Natisov 15.000« .štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-I itrijo: za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost pošt-oine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev.se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredrtištvo Bi odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za »/« strani K 40 — za »/» strani K 20 — za V, strani K 10 — za Vi« strani K 5'— za >/„ strani K 250 za V« strani K 1 — Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. Štev. 33. V Ptuju v nedeljo dne 15. avgusta 1915. XVI. letnik. Bog ohrani nam cesarja! ' estinosemdeset let je, odkar se je porodil Ne torej praznovanje, ki ima le zabavo in raz- Franc Jožef, ki kot presvitli in ljubljeni naš cesar zdaj že dolga desetletja vlada avstro-ogrske narode. In ti narodi pripravljajo se, da praznujejo ta dan kot pravi krasni praznik domovine . . . Navdušeni in ponosni dvigamo glave do prestola, kjer sedi častitljivi, božanski starček. Mož je to, katerega duša je pretrpela vse grenkote življenja. Smrt je kosila brezsrčno okoli njega in mu vzela starše, ženo, otroke, naslednika. Kar more solzno življenje nesreče in gorja prinesti, to je v obilici cesarju prineslo. Ali on je stal kakor jekleni spomenik, dvigal oči proti nebu in nadaljeval težko vladarsko delo. V tem veličastnem samozatajenju, v tej vzorni delavnosti tega brezprimernega vladarskega značaja, v tem plemenitem tolmačenju vladarskih dolžnostij tega očetovskega monarha, leži vir našega spoštovanja in naše ljubezni. V tem tiči vriskajoče veselje, ki ga čuti vkljub prelitih potokih krvi na dan tega rojetnega dneva duša narodov v naši monarhiji. Kajti sredi v najgrozovitejši vojni Btojimo danes; kakor velikanska blaznost obšlo je vse človeštvo, kakor divji fanatizem, ki se ne vstavi niti ob grobovih. Volkovom podobni so naši sovražniki, ki so nas in zvesto našo zaveznico obkolili in napadli, da bi svojo naduto požrešnost ohladili. Res je, sredi v največjem prelivanju krvi, kar jih pozna svetovna zgodovina, stojimo in v takih časih je vsako praznovanje nekako prisiljeno, nenaravno. V tem slučaju pa ne! Kajti prvič stojimo v tem resnem trenutku kot zmagovalci, ki so vrgli milijonske armade Rusije ob tla in ki jih podijo z jekleno vstraj-nostjo v njih sibirska skrivališča. Drugič pa se gre za našega cesarja, za 86-letnega Franca Jožefa, kateremu nismo le zvesti podaniki, temveč katerega ljubimo z vso tisto vročo navdušenostjo, ki jo pozna zdravo, pošteno ljudstvo. To je pa glavno : noben vladar ne bode izpolnil vzvišenost svojega poklica, ako ne bode imel spoštovanja ter ljubezni svojih podanikov. To dvoje pa poseduje naš cesar in kralj v taki meri, kakor noben vladar sedanjosti in preteklosti. Pa še nekaj! Naš cesar sprožil je vzvišeno misel, da naj se praznuje njegov 86. rojstni dan s tem, da se daruje v vojno-oskrbovalne namene. košje kot namen; praznovanje naj bode to, ki prinese ogromne svote, s katerimi se bode celilo tudi takrat je švigal čez naše meje plamen sovraštva laškega Efijalta. Letos praznuje cesar svoj dan sredi vojne, proti kateri so bile vse grozovite rane na truplu narodov. V znanceoju j dosedanje druge vojne le otročja igrača. In ne-»Rdečega križa" praznovalo bode ljudstvo po vsej širni domovini cesarjev dan. V znamenju kaka globoka tragika leži ravno v tem dejstvu, da je moral 86-letni cesar Franc Jožef potegniti pomoči žrtvam svetovne vojne, ki so polagale j meč. Kajti kdo je bil idealnejši zaščitnik miru svoje zdravje, svoje imetje, svojo kri na oltar ! kakor ravno on ? Kdo se je trudil desetletja v zatajevanju lastnega ponosa, da je ohranil svetu mir? Kdo je prezrel izzivanja, očitanja in žaljenja jstrupenih sosedov, ki so že računali z razsulom habsburške monarhije ? Morda je ravno ta zaprinesljivost našega miroljubnega cesarja pomnožila pogum zločinskih sovražnikov, ki so hoteli že davno ugrabiti dedščino Habsbnržanov. Morda bi bilo bolje, s ko bi že preje zdrobili izzivajoče kačjo zalego ob naših mejah, morda ... ali kdo bi o tem stvarno sodil ? Eno pa je zlata istina in je obenem najlepše in dragocenejše darilo, ki ga podare cesarju ne samo avstro-ogrski narodi, marveč ves pošteni svet: naš cesar ni hotel vojne! On pred večnim sodnim stolom zgodovine ni odgovoren za to grozovito prelivanje krvi. Svoje srce, svoj ponos, svojo dušo, svoje delo, vse je žrtvoval Franc Jožef za vzdržanje miru. Nikdar ni stal v našemljeni pozi angelja miru, kakorkrvavi car-batjuška, kramarsko naduti angleški „king" ali kronani morilec Peter; vedno pa je bilo njegovo delo obenem pošteno delo za mir . . . Pošteni ljudje se klanjajo danes našemu cesarju, pa čeprav so podaniki sovražnih dežel; klanjajo se njegovemu kakor kristal čistemu značaju, klanjajo se mu, čeprav ga je postavila tragika zgodovine sredi v gigantični boj za jasno bodočnost! £Sl Ti, Franc Jožef, si oče tvojih narodov in naša ljabezen do tebe podobna je oboževanju. Ti nisi hotel vojne in do višine tvojega prestola ne pride nobena kapljica nedolžno prelite krvi. Bog ve, da je tvoje srce čisto in sodil bode on domovine. Ta misel označuje pač najbolje plemenito srce cesarja-očeta; izpeljava in uresničenje te cesarjeve želje pa bode jasni dokument visoke kulturne stopinje naše monarhije, dokument pravega krščanstva, ki ne pozna donečih besed, marveč katerega začetek in konec je večna ljubezen . . . Sestinosemdeset let je cesar dočakal. Nepotrebno je, da bi vsebino tega dolgega življenja popisali. V hudi vojni prevzel je cesar žezlo in Mi pa prenašamo vsa grozovita bremena vojne z jasnim pogledom v tvoje veličastne očetovske oči. Tako prihajamo kakor zaupljivi otroci pred tvoj prestol: oče, sivolasi naš oče, sprejmi milostno otroške naše čestitke . . . Franc Jožef, v naši krvi pa vriska vesela nada: zmagali bodemo! In ta zmaga bode nevenljivo darilo krvavečih narodov svojemu cesarju . . . — 2 Svetovna vojska •« Btl mi kr ■ d« m Vi B Po zavzetju Varšave nadaljno zasledovanje Rusov na vseh straneh. Nove zmage. — Italijanski napadi vsi odbiti. — Zmagoviti dogodi \ na morju. V zadnji številki že smo objavili najnovejši telegram, da so nemške čete zavzele Varšavo, medtem ko so obenem avstro-ogrske armade zavzele istotako važno trdnjavo Iwangorod. Vtis teh velikanskih zmag po vsem sveta je seveda ogromon. Vse trdovratno upiranje Rnaov jim torej ni pomagalo; morali so Poljsko starodavno prestolico Varšavo izprazniti. V vojsškem in mo-raličnem ozirn je to odločilnega pomena. V dosedanjih bojih so namreč Rusi izgubili več kot tri milijone svojih vojakov in večino proti naši in nemški meji zgrajenih trdnjav. Izgubili so pa tudi vso svojo ofenzivno moč, katero tudi v za njih srečnejšem slučaju ne morejo kmala nazaj dobiti. Zasledovanje umikajočih se premaganih armad sovražnika se nadaljuje zdaj na vseh frontah. In vsak dan prihajajo poročila d novih zmagah. Italijanski napadi so se tudi v preteklem tednu popolnoma izjalovili. Našo mejo branijo vojaki, od katerih je vsak junak. Hekatombe mrličev ležijo pred našo obrambeno črto in niti pest zemlje niso laški izdajalci pridobili. Istotako vetrajno branijo Nemci svojo fronto v Franciji in Belgiji. Zadovoljiv je tudi odporni boj našega zvestega turškega zaveznika. V diplomatskem oziru se trudijo zdaj naši sovražniki, da bi pridobili balkanske države, zlasti Rumunijo in Bolgarijo za boj proti nam. Ali doslej niso imeli s svojimi obljubami mnogo uspeha. Pametni krogi v Rum unij i izpoznavajo z vsakim dnevom jasneje, da je stvar naših nasprotnikov izgubljena. Tudi Bulgari so tega mnenja, čeprav jim hočejo zdaj naši nasprotniki Srbijo žrtvovati. Ob cesarjevem rojstnem dnevu smo tedaj lahko ponosni in zaupljivi! Avstrijsko poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 7. avgusta. Uradno se raz- Rusko bojišče. Med Vislo in Bngom traja boj naprej. Avstrijsko-ograke čete vsilile so južno od Lubartowa, nemške pa severno-zapadno in severno-vzhodno od Leczne v sovražne linije. Drugače je položaj na severnem vzhodu nespremenjen. Italijansko bojišče. Na, Goriškem stal je del fronte vzhodno P o 1 a z z o-R e d i p u g 1 i a dopoldne pod j a k o hudim sovražnimartiljerijskim ognjem. Popoldne šlo je več italijanskih bataljonov proti temu oddelku; po kratkem boju s streljanjem pa so vstavili svoje napredovanje. Na vseh ostalih frontah na Primorskem, Koroškem in Tirolskem bili so le topovski boji. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. . . Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 7'. avgusta (W.-B) Iz Velikega glavoega stan., se poroča : Vzhodno bojišče. Vzhodno P o n i e-ivicza šli so Rusi za J a r o nazaj. Napredovali smo proti zapadni fronti od K o w n a. V j e 1 i smo pri temu 500 Rusov in zaplenili 2 strojni puški. Armade generalov pl. S c h o 1 z a in pl. G a 11 w i t z a so po ljutih bojih sovražni odpcr med L o m z o in Bugo-vim izlivom zlomili. Skupni uspeh iz bojev od 4. do 6. avgusta znaša 85 oficirjev in več kot 14.200 mož vje-tih, 6 topov, 8 metalcev min in 69 strojnih pušk. Čete pri Nowo-Georgiewskn vsilile so od severa do N a r e w a. For^1 D e m b e bil je zavzet. Od juga sem je Visla pri Pienkown dosežena. V Varšavi je položaj nespremenjen. Rusi nadaljujejo obstreljevanjo mesta od vzhodnega brega Visle. Naše letalne ladje metale so bombe na kolodvore vNowo-Minsku in Siedleci. Južno-vzhodno bojišče. Pri in severno Ivvangoroda je položaj nespremenjen. Med Vislo in Bugom so nemške čete vzele v naskoku sovražne postojanke pri R u-s k o w o 1 i, severno-vzhodno od L e c z n e pa so izsilile izstop iz tamošnjih morskih ožin. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 8. avgusta. Uradno Be danes Rusko bojišče. Armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda je včeraj v prostoru med Vislo in Wieprzom svoj napad nadaljevala. Neposredno zapadno Wieprza napredujoča napadalna skupina vrgla je sovražnika iz večih linij, vzela dopoldne Lubartow in vsilila proti severa do kolena reke. Premagani sovražnik beži v razsula čez Wieprz. i Tudi južno in južno-zapadno M i e c h o w a dosegle so naše čete polni uspeh. Sovražnik je tukaj, da bi naš napad pariral, pričel s p r o- t i n a p a d o m, ki je dovedel do ročne bil je pa na fronti prijet in čez "VV i e p r z zaj pognan. Število pri Lubartowa in M i echo] doslej pripeljanih vjetih znašalo je do zvečer.23 oficirjev in 6.000 mož; plen znaša 2 kanona, 11 strojnih pušk 2 municijska vozova. Ogroženi od naših od juga sem zmagofl proti spodnjem Wieprzu napredujočih čet, | danes zjutraj še v pokrajini Visle severno-zapa Ivvangorodase nahajajoči ruski kori bti umikanje proti severnem vzhodu nastopi Avstro ogrske in nemške čete z a s 1 e d n j ej| sovražnika. Med Wieprzom in Bugom traja naprej. T vzhodni Galiciji je polo nespremenjen. Italijansko bojišče. Po zope Ijuti artiljerijski pripravi napadla je moči italijanska infanterija zvečer 6. avgusta rob planote v odelku Po lazi Vermegliano. Tudi ta napad je bil ka vsi prejšnji, ki so se obračali proti M o nt dei seiBusi, popolnoma zavrnji Drugače so se vršili na Primorske^ Koroškem in v Tirolu le topovski bo Dne 6. avgusta zvečer in v noči od 7. vsi lila je italijanska infanterija z dv ma bataljonoma čez Forzellino diMoi togo južnozapadno Peja v T i r o 1. Od moči v jutranjih urah 7. avgusta poskušeni napad bil je pa že z našim artiljerijskim ognjem! preprečen. Italijani so z živahnimi klici nEvviva| Italia" in „Abasso Austria' nnjno nazaj! odšli. Namestnik generalštabnega šefa! pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 8. avgusta (W.B.). Iz likega glavnega stana se danes poroča: Vzhodno bojišče. Nemška Narew skupina bliža se cesti Lomza-Ostrc W i s k o w ; na posameznih točkah se nasprot trdovratno upira. Južno Wiskowa je Bug dosežen. Zasedli smo S e r o k na izliv Buga. Pred Nowo-Georgiewskom zavzel so naše čete utrdbe od Zegrze. Pri Varšavi smo dobili vzhodni brei Visle. Južno-vzhodno bojišče. Pod pri tiskom čet generalobersta pl. W o y r s c h umikajo Rusi proti vzhodu. Med Vislo in Bugom je levo krilo madne skupine generalfeldmaršala pl. M a c k e i sen vrglo sovražnika proti sevi m proti Wieprzu. Desno krilo stoji v boju. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 9. avgusta. Uradno se ra Rusko bojišče. Od fronte ob Visi •trftichlllova grenelo* 1« nlraJa-T* v«1«» U Mlacji&v je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših ••*» Owllimil «wMS*^|«tjw Tgied tega prignano najboljši želodec okrepSuTofil prebaVn! like:. ti, umikajočega sovražnika zasledujemo. Av-Btro-cgrake in nemške bojne sile so že včeraj med železnico Iwangorod — Lukow in krajem Garwolin veliko cesto Varšava Lublin prekoračile. Levr breg W i e p r z a in desni breg V i s 1 e pri I w a n g o r o d u sta od nasprotnika očiščena. Naše čete so prekoračile Wieprz proti severnem vzhoda in severu. Bojna polja od Lnbartowa in Miechowa kažejo vse sledove hitrega bega sovražnika. Število od armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda napravljenih vjetih zvišalo se je na 8000 mož, Med W i e p r z o m in Bugom borimo se naprej. Na Dnjestru navzgor Uscieczka vrgle so naše čete Ruse na raznih točkah; pri tema smo vjeli čez 1600 mož in zaplenili 5 s tr o j n i h pušk. Italijansko boji šče. Včeraj stal je južni del doberdobske planote deloma pod hudim topovskim ognjem. Naša artiljerija je uspešno odgovarjala. Tudi v pokrajini pri Plavi vladalo je močnejše artiljerijsko delovanje. Poskas sla-bejše sovražnikove infanterije, vsiliti v našo postojanko pri Zagori, se je ponesrečil. Ob Koroški meji so manjši sovražni oddelki na večih točkah brezuspešno napadli. Pred našimi postojankami na Bladnerjochu pustil je sovražnik čez 100 mrtvih ležati Vtirolski obmejni pokrajini zavrnila je ena naših patrulj na CrestaBianchi neko sovražno pol-kompanijo in ji je prizadela znatne izgube, brez da bi sama le enega moža izgubila. Zapadno Dame vršil se je v noči na 8. avgusta živahni boj s streljanjem, pri katerem pa od naše strani niso bile nobene čete udeležene. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 9. avgust« (W.-B.) Iz Velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Včeraj smo pet francoskih letalnih strojev doli sestrelili. Vzhodno bojišče. Napadalne čete pri K o w n u so šle bližje k trdnjavi. Vjeli smo 430 Rusov, med njimi 3 oficirje in zaplenili 8 strojnih pušk. Tudi proti severni in zapadni fronti od L o m z e smo pod ljutimi boji napredovali ; vjeli smo 3oficirje inl 400 mož, zaplenili pa • 4 strojne puške in en pancerski auto. Južno od L o m z e dosegli smo cesto v Osirovr in prekoračili cesto Ostro w— W i s k o w. Na nekaterih točkah še držeči se Rusi bili so vrženi. Nowo-Georgiewsk bil je tudi vzhodno med Narewom in Vislo obkoljen. Nasproti Varšave zasedli smo Prago. Naše čete silijo naprej proti vzhodu ; v V a r-šavi smo par tisoč Rusov vjeli. Južno-vzhodno bojišče. Armada pl. Woyrscha prekoračila je v zasledovanju cesto Garwelin-Ryki. Levo krilo armadne skupine pl. M a c k e n s e n potisnilo je Ruse čez Wieprz nazaj. Sredina in desno krilo bližata se liniji Ostro w—B a n s k—U hrušk na B u g u. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 10. avgusta. Uradno se danes vražnih zadajšnjih postojank. Pri C z e r n e 1 i c i na južnem bregu Dnjestra osvojili so si notranje-avstrijski in primorski armadni ter deželno brambeni regimenti neko mostičjn podobno postojanko, katero so Rusi znali doslej trdovratno braniti. Sovražnik zbežal je čez reko in pustil 22 oficirjev ter 2.800 mož, 6 strojnih pušk, mnogo vozov in vojnega materijala v naših rokah. Italijansko bojišče. Vsakdanji topovski boji na južno-zapadni fronti trajali so tudi včeraj naprej; na Goriškem in pri Plavi postali so semintja izredno ljuti. Itali-j jaoski napadi proti severni del doberdobske planote in napadi sovražnika pri Zagori bili so zavrnjeni. Namestnik generaštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 10. avgusta (W.-B.). Iz Velikega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. Na zapadni fronti od K o w n a prinesli smo napad pod vednimi boji bližje k frontni liniji. Pri temu smo zopet par sto Rusov vjeli. Zaplenili smo 4 k a n o n e. čete armade pl. S c h o 11 z a predrle so včeraj popoldne forovo linijo cd Lemze, vzele v naskoku fSr IV. in zavzele danes ob zori trdjavo. Južno od Lomze prekoračili smo z boji cesto v 0 s t r o w. Nasprotnik Ostrow še drži. Od B o j a n y do izliva Boga so naše čete to reko dosegle. Od 7. avgusta smo vjeli 423 Oficirjev in 10.100 mož. Vzhodno Varšave došla je armada princa Leopolda bavarskega do blizu ceste S t a n i s 1 a w o w -N o w o - Minsk. Južno-vzhodno bojišče. Armada pl. Woyrscha dosegla je v zasledovanju pokrajino severno in vzhodno Jesechowa. Zvezala se je z od juga prihajajočim levim krilom armade feldmaršala pl. M a c k e n s e n. Na fronti od K o s t r o w a do izliva Buga bile so zadnje čete sovražnika na njih glavne sile nazaj vržene. Vrhovao armadno vodstvo. Zavzeta trdnjava L o m z a je glavno mesto istoimenovane gubernije. Mesto leži na levem brega Narewa, 125 kilometrov severno-vzhodno od Varšave. Mesto ima 30.000 prebivalcev in šteje veliko garnizijo. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 11. avgusta. Uradno se raz- Rusko bojiš'če. Zasledovanje iz pokrajine Visle umikajočega se nasprotnika traja naprej. Čete generala pl. K 6 v e 6 a pridobile so prostor južno-vzhodno Zelechowa. Njim so se pridružili čez spodnji Wieprz došli deli armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda. Tudi Wieprz-koleno pri Kocka je na raznih točkah prekoračeno. Bolj vzhodno na fronti do Buga vzeli so naši zavezniki celo vrsto so- Rusko bojišče. Cez Wieprz vsiljene avstro-ogrske čete prepodile so včeraj sovražnika iz pokrajine severno-zapadno Kocka in nadaljujejo zasledovanje v severno-vzhodni smeri. Med zgornjo Tysmienicoin Bugom, kjer so se Rusi v črti Ostro w-U hrušk zopet trdno vstavili, je napad zaveznikov pričel. Drugače na severnem vzhodu nič novega. Italijansko bojišče. Artiljerijsko in napadalno nastopanje Italijanov na primorski fronti je postalo včeraj zopet večje. Ob robu doberdobske planote napadle so večje sovražne sile naše postojanke vzhodno Monfalcona. Te so ostale po trdovratnih bojih brez izjem v naši lasti. Odbiti nasprotnik imel je zlasti po našem stranskem topovskem ognju težke i z-gube. Dva napada proti zapadnem delu planote je že naša artiljerija zadušila. Proti goriškemu mostičjn poskusili so se Italijani pri P e v m i utrdbam približati. Tu so bili prepodeni z ročnimi granatami. Neki v temi pričeti sovražni napad pri Zagori ponesrečil se je kakor predvčerajšnji. V koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju je položaj nespremenjen. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 11. avgusta (W.B.). Iz Velikega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. (Armada H i n-d e n b u r g). Slabši napadi Rusov ob cesti R i g a-M i t a v a bili so lahko zavrnjeni. Neki napad močnih sovražnih sil iz K o w n a se je izjalovil. Število tam od 8. avgusta sem vjetih Rusov zviša se na 2.116 mož, število pridobljenih strojnih pušk. na 16. Vzhodno Lomze silijo naše čete proti črti B o b r-Narewa. Nasprotnik se drži še na mostičju pri W i z n i. Južno od Lomze se umika vsa ruska fronta. Sovražnik ni mogel držati močno izzidano postojanko pri Czerwony-Born. Naše zasledajoče čete prekoračile so Czer\vony-Bor in silijo vzhodno od njega naprej. Zavzele so železniško vozelno točko južno-vzhodno O s t r o w a. Od sovražnika izpraznjeni for B e n j a m i n o w smo zasedli. Naše zračne ladje vrgle so bombe na trdnjave N o w o - G e- jorgiewsk in BrestLitowsk. (Armada princa Leopolda bavarskega). Zavezniške čete dosegle so v ojstrem zasledovanju z levim krilom pokrajino od K a 1 u c z y n a. Na desnem krila naskočila je armada W o y r s c h dane3 zjutraj zadnje sovražne postojanke na obeh straneh J e d 1 a n k e. Vjeli smo čez 1000 Rusov. (Armada Mackensena). Zavezniške j čete so v napadu proti sovražnim postojankam j za oddelkom Bystrice, Tysmienicein ' v črti 0strow-Uhru8k. Medtem ko so Rusi na svojem dolgem umikanju iz Galicije in prave Poljske bivališča in žetev povsod na brezmiselni način skušali uničevati, kar se jim je seveda pri naglici, a katero bo se morali gibati, le deloma posrečilo, so to delovanje zdaj, ko so dospeli v ne več od samega poljskega in rutenskega prebivalstva prebi-vane pokrajine, vstavili. Vrhovno armadno vodstvo. Velike italijanske izgube na morju. K.-B. Dunaj, 7. avgusta. Uradno se danes Dogodki na morju. Dne 5. t. m. od enega naših podmorskih čolnov potopljeni italijanski podmorski čoln bil je „Nereide" ; dne 26. junija na isti način uničeni torpedni čoln bil je „V. p. n." Dne 29. julija zvečer je v pristanišču Trsta neka ladja zadela ob eno naših min in je zletela v zrak, brez da bi se zaradi viharnega vremena zamoglo opaziti, kake vrste je bila žrtev. Zdaj se je s polno gotovostjo dognalo, da je bil to italijanski podmorski čoln ^Nautilus", ki se je takrat z vsem moštvom potopil. Že preje sta italijanski torpedni čoln „VI. p. n." in že poročani torpedni čoln BXVH. o. s." z vsem moštvom padla kot žrtve naših min. Mornarsko poveljništvo. * * * Laška podmorska čolna, ki sta se glasom tega poročila potopila bila sta 1. 1913 v Benetkah zgrajena. Imela sta 300 ton velikosti, hitrost 14 morskih milj v uri, bila 41 metrov dolga in 4 3 metrov široka ter imela vsak po 2 torpedne cevi za 45 kaliberske torpede. Doslej so Italijani izgubili v tej vojni 11 ednot i.e.: torpedni lovec .Turbine" dne 24. maja; — mornariška zračna ladja „Citta di Ferrara" dne 1. junija; — podmorski čoln „Medusa" dne 12. junija; — torpedni čoln „V. p. n." dne 26. junija; — torpedni čoln „XVH * dne 5. julija ; — 10.400 tonska križarka „A m a 1 f i", dne 7. julija ; — 7.350-tonska križarka „G i u- seppe Garibaldi" doe 18 julija; —podmorski čoln jjNantilus" doe 29. julija ; — podmorski čoln „N e r e i d e" doe 5. avgusta ; — zračna ladja „Citta di Je s i" dne 5. avgusta; — torpedni čoln „VI. p. n.", ki se je na nekem doslej nedogoanem dnevn potopil. Za kratko dobo na$e vojne z Italijo je to pač izredno lep uspeh naših hrabrih mornarjev. Naša mornarica pa v tej dobi še ni izgubila nobene enote! Napad „Zeppelinov" na angleško obrežje. K.-B. Berlin, 10. avgusta (W.-B.) V noči od 9. na 10. avgusta izvršile so naše (nemške) mornariške zračne ladje napade proti utrjenim krajem in pristaniščem angleškega vzhodnega obrežja. Vkljub močnemu nasprotnemu vplivu se je obmetalo z bombami vojaške bojne ladje na reki T h e m s e, nadalje »doke" v Londonu, 1 postojanko za torpedne čolne Harwich in važne naprave v Humberu. Opazilo se je dobre učinke. Zračne ladje so se od svojega uspešnega podjetja vrnile. Namestnik šefa admiralnega štaba: pl. B e h n k e. Boji v vzhodnem morju. W.-B Berlin, 11. avgusta. Včeraj napadle so naše (nemške) bojne moči v vzhodnem morja na vzhoda v AlandsArhipel ležeči utrjeni otok Uto. Prisilile so s svojim ognjem v vzhodu stoječe ruske bojne moči, med njimi tudi neko pancersko križarko „Makarow"-razreda, k umikanju in so spravili sovražno obrežno baterijo k molku. Isti dan so druge nemške križarke pognale ruske torpedne čolne, ki so se pokazale pri Z e r e 1 u na vzhodu v morsko ožino pri Rig i, v to nazaj. Na enem sovražnem torpednem raz-ruševalcu se je opazil požar. Naše ladje bile so opetovano od sovražnih podmorskih čolnov napadene. Vsi nanje vstreljeni torpedi niso zadeli. Naše ladje niso imele ne poškodbe ne izgube. Namestnik šefa admiralnega štaba : pl. Behnke. Naši vojaki proti Italiji. Armadni poveljnik pl. Boroevič dejal je nekemu poročevalcu „Az Esta" : „Vsak mojih vojakov, ki je bitko pri Gorici do konca bojeval, zasluži hrabrostno medajlo. Ako se bodemo po porazu tega sovražnika vrnili, bode največja glorija povedati, da se je služilo v „Sočini armadi ..." najboljša hrana za dojenčke, otroke, rekonvalescente po želodčnih in črevesnih boleznih se vedno dobi. Poskusna doza in p odurna zdravniška brošura o oskrbi otrok zastonj po Nestle'« Kindermehl-Gesell- i nehali. Dunaj L, Biberstrasse 49a. 866/1 Nabirajte perutninsko pico za bodočo zimo. Nihče ne more vedeti, kako dolgo bo trajala vojna, eno je gotovo, da moramo novo žito za ljudi hraniti, naj pride kaj hoče. Izkušnje pretočenega leta naj so nam nauk, da moramo za zimo kolikor mogoče zgodaj poskrbeti. Od glavnih krmil za perutnino, t. j. od žita ne pričakujmo preveč, ker so pridelki letošnje žetve zaplenjeni, njih razdelitev bo urejena kakor zahteva Človeška poraba. Priporoča se torej zbirati nadomestna krmila, ki smo se jih naučili šele v vojnem času popolnoma izkoriščati in ki jih je še sedaj dovolj dobiti po nizkih cenah ali celo zastonj. Taka krmila so pred vsem razna zelenjad, ki more posušena in zdrobljena (kot rezanica ali moka) in pozimi poparjena kolikor toliko nadomestiti otrobe in žitni zdrob. Taka zelena piča je seno, vse vrste detelje, zlasti domač a detel j a, bela detelja, rumena deteljica, lucerna (nemška d e t e 1 j a) e s p a r j e t a, s e r a d e 1 a itd. Taka posušena zelenjad največ učinkuje s svojo veliko vsebino redilnih soli in dišečih snovi enako, kakor pri sveži zelenjadi, katere soli in snovi čistijo kri, jo ugodno sestavljajo in so zato izredno zdra.va. Ta sušena krmila imajo v sebi toliko beljakovine in tolščobe kakor žito, izvzemši ovsa in turščice, 80 pa seveda veliko ceneja. To velja tudi od senenega d r o b a. — Razen tega se dobi. če kje glučajno ni takih zelenih krmil, še marsikaterih drugih zelenih krmil, zastonj in sicer razne dobro porabne plevelne rastline, ki povsod rastejo na potih, ob mejah, na grobljah, puščah itd. Te rastline je priprosto izruvati ali porezati, jih posušiti kakor seno ter jih shraniti za zimo. Najbolje jih je kar zelene s kako slamoreznico zrezati, potem na zraku in solncu razgrniti in ob deževnem vremena pod kako streho na zračnem prostoru hraniti in večkrat obračati. Seveda se lahko te plevelne rastline tudi najprvo posuše in potem šele pred porabo razrežejo ali zdrobijo. V tem pogledu tvorijo izborno zimsko piČo za perutnino vse vrste kopriv, pirnica, regrat, kislica, ščavjok, travniška dresna, vrtna lebeda, kurja črevca, kamnišnica, naresk, žegnani koren, gosja trava, kisla deteljica, dišeča rutica, vrbnica, krebuljica, poljski kumin, mišji trn, kozja noga, pljučnik, brunelica, grenkuljica, trpotec, marjetica, rman, lapuh, raznovrstni osati, divji regrat, ramšelj, poljska goršica. Enako kakor te plevejne rastline so dobre krmske primesi, ki jih ni podcenjevati, posušeno in zdrobljeno listje, ki se nabira še zeleno od meseca avg. naj-daljedo sredi meseca septembra od brez, bukev, češminja, ribeza, jagod, malin, sipka belega trnja jerebike. Kdor s paznim očesom okoli hodi, vidi veliko množino dragocene zelene krme, ki se navadno zametuje, ki se pa v vojnem času vsekako mora nabirati, kajti potem niso več opravičene pritožbe o pomanjkanju piče in o previsokih cenah krmil. Nadaljna krma, ki ima isto vrednost kakor žito, sta želod in divji kostanj, ki sta prav posebno vpošte-vati, kjer jih je dobiti. Olušen želod in divji kostanj je več dni v vodi, ki se večkrat pre-menja, namakati, da se jima odvzame grenkoba, potem ju je dobro posušiti in pred porabo zdrobiti. Za eno kokoš popolnoma zadostuje namesto žita na dan 30 gramov tega zdroba. Končno je skrbno paziti na vse odpadke iz vrta in iz kuhinje in je vse, kar se ne da takoj pokrmiti malim živalim, posušiti, kajti posušeni kuhinjski odpadki od zelenjadi (ravno tako kosti, ostanki mesa, kože, jajčne lupine itd.) so izborno krmilo, ki se posušeno in hranjeno v zračnih prostorih dolgo drži. Kdor torej pridno nabira pičo za perutnino more le sebi in splošnemu blagru koristiti in mu ne bo treba tožiti o pomanjkanju krme ter mu ne bo treba iz tega vzroka perutnino zaklati, kar se je, žal vsled nevednosti lansko leto godilo. Ob priliki rojstvenega dneva Njeg. V stva cesarja Franca.T ožefal. priredi d „Rudečega križa" v Ptuju v nedeljo, dne 15. avgusta ob 2. uri popoldne mestnem trgu v Ptuju veliko ljudsko tombol Ogromna množina lepih dobitkov zasi povoljni izid tombole. Čisti dobiček je namenjen vojni oskrbi. U je tedaj na obilno udeležbo vsega prebiv-Pridimo vsi! Razglas. Noya zetey S cesarskim ukazom z dne 21. junija 19 se je zaplenila v prid državi cela žetev 1915 od časa, ko se žito loči od zemlje. plenjeuo žito prevzame izključno TOJnoproor zavod za žito, ki se v to poslužuje oseb (na povalcev), ki imajo v to uradna poverila. Ministerski ukaz z dne 12. junija 1915 določil prevzemne cene za pšenico, piro, rž, ječmen oves. Prevzemna cena za p š e n i c o ali za p znaša 34 kron za meterski stot. Pri oddaji pšenice do 31. julija 1915 se voljuje k prevzemni ceni priklada po 4 krone meterski stot, pri oddaji do 15. avgusta p klada po 3 krone za' meterski stot, pri odd do 31. avgusta priklada po 2 kroni in pri odd do 15. septembra priklada po 1 krono za terski stot. Prevzemna cena za r ž znaša 28 K meterski stot. Pri oddaji rži do 31. julija 191 se plača priklada po 2 kroni za meterski s' pri oddaji do 15. avgnsta priklada po 1 kron Prevzemna cena za ječmen za piv varne je določena z 28 kron za meterski s' krmilni ječmen z 26 kron za meterski stot. Pri klada za poprejšno dajatev se tukaj ne dovo Prevzemna cena za o v e s je določena n 26 kron za meterski atot Pri prodaji ovsa času do 30. septembra 1915 se plača priklad po 1 krono za meterski stot. Priklade pristojajo v vseh primerih samo z one množine, ki so se v resnici v zgoraj navedenih rokih oddale na poziv oseb, ki imajo naročila od vojnoprometnega zavoda za žito, do postaje nakladanja ali do kraja dobave bližje ležečega mlina ali skladišča, ki ga določi vojno-prometni zavod za žito. Prodajo je dokazati z duplikatom voznega lista ali s potrdilom prevoznega podjetja, mlina ali skladalnega mesta. Pšenica in rž ne smeta imeti več kakor 2°/o Brneti (nežitne primesi). Za vsak nadaljni če tudi še le začeti odstotek smeti se odbij od prevzemne cene po 30 vinarjev. V uradnih poročilih iz italijanskega bojišča se čuje večkrat ime takozva-nega „ Stilferjocha." Prinašamo danes sliko zadnjih serpentin ceste čez „Stilferjocb" z varstveno kočo „Fer-dinandshohe", ki jo skušajo Italijani že tedne sem brezuspešno naskočiti. StjIfsegochdTssse 5 - Prevzemne cene obsegajo stroške nakladanja in prevoza do nakladalne postaje ali do bližje ležečega mlina ali skladalnega mesta, določenega od vojn o pro me t nega zavoda za žito Ceno za setveno žito bo uravnal poseben nkaz. Cene za koruzo in ajdo, ki sta istotako v prid državi zaplenjeni, se bodo določile pozneje. V ostalem se opozarja na nkaz z dne 27. junija 1915. C. kr. štajersko namestništvo. Gradec, dne 15. julija 1915. C. kr. namestnik : Clary 1. r. Bolni napljnčih .• Sanatory 310 ^Novi namestnik v Galiciji. Dosedanji c. kr. namestuik v Galiciji vitez pi. Korytowski je odstopil. Njegovo mesto zavzel je general infanterije Herrmann pl. Gol-lard, katerega sliko danes prinašamo. T znamenju zmage zlatega žitnega klasa! Dan zahvale za zmagovito odvrnitev preteče lakote ! Bil je satanski naklep naših sovražnikov, katerim se je pred kratkim pridružila po podlem izdajstvu „naša zaveznica", Italija, ki so nas nameravali izstradati, ker se jim ni posrečilo, da bi nas pren-agal na bojišču. Prišlo pa je drugače! Kakor so v brezprimernem zmagovitem navala prodirale naše in zvesto zavezane nemške armade proti mogočnemu sovražniku Rusu in zopet razobesile nad trdnjavo Przemysl svoj zmagoviti prapor, ravnotako uničen je tudi sramotni naklep nas izstradati, naše žene in otroke izročiti smrti VBled lakote. Vsled domoljubnega samoomejevanja prebivalstva in ukrenjenih odredb smo že prebili najhujši čas ter stojimo pred novo žetvijo, ki nam zori, kakor Bog hoče, v najbogatejšem blagoslovu. Ta čas žetve, ki javlja gospodarsko zmago nad našimi sovražniki, hočemo s hvaležnim srcem slaviti „v znamenju zlatega žitnega klasa" in po celi deželi prirediti slavnosti vesele zahvale za našo gospodarsko zmago. Dan zlatega žitnega klasa se namerava določiti za sredino meseca septembra. Ta dan naj nas pa tudi opominja, da se spominjamo vrlih Štajercev, pred vsem pospeševanja gospodarskega položaja štajerskega kmetijstva, ki i na bojnem polju i doma izvratuo izpolnjuje svojo dolžnost, in Rudečega križa, ki neguje naše ranjene. Tem namenom naj služi dan v znamenju zlatega žitnega klasa. Manfred grof Clary und Aldringen >ty c. kr. namestnik na Štajerskem. * * * Natančnejša poročila o prireditvi bodejo priobčena v dnevnikih. Vprašanja za pojasnila je nasloviti na profesorja Elementa F r 6 m e 1, Gradec, Grad, polnadstropje, pod nadpisom „Im Siegeszeichen der goldenen Abre". Bazno. Cesarjev rojstni dan se bode letos povsod prav slovesno v znamenju vojne oskrbe praznoval. V Ptuju se priredi v ta namen v n e-deljo, dne 15. t. m. popoldne jako bogato obdarovano 1 j u d s k o t o m b o 1 o, pri kateii bode sodeloval od vojakov in mestnih godcev sestavljeni oršester. V torek, dne 17. t. m. zvečer bode ob 8. uri zvečer mesto slavnostno razsvetljeno; obenem se bode vršila b a k 1 j a-da z godbo. V sredo, dne 18. avgusta zjutraj priredi se po mestu jutranja g o d-b a. Nadalje bode v nedeljo, dne 22. t. m. ob 4. nri v mestnem parku velika cesarska slavnost z vsemi mogočimi zabavami. Upamo, da se bodejo tudi naši bližnji somišljeniki teh priredb, katerih čisti dobiček je namenjen ,, Rdečemu križu", v obilnem števila udeležili. Prodaja žita nove žetve. Uradno se razglaša : Opazilo se je, da se vzlic določbam cesarskega ukaza z dne 21. junija 1915, drž. zak. štev. 167, od strani kmetov zasebnikom prodaja žita letošnje, žetve. Vnovič se torej opozarja na to, da je vsa žetev leta 1915. zaplenjena v prid državi in se sme prodati le kupcem vojnožit-nega prometnega zavoda, ki imajo povernilnico političnega oblastva prve instance. Vsaka prodaja drugim osebam je neveljavna in podvržena strogi kazni po cesarskem ukazu z dne 21. junija. Tudi kupovanje in prodajanje žetve na bili je kaznivo. Političnim oblastvora prve instance se je vnovič zavkazalo, da z vso strogostjo za-branijo prodajanje nove žetve. Nove odredbe proti oderuštvu z živili. „Wiener Zeitung" prinaša novo cesarsko naredbo o preskrbi prebivalstva z neutrpljivimi potrebščinami. Nova naredba primerno ižpopolnuje cesarsko naredbo z dne 1. avgusta 1914. Da se bo bolj uspešno dalo nastopiti proti nepoštenemu delovanju oderuhov za živila, daje nova cesarska naredba pravico razlastitve vsakdanjih potrebščin tudi okrajem in deželam — do8edaj so imele to pravico samo občine — in poleg tega sme notranji minister dati tako pravico tudi vojnopoštnemu zavodu ali drugim zavodom in podjetjam, ki v javnem interesu skrbe za preskrbo, da v slučaju potrebe potom deželne vlade vzamejo producentom ali trgovcem njihove zaloge s silo. Odškodnina se ne bo več določala po navadni vrednosti, ampak po primerni ceni. Ce se ne bo dala ta odškodnina določiti mirnim potom, jo bo določilo okrajno sodišče v izven-spornem postopanju. Nadalje določa cesarska naredba, da mora ne samo trgovec, ampak vsakdo, kdor obrtoma ali na trgu predaja živila, na dobro vidnem mestu z dobro čitljivimi znaki označiti ceno posameznih živil po kakovosti in množini. Prodajalcem pa se nalaga obveznost, da morajo dovoliti brezplačno uporabo svojih vozov, da kupec še enkrat pretehta kupljeno blago. Naredba stopi v veljavo z dne 11. avgustom. Za prestopke so določene občutne kazni, pri oteževalnih okoliščinah do 5000 kron ali 6 mesecev zapora. Lahko se tudi izreče zase-ženje blaga in izgub obrtne pravice. Da se zagotovi tržni promet in pošiljanje blaga na trg, postavlja naredba pod kazen vse spletke, ki nameravajo zmanjšati na trgu ponudbo. Posebno pa je trgovcem prepovedano, da bi od človeka, ki nese vsakdanja živila na trg, pokupil to blago še na potu ali pred uradno določeno tržno uro. Tako stavi tudi § 17. pod kazen vsak dogovor, da bo kdo z drugimi vred zahteval pretirane cene. Skušnja je pokazala, da tudi kupci lahko poženejo cene kvišku. Zato je javnost večkrat zahtevala, da naj se kaznuje tudi tistega, ki pretirano ceno plača. § 16. nove naredbe kaznuje trgovca, ki pri nakupovanju na trgih, na cesti ali od hiše do hiše ponuja nad zahtevano ceno ali, če se ne zahteva določena cena, ponuja nad dosedaj navadno ceno, da si s tem pridobi blago ali pa kako prednost za bodoče nakupovanje. Katero ceno se mora smatrati za navadno, to je treba presojati po krajevnih razmerah. Odlikovanje. Vrli naš somišljenik, g. rezervni cugsfirer, titularni stražmojster 5. dragonskega polka, Avgust Schosteritsch iz Št. Vida pri Ptuju, bil je odlikovan s srebrno hrabrostno medajlo 2. razreda, čestitamo prisrčno! Za U čoln. Podružnica tukajšnjega mornariškega društva pod vodstvom c. k. uradnega vodje dra. viteza pl. N e t o 1 i c z k a, priredila je' zbirco za en podmorski čoln. Dosedanji uspeh te zbirce znaša 2.400 kron. Zamenjava medenih možnarjev za železne možnarje. Da se kolikor mogoče pospešuje pa-trijotično nabiranje kovine za vojne namene, je izjavilo c. in kr. vojno ministerstvo, da je pripravljeno darovalcem porabnih medenih (me-singastih) možnarjev na njihovo željo dati brezplačno železne možnarje na razpolago. Posestniki takih možnarjev se povabijo, da naznanijo svojo pripravljenost za zamenjavo z navedbo pripravljenega števila možnarjev pri občini (mestnem svetu, mestnem uradu). Pozdrav iz bojnega polja. Sprejeli smo sledečo karto: „0d doberdobske vojne fronte, kjer sekamo polento, gledajoč od krvi rdečo Sočo, pošiljamo vsem bralcem »Štajerca" pristno srčne pozdrave, ter kličemo na „veselo svidenje!" — Crnovojniški bataljon št. 30: B1 a s c k o, cugs-firei, Avgust Lach, orožniški stražmojster iz Makovelj pri Slov. Bistrici, Ignac Pukl, orožniški stražmojster iz Pristove pri Poličanah, H o m a n n, feldvebel, Fr. Z e v n i k, desetnik, Sebastijan P u ž e 1 j, gftr., Vincenc K r a 1 j, Josef P o k o r n y, cugsfirer. Tudi mi kličemo tem vrlim braniteljem domovine prisrčno „Na svidenjenje!" Srebrno poroko praznuje te dni velezaslu-ženi gosp. dr. Schuster s svojo soprogo v Rogatcu. Čestitamo prisrčno! Premiranje konjev v Konjicah se je preložilo od 1 .'i. avgusta na 4. septembra ob 7. uri zjutraj na živinskem sejmišču v Konjicah. Roparski napad. V torek dne 3. avgusta je Anton Peitler v Kamniški grabi blizu Sv. Križa nad Mariborom roparsko napadel posestnika in gostilničarja Petra L a v k o iz Št. Janža pri Slov. Gradcu. Peitler je ponovno pisal Lavku, ki se je pečal z lesotržtvom, češ da ve pri S?. Križa za večjo množino lubja. Naj prvo mo Lavko ni hotel niti odgovoriti. Ali Peitler se je na njegov dom pripeljal in mn tako dolgo prigovarjal. da ga je zvabil v Maribor. Gotovo je imel Peitler načrt za napad že izdelan, ker ni hotel s Lavkom prenočiti; bal se je, da bi se pozneje ne dognalo, da je bil z njim skupaj. Drugo jutro sta šla po kamniški grabi proti Sv. Križu. Proti opoldnevu je Peitler nekaj nazaj ostal in je Lavka od zadaj v glavo ustrelil. Lavko je zadet padel na tla. Peitler je prisko- Varšava. V zadnji številki že smo prinesli poročilo, da so z nami zvezane nemške čete zavzele rusko-polj-sko prestolico Varšavo. To zavzetje je za celo vojno velevažno. Prinašamo sliko Varšave; v levem kotu je videti veliki železni most čez Vislo. Panorama v on Wamble. _ 6 — čil, da bi mu oropal denar, katerega je imel okoli 2400 kron. Toda Lavko je imel še toliko moči, da je zgrabi! v obrambo za kamenje. Nato je Peitler zbežal. Klatil se je potem po Pohorju. Orožniki so ga zasledovali, a večkrat se jim je zmuznil. 8. t. m. pa gaje zadela usoda. Direktor F r i t z iz Sv. Lovrenca je šel namreč v taiEošnjih gozdovih na lov. Kar nakrat poči iz nekega 'grmovja strel. Direktor je nato takoj na grmovje ustrelil. Ko je šel pozneje gledat, opazil je Peitlerja, že mrtvega, v glavo zadetega. Bržkone je Pietler mislil, da ga direktor zasleduje in ga je hotel ustreliti. Pri temu pa je našel nesrečni ropar svojo smrt. Na polju časti padel je pri Sokalu kadet inf. regimenta št. 4, gospod Maks T o p o 1 s c h e g g iz Konjic, eden najboljših naših somišljenikov. Lahka mu zemlja! Lansko leto je padel v Galiciji njegov brat, enoletni prostovoljec g. Kari Topolschegg. — Na neki v vojni pridobljeni bolezni umrl je v celovški vojaški bolnišnici deželnobrambeni infanterist g. Peter \B r e s n i g iz Pametiča pri Slov. Gradcu. Istotako je umrl v Feldkirchu infanterist 87. inf. reg gosp. M. Dobrowetz iz Gornjega grada. — Uradui vodja advokata dra..Leskovarja v Mariboru g. R. C e p e bil je na italijanski meji s streli v glavo in pljuča težko ranjen. Prepeljali bo ga v ljubljansko bolnico, kjer je umrl. Naš prestolonaslednik v Budimpešti. (K.-B.) Nadvojvoda prestolonaslednik Kari Franc Jožef in nadvojvodioja Žita sta se pripeljala dopoldne ob 11. uri 50 minut v mesto. Pred in na kolodvoru so jih najprisrčnejše pozdravljali. Mesto je bogato okrašeno z zastavami. V imenu glavnega mesta je pozdravil visoka gosta župan dr. Barczy. Nadvojvoda je v razgovoru z županom izvajal med dragim : Zdaj so krasni, krasni dnevi! Korakamo od ene do druge zmage. Bog je pomagal našemu orožju. Naše čete so storile nadčloveška junaštva in plačilo ni izostalo. — Nadvojvoda se je nato razgovarjal z višjim mestnim glavarjem, nasproti kateremu je naglašal, da se je italijansko prodiranje žalostno zlomilo. Italijani so hoteli priti v Trst in niso vkljub velikanskim izgubam — samo na bojni črti ob Soči so v dosedanjih bojih izgubili 110000 mož — niti enega kilometra na prostoru pridobili. Nadvojvodinja Žita se je tudi razgovarjala z županom in z višjim mestnim glavarjem. Gospoda se je nato podala veselo pozdravljena po velikanski množini ljudi v budimpeštanski dvor. Kmalu po dohodu je sprejel nadvojvoda v zasebni avdijenci grofa Tiszo. svojih volov, vsled česar je bil v denarni zadregi. Neki hudomušnež poslal ga je v zastavljalnico. Uradnik, ki mu je kmet vole ponujal, je mislil, da se menda šali. Toda mož se je odločno odrezal: Saj ju imam doli na cesti! Pa v zastavljalnici menda imajo dovolj obširnih predalov za vole . . . Vjet vlomilec. V Celovcu so zaprli pekovskega pomočnika Valentina J n g o v i č, ki je izvršil razne tatvine. Govori se, da je ta Jugo-vič izvršil tudi znane vlome v vili ob Vrbskem jezeru. Pri aretaciji se je hudo branil, tako, da bo ga morali zvezanega v zapor odgnati. Samomor je izvršil v Mariboru sluga okrajne bolniške blagajne Jožef N a g e 1 e; baje je izvršil neke nerednosti. Par VOlOV V Z&stavljalniCO. Iz Celovca poročajo : Meki kmetic ni mogel na sejmu prodati Trojni roparski umor. V Dsutscb-Broders-dorfa pri Dunaju so našli pred par dnevi zjutraj družino posestnika Jursicky, moža, ženo in hčerko umorjene.' Uboj se je izvršil s topim orožjem. Dosedaj še ni dognano, kaj vse je oropano. O morilcu ni sledu. Iz ljubosuma sta se v Beljaku skregala neki stražmojster in neki korporal. Prišlo je do tepeža, v katerem je korporal potegnil revolver in je večkrat, na stražroojstra ustrelil. Ta je imel vkljub težkim ranam še toliko moči, da je korporala s sabljo na vrata tako hudo ranil, da je ta kmalu nato nrnrl. Stražmojstra so težko ranjenega v bolnico prenesli. Zaprli so v Celovcu učenca Jchana R i p 1 in Andreja T e r p i n c, ki sta v Ceiovcn in okolici izvršila več tatvin. Nezgoda. Lovec Tomaž Karnburger v v Durnfeldu hotel je goloba ustreliti. Nakrat se je cev puške razpočila in je 60-letnemu desno roko tako razmesarilo, da so mu jo morali v bolnici odrezati. Tatica. 24-letna Marija F i j a u s, posestnica v Poleni pri Konjicah, prišla je 27. p. m. iz preiskovalnega zapora, ker se ji očitani požig ni mogel dokazati. Prihodnjo noč šla je že skozi okno k posestniku Andreju K o s i k e r v Sko-mern. Ukradla mu je 1.020 kron, za 20 kron okajenega mesa in za 30 kron obleke. Crnovoj-niškemu orožniškemu stražmojstru iz Rečja se je posrečilo, daje tatico aretiral in sodniji oddal. Imela je le še 400 kron denarja, medtem ko je vse drugo že zapravila Popivala je po gostilnah in si tudi kupila zidane obleke ter zlatnino Smrt zaradi enega goloba. Nekemu Fili Schonett v spodnjem Fellachu ušel je gol Hotel ga je zopet vjeti in zlezel na neko drev Ker je bil pa pijan, padel je iz drevesa in tako težko poškodoval, da je kmalu nato um Vlom v ŽUpniŠČe. IzMaria-Wortlia poroča: Dne 1. t. m. bilo je med božjo služb v župnišče vlomljeno. Tat ukradel je župnik 160 kron denarja. Orožniški stražmojster Pluc zasledoval je tata, 18 letnega Roberta P 1 u ch. Zasačil ga je kmalu in ga oddal sodniji. P' Pluchu so našli še 38 kron denarja, medte ko je ostalo svoto že zapravil. Težki sum. V Pliberku so zaprli kuba rico Uršo W o n c h iz Sv. Danijela pod sn mom detomora. Zagrebla je bila svojega nov rojenega otroka v nekem vrtu. Preiskava bode dognala, ali je prišel otrok živ ali mrtev na svet. Poskušeni umor s strupom. Pri posestniku Martinu C e p n s v Selu živita vžitkarja Franc in Antonija Bergovšek. Cepus je čakal n njnno smrt, ker sta mu neprijetna in imata č nekaj denarja. Vsled tega je sklenil, da ju spra~ iz sveta. Dne 31. p. m. vlil jima je arzenik v jutranjo mleko. Ko sta vžitkarja mleko pokusila, bil jima je okus neprijeten. Prinesla Bta nekaj tega zastrupljenega mleka k zdravnika v Laško, ki je strup dognal. Uvedla se je stroga sodnij-ska preiskava. Vsi psi ene občine postreljeni. Te dni enkrat prišel je v Sv. Urban pri Ptuja neki tuji pes. Bil je ustreljen in živinozdravnik je dognal, da je bil stekel. Nekega, od tesa psa ugriznjenega otroka poslali so na Dunaj. Živinozdravnik pa je pustil vse pse v Sv. Urbana postreliti. Pazite na deco! V Mariboru se je selila družina poštnega uradnika P r o s o n i k a. Iz voza padli ste dve težki kišti na 4-letno hčerko Marijo. Otrok je bil tako hado ranjen, da je čez pol ure umrl. Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramaraki sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so ?ivinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 14. avgusta v Brežicah (svinjski sejem); v Gaalu»*, okr. Knittelield; na Ptujski gori*, okr. Ptuj. Dne 15. avgusta v Frauenbergu, Liezen; pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v Slov. gor. Zemljevid k bojem okoli Taršave. Prinašamo mali zemljevid, na katerem so . označeni kraji, ki 'so v bojih okoli Varšave važnejši. Ali si že naročil? Ako ne, stori to takoj! Uredništvo in npravništvo nahajata se v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3> 7 - Dne 16. avgusta v Limbušu*, okr. Maribor; na Ptujski Gori, okr. Ptuj ; v Arvežu (sejem v drobnico); v Frohnleitenu**; pri Sv. Martinu**, okr. Deutschlands berg ; v Sevnici**; v Vuzenici, okr. Mareuperk ; pri Sv. Vidu", okr. Ptuj; v Jagerbergu**, okr. Kircbbach; v StraBu**, okr. Lipnica; v Predingu'*, okr. Wildon; pri Sv. Jakobu*, okr. Celje; v Mozirju**, okr. Gornjigrad. Nadela za pametno pašo. Izmed najpotrebnejših naredb za dosege urejene paše je posebno važna razdelitev pašnikov. Ako more živina hoditi ves čas paše po celi površini pašnikov, se nikdar ne doseže popolna rist. V začetku časa paše iščejo živali na celi povrni boljšo krmo, so izbirčne, in pohodijo s tem še več. Najbolje je, ako se cela površina razdeli na 3 ali 4 seči. Posamezna seč naj bo tako izmerjena, da imajo živali približno za 10 dni krme. Da pa na zadnji seči ne poslane krma prestara, je priporočljivo, to seč spomladi pokositi, morda ob času, ko se popase prva ali druga seč. Ko pride ta de! na vrsto za pašo, je že dobro obrastei. Pozneje košnja ni več potrebna, ker rast ni več tako hitra kakor spomladi in se zatorej ni več bati, da bi rostiine postale trde. Pašnik brez napajaltšča je samo polovična uredba. Ako živali ostanejo stalno na pašniku, je voda brezpogojno potrebna. Napajališče je urediti tako, da morejo priti živali vedno do njega. Tudi je urediti zemljo okrog soda ali korita tako, da je vedno kolikor mogoče suha; zatorej je jako dobro, ako se na njo nanese gramoz, kamenje in lesene podnice itd. Tudi je skrbeti pri tekoči vodi za zadostni odtok. Ako jk ta ko pomanjkljiv, tedaj nastanejo lahko močvirnata, blatna mesta, katerih se živali kolikor mogoče izogibajo in rajše ne gredo pit. Vsakemu racijonelnemu pašniku spada tudi brezpogojno varstvena koliba, ako ostanejo živali stalno na pašniku. Ta bajta je potrebna, da se rr.oreio živali varovati pred veliko dnevno vroc'no in ob enem tudi pred mrčesom. Spomladi in jeseni iščejo živali tega varstva po noči. Za čas dežja ne potrebujejo Jiivali nobenega varstva. Vedno se lahko opaža, da gredo ravno med dežjem rade na piosjo in se pustijo tamkaj od dežja prati. Dobi se tudi precej gnoja ; treba pa je skrbeti za zadostno steljo, da ne nastane v bajti blato. Posameznih, na pazniku stoječih dreves se je kolikor mogoče izogibati, ker so pogostokrat takozvana strelo vodna drevesa. Za stanišče živali niso sposobna, kakor tudi ne posamezne skupine dreves, ker živali pred mrčesom vendar niso varovane; tudi gre pri tem mnogo gnoja brez koristi v izgubo. Nadaljna brezpogojna za> teva za racijonelni pašnik je ravnanje z gnojem, ki ga pusti živina na pašniku. Ako se pusti takozvane kravjeke ležati, tedaj nastanejo znana gnojna mesta. Tamkaj bujno naraslo travo zanemarjajo živali dolgo časa. Eno do dve leti ne popasejo takih mest. Na ta način se izgubi površina ; trava se ne izrabi in gnoj je ravnotako brez koristi. To se lahko zabrani, ako se pomete po vsaki izmeni pašnika kravjek s kakim orodjem kakor okrhano metlo, z lopato itd. na večjo površino aH nanosi na manjša mesta. Na ta način se odvrne premočno gnojenje. Ako se pa pase močno, in ako je rast precej močna, tedaj se. izgubi tudi s pome'anjem kravjekov le mnogo prostora ; živali namreč sploh ne marajo pognojenih površin, dokler najdejo druge. Z gnojnico polita površja pa popasejo po močnem dežju takoj zopet. Na takih močno pokritih površinah je torej najbolje, ako se po močnem menjavanju pašnikov nabira kravjeke, jih odvaža in se spremeni v kompost. Oton B r ti d e r s, strokovni učitelj in vodja poizvedovalnega in obveščevalnega zaveda za nasad zelenjave in kromp rja pri c. k. namestništvu. Pri vladajoče« gorkem letnem časa je priporočljivo, aio se ima v vsaki hiši desinfekcijsko sredstvo. Opozarjamo na da nasnji inzerat Lvsoform-tvornic. Zadiui telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Zmage na Ruskem. Avstro-ogrske čete zavzele so trdnjavo Lukov. Sovražnik je bil na raznih krajih vržen in se umika povsod nazaj. Nemški general pl. Seholtz je vjel 4.950 Kusov, 11 oficirjev in zaplenil 12 strojnih pušk. Nemški letalni stroji metali so uspešno bombe na kolodvor v Bialostoku. Sovražnik je povsod vržen. * * * Laško bojišče. Večji ital. napad na doberdob-sko planoto in dva napada pri Zagori bili so pod težkimi izgubami za Italijane odbiti. Vojna na morju. Naši parniki obstreljevali so uspešno italijanska pristanišča od Malfetta pa do St. Giorgio. Cela vrsta fabrik, viaduktov, kolodvorov itd. bilo je ali uničenih ali težko poškodovanih, tako v Molfetti 4 fabrike in 2 viadukta, v St. Spirito razna skladišča in kolodvor, v Bari semafor, kastel, železnica in 5 fabrik. Mesto Bari je v plamenih. Med italijanskim ljudstvom vlada grozni strah. Naši parniki prišli so popolnoma nepoškodovani nazaj. Sovražni parniki so se poskrili. Brata Slawitsch v Ptuju fhitaujlif* h h|ul«(iiii iriporeeatk izvrstne Šivalni stroje N&hramichinen) po sledeči ceni: Singer A »ocn« malina K 50 — Siami A .... K 60-— 70-— Dflrkopp-Sing« . K 7» — 90-— Dtikopp-Ringschiff a Šivilja .......K180-- Darkspp-Zentralbobbin za šivilja.....K 1*0"— Bflrkopp-Ringschiff za kroja««......K«0- •Jfirkopp-ZentraJbobbin »it TnsenUuums Obertcil, Luxusausitattung..............K160-—180"— Sarkopo-Zvlinder-Elastik u čevljarja......K160-—180-— kinerva A............:..].!.. . K 120"— tiinerva C m krojači in cevljarj« .,.',..,. K160-— Howe C za krojače in čevljarja.........K 90 — .").ii (Bestandteite) za vsakovrstna stroje. — Najin« cena so nizjt -lakov povsod in še po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate) Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidno*« i* le tistim znana, kateri Imajo ■atiie es mi. 6eiik kreiBlseM. Voditeljico podružnice na deželi, obeh deželnih jezikov in mešane trgovine zmežaa. sprejme se takoj pioti, dobri plači Paula Starascliina, Cirkovce pri Pragerskem. 867 Za vodo neprodorne | vozne plahte. Fabrika za vodo neprotomih Stofor August Sattler SShnf, Graz, Lsndhausgasse v rotovžu in nasproti. Išče se napiej prodajalce in zastopnike. 366 75.000 ur! Vsled vojne sem prisiljen, 75.000 imit. srebrnih ur z izbornim 36 urnim anker-remontoar-kolesjem, tekočim v rubinih po smešni ceni prodati: 1 ko*.....K 3 50 2 ko«.....„ 6-50 5 kosov . . . - „ 1580 4 leta pismena garancija. Ixmenjava brez rizike dovoljena ali denar nazaj. Razpcaiijatev pO povzetju. ,.31. jako pridna, krepka zsy molžo, se takoj sprejme. Plača do 30 kron. Graščina Freienberg pri Celju, Laibacherstrasse. , 358 enec primerno šolsko izobrazbo, zvest, pošten in močan, nemščine in s'ovenScine t govoru i i pisavi zmožen, ter 363 dekla starejša in poštena, se takoj sprejmeta v trgovini z meSanim blagom Josef Gorinscheg, Mestinj - Podplat, Štajersko. Kta i takoj piše, Mi il Hfljin pravih tt-talt zastonj! Rad bi vsakomur, bi ima slabe 2ivce, poskušajo mojega sredstva doposlal. Ono okrepča živce in izboljša s tem toliko zdravje, da se Čuti kmalu tako svežega, zdravega in podjetnega, kakor bi se moralo po natun biti. Kola-Dultz obrani poleg tega tudi živce pred slabostjo v bodočnosti. V lastnem interesu vsacega Čitatelja tega inserata, kateri nima perfekt-nih živcev, ali kateri postane hitro truden in opešan, aLi kdor trpi na glavobolu ali pomanjkanju spanja, Želim, da naj poskusi Kola-Dultz; gotovo bode poiem kmalu kakor mnogo drugih dejal: Jaz nimam vgč živcev! Najboljši živci so tisti, od katerih se najmanj opazi. Kola-Dultz je prijatelj živcev. Prijeten je v rabi in njegov učinek je stalno okrepčanje. Kola-Dultz je dfcsolutno neškodljiv in se priporoča mnžem, Ženskam ter otrokom. Starost nima pri tem ničesar reči. Je reelni preparat za oja-čenje Živcev. Kola-Dultz je povsod na nestu, kjer živci pešajo ali bolijo ali se jih na drugi neprijetni način opazi — Edino je in nedoseženo! Pišite mi takoj dopisnico in zahtevajte gratis-po-šiljatev poskusne Skatljice. 362 Lekarna „Sy. Duha", Budapest, VI. oddelek 420. Trgovski učenec slovenskega in nemškega jezika zmožen, priden in pošten, se sprejme v trgovini Alois Preaz, v Rogatcu (Rohitsch). 361 Učenec m Slovenskega in nemškega jezika zmožen, se takoj sprejme v trgovini špecerijskega blaga Kari K a s p e r, Ptuj, Herreneasse. Učenca sprejme takoj Matija Hočevar, ključavničarski mojster, Ragoznica pri PtUJU. 360 Franz Sinu tovarna orožja in izdcloval- nica linili |msk. Borovje na Koroškem. Priden mož 869 50 let star, ima nekaj premoženja, želi se ženiti z starejšim dekletom ali vdovo, katera ima obrt, trgovino ali posestvo. Ponudbe pod „Resnica 50" na upravo tega lista. Direktni nakupni vir za moderne lovske puške. Reparature, prenaredbe, strokovnjasko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnost strela in- nova kopita najceneje. 330 Ilustrovani cenik brez stroSkov. Pekovski učenec" se takoj sprejme pri g. Antonu Oprausch, pekovski mojster v Pragerhofu. 3,0 En SOdar S Trgovski pomočnik tudi za delo v kleti rabljiv, nadalje en zanesljivi, trezni konjski hlapec in en hlapec se takoj sprejmejo pri Jos. Kravagna v Ptuju. Vodnjak (Schlagbrunnen) šest metrov cevi, star ali popolnoma ohranjen, se poceni proda pri pekovskemu mojstru T. Losinscheg, Ptuj, pri mosta. Mlinarski učenec krepek, se takoj sprejme proti polni oskrbi in plači pri Joti. Bohm, umetni mlin,Frauheim. Zeli se predstavo. 370 se takoj sprejme pri Johann Toplak, trgovina z mešanim blagom, Juršinci pri Ptuju. 368 Viničar :'.«6 se sprejme proti dobremu plačilu. Vpraša se v advokaturski pisarni dr. R. Sadnik, Ptuj, ob nedeljah od 9.—10. ure dopoldne. Učenec 367 nemškega in slovenskega jezika zmožen in z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini špecerijskega blaga J. Riegelbauer v Ptuju. P kakor ruieflica iica in nosa, zajedniki, grbe, ohlapna koža in sploh vsi madeži na koži 4% AA ^% izginejo zajamčeno, ako se rabi izkuSen dr. A. Kix-ov Pasta Pompadour. Popolnoma B^IJ B£ neškodljivo sredstvo. Velika doza za poskus slane 3 krone. flr. Risovo biserno alek« ^^ J V ^sF (Perlenmilch) teko« puder v barvah roža, belo in naravno žolto, steklenica 3 krone. — ^^ 349 Pošilja se direktno od Dr. A. Rix Kosm. Laboratorium Wien IX, Berggasse 17\K. ™$u°^a^^Zt> pomagaj m parfumerija Wolfram V Ljubljani: lekarna k „zlatemu jelenu", parfuroerija A. Kane in drogerija „Adria". 5 vinarjev itane dopisnica, s katero zamorete zahtevati moj glavni cenik z 4000 podobami, ki vsebuje bogato izbiro potrebnih rabnih in darilnih predmetov ter se pošilja vsakomur zastonj in franko. 39 Prva Hita or Uli HUM c. in kr. dvorni liferant, BRtX St. 730 (Češko). fj^P^" Prave nikel-žepne-ure K 4-20, 5"—. V srebru K 840, 9 60, niklasta budilnica K 2-80, ura-kuka Tica K 7-86, ura na pendelj K 9 -. Razpošiljatev po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Službo išče jako izvežbani in strokovno izobraženi ekonom ""fPl nemščine in slovenščine v govoru in pisavi zmožen, ki ge razume na vse kmetijske mašine; kot autodidakt zamore izvrševati elcktro-instalacije oz. montaže, je Šofer (z lastnim autom na 8 kolesa), nadalje tudi mašinist n kurja«. Nastopi lahko takoj. Pi „3.999" na upravo tega lista. Ponudbe pod Sprejme se dve viničarski družini proti dobri plači. Vprašanja na F. C. Schwab, špecerijska trgovina Ptuj, Haaptplatz „pn zlati kroglji". 362 Meščanska parna žaga. Na novem lenrnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnic« in plinarsk« hid« postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se It* hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa ume tadi mm oblati, vrtata, spahati i. t d. Krepki z dobrim šolskim spričevalom in obeh deželnih jezikov zmožen, sprejme se v trgovini z mešanim blagom J. F. Schescherko, Sv. Jurij ob juž. žel. Ljudska kopelj mestnega S kopališča v Ptuju. | Čas za kopanjei ob delavnikih od 12. Eure do 2. ure popoldne (blagajna je od 112. do 1. ure zaprta); oh nedeljah in ■ praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. "1 kopelj z vročim zrakom, paro ali flBraussbadu % rjuho K —• 70 ioo lit. domače pijače! osvežujoče, izvrstna, vzame žejo, zamore vsakdo z malimi troški sam napraviti, V zalogi so: ananas, jaboljka, grenadine, maline, mnškat-hrnške, nfeferminc, pomoranče, waldmeister, višnje. Vsak neuspeh izključen. Ta domača pijača se pije lahko poleti hladna, pozimi pa vroča namesto ruma ali žganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo 4 K čO h franko po povzetju. Na 5 takih porcij dajem 1 porcijo zastonj. Za ekonomije, tovarne, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker to delavca osveži, ne pa opijani in mu ne odvzame delozmož-nosti. 316 Johann Groiich, angeljska draženja. Brno it. 636 (Moravska). Stava 841 50% cenejša! Amerikanska sledilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 11"— franko po povzetju. Vi klgr. veleprima najfinejši Čaj K 220 oddaja A. Sapira, eksport kave in čaja Tiszabogdan 490. <«& g iz najboljših vegetabilij sestavljeni posebej preparirani čaj, >• A kot domače sredstvo zoper obolenje živcev i uspehom rabi. Ta čaj pomiri živce, odpravi bolečine, poveča telesno moč in splošno dobrocutje, pospešuje prebavo. Edino pristen se dobi ta čaj pri c. in kr. dvorn. in nadvojvodu, koinortemu dobavatelju T-ulIItjlcs ZBitta^-er lekarnar Reichenau, 'jižje-Avstrijsko. 194 Ta čaj „Ganglional° se na vsako pošto pošlje proti vpo- šiljatvi 3 kron poštnine prosto; pri povzetju se cena zviša za 35 vinarjev. Musili lurilmliki službe, učence, stanovanja in posestva T PtUJU izvršuje *»• vrste »»sredsvanja najhitreje. "W9 fjwafaaja m jfttfjsiuila v mestni stražnici .lotov«* Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1-20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gibtu a 80 vin. — Balzam ; a giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 160— Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1"—. Razpošiljatev L. Harbst, apotika Bleiburg na Koroškem. 49 Zahtevajte 1 v vseh trgovinah in.1 trafikah 1 („Štajerc"-Schweden.) Tovarne pazil na zdravje svojih delavcev, kajti gorki polelni meseci olajst, razširjenje kužnih bolezni. Vsled tega je priporočati vsaki ni fabriki, da si preskrbi pravočasno svojo potrebo na snroven 1 soformu za desinfekcijo in dusodiranje delavskih prostorov, I stranišč in drugih močno frekventiranih krajev. Surovi Lvi ' je jako cen in ni strupen, se zamore torej vsakomur v rok. _ Za desinfekcijo rok se priporoča Lyscform in LvsoforaJ milo. Zanesljiva desinfekcijska moč Lysofoima potrdijo znanstvi raziskovanja inštitutov profesorjev: Loffler, Liebreicb, Vas Pert. l'roskauer, die Vestea, Tauszk, Vertun, Pfnhl, Pfeiffer, rjhelj Perroucito, Loir itd. Lysoforji se dobi z navodilom v vsaki drožeriji in lel in pri večjem nakupu tudi direktno pri nas. Dr. Keleti & Muranyi, CbemiČDa \Mi Ujpest Ura za vojno in birmo 1914-15! Nike! Jeklo Srebro Zlate Z dvojnim reliefom: Njeg. Vel. cesar Franc JoSef I. in Viljem D. Viribus unitis 1M4 ali pa z novim reliefom treh cesarjev, Viribufll unitis 1916 ali kot spomin «ia svetovno vojsko 1914 za ranjence-z graviro datuma, v jeklenem ali niklastem ohišju z dobrim an- ] ker-kolesjem K 6*—, z usnjatim naročnikom K 6'*—, s cenim svetilnikom K 1'—, ekstra-plošča K 8—, z radij-svetilnikom K 10'—. Pravo srebro K 12 —. 14-k«ratno zlato K 100'—. Niklasta ali jeklena žepna'budilnica 15-—, z radij-svetilnikom 24-—. Cene nik-laste ure K S-—. Vojna verižica K !•—. Vojna budilnica „ka-nona", budi jako glasno, K B —. Vojna budilnica „tromler", bobna-generalmars, K 6-—. 3 leta garancije. Posije po povzetju Prva zaloga vojnih nr Max Bohnel Dunaj, IV., Klargarethenstrasse 27—51. Originalni fabrični cenik zastonj. 260 500kron Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, rogom kož« Ria-balzam v 3 dneh brez bolečin s korenino ne odpravi. Cena 1 posodice z garancijskim pismom K 1 —. 3 posodice K 250. Kemeny, Kawbau (Kassa) 1. poštni predal 12/29. Ogrsko. 346 sprej ema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. Udajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tisk: W. Blank« v Ptujc