.
1 Zunanjost palače Visokega Komisariata bo obnovljena. Te dni so postavili ob palači Visokega Komisariata na Erjavčevi cesti visoke stavbne odre. Kmalu bodo začeli obnavljati zunanji in že zelo slabi omet palače, ki jo v veliki meri kazil lice stavbe. Obnovili bodo zunanjost vse palače, tako da bodo postopoma obdelali en trakt za drugim.
1 Tlakovanje Napoleonovega trga. Tlakovanje Vegove ulice in izdelava cestišča s katranom je zadnje tedne lepo napredovala. Sedaj so začeli razkopavati tudi že Napoleonov trg. Tlakovane hodnike za pežce, ki so vodili čez trg so že odstranili, prav tako pa je že polovica Napoleonovega trga pripravljena, da jo na sveže posujejo z debelim in ostrim gramozom, ki bo tvoril podlago za katranizirano cestišče. Urediti nameravajo ves Napoleonov trg, s čimer bo ta del Ljubljane precej pridobil.
1 Nesreče. Ključavničarski vajenec 17 letni Zdešar Marijan, doma iz Zaklanca, je v službi v Ljubljani. Ko se je peljal s kolesom po Viču je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. — Reševalci so bili poklicani tudi v Drenikovo ulico v Šiški, kjer je vrgla božjast 50 letnega delavca. Delavec je padel tako nerodno na rob cestnega hodnika, da je obležal nezavesten in s hudo rano na glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Gledališč«
Opera. Začetek ob 20. Sobota, 19. julija: Pri treh mladenkah. Red B. — Nedelja, 20. julija: Faust. Izven
Radio Linbfianti
Sobota, 19. julija. 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Pisana glasba, v odmoru ob 8 napoved časa iz Rima. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 petje. — 13 Napoved časa. poročila v italijanščini. — 13.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17 Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Gallina. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Franca Leharja operetna glasba, izvaja radijski .orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca. — 14.15 Poročila v slovenščini. — 17.15 Reprodukcija sinfonične glasbe. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Slovenska glasba. — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20.20 Pogovor v slovenščiii. — 20.30 Slovenska glasba, izvaja radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca s sodelovanjem sopranistinje Pavle Lovšetove in basista Toneta Petrovčiča. V odmoru beseda v slovenščini. — 21.30 Koncert violinista Jana Šlajsa. — 22 Orkester pod vodstvom mojstra Angelinija. — 22.45 Poročila v italijanščini.
Lekarne
KoSno službo imajo lekarn«: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinc ded., Rimska cesta V
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno cdravnUko dežurno službo bo opravljala mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pleterš-nikova ulica 13, I., tel. št. 47-64 od sobot« od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj.
Iz Goriike pokrajine
Štiridesetletnica mašništva. V nedeljskem »Slovencu« je bilo poročilo iz Trsta, da obhaja 14. julija 40 letnico mašništva zasluženi tržaški prelat dr. Jakob Ukmar, Prav isti dan kot msgr. Ukmar so praznovali 40 letnico, odkar so bili posvečeni, naslednji njegovi goriški tovariši: g. Izaija Božič, upokojeni župnik v Klavžah pri Podmelcu; g. Ivan Drašček, župnik v Kobjeglavi na Krasu; g. Ivan Rejec, župnik v Opatjem selu; msgr dr. Ivan Tul, prof. bogoslovja v Gorici; g. skladatelj Vinko Vo-dopivec, župnik v Kronbergu, in msgr. Peter Mo-setig, dekan v Ločniku. Svojo pomembno obletnico so vsi gospodje obhajali brez vsake zunanje svečanosti. Mi jim želimo: Ad multos annos! Naprej do zlate maše!
— Vodilni slovenski dnevnik je »Slovenec«! Stane mesečno le 12 Lir! Pridobite nam novih naročnikov!
Črnižki dekan msgr. Alojzij Novak šestdeset-letnik. Dne 27. junija je čisto na tihem, brez vsake zunanje slovesnosti obhajal svojo šestdesetletnico črniški dekan in častni kanonik goriškega stolnega kapitlja msgr. Alojzij Novak. Ko je bil današnji 60 letnik pred časom imenovan za častnega kanonika, smo se v kratkih besedah spomnili velikih zaslug, ki si jih s svojo žilavo delavnostjo priboril za cerkev in za naše ljudstvo, zato danes samo iskreno želimo, da bi mu ljubi Bog še dolgo vrsto let ohranil čilost in svežosl duha, s katero je prevzel šesti križ na svoja še mladostno krepka ra-menal
Toča na Krasu. Dodatno k poročilu o strašni toči, ki je v sredo, 2. julija, divjala po raznih predelih goriške dežele, moramo še dostaviti, da je tisti usodni dan pustošila ledena šiba božja tudi po Krasu. Razen Kostanjevice, ki smo jo v poročilu že navedli, je toča obiskala tudi Komen in njegovo okolico. Na srečo tu ni napravila posebne škode. Obupno huje so bili zadeti številni drugi kraji kot Sv. Križ nad Trstom. Prosek. Du-tovlje in Sežana. Kakor pripovedujejo očividci, je v nekaterih teh krajev neurje vzelo do 80 in več odstotkov vseh pridelkov. Znanemu veleposestniku na Proseku .ie toča zbila vse vinograde in mu uničila do 200 lil vina. — Po nekaterih vaseh Zgornjega Krasa: v Tomaju, v Skopem in v Avberju se je pojavila neka druga nesreča, ki grozi poljskim pridelkom, zlasti drevju. Tu se širi in množi neka temnorjava gosenica, ki napada drevesa in jih goli. Pojavlja se na hrastih, na gabrovini, na orehih, češnjah in češpljah ter pokonča vse listje. Mnogo dreves je že docela golih.
Kronberški grad, last goriških grofov Coronl-nijev, je bil med svetovno vojno razdejan. Pred leti so ga začeli v starem slogu obnavljati in gredo zanimiva popravila že h kraju. Te dni so prepeljali z goriškega Cingrofa v Kronberg veliko in dragoceno knjižnico grofov Coronini. Knjižnica, ki je zelo bogata, hrani mnogo starih rokopisov, folijantov in knjig velike vrednosti. Njeno posebno redkost tvorijo »lnconabuli«, to so najstarejše, pred letom 1500. tiskane knjige. Najznamenitejši »In-conabul« je sv. pismo iz Mogunca iz leta 1453. — Nadalje najdemo v biblioteki tudi številno zbirko muzikalij iz prejšnjih stoletij. Lani je prišel iz Pariza v Gorico nalašč zaradi te zbirke nečak slovitega dirigenta Artura Toscaninija in je več dni proučeval te redke zaklade.

POSTNI Pl LOT
Drugi dan je kapitan Zamašek poklical Miška k sebi, rekoč:
»Mišek, pregledal sem vse tvoje poskuse in sem videl, česa si zmožen.«
Mišek je preplašeno poslušal in je pazil, da se kapitanu ni preveč približal. Kar je zaslišal prečudovite besede:
»Zdaj si preizkušen piloti Pripni si na uniformo tole znamenje — peruti —«
»Lepo zahvaljeni, gospod kapitan!« je vzkliknil naš prijatelj poln sreče.
Kapitan mu je segel v roko in krepko stisnil, rekoč:
»Zdaj si poštni pilot in si dosegel, kar si želel.«
»O sreča in veselje!« je zavpil Mišek.
Čez nekaj minut je stekel z letališča, tekel j« po cestah in ves Čas vpil:
>Mi«ka, poglej, kaj so mi dalilf
Matij« MalefiU	23
V zelenem polju roža
Izvirna povest
»Glej jo, Majdo milo, naših hrepenenj dekle!« Prav nič jeze in užaljenosti ni bilo v njegovem glasu, hudomunost je kar kipela iz njega.
»Zakaj se me izogibljete?« je brez ovinkov vprašala.
»Da me ne odvrnete od semenišča!«
Grdi Tinel Vse mu je povedal! Bog ve, kako mu je povedal, da Ribničan niti noče skriti osti I
Le rogajte se, študentje prešerni, preprostemu kmečkemu dekletu, ki ga boli vsaka ostra beseda! Niste vredni, da človek zaradi vas trpinči svoje srcel
Po razgovoru z Rlbničanom je bilo Metki lažje. Res ni Tine vreden, da toliko trpi zaradi njega! In se je skušala potajiti tudi tedaj, kadar eo v njeni prisotnosti ugibali, ali pojde Tine v bogoslovje, ali ne. Le naj gre, Bog mu daj srečo. Molila bo zanj in za njegovo srečo. Tisto o pesmi »Marjetica« nikdar živa duša ne izve iz njenih ust...
Izogibala se odslej Tinetu ni, dasi jo ie stisnilo pri srcu vselej, kadar je bil blizu. Se bolj tesno ji je bilo, kadar je čutila na sebi njegov vprašajoči pogled. Najbolj hudo pa ji je bilo, kadar se ji je zdelo, da je žalosten zaradi njenega obnašanja. Po Ribničanovem odhodu je včasih igral na harmoniko same žalostne. Večeri so bili hladni, Tine pa je igral, igral dolgo v noč. Tam s tistega mesta na Lokačevem vrtu so pluli žalostni zvoki proti Metkinemu oknu, kjer je igral Tine tudi tisti večer pred Metkinim godom... Metka ob takih večerih ni mogla spati. Sklonjena je bila z glavo v svoj košati rožmarin na oknu. Žalostno ji je bilo pri srcu, sama ni vedela, zakaj. Edina tolažba je bila: Kmalu bo konec teh žalost-
KULTURNI
Knjižna »bonifica«
V Italiji so v zadnjih letih pričeli na vseh poljih s temeljito »čistko« ali »bonifico« na vse plati. To se pravi, kakor je treba močvirje »boni-ficirati« ali narediti plodno, tako je treba tudi razna duhovna področja očistiti peg in jih v novem, mladem duhu urediti, bonilicirati.
Ministrstvo za narodno kulturo je izvršilo v zvezi s poklicanimi strokovnjaki močno preured-bo pri knjižnih izdanjih. Dalo je tudi marsikaj novih pobud, da bi se kljub Marsovem pohodu čulo tudi vilinsko petje Muz vmes. V teh-le smereh je šlo zlasti v preteklem letu to delo:
1.)	dati pobude mladim talentom;
2.)	omejevanje tujih del in prevodov v prid domačim;
3.)	skrb za tisk in mladinsko knjigo.
Prvo so poskušale doseči številne in bogate nagrade bodisi iz državne blagajne, pa tudi od raznih kulturnih matic in ustanov. Vendar so bolj starejši pisatelji dosegli te nagrade, mlajši rod nekoliko manj. Tako smo slišali, da je Italijanska akademija podelila »Mussolinijevo nagrado« pesniku Brunu Cicognaniju (r. v Firenzah 1. 1879.), za
Er;?ovedništvo pa je prejel Enrico Pea (r. 1. 1881.). e.os je poveljstvo G I. L. (Italijanske liktorske mladine) razpisalo 30.000 lir nagrade za mlade člane, ki napišejo najboljši pripovedniški spis. Nove nagrade razpisuje tudi E-I-A-R in še vrsta drugih.
Glede tujih del se je ministrstvo držalo načela, da se v glavnem prepovedo prevodi del iz sovražnih držav. Iz drugih tujih literatur naj se pa prevaja po načelu reciprocitete. Poseben odbor je pazil, da se odstranijo s trga izdaje dela, ki škodujejo narodni politiki in prestižu. Prav tako so bili izobčeni pisatelji, ki so politično nasprotni smernicam vlade. Izjeme tvorijo le tehnično-znan-stvena dela. Tudi v neitalijanskih jezikih ni izšlo nič novih izdaj.
Prav posebna skrb pa je vodila smerodajalce pri čtivu in tisku za mladino. Zato je bilo sklicanih nekaj kongresov, ki so se uspešno zaključili.
Tako vidimo, da so slovstveni in politični krogi vztrajno delali, da se italijansko slovstvo res dvigne in ozdravi vseh neitalijanskih tvorov in je tudi zato bilo katero izmed 810 del predloženih
ministrstvu v odobreno, črtano. — R. B.
•
Slovensko-italijanskl slovarček. Sestavil prof. dr. Anton Grad. Str. 130, L 8„ vez. L 11.—, Poleg nove izdaje Lebnove Italijanske vadnice in velikega Itaiijansko-slovenskega slovarja (Bajec-Kalan), je te dni poslala Ljudska (prej Jugoslovanska) knjigarna na knjižni trg še Slovensko-italijanski slovarček, delo prof Gr a d a. Slovarček je postal iz nujne potrebe (obširen Slovensko-italijanski slovar j« šele v pripravi) in zato je sestavljen predvsem za praktično uporabo v vsakdanjem občevalnem govoru. Prav tako pa bo tudi izvrstno služil kot dopolnilni pripomoček pri učenju Lebnove Italijanske vadnice in se ga bo lahko uspešno poslužil Italijan, ki se uči slovenščine. Slovarček, ki ga razen strokovnjaške slovnične sestave odlikuje še jasen, zelo pregleden tisk, ima nad 6000 besed ,ter predstavlja kar obširen besedni zaklad, ki že precej presega njegovo samo vsakdanjo uporabo občeval-nega govora, kjer ne potrebujemo, kakor je znano, niti tisoč besed. V uvodu so dana tudi potrebna pravopisna pravila in kar je že posebno važno, vse italijanske besede imajo naglase za pravilno izgovorjavo, s čimer Gradov Slovarček veliko pridobi na vrednosti. — Naročite ga pri Ljudski knjigarni v Ljubljani kjer dobite za učenje italijanščine tudi tele njene izdaje: Bajec-Kalan: Italijansko-slovenski slovar 640 strani. L 45.50, Leben: Italijanska vadnica. II. izd. 320 str. Broš. L 13.30 vez. L 17 Kuret: Parlate 1'italiano. 48 str. L 5.70.
F. Kleinmayr: Priročna slovnica italijanskega Jezika. Peti natis. Založba: Libreria Cartoleria Stoka — Trieste — 1941/XIX. Cena 9 L. — Knjiga, ki doseže kljub vsakokratni močni nakladi v kratki dobi svoj peti natis, se gotovo sama priporoča. Nedvomno ima svoje vrline in zato avtor v predgovoru upravičeno pravi: Do sedaj je knjiga, razširjena v tisočih in tisočih izvodih, svoj namen vobče dosegla, v kolikor morem soditi po neprestanem povpraševanju po nji in po javni in zasebni pohvali, ki ji je bila. Knjiga je namenjena samouku in je sestavljena tudi tozadevno. Pisatelju, ki se je sam nad štirideset let bavil s praktičnim poučevanjem italijanskega jezika, pač ne moremo odrekati obsežnih skušenj na tem polju in njegovi knjigi one praktičnosti, ki od nje zahteva in pričakuje učenec, ki si hoče v kratkem času pridobiti znanje italijanskega jezika, potrebno v dnevnem občevanju. Učbenik se deli prav za prav v dva dela: prvi del (str 5 do 124) obsega slovnico s slovniškimi vajami, drugi del (str. 125 do 244) podaja najpotrebnejši besedni zaklad bogatega italijanskega jezika, nato 30 slo-
nih večerov. Ko zadonijo vriski po vinogradih in napovedo trgatev, pojde Tine. Kamor koli že, z oktobrom pojde: V bogoslovje, na Dunaj... Nekateri pravijo, da misli najprvo odslužiti svoje vojaško leto. Tudi tja mora začetkom oktobra, pravijo... Pojde Tine. In ljudje se naveličajo vleči po zobeh občutljivo Metko. Kalumet je v daljnji Ameriki. Vekoslava ni niti toliko domov iz bližnjega mesta, da bi se nazobal letošnjega grozdja. Ako pride teta iz Ljubljane letos domov na trgatev, si odnese svojo gorenjsko narodno nošo, Metki ostane le spomin na tisti večer pred dobrim letom, ko je tako slonela ob svojih rožah na oknu, ko je šumela svila j>o predpasniku., kadar jo je naganjala sestra spat. Ah, ko da je bil ves tisti večer preživljen le v sanjah ...
Žalostno igra Tine na harmoniko, žalostno je pri srcu Metki.
»Kaj zopet nocoj ne misliš spati?« se huduje s postelje sestra.
»Le spi sama!«
»Zapri okno! Hladno je!«
»Odeni se tudi z mojo odejo!«
»Aha, zopet ti igra! IIu, ko za pogrebom! Da se ne naveličal Pa tebi da se ljubi poslušati in ozebati!«
Kaj ve sestra! Saj ne more razumeti!
Ko je nesla Metka v goro kosilo očetu in bratom, ki so pripravljali posodje za grozdje in mošt, je stopil tam izza podrte zidanice Tine pred njo. Prestrašila se ga je, da se ji je zamajal jerbas na glavi, komaj ga je prestregla. Pripovedujejo, da ponoči pri tisti samotni podrtiji straši.
»Neboj se, nisem strah!«
»Uh, prav tukaj. ..«
»Zato sem si izbral to mesto, da naju nihče ne vidi. Vem, kako ti je nerodno govoriti z menoj.« Pikrnosti Tine niti ni skrival.
Metka je niolčala.
»Pojutrišnjem pojdem ...«
Metko je zadelo. Še dan torej, le en dan, pa nastopi tisto, česar se boji, včasih pa tudi želi:
OBZORNIK
verisko-italijanskih dvogovorov, precej obsežen spisovnik, slovensko-italijanskih pisem, med katerimi so zastopana trgovska pisma številno, in več vzorcev raznih prošenj. Torej je na 120 straneh razvrščenega obilo praktičnega gradiva, ki bo ob raznih prilikah vsakemu kaj prav prišlo. Slovnica sama podaja v jedrnatih pravilih, ki jih spremljajo številni pregledni primeri s tozadevnim prevodom, bistvo duha italijanskega jezika. Uvodoma uči samouka v mnogih vajah izgovora, nato prehaja na govorne razpole in stilistične posebnosti. Urejena je tako, da od vaje do vaje bolj in bolj uvaja učenca v poznavanje italijanskega glagola, njegove sprege, rabe njegovih časov in naklonov. Torej Kleinmayerjevi slovnici pristna uredba, ki je drugod ne srečujemo, in ki se je izkazala kaj umestna. Avtor zaključuje svoj predgovor z besedami: »Naj vam bo knjiga zanesljiva svetovalka kakor do sedaj; z dobro voljo pisana naj bo sprejeta z dobro voljo in naj rodi najboljši uspeh.«
Priporočajoči toplo njegovo, našemu občinstvu itak že široko znano delo, želimo mi isto.
F. Kleinmayr: Dizionario tascabile ital.-slov.; slov.-ital., t, j. Ital.-slov., slov.-ital. žepni slovar (strani 328), ki je izšel v drugem natisu v isti založbi. Cena 10.50 L.
F. Kleinmayr: Grammatica della lingua slove-na. Četrti natis. Založba Libreria Cartoleria Stoka, Trieste, 1941/XIX. Cena 9 L. — Kakor o »Priročni slovnici« istega avtorja moramo tudi o tem učbeniku slovenskega jezika za Italijane reči, da ga najbolje priporoča dejstvo, da 60 bili povsem razprodani že trije natisi in se je pokazala potreba četrtega. Tudi ta knjiga ima svoj teoretični del in svoj praktični, vendar je tudi teoretični prepleten s številnimi praktičnimi vajami, posebno v obliki dvogovorov. Točno pojasnjuje slovnica Italijanu ra7.1iko med obema jezikoma in ga uvaja skoraj bolj s primeri nego li s pravili v skladnjo in spre-go. Zopet se poudarja važnost slovenskega glagola. Naglas slovenskih besed se v prvem delu izraža kot pri vseh dosedanjih natisih te slovnice, s po-debeljenjem naglašene črke. Izreki je posvečeno uvodoma posebno poglavje, ker je imel pisatelj pri sestavi te knjige samouka pred očmi. Sodba italijanskega občinstva in italijanske kritike o Kleinmayrievi knjigi je bila vedno laskava. Knjigo samo so svoj čas rabili kot učno knjigo na italijanskih srednjih šolah. Njen praktični del vsebuje zopet dvogovore in pisma in nekaj prevodov fa-
Prazno bo vse okoli nje, mirno in vsakdanje, kakor je bilo pred dobrim letom. Ko da ni bilo igre, ko da ni bilo tistega večera po igri, ko da ni bilo Kalumeta, ko da ni tako razžalila Vekoslava. Ko sanje bodo tisti večeri prošle jeseni in zime v tetini kuhinji v Ljubljani. In ko da je bila j>esem »Marjetica« napisana kateri drugi, ne njej..
V zadregi je bila Metka, ni vedela, kaj bi rekla. V lica jo je grelo.
»Pojdem, pa niti ne vem, če smem priti k vam po slovo. Izgovorov s j>ozdravi nimam več, ker se ne vrnem k teti.«
Hoče mu Metka oponesti: O, saj smo šli včasih tudi brez slovesa in pozdravov! To se premaga. Po glavi ji šine misel: Odločil se je! V bogoslovje pojde! Drugače bi ne bil tako žalosten in svečan in bi ne prišel po slovo na to samotno mesto, kjer straši ponoči. Vesela in nič presenečena hoče biti Metka; »Tako strašni sosedje smo, da se ne upaš k nam po slovo?«
»Upam se že. le če bom lepo sprejet, se bojim. In da mi ne zavrneš moje prošnje!«
»Jaz ... Prošnje?«
»Šopek bi rad na pot! Mislim, da ne pojde noben brez šopka, pa bi niti sam ne šel rad brez njega! Ga dobim?«
Šopek za na pot v bogoslovje? Zopet spreleti Metko ko prej: Zmotila sem se! Kam, kam torej?
»Šopek? Od mene?«
»Ali od tebe, ali od nobene!«
»Kam pa pojdeš?«
»K vojakom!«
Metka komaj ujame z rokami jerbas, da ji ne pade z glave. »K vo.. , ja . .. kom . .?« Tako nenadna, nova in tuja ji je novica, da ne ve, kaj bi z njo.
»V bogoslovje ne grem, ker nimam poklica za duhovnika. Nihče ne ve, koliko sem premišljal o tem, koliko noči nisem prespal zaradi tega
Passato del congiuntivo
Tvorimo ga s prezentom konjunktiva pomožnega glagola in preteklim deležnikom. Torej:
£ s s e r e. Che io sia stdto, —a — da sem bil; che tu sta stato, —a; che čgli s/a stato, che essa sia stata; che noi slamo stdti, —e; che v6i sidte stati, —e; che essi siano stdti, che esse slano stdte.
A v e r e. — Che io dbbia avuto — da sem imel; che tu dbbia avuto; che 4gli (čssa) abbia avuto;che n6i abbidmo avuto; che voi abbiate avuto; che issi (čsse) abbiano avuto. Pravilni glagoli z ,avčre':
P a r 1 d r e. — Che io dbbia parlato — da sem govoril itd.
T e m 6 r e. — Che fo dbbia temuto — da sem se bal itd.
Credere. — Che io Abbia crediito — da sem verjel itd.
S e n 11 r e. — Che lo dbbia sentito — da sem čutil, slišal itd.
Pravilni glagoli z ,4ssere': P a r 11 r e. — Che io sia parttto, —a — da sem odšel (odšla) itd.
Lavdrsi. — Che lo mi sia lavdto, —a —da Sem se umil, —a itd.
Trapassato del congiuntivo
Tvorimo ga z imperfektom konjunktiva pomožnega glagola in preteklim deležnikom. Torej: £ s s e r e. — Che lo fossi stato, —a — da naj bi bil itd.
A v e r e. — Che lo avčssi avuto — da naj bi bil imel itd.
Pravilni glagoli z ,avžre': P ari dre. Che io avessi parlato — da naj bi bil govoril itd.
T e m e r e. — Che lo avžssi temuto — da naj bi se bil bal itd.
Credere. — Che lo avessi crediito — da naj bi bil verjel itd
S e n 11 r e. — Che fo avčssi sentito — da naj bi bil čutil, slišal itd.
Pravilni glagoli z ,essere': P a r 11 r e. — Che to f6ssi partito, —a — da naj bi bil (-a) odšel (odšla) itd.
razglabljanja... Boljše zame, tudi za mater in za vse je boljše, da nisem duhovnik, ko da bi
bil slab duhovnik ...« Žalosten je Tine. Gleda nekam v daljavo, Metki ves čas noče pogledati v oči. »Z materjo o tem nočem govoriti, ker se mi smili in je ne morem gledati žalostne, njenih solz niti prenesem ne. Očetu sem razložil, drugemu nisem povedal, razen sedaj tebi. Za Dunaj mi oče ne more dati denarja. Pojdem odslužit svoje vojaško leto. V tem letu se lahko spreobrne: Mati se potolažijo in spoprijazni.jo z mislijo, da nisem za duhovnika. Morda se najdejo pota in 6redstva, da bom čez leto le mogel na Dunaj na filozofsko fakulteto. Profesor bi bil rad...«
»Kakor Lovro Kvas! O, Tine...« prešine Metko. In v hipu so pozabljene vse misli na tisto praznoto in puščobo čez dober dan. Pred njo stoji Tine ... Tisti Tine, ki ji je zložil pesem:
Tam za gorami sreča spi ..
Oj, ali gleda za tisto srečo, ki spi za gorami? Zakaj je tako t>otrt in žalosten? Trpi. Muči ga misel na mater, rad bi na pot tja za gore prebudit srečo.
Jo zasledim, jo prebudim tam za gorami spečo? Zaman li koprnim, drhtim za srečo, joj, za srečo?
Metki se je kar zvrtelo v glavi, tako se ji je zasmilil. S kakim ognjem in zanosom je pozimi v tetini kuhinji deklamiral in razlagal Prešernove »Sonete nesreče« Kako mu je ugovarjala teta in se hotela rogati njegovi dozdevni nesreči. Sedaj strmi tja za gore, ves nesrečen je: Na Dunaj bi rad, nima denarja. . Materi ne mora ugoditi, njenih solz ne prenese, trpi zaradi tega ... V Ljubljani je včasih, kadar je bil nesrečen, presedel v ledeni sobi ob belih polah nepopisanega papirja do jutra... Nikomur ni povedal, njej pa se je razodel...
Lavdrsi. — Che lo mi fossi lavdto, —» —
da naj bi se bil(-a) umil (-a).
Prevodi vseh štirih časov, kot sem jih navedel pri vsakem glagolu, so le približni. Ponavadi rabimo v slovenščini čisto navadni povedni naklon, ko je v italijanščini potreben konjunktiv.
Za danes naj zadošča, da spoznamo rabo konjunktiva v glavnih stavkih, V glavnih stavkih ga rabimo:
1.	če izražamo željo: Arrivdsse mfo fratlllo! Da bi (le) prišel moj brat!
2.	če izražamo dovoljenje: Entra ptire! Le naj vstopi!
3.	če izražamo poziv: Voglidte sertvermi! Blagovolite mi pisati (prav za prav: h6tite mi pisati!)!
4.	če z bojaznijo vprašujemo: Potržbbe čgli fdre tal misfdtto? Ali bi mogel on storiti tak zločin?
5.	če izražamo nejevoljo: (s ,che'): Ma che non arrlvano mai a tžmpo! Da ne dospejo nikoli pravočasno!
Raba konjunktiva v odvisnih stavkih pa je težja stvar, ki ji bomo posvetili nekaj prihodnjih, lekcij.
Berilo.
VecelMlo
In clma a un'antfca pidnta nel r6sso ciil del mattfno, un uccellčtto piccino (oh, c6me piccino!) ednta.
Canta? Non canta; cingučtta. Povera, ptccola gola, ha in tutto tina nota s6la e qučlla aneora imperfčtto.
Perchž cinguitta? che c6sa 'o fa paržr si giulivo? S'allčgra d'£ssere vivo in qučlla luce di rdsa ...
(Arturo Graf.)
Pripombe.
i «1 = eosi. — » vesel.
■■■■■■■■■^■■■■■■■■■■Klu
Umetniške dragocenosti v Leningradu
Kulturni zgodovinar Lowengard, ki je svoje-časno v Petrogradu nakupil več dragocenih umetnin za vašingtonski narodni muzej, je izjavil dopisniku United Pressa, da je prepričan, da je v leningrajski eremitaži še vedno najdragocenejša zbirka holandskih umetnin. Čeprav so Sovjeti veliko umetniških slik prodali, imajo še vedno 95% vseh umetnin ohranjenih, med njimi najmanj 25 Rembrandtovih slik. Čuvarji teh slik so ostali tudi pod Sovjeti prejšnji carističnl varuhi, ki so vse te umetnine med zadnjo svetovno vojno že enkrat selili daleč na Ural. kamor so jih verjetno spravili sedaj že tudi Sovjeti.
Zanimiva odkritja Kodakovlh strokovnjakov
Pri^ Kodakovi družbi so njeni strokovnjaki preizkušali bromovo srebro v razviti raztopini ter so menili, da bodo ugotovili samo nekaj temnih drobcev, sličnih prahu od premoga. Toda odkrili so čisto nekaj drugega. Pričakovani drobci so bili pravi kristali, ki so imeli obliko močno zmečka-nih niti. Nadaljni poizkusi so dali zopet nove rezultate: vsak razvijalec je napravil drugačne niti. Hidrohinom je dal debele niti, metol pa mnogo lepše. Izgledalo je tako. kakor da bi kristalne niti izhajale iz gotovega mesta prejšnjega bromovega srebrnega kristala. Drugi razvijalec n. pr. s paralinilendiaminom, pa zopet niso dali nobenih pravih vlaken, temveč se je bromovo srebro enostavno razlilo. Brez dvoma so s tem strokovnjaki sprožili celo vrsto novih poizkusov, da bodo lahko izbirali razvijalce tako, da bodo kristali dobili čisto getovo obliko, kar bo zopet vplivalo na fotografske posnetke.
Grobnica jadrnic
Aalandsko otočje, ki šteje kakih tristo manjših otokov, dostikrat imenujejo tudi grobnico jadrnic. Najbogatejši človek na vseh devetdesetih otokih, kolikor jih je od tri sto naseljenih, je Gustav Rrikson, lastnik številnih ladij, ki že dolgo vrsto let kupuj« stare jadrnice. V svoji ladjedelnici jih malo popravi, nakar z njimi prevaža življenjske potrebščine z otoka na otok. Stare jadrnice rabi samo nekoliko let, nato jih pa zaoelie na kak samoten aalandski otok in prepusti usodi. Jadrnice z leti sprhne in se potope. Zato tudi ves ta kraj imenujejo grotMM*« jadrnic.
šističnih pisateljev. Toplo jo priporočamo italijanskim sodežeianom, ki se žele seznaniti s slovenskim jezikom v razmeroma kratkem času.
Iz Spodnje štajerske
Zaščita dela na Spodnjem Štajerskem. V smislu določil nemške socialne zakonodaje je šef civilne uprave za Spodnje štajersko izdal posebno odredbo o zaščiti dela v novo priključeni pokrajini. Odredba določa, da se bo za izvajanje nadzorstva nad podjetji in zaradi zaščite dela ustanovil v Mariboru poseben urad, ki bo važnejša vprašanja reševal sporazumno z delovno-političnim zborom Štaj. Dom. zveze. Za izvedbo svojih nalog ima urad zelo široka pooblastila.
Zemljevid zmage. Pod velikim napisom »Evropa se bojuje proti boljševizmu« je drugi pod-odb or štaj. Dom. zveze v Mariboru pred vrtom Gotzove pivovarne izobesil velik zemljevid vseh sedanjih bojišč na Vzhodu. Pred zemljevidom ie stalno zbira veliko ljudi, ki na njem spremljajo borbe nemških in ostalih zavezniških čet z boljše-viki.
Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je bilo 13. t. m. veliko zborovanje Hitlerjeve mladine. Navzoč je bil tudi vodja mladine za to območje Autuayer, ki je najprej razvil za6tavo, zatem pa imel navduševalen govor. Po njegovih izvajanjih je krajevni voditelj Hitlerjeve mladine izročil udeležencem zborovanja zeleno-belo-zelene trakove, ki jih bodo nosili na roki. Po zborovanju je mladina odkorakala na športne in strelske vaje.
Kurz za nove voditeljice HJ. Dne 12. in 13. t. m. je bilo v Mariboru na posebnem kurzu za voditeljice HJ 31 deklet, ki bodo vodile posamezne oddelke te mladine po Spodnjem Štajerskem. Po končanem tečaju so se dekleta odpeljala z avtobusom na Pohorje, kjer so v planinski koči prebila v delu in prisrčnem tovarištvu konec tedna in dobila nova navodila za nadaljnje delovanje.
Bodočnost Spodnje Štajerske, šel civilne uprave za Spodnje štajersko je imel zadnje dtii daljši razgovor s šetom nacionalsocialislične strankine korespondence Ernstoin Oiintherjem Dickmannom o bodočnosti Spodnje štajerske. Med drugim je šef civilne uprave poudarjal, da se vsi ukrepi in odredbe za čimprejšnje izenačenje in duhovno zlitje novo priključene pokrajine i ostalimi deli Reicha izvajajo odločno in nebirokratično. Za izvedbo tega načrta sedanja uprava v teh krajih mnogo polaga na ponovno obuditev materinskega jezika. V to
svrho je prišlo na Spodnje Štajersko 1200 učiteljev in ostalih učnih moči. Razen šolskih otrok se trenutno uči na Spodnjem Štajerskem 80.000 ljudi nemščine. Sedanja uprava bo nadalje tudi z V6emi močmi podpirala glasbeno življenje te pokrajine, kar bo vse skupaj pripomoglo, da bo Spodnja Štajerska postala branik nemške zavednosti.
Iz Hrvatske
Ustanovitev narodne obrambe na Hrvatskem. Poglavnik je podpisal zakonsko odredbo o takojšnji ustanovitvi posebne narodne obrambe, ki postane odelek hrvatske vojske. Hrvatska obramba ima nalogo preprečevati razne nevarnosti in škode, ki bi lahko pretile ljudstvu ali pa kakim ustanovam bodisi posredno ali neposredno v razvoju hrvatskih dogodkov ali pa kot posledica naravnih dogodkov na področju gospodarstva, prometa in splošnega ljudskega življenja. V hrvatski naroilii obrambi morajo sodelovati vsi hrvatski državljani, kakor tudi tuji državljani, v kolikor obveznost te službe ne bi bila v nasprotju z mednarodnim pravom. Med drugim je hrvatski narodni obrambi tudi zaupana naloga predvojaške izobrazbe mladine od 15. leta dalje do leta, ko postanejo mladeniči vojaški obvezniki. Prav tako spada v narodno obrambo tudi organizacija obvezne delovne službe za mladino.
Akcija četnikov je likvidirana. Uradno poročajo, da je akcijo četnikov v Hercegovini smatrati za likvidirano Nekaj četnikov se skriva samo še v zakotnih in 'ežko pristopnih planinskih vaseh. Pa tudi te bodo v kratkem iztrebili. Varnostno službo na meji Hrvatske in Črne gore bodo vzdrževale redne čete hrvatske vojske in ustaški oddelki.
Prvi Nemec v hrvatski diplomatski službi. Za prvega tiskovnega poročevalca na hrvatskem poslaništvu v Bratislavi je imenovan Nemec Theodor Albert, ki je prvi Nemec, ki je bil sprejet v hrvatsko diplomatsko službo.
Minister za prosveto doglavnik dr. Budak je oni dan govoril zbrani delavski mladini v Zagrebu ter je v svojem govoru poudarjal, da mora vsakemu preiti v kri: »disciplina, posiušnosi in vera v poglavnika« in da naj ima vsakdo stalno pred očmi en narod, eno voljo in eno poveljstvo.
ItaliJanšilna brez učitelja
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
Železna maska iMaschera <li ferroi Stfalen In vtlenapet lllm p* I. Dumaso»nm romanu. Borba dveh bratov dvojčkov za IrancoHki prestol. Loul« Hayward, loan Bennett. I. Schtldkraul Film v celoti opremljen h slovenskimi napisi
Kino Union, tclcton 2 2 21
M O H ] E
Virsfini« Bulestrieri. C. HiiHi-niiio. Uro Cesori, G. Ortssn. Film dramntičnlh doživlldji'^ malih nii-mordčaknv v borni za obstanek, zn vzvišene eil.ie in za dobrobit narodu. Najlepši pomorski film. Kino Sloga, lelcton 27-30
Vesela zabavna opereta VEDNO KONČA TAKO
As-iade li insnv. Vittorio de Siea, Nedda Francy Krasni priljubljeni nancvi — Originalni plesi in revije
Kino Matica, telefon 22.41
Največja stanovanjska hiša na svetu
Seveda more biti samo v Ameriki, ki hlasta za največjimi rekordi. Grade jo v Bostonu na 11.000 m2 stavbnem prostoru. Stroški za njo so »malenkostni« in znašajo >samo« 35 milijonov dolarjev. V tem ogromnem poslopju bo lahko stanovalo 25.000 ljudi. Srednje veliko mesto. V hiši bo vezalo posamezna nadstropja med sabo 200 dvigal, od katerih bodo nekatera tudi ekspresna. Klet tega stanovanjskega kolosa bo s posebnim predorom zvezana s predorom podzemeljske železnice, v hišni garaži bo pa prostora za 5000 avtomobilov. Na strehah ogromnega stanovanjskega poslopja so prostrani vrtovi z garantiranim višinskim zrakom, sončnimi in zračnimi kopelmi. V najvišjem nadstropju je prostrana restavracija in gledališče, v kleteh pa prava trgovska ulica, kjer lahko gospodinje nakupijo vse kar potrebujejo za dom. Hiša bo imela tudi svojo poštno podružnico, lastno šoto in otroški vrtec, kamor bodo lahko mamice, ki so čez dan zaposlene, pošiljale v dobro varstvo svoje ljubljenčke. V hiši bo seveda vse polno zdravnikov. Stanovanjski kolos bo golov še to jesen.
skom, toda samo s tanko plastjo, da v nasprotnem primeru ne bi vlak še iztiril. Medtem se je polastila panika vseh potnikov tudi v vlaku. Nekateri so v temi pričeli razbijati šipe in skakati skozi okna. Pri tem se jih je k sreči poškodovalo samo osem. Brzina vlaka se je med tem že tudi zelo zmanjšala. Šele tedaj se je pa spomnil uradnik i/, centrale, da bi bilo dobro ustavili tok. To so tudi storili, nakar je vlak obtičal sredi proge ter ga je naslednji vlak potisnil na stranski tir.
Mali oglasi
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pti naročilu.
Preprečena nesreča na podzemni železnici v Madridu
Kakor vsa ostala svetovna mesta, je tudi špansko prestolno mesto Madrid zelo ponosno na svojo podzemno železnico, ki je vedno močno zasedena in ki v razmeroma kratkem času prevaža na tisoče in tisoče potnikov iz enega dela mesta v drugega. Pred kratkim bi se bila skoraj na tej železnici zgodila težka železniška nesreča, ki bi bila zahtevala gotovo veliko število človlških žrtev, če bi je ne bili pravočasno preprečili. Vla-kovodja vlaka št. 13 je namreč z grozo ugotovil, da so mu odpovedale zavore ter je vlak v drvečem tempu vozil skozi postajo, na kateri bi se bil moral ustaviti. Vlakovodji se je posrečilo samo toliko, da je postajenačelnika samo z nekoliko besedami opozoril na nevarnost. Vlak je z vedno večjo brzino drvel zopet dalje po predoru. Medtem je pa postajenačelnik prve postaje, na kateri bi se bil moral ustaviti vlak, opozoril vse prihodnje postaje, da vlaka ni mogoče ustaviti, ker so se pokvarile zavore. Brzino vlaka je pro-govno osebje hotelo zmanjšati tudi na ta način, da je pričelo progo posipavati na lahko s pe-
Abiturijentki
vestno poučujeta za izpi te. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Uspeh« 9732.
B Uolemi g
Vajenko
sprejmem. Modni salon za damske klobuke Steg-nar Ivanka, Stritarjeva ulica 9.	(v
Bukovega oglja
2 vagona po 10 ton, (ko vagon Ragohova vas — Dolenjsko, prodam. Vreče dobavi kupec. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Bukovo oglje« 9711. <1
Moško kolo
popolnoma novo, prvovrstne znamke, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9710.
1 Scte B
Jtteic:
Večjo sobo
ali 2 manjši za 4 osebe iščem za takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9711.
Umrla nam je naša ljubljena soproga in dobra mati,
gospa
Marija Završnik
roj. Temistokle
Pogreb bo v soboto, dne 19. julija 1941 ob pol štirih popoldne z Žal — kapelice sv. Petra — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 17. julija 1941. Žalujoči:
Franc, soprog; Jože, Karel, Maks, Alojzij, sinovi ter ostalo sorodstvo.

[Kupimo
VSAKOVRSTNO
ZIOT0
SREBRO - PLATINO
BRIUPNTS
SMRRHCDE SRFIRIE RUSinE
bisere i.T.o. starinske nrkite ter umetnine. PO NAJVIŠJIH CENAH . . ' strrr tvrdk«
3osEBERLE
IJUBLJRMP. TVRŠEVA 2 ' HOTEL^FSLON
Ključavničarsko	orodje
kupim. Ponudbe	na upr.
»Slovenca« pod	»Orodje«
št. 9705.	(k
Vsakovrstno zlato
briljante in srebro
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
Parcela
s stavbnim dovoljenjem in s sezidano ploščo prodam. Poizve se v Zvezni ulici 10, Ljubljana. (p
Bftvto-motorl
Motor
znamke N. S. U., model 1910, dobro ohranjen "— prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9709. (f
[Objim]
Gostilna pri »Sedmici«
v Mostah zaradi prenov-ljenja prostorov od danes naprej začasno zaprta. — Oerne Franc.	(r
Monograme za robte
in perilo, gumbe, gumb-niče. entel. ažur, predtisb izvršimo takoj.Tamburira nje oblek, vezenje perila
Matek & Hikeš
Ljubljana. Frančiškanska ulica
nasproti botela Union
■ lf

Avtoprevoze
selitve, kolodvorske va-gonske pošiljko — vam takoj opravi prevoznik »JAKOMIN«, Tyrševa c. I št. 29-111 (Gospodarska j zveza).
L'alluminio
nell'architettura
L' alluminio, con tutte le sue leghe offre aH' architetto moderno tutto quello che si puo desiderare. L'al-luminio, metallo giovane, tipica-mente italiano ed autarchico per eccelienza, per le sue doti di bel-lezza e nitore segna una tappa precisa e inconfondibile nel progressivo rinnovamento delfar-chitettura e dell'aredamento. Ilsuo peso specifico minimo, la sua faci-lita di lavorazione, la sua resistenza alla corrosone, la sua inaltera-bilita. la possibilita di ottenere una gamma estesissima di coloritura con 1'ossidazione anodica, ne fanno il metallo piu decorativo, piu moderno, piu pratico, piu elegante*
IN TUTTE LE INDUSTRIE PER TUTTI GLI IMPSEGHI
Aluminij
v arhitekturi
Aluminij nudi z vsemi svojimi spojinami modernemu arhitektu vse, kar si je le mogoče želeti. Aluminij, mlada kovina, tipično italijanski avtarkičen brez primere, zaznamuje s svojo lepoto in sijajem strogo določeno razdobje v postopnem razvoju stavbarstva in opreme. Radi svoje najmanjše specifične teže, radi lahkote, s katero ga je mo-gače obdelavati, radi svoje odpornosti proti razjedanju, radi svoie nespremenljivosti, radi tega, ker je iz njega mogoče dobiti z anodično oksidacijo skoro brezkončno lestvico barvnih odtenkov, je ta kovina najbolj okrasna, najmodernejša, naj-pripravnejša, najelegantnejša.
V VSEH INDUSTRIJAH ZA VSE UPORABE
jUmniaj^^
1 ME TALLO" BEnfflCTs^nJDCI^IA I fel®
II i—HMaJKOtlii
ČETRTI GOST
23
Roman.
»Vse je mogoče, dragi moj doktor!«
»Oprostite, a potem bi bil moral kdo od njih oditi iz hiše in se spet vrniti vanjo tako, da ga ni nihče opazil... To se mi pa zdi nemogoče.«
»Tako se dozdeva, res je,' je prikimal Stanley. A to ni prvič, da se ukvarjam s takimi nemo-gočnostmi.«
Ves čas tega pogovora je Murcia odsotno gledala predse. Slednjič je spregovorila s tako utrujenim glasom, kakor po kakem težavnem duševnem boju.
»Zdajle sem se spomnila! Zdaj pa že vem, kako je Fergusson prišel iz hiše!«
Sir Stanley je globoko zavzdihnil, rekoč: »Lejte si, še ena teorija! Torej gospodična, jte, povejte, kako je s to stvarjo! Mtircia je skoraj navdušeno začela: '
»Umor sta skupno izvršila Ferguson in Sinclairova. Ona mu je pripravila strup, on pa je omamil prisotne, umoril je Heya in je vzel tistih pet zavojčkov iz odvetnikove pisarne. Saj ste vi sami izrazili sumnjo, da sta ta dva nekako v zvezi... In kako je Fergusson odšel iz hiše? To se pravi, da sploh ni odšel iz hiše!«
»Ni ie stvari, ki bi bila lepša kot lepa teorija,« ie dobrohotno pripomnil sir Stanley. »Pa nič zato, le kar dalje govorite!«
»Vem, kako bi mi radi ugovarjali..., še, da je bila vsa hiša preiskana in da Fergussona niso nikjer našli, pa vendarle... Kdo pa je bil ves čas
povejte.
v hiši? Upravitelj hiše, mali Irec z imenom Reor* den! Ali še zdaj ne razumete? Fergusson in Reot--den je ena in ista oseba!«
Merrywall je ostal resen. Nemogoče je bilo presoditi, kaj da si on misli o tej neverjetni teoriji.
Alurcia je nvdaljevala:
»Fergusson, tisti pravi Fergusson, ki se skriva pred policijo zaradi tiste poneverbe pod tujini imenom, je sprejel službo upravitelja hiše, iste hiše, v kateri je bil služil kot uradnik v Šuinanovi pisarni. A sinoči si je za hip odložil 6vojo masko z obraza in se je pojavil kot Fergusson. Slišala sem, kako je vam, sir Stanley, pripovedoval Masters. da Suman meni, da je Fergusson mrtev. Ta mrtvec se je sinoči nenadoma prikazal in je ki j nato prav tako skrivnostno izginil. Policija je bila mahoma pred uganko, ko da išče neko utvaro. To pa je 011 tudi hotel. Ves ta čas pa je isti Fergusson sedel mirno spodaj v prizemlju, igrajoč dalje svojo vlogo upravitelja hiše.«
»Izročite tej dami lovorjev venec,« je slovesno izjavil sir Stanley.
»Povejte mi, otrok moj, ali vi zares verjamete v vso to kriminalno storijo?«
»Imam dokaze za to, kar sem povedala: ali ie bilo kdaj videti skupno Fergussona in Reordena? Kje je bil ta upravitelj takrat, ko je prišla policija in je preiskala hišo? Midva z doktorjem San-dersotn ga nisva videla. In tudi ne osebe iz bolnišnice, ki so bile tamkaj po omamljenosti, ga niso videle. Ko pa je policija začela iskati Fergussona, se je mahoma pojavil Reorden. Ali nimam prav?«
To ni bilo slišati kot vprašanje, marveč kot vzklik popolnega prepričanja.
»Ali bi ne bili tako dobri, pa bi zdaj začeli
nekoliko brzdati svoj jezik?« je ljubeznivo vprašal sir Stanley. »Če boete to svojo povest na ta način nadaljevali, se bo ta Fergusson še spremenil v zver, ki prečeč straši okoli, ruje rešetke z oken in davi ljudi. Jaz vam pa povem, da ni ta človek niti najmanj skrivnosten.«
Murcijino lice se je nekoliko ublažilo.
»Temu pa le ne boste oporekali, da biva nekakšna zveza med Fergussonoin in gospo Sinclairo-vo, ali ne?«
»2e mogoče!«
»In priznate, da je bil atropin od Sinclairove?«
»Vi ste pa kakor kak preiskovalni sodnik, gospodična,« je nevljudno zabrundal sir S!anley. »Dobro, naj bo. Ali kako bi pa to mogli dokazati?«
Te besede so povzročile, da se je slednjič oglasil še Sanders, ki jc bil doslej sanio gledalec in je potrpežljivo poslušal vse načrte mladega dekleta, ki mu je jasno pokazala, da ga ima za ozko-srčnega dlakocepca. To pa na noben način ni bil!
• Ena sama stvar je, ki bi pripomogla k temu, da bi gospej mogli kaj dokazati, in sicer, da bi vdrli v njeno stanovanje in bi vsega preiskali,« je odločno dejal.
»Kaj bi se dalo storiti?« je vprašala Murcia, ko da ne bi bila prav slišala.
»Vdreti bi morali v njeno hišo,« je z rezko odločnostjo ponovil doktor Sanders. »Pripravljen sem to izvršiti.«
»Bog ne daj!« je nehote vzkliknila Murcia. »Tega bi vam nikoli ne pustila storiti... Ne smete se podati v tako nevarnost.«
Njen glas je bil tako iskren in zaskrbljen, da je Sandersu kar srce vztrepetalo.
»To majhno nevarnost kar rad prevzamem nase,« je dejal in se nasmehnil.
»Pa to ni vaša stvar, to se pravi, da ne bi znali vlomiti v hišo ko kak zločinec,« je povzela Murcia.
»Zares nimam takih skušenj,« je priznal Sanders, »toda mislim si že lahko, kako bi se dalo to izvršiti. Kar zanesite se name! Tako se bom vtihotapil v hišo, da bo to zares mojstrsko delo.«
»Pa bi mi — bi mi dovolili, da bi šla z vami?«
«Če želite, prav rad!«
Merrywall je smehljaje 6e poslušal to besedičenje, nato je vprašal:
^Kaj zares menite to storiti? Dozdeva se mi, da kar žaret mislite. V redu, nočem vam skaliti tega veselja!«
»Tega od vas niti pričakovala ne bi,« se je oglasila Murcia. »Evelina Blakc mi je povedala, da ste vi naravnost umetnik glede na vse, kar se tiče zločinstva. Dejala mi je. d se vam zdi naravnost neumno, če gre človek skozi vrata v hišo, če se more preriniti skozi okno, ali pa splezati na streho. Rekla mi je še ...«
»Nikarte no,« jo je sir Stanley zavrnil s smehljajem in si pogladil svoje mogočno čelo. Ko sem bil še mlad, sem nemara res počenjal take norčije. Torej, kot sem že dejal, nisem prav nič proti vašemu načrtu, gospod doktor. Rad bi pa vedel, kaj hočeta s tem doseči. Kaj mislita, da bosta našla pri gospej?«
»Dokazni material,« je mirno odgovornil Sanders. »Kakšne vrste da bo ta material, pa seveda še ne morem vedeti. Toda, kar povejte, da moja misel ni tako neumna. Saj vi sami mislite, da sta Fergusson in Sinclairova v nekakšni zvezi drug z drugim. Dozdeva se, ko da bi vsi sledovi vodili v njeno stanovanje.«
Za ljudsko tiskarno i Liubliani: Jože KramarHS
Izdajatelj: Inž. Joža Sodja
Urednik: Viktor Cenili