S/ (S^JutPAnJ« isdai^J«.) 112 številka. V Trstu, v torek dne 18. septembra 1894. Tečaj XIX. v1 „■DINOIT" ishaja po trikrat na teden ▼ šestih is-danjih ob torkih, Aatrtklh in aotootoal*. Zjutranjp itd »nje ii-b»j» ob 6. uri ijutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno isdanj* stane: Jedan dnw . f. —.90, izven Avitrije f. 1.40 ■a tri meaec. . . 2.60 , . „ l .— M pol leta , . . 5,— , , , g__ U v«e tato . . . 10 — . . , 1«.— Na sarsčbs brst priložen« naročnin« •« m Jemlje Mir. Poaamičro &ti-vilke h« dobivajo v pro-dajaliiirah tobaka v Jrstu po a nvč., 9 Gorici po S nri. Sobotno večerno ladanje p Irnth ■ n«., v Gorici « a«. EDINOST Glasilo »lovensketfa polltlĆnetfa društva Primi Offlaii s* račun« po tarifa v petita; ia naslovu i debelimi črkami ne plačuje proator, kolikor oLsog* mvailnih »r«tic. l*o»lnna osmrtnice in j avnejtahvale, domači ogl*»i itd. »e nčunajo po pogodbi. V»i dopini naj ee poiiljajo uredniAtvu : ulica Canerma *t. 1.1. V*«ko pismo mora biti frankovano, kor nefrankovana a« ne •prej imajo. Rokopisi te ne vračajo. Naročnino, roklamaoije in oglate »prejema upravniitvo ulica Caaerraa 13. Odprte reklamacije so proate poAtnine. ko. n T «MauH J« M« t' vedli vlado do teh sprememb, to bi bilo pre-obširno. Opozarjam stao na odločno postopanje naiib državnih poslancev, posebno prof. Spinčiča, katerega nevstrašno in možato po-■topaaje posnamo v«i. Odločno postopanje naiib poslancev je doseglo od vlade vsaj to, da je jednega nam nasprotnega uradnika vpokojils, dragega pa premestila. To bodi naiim poslancem in nam samim v bodrilo ga bodočnost. Samo a odločnim, nevstrsienim postopanjem si moremo pridobiti naie prava in 8i zajamčiti boljio bo* dočnoat. V tem smislu Vas poidravljam. (Živio!) Na to omenja predsednik, da Želi poročati državni in deželni poslaneo goapod vites Ivan Nabergoj o svojem delovanju in o sploinem položaju. 0. poslanca je poidravil sbor ■ .živio" klioi. (Dalje prib.) Politiške vesti. V višjih poveljstvih naie vojske so se izvriile te dni rasne spremembe. Tako je poveljnik II. voja in sapo vodu joči general na Dunaju F. Z. M. baron Sobdnfeld ustavil svoje mesto, ker ao ga pridelili v pomoč vrhnemu nadiorniku vojsk«, nadvojvodi A 1-b r e h t u. Na mesto Schonfeldovo priiel je F. M. L. UexkttllGylenband ia Kra-kovega, a na mesto poslednjega pride F. M. L. baron A. 1 b o r i. Delegacije. Včeraj a« je aelel proračunski odsek avstrijske delegacije, da se posvetuje o proračunu ministarstva sa vnanje stvari. Ćehi In Poljaki. Dne 14. t. m. so priredili v Lvovu bivajoči Čehi in čelki rasstav-Ijaloi sijajen obed, katerega so se udeležili tudi predsednik raastave knes Sspieha, ravnatelj razstave dr. l(arbwioki in princ Ferdinand Lobkuvic. Pražki tovarnar, cesarski Bvetnik J a h n, je napil poljskemu narodu, dr. Marchwioki pa prinou Lobkowicu in onim Čehom, ki aimpatisujejo t Poljaki. Gospod Marchwicki je bil torej, kakor se vidi, jako previden v isražanju svojih simpatij do naroda čeikcga. • Poljske demonstracije. Is Sibirije po-vrnivii se Poljaki hoteli ao te dni prirediti v Lvovu poaeben kongres, kar pa jim je sahranila polioija is osirov na javno varnost. Ta prepoved je najbrže v sveti s demonstracijami, koje so bili nedavno priredili Poljaki proti Rusiji colo pred očmi nažega vladarja. Tu ae je pač pokasala v čudni luči tista „zmernost" poljskih politikov, katero v jednomer postavljajo t izgled ostalim avstrijskim Slovanom ! Anarhizem v nemški vojski. Is Bero-lina poročajo: Ko se je nedavno nemški cesar mudil v Marienburgu — kjer so se vr-Sile velike vojaike vaje — prilepili ao na rasnih krajih mosta anarhistiiko plakate, katerih vse- bine niti ni mogoče ponoviti. Vsled tega so saprli vse vojake 17 voja, ki nosijo ime Kovralski. Kadi Ogledu&tva zaprle so vojaike oblasti pri Pigni francoskega stotnika Ro-manija. Izročili ao ga deželnemu sodiiču v S. Remo. Italijanska poročila trde, da je Romani več nego mesec dnij opravljal svoj ogledniki posel, nabirajoč vesti in načrte velike važnosti. Vojna med Kitnem in Japonsko- Kitajci poiiljajo neprestano v svet poročila o svojih smagah. Poleg snane nezanesljivosti, azijatskih poročil, je saveda jako težko soditi, do kje sega resnica in kje pričenja iaž. Vendar pa ne treba poeebne bistroumnosti, da pogodimo, da je japonska vojski vsakako v boljšem stanju nego pa kitujska, kajti Japonci so vsikdar tisti, ki napadajo, a Kitajci se le branijo. Za ves položaj je vendar presnačilno dejstvo, da so se Kitajci umaknili že sa 150 kilometrov. Japonska poročila zagotavljajo, d« hoče japonski vi*ji p0. veljnik, maršal Yam»gaha, izzvati odločilno bitko ie pred nastopom zime, torej že v tem mesecu. Različne vosti. Izredni občni zbor političnega društva • EdinOttV Danes smo pričeli objavljati o(>-iirnejše poročilo o izrednem občnem zboru politiskega druStva „Edinost", vršivšega ae minolo nedelj o. Ker ao se debate tudi pri tem zborovanju razširilo nepričakovano, pretrgale so se daljne lazprave vsled kasne ure. Skliče ae zatorej ie jeden isredni občni sbor, kateremu bode nalog« rešiti ostale točko dnevnega reda. Za podruinico tv. Cirila in Metoda na Greti j« pudanl Neimenovani 6 gld. » 0 polti v Barkovljah nam prihajajo žo dlje časa razne in deloma jako rezko pisano pritožbe. Mi smo doslej dosledno metali v koš te pritožbe, ker so nam je sdelo, da jo msrsikaj pretiranega v njih. Da pa ustrežemo ponovljeni želji Barkovljanov, opozarjamo tamošnjo odpraviteljco, da blagohotno vsame na snanje te pritožbe. Ljudje tožijo, da dobivajo časnike često ie le po 4, 6 in celo 10 dneh, da se ne poatopa ravno uljudno s strankami ter da je neka oseba, ki je slučajno došla par minut po uradni uri, moral« čuti psovko .ičavi". Odbornik nekega društva da je prejel povabilo k soji ie • le 30 ur pozneje, ko je že bila seja. Tudi to da se je prigodilo, da je romala .Edinost" — mesto v roke naročnika — v Furlanijo. Tudi to ni prav, da je pismonoša Italijan, ki ne razume niti besedice slovenski. S tem se žali n&rodni čut Barkovljttnov. Prosimo torej, da se odpravijo ti nedoatatki. Princ Filip Belgilki, grof Fianderski, brat belgiškega kralja, odpotoval je minolo soboto s svojim sinom na Lloydovom parniku Volilcem prvega okraja! Ker mi ni bilo možno posloviti se od Vas osebno, bodi mi dovoljeno izpolniti pismeno svojo dolžnost. Zahvaljujoč se Vam prisrčno za zaupanje, katero ste mi sijajno in opetovano pokazali s tem, da ste me dvakrat zaporedoma volili svojim zastopnikom, polagam izročeni mi mandat zopet v Vaše roke, Cist, ne-omadeževan in neoskrunjen, odložim ga iz razloga, ker mi ni več mogoče po jasni določbi Tržaškega statuta in vsled mojega novega poklica izvrševati dolžnosti, sklopljenih z mandatom narodnega zastopnika Tržaške okolice. Od Vas je sedaj odvisno, komu v prihodnje izročite to svojo svetinjo. Želim Vam iz srca, da dobite mojim naslednikom moža, ki bi se potegoval za Vaše narodne težnje, za zboljšanje gospodarskega blagostanja in bi bil ob enem Čvrst narodnjak in verno udan Bogu in presvitlemu našemu cesarju in preblaženi Habsburški rodbini. V Gorici, dne 16. septembra 1894, Dr. Andrej Sancin. Izredni obfini zbor polltlčnagm druitva „Bdlnost Danainje stališče slovanskih plemen v avstro-ogerski monarhiji sploh, posebno pa položaj Slovenoev na Primorskem, posivlja naie voditeljp na resnobno delo: na boj aa naiodni iivelj. Hudo pritiskajo na Slovan« od vseh strani: od Severa jim preti oholi Nemee, od Vstoka samopaini „viteški" Mad-jar, od Juga pa svili Lah. Zares .resnobni ao dnevi", kajti boriti ae nsm je sa narodni obstanek. Ta resnobni položsj zahteva, da napnemn vse svoje sile v — samoobrano-Dela je mnogo; ne le na politiikem, ampak tudi ua gospodarskem polju moramo si priboriti ie marsikaj. Naie politično druitvo, čigar poklic je, da nam pribori narodno nezavisnost, uvsža sedanji resnobni položsj, sato je njega neumorni odbor podvojil svojo delavni. Mnogo važnih vpraianj ae mu vsiljuje in ugibati mora, katera pot bi bila sa nas najbolja, najti mora taktiko, ki bi bila najboljia sa naio obrano. Umestno je satorej, da sklicuje o takih bistvenih vpra-ianjih izredne občne sbore, kajti s tem ponuja slehernemu razumniku primerno priliko, da javno izusti svoje menenje. Ker pa se je nakopičilo baš vsled sedanjega resnobnega položaja neobijno mnogo gradiva, letoinji redni občni sbor dne 10. junija ni mogel iscrpiti in reiiti vseh toček dnevnega reda in tudi izredni občni zbor, sklican v nadaljevanje prvega, ni končal dolgo vrsto prevažnih toček. Zato smo imeli minolo nedeljo sopet isredni občni zbor, katerega pa se je udele — in ta malomarnost in brezbrižnost jo ne- PODLISTEK. " Kmetski upor. Mgviturtnukm j<««««< ie»lntO»Ugm rek«. — Spisat Avgust Štuori. Preložil J. P. Plunittsk*. — Od Jakovlja prihaja luden šum, kot morje, kot uevihta. Od ondot se plazi vojska polahkem kot črna poiaat po snegu. Blizu svetega Petra se prikaže četa banskih hii-sarjev s sabljami v rokah. Počasi gredo, gledaje na levo in desno. Sedaj so na klanci pod strmim gričem. Tu stoji klet. Enkrat, dvakrat, trikrat poči iz kleti, jeden, dva, trije konjiki se zvalć v sneg. Zdajci prihiti verja četa. Izza meje kraj kleti prikazujejo «e kmetsku kučmo. Streljajte! kriči Pa»aneo, iu aviučeua toću pada v huzarje in ru^i drugega sa drugim. Huzarji pobeguejo. Čujte I reče Pasaneo, boben gre, to so pežci, ali ste pri- odpuHljiva! — le okole 60 družabnikov. Ako se sami ne brigamo za svoj lastni blagor, nati nasprotniki se gotovo ne bodo borili ca nas! Tega izrednega občnega abora sta se udeležila poleg rssnih prvakov in rodoljubov tudi državni in deželni poslsnec g. vites Ivan Nabergoj ter deželni poslanec g. Ivan-Marija Vatovec. Zborovanje je vodil dru-itveni predsednik g. prof. Matko MandiČ, vlado je ssstopal policijski viiji komisar g. B a o h a r. Zastopani so bili na sboru vsi tukajinji narodni listi: „Edinost*, „Naia Sloga", .Slovanski Svet" in „Penaiero Slavo*, Otvorivii zborovanje, predstavi predsednik sboru vladnega sastopnika, katerega je sbor posdravil spoštljivo. Potem ja spregovoril po prilioi tako-le: Častiti sborovalci I Od poslednjega občnega zbora do danainjega dne preteklo je le malo časa, torej Vam ne morem kaj posebnega sporočiti. Sklicali smo v tam času sicer isredni občni sbor, ksteri se pa ni mogel vriiti, ker seje pozivu odzvalo premalo u deležnikov. V poslednjem občnem sboru položil "«® ""jo predsedniiko čast, ker sem morsl čuti rssna očitsnja radi društvenega glasila in ker sem uvidel tudi, da moje skromna silo ne sadoščajo veliki nalogi. Ker pa je priila pozneje posebna deputacija k meni ter me naprosila, da naj prevzamem predsedniitvo, da s svojim odstopom ne bi motil sloge med lukajinjimi Slovenci in Hrvati, pravsel sem s nova ponuđeno mi čast. Tu je omenjal govornik notranjega delovanja odborovegs od občnega sbora sem. •osebno je omenjal neke spomenica, katera pride posneje na dan; tudi drugo spnmenioo j« uložil odbor na kompetentnim mestu, in sicer spomenico, ki opisuje zanemarjanje sloveničine pri tukajinjem sodišču, o čemur je bil govoril svoječasno že državni poslaneo g. vites Nsbergoj. Kakor sem dosnal is verodostojnega vira, nadaljuje govoraik, priila ja ta spomentes že na referat in je prov-sročila mnogo hrups. Torej je dosegla, ako ne drugo, vsaj to, da je priiel v javnost jeden del naiih opravičenih sahtev. Nadalje je imenoval odbor več saupnih mož sa Trst in Istro, katerih naloga je, da podpirajo odbor s tem, da nabirajo novih članov naiemu društvu. Da smo sklicali isredni občni sbor ie le danes je med ostslimi vsroki tudi ta, ker smo čakali na spremembe, ki so se imele vršiti med politižkimi uradniki v Istri. In res so se isvriile nekatere bistveno vsžne spremembe. In sicer je upravitelj okrajnega glavarstva v Poreču in vladni sastopnik v istrskem deželnem sboru, vites Ellusohegg žel v pokoj. Nečem tukaj opisovati .naklonjenosti" viteza Elluschegga do nas, kajti snanajevsem. Drugi .vites", namreč .vites" Schwars, pa je premeičen iz Pasina v Trst. Nočem premotrivati o vzrokih, kateri so do- pravili vse P Smo I Mej bobnanjem se prikaže na cesti močna četa bledih baramij. Iz kleti počijo puško, prvaki haramij so svemejo v sneg. Naskočite 1 zakliče poročnik vojakom, in kričoč začno pešci lesti navkreber, ali s viha poka, poka, vojak za vojakom se strklja kot snežena žoga uisdolu. Naskočite! zakiiču poročnik in se ranjen sruii. Naskočite ! izdiha v snegu. Znova udarijo vojaki. V*e je tiho. Hal bižkono micine nimajo smodnika. Oj! Oj ! Na griči »o, v klet gredć. Zakio-ujuna vrata.razbijejo. Glej, kmetje bežć. Kako ae dobro meri iz kleti. Klet je polna vojakov. In zagrmi grom, volikauski plamen se zasveti, klet in četa odlet v zrak, a roke, noge, giave, tu o/jo vojakov pada kot duž po ki vaveui »iiegu. Pasaneo jih je pognal w smodnikom v sraki Strah in jeza spopade vojsko. Nsprej t sahreiči Alapič, pridirjavii na konji do prvih ćet. Vojska se pomika dalje. Kot črna rekA s« razlivajo čete po bregu, konjiki jezdijo počasi po ceni, pešci pa držč pred seboj puške, n odzadaj topovi, katere peljejo volovi in podpirajo ivan*ki bombar-dirji. Vojska se razkropi po polji pri toplicah. — Ustavite čete ! zakliče Alapič zapo-vodnikom, jehnje mimo vrst; za toplicami Htnji močno krdelo kmetov na polji. Treba nam jt> biti opreznim. Trobentač kraj Alapiča zatrobi. Zapovedniki čet se zbcr6 okolu vojskovodje. — G.tapodi, reče, prosim, pazite na svoje čete, da br ne osramotimo. Kmetje so besni in dobro oboroženi. Poslušajte me: IVAoi, haramijo in Uskoki nuj stopijo v sredo, na desno in levo krilo konjiki, z deHoe vi, goapod Plovdin, z brniškimi huzarji, z leve gospod Arbsnas s Turopoljci in gospod Far- kašić z Zrinjskimi kopljeniki, lombardo naj bodo odzadej. Pehota naj gro naravnost, a konjiki naj naskočijo s strani. Sedaj naj se vojska dve uri odpočije — potem kar Bog dA. Razpostavite mejteni sprednje straže, gospoda ! * * « Bilo je nekako okolu devetih dopoludne v dan devetega svečana 1573. leta, ko m bobni zaropotali in trobente zapele po vrstah deželne vojske. V vrsto! Pozor! gland so povelja častnikov, ki stojć z golimi sabljami pred vsako čoto. Kot srobrno klasje igrujo vrste peških puškin sulice i zvankera tolnoi. Veselo ho tron'jo perjairce koujikov. Alapi-Čev trobentač zatrobi i n 7.a njim vmo trobento, zastavnik vzdiguu bunnko zaitavo.in /.„ njim ostale čete svoje zastavice. (Dalje prih.) •Flora* v Dibrofsik. Princ obiM* otok La-kroaa, potem pa ođpotaje na Grško. J Zopat obtodb« v Podgradu Dne 14. t. m. vršila no jn pred sodiičem t Podgradu kazenska rasprava proti J. Marottiju »a-radi ponovljenega rszialjenja t. g. Stember« garjo, Marotti, ki je ie enkrat Jv tej sadevi dobil 105 gld. globe, odnosno 21 dni tapora, obsojen jf bil sedaj sopet na 40 gld. globe, odnosno 4 dni »pora. l)a-li je sa ponavljeno enako razialjenje primerna toliko nižja ka-ten od prve, o tem »o Je ie isreče deželno sodiiče. — Kakor znano, agitujo Marotti strastno po Podgrajski oblini in ie prikaznje obSinarjem kot njih osreinvalec. No to, da je bil sdaj obsojen ie dvakrat saporedom, ni ravno pri* poročilo in občinarjem je tako dana prilika, da ga ocenijo, kakor aasluii. Ali da sprevidijo tem Saglje, kakov čio* vek je ta gosp. Marotti, omenjamo tu, da je ie pri prvi razpravi njegov zagovornik, notar Depicra, povdarjal: „tnanoanza di coltura" in da je aodiftje v razlogih raasodbe med olsjievalnimi okoliščinami navajalo .sanikarno vzgojo«. Sn v lepiem svitu pa se je pokazal Marotti pri drugi razpravi, ko je trdil, da je bil popolnoma pijan, ko je govoril rasža-Ijivo besede! Torej žlovok, ki se opije, da ne ve več, kaj govori, tak Človek naatopa kot prorok in hoče poufievati trezne ob-činarje. Lepo bi aavoiiU s občinsko upravo, ako bi verjeli takim ljudem ! Pozor torej, obči-narji ( Iz Riptntabora no nam piše: Tukajšnja župnija je bila od 11. avgusta do 6. septembra osiročena, kajti volečastiti župnik gospod Matija Sila, ki je tukaj 15 let vriil svojo dušno pantirstvo v splošno zadovoljnost, nas je zapustil dno 11. avgusta, odidii na svoj dekanijski prestol v Tomaj. Od tega časa je ob nedeljah in praznikih prihajal umirovljeni Župnik č. g. Planin-Sok is Tomaja opravljat božjo službo ; oskrb-Ijevanje bolnikov pa i. gospod kapelan is Opčin. Dne 6, septembra doiel je nai novoizvoljeni duiui pastir, prečastiti g. I v a n Slavec, dozdajni kapelan pri starem sv. An« tonu v Trstu. Že na predvečer sta naznanjala slovesno pritrkavanje zvonov in strel možnarjev, da bode naslednjega dne nafta Župnija prasnov« veseli dan prihoda č. g. župnika. Čeravno ni gosp. župnik sliftal teh odmevov, vendar je tukajšnje občinstvo dalo duika svojemu veaelju. Tako je tndi pritrka-valo in streljalo dne 6. septembra ob jotra-nji s«riji in opoludne. Mladeniči ia Itirib vasi ao napravili avoje slavoloke a primernimi napisi in ulepiano z zastavami in raznimi venci. Prihod je bil naznanjen ta 6. uro ave-ćer, a že ob 5. uri kretalo je polno ljudstva na Repeutaboru okoli cerkve do vsuoija holmci. Ob 6. uri ilo je občinstvo a holmca do vznožja s križem, šolsko zastavo in svetilkami. Krasio potem so pripelje goip. župnik. Stopiviega ras vos pred prvim slavolokom ob vznožju bolma, pozdravi ga gospod župan v imenu občinstva in učenka Marija Oustin v imenu iolske mladine, iaraževaje, da je mladež dva meseca adihovala po duhovnem očetu, prosila Boga za brao poslanje ; in sedaj blaguje ta veseli dan. Varočivii mu čopek cvetic, priporočila jo mladež skrbi novo-došlemu g. župniku. O. župnik se jo od«val primerne. Potem mu jo množica saklicala trikratni živio, ter amo v sprevodu odšli med nepreatanim pri-trkovanjom zvonov in pokanjem možnarjev v cerkev, kjor je prečastiti g. župnik imel primeren govor ter nam podelil blagoalov z Naja nvetejAim. Cerkev je bila polna ljudstva kakor o najvećih pratnikih. Ta dan je bil za tukajinjo župnijo dan radosti, — in kako da no bi se radovali P Saj siuo bili obveščeni, da dobimo vnetega dušnega pastirja, ki ga dičijo vse vrline, adružouo v tumiljoncu Gospodovem. (Gotovo ! Kolikor jo nam znano, smemo zagotoviti Re-puntuborco, da so dobili mod-se uzornoga duhovnika, blagoga človekoljuba in narodnjaka kremenitega značaja. Op. Ur.) Družbi s v. Cirila In Metoda so od 15. julija do 15. avgusta t. I. darovali : SI. družbu sv. Mohorja v Celovci zelo velik zaboj raznih svojih knjig; vlo. g. Fran Tavčar, kurat pri sv. Joštu nad Hranjem, veliko zbirko knjig iluiilje sv. Mohorju, M>»'ic" in ilrngili; župan v Kaplji Vaai Andrej Meječ take aaao- goitevilno zbirko knjig druibe av. Mohorja, kot do sedaj ie nobeden pošiljatelj. Hvaležno s no prejeli od domoljubnih slovenskih in hrvatskih gg. abiturijentov 292 kron, kot čisti prebitek ljubljanske njihove letošnje veselice. Vedno gibčna Šentjakobsko trnovska naša ženska podružnica nam je v prualavljenje naie IX. velike akupj^in« v N» vem mestu donesi« IO0 gld. ,sv. Ciril Metodovega daru*. Pokojno ^»spo Marijo Murnikovo pa je vpisal z darom 100 gM. soprog, c. kr. svčtnik, eb veliki skupščini v Novemmestu, mod družbine pokrovitelje. Mir njen; veliki bogo- in rodoljubni Huii! Isto tako so povodom velike skupičine v Novem Mestu postali pokrovitelji a prispevkom 100 gld.: Gospa Ivana Vodnikova, soproga hiinega posestnika in kamenoseka v Ljubljani, g. Frančiiek Mally, tovarnar v Ljubljani in g. Elija Predovič, veletržec v Ljubljani. Dalje so družbi darovali vrli Č4. ga. Mariborski bogo*]»vci po č. g. Martinu Pirtoviku 63 gld. 7 kr., kot podporo družbi sa I. 1894. ; I. Belokranjska ženska podružnica v Črnomlji po blugajničarici g. Olgi Ha-ring-ovi 65 gld. 6fi kr., kot čisti dohodek naii družbi v korist prirejene veselico; pod-družnica aa Mokronog in okolico 36 gld. 25 kr., večinoma veaeličnih dohodkov; č. g. Josip Vodošek, bogostovec pri sv. Lovrenci na Dravi skeni polji, 16 gld., nabranih na primioiji č. g. L. Šlambergerja na Hajdini; rajni g. Ivan Kukovič, posestnik v Sr. Juriji na Štajerskem, v oporoki voljenih 10 gld.; g. Veko-alav Ravnikar 7 gld. 33 kr., ki so jih na« brale narodne dame v Cerknem o petindvaj-setletnici tamoinje čitalnico; ženitvanjski svatje pri darovanji za družbo av. C.ril« in Metoda, o priliki narodne poroko 3 glJ. 75 kr.; g. Dragotin Pavlinec 3 gld. 10 kr., ki so jih darovali slovenski porotniki v L-mc-ževi gostilni v Gelji; g. Andrej Rabušč. k v Koseči 3 gld. nabrane o priliki novoizvoljenega slovenskega občinskega odbora v Drež-nici pri Kobaridu in vlč. g. Alojzij Kummer, župnik v Reterah 1 gld. Vsako leto nam one meseca po veliki skupičini dohaja sorasmerno največ darov. Tudi lotos se tega nadejamo. Zato zahvaljujoč se današnjim požrtvovalnim darovalcem kličemo: Živeli nasledniki I Vodstvo druibe sv. Cirila in Metoda. Kontrolni »hod vojaitva. Vojaki na dopustu, resevnikl in jednoletni prostovoljci, kateri io niso nastopili dejanske službe, ter vojaki nadomestno rezervo, morajo se vde-ležiti kontrolnega ahoda, ki se bode vriil v tukajšnji mornarski vojašnic' (Lasiaretto vec-obio) v sledečem redu: Glavni kontrolni shod bode dne I., 3. in 3. oktobra sa o. kr. mornarnico. Na shod morajo priti iukaj bivajoči roaervniki itd. c. in kr. mornarnice in ■icer: dne 1. oktobra vsi dotični, katerih priimek prične s početno črko A do vkljuČljivo črke H; dne 2. od I do R in dne 3. od S do Ž. — Dn« 4. in 5. oktoara bode kontrolni shod rezorvnikov itd. o. in kr. pehote. Dne 4. morajo ptiti vsi, kojih priiiuek prične a početno črko A do M dre 5. pa od N do Ž. Nadalje bode kontrolni shod dne 6. oktobra, h kateremu morajo priti vsi rezervisti itd,, pripadajoči lovskim bataljonom, koujiitvu, topniitvu, ženijstvu, vozarstvu, saniteti in sploh vsem ostalim vrstim vojaitva. — Dodatni kontrolni shod bode dne 10. novembra aa dotičnike, kateri niso prišli is katerega koli vsroka k glavnomu shodu in sicer morajo priti oni, kojih priimek prično s početno črko A do vklj. E, dne 11* novembra od F do L, 12. od M do R in 13. od U do Ž.— Zborovanje prične točno ob 9. uri dopoludne. Črnogorskemu ministru pravosodja, drju. BogiiiČU, ki je, kakor znano, avstrijslc podanik, dovolilo je Nj. Vel, cesar, da hiiic »sprejeti hhhIov luškega državnegs svetovuloa in da sme vsprejoti iu nositi ruski red Sv. Ano II. razreda, rusko spominsko bronasto kotanjo na trnku rrdu sv. An Ireja, poveljniški križec francosko (''h-Iuo leg>je, srbski red sv. S.ivo I. reda, črnogorski Danilov rud 1. redu, črnogorsko vojno kolajno in francosko dekoracijo častnika javnega pouka. Zaklad V iimnicl. Dne 14. t. m. so izpraznili poHtreščttki v bolnišnici milosrdnih bratov v Bresoiji (Italija) nekatere žimnice, da počeSejo žimo. V jedni žlmnici naili so o tej priliki svoto 35.000 lir deloma v vrednostnih papirjih, deloma v zlatu. To premi -žonjo je bil monda skril v žimnici nek bolnik, Iti je U'»r| Jo pred nekaterim' mesec'. Ako a« najdejo dedičev dotičnoga pokojnika, aapade denar bolnišnici. Poskuisn samomor. 30letni brezposelni tapetar Anton Lukasič, stanujoč v ulici Gruz-zulis hšt. 2, preresal si je po noči na minolo nedeljo žile na levi roki, hnteč usmrtiti se s tem. Stražarji so ga naftli okrvavljenega ležečega v ulioi Donota. Ker jo kri tekla nesrečnežu curkom ia ran, obvraali so ga sa silo in poklicali zdravnika, ki je odpravil ranjenega v bolnišnico. Lukasič si je hotel vseti življenje menda vsled tega, ker ga je njpgova ljubica dobro oitelasaradi njegovega pijančevanja. Nszgoda. 46letnemu kmetu Mihi Kantetu is Sežane, priiedftemu minolo soboto a vozom v Trst, splalil so je konj v ulici Belve-dere in savoiil vos ob obceatni stebrič. Vsed sunka je padel Kante razvoj in si zlomil desno nogo. Odpeljali so ga v bolniitvc*. Policijsko. Predvčerajšnjem ao saptli 15-letno hiiino Marijo Gril iz Novega mesta, službujočo pri trgovcu Josipu K. na Corsu hit. 3., ker je ukradla svoji gospodinji razna oblačil«, vredna okolo 72 gld. Gvil je kradla obleko svoji gospodinji in se iopirila gisdavo v gosposki opravi, da se prikupi — svojemu ljubemu! — Po noči na minolo nedeljo so spravili v zapor zopet 6 bolnikov, obolelih aa najn »vejžo tržaško kugo : poulično razgrajanje. — 341etni Ivan Giovanello je hotel po noči na minolo nedeljo okrasti v ulici Stadion nekega človeka, o katerem je mislil, da je popolnoma pijan. D^tič i junak pa je pograbil nespretnega Giovanella in v tem je p i ihtel io brat dotičnega in udaril tatu z neko steklenio;) parkrat po butici. Prihitevii stražarji so odvedli ponesrečenega tatu na sdravniftko postajo in od todi v sapor. Koladar Danes (18.): Tomaž Vil., ik.; Metodij, ik. — Jutri (19.) f Kvatre. Janu* varij, ik. muč. — Polna luna. — Solnce iside ob 5. uri 46 min., zatoni ob 6. uri 3. min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 15 atop., ob 2. pop 20 5 slop. Loterijske itevilke. Izžrebane 15. t. m. Trst 37, 76, 68, 60, 71. Budimpešta 23, 73, 50, 12, 42. Lino 24, 23, 76, 37, 74. Najnovejše vesti. LVOV 17. Kljubu prepovedi dospelo je danes semkaj 90 biviih sibirskih prognanoev na namerovani sestanek bivših proguanoev. Na ieleaniiki postaji jih je vsprejelo 50 go-spoj, katere so jih obsule s cvetjem. Policija jo zabranila daloje domoustrucijo. Budimpešta 16. Cosar je vsprejel danes ob 1. uri popoludne avstrijsko delegaoijo. V svojem prestolnem govoru naglasu! je, di živimo s vsemi državami v najboijiih odnoia-jih. Tudi v letu 1895 boste mogli Bosna in Hercegovina pokrivati stroške iz lastnih dohodkov. — Potem je co»ar govoril s raznimi poslanoi, povpraiajoč jih o razmerah v njih deželah. Senzacija je napravilo, da jo coaar posebno prijazno govoril z tiUadočeškim po-slancem d.rom Pacakom, Z IJurg.-tall rjuin jo govoril o tržaških razmerah. Budimpekta 17. O vsprojetnu delegatov ae jo potožil don Baszanella, da ni hotelo namostništvo v Inomostu sprejeti zastopnike Trideota v posebno avdijencijo. Nj. Vel. cesar ni odgovoril ničesar in iel daljo. Budimpeita 17. (Seja proračunskega odseka državnozborske delegacije.) Delegati grof Zedwits, Russ in Lupul ao so upirali izjavi Pac&kovi in oporekajo odločno, da je Pactlk govoril v imenu čeikega naroda. Pacdk je jedrnato odgovoril. Potem je govoril grof Kalnokv. Rim 16. Sv. Oče je vsprejel danes 60 romarjev iz Tirolske. Atene 16. V Lokridi je bil danes močen potres. London 17. Ia Foaa poročajo, 4a ie asa-ročanski sultan odposlal svoju konjiltvo v Maroko, da osvobodi (mesto Maroko oblog« upornikov. Peterburg 16. Službeno poročilo javlja: car in carica, ce«arjevič, Velika knesa , Jnraj in Mihalj Aleksandrovič, Velika kneginja Olga Aleksandrovna, Veliki knez Vladimir Alek-sandrovič in grški princ Nikola, odpotovali so včeraj is Bjelovjeia v Spalo. Trgovinske brzojavka. Budlmpsita. Pšenica sa jeten 6 25-6 ST, u spomlad 6-70 6 72 Korona *a iept.-okt. 6-20 do 6 25. Oros ra jeson 5 «7-5 K9 Ri za josen 5 2vJ-5"83. Pšnnica nova od 78 kil. f. 8-40—6 45, od 79 kil. f. 6 45-fl 50, od 80 kil. f. « 50—« 55 od BI kil. f. 6 55-6 00. od 82 kil. for le^raen 6 20—8 40 j proso 5 70—5.90 Pšenica. Ponudbe srednje ali povpraševanje močneje, jak.i omejeno, Irg telo mlačen, cene 21/, do 5 nvč. ceneje. Koruza pa vedno rastoča, zopot za 10 nč. Vreme lepo. Prafa. Nerafinirani sladkor ca september t. 15*25 december f. 14'15, mirno. Havre. Knva Santos (jood avcriigo sa september 99 25. za januvar 84 50 mlačno. Hamburg. ffanroMffnod averago za september77 —, deccmltci «8 75, macc 68'—. Dunajaka borza 17. septembra 1994. danes pred včeraj DrŽHT ni duljf r papirju .... 98'— 99 — . . r srebru .... 98 95 9905 Avstrijska rent« v cUtu . . .124 90 124-80 . »v kronah . . . 9785 »7-80 Kreditno akcije.......B70 5O 371'75 London 10 Lst.......|24._ 124*— Napoleoni.........» gg 9 88 100 mark.........«0 90 «0-95 1<»0 italj. lir . ...... 45-10 45-- POSLAN O.*) Gosp. dopisniku „Od nekod* cenjenega lista „Edinost" z dne 30. avgusta, tjutranje izdanje: Na moje vprašunje, stavljnno mu V 83. štev. ,Edinosti" — da nam pojasni namreč, kaj jo mislil z besedami „t»kiin ljudem tolika oblast" — odgovarja dopisnik „Od nekod- v svojem poslednjem do-pitu, a njegovo pojasnilo ni vredno niti piikovga or.htt. Jaz poznam Šostero resnic ravno tako dobro, kakor on in vem tudi, da se ne sme krivice delati svojemu bližnjemu. Kje pa je dokas, da je onih 6 kmetov komu krivico delalo pri glasovanju v seji c. k. okrajnega šolskega sveta? — Imamo pa tudi drugih resnic: 110 sumniči, ne obrekuj, ne kradi dru* gemu časti itd.! a vso, kar človek stori proti svoji vesti, je greh — onih 6 kmetov pa je glasovalo po svoji vesti in po svojem prepiičnnju. Konečno poživlja dopisnik slavno uredništvo, da isto potrdi, da je bilo ono pojasnilo doposlano koj na prvi moj dopis. In slavno urodništvo je res to potrdilo. To je vendar preveč, ako se tako pači resnica I Kajti resnica je, da je bilo Vaše zadnje poročilo „Od nekod" skovano še le po mojem odgovora s dno 16 avgusta v 102 štev. V tem mojem odgo> voru se niihajaj« isto besede, s katerimi ste Vi pričeli svojo pojasnilo: Dolžan biti, a dolg ne plačati, ni častno. V prvom mojom odgovoru v tej polemiki ne najdet« nikjer toga stavka, vi pa niste vsovedni, da bi vedeli ie naprej, s kakimi besndaml Vas bodem poživlja na odgovor. Jaz som pozval v št. 69 gosp. dopisnika „Z Goriškega", no pn „noga „Od uckod"! Glejta, gospod dopisnik", Vaše lastno pojasnilo kaže, dn som imel prav: 1.) ko sem trdil, da so bili vsi dopisi skovani v jodni In isti kovučiji; 2.) da ste v svojom pojasnilu debelo nalagali občinstvo, katero dobelo laž je potrdilo celo slavno uredništvo;**) 9.) da je bilo pojasnilo skovano še le po 16. avgustu, kajti v istom je čestital gosp. dopisnik samemu sebi na imagi proti moji malenkosti, a o zmagi vendar no moro nihče govoriti pred koncem. Jaz se svojo strani mu tudi če-titam z opombo, da, ako „zmaga" šejedenkrat tuko, pride gotovo ob vso vojsko in vso driavo. Razsodbo o zmagi prepuščam čestitim čitateljem „Edinosti", Osek, dno 2. soptombra 1894. __________J. F«g«nel. *) Za članke pod tom naslovom ne odgovarja uredništvo. **) Pri vsem spoštovanju do ftastito osobo g. Josipa Ftiganela moramo vendar najodločneje prote* štovati proti podtikanju, češ, da smo potrdili debelo laž. Nam že zato ni trebalo potrjati kakorSueaibodi laži, ker nismo bili ni najmanje interesovani pri vsem tom prepiru. Mi smo potrdili le to, (in to po-trjamn šu danes s v svojo častno besedo), da smo takoj po prvem odgovoru g. Fsganela prejeli jeden dopis od g. dopisnika „O.l nekod", kojoga smo vrgli v koš, to pa iz juduoatavncga vzroka, ker smo v Isti dan prijeli drug dopis „Z Goriškega" o ist 'j stvari iu bi bilo le nozmisclno priobčevati po dva dopisa hkratu z jedno iu isto zm sliio. In menimo, da nima nikdo pravice dvomiti na naši dani bo