9 Številka delegatska tribuna IV. LETO 27. OKTOBER 1978 gUsilo skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana moste-polje STRAN: VSEBINA GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Osnutek smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste* Polje za obdobje 1976—1980 v letu 1979 Predlog odloka o obvezni pripravi dokumentov „LJUBLJANA 2000" Predlog odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od 1981 do leta 1985 Predlog odloka o organizaciji in delovanju predsedstva, izvršnega sveta ter upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v vojni Predlog odloka o stalnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Moste-Polje Predlog odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani Poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda za obdobje januar-oktober 1978 (samoprispevek II.) Poročilo o delu Razvojno-gospodarske skupnosti Poročilo o delu Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje Predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje zp leto 1978 Predlog sklepa o spremembi sklepa o dodelitvi gozdov v gospodarjenje Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana in Komunalnempodjetju Ljubljana TOZD Rast Predlog sklepa o pooblastilu Staninvestu za opravljanje strokovnega nadzorstva nad gradnjo objektov za trg Predlog sklepa o imenovanju ravnatelja OŠ Vide Pregare ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE Zapisnik 5. seje DPZ z dne 8. 9. 1978 Zapisnik 5. skupnega zasedanja ZZD in ZKS z dne 21. 9. 1978 ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ 3- 27 27-32 32 - 34 DELEGATSKE INFORMACIJE Program usposabljanja delegatov za skupščine DPS in SIS Poročilo o izvajanju nalog 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani J _____________/ DELEGATSKO TRIBUNO izdajajo skupščina občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletar^?^, 1. Uredniški odbor: Stane BREZOVAR, Vrane BRICELJ, Janez LAH. Vilko SLUGA in Zvone TUSAK. Glavni in odgovorni urednik: Zvone Tehnični urednik: Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska e. I /II, tel. st." 41 -660 In 41-544. Priprava za lisk: Dnevnik - ^jp Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov skupščine občine in zborov skupščin občinskih samouph1* 6, Interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št. 42 I -1/72 z dne 1977. Slika na naslovni strani: Linije, Avtor: Tihomir PINTER GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OSNUTEK SMERNIC ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1979 (-----------------------------------------\ UVOD V skladu s 45. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje je izvršni svet že meseca julija 1979 predložil v obravnavo skupščini občine ,.Poročilo o izvajanju družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje 1976—1980 v prvem polletju 1978“ ter predlagal ukrepe na področjih, kjer družbenoekonomski razvoj ne poteka skladno z načrtovanim. (Objavljeno v Delegatski tribuni št. 6, junij 1978). Ocena gospodarskega in družbenega razvoja občine se od tedaj ni bistveno spremenila, zato tudi ni ponovno predloženo poročilo o izvajanju družbenega načrta občine v letu 1978. V predloženem osnutku „Smernic uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-80 v letu 1979“ so izpostavljene le tiste mdoge, sprejete z dogovorom o temeljili družbenega načrta občine za obdobje 1976-1980, ki jih je potrebno izvršiti v naslednjem letu, da bi do konca srednjeročnega obdobja dosegli načrtovani družbenoekonomski razvoj. Izvršni svet daje osnutek smernic uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1979 v obravnavo vsem nosilcem planiranja ter bo na podlagi pripomb javne obravnave izoblikovan predlog družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1979, ki ga bo skupščina občine obravnavala na decembrski seji. v______________________________________________________V ' temeljne naloge '•Nosilci planiranja bodo nadaljevali z dograjevanjem samoupravne organiziranosti na podlagi zakona o združenem delu v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih, zlasti pa tam, kjer razvoj ne poteka skladno z načrtovanim: v gostinstvu, obrti, družbenih dejavnostih (otroško varstvo) itd. Glede na ugotovitev, da velik del nosilcev planiranja s področja gospodarstva, negospodarstva in krajevnih skupnosti še nima izdelanih srednjeročnih planskih dokumentov na podlagi zakona o temeljih sistema družbenega planiranja, je naloga vseh Poslovodnih, izvršilnih in političnih organov, da v svojih sredi-uuh sprejmejo ukrepe in odgovornost za uveljavljanje samoupravnega sistema družbenega planiranja. Posebno pozornost je posvetiti usklajevanju med nosilci planiranja na stanovanjskem, industrijskem in kmetijskem področju. V letu 1979 bo potekala na ravni SRS in občin usklajena družbena in strokovna aktivnost vseh nosilcev planiranja ter družbenih dejavnikov v zvezi s pripravo dolgoročnih planskih dokumentov „Ljubljana 2000“ ter srednjeročnih družbenih planov s prostorskimi plani za obdobje 1981—1985. V okviru te akcije bo sprejet program družbene in strokovne aktivnosti, upredeljeni nosilci posameznih nalog in način njihovega orga-uiziranja ter postavljen terminski plan aktivnosti. • Na področju zunanjetrgovinske menjave v občini ne dosegamo Planiranih stopenj rasti in razmerij, zato bo osnovna naloga temeljnih organizacijah združenega dela, da z usmeritvijo na domačo surovinsko osnovo, s povečanjem izvozne aktivnosti ter usklajevanjem uvoza z izvoznimi možnostmi, prispevajo k uveljavitvi novega sistema ekonomskih odnosov s tujino. 4. V okviru izvajanja kadrovske politike je potrebno doseči porast števila in strokovnosti učnega kadra na področju vzgoje in izobraževanja, racionalno zaposlovanje v gospodarstvu, predvsem pa v negospodarstvu, kjer stopnja rasti močno presega načrtovano, pri čemer je dosledno uveljavljati družbeni dogovor o pogojih zaposlovanja ter minimalnih standardih. 5. Doseči načrtovane stopnje gospodarske rasti in skladnejši družbeni razvoj občine s pravočasnim izvajanjem načrtovanih novih proizvodnih zmogljivosti ter nujnih spremljajočih objektov v stanovanjskih soseskah, zlasti na področju preskrbe občanov. 6. Nosilca investicij na področju preskrbe občanov: EMONA in MERCATOR morata pospešiti gradnjo načrtovanih objektov. Pri investicijah, kjer investitor kljub prekoračenju terminskega plana ni pokrenil ničesar, da se gradnja zagotovi, je treba takoj iskati nove investitorje, pri čemer je treba upoštevati odprtost tržišča. Na enak način je potrebno izbrati investitoije sekundarnega trgovskega centra v soseski Fužine. 7. Razvojno gospodarska skupnost je nosilka koordiniranja in povezovanja celotnega gospodarstva, zlasti pa usmerjenega razvoja v industrijskih conah v občini. Na področju industrijskih con bo osnovna naloga zagotoviti racionalno uporabo razpoložljivih površin (MP 3, MM 4), pri čemer bo treba izhajati iz selektivne politike usmerjanja industrije in ostalih dejavnosti v posamezne namensko opredeljene cone. Dokončno bo na ravni Ljubljane treba opredeliti program 1TS cone Dolsko in opredeliti v ožjem ali širšem prostoru Ljubljane lokacijo za eno ali več gradbenih con. Razvojno gospodarska skupnost bo z združenimi sredstvi gospodarstva na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma sodelovala pri financiranju izgradnje tržnice in maloprodajne trgovske mreže na izvenmestnem območju. 8. Skupnost za razvoj družbenega standarda bo na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma z združenimi sredstvi gospodarstva, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in skupščine občine pristopila k realizaciji sprejetega programa: dogradila drsališče v Zalogu in pričela z gradnjo doma občanov v centru Most. 9. Skupnost za pospeševanje kmetijstva je nosilka razvoja kmetijske proizvodnje v občini. Povezovala bo zasebne kmete, družbene kmetijske obrate, kmetijsko zadrugo in temeljne organizacije združenega dela živilske industrije in blagovnega prometa predvsem v dveh smereh: živinoreja in proizvodnja po vrtnin. Kmetijska zemljiška skupnost je nosilkaizvajanjazemljiškepro-blem. v občini in bo še vnaprej skrbela za pravilno rabo, izboljšanje (hidro in agromelioracija) kmetijskih zemljišč in za združevanje kmetijskih zemljišč. V gozdarstvu bo dokončno izpeljana organizacija obrata za kooperacijo, ki bo združeval vse kmete — gozdne posestnike na območju občine. Izkoriščanje gozdov bo urejeno z gozdnogospodarskim načrtom. 10. Usklajevanje obsega skupne porabe - uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti na osnovi zakona o svobodni menjavi dela. 11. Pospešeno uresničevanje programa izgradnje objektov družbenega standarda 11. samoprispevka. 12. Izvršni svet bo sodeloval pri pripravi odloka o ureditvi zadev, ki so skupnega pomena za vse ljubljanske občine za zemljišča, ki se urejajo z urbanističnim zazidalnim načrtom. Izvršni svet bo obravnaval zemljiškoknjižno stanje zemljišč in predlagal ukrepe do organizacij združenega dela, ki zemljišča ne uporabljajo v svoje osnovne namene, v smislu Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur. Ust SRS, št. 27/72). 13. Temeljna naloga občine na področju splošne ljudske obrambe je razvijanje organizacije, materializacije in kadrovsko dopolnjevanje vseh njenih obrambnih struktur za uspešno vodenje splošnega ljudskega odpora. 14. Na področju prometne varnosti bo imel posebno nalogo svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki se bo prvenstveno posvetil prometni vzgoji v vzgojnoizobraževalnih zavodih ter razreševanju vprašanj varnosti prometa v občini. 15. Izvršni svet se bo zavzemal za uresničevanje dokumentov in predpisov, ki zadevajo problematiko varstva in izboljšanja človekovega okolja, zlasti pa za uresničevanje in spoštovanje v praksi „Stališč, sklepov in priporočil za razreševanje problematike varstva dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja", ki jih je sprejela Skupščina SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 12/77). II. GLOBALNI OKVIRI EKONOMSKEGA RAZVOJA Na osnovi dosedanje dinamične rasti gospodarstva ocenjujemo, da bo gospodarstvo v globalu v tem letu doseglo načrtovane stopnje rasti. Delno bodo letošnji ugodni poslovni rezultati nadomestili tudi izpade proizvodnje iz leta 1976, ki še niso bili v celoti kompenzirani v letu 1977. Kljub ugodnim poslovnim rezultatom gospodarjenja v letu 1978 pa še vedno ne dosegamo zastavljenih ciljev na področjih, ki so p° srednjeročnem družbenem načrtu občine temeljni: - Kasnimo v investicijski izgradnji večjih industrijskih objektov in tudi objektov, pomembnih za preskrbo občanov. - V delitvi družbenega proizvoda še vedno ne upoštevamo zastav ljene naloge, da naj vse oblike porabe rastejo počasneje kot družbeni proizvod razen sredstev za reprodukcijo, ki naj rastejo hitreje kot družbeni proizvod. Ob letošnjem polletju so sredstva za reprodukcijo nominalno porastla samo za 24 % (družbeni proizvod 35 %), sredstva za osebne dohodke za 34 % in sredstva za splošno in skupno porabo za 19 %. - Odnosi v zunanjetrgovinski menjavi so se v prvem polletju tega leta sicer nekoliko izboljšali (razmerje izvoz: uvoz je bilo on polletju 1:2,1), vendar še vedno ne dosegajo načrtovanih M3' merij in stopenj rasti izvoza. - Zaposlovanje presega načrtovane stopnje rasti. Večja rast zap°' slovanja je dejansko tudi odraz zaostajanja vlaganja v moderni' zacijo tehnologije. - Produktivnost v manjši meri vpliva na rast realnega družbeneg3 proizvoda (cca 40 %) kot pa zaposlovanje (cca 60 %) in tud1 zaostaja za planiranimi stopnjami. Vse naštete naloge, kijih ne izpolnjujemo v zadostni meri, lahk° vplivajo na to, da bodo sicer ugodni poslovni rezultati občinskeg3 gospodarstva samo kratkoročnega značaja. v družbenem načrtu občine za obdobje 1976-1980 je oprcdj-' ljeno, da bo gospodarska rast v zadnjih letih srednjeročnega otl’ dobja hitrejša kot v prvih letih. Torej bi bilo potrebno glede 1,3 srednjeročni načrt v letu 1979 doseči naslednje stopnje rasti: realni družbeni proizvod fizični obseg industrijske proizvodnje zaposlenost produktivnost dela realni osebni dohodki na zaposlenega planirane ocena povprečno poprečne dosežene stopnje rasti stopnje za obdobje rasti v letih 1976-1980 1976-1978 6,5 6,9 8,1 7,9 2 3,5 4,4 3,3 2 plan 197^ 8 9 3-4 Naštete stopnje rasti bodo dosežene ob pogoju, da bodo v večji meri uresničene naloge, ki smo sijih s srednjeročnim planom zadali na področju: — investicijske izgradnje — modernizacije tehnologije — delitve družbenega proizvoda oz. zagotavljanja sredstev za razširjeno reprodukcijo v gospodarstvu — zunanjetrgovinske menjave; ker organizacije združenega dela na tem področju ne načrtujejo (po planu S1SEOT) izboljšanja glede na leto 1978 (razmerje izvoz: uvoz 1:3) mislimo, da bi bili potrebni določeni sistemski ukrepi za stimuliranje izvoza, in ne samo ukrepi za saniranje uvoza. — povečanja družbenega proizvoda z boljšo izrabo delovnega časa, boljšo organizacijo dela, modernizacijo proizvodnje oziroma z večjo produktivnostjo, ne pa z ekstenzivnim zaposlovanjem. III. TEMELJNE NALOGE PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH 1. GOSPODARSTVO 1979, izvozno-uvozna gibanja tudi v industriji kažejo na velik vezanost industrije na uvoz surovin, razmerje med izvozom uvozom je v industriji 1:2,6. t -rt V letu 1979 bo potrebno glede na srednjeročni družbeni na občine dosegati naslednje stopnje rasti ekonomskih kategorij: planirane poprečne ocena poprečno stopnje rasti za obdobje doseženih 1976- 1980 stopenj v letih 1976-78 realni DP 8,1 7,9 fizični obseg ind. proizv. 8,1 7,9 zaposlovanje 2,5 3,4 produktivnost 5 4,1 realni OD na zaposl. 1,5 81 1 5 7 j V zunanjetrgovinski menjavi organizacije združenega uei“ ič rt ujejo bistvenega izboljšanja (planirajo celo poslabščanje x ^ c rja izvoz: uvoz na 1:3), vendar bo potrebno povečati izvt)Z :a 30 %, uvoz pa za 12 %. INDUSTRIJA Glede na rezultate gospodarjenja ob letošnjem polletju ocenjujemo, da bo v letu 1978 načrtovano gibanje v industriji tudi realizirano, tako, da je industrija v povprečju treh let skoraj dosegla načrtovane stopnje rasti realnega družbenega proizvoda in fizičnega obsega industrijske proizvodnje, zaposlovanje je preseglo načrtovane stopnje, produktivnost pa ni bila v celoti dosežena. Tudi za področje industrije veljajo iste ugotovitve, kot za gospodarstvo občine v celoti: načrtovane investicije kasnijo in se prenašajo v leto Nosilci razvoja (po dogovoru o temeljih plana) planirajo: Indos bo začel z izgradnjo objektov za modernizacijo logije montaže viličarjev v prvem polletju 1979. Gradbeno volje nje bo pridobljeno do marca 1979. 0, - Jugotekstil TOZD Yulon ima lokacijsko odločbo že izda f0. Finančna konstrukcija za investicijo je zaključena. Glavni v jekt bo zaključen do konec leta 1978, ko bo dana tudi v*°®arCti gradbeno dovoljenje. Yulon planira začetek gradnje v m8 1979. Plutal se je odločil, da ne bo nadaljeval gradnje v MP 3. Po Klepu Koordinacijskega odbora za usklajevanje razvdja gospo-“arstva v industrijskih conah občine se objekt in zemljišče Proda Pletenini. Plutal in Pletenina se morata dogovoriti o po-KOjih prodaje. Plutal proda objekt in zemljišče Pletenini do Konca prvega tromesečja 1979. V kolikor bo ta rok osvojen, bo Proizvodnja v Pletenini v MP 3 stekla v drugem polletju 1980. proizvodno zgrabo v MP 3 pospešeno gradi in planira poskusno proizvodnjo septembra 1979. V pri fazi se bo v MP 3 Preselila proizvodnja koles — okvimica, lakirnica, montaža, __ ®kspedit in skladišče. Toplarna: manjši, začetni del izgradnje 11. faze 50 Mw turbo->|r~8ata — vršna kotlovnica se že gradi. V prvem tromesečju 9'9 se bo začel graditi drugi del, ti bo zaključen v letu 1981. NP Kolinska planira, da bo lokacijska dokumentacija za Tovarno pripravljene in polpripravljene hrane izdelana do konca novembra 1978. Pripravljalna dela se bodo začela marca 1979 in takoj nato gradnja. nvesticija Teola in Belinske v gradnjo obrata alkanolaminov še ti opredeljena. Do začetka aprila 1979 bo tržna analiza poka-?. a- aH je tržišče za celotno proizvodno kapaciteto zagotov-Jeno in na podlagi tega bo sprejeta investicijska odločitev, rav tako bo Teol v prvem četrtletju 1979 preučil možnost Vgradnje proizvodne linije za telain na obstoječi lokaciji. V Primeru negativne odločitve bo predhodno preučil ekonomsko Upravičenost gradnje na dislociranem mestu. V primeru pozi-■vne odločitve za lokacijo na obstoječem mestu bo z delom na _ Proizvodni liniji začel sredi leta 1979. v letu 1979 bo v Velani potrebno preko Razvojno-gospodarske skupnosti in Koordinacijskega odbora za usklajevanje razvoja gospodarstva v industrijskih conah občine rešiti prostorski pro-leni izgradnje nadomestnih kapacitet za izpad dela osnovne _ Pr°izvodnje zaradi ukinitve nočnega dela žensk, fcmona — Tovarna močnih krmil planira v začetku leta 1979 začetek gradnje nove tovarne močnih krmil in silosov v Zalogu v Predračunski vrednosti 280 mio din. Gradnja bo po terminskem Pianu trajala tri leta. V i-H uioustrjjj nekatere organizacije združenega dela načrtujejo večje °nstrukcije in modernizacije: Saturnus rekonstrukcijo strojnih kapacitet v znesku 70 mio din, p Ven*ja ceste TOZD Mehanični obrati načrtuje modernizacijo T07n°dnie v Predračunski vrednosti 40 mio din, Slovenija ceste Prot Mehanizacija nakup opreme v vrednosti 28 mio din, KTM T0?n °r modernizacijo in rekonstrukcijo proizvodnje v vseh TovS v vrednosti cca 100 mio din, Totra nakup novih strojev za Var ^ izdelki iz plastičnih mas — 17 mio din, HP Kolinska To-v na hranil načrtuje rekonstrukcijo proizvodne linije za majonezo Računski vrednosti 20 mio din, KOTO Tovarna beljakovin-Cu koncentratov načrtuje montažo tehnološke linije v predra-irinH ' Vrednosti 77 mio din, HP Kolinska TOZD Kemin načrtuje Q^uemizadijo linije klejev vrednosti 75 mio din, Gradis TOZD VQ,rat gradbenih polizdelkov planira zamenjavo dotrajanih proiz-re^n‘h hal v predračunski vrednosti 125 mio din, Izolirka bo •to.?.nstruirala in sanirala proizvodne naprave v predračunski vred-Uj-V 245 mio din, Žito TOZD Mlini načrtuje rekonstrukcijo in Šun,Crnizacij° v predračunski vrednosti 60 mio din. Žito TOZD razi rekonstrukcijo v vrednosti 34 mio din in Žito TOZD Pekarne jjntev kapacitet, rekonstrukcijo in nabavo novih vozil v predra-nskl vrednosti 11 mio din. ^ADBENIŠTVO ^^a^heništvo je v letu 1978 doseglo ugodne poslovne rezultate. •nalna rast družbenega proizvoda je bila 41 %. gfjj/ganizacije združenega dela predvidevajo v letu 1979 obnovo T0?nne mehanizacije, rekonstrukcije in modernizacije; Gradis $tt0- , Strojno prometni obrati 150 mio din, Tehnika TOZD \Jni obrati 40 mio din in Gradis Kovinski obrati 15 mio din. izyu et,° 1979 se prenaša naloga opredelitve lokacije za gradbeno darst trii°- Koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja gospoduj3 V mdustrijskih conah občine je zadolžen, da se ta problem mava in reši na ravni mesta Ljubljane. ^omet Utt^Q Področju prometa sta ŽG Ljubljana in BTC Javna skladišča ttiiH ,a skupni program izgradnje in financiranja prometnega ter-y*a v MP 3. letu 1979 se bo iz tega programa v MP 3 začela izgradnja I. in II. faze kontejnerskega terminala. Na lokaciji BTC bo zgrajen nov | skladiščni objekt 15.000 m2. Druge organizacije združenega dela v letu 1979 predvidevajo predvsem obnovo voznega parka kot npr. BTC Pretovor 5 mio din, Sap TOZD Turbus 41 mio din, Sap TOZD Ceprom 7 mio din in Sap TOZD Globus 19 mio din. PTT planira v letu 1979 - izgradnjo poštnih objektov v Štepanjskem naselju in Polju z ATC ■ j - povečavo zmogljovosti RATC v Mostah - glede na izgradnjo stanovanjske soseske MS 4,5 Fužine in obrtno servisne cone v MM 4 bo potrebno pripraviti ustrezno dokumentacijo za izgradnjo PTT Fužine in RATC Fužine. - V soseski Nove Jarše je potebno v letu 1979 urediti lokacijo za PTT objekt s centralo, tako, da se bo objekt lahko začel graditi v prvem letu naslednjega srednjeročnega obdobja. - V dogovoru in po načrtih krajevnih skupnosti bo potrebno v letu 1979 postaviti dodatne telefonske govorilnice. TRGOVINA lz srednjeročnega programa so doslej realizirani le objekti: samopostrežna trgovina NA-MA v Štepanjskem naselju in samopostrežna trgovina Mercatorja v Zalogu. V pripravah za gradnjo so objekti: - EMONA center v Štepanjskem naselju. Gradbeno dovoljenje bo pridobljeno v oktobru 1978, pričetek gradnje v novembru 1978 in pričetek obratovanja septembra 1979. - Samopostrežna trgovina v Polju (MS-6), investitor Mercator TOZD Golovec. Lokacijsko dovoljenje bo pridobljeno do konca oktobra, gradbeno dovoljenje v januarju 1979 in pričetek gradnje spomladi 1979. - Razširitev samopostrežne trgovine MERCATOR v Mostah (Proletarska c. 4) v blagovnico. Pripravlja se dokumentacija, gradbeno dovoljenje bo predvidoma v maju 1979. - Samopostrežna trgovina v Senožetih, investitor KS Dolsko. Pridobljeno je gradbeno dovoljenje. Predvideno dokončanje gradnje v prvem tromesečju 1979. Objekt bo odkupil Mercator TOZD Golovec, ki bo trgovino opremil ter pričel z obratovanjem v prvem polletju 1979. - Gradnja tržnice v Mostah poteka v skladu s sklepom četrte seje skupščine občine v juliju t.l. Izvajajo se dela na prestavitvi komunalnih vodov in gradnji dveh dvonamenskih zaklonišč. Gradnja objekta tržnice bo potekala v letu 1979. - Emona DO Blagovni center načrtuje ob Šmartinski cesti v letu 1979 pričetek gradnje diskont trgovine in dograditev v letu 1980. - Emona center v Novih Jaršah - gradnja je bila načrtovana za letošnje leto. Izvedena je bila sprememba zazidalnega načrta glede na tip objekta Emona-center. Po predloženem programu Emone naj bi v prvem polletju 1979 pridobili vso potrebno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem, v drugem polletju pa naj bi se pričela gradnja. - Samopostrežna trgovina v Hrušici, kjer še ni rešeno vprašanje lokacije oz. pridobitve zemljišča. Razvojno-gospodarska skupnost ima odobrena sredstva za izgradnjo te trgovine, vendar ostajajo neizkoriščena, dokler se ne uredi zadeva z pridobitvijo zemljišča. - Samopostrežna trgovina Zadobrova - Novo Polje (MS-10) je v programu Mercatorja za leto 1980, vendar je treba že v letu 1979 rešiti vprašanje lokacije oz. pridobitve zemljišča. - V Štepanjskem naselju bo IMOS pričel z gradnjo sekundarnega centra, kjer bo več manjših prodajaln (manufaktura, mesnica, knjigarna itd.) * - odprti sta adaptacija ali novogradnja trgovine v Bizoviku in gradnja samopostrežne trgovine v Slapah, ti bo vključena v celotno gradnjo stanovanjske soseske Slape. - V letu 1979 bo sočasno s pripravljalnimi deli za gradnjo stanovanjske soseske Fužine potrebno izbrati investitorje sekun- 1 darnega trgovskega centra, pri čemer bo treba upoštevati odprtost tržišča. - V Zg. Kašlju bomo v sodelovanju s krajevno skupnostjo opredelili lokacijo za gradnjo trgovine in iskali investitorja. Izvršni svet bo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pri investicijah, kjer investitor kljub prekoračenju terminskega plana ni pokrenil ničesar, da se gradnja zagotovi, iskal nove investitoije, pri čemer bo upošteval odprtost tržišča. GOSTINSTVO Nosilca gostinske dejavnosti v občini: Gostinsko podjetje Figovec in Gostinsko podjetje Moste nista realizirala sklepe občinske konference ZKS in skupščine občine, da pospešita integracijske procese na področju gostinstva ter da pristopita k realizaciji načrtovanih investicij. Zato so osnovne naloge: — Realizacija sklepov konference ZKS iz maja 1978 in četrte seje Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje iz julija 1978 — Pristopiti k adaptaciji gradu Kodeljevo. Gostinsko podjetje Figovec intenzivno dela na pripravah za pričetek adaptacije. Investicija bo evidentirana pri LB za dodelitev kredita. Po terminskem načrtu bo vsa potrebna dokumentacija z gradbenim dovoljenjem pridobljena do jeseni; predviden pričetek gradnje je konec septembra. Gostinsko podjetje Figovec vodi akcijo za združevanje sredstev. Tudi Razvojno-gospodarska skupnost je sklenila, da bo s sofinanciranjem podprla adaptacijo gradu Kodeljevo. — Skupno s KS Štepanjsko naselje in IMOS-om bo potrebno ridobiti investitorja za izgradnjo samopostrežne restavracije v tepanjskem naselju. Tudi ta objekt je Razvojno-gospodarska skupnost pripravljena sofinancirati na podlagi predloženega programa. — HP Kolinska prične v letu 1979 z gradnjo tovarne gotove in polpripravljene hrane (Investicija je prikazana že v poglavju industrija). Izgradnja tovarne bo bistveno pripomogla k izboljšanju družbene prehrane v občini in Ljubljani. Vzporedno z proizvodnjo bo urejena tudi distribucija hrane do obratov družbene prehrane. — Ob izdelavi zazidalnih načrtov za stanovanjske soseke je treba določiti lokacije za manjše gostinske obrate (gostilne, gostišča) za dmžbeni in zasebni sektor. Novoustanovljena temeljna zadružna organizacija Dobrunje j6 organizator kmetijske proizvodnje v kooperaciji z zasebnimi krnet*' Še naprej si bo prizadeval povečati število članov - kooperantov. Odkup živine za meso in mleko se bo povečal za 15%, odkup povrtnin pa za 20 %. Zgrajene bodo nove skladiščne kapacitetev Dobrunjah, adaptirane v Besnici, Zadobrovi in Dolskem. Strojne skupnosti bodo še naprej imele vso družbeno pomoč. Doslej jih uspešno deluje v občini 13, ki so vse po pravilih organizirane in registrirane. Kmetijska zemljiška skupnost ima v programu hidromelioracijska dela na travniških površinah ob Dobrunjščici, nadaljevala pa bo tudi z manjšimi melioracijskimi deli v sodelovanju z območno vodno skupnostjo. V hribovitem območju občine bo po potreb' nadaljevala program izdelave poljskih poti. Po predlogih krajevnih skupnosti in kmetov bo sodelovala pri zamenjavi in združevanju zemljišč v smislu arondacije in komasacije. V gospodarjenju s kmetijskim zemljiškim skladom bo poskušala pomagati kmetijam pri zložbi zemljišč. Izvajala bo določila po zakonu o kmetijskih zemljiščih. GOZDARSTVO V gozdarstvu bo dokončno izpeljana organizacija obrata za k°' peracijo, ki bo združeval vse kmete — gozdne posestnike na območju občine. S sklopom skupščine občine bo k temu obratu priključen tudi tisti del gozdov, ki jih je doslej upravljalo Komunalno podjetje Ljubljana. Posek lesa na območju občine se bo povečal za 5 %, kar je v skladu s srednjeročnim programom izkom ščanja gozdov. Večja skrb bo dana vzdrževanju gozdnih cest zlas*1 na območjih, ki jih je v letu 1978 prizadelo neurje. OBRT V družbeni sektor obrti so zaradi spremembe klasifikacije dejavnosti uvrščene le 4 delovne organizacije (mizarske stroke in obrtno podjetje), ki poslujejo dokaj uspešno, ne načrtujejo pa večjega razvoja. Tako je obrtna dejavnost v občini zastopana pretežno z zasebnim sektorjem, kjer imamo registriranih 633 obrtnikov, ki ustvarjajo 312.334.495 din prometa. Obstoječe stanje ne zagotavlja pospešenega razvoja obrtne dejavnosti, kakor smo načrtovali za srednjeročno obdobje. Zato so osnovne naloge: - Povečati kapacitete obrtne dejavnosti tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Prostorske možnosti bodo dane v obrtno-servisni coni na Studencu (MM/4), za katero je bil zazidalni načrt že v javni obravnavi. Koordinacijski odbor pri Razvojno-gospodarski skupnosti bo izvajal selekcijo potencialnih investitorjev glede na namembnost cone in potrebo po nekaterih dejavnostih v občini (servisna, storitvena). Na tej osnovi bo Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem izdelal dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove. — Po sporazumu o združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo, usmerjanju sredstev za razširjeno reprodukcijo, družbeno pomoč, rekonstrukcijo in prenovo na območju ljubljanskih občin ni možnosti za financiranje najemnih prostorov za storitveno obrt v novih stanovanjskih soseskah. Zato bo potrebno na ravni Ljubljane preučiti možnosti financiranja izgradnje najemnih lokalov za storitveno obrt v novih stanovanjskih soseskah. — V stanovanjski soseski Štepanjsko naselje je pričeti z realizacijo sekundarnega centra, ki vključuje dejavnosti drobnega gospodarstva. Po programu bo IMOS pričel s projektiranjem še letos, gradnja centra pa bo v drugi polovici 1979. leta. - Na osnovi programa razvoja malega gospodarstva, ki bo izdelan za mesto Ljubljana, bo potrebno za občino Ljubljana Moste-Polje izdelati konkreten program, določiti deficitarne obrtne stroke ter določiti politiko pospeševanja malega gospodarstva. 2. URBANIZEM IN VARSTVO OKOLJA PODROBNI URBANISTIČNI (REGULACIJSKI) NAČRT Delovni osnutek, ki je bil izdelan v letu 1978, je bil v dv°^ mesečni delovni razgrnitvi vsestransko obdelan in po obravnavi n KS, SIS, OU in IS predložen vsem trem zborom skupščine. -V letu 1979 bo, po medsebojnem usklajevanju regulacijskjjj načrtov vseh ljubljanskih občin, izdelan predlog za spremembe' dopolnitve GUP, ki bo skupščini mesta Ljubljane predvidoma p*6 ložen v prvi polovici leta 1979. URBANISTIČNI RED IN URBANISTIČNI PROGRAM V prvi polovici leta 1979 bo potrjen urbanistični red za izvel' mestno območje občine. Istočasno bo potrebno z odlokom spre meniti in dopolniti urbanistični program mesta Ljubljane. INDUSTRIJSKE SOSESKE MP 2/8 - izdelana bo dokumentacija za realizacijo zazidal*16 snove za objekt „C“ pod pogojem, da investitor Javna sklad*5 izdela program razvoja. MP 3/8,9— zemljišče je pridobljeno, znanih je nekaj interesent0 letu 1979 bo morala Razvojna gospodarska skupnost s sklep0 izbrati najugodnejše investitorje, za katere se bo izdelala dokm*16 tacija za realizacijo zazidalne zasnove. MP 3/3,6 — na osnovi potrjenega skupnega programa ŽG in Jav*'j|' skladišč bo za oba investitorja izdelana dokumentacija za *ca zacijo zazidalne zasnove. Izdelati bo potrebno programski del zazidalnega načrtaz :m, da je zazidalni otok namenjen prehrambeni, živi'5 MP 4 izhodiščem predelovalni in sorodni industriji KMETIJSTVO Na področju kmetijstva bo glavna usmeritev v živinorejo in proizvodnjo povrtnin. Proizvodnja v kmtijstvu se bo povečala za 4,5 %. To povečanje bo doseženo z intenzivnejšo obdelavo kmetijskih zemljišč, povečanjem porabe gnojil, boljšim izkoriščanjem kmetijske mehanizacije in z investicijami v gradnjo hlevov in silosov. Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo kot nosilec programa razvoja kmetijstva povezovala vse zasebne kmete, družbene obrate, kmetijsko zadrugo in TOZD živilske industrije ter blagovnega prometa. V ta namen bo regresirala tiste dejavnosti, ki bodo ob majhnem angažiranju sredstev dajale največje učinke. MM 4 — Za izbrane investitorjeki jih bo potrdila Razvojna g°$P , darska skupnost, se bo izdelana dokumentacija za realizacij0 zidalne zasnove. 2 - Za investitorja tovarne gotove in polpripravljene hrane ^ nska bo izdelana dokumentacija za realizacijo zazidalne e. C :=;i .1 > cona Dolsko — Potrebno bo organizirati potencialne i*ive e : (poslovna skupnost) dokončno opredeliti program ITS L°.(j ko, definirati makrolokacijc znanih investitorjev in dogovo ^ ost izgradnje objektov s komunalno infrastrukturo vključ** ciio JF tamoznice - Na osnovi izdelanega tehničnega dela bomo nadalje-I™' z urbanističnim delom sanacijskega načrta za G 8 za določitev °doče namembnosti in izrabe zemljišča. ^adbena cona — v mestu bo potrebno ponovno preveriti in do-°nčno opredeliti lokacijo za gradbeno industrijo ter ustrezno rEanizirati investitorje za utrditev programa in organizacijo cone. stanovanjske SOSESKE J? J ~ Center Most: Pričeti je treba z gradnjo Doma občanov in s zidkom trgovine Mercator. V letu 1979 bo potrebno sprejeti .“ločitve in pripraviti dokumentacijo tako, da bi se lahko v letu 1980 pričelo z izgradnjo poslovnih objektov v Ulici 15. aprila in ob ? 1 • »loški cesti. Po potrebi bo izdelana dokumentacija za investitorje, 1 bodo znani tekom leta (Zaloška 81, kare ob Kajuhovi, Zaloški, uratov Rozmanov). 3/1 _ Selo: Po predhodnih obravnavah na KS Moste Odboru a urbanizem in Izvršnem svetu, bo v letu 1978 skupščini predlo-n zazidalni načrt v potrditev. Ms 4_ 5 Fužine: izdelati bo potrebno dokumentacijo za realiza-j;'J° preostale II. faze in po potrebi 111. faze gradnje. Z izgradnjo anovanjske soseske Fužine bo potrebno s pristojnimi organiza--n skupnostmi utrditi sanacijski program gradu Fužine, za-8 tQviti sredstva ter pričeti z realizacijo sanacije objekta. ^ 7, g, 9 _ Polje: Zaključiti bo potrebno delo na programskem lu zazidalnega načrta in ga verificirati na Izvršnem svetu. ^.8/3 - Zg. Kašelj: v letu 1979 bo potrebno izdelati revizijo Jz,dalnega načrta in ga pripraviti za obravnavo na skupščinskih 0r8anih. . ^ 10 — Novo Polje: skupščini bodo v potrditev predložene Premembe in dopolnitve zazidalnega načrta. y M1 — Zalog: Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta,ki so 'zdelavi letos, bodo v letu 1979 potijene na skupščini. pS 106/1 - Sp. Kašelj: V letu 1979 bomo pričeli z izdelavo j^pamskega dela zazidalnega načrta kareja med MS 8/3, in MS 6 ter Kašeljsko cesto in Ljubljanico. j}. 108 in MS 116/1- Zadvor: Potrebno bo začeti z izdelavo s/'dalnega načrta za območje - celotno - bodočega stanovanj-°*°ka’ ki združuje območje nedovoljenih gradenj v Sostru in dol - Dobrunje: izdelati bo potrebno skupinsko lokacijsko kumentacijo za del zazidalnega otoka, ki bo kot tak opremljen s premembami in dopolnitvami GUP. ^ 110 - Bizovik: Enako kot za Dobrunje predvidevamo izdelavo °t0P'nske lokacijske dokumentacije za razširjeni del zazidalnega J? 1 - Dolsko: za izdelavo potrebne dokumentacije za gradnjo Urh°Vrie šole bo potrebno predhodno spremeniti odlok o potrditvi Cističnega programa. ?0bni(>čje med Ljubljanico, Litijsko cesto, obvoznico in MS 3/2: pr rebno bo ovrednotiti območja in pripraviti osnove za izdelavo damskega dela zazidalnega načrta. Nedovoljene gradnje in barakarstvo krnriČeti b° Potreb|10 s postopno legalizacijo nedovoljeno zgra-t0 11 °bjektov v območjih, ki bodo z novelacijo GUP zazidljiva, in oDp° sanacijskih programih SKIS, ki bodo finančno in časovno Celjeni ter verificirani. /..Caljevati bo treba z akcijo za odpravo barakarstva z odstra-naselja ob Žitu (21 barak na zavarovanem območju vodnih CESTE - 10-LETNI PROGRAM g^^ebno bo nadaljevati z izgradnjo cest po 10-letnem pro-Pfičetek gradnje Litijske ceste — pričetek gradnje Šmartinske ceste od mestne obvoznice do Pokopališke — izdelava investicijsko tehnične dokumentacije ter pripravljalna dela na Zaloški cesti Poleg tega bi bilo potrebno pristopiti k izdelavi idejnih projektov Šmartinske ceste od Šentjakobskega mostu do priključka na severno obvoznico. GEODETSKA DELA Nadaljevanje del pri novi izmeri v k.o. Sostro — aero snemanje — dokončano — tehnična obdelava podatkov — nadaljevanje — identifikacija na terenu - dokončana v letu 1979 Izdelava katastrskih topografskih načrtov za k.o. Dobrunje in k.o. Sostro Nadaljevanje del pri novi izmeri v k.o. Šmartno ob Savi — aero snemanje - dokončano — tehnična obdelava podatkov — nadaljevanje — identifikacija na terenu - dokončana v letu 1979 Izdelava zbirnega katastra komunalnih naprav — nadaljevanje reambulacije v Novem Polju, Slapah in Zadobrovi (na terenu končano do leta 1979), izdelane oleate komunalnih vodov, za površino 190 ha. 3. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Komunalna skupnost izvaja svoje naloge na področju vzdrževanja, novogradenj in urejanja zemljišč. a) Vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v letu 1979 obsega: - vzdrževanje ulic, cest, hodnikov, platojev - vzdrževanje mostov, podhodov, propustov - vzdrževanje javne higiene (čiščenje, spiranje, luženje prometnih površin, vzdrževanje javnih sanitarij, vzdrževanje javnih kopališč) - vzdrževanje zelenih površin (vzdrževanje parkov, zelenic in parkovnih gozdov) - vzdrževanje cestno prometne signalizacije (vzdrževanje prometnih znakov, svetlobne prometne signalizacije, ogledal, horizontalne prometne signalizacije) - vzdrževanje javne razsvetljave (vzdrževanje javne razsvetljave, stroški tokovine) - zimska služba (pluženje in odmetavanje snega, posipanje proti poledici, odvoz snega) - vzdrževanje pokopališč (na izven mestnem območju) - vzdrževanje javnih površin (tržnice, sejmišča, parkirišča) - varstvo okolja in podtalnice - ostale vrste komunalnih storitev (vzdrževanje fontan, podpornih zidov, podhodov). Navedene komunalne storitve naj bi se financirale po Samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za opravljanje komunalnih storitev. Osnutek samoupravnega sporazuma, ki so ga izdelale komunalne skupnosti ljubljanskih občin, predvideva financiranje iz prispevka 0,93 od OD s prispevki, kar znaša za mesto Ljubljana 205.726.000 din. Program vzdrževanja na območju občine Ljubljana Moste-Polje znaša 35.726.000 din. Letni prispevek od OD je predviden 27.333.000 din, 8.393.000 din pa prispevajo k temu programu ostale občine (Center). Program opravljanja komunalnih storitev je enoten za mesto Ljubljana in finančni program predvideva solidarnostno zbiranje sredstev. S tem programom naj bi se občutno izboljšal zunanji izgled mesta, higiena in varnost občanov. Naloga komunalnih skupnosti je, da skrbe za racionalno trošenje sredstev. b) Program investicijskih vlaganj predvideva vlaganje investicijskih sredstev za preskrbo naselij z vodo, rekonstrukcije in novogradnje cest ter vzdrževanje mostov. Glavne investicijske naloge v okviru občinskega programa so: - program vodovodov: izgradnja vodovoda v Javoru, Malem vrhu, Lipoglavu, Bizovik-Dobrunje-Zadvor, Dolsko, Klopce, Šmartno ob Savi, Zadobrova-Sneberje, Zalog; - program cest obsega: pričetek rekonstrukcije ceste s podvozom pod železnico Besnica-Podgrad, rekonstrukcija ceste Laze-Janče, dograditev ceste Kamnica-Križevska vas, rekonstrukcija Koširjeve ulice, Okriškega ulice, Na peči, Ulice Vide Pregare, ulice Na klančku, rekonstrukcija Jarške ceste, Ceste XI. Polje, ceste Štepanjsko nabrežje, Zadobrovške ceste, izgradnja pločnikov na Šmartinski cesti, cesta Podlipoglav do odcepa za Javor, Podlipoglav-Šentpavel, Pot v zeleni gaj, Hladilniška cesta, Pot na Hreše. — glavni program kanalizacije je izgradnja kanala Dobrunje— Bizovik. — program mostov obsega: izdelavo projektov za gradnjo mostu v Zalogu in Fužinah. — program mestnih nalog obsega: gradnjo zbiralnika A-12 (O 180), vodovod O 800 od Zaloške ceste do Ljubljanice, vodovod O 300 po Zaloški cesti, izgradnja toplovodnega in plinskega omrežja. c) Urejanje stavbnih zemljišč obsega program izgradnje komunalnih objektov in naprav, ki so potrebne za oskrbo stanovanjskih sosesk in drugih potrošnikov. Program urejanja stavbnih zemljišč bo izdelalo podjetje SOSESKA Ljubljana. Program pridobivanja, priprava in oprema zemljišč vsebuje tudi obveznosti priprave zemljišč za objekte samoprispevka II. 4. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Osnovne smernice za delo Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje so bile objavljene že v Naši skupnosti — Delegatska tribuna št. 7 z dne 9. 8. 1978. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje in Skupščina občine sta jih obravnavali, potrdili in sprejeli. Ce podrobneje pregledamo problematiko, ki se zbira na Samoupravni stanovanjski skupnosti s področja celotnega stanovanjskega gospodarstva v občini in mestu Ljubljana, lahko vidimo, da bo v letu 1979 potrebno delovati v naslednjih smereh oz. področjih dela: 1. Samoupravna stanovanjska skupnost mora v letu 1979 nadaljevati s prizadevanji, da se usposobi in oblikuje v skupnost, ki bo mesto dogovarjanja tako na nivoju občine kot mesta Ljubljane. 2. Na področju hišne samouprave in gospodarjenja s hišami je nujno oblikovati samoupravo stanovalcev v vseh stanovanjskih enotah ter ustanoviti hišne svete tam, kjer jih še ni, tam kjer so, pa jim pomagati z nasveti in napotki, da bodo delali še bolje in samostojnejše kot doslej. Hišni samoupravi je potrebno nuditi osnove sistema poslovanja, samoupravnega organiziranja in odločanja. Zbori stanovalcev in delovne organizacije - vlagatelji so in bodo osnovne celice samouprave na področju stanovanjskega gospodarstva. V krajevnih skupnostih je potrebno, da se ustanovijo zbori delegatov stanovalcev, tam kjer še zborov ni, jih moramo ustanoviti, tam kjer pa so in že delujejo, jih je potrebno usmeriti v probleme, ki se iz dneva v dan bolj kažejo in postajajo pereči za občane — krajane posamezne krajevne skupnosti. Hišne svete in zbore delegatov stanovalcev je potrebno vključiti v celoten mehanizem krajevne samouprave in SZDL. V letu 1979 bo potrebno sprejeti vse samoupravne akte o prehodu na ekonomsko stanarino, kajti akcija in dogovarjanje ter samoupravno sporazumevanje mora biti opravljeno že v letu 1978, za kar so bile smernice in zahteve podane že v kongresnih dokumentih. Iz nakopičene problematike na področju stanovanjskega * gospodarjenja je razvidno, da bomo morali v letu 1979 pristopiti k izdelavi stanovanjskega katastra, ki bo vsestransko uporaben in bo osnova sistema za analize, evidence in metodo-logije. Pri problematiki z etažnimi lastniki bo potrebno razrešiti plačevanje zakonskih obveznosti in stroškov upravljanja hiš oz. stanovanjskih enot z ustreznimi pogodbami, ker doslej Samoupravna stanovanjska skupnost na tem področju še nima vidnih uspehov. Togost oz. neučinkovitost Samoupravne stanovanjske skupnosti se v prejšnjem času in sedaj kaže tudi na področju porabe sredstev amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se zbira pri Samoupravni stanovanjski skupnosti. Zato bo potrebno, da v letu 1979 izdelamo skupaj z vlagatelji program porabe sredstev amortizacije. 3. Pospešiti in dodelati je potrebno sistem subvencioniranja stanarin, posebno še v tem obdobju, ko bomo prešli na ekonomske stanarine. S pravilnim načinom subvencioniranja stanarin moramo omiliti socialno razlikovanje med občani -stanovalci. 4. Pripraviti je potrebno dokončen sanacijski program stanovanj VI. in VII. kategorije ter vseh barak in barakarskih naselij na območju občine Moste-Polje. Kot prvo pa naj bi se saniral naselje ob Šmartinski cesti pri „Žitu“. To bo potrebno izveš« po splošnem konceptu stanovanjske gradnje v Ljubljani v duh solidarnosti in vzajemnosti, vendar ne v zaključenih naseljih Ustrezne službe prijav in odjav ter zaposlovanje in delov« organizacije je potrebno opozoriti na to, da se ti problemi ne ponavljali in da bi spoštovali sprejeti samoupravni sporazum minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev. 5. Tudi v letu 1979 je potrebno, da nadaljujemo s solidarnost]^ oz. z akcijo družbene pomoči pri dodeljevanju stanovanj33 kategorije mladih družin, delavcev z nižjimi dohodki, upo* jencev in borcev NOV. Posebej bo pa potrebno pripraviti nac ^ reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev, ki so zaposleni zdravstvu, šolstvu, vzgoji in izobraževanju itd. Na podrocj družbene pomoči bo potrebno bolj kot kdajkoli doslej Pr® verjati tudi finančno stanje družin oz. upravičencev do dru* beno najemnega stanovanja, kajti ob prehodu na ekonom5 stanarine bo strošek za vzdrževanje stanovanj precej56^ Stremeti bo potrebno za tem, da se tem upravičencem stan vanja, ki jih ne morejo vzdrževati, zamenjajo za starejša oz-se jim že ob dodelitvi ponudi stanovanje, ki ga bodo lam1 vzdrževali. ^ 6. Pripraviti bo potrebno vse, da bo delo na področju starih delavskih naselij v občini zaživelo. Za prenovo sta mestnih jeder namreč združujemo sredstva, katerih pa še nism rabili oz. za katere še nimamo programov, kje in kako jih bom 7. Dokončati je potrebno strokovno delo iz leta 1977 in 197^ pripravo odloka in pravilnika o najnižji najemnini za pošlo ^ prostore, določanju višine najemnine, namembnosti lokalov poslovnih prostorov in načinu dodeljevanja le-teh. Na mes^ odločanja (Občinska skupščina, Mestna skupščina in Sam upravna stanovanjska skupnost) je potrebno ob strokov predlogih uskladiti interese ter čimhitreje zadeve zaključiti' 8. Graditev stanovanj poteka v tem srednjeročnem obdo J počasneje kot je bilo zastavljeno z družbenim načrtom 5 vilčni prikaz plana s primerjavo glede na realizacijo je pod3 , tabeli. V posebni tabeli pa je prikazan plan za leto 19' podatki, koliko stanovanj bo vseljivih, koliko pa je na h pričete gradnje. Tabelarični pregledi nam kažejo, da zas ljenega plana po družbenem načrtu ne uresničujemo. 0d$ panja se kažejo v vseh soseskah, delno zaradi spremil « strukture stanovanj (Štepanjsko naselje, Slape, Zg. in Sp. K3^ in Sneberje), delno zaradi odmaknjenega pričetka gradnje » 4,5 Fužine in pa zaradi vključitve dela soseske MS 12/2 bj Jarše v plan Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubti ^ Bežigrad, ker leži ta del na teritoriju občine Ljubljana Bežigr 0 Pomembnejši razlogi za predvideno manjšo realizacijo v **|j 1978 in 1979 pa se kažejo zlasti v pristopih k graditvi, ki s° ^ v tem obdobju še v rokah gradbenih podjetij, ki so gradu trg, Samoupravna stanovanjska skupnost pa ni bila v sta*L odigrati svojo vlogo organizatorja, ki bi bil sposoben odstr31^ vse ovire, da sistem gradnje stanovanj preide v novo oblik0, j,, nazadnje pa je družbeni načrt kazal neskladja, zlasti v p«S izgradnje spremljajočih objektov. .{i 9. Na področju graditve stanovanj je zato zlasti pomembno do v letu 1979 naslednje: . v _ preiti dokončno in dosledno s sistema gradnje za 1 ® sistem gradnje za znanega investitorja, , <6»a — preiti dokončno v sistem kontinuiranega in srečujo0 planiranja stanovanjskega gospodarstva, pri čemer m°r imeti prvenstveno v ospredju; a) potrebe in plane združenega dela, .0■ b) potrebe in plane celokupnega razvoja, vključno 1Lj spodarstvom, komunalno dejavnostjo in drug družbenimi dejavnostmi, c) enotne metodološke pristope v mestu Ljubljana, d) ukrepe za racionalizacijo stanovanjske graditve. nju 10. V letu 1978 smo na našem območju pristopili k ustanavU3 a stanovanjskih zadrug. Ustanovila se je že Stanovanjska za° :g Sneberje in Zalog 78, z o.sol.o., ki naj bi poskrbela za izgr® ,$ 100 stanovanjskih objektov v letu 1979 in 1980 v MS 1 * f[0j,i in MS 103/2 Sneberje. Zadružništvo naj bi pomenilo ob1111 o vse organizirane gradnje individualnih hiš in ga je p®1* yjii obravnavati kot vsakega združenega investitorja v bl°K usmerjeni gradnji. V letu 1979 je zato treba združiti vse napore, da se P0;^ zadružnikov izenači s položajem kupcev v etažnem las*11 blokovne izgradnje (krediti, komunalna oprema i.dr.). Vse načrtovane soseske, kjer se predvideva izgradnja individualnih in drugih hiš nizke pozidave, je treba graditi organizirano po principu zadružništva. Plani gradnje pa morajo biti pravtako usklajeni s plani komunalnega opremljanja, plani družbenih dejavnosti in plani splošne gospodarske dejavnosti. 11 • Vsa sredstva za stanovanjsko graditev naj se prično dokončno združevati v stanovanjski skupnosti, delovni ljudje in občani pa naj prično v skupnosti celovito odločati o njihovi uporabi. Po virih se naj sredstva oblikujejo in združujejo kot: - sredstva iz minimalnega obveznega prispevka TOZD za izvajanje obvezne ravni solidarnosti in vzajemnosti (po zakonskem predpisu) ~ del čistega dohodka TOZD, samoupravnih in drugih skupnosti po dogovorjenem deležu iz čistega dohodka (odvisno od programov in materialnih možnosti posameznih TOZD in delovnih skupnosti) ~ sredstva amortizacije, ki jih združujejo stanovalci kot del skupnih sredstev ~ lastna sredstva občanov tako za pridobitev stanovanja v lastnini kot za pridobitev pravice uporabe družbenega stanovanja ~ krediti bank in združenih sredstev v banki, ki jih združujejo občani in delovne organizacije za zagotovitev finančnega potenciala za uresničitev posamičnih, skupnih in družbenih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva. Temeljna stanovanjska in komunalna banka naj postane resnični izvajalec finančne službe stanovanjskih skupnosti. Njeno delovanje v poslih z občani seje že dosedaj pokazalo kot uspešno, njeno mesto v celotnem planiranju in izvajanju graditve pa mora postati v bodoče mnogo pomembnejše. 11. Pomembna naloga stanovanjske skupnosti je, da poskrbi za * vzpostavitev službe za strokovna opravila. Graditev in dosledno izvajanje ekonomskih odnosov v graditvi lahko poteka uspešno le ob pomoči službe za strokovna opravila. Naloga vseh dejavnikov je kadrovsko usposobiti to službo tako, da bo delovala kreativno in bo kos strokovnim nalogam na tem področju. 12. Nova naloga v okviru stanovanjskega gospodarstva je prav gotovo zamenjava stanovanj — t.im. distribucija stanovanj, ki izhaja predvsem iz naslednjih okoliščin: — povprečna površina stanovanj v občini je majhna — veliko je število malih stanovanj. Zato je: — potrebno dvigniti povprečno površino stanovanj v novogradnji — potrebam občanov po večjem stanovanju pa zadostiti tako, da se omogoči urejen način zamenjave tako lastniških kot družbenih stanovanj. PrOGRAM GRADNJE STANOVANJ V LETIH 1976-1980 V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE °ZNAČBA Število stanovanj predvidenih po družbenem načrtu, dejansko realiziranih LOKACIJE in predvidenih za leto 1979-80 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj DN R DN R DN PR DN PR DN PR DN PRED. - 3 _ 2 »S uš/l J®Panj. naselje 933 818 628 959 166 336 1722 2113 S,8'6-Slape 280 200 - - 280 200 MS - 11 Zalog MS 12- i _ 64 64 18 64 82 S 12 — 2 Nove Jarše 208 143 360 39 204 236 423 262 315 362 1510 3581 1042 3437 Ms 4,5 Fužine 1100 52 1100 1080 2200 1132 1 S S/3 Zg. Kašelj 132 132 92 ul S/4 Zg. Kašelj MS 103/2 Sneberje 36 92 82 36 82 2368 1306 5949 79% °SNUTEK STANOVANJSKE GRADITVE V LETU 1979 SSs MOSTE-POLJE h. SOSESKA IZVAJALEC Označba objekta Vrsta gradnje GRADNJA V LETU 1979 OPOMBA: Dokončana V gradnji Novo Skupaj ^tanJe dokumentacije pričeto faza izgradnje MS-12/1 Nove Jarše Gradis S-2 - 39 - 39 S-4 - 39 - 39 MS 12/2-Novc Jarše A-2 55 — - , 55 a-3 55 — _ 55 B-l 56 56 B-2 64 64 B-3 B-4 - 55 55 55 55 B-5 - 64 64 Y-1 — — 126 126 Y-2 — - 126 126 MS-4,5 Fužine IMOS A-3 ST P+12 _ — 124 124 A-l 1 ST P+12 — - 124 124 Označba Vrsta GRADNJA V LETU 1979 OPOMBA: SOSESKA IZVAJALEC objekta gradnje Dokončana V gradnji Novo pričeto Skupaj Stanje dokumentacije faze izgradnje A-13 STP+12 — — 100 100 A-12 STP+12 — — 100 100 A-4 STP+12 — — 112 112 A-5 STP+12 — - 112 112 A-8 STP+8 — -' 72 72 A-6 ST P+8 — — 64 64 B-24, 25, 26, 27 B-18, 19,20 blok 4x13 - - 52 52 Pričeta in dokončana \ 21,22, 2j B-8,9, 10, 11, 12, 13, blok 6x13 ' 78 78 14, 15, 16, 17 blok 10x13 - - 130 130 MS 103/1 Sneberje Stanov, zadruga Sneberje-Zalog vrstne hiše 82 82 Izgradnja do III. faz® MS 11 Zalog Vrstne hiše -zadruga 18 18 SKUPAJ SSS 110 262 1594 1966 5. KADROVSKA POLITIKA - v mesecu januaiju 1979 bodo ljubljanske skupščine občin sprejemale dopolnjen družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike za območje ljubljanskih občin, ki ga bodo nato sprejemale temeljne organizacije združenega dela in druge temeljne skupnosti. Družbeni dogovor je usklajen z zakonom o združenem delu, zakonom o delovnih razmerjih in z drugimi dokumenti, ki uresničujejo določila Ustave SR Slovenije; - odgovornejše sprejemanje in izvajanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju ljubljanskih občin - v naši občini je podpisalo sporazum le nekaj čez polovico TOZD in drugih temeljnih skupnosti; - dopolnjevanje temeljnih aktov z določili družbenega dogovora o kadrovski politiki; - posebno pozornost posvetiti razvijanju in strokovnem usposabljanju kadrovskih služb za učinkovito izvajanje kadrovske politike (načrtovanje kadrov, pridobivanje in izbiranje kadrov, programiranje in organiziranje vseh vrst izobraževanja itd.); - povezovanje kadrovskih služb in njihovih strokovnih delavcev v društvo kadrovskih delavcev, ki naj bi jim zagotovilo organizirano izobraževanje. Društvo naj bo tudi mobilizator izvajanja nalog s področja kadrovske politike; - komisija za spremljanje družbenega dogovora kadrovske politike bo aktivno spremljala uresničevanje družbenega dogovora v občini. 6. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Skupne značilnosti načrtovanja programov družbenih dejavnosti - oblikovanje osnutkov programov in dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljnih planih v letu 1979 ter predlogov programov in dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih planov je načrtovano v oktobru in novembru 1978 na osnovi dogovorjenega časovnega opravljanja obravnav. Na ta način bodo lahko delavci v TOZD na zborih delavcev v novembru 1978 odgovorno sprejemali programe in odločali o sredstvih za izvedbo, - zmanjšan obseg sredstev za solidarnostno financiranje temeljnih programov na osnovi zmanjšanja števila občin, ki solidarnostna sredstva prejemajo, - sočasno planiranje izgradnje stanovanj in potrebnih objektov družbenega standarda, - gibanje sredstev za skupno porabo, skladno z rastjo družbenega proizvoda in ne 10 % pod rastjo družbenega proizvoda. - predčasna izgradnja objekta družbenega standarda iz II. samoprispevka, kar zahteva tudi predčasno zagotavljanje sredstev za, funkcionalno dejavnost. Otroško varstvo Obseg skupnega programa, ki ga uresničuje Republiška skupnost otroškega varstva se glede na obseg v letu 1978 ne spremiuj3' Enotni temeljni program, ki ga izvaja občinska skupnost otroške^ varstva se ne spreminja, razen prestavitve izgradnje VVZ Hrušica letu 1980, kar pomeni tudi zmanjšanje obsega (planiranega) org3" niziranega otroškega varstva in vzgoje. Dopolnilni dogovorjeni pr°" gram predvideva investicijska vlaganja za dodatnih 60 mest W Zalog, povečanje obsega družinskega varstva otrok za 35 °tr° (skupaj 105). Prizadevanja za hitrejšo in cenejšo izgradnjo objekt0 družbenega standarda se realizirajo s pričetkom gradnje VVZ N°v Jarše, Zalog, Vevče, zaključi pa se izgradnja VVZ Sneberje, W Novo Polje in VVZ Štepanjsko naselje. Poleg razširjanja program VVZ Zalog, ki ga financira občinska skupnost otroškega varstva-skupaj s Krajevno skupnostjo, bodo TOZD in družbenopolitič'1 skupnost sofinancirali izgradnjo skupnih gospodarskih prostor0 VVZ Nove Jarše za 240 otrok, iz sredstev samoprispevka p3 b zgrajen v I. fazi VVZ za 140 otrok. Osnovno izobraževanje in vzgoja V okviru enotnega programa, ki ga izvaja občinska izobraževalna skupnost, glede na leto 1978 ni bistvenih sprememb. Gradu)11 OŠ Nove Jarše, ki je bila predvidena v letu 1978, je prestavljena m leto 1979. Graditi pa bomo pričeli OŠ Novo Polje, OŠ Štcpanjsk^ naselje, OŠ Dolsko. Glede na izredno težko situacijo v OS N°v Polje je potrebno razrešiti vprašanje financiranja dodatnega Pr0%; nta OŠ Novo Polje, ki naj bi postala samostojna OŠ, centralna u pa bi bila tako razbremenjena. Program skupnih nalog obsega: - Zagotavljanje materialnih pogojev za osnovno šolstvo ske narodnosti in dvojezično slovensko-madžarsko šolstvo P programu, ki je v skladu z mednarodnimi obveznostmi, Usta 0 SRS, zakoni in predpisi na podlagi zakona ter za osnov izobraževanje otrok Romov, ... - Osnovnošolsko izobraževanje in usposabljanje otrok in n»a ^ stnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v org30 zacijah za usposabljanje, ki jih je ustanovila SR Slovenija. programu, ki je v skladu s samoupravnim sporazumom opredelitvi nalog na tem področju med samoupravnimi ,n resnimi skupnostmi družbenih dejavnosti v SR Sloveniji, > - zagotavljanje materialnih pogojev za dopolnilno vzgojo in p0^ v slovenskem jeziku v tujini za otroke delavcev, ki so tam začasnem delu, kolikor materialni pogoji niso zagotovljeni iz sredstev federacije. Da bi zagotovili uresničevanje načela svobodne menjave dela, °° občinska izobraževalna skupnost organizirala oblikovanje enot kot prostora za neposredno dogovarjanje v okviru šole kot izvajalke ter KS in TOZD v okviru šolskega okoliša kot uporabnikov. SOCIALNO VARSTVO Temeljna usmeritev je temeljitejše koordiniranje med samo-uPravnimi interesnimi skupnostmi - sestavnimi elementi socialnega varstva, ki nastopa kot 4. zbor družbenopolitične skupnosti. Osnova za koordinacijo so dogovorjene naloge iz programov posameznih samoupravnih interesnih skupnostih. S pričetkom gradnje doma za starejše občane na novi lokaciji °b sotočju Grubarjevega kanala in Ljubljanice bodo zastavljeni tudi ustreznejši pogoji za delo in življenje starejših občanov. Z realiza-c'j° programskih osnov pa bo dano tudi stičišče življenja starejših občanov v občini. Posebna pozornost bo namenjena tudi skrbi za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidnih oseb na osnovi programa usposabljanja, ki ga v okviru skupnosti pripravi skupnost za za-P°slovanje. socialno skrbstvo Obseg programa (enotni program v SRS, skupni program v temeljni občinski program in občinski dogovorjeni program ter program skupnih nalog v okviru skupnosti socialnega skrbstva), kl ga izvaja SIS socialnega skrbstva se ne spreminja. V okviru enot-u®ga programa se povečuje le število denarnih pomoči (44 stalnih, °2 kot dopolnilni vir in 260 kot enkratni vir preživljanja). Glede na nove naloge Centra za socialno delo kot izvajalca programa ^Upnosti je potrebno pričeti s pripravami na prostorsko razširitev (Predzakonsko in zakonsko svetovanje, itd.) Kultura Programske osnove temeljijo na dosedanjem kulturnem razvoju, delovanju kulturnih organizacij in društev in na osnovi skupnih Programskih nalog v mestu in republiki v okviru Ljubljanske kul-Urne skupnosti in Kulturne skupnosti Slovenije. , Občinski program, ki ga sprejema občinska kulturna skupnost 0 temeljil predvsem na izvedbi kulturno — politične akcije Teden *ujige, krepitvi dejavnosti ZKO, knjižnice in Jelovškove galerije, aktivnejše sodelovanje pri gradnji kulturnega centra občine Ljublja-na-Moste-Polje, kulturni akciji in dejavnosti društev in skupin. Ljubljanski program, ki ga uresničuje Ljubljanska kulturna skupno^ pa vključuje soudeležbo pri financiranju OZD širšega ružbenega pomena, zagotavljanje rednega dela OZD ljubljanskega P°mena, delovanje stalnih kulturnih akcij in kulturne akcije, pred-^uene na različnih področjih kulturnega in umetniškega delovanja, '•normiranje in propagando, štipendiranje, dejavnost ZKO Ljublja-na> delo organov Ljubljanske kulturne skupnosti ter posebne naloge. Na osnovi s samoupravnim sporazumom dogovorjenih nalog je P°hebno občinsko kulturno skupnost vključiti v prizadevanja za s°časno izgradnjo objektov družbenega standarda, predvsem v na-'tovani gradnji soseske Fužine in soseski Nove Jarše. telesna kultura Programske osnove za leto 1979 obsegajo smernice in izhodišča a oblikovanje programa, naloge na posameznih področjih dejav-'°s'i, skupne naloge in naloge na ravni mesta in republike. V okviru nalog na posameznih področjih dejavnosti je načrtovana: telesnovzgojna dejavnost v vzgojno izobraževalnih ustanovah (v W ustanovah, osnovnih in srednjih šolali) športna rekreacija, ki obsega dejavnost osnovnih telesnokul-turnih organizacij in program športno-rekreativnih aktivnosti vrhunski šport, ki se strokovno, administrativno in tehnično vodi na ravni mesta. Skupne naloge obsegajo izpopolnjevanje potrebnega števila ^ r°kovnih kadrov, investicijska vlaganja (rekreacijski center KS ^artno, kombinirana igrišča v KS Nove Jarše, rekreacijski center KS Zelena jama, športni objekti v planirani soseski Fužine) Zdravstvo Programske osnove občinske zdravstvene skupnosti temeljijo a Prednostnih nalogah: boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva, zmanjševanje izostankov z dela ter omejevanje in preprečevanje nesreč pri delu in izven dela, obolenj za poklicnimi boleznimi, invalidnosti in drugih množičnih obolenj - dopolnjevanje organizacijskih oblik in izboljšanje kvalitete dela pri izvajanju zdravstvenega varstva udeležencev NOV - krepitev higiensko epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje zdravega delovnega in življenjskega okolja, usposabljanje zdravstvene službe za delo v pogojih družbene samozaščite, splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe ter v izrednih razmerah, zdravstveno vzgojna prosvetna dejavnost. Investicijska vlaganja so načrtovana z adaptacijo starih prostorov lekarne za potrebe dispanzerja za medicino dela, pripravo na gradnjo ambulantnih objektov v soseskah Nove Jarše in Fužine, usposobitev zobnih šolskih ambulant v predvidenih novih objektih OS. ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO Temeljna usmeritev je povezava naporov za uveljavljanje inovacij in inovacijskih procesov ter tesnejša povezanost s področnimi raziskovalnimi skupnostmi ter poudarek temeljnim občinskim raziskovalnim skupnostim. ZAPOSLOVANJE Temeljitejše povezovanje uporabnikov in izvajalcev kadrovske politike, načrtovanje razvoja, planiranje števila in kvalitete delavcev, je osnovna smernica novo ustanovljene občinske skupnosti za zaposlovanje. 7. KRAJEVNE SKUPNOSTI Na podlagi srednjeročnega planskega obdobja 19764980 sta krajevna skupnost in temeljna organizacija združenega dela temelj sistema socialističnega samoupravljanja. V teh temeljnih oblikah samoupravnega organiziranja odločajo delovni ljudje in občani samostojno o pomembnih vprašanjih družbenega življenja, ki ima širši in splošni družbeni pomen. S področja družbenega življenja morajo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti reševati vsa vprašanja skupno z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter z delovni ljudmi v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Za uresničevanje nalog in ciljev v letu 1979 se bodo krajevne skupnosti usmerile v reševanje in opravljanje naslednjih nalog: - na področju stanovanjskega gospodarstva se bodo aktivneje zavzemale za razvoj hišne samouprave, za organizacijo in delovanje hišnih svetov ter njihovo sodelovanje pri upravljanju s stanovanjskim fondom in sredstvi, - na področju komunalnega gospodarstva bodo urejale predvsem tiste zadeve, ki so za posamezen kraj oziroma krajevno skupnost prioritetne, kot n.pr.: vodovod, električno omrežje in kanalizacija, urejanje, vzdrževanje in gradnja drugih komunalnih objektov, in se povezovale s komunalno skupnostjo, - na področju otroškega varstva in izobraževanja se bodo vključevale v problematiko otroškega varstva in izobraževanja skupno s samoupravno interesno skupnostjo za otroško varstvo in izobraževanje ter sodelovale pri realizaciji programa izgradnje VVZ in šol, na področju socialnega varstva bodo s samoupravno interesno skupnostjo za socialno skrbstvo sodelovale pri organiziranju pomoči ostarelim občanom in dodeljevanju družbene pomoči, obravnavale socialno problematiko in vplivale na izvajanje socialne politike, - na področju telesne kulture bodo razvijale predvsem množično rekreacijo ter sodelovale pri izgradnji osnovnih športnih objektov, - na področju kulture bodo v sodelovanju s kulturno skupnostjo vzpodbujale ustanavljanje novih amaterskih skupin na posameznih področjih kulturne dejavnosti, pospeševale dejavnosti že delujočih skupin ter sodelovale pri razreševanju zagotavljanja prostorskih in drugih pogojev za njihovo delovanje, - na področju obveščanja občanov bodo razvijale takšno obveščanje, ki bo omogočalo aktivnejše vključevanje delovnih ljudi in občanov v delo na vseh področjih delovanja krajevnih skupnosti, - na področju varstva potrošnikov se bodo zavzemale za ustanovitev svetov potrošnikov in za izboljšanje preskrbe občanov, - na področju varstva in izboljšanja človekovega okolja se bodo prizadevale za boljšo ureditev kraja oziroma krajevne skupnosti, - na področju varstva potrošnikov se bodo zavzemale za ustanovitev svetov potrošnikov in za izboljšanje preskrbe občanov, — na področju varstva in izboljšanja človekovega okolja se bodo prizadevale za boljšo ureditev kraja oziroma krajevne skupnosti, — na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo izvajale načrtovane naloge usposabljanja ter zagotavljale kadrovsko in materialno stanje ljudske obrambe, družbene samozaščite ter civilne zaščite, se povezovale s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter društvi na svojem področju in usklajevale njihove priprave in načrte. Za razvoj in organiziranost krajevne samouprave ter uveljavitev delegatskega sistema in reševanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih bo v letu 1979 potrebno zagotoviti ustrezna finančna sredstva. Financiranje programskih nalog krajevnih skupnosti bo tudi v letu 1979 potekalo iz sredstev, zbranih po samoupravnem sporazumu temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki na podlagi samoupravnega sporazuma združujejo sredstva za financiranje programov krajevnih skupnosti. Del programskih nalog krajevnih skupnosti za leto 19^9 bodo financirale ali sofinancirale samoupravne interesne skupnosti po interesnem področju. Krajevne skupnosti bodo v letu 1979 del sredstev, zbranih na osnovi samoupravnega sporazuma za financiranje programov krajevnih skupnosti, združevale za financiranje dogovorjenih skupnih nalog ter za solidarnostno financiranje prioritetnih nalog (vodovod, elektrika) in združevale del sredstev za gradnjo objektov družbenega standarda v občini Ljubljana Moste-Polje. 8. SPLOŠNA PORABA Oblikovanje splošne porabe v občini Ljubljana Moste-Polje izhaja iz nalog srednjeročnega programa — razvoja občine ter smernic družbenega razvoja občine za leto 1979, upoštevajoč izhodišča resolucije o izvajanju družbenega plana za obdobje 1976-1980. Za splošno porabo je značilno, da ima močno materialno osnovo-podlago, ki jo zagotavlja ugodna realizacija proračunskih prihodkov in na novo uvedeni prihodek-davek iz OD delavcev. Ob upoštevanju izhodišč-smernic in ugodne materialne podlage občine je potrebno upoštevati, da se v letu 1979 iz splošne porabe ne bo financirala kolektivna komunala, ki je prenesena na samoupravne komunalne interesne skupnosti in da bo potrebno proračunske prihodke nameniti izključno za splošno porabo v letu 1979. Poleg teh osnovnih izhodišč bo treba pri formiranju sredstev splošne porabe za leto 1979 upoštevati tudi: — da je splošna poraba sestavni del ostalih potreb, osebne in skupne, in da se obravnavajo kot celota v TOZD in krajevnih skupnostih, da bi se zagotovil neposreden vpliv delavcev v TOZD in občanov v krajevnih skupnostih na njen skladen obseg, — da načelo samofmanciranja družbeno-političnih skupnosti nujno upošteva tudi odvisnost splošne porabe od materialne osnove gospodarstva; — da bo oblikovanje splošne porabe v okviru celotne porabe temeljilo na zagotovitvi izvajanja osnovnih in zakonskih funkcij občine, kakor tudi na zagotovitvi izvajanja nalog, ki izhajajo iz predpisov ter splošnih aktov občinske skupščine; — da je iz splošne porabe potrebno izločiti dejavnosti, ki po svoji vsebini ne sodijo vanjo; Ob upoštevanju gornjih izhodišč za oblikovanje splošne porabe bo potrebno zagotoviti sredstva za naslednji obseg nalog-dejav-nosti: delovanje predstavniških teles občinske skupščine, upravnih organov občinske skupščine, sodišč združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja, dejavnost ljudske obrambe, varnosti, družbene samozaščite, civilne zaščite, zagotavljanje družbene skrbi za borce NOV v skladu z občinskimi predpisi, funkcionalno dejavnostjo krajevnih skupnosti, delovanjem delegatskega sistema in še nekatere druge naloge, ki so vezane na izvajanje funkcije občine. Splošna poraba v prvem polletju 1978 je v primerjavi s porabo v enakem obdobju lanskega leta višja za 21,2 %. V letošnjem prvem polletju je porast splošne porabe višja kot je rast družbenega proizvoda, vendar podatki za polovico leta niso primerljivi z rastjo družbenega proizvoda za celo leto, kar se da sklepati, da bo splošna poraba v letu 1978 zaostajala za rastjo družbenega proizvoda. 9. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA V prizadevanju za uresničevanje ciljev in nalog splošne ljudske obrambe v občini kot odraza prizadevanj družbenopolitičnih, družbenih, samoupravnih organizacij in skupnosti ter idejno p°' litične usmeritve Zveze komunistov, bomo v letu 1979 skrbeli za izvrševanje nalog po posameznih področjih ljudske obrambe. Pfi tem bomo izvajali sprejeto dolgoročnejšo usmeritev, opredeljeno v zakonskih in družbenopolitičnih dokumentih, med seboj P°' vezujoč vse dejavnike vseljudskega odpora ter njihovo usklajevanje v enotno idejnopolitično ter samoupravno opredeljevanje nalog obrambnih struktur v občini, SIS, KS in OZD. Zavedujoč se, da mora splošni ljudski odpor ostati vseljudsko podružbljeno gibanje ob aktivnem delovanju vseh zavestnih subjektivnih sil v občini i» izhajajoč iz teh temeljnih postavk, v katerih imajo posebno vlog0 zavestno organizirane socialistične sile in samoupravljanje, bomo v letu 1979: Na področju obrambnih priprav občine: — V vseh organizacijah in skupnostih, kjer do sedaj niso ustanovil' odborov oziroma drugih ustreznih organov za ljudsko obramb0 in družbeno samozaščito, bomo te organe formirali, ozirom3 tam, kjer ti ne delajo dovolj aktivno, bomo njihovo delo p0-živili. — Zavzemali se bomo za dosledno izvajanje zakona o ljuC*s^ obrambi skladno s smernicami Zveze komunistov. Pri tem bomo posebno skrb posvečali podružbljanju ljudske obramb6 ' KS, OZD, v vaseh in naseljih, ulicah in večjih hišah ter aktivih delovanje njihovih pristojnih samoupravnih organov v sodel° vanju z družbenopolitičnimi organizacijami. — V vseh proizvodnih, storitvenih in družbenih dejavnostih b°,Tl na podlagi samoupravnega sporazumevanja in dogovaijanja 1 gotovih materialne in druge pogoje za vojno proizvodnjo 1 storitve po izdelanih konkretnih načrtih. u — Pri podpisnikih družbenega dogovora o oblikovanju posebm blagovnih rezerv bomo v skladu s sprejetim programom 1 gotovih oblikovanje posebnih blagovnih rezerv osnovnih živl skih in neživilskih proizvodov za obrambne strukture in P” trebe občine. Doseči je enomesečno zalogo zdravil in sani16 nega materiala v zdravstvenih organizacijah in lekarnah. a — Posvetili bomo posebno skrb vzgoji in usposabljanju kadrov delo v vojnih razmerah predvsem na področju proizvodni preskrbe, prometa, storitvenih dejavnostih, zdravstvu ter obv ščanju prebivalstva. ... — Zagotoviti moramo materialno in kadrovsko popolnitev ob°' skih vojnih zvez za njihovo delovanje v mirnodobskih in vojn* razmerah, A — Z mestom Ljubljana bomo sodelovali pri izpopolnitvi slu* O JO A (opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje). ^ — Izpopolnili bomo organizacijo predsedstva, izvršnega sve*t,|j upravnih organov skupščine občine ter jih materialno oski° za delovanje v vojni. n. I — Organizacijsko in kadrovsko bomo izpopolnili oddelek za lju sko obrambo ter mu ustvarili pogoje za uspešno delovanje ^ — Izvajali bomo urjenje vseh obrambnih struktur v občim boljše izvrševanje nalog v vojnih razmerah. Na področju civilne zaščite: — Z namenom, da dosežemo dobro organizacijo civilne za^’,t!jo občini, bomo na podlagi občinskega statuta ob upošteva določil statuta mesta Ljubljana sprejeli ustrezne občih- y odloke in poskrbeli za dosledno izvajanje njihovih dolo° vseh tistih sredinah, na katere se nanašajo. . — Vlagali bomo maksimalne napore za izboljšanje kadrovsK „ sestava vseh struktur civilne zaščite In pri tem zlasti pomlajevanje in usposabljanje štabov in enot civilne zaše1 ^ krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. . dalje si bomo prizadevali, v enote in štabe civilne zaščite v čiti večje število žena. jfljh - Za uspešno izvajanje ukrepov in nalog civilne zaščite v v°J .(j razmerah ali ob velikih naravnih nesrečah moramo zagof® v ustrezno in načrtno materializacijo enot civilne zaše* občini. . gjfli - Dodelati moramo programe izgradnje javnih zaklonišč v 0 yi in pospešiti realizacijo že dogovorjenih gradenj na dolo lokacijah, s čimer bomo izboljšali obstoječe stanje. 0jjc - V duhu podružbljanja in vzgoje o samozaščiti širokih m1' |St-bomo nadaljevali z izobraževanjem nerazporejenega preb1 J va in se zavzemali za izpopolnjevanje sistema in kvaliteto pouka. ~ Ustanovili bomo občinski združeni odred civilne zaščite in ga po programu postopoma opremljali ter usposabljali za izvajanje ukrepov. Ustanovili bomo tudi specializirane enote civilne zaščite pri občinskem štabu za civilno zaščito. Na področju mobilizacijskih zadev: še bolj se bomo zavzemali za pridobivanje mladincev v vojaške šole aktivnih starešin JLA. Ob sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami bomo zagotavljali boljše kadrovanje za šole rezervnih vojaških starešin. Dogradili bomo sistem mobilizacije vojnih obveznikov in ga prilagodili krajevnim razmeram ter usposobili nosilce za njegovo dobro delovanje. — Pri nabornih zadevah bomo ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij izboljšali izbor kadrov za potrebe JNA in nabornike pripravili na odsluženje vojaškega roka. Na področju teritorialne obrambe: — Izboljšali bomo kadrovsko strukturo enot in štabov teritorialne obrambe v občini z mlajšimi in strokovno usposobljenimi kadri. — Zagotovili bomo potrebno osnovno materializacijo teritorialne obrambe v občini. — Skrbeli bomo za nadaljnje usposabljanje pripadnikov enot in štabov teritorialne obrambe za boljše izvrševanje borbenih nalog. PREDLOG Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. Ust SFRJ, št. 6/76) in 2. člena odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Ur. Ust SRS, št. 4/78) in v skladu s 24., 28., 38. in 186. členom ter z določiti 28., 32., 41., 211. m 235. člena statuta občni Ljubljana Moste-Polje (Ur. Ust SRS, št. 2/78) izhajajoč iz smernic za izvajanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje 19764980 v letu 1978, so skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopoUtičnega zbora ter skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje, SIS za raziskovahio dejavnost, SIS za kulturo, SIS za zdravstvo in SIS za socialno varstvo, dne...... sprejele ODLOK o obvezni pripravi dokumentov »LJUBLJANA 2000" V-------------------------------J 1. člen Samoupravne interesne skupnosti, ki delujejo na področjih P° sebnega družbenega pomena in večje ter pomembnejše asociacij1 združenega dela,ki jih določijo izvršni sveti občin in mesta Ljubljane, sprejmejo tudi sklepe o pripravi svojih dolgoročnih plan°Vi skladno z načeli družbenega planiranja. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je skupno1 Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane in izvršnimi sve1 skupščin drugih ljubljanskih občin odgovoren za pripravo d°' kumentov iz 2. člena tega odloka in za usklajevanje med občino 111 drugimi občinami ter mestom. Enako je Izvršni svet Skupš" ^ vršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane določil delovni pr°8r; l za izdelavo dokumentov iz 2. člena tega odloka in usklajen . izvršnimi sveti skupščin drugih občin, ki so se dogovorile o n ., občinskem sodelovanju in Izvršnim svetom Skupščine mesta L-J a ljane delovni program za izdelavo dokumentov iz 3. člena odloka. 9. člen .M' Sredstva za izdelavo dokumentov ..Ljubljana 2000“ sc j. /ujejo na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju s štev. Delovni programi so sestavni del teh sporazumov. , vu Samoupravne sporazume o združevanju sredstev za iz“l'|Cg) dokumentov ..Ljubljana 2000“ bodo podpisniki samoupra'1 ^ sporazuma o usklajenem pristopu in naročilu strokovnih g^AnO'1 izdelavo dolgoročnih planskih dokumentov ..Ljubljana -podpisali do 30. oktobra 1978. 10. člen J Skladno z načeli družbenega planiranja sklenejo nosilci I’‘ j,, ranja samoupravni sporazum o usklajenih delovnih program1 pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv. S samoupravnimi sporazumi in delovnimi programi se .P yi)V< opredeli tudi metodološka in usklajevalna vloga nosilca ^,.$0 strokovnih gradiv dokumentov ..Ljubljana 2000“ glede na s°°bve/-pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti i'1 ( , „0-nosi udeležencev planiranja,-da posredujejo potrebne podatK silcu izdelave dokumentov. 5. člen Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi elementov za dogovore o temeljih dokumentov ..Ljubljana 2000“ skladno z načeli sočasnega, usklajenega in celovitega planiranja. 1 rt člen ^ Nosilci planiranja bodo uporabljali skupno obvezno logijo in skupne minimalne obvezne kazalce, ki jih predpiše ^ izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. ppe Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje bo s’ ^e(\ z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, izvršnin11 skupščin drugih ljubljanskih občin in izvršnimi sveti skupščin °bčin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, predpisal Po potrebi dopolnitev skupne obvezne metodologije in minimalnih kazalcev , ki so za Ljubljano posebej pomembni. 12. člen . Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje bo uskla-jeno z izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in Iz-^nim svetom Skupščine mesta Ljubljane za dokumente iz 2. člena tega odloka in skupno z izvršnimi sveti skupščin drugih občinjci so sedogovorile o medobčinskem sodelovanju in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane za dokumente iz 3. člena pred- ~ skupščini osnutek smernic najkasneje do 20. septembra 1979, " udeležencem dogovorov o temeljih planov osnutke dogovorov o temeljih planov najkasneje do 20. marca 1980, ~ skupščin-osnutke planov najkasneje do 20. marca 1980 " skupščini predlog plana najkasneje do 30. oktobra 1980. Skladno z načeli sočasnega in kontinuiranega planiranja bodo n°silci planiranja iz 5. člena prilagodili pripravo posameznih faz svojih planov rokom iz prejšnjega odstavka. Roki iz prvega odstavka bodo s posebnim sklepom po potrebi Usklajeni s programom priprave dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine občine uatum: Ljubljana Moste-Polje Marjan MOŠKRIČ PREDLOG ‘ \ Na osnovi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. Ust SFRJ, st. 6/76) ter v skladu z 24., 28., 38. in 186. členom ter skladno z določili 28., 32., 41., 211. in 235. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. Ust SRS, št. 2/78) in upoštevajoč odlok o uvajanju obveznih priprav prostorskih Phnov v SR Sloveniji (Ur. Ust SRS, št. 4/78) so skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopoUtičnega zbora ter skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje, SIS za raziskovalno dejavnost, SIS za kulturo, SIS za zdravstvo in SIS za socialno varstvo dne.sprejele ODLOK o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 1 2 1. člen S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje lii K>n°' so^asno> dogovorno in usklajeno s skupščinami drugih ' ‘bljanskih občin in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s si-ro\'10m družbenega planiranja določa obvezno pripravo srednje-uu,lega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana . °ste-Polje za obdobje od leta 1981 do leta 1985 (v nadaljnjem Sedilu: srednjeročni plan). 2. člen ^ Srednjeročni plan se pripravi na podlagi povezanosti ekonom-0,c8a, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja za si| °bje od leta 1981 do leta 1985. Srednjeročni plan se izdela adno z dokumenti ..Ljubljana 2000“. K pripravam za izdelavo in sprejem srednjeročnega plana se pristopi takoj. 3. člen Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planov ter pripravi elementov za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih srednjeročnih planov skladno z načeli sočasnega, srečevalnega, usklajenega in celovitega planiranja. S tem nosilci planiranja istočasno izpolnijo obveznost, ki izhaja iz določil 1. odstavka 5. člena odloka o obvezni pripravi dokumentov ..Ljubljana 2000“. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljane Moste-Polje je skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane in izvršnimi sveti skupščin ostalih ljubljanskih občin odgovoren za pripravo plana iz 1. člena tega odloka in za usklajevanje med občino in drugimi občinami ter mestom. Zagotavljanje družbene koordinacije med skupščino občine, strokovnimi delovnimi organizacijami, izvršnim svetom in drugimi organi v občini, družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter izmenjavo mnenj in usklajevanje stališč med občino, drugimi občinami in mestom, oblikovanje političnih pobud za proučitev pomembnejših planskih vprašanj ter uresničevanje družbenega vpliva na delo organov skupščine občine pri pripravi in sprejemanju plana, bo zagotavljal ustrezen družbeni organ za planiranja Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Opravljanje tekočih nalog, stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnih organov s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami za pripravo plana in za enotnost izvajanja sprejete politike in nalog bo zagotavljal ustrezen organ za planiranje Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 5. člen Nosilec izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana je Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, ki mora pri pripravi gradiv sodelovati tudi z drugimi znanstvenimi in strokovnimi organizacijami, gospodarsko zbornico ter s pristojnimi upravnimi organi in službami. Obseg in vsebina dela na izdelavi srednjeročnega plana občine bo opredeljena z delovnim programom. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje bo usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane določil delovni program za izdelavo plana iz 1. člena tega odloka. Sredstva za izdelavo srednjeročnega plana se zagotovijo v proračunu občine, lahko pa se združujejo na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev ali iz drugih virov. Skladno z načeli sočasnega, usklajenega, srečujočega in celovitega planiranja sklenejo nosilci planiranja samoupravni sporazum o usklajenih delovnih programih in o medsebojno usklajenem pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv. S samoupravnimi sporazumi in delovnimi programi se posebej opredeli tudi metodološka in usklajevalna vloga nosilca izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti in obveznosti udeležencev planiranja, da posredujejo potrebne podatke nosilcu izdelave planov. 7. člen Udeleženci planiranja bodo uporabljali skupno obvezno metodologijo in skupne minimalne obvezne kazalce, ki jih predpiše Zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje bo dogovorno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin, po potrebi predpisal dopolnitev skupne obvezne metodologije in minimalnih obveznih kazalcev, ki so za Ljubljano posebej pomembni. 8. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje bo usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane za plan iz 1. člena tega odloka predložil: — skupščini osnutke smernic najkasneje do 20. septembra 1979 — udeležencem dogovorov o temeljih planov osnutke dogovorov o temeljih planov najkasneje do 20. marca 1980 — skupščini osnutke planov najkasneje do 20. marca 1980 — skupščini predlog plana najkasneje do 30. oktobra 1980 Skladno z načeli sočasnega in srečevalnega planiranja bodo nosilci planiranja iz 3. člena pripravili osnutke posameznih faz svojih planov v rokih iz prejšnjega odstavka. Roki iz prvega odstavka so skladni z roki, kijih določa Odlok o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000“, in se bodo po potrebi uskladili s programom priprave srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do 1985. Roki iz prvega odstavka se bodo prav tako po potrebi uskladili s programom priprave srednjeročnega prostorskega plana SR Slovenije za obdobje do leta 1985. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Št: Predsednik skupščine občine Datum: Ljubljana Moste-Polje Marjan MOŠKRIČ OBRAZLOŽITEV Z-------------------------------- Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 2/78) in v skladu s 107. členom zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ št. 22/74) ter 52. členom zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS št. 23/76)je skupščina občine na 6. seji zbora združenega dela, 6. seji zbora krajevnih skupnosti in 6. seji družbenopolitičnega zbora dne 16. novembra 1978 sprejela ODLOK o organizaciji in delovanju predsedstva, izvršnega sveta ter upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v vojni X________________________________J k predlogu odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od 1981 do leta 1985 in o obvezni pripravi dokumentov Ljubljana 2000. Obrazložitev je bila podana k osnutku odloka, o katerih je že razpravljala skupščina dne 13. julija 1978. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, izvršni sveti skupščin ljubljanskih občin in izvršni sveti skupščin občin medobčinskega sodelovanja so se dogovorili za enotno besedilo predlogov odloka. Bistvene spremembe v predlogu odlokov glede na osnutek so v 8. členu odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od 1981 do leta 1985 in v 12. členu odloka o obvezni pripravi dokumentov ,,Ljubljana 2000", kje so spremenjeni roki predložitve planskih dokumentov skupščini občine. Izvršni svet predlaga skupščini, da predlog odtoka sprejme. Predlagatelj odloka — svet za ljudsko obrambo, varnost in dnj beno samozaščito skupščine občine bo seznanil delegate z GJe' govim besedilom na seji skupščine občine oziroma zborov. OBRAZLOŽITEV Skupščina občine je na seji dne 12. 9. 19 74 sprejela organizaciji in delovanju piedsedstva skupščine občine Ljub1' j Moste-Polje, izvršnega svc.u ter občinskih upravnih organov v vu'^ ki pa ne ustreza doseženemu razvoju in spoznanjih za delo^ da organov skupščine občine v vojni. Zato predlagamo, ^ skupščine občine sprejmejo nov odlok, v katerem se drugače o ^ nizirajo in delujejo njeni organi v vojni. V novem predlogu od‘ o organizaciji in delovanju predsedstva, izvršnega sveta in organov skupščine občine v vojni in v posebnih vojnih raž"'1J predvidevamo drugačno organizacijo in sestav, ki bo ornoS ^ večjo prilagajanje nastalim vojnim situacijam. S tem rUtrne,n$ predvideva predlog odloka širši in ožji sestav predsedstva, ‘zvrSL^lO sveta in upravnih organov skupščine občine, kar bo orn°^jtgfi fleksibilnejše prilagajanje nastalim razmeram. Pri izdelavi Pre1 vanju okvirno predvidenega razmerja med profesionalnimi in rl profesionalnimi sodniki pri splošnih sodiščih združenega dela. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je '>a 16. seji dne 26. septembra 1978 obravnaval predlog Sodišča združenega dela v Ljubljani z dne 14/9-1978 in sprejel n3-slednji SKLEP Izvršni svet predlaga skupščini občine, da sprejme Odlok o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani (povečanje števila sodnikov od 4 na 7). IZGRADNJA OBJEKTOV DRUŽBENEGA STANDARDA POROČILO operativnega ddbora za izgradnjo objektov družbenega standarda za obdobje januar—oktober 1978 (samoprispevek II) X__ _____ J 1 IZGRADNJA OBJEKTOV Z referendumom za 2. samoprispevek za izgradnjo vzgojnovarst-Venih zavodov, osnovnih šol, zdravstvenih domov in domov za starejše občane je bil sprejet tudi investicijski program izgradnje, ki So ga občinske skupščine v Ljubljani uzakonile tudi z odlokom o Uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin. investicijski program obsega: vktu 1977: *• Zdravstveni dom Moste - prizidek za otroški dispanzer } Prizidek OŠ Zalog Wz Novo Polje z dvema objektoma VVZ Sneberje in VVZ Novo Polje vletu 1978: OŠ Nove Jarše • VVZ Hrušica 3. a. VVZ Novo Polje 1. 2 oddelka za otroke, stare od 0 do 2 let 24 otrok 2 oddelka za otroke, stare od 2—3 leta 24 otrok 1 oddelek za otroke od 3—7 let 20 otrok Skupaj 68 otrok 2. Centralni upravni prostori za tri objekte 3. Centralna kuhinja in mlečna kuhinja 4. Centralna pralnica 5. Zaklonišče. Pričetek gradnje 15. oktober 1978. Razlog za zamudo je zakasnitev pri pridobivanju tehnične dokumentacije. Konec gradnje v juliju 1979. 3. b. VVZ Sneberje 1. Trije oddelki za otroke stare od 3—7 let 60 otrok 2. Razdeljevalna kuhinja 3. Zaklonišče Pričetek gradnje v oktobru 1978. Razlogi za zamudo so nastali zaradi težav pri pridobivanju zemljišča in zaradi nepopolne tehnične dokumentacije. Del zemljišča, namenjenega zunanji ureditvi še ni pridobljen in je uveden postopek razlastitve. Konec gradnje v aprilu 1979. 4. OŠ Nove Jarše 1. Samostojna OŠ z 18 učilnicami 2. Telovadnica (velika 16 x 28 m, in mala 10 x 12 m) 3. Kuhinja za OS in VVZ 4. Zaklonišče Pričetek gradnje v aprilu 1979. Zamuda po terminskem planu je nastala zaradi skupne izgradnje OŠ in VVZ, ki je po Odloku predviden v letu 1981. Konec gradnje v septembru 1980. t. v|etu 1979: b- OŠ Dolsko z dvema oddelkoma za predšolske otroke • VVZ Zalog Dom upokojencev vktu 1980: 9- VVZ Štepanjsko naselje yktu 1981: !*■*• OŠ Štepanjsko naselje * Prizidek OS Novo Polje 2. VVZ Vevče 13. VVZ Nove Jarše \ skupni v vrednosti objektov (na osnovi investicijskih vrednosti) 262.137.000 din (v Ljubljani 1,299.075.000 din). * • Zdravstveni dom Moste — prizidek Dispanzer za otroke, stare od 0-6 let v Namenski prostori • Stomatološki dispanzer 5 ~,kupni prostor! za uporabnike ■ Garderobno - sanitarni prostori • Zaklonišče. h Pričetek gradnje 22. 9. 1978. Razlog za zamudo je zakasnitev pr| Projektiranju. Zaključek gradenj je predviden 1.6. 1979. 2 Prizidek OŠ Zalog l dve matični učilnici in ena za predmetni pouk fizike 3 3 kabineti / vsčnamenske komunikacije • zaklonišče u Pričetek gradnje v januarju 1978. Konec gradnje avgust 1978, P°rabno dovoljenje izdano 4. 9. 1978. 5. VVZ Hrušica 1. 2 oddelka za otroke stare od 2-3 let 24 otrok 1 oddelek za otroke stare od 3—4 let 16 otrok 1 oddelek za otroke stare od 4-5 let 20 otrok l oddelek za otroke stare od 5-7 let 24 otrok Skupaj VVZ za 84 otrok . 2. Razdeljevalna kuhinja 3. Lastna kotlovnica 4. Zaklonišče. Pričetek gradnje v aprilu 1980. Razlog za spremembo terminskega plana je dolgotrajen postopek pridobivanja zemljišča. Zemljišče ni pridobljeno, uveden je postopek razlastitve. Zaključek gradnje je predviden konec 1. 1980. 6. OŠ in VVZ Dolsko 1.4 učilnice za nižje razrede 2. Razdeljevalna kuhinja 3. 2 oddelka VVZ za otroke stare od 4-7 let 4. Zaklonišče. Pričetek del 1. 8. 1979. 7. VVZ Zalog I. faza: 1 oddelek za otroke stare od 2-3 let 2 oddelka za otroke stare od 5-7 let Skupaj VVZ II. faza: 3 oddelki za otroke stare od 3-5 let Skupni gospodarski prostori za I. in II. fazo: 1. Centralna uprava 2. Lastna kuhinja 3. Lastna kotlovnica Pričetek del 1.9. 1979, konec v jeseni 1980. Dodatni program 60 mest (II. faza) sofinancirajo Skupnost otroškega varstva in temeljne organizacije združenega dela. 48 otrok. 20 otrok 40 otrok 60 otrok 56 otrok 8. Dom upokojencev A. Bivalni prostori: — 100 enoposteljnih sob s sanitarijami — 50 dvoposteljnih sob s sanitarijami — dnevni prostori — jedilnica — čitalnica, knjižnica — rekreacija — klub, bife — fizioterapija B. Ostali prostori — čajne kuhinje — upravni prostori — prostori za strokovne službe — ambulanta — servisni (gospodarski) prostori — zaklonišče. Pričetek gradnje je predviden 1. 11. 1979. 9. VVZ Štepanjsko naselje Programirani VVZ Štepanjsko naselje bo podružnični vrtec in bo imel 12 oddelkov za 204 otroke in sicer: 1. 3 oddelke za otroke stare od 0-2 let 36 otrok 2. 2 oddelka za otroke stare od 2-3 let 24 otrok 3. 7 oddelkov za otroke stare od 3-7 let 144 otrok 4. razdeljevalna in mlečna kuhinja 5. lastna pralnica 6. zaklonišče. Vrtec se bo začel graditi konec novembra 1978, kar pomeni 2 leti pred terminskim planom iz Odloka. Skupščina občine in Skupnost otroškega varstva sofinancirata dodatni program 100 mest v vrednosti 11,278.164,67 din. 10. OŠ Štepanjsko naselje 1. 18 učilnic: 12 učilnic za višjo stopnjo 6 učilnic za nižjo stopnjo 2. Telovadnica: velika 16 x 28 m, mala 10 x 12 m 3. Glavna kuhinja 4. Zaklonišče Začetek gradnje 1. 10. 1979. Tudi ta objekt bomo pričeli graditi dve leti preje, kolje določeno s terminskim planom in Odlokom. 11. Prizidek OŠ Novo Polje I. faza: 1.4 učilnice za predmetni pouk 1 matična učilnica I. in II. faza skupaj: 1. 8 učilnic za predmetni pouk 2. Knjižnica 3. Telovadnica 10 x 12 m 4. Razdeljevalna kuhinja 5. Zaklonišče Predlog Izvršnega sveta za financiranje II. faze v vrednosti 11,491.700,00 din, s sredstvi družbenopolitičnih skupnosti. Pričetek gradnje bo 1.3. 1979, kar pomeni 2 leti pred terminskim planom. 12. VVZ Vevče 1. 3 oddelki za otroke, stare od 3—7 let za 60 otrok 2. gospodarski prostori z razdeljevalno kuhinjo in lastno kotlovnico 3. zaklonišče. Tudi ta objekt bomo pričeli graditi preje in sicer. 1.6. 1979. 13. VVZ Nove Jarše I. 1. faza gradnje: 2 odd. za otroke stare od 2—3 let 24 otrok 6 oddelkov za otroke stare od 3—7 let 120 otrok Skupaj I. faza za 144otrok II. II. faza gradnje: 2 oddelka za otroke stare od 0-2 let 24 otrok 1 oddelek za otroke stare od 2-3 let 12 otrok 3 oddelki za otroke stare od 3—7 let 60 otrok Skupaj II. faza za 96 otrok 2. Skupni gospodarski prostori z lastno pralnico, podružničnimi upravnimi prostori in centralno kuhinjo za VVZ in OŠ. 3. Zaklonišče Pričetek gradnje I. faze in gospodarskih prostorov je predviden v aprilu 1979 skupno z osnovno šolo. Dodatni program bodo financi- rale temeljne organizacije združenega dela skupno s Skupnost)0 otroškega varstva. II. FINANCIRANJE IZGRADNJE Skupnost samoprispevek II, bo do konca leta 1981 razpolagala2 naslednjimi viri sredstev: 1. samoprispevek občanov Ljubljane 1,088.515.707,^ 2. sredstva soinvestitorjev 283.661.937,o« Skupaj 1,372.177.645,10 Sredstva, zbrana s samoprispevkom, so glede na izhodiščno l°l° 1978, povečana za letno stopnjo rasti 15 %, medtem ko prispevki soinvestitorjev (samoupravnih interesnih skupnosti) niso valofl9-rani. Poraba sredstev: , Skupščina samoprispevka II in njeni organi, so že v letu 19' opozorili in hkrati tudi sprejeli ukrepe, s katerimi naj bi odpra)^ nesorazmeija med vrednostmi objektov po Odloku in dejanski12" vrednostmi, v trenutku izgradnje, po terminskem planu. Sprejetis° bili sklepi o pospešeni izgradnji objektov, ne glede na termin)10 plan in premeščanju manjkajočih sredstev z bančnimi kredit2 Tako bodo do konca leta 1979 v gradnji vsi objekti, vendar] predolga doba razčiščevanja osnovnih lokacijskih, projektnih ■ lastniških vprašanj, že bistveno vplivala na znižanje investicij8"® potrošnje. Za že dokončane, objekte v gradnji in objekte, katen° gradnja bo pričeta v letih 1978 in 1979, je predvideno organi21 ranje sredstev v višini: 1. Vrednost objektov po Odloku 1,299.075.°°^ 2. Podražitve, izračunane na osnovi povečanja cen v gradbeništvu (osnova 1977 = 1 1,5 %) 266.889.39l>0, 3. Obresti — za bančne kredite 75.302.049.ti Skupaj 1,641.266.441,10 Presežek potrošnje nad viri sredstev znaša tor°J 269.088.786,00 din. Potrebni ukrepi za uskladitev virov s predvideno potrošnjo. Finančno problematiko samoprispevka II opredeljujemo širši družbeni in politični problem mesta Ljubljane in so za10 njeno razreševanje vključene tudi skupščine občin in mesta. Izv*l j nje ukrepov za sanacijo nastale situacije je zato potrebno vod dogovorjeno, predvsem pa vsklajeno. Ukrepi, ki jih je potrebno podvzeti so naslednji: 1. Ponovno pregledati izvrševanje obveznosti do plačevanja san) prispevka in poplačati morebitne zaostanke, tako za leto 19 kakor za tekoče leto; _ ^ 2. Pospešiti pripravo lokacijske in projektne dokumentacije, glede na čas letnih dopustov. Posebno pozornost je potreb posvetiti pridobivanju ustreznih soglasij inšpekcijskih službi ■. 3. Cimpreje razrešiti vprašanja lastniških odnosov in urejeva " okolice objektov (komunala); a 4. Pripraviti dokumentacijo za gradnjo do takšne faze, n3 V objektih, da je mogoče pristopiti k istočasnemu pričetku izg2® nje in s tem k izdelavi kreditnega zahtevka za več objektov; . 5. Usmeriti oddajo del, poleg pogoja izgradnje na ključ, tudi pogoj obrestovanja predplačil; 6. Ponovno ovrednotenje deležev soinvestitorjev v smislu soraZfl1 nega povečanja stroškov in vlaganj. Efekti sprejetih ukrepov. Efekte izvajanja teh ukrepov lahko le ocenimo, ker zavisi va uresničitev od faktorjev, na katere nimamo vplivov (podraži1 . gradbeništvu, letno povečanje OD za predvidenimi 15 %, orga' ranost na področju urbanizma in projektiranja, itd.) Vendar la*ra podamo oceno izvajanja teh ukrepov tudi z vrednostnega vid Elementi so naslednji: 1. Premaknitev pričetka del na objektih v prvi kvartal 1979 2. Oddaja del izvajalcem v paketih 3. Obresti na plačane avanse izvajalcem 4. Povečani deleži soinvestitorjev 5. Povečanje priliva sredstev v letih 1978 za 4 % glede na ocenjeno povečanje Skupaj -1981, 26.000. 000'J, 16.000. 000^) 56.000. 000’gfl 80.000. 00°’ 35.296.3 ,50,°° -r-j 213.296.35°-^ Za izvajanje programa torej ni zagotovljenih 55.792.435 sredstva pa je mogoče zagotoviti bodisi z združevanjem sreds10 področju mesta ali prenosom obveznosti po najetih kredi1111 neposredne uporabnike. Pritok virov: Leto Samoprispevek % povečanja Soinvestitorji Skupaj 1977 178.332.270,45 7,62 24,069.937,80 202.402.208,25 1978 182.278.206,00 62,150.000,00 244.428.206,00 1979 209.619.936,90 15 189,962.000,00 399.581.936,90 1980 241.062.927,45 15 241,062.927,45 1981 277.222.366,50 15 7,480.000,00 284.702.366,50 SKUPAJ 1,088.515.707,30 283,661.937,80 1,372.177.645,10 Stanje po objektih v občini Objekt Sredstva po odloku Predvidena invest.vredn. Razlika 1. ZD Moste 16.800.000,00 18,860,511,55 2,060.511,55 2. OŠ Zalog 8.300.000,00 7,979.064,00 320.936,00 3. VVZ Novo Polje 14,268.000,00 19,624.804,00 5,356.804,00 (2 objekta) 4. OŠ Nove Jarše 40.544.000,00 51,490.880,00 10,946.880,00 5. VVZ Hrušica 8,760.000,00 8,760.000,00 — * 6. OŠ Dolsko 13,608.000,00 17,554.320,00 3,946.320,00 7. VVZ Zalog 5,900.000,00 7,375.000,00 1,475.000,00 8. DU Moste 72,500.000,00 94,250.000,00 21.750.000,00 9. VVZ Štepanjsko nas. 10,713.000,00 13,069.860,00 2.356.860,00 10. OŠ Štepanjsko nas. 40,544.000,00 51,896.320,00 11,352.320,00 11. OŠ Novo Polje 8,300.000,00 10,458.000,00 2,158.000,00 12. VVZ Vevče 5,900.000,00 7.611.000,00 1,711.000,00 13. VVZ Nove Jarše 16,000.000,00 20.320.000,00 4,320.000,00 Skupaj 262,137.000,00 329,249.759,55 67,112.759,55 III. DELO ORGANOV SKLADA SAMOPRISPEVKA II Izvršni svet je na 16. seji dne 26. septembra 1978 med dru- gimi sprejel tudi naslednji SKLEP 1. Operativni odbor, ki ga ustanovi izvršni odbor skupščine skupnosti v soglasju z občinsko skupščino je za svoje delo odgovoren izvršnemu odboru in skupščini občine. Operativni odbor, ki se je prvič sestal 21. 10. 1977, je delo opravil na 10 sejah. Skladno s pristojnostmi je obravnaval programske osnove s projektnimi nalogami, idejne načrte, glavne projekte in investicijske programe. Operativni odbor je tekoče spremljal problematiko izgradnje objektov družbenega standarda, skadno s svojimi pristojnostmi ter sproti objektov družbenega standarda, skladno s svojimi pristojnostmi ter sproti in strokovne službe sklada. Podrobno pa je obravnaval gradiva za posamezne objekte. 1 11 1. Arhitektonske osnove, vprašanja odkupa zemljišč, idejni projekt, terminski plan, investicijski program, korigiran investicijski program 2. Investicijski program, idejni in glavni projekt 3. Vprašanja zemljišča in komunalne opremljenosti, idejni projekt VVZ Snebeije, investicijski program VVZ Snebeije, investicijski program VVZ Novo Polje, idejni projekt VVZ Novo Polje 4. Programske osnove 5. Programske osnove, lokacija 6. Programske osnove, lokacija 7. Lokacije, programske osnove 8. Lokacije, programske osnove, korigirane programske osnove 9. Povečanje programskih osnov, programske osnove, idejni projekt 10. Osnutek programskih osnov, programske osnove 11. Osnutek programskih osnov, programske osnove, zazidalne osnove 12. Osnutek programskih osnov, programske osnove 13. Osnutek programskih osnov, programske osnove 1. Izvršni svet ugotavlja, da je realizacija izgradnje objektov družbenega standarda po Odloku o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda v Ljubljani (II. samoprispevek) na območju občine Ljubljana Moste-Polje naslednja: - Zgrajen je prizidek k Osnovni šoli ZALOG. — Kasnimo z gradnjo objektov po programu 1977 in 1978: Prizidek k Zdravstvenemu domu 1977 VVZ Snebeije 1973 VVZ Novo Polje 1977 OŠ Nove Jarše j 978 VVZ Hrušica 1978 Objekti, kjer bomo pričeli z gradnjo prej in z mi, kot j je predvideno v odloku: pričetek gradnje 21.9. 1978 15. 10.1978 15.10. 1978 april 1979 zemljišče ni pridobljeno večjimi zmogljivost- VVZ Štepanjsko naselje VVZ Nove Jarše OŠ Novo Polje VVZ Zalog ,981 10.12.1978 1980 april 1979 1981 1.3.1979 ' 1980 1.9.1979 - Objekti, kjer gradnja prične prej in v isti zmogljivosti, kot je predvidena v odloku: OŠ Štepanjsko naselje 1981 spomladi 1979 VVZ Vevče 1981 1.6.1979 - Objekti, ki gredo v gradnjo po terminskem planu odloka: VVZ in OS Dolsko Dom upokojencev. 2. Izvršni svet predlaga Skupščini občine, da za dodatni program OŠ Novo Polje najame kredit že v letu 1978 pri Ljubljanski banki - Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana v znesku 11.491.700,00 din. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na % 19. seji dne 17. oktobra 1978 obravnaval poročilo občin- £ skega Operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda in sprejel naslednji " ® SKLEP 1. Izvršni svet ugotavlja prizadevno delo občinskega operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda za čim-hitrejšo realizacijo programa II. samoprispevka. 2. Izvršni svet sprejme poročilo operativnega odbora za obdobje januar-oktober 1978 in ga posreduje v obravnavo na novembrski seji skupščini občine kot sestavni del poročila izvršnega sveta o izvajanju programa II. samoprispevka. A. Sredstva — sklada za pospeševanje gostinstva obrti in trgovine — sklada skupnih rezerv — sklada za pospeševanje gosp. dejavnosti — posojil iz ukinjenega DIS-a — posojil SRS za izravnave v gospodarstvu Skupaj sredstva: B. Obveznosti — poroštvena obveznost Yulon C. Razlika 1.885.935 4.457.521 6.492.117 6.381.276 1.285.473 din 20.502.322 din 14.000.000 din 6.502.322 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Jože KAVČIČ POROČILO o delu Razvojno-gospodarske skupnosti <_________________t___________y Dotok prikazanih sredstev je predviden do leta 1995. Obveznost za Yulon izhaja iz poroštva, ki ga je občinska skupščina prevzela v letu 1965 za investicijski kredit din 21.000.000. V letu 1969 je DO Yulon prišla v težave in ni mogla več pokrivati svojih obveznosti, zato je prišlo do prisilne poravnave. Do ustanovitve RGS so se anuitete odplačevale delno iz presežkov občinskega proračuna, delno pa iz družbeno investicijskega sklada. Ob ustanovitvi RGS naj bi se obveznost za Yulon pokrivala iz sredstev občinske skupščine, ki je prevzela poroštvo, RGS, ki j® prevzela sredstva državnega kapitala in sredstev DO Yulon za katero se plačujejo te obveznosti. V tem času je bilo z Yulonom več razgovorov o soudeležbi pri pokrivanju obveznosti, ti pa delno iz objektivnih razlogov (slabo gospodarsko stanje in priprave na izgradnjo nove tovarne) niso bili uspešni. Tako se je vsakoletna obveznost do sedaj pokrivala 1/3 iz sredstev občinske skupščine in 2/3 iz sredstev RGS. Po sklepu zadnje seje IO RGS se mora skleniti poseben dogovor o pokrivanju nadaljnje poroštvene obveznosti. 1. USTANOVITEV IN PROGRAMSKE OSNOVE 3. UPRAVLJANJE RGS Na pobudo občinske skupščine se je leta 1975 gospodarstvo v občini samoupravno organiziralo v Razvojno-gospodarsko skupnost (RGS), ki je prevzela v skladu z načeli ustave v upravljanje sredstva državnega kapitala, ki se je oblikoval na ravni občine. To so: sredstva ukinjenega občinskega investicijskega sklada, sredstva sklada skupnih rezerv občine do 31. 12. 1970 ter vsa ostala izven proračunska sredstva skupnih rezerv občine do 31. 12. 1979 ter vsa ostala izven proračunska sredstva Samoupravni sporazum o ustanovitvi RGS je podpisalo 60 TOZD in OZD od tedanjih 70. V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Razvojno-gospodarske skupnosti so opredeljena naslednja programska izhodišča: „Temeljni cilj ustanovitve Razvojno-gospodarske skupnosti je zagotavljanje hitrejšega razvoja industrije, predvsem na področju industrijsko-transportne cone, kot tudi hitrejšega razvoja infrastrukture (ceste, voda, kanalizacija, skratka komunalna oprema zemljišč za izgradnjo novih industrijskih zmogljivosti), potrebne za nadaljnjo rast industrije ter vseh tistih gospodarskih dejavnosti, ki omogočajo občanom in delovnim ljudem zadovoljevanje njihovih skupnih in osebnih potreb. Programska izhodišča za delovanje Razvojno-gospodarske skupnosti so opredeljena z vsakoletnim družbenim načrtom, na daljše obdobje pa v srednjeročnem programu razvoja občine Ljubljana Moste-Polje.“ Na tej osnovi je Razvojno-gospodarska skupnost sprejela program svojega dela, kjer je opredelila kot svoje osnovne naloge predvsem: — skladen razvoj gospodarstva, — skrb za gospodarno izrabo prostora, — zagotovitev sredstev za realizacijo potrebne infrastrukture, — izgradnja tržnice in trgovin na izven mestnih območjih, — pospeševanje kmetijstva in ostalih deficitarnih področij gospodarstva, zlasti storitvene obrti in gostinstva v skladu z družbenim načrtom občine! Osnovna naloga Razvojno-gospodarske skupnosti je, da s povezovanjem združenega dela na območju občine daje iniciativo za izvajanje zgoraj omenjenih nalog. Pri tem pa ne gre le za funkcijo dogovarjanja in usklajevanja, ampak z združevanjem sredstev dati tej pobudi tudi materialno podlago. 2. SREDSTVA Ob ustanovitvi Razvojno-gospodarske skupnosti so na to skupnost bila prenešena naslednja sredstva in obveznosti: Najvišji organ upravljanja je skupščina RGS, katero sestavljajo delegati ustanoviteljic. Vsaka ustanoviteljica ima pravico do enega delegata, temeljne organizacije združene v delovno Organizacijo pa lahko izvolijo samo enega delegata, ki predstavlja delovno organizacijo kot celoto. Mandatna doba delegatov traja štiri leta in bo sedaj potrebno začeti s pripravami za volitve novih delegatov. Za uresničevanje politike skupščine je skupščina izvolila iz svoje srede 13-članski izvršilni odbor v katerem so zastopane vse gospodarske panoge v občini in predstavnik občinske skupščine. 4. PROBLEMI PRI IZVAJANJU PROGRAMA RGS Ob ustanovitvi je bila opredeljena kot osnovna naloga RGS skladen in hitrejši razvoj gospodarstva tako na že zasedenih p°' dročjih kot na novih površinah. Večina investicij, načrtovanih za srednjeročno obdobje, je predvidenih v ITS coni (bivše letališče) ter kot nadaljevanje te, v energetski coni Dolsko. Pri izgradnji ITS cone ugotavljamo, da prostor ni vedno smotrno izrabljen. Zazidava novih površin se odvija predvsem glede na interese in finančne zmogljivosti posameznih TOZD. Vsaka TOZD ali OZD s® pojavlja s svojimi interesi, ne glede na prednostne razvojne usmeritve, ki pogojujejo hitrejšo rast. Dogovoriti se je potrebno za princip, da bo dobil vsak novj priseljeni obrat na novi lokaciji status TOZD, to velja še posebej takrat, kadar gre za preselitev obratov iz ene v drugo občino. Pri razvoju gospodarstva pa ne smemo upoštevati samo občinskih interesov. Na območju mesta in občin bi morali izhajati iz selektivne p°' litike usmerjanja industrije v posamezne namensko opredeljen® industrijske cone. Vsaka cona naj sprejema le tisto vrsto industrij®; ki lahko koristi prednosti cone (lega v prostoru, komunalni in drug1 infrastrukturni priključki, vključevanje v gospodarski prostor mesta in občine in se zlahka podreja zlasti ekološkim omejitvam cone). Potrebno je doseči dogovor med občinskimi skupščinami Lju ljane in drugimi interesenti, da bodo združevali sredstva za izgradnjo tistih industrijskih con v mestu, ki imajo za določene dejav; nosti najboljše pogoje in vanje selektivno usmeijati investicije, da bi s tem preprečevali nadaljnjo heterogeno izrabo obstoječih con. Vzporedno z razvojem dejavnosti, katerih osnovni interes j® dohodkovni pa ne smemo zanemarjati spremljajočih dejavnosti, k* bi zagotavljale občanom boljše delovne in življenjske pogoje. Na področju naše občine, ki je obravnavana kot izrazito industrijska, že sedaj čutimo nezadovoljivo reševanje vprašanj, ki vplivajo n®' posredno na zadovoljevanje občanov tako od trgovin, tržnic, obrti, do zdravstva, šolstva in socialnega varstva. Kljub dobro opredeljenemu programu RGS pa nastopajo težave Pri izvajanju tega programa in to predvsem kadrovske in finančne narave. Do sedaj je vsa dela okrog urejanja novih industrijskih con opravljala Soseska, kot pooblaščena organizacija za urejanje stavbnih zemljišč. Zaradi finančnih težav in ker po drugi strani Soseska opravlja svoje naloge le po danih naročilih, se le-ta ni poglabljala v sam razvoj gospodarstva. Poleg tega lahko ugotavljamo, da smo po naši stari navadi sprejemali preveč programov in stališč ter opredeljevali cilje, nismo pa preko ustreznih strokovnih služb poskrbeli za izvajanje teh. To je privedlo do oblikovanja in ustanovitve posebnega koordinacijskega odbora v okviru RGS, do predloga za ustanovitev Posebne strokovne službe RGS in sklenitve samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za realizacijo nalog RGS. S. KOORDINACIJSKI ODBOR Naloge koordinacijskega odbora so opredeljene že v programskih osnovah RGS in so predvsem: a) Na razpoložljivih zazidalnih površinah skrbi za razvoj gospodarstva skladno z družbenim načrtom razvoja občine in mesta. Spremlja in analizira izvajanje družbenega načrta na področju prostorskega planiranja gospodarskih dejavnosti ter predlaga dopolnitve in ukrepe za smotrno izrabo razpoložljivih površin; b) Koordinira in vsklajuje interese med investitorji, izvajalci, skupščino občine in mesta, poslovno banko in ostalimi zainteresiranimi; c) pripravlja predloge za financiranje realizacije programa RGS predvsem na osnovi združevanja sredstev; č) Ob izgradnji gospodarskih objektov skrbi za izgradnjo vseh spremljajočih objektov, predvsem komunalne ureditve, prometa, družbene prehrane, zdravstva, socialnega varstva in po potrebi predlaga oblikovanje interesnih skupnosti za posamezne dele con; d) Sodeluje s pristojnimi organi za enotno ureditev požarno-var-nostnega vprašanja, ljudske obrambe in družbene samozaščite. Koordinacijski odbor je pričel s svojim delom 26. 12. 1977 in je na svojih dosedanjih sejah obravnaval predvsem: ~ izgradnjo železniškega terminala, ~ problematiko industrije, " problematiko gradbeništva, ~ izvajanje srednjeročnega družbenega načrta občine, predlog podrobnega urbanističnega načrta občine, - problematiko cestne infrastrukture, predvsem glede na izgradnjo obvoznic, ~ probleme v zvezi z odpravo nočnega dela žena (Velana). Največ pozornosti pa je bilo namenjeno usmerjanju gospodar-sko-proizvodnih objektov v novo industrijsko cono. Kljub dokaj intenzivnemu delu koordinacij, odbora pa prihaja Zopet do težav, ki so navedene že v problematiki dela RGS in to predvsem: izvajanje sprejetih sklepov in stališč RGS in koordinacijskega odbora, ~ neupoštevanje sklepov RGS in koordinacijskega odbora, — vsklajevanje interesov posameznih udeležencev in zapleten ter dokaj birokratski način pridobivanja raznih dovoljenj, ki zaviralno vplivajo na razvoj določenih dejavnosti (kot primer je lahko trgovina v Dolskem). Vse to je privedlo do ugotovitve, da realizacija nalog RGS ni •nožna brez lastne strokovne službe in je podan predlog za ustano-vitev te službe. Naloga te službe naj bi bila predvsem operativno delo pri izvajanju programa RGS. Strokovna služba se bi financirala iz sredstev za urejanje Zemljišč v industrijskih conah. 6 ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA URESNIČEVANJE PROGRAMA RGS Poleg organizacijskih vprašanj pri izvajanju programa RGS se ^•poredno pojavlja vprašanje sredstev za izvajanje tega programa. Sredstva prenešena na RGS ob ustanavljanju so namreč v večini °bremenjena s poroštvom do DO Vulon. Zato je bil konec leta 1977 pripravljen samoupravni sporazum o združevanju sredstev. Ta sredstva so sicer zelo majhen delež za realizacijo programa RGS in naj bi bila predvsem spodbuda za pridobivanje ostalih Sredstev na osnovi združevanja. V samoupravnem sporazumu je bil podan predlog za združevanje sredstev obveznega posojila, združenih v skladu skupnih rezerv občine, po preteku zapadlosti vročila za dobo treh let, od leta 1978 dalje - povratno in sredstva letno ustvarjenega dohodka iz združenih sredstev sklada skupnih rezerv - nepovratno. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev je od skupno 78 TOZD ali OZD sprejelo 56 oziroma 71,8 %. Če pa gledamo sprejem sporazuma glede na višino možnih sredstev za združevanje, pa predstavlja to 92,7 %. 10 RGS je sprejel na svoji zadnji seji sklep, da individualno obravnava vse tiste TOZD ah OZD, ki sporazuma niso sprejeli ali se o njem niso izjasnili. Na osnovi sprejetega sporazuma bodo združena naslednja sredstva: Leto Povratna sredstva Nepovratna sredstva ' Skupaj Delež 1 podpisnikov 1978 3.663.453 697.941 4.361.395 92,1 % 1979 • 5.972.908 986.942 6.959.850 95,3% 1980 5.843.369 1.326.808 7.169.877 90,5 % Skupaj: 15.479.731 3.011.691 18.491.122 92,77 % Razpoložljiva sredstva RGS do leta 1980 se namenijo predvsem za: — tržnico Moste 5,000.000 din - izgradnjo trgovin v Štepanjskem naselju 5,000,000 din — gradnjo trgovin v izvenmestnih območjih 8,000.000 din - gostinstvo 5,000.000 din Taka opredelitev sredstev je bila prejeta ob ugotovitvi, da je preskrba ena od najdeficitamejših dejavnosti v občini. Za izgradnjo tržnice so se začela pripravljalna dela. RGS sodeluje pri financiranju z 10 %, ostala sredstva pa zagotavlja občina, Samoupravna komunalna interesna skupnost, Ljubljanska banka in Komunalno podjetje Ljubljana. Sredstva za izgradnjo zaklonišča pa so zagotovljena iz sredstev za ljudsko obrambo. V Štepanjskem naselju je nosilec izgradnje IMOS. Pri pridobivanju investitorjev nastopajo težave za dohodkovno neinteresantne trgovske dejavnosti, ki pa so potrebne za zadovoljevanje osnovnih potreb krajanov. Enak problem nastaja pri pridobivanju investitorjev za izgradnjo trgovin z živili za osnovno preskrbo v izvenmestnih območjih. Sredstva so namenjena za reševanje teh problemov v KS Hrušica, Bizovik, Zg. Kašelj in Snebeije. Gostinstvo v naši občini doživlja zadnjih nekaj let stagnacijo v svojem razvoju zaradi nizke akumulativnosti. S sredstvi RGS bi zagotovili izgradnjo samopostrežne restavracije v Štepanjskem naselju in adaptacijo gradu Kodeljevo. K samoupravnem sporazumu lahko pristopi vsak, ki želi svoje razvojne programe uresničevati na področju naše občine. 7. ZAKLJUČKI 1. Da dosežemo racionalno izrabo prostora mora lokacija posameznih dejavnosti zagotavljati možnost razvoja tako industriji in ostalim dejavnostim, kot kmetijstvu, zato je nujno sodelovanje RGS pri izdelavi prostorskih planov in načrtov razvoja. 2. Zagotoviti izvajanje sklepov RGS in doseči spoštovanje teh sklepov na vseh nivojih. 3. Doseči moramo koordinacijo razvoja posameznih dejavnosti s širšega družbeno političnega vidika. 4. Pri usmerjanju posameznih dejavnosti na novih industrijsko transportnih conah uveljavljati tudi dohodkovno načelo. Prednost dobijo TOZD ali OZD, ki s svojo organizacijsko obliko vplivajo na rast družbenega proizvoda občine. 5. RGS mora biti iniciator za uveljavljanje vseh oblik združevanja dela in sredstev. 6. RGS mora aktivno sodelovati pri pripravi srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja. 7. Zaradi široke problematike razvoja gospodarstva naj se v okviru Soseske organizira posebna skupina za našo občino. Iz navedenega je razvidno, daje RGS nosilec razvoja gospodarstva občine, kar je osnovni pogoj za razvoj vseh ostalih dejavnosti, ki so nujne za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov. Vse to bo možno realizirati le ob podpori vsakega posameznika, TOZD ali OZD in vseh družbeno političnih organizacij. Razvojno-gospodarska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje POROČILO o delu Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste* Polje V____________'__________J Skupnost je bila ustanovljena 20. 6. 1978 na osnovi podpisanega samoupravnega sporazuma, za katerega se je odločilo 80 % vseh TOZD, KS in SIS v občini. Prva naloga je bila zbiranje sredstev po podpisanih sporazumih Do konca septembra je bilo realiziranih preko 60 % vplačil za leto 1978. Ker je bila skupnost ustanovljena šele v sredini leta, nastopajo težave pri realizaciji plačil. Po programu bi na osnovi samoupravnega sporazuma morali zbrati okoli 7.000.000 din. Do konca leta bomo verjetno uspeli zbrati vsa sredstva. Druga naloga je bila financiranje dograditve drsališča v Zalogu Skupnost sklada s sredstvi ni ovirala dograditve drsališča, ker je bil dotok sredstev zadosten. Drsališče bo pričelo predvidoma poizkusno obratovati v začetku novembra. Otvoritev za občane bi naj bila 8. 11. 1978. Gradbeni odbor je aktiven, skupnost pa bo svojo finančno obvezo izpolnila. Tretja naloga je bila pripraviti vse potrebno za bodočo gradnjo Dom* občanov. S tem v zvezi smo: — sprejeli dokončen projektni program — sklenili s Projektivnim birojem Pionir pogodbo za izdelavo investicijske in tehnične dokumentacije za objekt Dom občanov in plačali pogodbeno vrednost — sprejeli terminski program za izdelavo tehnične dokumentacije, po katerem bomo v decembru letos sklepali aranžmaje z Ljubljansko banko, sklepali pogodbo z izvajalcem del in tako pripravili vse potrebno za pričetek del na pomlad leta 1979. Četrta naloga bo povečati število podpisnikov samoupravnega sporazuma in sklepati sporazume o združevanju sredstev O dodatnem združevanju sredstev za Dom občanov so že bili razgovori s Komunalno skupnostjo, s SIS za kulturo, SIS za telesno kulturo in KS Moste. PRIPRAVE NA GRADNJO DOMA OBČANOV V MOSTAH Na osnovi programa, ki ga je pripravil iniciativni odbor in obdelala posebna delovna skupina je Projektivni biro SGP PIONIR Novo mesto izdelal programski osnutek DOMA OBČANOV, katerega je v dokončani obliki potrdil gradbeni odbor 18. julija 1978 in izvršilni odbor skupščine skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje. V tem osnutku, ki je do maksimalne možne mere izkoristil lokacijo, dano po zazidalnem načrtu Centra Most, je v celoti zajet predviden program za vse dejavnosti, katerim naj ta objekt omogoča normalno delovanje in razvoj. Objekt, ki bo kraj družbeno političnega, kulturnega in prosvetnega dogajanja bo tako vsebinsko izpopolnil, s svojo več namembnostjo, sodobne potrebe občana. Raznoliki programi, od gledališke dvorane, knjižnice, prostorov družbeno političnih organizacij, bodo omogočili tudi sodoben utrip tega Centra, preko dneva in noči in temu cilju je podrejen predlagani progiam objekta z jasno grupiranimi prostori za posamezne namembnosti, kar bo tudi na zunaj izražalo v likovno - estetskem smislu notranjo vsebino. Osnutek, ki je bil izdelan kot osnova za obravnavo oziroma za pridobitev lokacijskih pogojev in lokacijske odločbe, kar je trenutno v postopku, predvideva objekt velikosti 26.00 x30.00 m na lokaciji med poslovnim objektom SDK - Veletekstil in stanovanjsko stolpnico Pokopališka 1. Imel naj bi dve podzemni in 3 nadzemne etaže z dodano galerijo. V grobih orisih podan program objekta obsega: — dvorano za 300-320 sedežev, v pritličju in medetaži nad pri- tličjem, z odrom, zaodernim prostorom in stranskimi prostori ob in pod odrom. Dimenzije in razporeditev omogoča fleksibilnost za različne kulturne in druge manifestacije in prireditve. Dvorana z odrom izkorišča celotno razpoložljivo globin0 objekta. Prostori nastopajočih so grupirani ob odru in p01* odrom, za odrom pa je v nivoju pasaže predvidena vsa potrebna manipulacija rekvizitov. Skupna površina vseh navedenih prostorov bo znašala cca 500 m2. Posebno stopnišče omogoča medsebojno povezavo funkcionalno povezanih prostorov med posameznimi etažami. — foyer, v širini 8 m, dvoetažen, izkorišča ostali razpoložljivi prostor ob dvorani. S podaljškom do platoja znotraj stanovanjskega objekta ob Rojčevi ulici omogoča nizanje programa - °d odprte terase, sprehajališča, bifeja in prostora za likovne manipulacije, omogoča povezovanje ali ločitev, pa tudi vključitev celega foyerja k dvorani za primer večjih prireditev z dodatnimi cca 80 sedeži. Skupna površina teh prostorov znaša cca 290 m — vi. kleti so razvrščeni prostori družbeno političnih organizacij in dve dvorani s po 110 m2 in 70 m2 s fleksibilno vmesno steno. Zagotovljen jim je poseben dostop z lastnim stopniščem in garderobami. — nad dvorano in foyeijem je etaža, kjer je v celoti, ob odrskem stolpu, urejena knjižnica s potrebnimi prostori, po minimalnih normativih, s skupino čitalnic ob južni terasi, s svobodnim pristopom do knjige preko informacijskega pulta in z medetažo za knjižno izposojo na dom. Ob lastnem stopnišču je tudi dvigal0 za povezavo z depojem knjig v drugi kletni etaži. — v drugi kletni etaži so poleg že omenjenega depoja za knjižnic0 vsi energetski prostori objekta, dvonamensko zaklonišče (7a skladiščenje za potrebe gledališča) in, kolikor bo na razpolag0 prostor skladišča za ostale uporabnike. Na osnovi pogodbe za izdelavo kompletne investicijsko tehnične dokumentacije so v teku: — izdelava investicijskega programa — geološke raziskave — izdelava lokacijske dokumentacije — in izdelava glavnega projekta. Trenutno nastopajo težave pri pridobitvi ustreznih soglasij sanitarne in požarne inšpekcije ker lokacija taka, kot je bila predvidena po potrjenem zazidalnem načrtu, ne ustreza v celoti predp1" som s teh področij. Zaradi zagotovitve ustreznih odmikov od obstoječih objektov, primernih oziroma predpisanih prometnih poti za intervencijska vozila bo mogoče prišlo tudi do delne korekture predvidene velikosti objekta do manjšega skrčenja programa in manjših odmik°v od sedanje lokacije. Na skupnem sestanku s pristojnimi službami 'j1 inšpekcijami bomo skušali vskladiti oziroma zadostiti vsem predp1' sanim pogojem ob maksimalni ohranitvi zastavljenega programa. Vzporedno s to problematiko se rešujejo zaradi perspektivi zaključitve vsega predela Centra Most tudi vprašanja promet oziroma parkiranja, vprašanja glede dokončnega oblikovanja ureditve okolice in problem zagotovitve oskrbe z vodo, glede na ie izkoriščene kapacitete obstoječega vodovodnega omrežja. Po dogovorjenem terminskem planu planiramo, kolikor ”e pride do korektur zastavljenega programa, v novembru izdajo lokacijske odločbe, še letos pričeti po potrebi s pripravljalnimi deh; gradbeno dovoljenje pridobiti in nadaljevati z gradnjo pa spomlad’ v prihodnjem letu. BELEŽKE: ' : X Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 2/78) in v skladu z 9. členom odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 24/77) je skupščina občine na 6. seji zbora združenega dela, 6. seji zbora krajevnih skupnosti in 6. seji družbenopolitičnega zbora dne 16. novembra 1978 sprejeia SKLEP o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978 x_____________________________________J 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje razpisuje za leto 1978 največ 5 nagrad v znesku 10.000 din in največ 10 plaket. 2. Razpis nagrad in plaket bo v skladu z odlokom o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje izvršila žirija in podala predlog skupščini občine. 3. Žirijo bo imenovala skupščina občine s posebnim sklepom. OBRAZLOŽITEV V skladu z določbami statuta občine in odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine dolžna vsako leto posebej razpisati podelite nagrad priznanj občine za minulo leto. Za zagotovitev izvršitve te naloge predlagamo, da skupščina občine sprejme predlog tega sklepa in na ta način pravočasno zagotovi izvršitev razpisa priznanj občine za leto 1978. V smislu določb odloka o priznanjih občine bodo nagrade in plakete podeljene delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom na predlog žirije za življenjsko delo, velike in posebne uspehe na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter samoupravnega in družbenopolitičnega življenja in dela v občini. BELEŽKE: Z N Na podlagi 9. člena Zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, Št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, dne. 7 7... in seji zbora krajevnih skupnosti, dne...... SKLEP o spremembi sklepa o dodelitvi gozdov v gospodarjenje Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana in Komunalnemu podjetju Ljubljana TOZD Rast V_____________________________________________J 1. Spremeni se sklep št. 321-2/66 od 25. 4. 1966 o prenosu gozdov v gospodarjenjeGozdnemu gospodarstvu L jublj ana in Komunalnemu podjetju Ljubljana TOZD Rast, ki ga je sprejela Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji 22. aprila 1966 tako, da se gozdovi v lasti občanov gozdnogospodarskega območja k.o. Petelinje, Vinje, Sv. Križ, Senožeti, Dolsko, Laze, Volavlje, Lipoglav, Trebeljevo, Javor, Zadobrova — del, Kašelj, Bizovik — del, Sostro, Podmolnik, Dobrunje, Rudnik — del dodelijo Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana, gozdovi v lasti občanov v k. o. Zadobrova - del, Bizovik - del, spomeniški kompleks Urh, Krajinski park Zajčja Dobrava ter gozdne točke in izven gozda rastoče gozdno drevje pa se dodeli Komunalnemu podjetju Ljubljana TOZD Rast. 2. Ta sklep stopi v veljavo z dnem sprejema na skupščini. OBRAZLOŽITEV Iz določb 9. člena Zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74) izhaja, da z vsemi zasebnimi gozdovi gospodarijo izključno le gozdno gospodarske organizacije, v 28. členu in v zvezi 26. člena tega zakona pa je glede gospodarjenja z gozdovi kmetov obvezna ustanovitev obratov za kooperacijo, ki se združujejo v gozdno gospodarsko organizacijo. Po teh določbah Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Rast ne more ustanoviti obrata za kooperacijo ker ta organizacija glede na navedene predpise ne sme gospodariti z zasebnimi gozdovi. Gozdno gospodarstvo Ljubljana lahko gospodari z zasebnimi gozdovi, ki jih obvezno vključuje v obrate za kooperacijo. Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Rast bo še nadalje upravljalo z gozdovi za katere niso bili izdelani gozdno gospodarski načrti in imajo status parkovnih gozdov. Natančna razmejitev upravljanja z gozdovi na območju občine Ljubljana Moste-Polje je razvidna na karti ..ZELENIPAS" Ljubljane. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je sprejela navedeni sklep iz razloga, da se na območju občine prično izvajati določbe 9. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74) in uredijo samoupravne pravice kmetov - lastnikov gozdov. ) Na podlagi 2. odstavka 49. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 42/73 in 2/75) in 187. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela SKLEP o pooblastilu Staninvestu za opravljanje strokovnega nadzorstva nad gradnjo objektov za trg V--------------------'____________________________ I Staninvest Ljubljana TOZD za načrtovanje in organizacijo novogradenj Ljubljana, Kersnikova 6/V se pooblašča, da opravlja strokovno nadzorstvo nad gradnjo objektov za trg na območju občine Ljubljana Moste-Polje. II Za izvajanje tega sklepa skrbi oddelek za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. III • Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu. OBRAZLOŽITEV Zakon o graditvi objektov (Ur. list SRS št. 42/73 in 2/75) v 2. odstavku 49. člena pooblašča Skupščino občine, da organizira strokovno nadzorstvo nad gradnjo objektov za trg na območju občine. Dosedanja stanovanjska gradnja ni potekala kot načrtovana družbena akcija vseh zainteresiranih dejavnikov in se ni uveljavila kot primarna oblika gradnje, temveč so podjetja gradila za trg in zaradi tega je bilo nujno določiti nadziranje. Bodoča stanovanjska gradnja na območju občine naj bi bila organizirana prek stanovanjske skupnosti občine. Trenutno so v gradnji stanovanjski objekti v MS 12/2, ki se gradijo za trg. Zaradi tega je potrebno določiti nadzorni organ v smislu 49. člena Zakona o graditvi. Organizacija, ki opravlja strokovno nadzorstvo, mora biti registrirana za opravljanje takšne dejavnosti. Delavci, ki opravljajo strokovni nadzor, morajo imeti ustrezno izobrazbo v smislu 40. člena Zakona o graditvi objektov. Staninvest Ljubljana TOZD za načrtovanje in organizacijo novogradenj Ljubljana, Kersnikova 6/V je na tukajšnji oddelek poslal ponudbo za strokovni nadzor nad gradnjo stanovanjskih objektov. Svoj predlog utemeljuje z dejstvom, da je izvajanje strokovnega nadzorstva eden izmed temeljnih dejavnosti TOZDa in da ima na tem področju večletne izkušnje, predvsem kar zadeva stanovanjsko in spremljajočo gradnjo ter da razpolaga z ustreznim številom strokovnih delavcev, ki izpolnjujejo pogoje iz 40. člena Zakona o graditvi objektov. Glede na navedeno smo mnenja, da je sklep treba sprejeti v predlaganem besedilu. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 18. seji dne 10. oktobra 1978 sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet predlaga skupščini občine, da sprejme sklep, s katerim se STANINVEST Ljubljana TOZD za načrtovanje in organizacijo novogradenj pooblasti za opravljanje strokovnega nadzorstva nad gradnjo objektov za trg. Z ---------------------------------N Na podlagi 186. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 2/78) in skladno z 89. členom zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS št. 18/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne......... 1978, na seji zbora krajevnih skupnosti dne......... in na seji družbeno-političnega zbora dne.........1978 IMENOVALA RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE „VIDE PREGARC“ X_____-_________________________________________J I. Za ravnatelja osnovne šole „Vide Pregare11 se imenuje: tov. KRASNlC-TOMAŠlC Agno, roj. 14. 7. 1939, profesorica, stan. Pohorskega bataljona 167. II. Ta sklep stopi v veljavo s 1. novembrom 1978. Datum: PREDSEDNIK Številka: SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Marjan MOŠKRlC OBRAZLOŽITEV Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščin občine Ljubljana Moste-Polje je v skladu z zakonom o osnovni lov in njegovimi spremembami in dopolnitvami, razpisala delovr^ mesto ravnatelja osnovne šole „ Vide Pregare", ker se je dosedai’1’ ravnatelj upokojil. Razpis je bil objavljen v časopisu „Delo", d>’e, 14. 6. 1978 s pogoji, ki jih določa zakon o osnovni šoli in družbe dogovor o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. V odprtem roku sta bili vloženi dve pismeni ponudbi in sicer: 1. KRASNIK-TOMAŠlC Agna, roj. 14. 7. 1939, profesoric11 angleškega jezika in svetovne književnosti z literarno teorij0-Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, odd. gerrtid' nistika leta 1964. V letu 1968 je opravila strokovni izpit. Od leta 1964-1969 je bila zaposlena na osnovni šoli Tončkt Ceč v Trbovljah, od leta 1969 pa na osnovni šoli Vide Pregare- 2. ŠTOLFA Darinka, roj. 2. 2. 1936, prof. slovenskega jezika 5 ki.jiževnostjo. Diplomirala je leta 1959. Ima opravljen strokovn' izpit. Poučevala je 12 let m Tehniški elektro šoli, bila zaposle”“ na dopisni delavski univerzi, od leta 1975 pa je prevzela de k/ šefa kabineta predsednika Skupščine mesta Ljubljane. Sedaj le zaposlena v Operi kot tajnik samoupravnih organov. Na osnovi dokumentacije, ki je priložena vlogama, je bilo ug°' tovljeno, da prijavljeni kandidatki v celoti izpolnjujeta razpisi pogoje. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skuplčt občine Ljubljana Moste-Polje je po razpravi in upoštevanju Izvršnega odbora SIS za vzgojo in izobraževanje Občine Ljubi) Moste-Polje, Zavod SRS za šolstvo - organizacijska enota L)’°r Ijana, Sveta osnovne šole „ Vide Pregare" družbenopolitične org11' nizacije šole in krajevne skupnosti Zelena jama sprejela sklep, “, predlaga občinski skupščini, da se imenuje za ravnatelja osnovi’1 šole Vide Pregare tov. KRASNIK-TOMAŠlC Agna. r ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ZAPISNIK S. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 18. septembra 1978 s pričetkom ob 16,30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo družbenopolitičnega zbora je otvoril in vodil Jože LESKOVŠEK, namestnik predsednika družbenopolitičnega zbora. Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. Po obravnavi predloga dnevnega reda so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1 • Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: — 3. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 22. junija 1978 - 4. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 13. julija 1978 3- Razprava o osnutku podrobnega urbanističnega (regulacijskega) načrta za širše mestno območje občine 4. Stanovanjsko gospodarstvo v občini Ljubljana Moste-Polje: a) ocena stanja, program dela in samoupravna organiziranost Samoupravne stanovanjske skupnosti b) poročilo o popisu nedovoljenih gradenj c) poročilo o odpravljanju barakarskih naselij 5- Predlog odloka o pogrebnih svečanostih na območju občine Ljubljana Moste-Polje 6- Poročilo o škodi ob elementarni nesreči z dne 13. 7. 1978 (neurje s točo) 2- Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine občine Kadrovske zadeve 9- Vprašanja delegatov K 1 Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov po prezenčni listi in ugotovila : Od 19 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih '4 delegatov. Odsotnih je 5 delegatov in sicer: Marjanca AGREŽ, Joža CERAR, Janez JAGODIČ. Franc KOLMAN in trika RAČIČ-Š1FT. Seja družbenopolitičnega zbora je sklepčna. Navzoči vabljeni: Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Jože CVETKOVIČ, predsednik izvršilnega odbora občinske samoupravne stanovanjske skupnosti, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Boris NOVAK, dipl. ing. arh., predstavnik Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem, Bogdana ROTH-ŽIGON, samostojni svetovalec za pravne zadeve pri skupščini občine in ing. Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo pri skupščini občine. K 2 Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnika 3. in 4. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 22. junija 1978 in 13. julija 1978 ter soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik 3. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 22. junija 1978 nima pripomb in ga v celoti potrjuje. 2. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na-zapisnik 4. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 13. julija 1978 nima pripomb in ga v celoti potrjuje. K 3 Uvodno je osnutek podrobnega urbanističnega (regulacijskega) načrta za širše mestno območje občine obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Tone PODOBNIK, Miro DEŠMAN, Ciril JERIHA in Boris NOVAK. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek podrobnega urbanističnega (regulacijskega) načrta za širše mestno območje nima pripomb. 2. Družbenopolitični zbor predlaga, da se prouči možnost nove trase Šmartinske ceste, ki bi potekala bliže Savi in se tako izognila naseljema Snebeije in Hrastje. Zavod za družbeni razvoj Ljubljane in Republiška skupnost za ceste naj čimprej ugotovita možnosti in posledice spremembe trase. K 4 a Uvodno je oceno stanja, programa dela in samoupravno organiziranost Samoupravne stanovanjske skupnosti obrazložil Jože CVETKOVIČ, predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. V razpravi so sodelovali: Jože KAVČIČ, Jože CVETKOVIČ, Slavko GERL1CA, Franc MANDELJC, Angelca BUTENKO in Jože LESKOVŠEK. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje podpira predloge izvršilnega sveta skupščine občine in sklepe predsedstva Občinske konference SZDL v zvezi s stanovanjskim gospodarstvom v občini Ljubljana Moste-Polje. K 4 b Uvodno je poročilo o popisu nedovoljenih gradenj obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Anton KOROŠEC, Miro DEŠMAN in Jože KAVČIČ. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na poročilo o popisu nedovoljenih gradenj nima pripomb in podpira predloge izvršnega sveta skupščine občine v zvezi z nedovoljenimi gradnjami. K 4 c Uvodno je poročilo o odpravljanju barakarskih naselij obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Jože LESKOVŠEK, Anton KOROŠEC in Slavko GERLICA. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na poročilo o odpravljanju barakarskih naselij naslednjo pripombo: v poročilu predlagane ukrepe je potrebno razširiti še z naslednjimi: - dokončno se naj odpravi barakarsko naselje ob Kašeljskem mostu, - izdela se naj program odprave barakarskega naselja pri ŽK ŽITO kot tudi drugih posameznih barak, - izvaja se naj program odpravljanja stanovanj VI. in VII. kategorije. 2. Občinski sindikalni svet naj sprejme ustrezne ukrepe, da bodo podpisniki izvajali samoupravni sporazum o minimalnih pogojih zaposlovanja in se zavzame, da ga podpišejo vsi udeleženci. 3. Družbenopolitični zbor podpira prizadevanja in ukrepe za odpravo barakarstva izvršnega sveta skupščine občine, občinskega štaba za odpravo barakarstva in nedovoljenih gradenj ter upravnih organov skupščine občine,, ki naj tudi zagotovijo, da ne bodo nastajala nova barakarska naselja. KS Uvodne obrazložitve predloga odloka o pogrebnih svečanostih na območju občine Ljubljana Moste-Polje ni bilo. V razpravi so sodelovali: Jože LESKOVŠEK, Marjan MOŠKRIČ, Tone PODOBNIK, Ciril JERIHA, Slavko GERLICA, Božidar TONI, Anton KOROŠEC in Robi DELORENZO. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o pogrebnih svečanostih na območju občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu s priporočilom: da naj pravilniki obvezujejo tudi tiste krajevne skupnosti, ki na svojem območju nimajo pokopališč ter, da naj bodo sestavljalci pravilnikov pozorni na 13. in 14. člen odloka, ki se naj v pravilniku še bolj razčlenita. K6 Uvodno sta poročilo o škodi ob elementarni nesreči z dne 13. julija 1978 (neurje s točo) obrazložila Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine in ing. Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo pri skupščini občine. V razpravi so sodelovali: Jože LESKOVŠEK, Anton KOROŠEC, Marjan MOŠKRIČ, ing. Franc ŠKERL in Slavko GERLICA. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na poročilo o škodi ob elementarni nesreči z dne 13. julija 1978 (neurje s točo) nima pripomb in v celoti podpira akcijo za odpravo povzročene škode ter prizadevanja širše družbene skupnosti za zagotovitev sistema za obrambo pred točo. K7 Uvodno je predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje obrazložila Bogdana ROTH-ZIGON, samostojni svetovalec za pravne zadeve pri skupščini občine. V razpravi je sodeloval Jože LESKOVŠEK. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. K8 Uvodno je predlog za razrešitev sekretarja skupščine občine, izvolitev podpredsednika izvršnega sveta in imenovanje načelnika oddelka za ljudsko obrambo skupščine občine obrazložil Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so z javnim glasovanjem soglasno razrešili Zvoneta TUŠKA dolžnosti sekretarja skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dnem 30. 9. 1978. Nato so z javnim glasovanjem delegati družbenopolitičnega zbora soglasno izvolili Zvoneta TUŠKA za profesionalnega podpredsednika izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Izvolitev velja od 1-oktobra 1978 dalje. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imenuje Zvoneta TUŠKA za načelnika oddelka za ljudsko obrambo skupščine občine. Imenovanje velja od 1. oktobra 1978 dalje. 2. Družbenopolitični zbor zahteva, da se do naslednje seje pripravi predlog sklepa za imenovanje sekretarja skupščine občine. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi ravnatelja osnovne šole Polje in predloga sklepa o razrešitvi ravnatelja osnovne šole Vide Pregare ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Marjan MOŠKRIČ in Anton KOROŠEC. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Dolžnosti ravnatelja osnovne šole Polje se z 31. avgustom 1978 razreši Niko LUKEŽ, roj. 21.9. 1918, stanujoč Ljubljana, Rojčeva 19- 2. Dolžnosti ravnatelja osnovne šole Vide Pregare se z 31. avgustom 1978 razreši Ivan ZUPANČIČ, roj. 6. 5. 1918, stanujoč Ljubljana, Gerbičeva K9 DELEGATSKIH VPRAŠANJ ni bilo. Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče več javil za besedo, je namestnik predsednika družbenopolitičnega zbora ob 19,30 zaključil 5. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. NAMESTNIK PREDSEDNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SEKRETAR Jože LESKOVŠEK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Stane BREZOVAR ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI V_____________________________________________________J ZAPISNIK S. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bilo dne 21. septembra 1978 s pričetkom ob 16,30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1 /I. Sejo je otvoril in vodil Marjan MOŠKRlC, predsednik skupščine °bčine Ljubljana Moste-Polje v sodelovanju z Ljubom ZABUKOVCEM, predsednikom zbora združenega dela in Danilom JURCEM, predsednikom zbora krajevnih skupnosti. Zapisnik skupnega zasedanja je vodil Zvone TUŠAK, sekretar skupščine občine. Predsednik skupščine občine je predlagal delegatom, da se na Predlog Janeza TRTNIKA, predsednika skupščine skupnosti za zaposlovanje — enota Ljubljana Moste-Polje, z dnevnega reda umakne Predlog sklepa o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje, ker do 15. 9. 1978 ni poslalo dovolj TOZD izjav o pristopu k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polje 'n je rok za sprejem samoupravnega sporazuma podaljšan do 15. oktobra 1978. . Predsednik skupščine občine je predlagal, da delegati zbora krajevnih skupnosti obravnavajo kot zadnjo točko dnevnega reda informacijo o požarni varnosti v Ljubljani s predlogom ukrepov, ki bo na dnevnem redu seje zbora občin Skupščine mesta Ljubljana. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine so nato soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: - 3. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 22. junija 1978 — 4. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 13. julija 1978 3. Razprava o osnutku podrobnega urbanističnega (regulacijskega) načrta za širše mestno območje občine 4. Stanovanjsko gospodarstvo v občini Ljubljana Moste-Polje: a) ocena stanja, program dela in samoupravna organiziranost Samoupravne stanovanjske skupnosti b) poročilo o popisu nedovoljenih gradenj c) poročilo o odpravljanju barakarskih naselij 5. Predlog odloka o pogrebnih svečanostih na območju občine Ljubljana Moste-Polje 6. Poročilo o škodi ob elementarni nesreči z dne 13. 7. 1978 (neurje s točo) 7. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine občine 8. Predlog sklepov o potrditvi: — statuta skupnosti otroškega varstva — statuta občinske izobraževalne skupnosti — samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva 9. Predlog sklepa o soglasju k ceni za oddelek dojenčkov v novozgrajenem VVZ Slape ob Rjavi cesti za leto 1978 10. Kadrovske zadeve 11. Vprašanja delegacij 12. Informacija o požarni varnosti v Ljubljani s predlogom ukrepov. K 1 V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno izvolili: 1. Milko MARC, delegata XIV. konference delegacij — Gradis, 2. Dušana KRIŽANCA, delegata II. konference delegacij — Kolinska, in 3. Franca FAJDIGO, delegata XX. konference delegacij — EMONA Blagovni center. Po pregledu pooblastil delegatov zbora združenega dela za 5. sejo zbora združenega dela je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila : Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji pa je navzočih 32 delegatov. Odsotnih je 7 delegatov in sicer: 1 delegat VI. konference delegacij — Velana, 1 delegat IX. konference delegacij - Železniško gospodarstvo, 1 delegat XIX. konference delegacij - Petrol, 1 delegat XXI. konference delegacij — Obloga-Slikoplastika, 1 delegat XXII. konference delegacij - Figovec, 1 delegat XXIII. konference delegacij - HP in 1 delegat XXVI. konference delegacij - Staninvest. Zbor združenega dela je sklepčen. V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: 1. Maruško KOŠENINA, delegata krajevne skupnosti Polje, 2. Heleno ZAJC, delegata krajevne skupnosti Zadobrova-Sneberje in 3. Franca HRIBARJA, delegata krajevne skupnosti Bizovik. Po pregledu pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti za 5. sejo zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila : Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 25 delegatov. Odsotna sta 2 delegata in sicer: 1 delegat krajevne skupnosti Moste in 1 delegat krajevne skupnosti Zalog. Komisija ugotavlja, da je seja zbora krajevnih skupnosti sklepčna. Navzoči vabljeni: Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine, Boris NOVAK, dipl. ing. arh., predstavnik Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD Urbanizem Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Anton URBIČ, predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Jože CVETKOVIČ, predsednik izvršnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Aleš GOLJA, predsednik izvršnega odbora Skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje, Mara STRLE, predsednica izvršnega odbora Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje, Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo pri skupščini občine in k Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine. Na seji so bili navzoči tudi dijaki Izobraževalnega centra Litostroj. K 2 Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 3. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 22. junija 1978 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nimata pripomb na zapisnik 3. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 22. junija 1978 in ga v celoti potrjujeta. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 4. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 13. julija 1978 in soglasno sprejeli naslednji 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščin« občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata poročilo o oceni stanja, program dela in samoupravni organiziranosti Samoupravne stanovanjske skupnosti skupaj s pripombami iz razprave. 2. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti podpirati predloge izvršnega sveta skupščine občine in sklepe predsedstva Občinske konference SZDL na področju stanovanjskega gosp0' darstva v občini Ljubljana Moste-Polje. 3. Pripravi naj se enotno besedilo sklepov in zaključkov, ki naj s« objavi. 4. Za pripravo enotnega besedila sklepov se imenuje komisija, kij0 sestavljajo predstavniki izvršnega sveta skupščine občine, sam°' upravne stanovanjske skupnosti, občinske konference SZDL i" predsedstva skupščine občine. 5. Na prihodnji seji naj se sklepi verificirajo. 6. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti soglašata $ priporočilom, da naj se v dogovoru s temeljnimi organizacijam1 združenega dela skuša zagotoviti del amortizacijskih sredstev za reševanje stanovanjskih problemov prosvetnih delavcev. 7. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti potrjujeta statut samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nimata pripomb na zapisnik 4. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 13. julija 1978 in ga v celoti potrjujeta. K 3 Uvodno je osnutek podrobnega urbanističnega (regulacijskega) načrta za širše mestno območje občine obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Maruška KOŠENINA, delegatka krajevne skupnosti Polje, Breda PREŽELJ, delegatka krajevne skupnosti Zalog, Janez MIKLAVEC, delegat L konference delegacij - Saturnus, Bernarda MIHELIČ, delegatka krajevne skupnosti Šmartno, Franc HRIBAR, delegat krajevne skupnosti Bizovik, Marjan MOŠKRIČ, delegat krajevne skupnosti Zadvor, Ljubo ZABUKOVEC, delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče in Franc FAJDIGA, delegat XX. konference delegacij EMONA — Blagovni center. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata osnutek podrobnega urbanističnega (regulacijskega) načrta za širše mestno območje občine skupaj s pripombami, ki so bile dane v razpravi. Pripombe naj obravnavajo pristojne službe in se do njih opredelijo. K 4a Uvodno je oceno stanja, program dela in samoupravne organiziranosti Samoupravne stanovanjske skupnosti obrazložil Anton URBIČ, predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. V razpravi so sodelovali: Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Janez GALE, delegat krajevne skupnosti Moste, Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti skupščine občine, Alojz OMAHEN, delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Viljem SUŠNIK, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje in Jože CVETKOVIČ, predsednik izvršnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednje K 4b Uvodno je poročilo o popisu nedovoljenih gradenj obrazloži* Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti skupščin6 občine, Marjan MOŠKRIČ predsednik skupščine občine in Aleksander VALIČ, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščin6 občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata poročilo o popisu n6-dovoljenih gradenj. 2. Izvršni svet skupščine občine in drugi pristojni organi moraj0 čimprej pripraviti predloge za sprejem konkretnih aktov, ki naj rešujejo vprašanja nedovoljenih gradenj. 3. Izvršni svet skupščine občine naj v dogovoru s komunalno skup-nostjo, samoupravno stanovanjsko skupnostjo in kmetijsk0 zemljiško skupnostjo pripravi program ukrepov, ki bodo onem0-gočali nadaljnje širjenje nedovoljenih gradenj. K 4c Uvodno je poročilo o odpravljanju barakarskih naselij obrazloži* Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Franc FAJDIGA, delegat XX. konference delegacij EMONA Blagovni center, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Lojzka NEJEDLV, delegatka krajevne skupnosti Zelena jama, Janez MOŽINA, delegat XVI. konference delegacij — Sloveni)3 ceste, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Aleksander VALIČ, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti skupščin občine, Viljem SUŠNIK, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko našel) Anton URBIČ, predsednik skupščine samoupravne stanovanjsk6 skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in del gati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupš^ občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata poročilo o odpravlja'1* barakarskih naselij in podpirata sklepe izvršnega sveta skupšč'^ občine in občinskega štaba za odpravo barakarskih naselij za razf Sevanje problemov odpravljanja barakarskih naselij. KS Uvodna obrazložitev predloga odloka o pogrebnih svečanostih na območju občine Ljubljana Moste-Polje ni bila podana. V razpravi so sodelovali: Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Ivan KUNST, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Miroslav KRAŠOVEC, delegat XIII. konference delegacij -Intereuropa, Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti skupščine občine, Durdina BERNETIČ, delegatka krajevne skupnosti Nove Jarše in Ljubo ZABUKOVEC, delegat VIL konference delegacij - Papirnica Vevče. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine °bčine sprejemata odlok o pogrebnih svečanostih na območju občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. K 6 Poročilo o škodi ob elementarni nesreči z dne 13. 7. 1978 (neurje s točo) je podal Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo pri skupščini občine, Franc FAJDIGA, DELEGAT XX. konference delegacij -EMONA Blagovni center in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in deleči zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine °bčine Ljubljana Moste-Polje sprejemata poročilo o škodi ob elementarni nesreči z dne 13. 7. 1978 in predlog sklepov izvršnega ^eta skupščine občine. Samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva v predloženem besedilu. K 9 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o soglasju k ceni za oddelek dojenčkov v novozgrajenem WZ Slape ob Rjavi cesti za leto 1978 ni bilo. V razpravi so sodelovali: MiroVUJINOVIČ, delegat IX. konference delegacij - Železniško gospodarstvo,, Aleš GOLJA, predsednik izvršnega odbora občinske skupnosti otroškega varstva, Helena ZAJC, delegatka krajevne skupnosti Zadobrava-Sneberje in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep o soglasju k ceni za oddelek dojenčkov v novozgrajenem VVZ Slape ob Rjavi cesti za leto 1978 v predloženem besedilu. K 10 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi sekretarja skupščine občine ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji K7 Uvodna obrazložitev predloga odloka o spremembi in dopolnitvi Q(lloka o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine °bčine ni bila podana. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno in ^legati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o spremembi in ^Polnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organo . skupščine občine v predloženem besedilu. Uvodna obrazložitev predlogov sklepov o potrditvi statuta skup-!l0sti otroškega varstva, statuta občinske izobraževalne skupnosti ,n samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti sojinega skrbstva ni bila podana. V razpravi sta sodelovala: lanez LAH. podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine in Maruška KOŠENINA, delegatka krajevne skupnosti Polje. Ro končani razpravi so delegati zbora združenega dela in dele-zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: .Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine <,"čine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep o potrditvi statuta kupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje skupaj s ^Pravkom 1. člena. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupki so soglasno sprejeli naslednji SKLEP Q, Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine 6^ine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep o potrditvi statuta SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje razrešujeta Zvoneta TUŠKA dolžnosti sekretarja skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dnem 30. 9. 1978. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o izvolitvi podpredsednika izvršnega sveta in imenovanju načelnika oddelka za ljudsko obrambo skupščine občine ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izvolita Zvoneta TUŠKA za profesionalnega podpredsednika izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Izvolitev velja od 1. oktobra 1978 dalje. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imenujeta Zvoneta TUŠKA za načelnika oddelka za ljudsko obrambo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Imenovanje velja od 1. oktobra 1978 dalje. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi ravnatelja osnovne šole Polje ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje razrešujeta Nika LUKEŽA, roj. 21. 9. 1928, stanujočega v Ljubljani, Rejčeva 19, dolžnosti ravnatelja osnovne šole Polje z 31. avgustom 1978. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi ravnatelja osnovne šole Vide Pregare ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje razrešujeta Ivana ZUPANČIČA, roj. 6. 5. 1918, stanujočega v Ljubljani, Gerbičeva 19, dolžnosti ravnatelja osnovne šole Vide Pregare z 31. avgustom 1978. K 11 Delegatska vprašanja so postavili: Marjana KLEMENČIČ, delegatka krajevne skupnosti Hrušica-Fužine, Ljubo ZABUKOVEC, delegat Vil. konference delegacij - Papirnica Vevče, delegacija krajevne skupnosti Nove Jarše, delegacija krajevne skupnosti Zadobrova—Sneberje, Judita ŽABJEK, delegatka krajevne skupnosti Besnica, delegacija krajevne skupnosti Vevče - Zgornji Kašelj in delegacija I. konference delegacij - Saturnus. Ker je bil dnevni red seje zbora združenega dela izčrpan, je predsednik skupščine občine ob 19,20 zaključil sejo zbora združenega dela. Sejo so nadaljevali delegati zbora krajevnih skupnosti., K 12 Uvodno je informacijo o požarni varnosti v Ljubljani s predlogom ukrepov obrazložila Mara STRLE, predsednica izvršnega odbora samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje V razpravi so sodelovali: Viljem SUŠNIK, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje, Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti, Maruška KOŠENINA, delegatka krajevne skupnosti Polje, Mara STRLE, predsednica izvršnega odbora samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje naroča delegatom za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljana, da se zavzamejo za stališča, ki jih je sprejel izvršni odbor samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje. Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče več prijavil za besedo, je predsednik skupščine občine ob 19,30 zaključil sejo zbora krajevnih skupnosti. PREDSEDNIK PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE Ljubo ZABUKOVEC Marjan MOŠKRlC SEKRETAR , PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Zvone TUŠAK Danilo JURCA ODGOVORI MA VPRAŠANJA DELEGACIJ Karel MLAKAR, delegat krajevne skupnosti Besnica je na 2. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 24. maja 1978 postavil naslednje delegatsko vprašanje: ..Zakaj je zobna ambulanta na Prežganju ukinjena? Na Prežganju je bila nekdaj zobna ambulanta za prebivalce naše krajevne skupnosti. Sedaj je le-ta ukinjena in dela le še šolska ambulanta za učence iz osnovne šole. Stanje v zobozdravstvu seje med prebivalci zelo poslabšalo, saj zaradi slabih prometnih zvez večina liudi, posebno starejših, nima možnosti obiskati zobozdravnika. Krajani zahtevajo, da ambulanta zopet začne z delom." ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA, TOZD osn. zdrav, varstva Moste-Polje, Zobozdravstvena služba je pripravila naslednji odgovor: „V zvezi z delegatskim vprašanjem, ki je bilo postavljeno na 2. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in ki se nanaša na problematiko zobozdravstvenega varstva odraslih krajanov v zobni ambulanti Prežganje - vam posredujemo naslednje pojasnilo: Upoštevaje želje krajanov odročnih vasi in oddaljenih naselij krajevne skupnosti Besnica je zobozdravstvena služba naše TOZD osvojila pobudo, da se v zobni ambulanti Prežganje organizira redno zobozdravstveno varstvo tudi za odrasle, zlasti za starejše občane. V ta namen je bil na predlog zobozdravstvene službe dne 1.9. 1978 na Prežganju sestanek, katerega so se udeležili tov. Božič, predsednik sveta krajevne skupnosti, tov. Stane Zontar, predstav- nik šole in dr. Velepič ter dr. Gregorič-eva kot predstavnika naše zobozdravstvene službe. Ob tej priliki je bil izvršen tudi pregled ambulantnih prostorov, opreme, električnih in vodovodnih napeljav ter drugih delovnih pogojev. Ugotovljeno je bilo, da je treba prostore in vse napeljave za delovanje in ogrevanje zobne ambulante na Prežganju najprej funkcionalno usposobiti v taki meri, da bo možno nuditi ustrezno strokovno varstvo prizadetim odraslim občanom. Zato je preti" sednik sveta krajevneskupnosti tov. Božič prevzel obveznost, da bo krajevna skupnost v najkrajšem času zagotovila izvedbo vseh p°' trebnih del. Takoj za 'eni pa bo zobozdravstvena služba obvestil*) krajevno skupnost c urniku sprejemanja krajanov v Zobu* ambulanti Prežganje." Ljubo ZABUKOVEC, delegat VIL konference delegacij — pirnice Vevče je na 5. zasedanju zbora združenega dela in zborf krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 21. septembra 1978 postavil naslednje delegatsko vprašanje: ,,Prcd dnevi smo na Radiu Ljubljana lahko slišali pogovor 0 10-letnem razvoju oziroma programu cestnega razvoja v Ljubljn*11' Za razumeti je bilo tako, da bodo iz 10-letnega programa izpad Zaloška in Šmartinska cesta, čeprav smo mi na eni od skupščin prejšnjem mandatu sklepali oziroma zahtevali ravno obrati'0' Takrat smo pravzaprav na ta račun opustili načrte za Jarško cest in tisti denar, ki ga ni bilo malo, prenesli za obnovo ŠmartinsK ceste. Kako je s temi izjavami oziroma kaj je sedaj res? “ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GRADNJO CEST LJUBLJANA je pripravila naslednji odgovor: „Vsa družbeno-politična usmeritev Ljubljane je naravnana na pospešeno gradnjo obvoznice. Ker gre v tem primeru za velike investicije, bo potrebna sredstva možno zagotoviti na ta način, da bodo nekatere investicije nekoliko preložene. Predvidena preusmeritev investicij in sredstev je še vedno v presoji. “ Delegacija krajevne skupnosti Nove Jarše je na 5. zasedanju zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 21. septembra 1978 postavila naslednje delegatsko vprašanje: »Delegacija meni, da je način objavljanja odgovorov in samih vprašanj delegacij v »Delegatski tribuni11 pomanjkljivo. Delegatsko vprašanje naj bo citirano v celoti kot tudi odgovor, ki mora nakazovati celovito rešitev in ne samo pavšalni izrek. Tudi niso vsa vprašanja navedena po redosledu sej skupščine občine, oziroma kasnijo ter po določenem času brez odgovora - izgubijo svoj namen. Zato sodijo vprašanja v celoti v zapis skupščine občine oziroma zbora KS. Tako, da se ve, kaj je bilo vprašano11. Uredniški odbor DELEGATSKE TRIBUNE je pripravil naslednji odgovor: Že Večkrat je bilo na sejah zborov skupščine občine dogovorjeno, da naj delegacije pripravijo pismena delegatska vprašanja, ki naj bodo čimbolj jasna, kratka in konkretna. Na ta način se bomo izognili napačni interpretaciji vprašanja in omogočili točnejši odgovor. V rubriki »odgovori na vprašanja delegacij11 objavljamo odgovore na postavljena vprašanja po redosledu sej zborov skupščine občine in sicer objavimo vprašanje skupaj z odgovorom, kar tvori celovito informacijo. Res pa je, da odgovori na vprašanja kasnijo, vendar je to odvisno od organa oziroma službe, kdaj dostavi odgovor sekretariatu skupščine. Mnenja smo, da naj se vprašanja v zapisniku sej zborov skupščine občine ne navajajo in se navedejo samo delegacije oziroma delegati, ki so vprašanje postavili podobno kot se v zapisniku ne navedejo razprave, ampak samo razpravljalci. Delegacija krajevne skupnosti Vevče-Zgornji Kašelj je na 5. skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine dne 21. septembra 1978 postavila naslednje delegatsko vprašanje: »Kot vemo, zakonodaja določa, da morajo biti plani stanovanjske graditve vskiajeni med mestom, občino in banko. Vprašanja: — Ali so ti plani vskiajeni? — Ali se spremlja njihovo izvajanje in kdo spremlja to izvajanje? — Kakšni ukrepi so bili do sedaj storjeni v zvezi z zaostajanjem stanovanjske graditve? 11 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE je pripravila naslednji odgovor: »Plan stanovanjsko graditve mora biti integralni del skupnega plana stanovanjskega gospodarstva v mestu Ljubljana. Za tak skupen plan pa je potrebno izdelati metodologijo, ki je stanovanjske skupnosti še nimajo. Samo številčni del plana graditve je medsebojno vsklajen na nivoju strokovnih služb SSS občin in je v obravnavi pri posameznih samoupravnih organih SSS občin. SSS občine Ljubljana Moste-Polje se že celo letošnje leto prizadeva, da se vprašanje enotnega metodološkega pristopa za izdelave skupnega plana čimprej razreši, vendar mestna stanovanjska skupnost te naloge do danes še ni opravila. Pri tem obstaja resna bojazen, da do pričetka leta 1979 ne bomo uspeli pripraviti občinskega plana stanovanjskega gospodarstva, kakor tudi ne samoupravnega sporazuma o temeljih plana v občini in mestu. SSS Ljubljana Moste-Polje se bo pri svojem delu ravnala v skladu z zastavljenimi smernicami za izvajanje plana v letu 1979. Glede zaostajanja stanovanjske graditve v mestu, pa je SSS Ljubljana Moste-Polje in Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje podprl akcijo SSS Ljubljana, da se v srednjeročni plan graditve po družbenem planu mesta Ljubljane vključi tudi soseska MS 4,5 Fužine, poleg tega pa si prizadevamo, da se sistem gradnje za trg skladno s smernicami VIII. kongresa ZKS spremeni v sistem izgradnje stanovanj po stvarnih potrebah dejanskih investitorjev (TOZD, DS, občani itd.). SSS Ljubljana Moste-Pčlje vzpodbuja tudi organizirano gradnjo individualnih hiš preko stanovanjskih zadrug. Na ta način se rešuje tudi del za občane zanimive stanovanjske graditve11 BELEŽKE: DELEGATSKE INFORMACIJE Občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje PROGRAM usposabljanja delegatov za skupščine DPS in SIS Na podlagi sklepov 6. seje občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje in enotno dogovorjenih nalog za usposabljanje delegatov za skupščine DPS in SIS sprejema predsedstvo OK SZDL naslednji program usposabljanja: A. TEME SPLOŠNEGA USPOSABLJANJA ZA VSE DELEGATE V TOZD IN KS B. PRAKTIČNE OBLIKE USPOSABLJANJA IN IZKUŠNJE DELOVANJA DELEGATSKEGA SISTEMA V SKUPŠČINAH DPS IN SIS C. INFORMATIVNO USPOSABLJANJE PREK SREDSTEV JAVNEGA OBVEŠČANJA IN DELEGATSKIH TRIBUN C. SEMINARJI ZA PREDSEDNIKE IN NAMESTNIKE DELEGACIJ, KONFERENC DELEGACIJ, VODSTVO SKUPŠČINE OBČINE IN SKUPŠČIN SIS A. TEME SPLOŠNEGA USPOSABLJANJA ZA VSE DELEGATE V TOZD IN KS 1. Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja: Predavatelji: Auer Viktor, Golavšek Alfred, Kodarin Dino, Modic Nika, Jeriha Pavle, Račič-Šift Erika, Primožič Marko. 2. Zakon o združenem delu in bistvene naloge pri njegovem uresničevanju: Predavatelji: Rebolj Vojko, Leskovšek Jože, Franjo Vinko, Zabukovec Ljubo, Zupan Anton, Trobec Regina. 3. Družbenoekonomski razvoj in ekonomska politika: Predavatelji: Kržan Slavka, Gašperšič Helena, Zagožen Jaka, Errnenc Stane, Lakovič Darko, Gostinčar Marjan, Jevšnik Nina, Tratnik Dušan, Markun Tone, Dešman Miro, Kolar Stane. 4. Krajevna skupnost in občine Predavatelji: Jurca Danilo, Maček Mojca, Geroni Miro, Kuhar Ivan, Čepe Leon, Kos Leopold, Jerman Slavka, Jakič Slavko, Košir Franc. 5. Delovanje delegatskega in skupščinskega sistema: Predavatelji: Moškrič Marjan, Tušak Zvone, Roth Marko, Novak Karla, Bricelj Franci, Toni Božidar. 6. Samoupravne interesne skupnosti: Predavatelji: Lah Janez, Meden Jože, Majdič Ferdo, Rozman Dušan, Vodnik Jože, Puš Slavko, Zgonc Boštjan, Zabukovec dr. Peter, Jalovec Stane, Vižintin Avgust, Pritekelj Milan, Urbič Anton, Cvetkovič Jože, Osredkar Marko, Božič Stane, Fajon Bogdan, Golja Aleš, Tanaskovič Milena, Jadek Branka, Trtnik Janez, Kržmanc Janez, Medved Anton, Žabjek Anton, Kita-novič Vlastimir, Grobelnik Ivana. 7. Vloga subjektivnega faktorja v naši družbi: Predavatelji: Podobnik Anton, Sluga Vilko, Gerlica Slavko, Kuhar Matija, Maksimovič Vojko, Novak Edo, Butenko Angelca, Vlahovič Andrija, Zrimšek Erik. 8. Metode samoupravnega delegatskega in političnega delovanja: Predavatelj: Brezovar Stane, Což Srečko, Vabšek Jurij, Korošec Anton, Agrež Marjanca. NOSILCI: organizatorji splošnega usposabljanja so temeljne in druge organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, ki skrbijo za tehnično in organizacijsko ter denarno izvedbo seminarjev. Poli; tična nosilca sta osnovna organizacija sindikata in KK SZDL skupaj z ustreznimi institucijami v TOZD in KS. Občinska konferenca SZDL pa je skupaj s sekretariatom skupščine občine koordinator pri zagotavljanju predavateljev ter spremlja uresničevanje izvajanja usposabljanja. ROK: maj 1979. B. PRAKTIČNE OBLIKE USPOSABLJANJA IN IZKUŠNJE DELOVANJA DELEGATSKEGA SISTEMA V SKUPŠČINAH DPS IN SIS Z delegati je potrebno obravnavati celovitost delovanja delegatskega in skupščinskega sistema s praktičnimi primeri in sicer: od iniciative za sklic sej skupščin DPS in SIS, oblikovanja dnevnih redov in ustreznih gradiv do sklica sej delegacij, konferenc delegacij, izvršnega sveta, I.O. SIS, družbenih svetov, komitejev in skupščin; sodelovanja samoupravnih, strokovnih in političnih struktur pri oblikovanju stališč delegacij oziroma konferenc delegacij, nastopanja na sejah skupščin, sprejemanje odločitev in povratnih informacij v delegatsko bazo. V praktičnih oblikah usposabljanja je treba ob konkretnem primeru sklica seje skupščine vgraditi vse splošne teme usposabljanja z namenom, da delegati dobijo celovito podobo delegatskega i11 skupščinskega delovanja, njegov smisel in vsebino ter se znajo de; legatsko obnašati in odločati. Na ta način bomo v praksi utrdili metodologijo delegatskega delovanja, ki je bila v prvem mandatu že spoznana in v določeni meri razvita. V ta namen je treba izdelati ustrezno gradivo. NOSILCI:!■ sekretariat skupščine, služba za družbene dejavnosti, vodstvo skupščine občine in SIS. ROK: maj 1979. C. INFORMATIVNO USPOSABLJANJE PREK SREDSTEV JAVNEGA OBVEŠČANJA IN DELEGATSKIH TRIBUN Pod to obliko usposabljanja gre za trajno usposabljanje' delegatov z vsemi oblikami obveščanja prek delegatskih obveščevalcev (Delo), ljubljanske delegatske informacije (Dnevnik - vsako sredo). Delegatska tribuna (Naša skupnost) radio, TV, glasila organizacij združenega dela in KS ter strokovnimi publikacijami skupščinskega gradiva, programi razvoja družbenopolitične skupnosti, sam0' upravnih interesnih skupnosti in programi dela družbenopolitičnih organizacij. Teza informativnega usposabljanja je dana individualnemu uspO' sabljanju z rednim spremljanjem informacij o posameznih zadevah in uporabljanju le-teh za delegatsko odločanje. ROK: trajna naloga. Č. SEMINARJI ZA PREDSEDNIKE IN NAMESTNIKE DELEGACIJ, KONFERENC DELEGACIJ, VODSTVO SKUPŠČINE OBČINE IN SKUPŠČINE SIS 1. Seminarji za predsednike in namestnike delegacij in konferenc delegacij iz TOZD in KS: TEME: Delovanje delegatskega in skupščinskega sistema DPS in SlS* - Delovna opravila predsednika delegacije in konference dele gacij; .. Predstavitev družbenoekonomskega, samoupravnega in p* 01 2 3 4 5 6 7 8 ličnega razvoja občine v luči izvajanja srednjeročnega ^ voja. ROK: september - oktober 1978. 2. Seminar za vodstvo skupščine, izvršnega sveta in vodstev skupščin SIS: TEME: — Delovanje delegatskega in skupščinskega sistema DPS in SIS; - Praktično delo skupščine občine, izvršnega sveta, družbenih svetov, komitejev in upravnih organov in izvršilnih organov in skupščin SIS; — Izvajanje srednjeročnega razvoja občine. ROK) september - oktober 1978. NOSILCI: občinska konferenca SZDL, predsedstvo SOb, predsedniki skupščin SIS in vodstvo IS SOb. BELEŽKE: r' POROČILO o izvajanju nalog 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani Letni program nalog, ki smo ga podali na 5. seji skupščine, je bil podan s posebnim namenom, da se program izvajanja programa cest čimbolj pospeši. V tem obdobju smo predali prometu prvi del Celovške ceste za Šentvidom, Celovška cesta II. del od Ceste A. Bitenca do Djakovičeve ulice (prvi del do C. Jožeta Jame) se je začela graditi že sredi poletja tako, da bo po izgradnji industrijske ceste (ob gorenjski železnici) ter za tem tudi nove Vodnikove ceste možno ostali del Celovške ceste v celoti zapreti. V postopku pridobivanja dokumentacije je prišlo pri projektih, kakor tudi pri gradnji industrijske ceste do delne zamude. Najbolj zahtevna, tako v pogledu izdelave projektov, kakor tudi ureditve okolja, geoloških pogojev in zahtevnosti projektov je nova cesta ob železnici (Prešernova cesta). Natečaj za ureditev celotnega območja ceste, zelo zahtevni projekti izvedbe vkopanega dela Erjavčeve ceste in problematika začasne premostitve železnice, so zahtevali večkratno dopolnjevanje in usklajevanje posameznih rešitev zaradi cenejše in popolnejše celotne izvedbe. V letošnjem letu je investicijska aktivnost močno pretirana, kar je že tako zelo omejeno število projektov zlasti za objekte (mostove) in komunalo še bolj angažiralo. To vpliva na roke dobave in na kvaliteto projektov. Povečano število projektantov in maksimalno angažiranje za cestni program, bi moglo pospešiti pripravo dokumentacije za izgradnjo cest v Ljubljani. S programom izgradnje zahodne obvoznice, zagotovitvijo sredstev in pripravo dokumentacije se je nadaljevalo iskanje možnosti za nadaljevanje gradnje obvoznice od Dolgega mostu do Dolenjske ceste. O predlogu priprav za pripravo dokumentacije za severno obvoznico je bila podana informacija na prejšnji seji skupščine, v gradivu pa je priloga investicijski program za pridobitev zemljišč in gradnjo kanala. Spremenjena dinamika v korist pospešitve izgradnje obvoznice bi zahtevala znatno večjo koncentracijo sredstev v prihodnjih štirih letih, čeprav SIS za gradnjo cest participira tukaj s 25 % udeležbo. Po naši oceni priliv sredstev ne bo zadoščal, zato naj bi v začetku preverili možnost povečanja cestnih pristojbin, pri čemer bi več prispevali tisti, ki ceste uporabljajo. 1. Karlovško vozlišče Izgradnja Karlovškega vozlišča seje pričela v oktobru 1976 in sicer osrednji objekt, most preko Grubarjevega prekopa. Izvajalec del je bil GIP Gradis. Most je bil zgrajen z 8-mesečno zamudo z ozirom na pogodbo, vendar glede na ostala dela še pravočasno. Do zamude je prišlo zaradi povečane globine temeljenja in pomanjkanja cementa v lanskem letu. Vrednost objekta z vsemi odkupi, projektiranjem in izgradnjo je ostala v okviru investicijskega programa. Naslednja faza - izgradnja cestnega vozlišča - se je pričela v septembru 1977. leta. Vsa gradbena delaje prevzelo SGP Slovenija ceste. Da bi dela potekala nemoteno ob največji možni propustnosti prometa, je investitor projekt in delo detajlno proučil in določil naslednje medfazne roke: a) preusmeritev prometa preko novega mostu s priključkom Privoza, izdelavo desne polovice Karlovške ceste, podvoz na Dolenjski cesti z začasno rampo iz podvoza na Dolenjski cesti -rok dovršitve 10. 5. 1978 - rok ni bil prekoračen, b) izgradnja železniške proge - pričetek 3. 5. 1978. Izgradnja je trajala 54 dni in v tem času je bila prestavljena proga in zgrajen kanalizacijski zbiralnik B-2. Ta dva objekta sta bila najtežja in sta bila pravočasno narejena, c) dokončanje druge polovice Karlovške ceste - rok 31.5. 1978 d) pilotni zid na Hradetskega cesti - rok 1.4. 1978 e) Dolenjska cesta od podvoza do njenega konca - rok 1.10. 1978 f) dokončanje smeri Ljubljana-Zagreb, ki bo 20 dni pred rokom g) Cesta za gradom - pričetek 15. 7. 1978 — dokončanje 15. 5. 1979. Dela na Cesti za gradom se odvijajo v omejenem obsegu zaradi, nerešenih odkupov. Trenutno teče postopek o razlastitvi. Med samo gradnjo je prišlo do določenih sprememb in sicer: začasno se ne bo izvedlo križišče Dolenjske z Orlovo cesto, vsled česar bo potrebno prometni režim spremeniti tako, da bo na tem križišču možen le desni uvoz na Orlovo cesto in desni izvoz na Dolenjsko cesto. Po dodatnem projektu pa je bila zgrajena povezava med Dolenjsko cesto in Hradetskega cesto po opuščeni trasi železnice. Omenjena povezava se je pokazala kot izredno koristna obvozna cesta in kot nadomestilo za nezgrajeno križišče Orlove ceste z Dolenjsko cesto. Prav tako je bil zgrajen tretji pas za leve zavijalce v predor na Karlovški cesti. S tem smo pridobili dva pasova naravnost, kar povečuje propustnost in upravičenost izgradnje Karlovškega mostu. Vsa zgoraj omenjena gradbena dela so bila izvršena v vrednosti 95,000.000,00 din. Pogodbeni znesek za gradbena dela je 119,842.644,00 din. Realizacija gradbenih del je 80%. Za dovrši-tev ostane še Cesta za gradom in hortikulturna ureditev cestnega območja. 2. Celovška cesta I. faza Celovška cesta I. faza, to je del za Šentvidom, je bila dokončana in z uporabnim dovoljenjem predana prometu 25. 5. 1978. Dokončanje priključnih cest in ureditev okolice je bilo urejeno do konca avgusta 1978. Vsa dela pa bodo dokončana z zasaditvijo nekaterih dreves in grmovnic letos jeseni, tako da bo možno do konca leta 1978 napraviti tudi finančni obračun. Odstranjeni sta bili še zadnji dve hiši, ki sta stali delno v pasu ceste. Na zahtevo komisije za tehnični pregled pa je v pripravi tudi odstranitev hiše Ob izvirih 8. 3. Nova štiripasovnica (Prešernova) ob železnici S posebnim natečajem za izvedbo objekta in ureditev okolice so bile dane osnove za nadaljnje reševanje zlasti objektov s celotnim vkopanim delom. Na podlagi izbrane rešitve je bilo možno pristopiti k nadaljnjemu oblikovanju ceste, obeh podhodov in podvoza ter na podlagi izdelanih podlog kasneje tudi potrebne komunale. Poseben problem je premajhno število projektantov za mostove, zaradi česar je bilo le-te potrebno iskati tudi izven Ljubljane. Geološke preiskave ob času rekonstrukcije železnice (1960), ter kasnejše ocene so predvidevale večje količine vode na območju Erjavčevega podvoza. Zaradi takih pogojev je bila izbrana posebn3 rešitev z vkopanimi zidovi, s katerimi bi zajezili ves pretok podtalnice v celotno območje Eijavčevega podvoza. Ta rešitev je kon-strukcijsko glede na ostale možnosti najkvalitetnejša in ob teh p°' gojih cenejša od drugih rešitev, obenem pa še vedno zelo draga. y ta namen so projektanti iskali ekonomsko in tehnično najugodnejšo rešitev. Poleg projektantov Gradisa Maribor je vključeu tudi Geoexport iz Zagreba^ Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij pa je nosilec geoloških raziskav. . ■ Vzporedno z izdelavo projektne dokumentacije so se izvaja*6 nadaljnje preiskave o količini podtalnice. S črpalnim poskusom *n nazadnje še z večjim številom izkopanih sond je bilo ugotovljeno, da te vode le ni tako veliko. S predlogom nove rešitve o delnem znižanju nivoja pretokov (podtalnice) ter delno zajezitvijo p0-globljenega dela je bila končno strokovno potrjena znatno cenejša rešitev. Ta ukrep pa zahteva ponovno izdelavo precejšnjega del3 dokumentacije. .. Neprestano medfa> io usklajevanje projektov v posameznih fazah projektiranja, prezasedenost in dislokacija projektantov (Ljubljana, Maribor, Zagreb) je pripomoglo k zamujanju rokov z3 izdelavo projektov. , Lokacijsko dovoljenje za celotno cesto je bilo izdano 29. 1978. Začetna dela na Erjavčevi cesti obsegajo prestavitev komunalnih vodov in začasno prestavitev železniške proge. Nadaljuj3 faza obsega izdelavo temeljev, ki bodo globoko fundirani na vkopanih zidovih, nakar bo možen razvoj del vzdolž celotnega gr3°' bišča. Tudi začetna dela na Cankarjevi cesti zajemajo prestavim komunalnih naprav ter vgraditev provizorijcv za železniško prog0’ kar bo omogočilo popoln razmah del. h Do sedaj smo pridobili večino zemljišč in osem stanovanjski hiš od enajstih hiš. kolikor jih bo potrebno odstraniti. Izpraznjeni in v postopku odstranitve je pet zgradb. Poseben problem predstav lja izselitev stanovalcev, ki za izselitev postavljajo pogoje, ki j*j! investitor ne more izpolniti. Iz navedenega razloga še nismo uspel odstraniti hiše Trg MI)B 8, kjer se je razen ene izselilo 6 stran ^ Kljub težavam predvidevamo pravočasen odkup in odstranitev vse ostalih objektov. 4- Celovška cesta II. faza (Žibert — Djakovičeva) Za začetek del ca. 2100 m dolge ceste je poleg projektne dokumentacije pčtrebno zagotoviti obvoze. V času rekonstruckije bo cesta zaprta za promet. Zaradi preusmeritve prometa je potrebno dokončati servisno cesto ob železnici ter razširiti cesto J. Jame v dolžini ca. 200 m, ter definitivno zgraditi desno polovico nove štiripasovnice pri Žibertu. Prav tako je potrebno dokončati novo Vodnikovo cesto s priključkom na Cesto A. Bitenca ter zgraditi Potrebne dovoze odn. povezave iz obvoznih cest do objektov ob Celovški cesti. Dela na obeh obvoznicah so v izvajanju, zaključena Pa bodo v septembru. Po pridobitvi lokacijske odločbe je nastala delna zamuda pri dokončanju projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja (cesta, Podhodi, komunala). Vzporedno z dokončanjem navedenih projektov se le-ti dopolnjujejo v celoti tako, da bodo obenem služili tudi kot projekti za izvedbo, s čemer bo zamuda skrajšana. Gradbeno dovoljenje bo pridobljeno konec septembra. V ožjem paSu ceste je razen dveh zgradb večina zgradb in zemljišč pridobljenih. V širšem pasu ceste in sosednjih industrijskih susesk pa bo morala komunalna skupnost pohiteti z odstranitvijo z8radb in pridobitvijo zemljišč, da se bo gradnja ceste lahko nehoteno končala. cesta II. del ima enako izvedbo kot nova cesta za Cesta, ki ima štiri podhode in objekt križanja z obvoznico, bo predvidoma zgrajena sredi prihodnjega leta, pri čemer bo časovno najbolj kritičen objekt križanja z obvoznico. Pri gradnji Celovške ceste II. del je v pripravi poseben program, P° katerem bo Celovška cesta v celoti zaprta in začeta gradnja v najširšem obsegu tako, da bo rok gradnje čim krajši. , Celovška Šentvidom. S. Poljansko-Litijska cesta Pri pripravi investicijsko-tehnične dokumentacije je prišlo do Zastoja zaradi določitve mikrolokacije mosta čez Grubarjev kanal 'n zaradi nekaterih soglasij. Lokacijska dokumentacija bo izdelana du 15. t. m. Zaprošeno je že lokacijsko dovoljenje, ki bo izdelano do konca septembra ali v začetku oktobra. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in nekateri izvedbeni projekti bodo izdelani tako, da bi v pričetku prihodnjega leta Pričeli z izvajanji del. V postopku priprave zemljišč so problem nadomestna stanovanja, kjer stanovalci v večini zahtevajo večji stanovanjski standard, ^ot ga imajo sedaj. Popravili smo predparcelacijski načrt, ki bo skupaj z lokacijsko dokumentacijo podlaga za razlastitveni predlog. Poseben problem hdi predstavlja odstranitev objektov, v katerih ima INDOV (Čre-Varna) svoje poslovne prostore. Zahodna obvoznica Pogodba za izdelavo glavnega projekta s projektantsko organi-Zacijo PNZ je bila podpisana 19. 12. 1977 z rokom izdelave - šest heseccv po podpisu pogodbe. Dne 17. 8. 1978 je bila izvedena lokacijska razprava o poteku 'rase in drugih tehničnih rešitvah, ki je potrdila predloženo dokumentacijo. Zahtevane korekcije in dopolnitve so minimalne. Dopolnitve lokacijske dokumentacije imajo „Zavod za družbeni hzvoj Ljubljane". TOZD Urbanizem, kije tudi nosilec izdelave te dokumentacije. . Po dopolnitvi dokumentacije in zaslišanju strank kot drugi fazi °kacijskega postopka, ki bo pričet v prvem tednu oktobra, pričakujemo izdajo lokacijske odločbe v drugi polovici meseca oktobra. Glavni projekt, kije glede na pogodbeni rok nekoliko kasnil -hzlog temu so bile nekatere spremembe in dopolnitve v času izdere, ki so jih povzročili geološki, urbanistični in prometni razlogi 'er zahteve Mednarodne banke za obnovo in razvoj, je praktično 8°tov. Obdelujejo se le zahtevki po zapisniku lokacijske razprave. Projekti prestavitev komunalnih vodov, ki jih izdelujejo speciali-jrijjne projektantske organizacije bodo gotovi do 15. novembra Vršijo se tudi prvi odkupi in to na področju obeh prizadetih °bčin Vič-Rudnik in Šiške. Pridobljena so tudi že prva zemljišča. 25. 8. 1978 je bila v Uradnem listu SFRJ razpisana predkvali-tkacija. Obveščene so bile tudi ambasade članic IBRD. Zbiranje P°nudb je do 15. 10. 1978. ■* užna obvoznica Pogodba za izdelavo glavnega projekta s projektantsko organizacijo PNZ je v podpisovanju. Rok izdelave je pet mesecev po Ve*javnosti pogodbe. Pogodba za izdelavo lokacijske dokumentacije z »Zavodom za družbeni razvoj Ljubljane" TOZD Urbanizem je v postopku — investitor je zahteval krajši rok izdelave — januar 1979. Enako je v postopku pogodba za geološke raziskave. Pridobljen je bil reambuliran kartni material v merilu 1:1000 in revidirana je bila os trase. PROBLEMATIKA PRIDOBIVANJA SREDSTEV Ob nadaljevanju akcije pridobivanja še ostalih temeljnih organizacij združenega dela, ki še niso pristopile k SIS za gradnjo cest Ljubljana je v letu 1978 pristopilo še 6 podpisnikov. V tem času ni pristopilo k SIS le še 32 temeljnih organizacij združenega dela, ki bi morale skupaj prispevati letos din 2,768.118,00. Izvršilni odbor in finančni oddelek delovne skupnosti sta s pomočjo izvršnih svetov ljubljanskih občin izvajala akcijo pridobivanja novih podpisnikov iz vrst obratov in poslovnih enot, ki imajo sedeže svojih TOZD izven Ljubljane. Odziv je nezadovoljiv in bo potrebno akcijo še okrepiti. MOŽNOSTI ZAGOTOVITVE DODATNIH VIROV SREDSTEV ZA FINANCIRANJE 10-LETNEGA PROGRAMA IZGRADNJE CEST Izvršilni odbor SIS za gradnjo cest Ljubljana je na svoji 36. seji dne 21. 8. 1978 obravnaval problematiko financiranja izgradnje cest in objektov 10-letnega programa. Ugotovil je, da se predvideva primanjkljaj potrebnih sredstev že v letu 1979 in da dosedanji viri sredstev ne bodo zadoščali. Možni dodatni viri sredstev: 1. Dodatne pristojbine za uporabo javnih cest v Ljubljani (plačuje se ob registraciji) 2. Oblikovanje novega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev zasebnih obrtnikov s področja gospodarske dejavnosti na območju Ljubljane za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani. Po podatkih, ki smo jih letos prejeli od občinskih davčnih uprav bi bilo teh zavezancev 3.888, ki bi na osnovi podatkov o davčni osnovi za leto 1977 oz. 76 po stopnji 3,5 % prispevali SIS-u letno cca 6 milijonov din. 3. Še naprej ostaja odprto vprašanje pristopa k podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje 10-letnega programa izgradnje cest tudi vse dislocirane obrate in poslovne enote, ki imajo sedež svojih matičnih TOZD izven Ljubljane. Skupščina SIS je prispevek dislociranih enot ljubljanskih TOZD tolerirala, kar zmanjšuje dodatek sredstev za cca 5 milj. din letno. 4. Kot možnost dodatnih sredstev se predvideva tudi podaljšanje veljavnosti obeh osnovnih virov t.j. sporazuma TOZD in družbenega dogovora zlasti, ker bodo tudi fizična dela izgradnje cest potekala še po letu 1983. POVZETEK POROČILA 10 V letu 1978 ie investicijska aktivnost glede na projektantske in izvajalske kapacitete dosegla izredno velik razmah. Prezasedenost projektantov povzroča zamude pri izdelavi dokumentacije. Glede na podani letni plan za leto 1978 izgradnje cest v Ljubljani je delo na Celovški cesti I. del potekalo po predvidenem programu, na Karlovškem vozlišču pa so bile manjše zamude. Na cesti ob železnici so vsled izrednih pogojev kot so zahtevnost projektantov, geologija, komunalne naprave, prehodi preko železnice in prezasedenost projektantov, nastale določene zamude. Ostala problematika je v tem času pretežno rešena, kar omogoča razmah del. Celovška cesta II. del je vezana na dokončanje servisnih (obvoznih) cest. Po posebnem programu bo delo na tej cesti tako organizirano, da bo zapora celotne ceste čimkrajša, pri čemer bo zaradi zahtevnosti in obsežnosti kritičen objekt križanja z obvoznico. Priprava dokumentacije za Litijsko in Poljansko cesto se nadaljuje, kar bo omogočilo gradnjo v začetku prihodnjega leta. Dokumentacija za kanal na severni obvoznici je v pripravi tako, da bo pozimi možno začeti s prvimi deli. Za zahodno obvoznico od Celovške ceste do Dolgega mostu je priprava dokumentacije v zaključni fazi. Prvi del lokacijskega postopka je končan, drugi del pa je v pripravi. Priprave za gradnjo zahodne obvoznice so povečale interes bančnih ustanov (mednarodnih) za gradnjo južne obvoznice zaradi česar je ta gradnja predvidena v bližnjem prihodnjem obdobju. Pritok sredstev je v skladu z letnim planom, pri čemer pa računamo v prihodnjem letu na večji primanjkljaj, zaradi česar bo potrebno poiskati dodatne vire. Poraba sredstev poteka skladno z navedeno gradnjo, pri čemer je v drugi polovici leta gradbena aktivnost večja kot v začetku leta. BELEŽKE