Uhaja vsak dan, izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne.
tMoOhro: L14c» Sv. Frmflflca Asifkega *. 20, L mM. — V* dopisi naj * po«!JiJo uredništvi lista. NetranlrfrtfM pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Udsjsielj in odgovorni urednik Štetan Godina. Lastnik koosordj Mfta .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge s Mrtjenlm poroštvom v Trstu, ulica
Sv. Frančiška Arilkega It 201 Telefon uredništva in uprave ftev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto ....... K 24'—
ga pollet«................. Ifr-
aa tri mesece	- - - • ...... m 6*—
Za nedeljsko izdajo za celo Ido	• . • 5*30
za pol leta	• M®
V Trakt v
VEČERNA
__Letnik I,
Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele
Številke po !0 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v glrokosti ene kolon®
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vi«
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-—
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina tn reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trsta. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslftega «L 20. — PoStnohranllniČni račun št 84I.65Z
naša karpatsko armada zavzela zopet svole stare pozicije u Beskldlh
Položni m sem h jotu.
DUNAJ, 28. (Cenz.) Znatna ruska armada. približno sedam do osem armadnik zborov, ie v napadu preko fronte Jaslo— K rosno prodrla v jugozapadni smeri. Naša karpatska armada ie vsled sovražne premoči zato zopet zavzela svoie stare pozicije v vzhodnih BeskidUi. Rusi so skušali prodirati tudi proti dolnjemu Dunajcu In preko Biale, a so bili nHh napadi odbiti s težkimi Izgubami Ruska ofenziva v Karpatih nima toliko časa, dokler se natlm četam posreči ohraniti pozicije ob Dunajcu. nobenega posebnega pomena.
Na poljskem bojišču se naše In nemške operacije nadaljujejo ugodno. Med Novim M tastom in Opocznim poizkušana ruska protiofeazlva se je ponesrečila.
Na srbskem bojišču so Srbi razstrelili iz Zemuna v Belgrad vodeči železniški most in tako tudi na tem mestu vzpostavili situacijo, kakor je bila začetkom avgusta. — (»Tagespost«).
Rusko-turlKo volno.
CARIGRAD. 28. (Kor.) Iz glavnega stana javljajo: Vesti, dospele danes od kavkaske armade, pravijo:
Zasledovali smo sovražnika, vjeli smo precejšnje število in si osvojili veliko množino vojnega materijala.
Neka francoska torpedovka je brezvs-pešno izstreljevala granate proti našim obmejnim stražam nasproti Tennedosu.
Angleži so se vnovič poizkusili Izkrcati v Akabo. Dve sovražni šalupi sta poizkušali približati se obrežju, aU umaknu ste se pred streljanjem naše orožnlške straže. Na angleški strani so padli štirje možje.
CARIGRAD, 28. (Kor.) Glavni stan objavlja sledeči komunike:
Naše čete so prisilile sovražnika v dolini Murad k bitki v kateri so ga popolnoma potolkle. Uplenile so dva topova s priprego, eno strojno puško, dva municlj-ska vozova, 36 oslov, 115 konj in so ujele dva višja kakor tudi 7 nižjih oficirjev in 96 mož.
Ruski komunike z dne 23. t m. pravi, da so prešli Rusi v Sarikanišu, pokrajini, ki se nahaja v Kavkaziji, v ofenzivo. Rusi priznavajo torej, da se nahaja otomanskn armada na ruskem ozemlju.
Jamski težki topivi a ta*.
LONDON, 28. (Cenz.) Kakor se poroča Reuterjevemu uradu iz Washingtona, je dobil tamkajšnji japonski poslanik oficijelno obvestilo, da se Rusija na korist Japonski odreka ruski polovici otoka Sahallna proti odškodnini, ki obstog v prepustitvi težkih topov. — (»Tagespost«).
Hezfldovollstvi v RnsOi s Franciji ii bHOi
ROTTERDAM. 28. (Kor.) — »Nieuw Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: »Morningpost« javlja iz Petrogra-da: Nezadovoljstvo ruskega naroda nad občina zapadnima zaveznikoma, ki ne izvršujeta popolnoma svojih dolžnosti in ki se jima kljub temu. da se nahaja sedaj glavna nemška sila na vzhodu, še vedno ni posrečilo, vreči sovražnika iz njegovih pozicij. Rusi so mnenja, da morate biti sedaj armadi zaveznikov dovolj močni.
.Morningpost« piše k temu v uvodnem Članku: Angleški delež v vojni obstoja sedaj še predvsem v postavitvi nove armade. Neprevidno bi bilo od Joffra, če bi se spustil sedaj v kako večjo bitko, predno bi zamogel razpolagati z moćno angleško armado.
lizme • vzrokih »tale niit
BERLIN, 28. (K.) Na nekem zborovanju v Bristoiu dne 12. t. m. je izvajal Balfour, da so globoko ležeči vzroki doveli do te vojne. Anglija je bila sicer po pogodbenih obveznostih in po narodni časti dolžna podpirati Belgijo radi kršenja nje nevtralnosti. Vendar pa ie belgijska in srbska tragedija le epizoda v večjih zločinih proti civilizaciji. (Pri tem se msli na povzdigo Nemčije).
K temu pripominja »Norddeutsche Ali-gemeine Zeitung«, da Je torej povzdiga Nemčije od leta 1870 pravi vzrok nemško angleške vojne.
Tudi naslednik Balfourja, sedanji vodja (angleških) ministrov Bonar Law je priznal v nekem pismu z dne 2. avgusta 1914 ministrskemu predsedniku Asquithu, da kršenje belgijske nevtralitete ne utemeljuje interesa Anglije na vojni.
Frnciske {fiinliBki rezerve lipnlnu
M hllll.
MILAN, 28. (Kor.) Kakor poroča pariški zastopnik »Corriere della Sera«, pošilja Francija sedaj večji del svojih črno-vojniških rezerv z južnih vežbališč na fronto.	_
Italijani v Albaniji.
RIM, 28. (Kor.) Odredilo se je, da odpotuje v Valono polk bersaijerjev, da nadomesti mornarje, ki so se tam izkrcali. Polk dospe jutri na mesto.
Prepovedan izvoz goveje živine in prašičev na Nizozemskem.
HAAG, 28. (Kor.) Na Nizozemskem je od 24. t. m. naprej prepovedan izvoz žive goveje živine in živih prešičev.
Parni k »Letimbro« resno poškodovan.
CURIH, 28. (Kor.) »Zuricher Zeitung« javlja: Kakor poroča Ust »Idea Naziona-le«, ja parnik »Letimbro« resnejše poškodovan, kakor se je mislilo prvotno.
Božični dar občine Mszana-Dolaa volni upravi.
DUNAJ, 28. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroCa: ObCina Poreba-NVielka, južno od Mszane-Dolne Je podarila vojni upravi kot božično darilo 2125 kg ovsa.
Ta zelo patrijotični čin tako revne kmetske občine je vojna uprava hvaležno sprejela.
Kolera.
DUNAJ, 28. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve javlja: Dne 28. t. m. so bili bakterijologično dognani štirje slučaji azijatske kolere v Kra-kovem.
Žitni trg.
DUNAJ, 28. (Kor.) Praznično razpoloženje. Povpraševanje po krušnem žitu. Radi pomanjkanja zalog nič kupčije. Vreme mrzlo in oblačno.
VRATISLAVA, 28. (Kor.) Pšenica 25.20, rž 21.20, oves 2060.
PHprafe Hk n. Odi i IM I
nitmi kanu.
Papežev predlog za večdnevno božično premirje, se je vsled odpora Francije in Rusije ponesrečil. Vojaki so morali torej sedaj na bojišču čuvati in odbijati sovražne napade, ko so doma zvonili božični zvonovi. Sicer pa v svetovni zgodovini boji za božične praznike niso čisto nič neobičajnega. Ena prvih božičnih bitk je bila 24. decembra 1640., ko je bil v boju »med oelo in rdečo rožo« vojvoda Rihard poražen od kraljice Marjete. Druga božična bitka na angleških tleh je bila leta 1745. Nasproti ste si stali armadi Stuar-tovca Karla Edvarda in armada Jurija II. pod vodstvom vojvode Cumberland-skega. Bitka je bila izredno krvava in izgube na obeh straneh naravnost strašne. Armada Karla Edvarda se je morala umakniti in je bila potem začetkom novega leta pri Guliodenu popolnoma poražena. Slabe božične praznike je prinesla Angliji I. 1793 vojna s Francijo. Na sveti večer je došla vest. da so Francozi zavzeli Touion v naskoku. Za časa bojev v Indiji so prinesli božični prazniki 1. 1808 Angliji sijajno zmago pri Sahaguri, ki je postala glasovita zlasti radi silovitega napada angleške kavalerije na mnogo močnejšega sovražnika. Antwerpen, ki se nahaja sedaj v nemških rokah, je vznemirjal Evropo za božične praznike 1. 1832. Londonska pogodba je določila mesto Belgiji, a Nizozemci je niso hoteli izročiti. Nato je bila poverjena izvedba londonske pogodbe francoskemu maršalu Gerardu, ki je obkolil trdnjavo in jo zavzel v naskoku. Na sveti večer so Belgijci že zantogli v mesto. Božič I. 1843 je znan po vojni proti Maratom. Sir Hugh je v
božičnem tednu odločilno potolkel Indijance pri Maharajpuri, pri čemer so pustili slednji na bojišču nad 20.000 mrtvih. Dve leti pozneje se je nahajal Hugb v boju s Siki. Obe bitki ste se vršili v božičnem tednu. V prvi, dne 21. decembra, je bil sovražnik sicer popolnoma potolčen, toda noč je prekinila zasledovanje. Zato se je bitka drugi dan ponovila in je trajala potem tri dni do Božiča zjutraj. Na tisoče Sikov — ki jih pošiljajo sedaj Angleži kot pomožne Čete na francosko bojišče — ie bilo uničenih. Na bojišču je obležalo 3000 Angležev, med njimi 115 častnikov. Za časa obleganja trdnjave Sevastopol so Rusi motili Božič zaveznikov z izpadom. Hoteli so dne 24. decembra s naskokom zavzeti vse sovražne okope. Prišlo je do bitke, tekom katere so se morali Rusi končno umalniiti nazaj v trdnjavo. Na Božič 1878. Je dal lord Roberts Afganistan-cem krvavo bitko, ki se Je končala zanj zmagonosno. L. 1880. so Angležem pokvarili božične praznike Buri. Na prvi božični dan so se namreč navalili na angleško taborišče pri Bronkersu in prizadejali Angležem težke izgube.
Bitke m tožite prizidke.
Pod tem naslovom piše »avstrijski politik« v »Arbeiter Zeitung« od dne 22. decembra:
V svoji nedeljski številki je govorila »Ar-beiter Zeitung« o konfliktu med zadoščenjem na izgubah sovražnika in žalostjo radi trpljenja človeka. Padla je beseda o »tragičnem konfliktu«, ki ga je obžalovati posebno s socijalno demokratičnega stališča. Konflikt je tragičen. Gotovo je strašno, »ako vidiš le sovražnika tam, kjer smo vsikdar videli le boreče se in z nami združeno človeštvo.«
Ali ne samo s socijalno demokratičnega
stališča. J« marsikaj, kar veča ta konflikt tako, da se mora govoriti v množini o konfliktih — a tudi za to grozno množino treba porabiti isto temeljno misel, ki je bita izrečena za socijalno demokratični konflikt: tudi te boli treba prestati in prestanejo se zmagonosno.
Mislimo na narodne, da, često tudi na rodbinske vezi med pripadniki sovražnih si vojska. S tem nismo povedali nič novega. Že leta 1866. se je dogajalo, da so sorodniki pripadali deloma tej, deloma drugi vojski. Tudi leta 1670 so sorodniški od-nošaji Često dovajali do tega, da so se izmed krvnih sorodnikov eni borili v francoski, drugi v nemški vojski. Toda to so bili manje Številni slučaji. V sedanji svetovni vojni pa je ta pojava zadobila neznanske in velikanske dimenzije. Postale so v bolesten konflikt, ki ne zadevlje samo posamičnih individuov, marveč cele mase.
K ruski državi pripadajo tudi nemške provincije ob Vzhodnem morju. Znano je, da so mnoge nemške rodbine zastopane tu in tam. Znano je to tudi o bogatih plemenitaških rodbinah. Tu so n. pr. Manteuf-felni, Puttkamerji i. t. d., od katerih se eni bore za Nemčijo, drugi pa morajo služiti v ruski vojski, ali jim je to prav ali ne. More se računati, da je kakih 100.000 nemških borilcev pod ruskimi zastavami. In koliko teh utegne trpeti pod konfliktom, da morajo sodelovati v krivični vojni Rusije proti njihovim soplemenjakom. in včasih tudi proti osebnim prijateljem in sorodnikom!
Istotako je Letov v Prusiji in Rusiji; meje drugi ob druge; često se sklepajo ženit-ve preko meje; tudi tu si stopita često sorodnik in sorodnik nasproti v sovražnih si vrstah!
Najštevilneji slučaji te kategorije zadevlje jo Poljake, kajti nihovo število v ruski vojski je petkrat toliko, nego ono Nemcev. Tudi med Poljaki Rusije in onimi Nemčije in Avstro-Ogrske obstoje neprestani stiki, ne le narodni, ampak tudi stiki sorodstva. Kolikokrat se utegne dogajati, da se bore Poljaki proti Poljakom, in vrhu tega še bližnji sorodniki drug proti drugemu — eni za pravično stvar, drugi, poko-reč se sili!
Neizmerno odgovornost so si naložilt tisti, ki so podžigali k tej vojni, ki spravlja narode v tako strašne konflikte!«
Ta izvajanja v socijalno demokratičnem glasilu, to pravilno razumevanje čustvovanja narodne duše, to veliko resnico o »tragičnem konfliktu«, ki se vspenja nad vse krvave konflikte — bi priporočili v vestno čitanje tudi izvestnim slovenskim stranem, ki vidijo — veleizdajico v vsakomur, ki radi sedanjih zgodovinskih dogodkov ne sovraži malega srbskega naroda. Naglašamo iriukep naroda! Ta vendar ni identičen s srbsko državo. S to smo v vojni in v tej moramo gledati sovražnico! Nismo pa v krvavem konfliktu s srbskim narodom! Kako neki?! Saj Je milijone lju-
di tega naroda med pripadniki avstro-ogr-ske monarhije. In vsi skupaj naj si zapomnijo: nikdo ni še izdajalec radi tega, ako težko občuti »tragični konflikt«, o katerem govori cenzurirana »Arbeiter Zeitung« od 22. decembra t 1. Saj resnica s severa je menda resnica tudi na jugu.
V mrtvem 9pemn.
Znani italijanski vojni korespondent, Luigi Bar zini, opisuje svoje vtise iz Yper-na, za katerega so se vršili tako strašni boji, sledeče:
Mrzel zimski dan in na jasnem nebu plavajo ravnino obkrožujoča drevesa. Na obzorju se blesketajo tudi še v smrti vzvišene razvaline Yperna, kakor medla senca zadavljene slave. Ni ga mogoče več spoznati ubogega Yperna, nam je zaklical mož, ki nas je spremljal, ko je zagledal in žalostno opazoval razvaline, stare in čudovite prestolice Flandrije. Zrak je bil v kratkih presledkih raztrgan od pokanja bližnjih topov. Preganjana od vetra, sta se pojavila na obzorju dva bela oblačka dima, ki sta se kmalu preklala in potem požrla drug drugega. Dve luči ste se za-blesketali v trenotku in del stolpa je bil mahoma izpremenjen v razvalino. Razdiralna blaznost topov je prizadejala mu-čeniškim srcem Yperna smrtni udarec. Cesta je bila pusta in zapuščena. Za seboj smo pustili mesta in vasi, polna vojaštva, provijantnih kolon in tovarišev vseh vrst. Šele za Vlamentinge, štiri kilometre od Yperna, se prične usodepolna tišina moderne bitke. Nobenega drugega glasu, nobenega drugega šuma, kakor odmev grmenja topov in pokanje eksplodirajočih granat. Toda to grmenje je napravilo velikansko in strašno tišino mesta in dežele še bolj tajinstveno in vsiljivejšo. Bila je tišina strahote in smrtnega boja. Sum našiti korakov po predmestju ie glasno^ odmeval med majhnimi hišicami, prvimi hišicami Yperna. Niti ena ni ostala nepoškodovana. Vse je prebila toča krogelj, jih ranila in opustošila. Strehe so razkrite in razvaline štrle samotno in žalostno proti nebu. Pohištvo in druge stvari je sila eksplozij pometala na cesto.
Bombardiranje se je nadaljevalo. Nemci so si vzeli na piko sedaj kolodvor, ki se nahaja med mestom in predmestjem. Bila je baterija 10.5 cm topov, ki je vsak dan nadaljevala svoje uničevalno delo. Slišati je bilo tuljenje nad mestom dvigajočih se težkih krogelj. Bobnenje Je postajalo vedno hujše in končno se je razlila pravcata toča krogelj z oglušujočo eksplozijo na zidovja in ceste. Ob cestnem robu, tam, kjer so padli pred nekaj trenotki, so ležali trije ranjenci in čakali potrpežljivo, da jim pride kdo na pomoč. Bili so ubogi meščani, ki jih je najbrže prignala iz kleti na cesto sila, da bi si izprosili od koga kak košček kruha. Oni niso klicali, niso zinili niti besede, niti tožili; le njihove prestrašene in zabuhle oči so gledale mirno v daljavo. Nevarnost vzbuja molčečnost. Ce padajo neprestano strašne krogi je, ima pač vsak človek nejasen občutek, da gre smrt za svojim plenom.
BiH smo trije žurnalisti, ki smo šli drug za drugim v smeri slavnega Mestnega trga, ki je predstavljal še pred kratkim ei\p najdragocenejših slik svetovne umetnosti. Naša pot ni bHa vedno lahka in pripravna. Morali smo se vedno izogibati lukenj, ki so jih napravile granate, iti potem preko razvalin in podrtih brzojavnih drogov, ki jih je neštevilo ležalo prekinprek. Pri vsaki eksploziji granate smo se ustavili, priklenjeni kakof s silo k tlom. Kako priprost je ostal človeški nagon, kaže naše postopanje pri vsaki eksploziji. Postavili smo se namreč, kakor da pričakujemo u-darec po hrbtu. Dvignili smo ramena kvišku, vpogniK hrbet in smo se smatrali tako za zadostno varne. Le neki pariški kolega je posegel še po enem »obrambnem« sredstvu; potegnil si je namreč še kapuco svojega plašča Čez glavo.
Skoro sredi ceste smo zagledali majhen gozdiček surovo iztesanih križcev. Bila je skupina velikih grobišč. Prebivalci, ki so iz bodisi kateregakoli vzroka zapustili svoja pribežališča, so dospeli na tem izhodu ua konec potovanja in so našli tu v tihem kotu, kjer so prebivali poprej tudi svoje grobove. Iz neke postranske ceste sta nam prišla nasproti dva orožnika. Pozdravila sta uljudno in se oddaljila. Eden obeh si je na svojem mršavem kljusetu obvezoval ranjeno roko. Sicer raz ven teh dveh orožnikov nismo videli med razvalinami mesta nobene Človeške duše. Samotna jahalca varujeta mesto pred tatovi in razbojniki. Kjer je vse mrtvo in tiho, tam pač vedno čuje hudobija. Vojna napravila iz človeka junaka, kakor tudi zločinca. Vsak človek razkrije v sebi svo-I jo pravot odkrito in prvotno naravo.
Počasi je odmevalo peketanje konjskih kopit v daljavi. Bili smo zopet sami v strašni tišini zadavljenega mesta. V vsaki postranski ulici se nam je nudil nov prizor na razvaline in razbite hiše. Šli smo po široki cesti, ki vodi na trg. Nemo in zastrto smo gledali na ostanke, ki so pričali o veličini in sili mesta. Zdelo se nam je, kakor da bi motili slovesni misterij vzvišenega smrtnega boja; zdeio se nam je, kakor da bi stali na opustošenem Markovem trgu v Benetkah in prisostvovali molčeči agoniji doževe palače. Življenje sedmih stoletij je šlo tega mrzlega zimskega dne pred našimi očmi. Gigantsko in slovesno so rastle monumentalne razvaline kot priče velikega časa. Preluknjani od strelov, s širokimi razpoklinami v zi-dovjih, so stali kamniti velikani magistrata in katedrale sv. Martina še trdno na nogah in so stegovali k oblakom ponosni sijaj svojih stolpov. Tiho smo se opozorili drug drugega na posamezne stvari, ne da bi našli besed; pozabili smo v zamišlje-nosti celo na to, da moramo pri eksplo-diranju granat skriviti hrbet. Ostanek sveta je bil še v mreži barbarstva srednjega veka, ko ste trgovina in obrt v Ypernu, prestolici Flandrije, že bujno cveteli. Dante še ni bil rojen, ko je katedrala sv. Martina že čuvala nad mestom kakor pastir nad svojo čredo in ko so gledale ypern-ske dvorane že na stoletno življenje.
Beli ob Jfterskem prekopu.
Neki ranjeni nemški vojak opisuje sledečo sliko iz bojev ob Yserskem prekopu:
Sovražnik, ki obstoji iz Belgijcev, Angležev, Francozov, Turkosov in Indijcev, se je močno utaboril pred nami. Mi smo ležali sredi dolge fronte pri Keymu, kjer smo za-s dli rob vasi in napravil* tamkaj okope. Prvi vod se je moral umaknil za sto korakov. Temu vodu sem pripadal tudi jaz. Franc ska artiljerija nam |e poSil ala točo šr pnelov. Orna noč I Sedma stotnija je bra-n la levo, osma pa des..o polovico vasi. Pri vhodih so stale dvojne straže. Kar nastane vpitje. Belgijci, Francozi in Angleži so se priplazili v nogovcah n so nap dli straže. Mošvo je hitro pobegnilo; podoficir je skočil v neki strelski jarek, a sovražniki so šli kar preko njega. Naši vodi so hi eli po puMce. Naš četovodja je Šel sredi med sovražnikom po vaških cestah. V danem trenotku je stopil v neko hišo, stotnija je oddala salvo is v tem trenotku je sovražnik izginil. Ko je nastal zopet mir, smo sestavili patruljo, ki naj bi iskala sovražnika. Podčastnik in šest m« i nas je z nasajenimi bajoneti izginilo v temni noči; vsi smo napravili svoje oporoke. Preiskali smo vse jarke, a sovražnika nismo našli nikjer in smo se čez pol ure zepet vrnili. Grozno hrepen e ranjencev je odmevalo ponoči. Lačni in vsi premraznjeni smo čakali jutra. Ob jutranji zori je stopil iz neke hiše neki belgijski major in govoril s svojimi ljudmi, kakor da bi bil ves Keyem njegov. Ravno si je mirno prižgal cigareto, ko mu je dobro pomerjena krogi ja za vedno upihnita luč življ nja. To je bil signal za poulični t oj. Boj se je gibal semintje, dokler nismo končno zmag; li in vjeli 200 mož. Po strehah so bile postavljene strojne puške. Komaj je bila vas izščiš-čena, že se je pojavil nov sovražn k in pričelo se je novo klanje. Nas je bilo malo. Potiskali so nas vedno nazaj in želeli smo si, da pride večer ali pa# da nam pridejo Prusi na pomoč. Poljska artiljerija je stri ljala na sto metrov razdalje. Končno smo ob 9. zvečer dobili pomoč. Oddahnili smo sel Prehitro! Kajti dvakrat smo zavzeli Dixmui-den, dvakrat so nas pregnali. Šele tretjega dne smo vrgli sovražnika do Ysers ega prekopa. 700 metrov pred njim smo napravili jarke in sicer med silnim streljanjem s šrap-neli. Komaj sm bili v jarkih, že nas je obsul sovražnik s tremi strojnimi puškami. Okoli tri dni smo morali ostati v tej poziciji, ne da bi si zamogli poiskati provijant. Vsakdo, kdor se je pokazal iz jarka, je takoj obležal mrlev. Zašli smo v ztlo neprijeten položaj. Mesto zaželjenega miru, je prišel ukaz, da mora naš bataljon čez Yserski prekop. Pijonirji so zgraclli lahek most čez prekop. Dva voda od vsake stotnije naj bi šla čez, od nas prvi in drugi vod. Sovražnik Je most kmalu podrl. Pijonirji so zgradili drugega. Po malih bojih -mo prišli čez prekop, nakar smo se po trebuhu plazili na nove pozicije. 800 metrov smo se plazili po trebuhu. Nato se je kmalu pričela borba. Bili smo oddaljeni od sovražnika le štiri metre. Sovražnik nas je hotel potisniti v prekop. Naš četovodja in tudi vsi oficirji so hitro padli. Drug za drugim smo morali prevzemati poveljstvo. Sovražnik je metal žv^plenaste bombe, ki so razsvetljevale ves prekop in strahovito osmradile vse ozračje. Pri našem vodu so padali drug za drugim. Bil Je boj moža proti možu. Sovražnik je vedno hu]e pritiskal na nas. To nI bil ve* navaden boj« ampak medsebojno davljenje.
Stran If.
.VEČERNA EDINOST* St 99.
✓ Trstu, dne 29. decembra 1914.
Oko na
- r f?iIo tr ba zavzeti z bajonetaim dopisnik, nekoliko dremali. Tedaj pa so za--Podobne sj ludi lazmere v j • i . • .e ' ;Io čisto iasno. Sovražnik' čuii nekak ropot pri steklenih vratih. Vrata j lesu. Tudi tu te morejo nasprot?
?	J	* .	« * .	_ _ •__t __	_ .1 _ _t„	.. „ ~	»otnnilo	il-no	» r4	rt n rt t ti* nrtmi'llt
Argonskem tniki opazc-
Predate se! Toda to nas je pod
so se
drobnimi očka mi
______mu je večkrat zaklical: „Ali še nisi got;v,
ranjene vojake, potem pa hitro stekla k no-	Piantin?" Ker Ima oni drugi poročnik zelo
silnici, na kateri je ležal najtežje ranjeni	visok glas, so ga Nemci slišali in odtedaj
vojak, zadet v glavo. Postala" je pri njem,	se oglate vsako jutro ob določeni uri iz segla v torbico, ki jo je nosila s seboj,; nemškega jarka med smehom in krohotom
vzela iz nje rdeče jabolko in ga ponudila	cel zbor: „Ali še nisi gotov, Piantin?" Ko
ranjencu. Iz njenih drobnih očesec je zrla	je lo trajalo neprenehoma osem dni, se je
'	-	•	«- ---*------:	____A o	»vrčil c
ie odprla in v sobo je vstopila majhna val! prf svoj Ii vsakdanjih opravilih, iz česar v v boli Toh^o raših tovarišev je | deklica v modri oblekci Videli so pa, da nastajajo potem smešni dogodki. Tako se
iv	'o in potom raj bi se potem predali? S je mati, ki je spremljala deklico, ostala zu- neki francoski častnik, po imenu Piantin, Ln Wo s° vr-li naravn st zbesneli, na naj pred vrati. Deklica je vstopila a potem vsako jutro koplje v jami. obloženi s plo-. . in ca konćno vrgli iz njegovih trenutek nekako boječe postala pri vratih, čevino. Tovariš, ki prihaja za njim na vrsto, pr.zioj. Hi i f^rio stekli kakor psi in jeza je Pregledala je s svojimi	^	. Al. ^ msi irotov. bila neopi na. Vsak centimeter zemlje smo * morali dia^o plačati s krvjo. Ob 7. zvečer sm > dobili pomoč od nekega rezervnega inf nterijiktga polka. Ob 3 zjutraj me je zadt!a krogi]i. Mrtvecev in ranjencev je bilo kar na kupe. Tudi sovražn k je dobil mfcčno pomoč in se je vnovič zakadil na nas z vso silovitostjo. Revež je bil oni, kdor je bil ustreljen v nog > in ni m gel na obvezova-lišče. Ta je moral mirno gledati jekleno deževje, ki je lilo nad njim. Bili so junaki, ki so prevzeli poveljstvo in drveli naprej, dokler nis i dosegli tega, kar jim je bilo ukazano.
Tekom dneva sem bil obvezan in naslednjega dne odpeljan v Ostende. V hotelu Thcrmts je bil napravljen lazaret. Izvršili so na meni takoj operacijo in mi izrezali iz giave „razne dragulje". Nato so me odpeljali z železnico v Bruselj in potem v Luttich, Aachen, Bonn in Diez. Tu se nahajam sedaj
v	bolnišnic«, ki leži direktno ob železniški progi 0>krba je dobra, trpljenje seveda veliko. Tudi med dvodnevno vožnjo je bila preskrba dobra, zlasti po Nemčiji. V Kob-lenzu so nas n. pr. kar obsipali z vsemi mogočnimi darovi. T« me je zdravnik še enkrat operiral, ker sta mi ostala v glavi še dva drobca šrapneia. Na glavi sem imel namreč stdem centimetrov dolgo rano. Kroglja je prod la 3-4 cm globoko v glavo in mi razbila lobanjo. Komaj, komaj sem si rešil življenje, par dni so celo zdravniki obupava I i nad menoj.
Sličice iz vojne.
Doživljaji zdravnika za fronto. Neki na
severnem bojišču delujoči zdravnik je pisal nekemu svojemu prijatelju v Maf-fersdorlu sledeče pismo: Nahajamo se sedaj v zelo gorati in lepi pokrajini in smo že štiri dni v boju. Ta teden, dne 6. decembra, sm dožvel strašen dan. Postavili smo svoj pomožni prostor v neki vasi, komaj sto korakov za bojno fronto. Da je švigalo zato nad našimi glavami na tisoče krogel!, ki so padale na nizke hiše, je čisto razumljivo. Toda to nas ni čisto nič motilo. Toda tu smo nenadoma — bil sem ravno pod nekim drevesom — zaslišali ostro sikajoči šum šrapnelov in granat in krog in krog mene se je razlil pravi dež težkih krogelj. Pravi čudež je bil, da sem ostal nezadet. Sel sem hitro v neko hišo, toda peklenski ples je postajal vedno hujši. Srapnel za šrapnelom se je razpočil nad hišami. Še ni bilo dovolj strahu. Kar ste se, nedaleč od nas, vneli dve hiši. Bili smo prepričani, da smo tudi mi zgubljeni, če se ne umaknemo hitro iz vasi. Toda kakor je nenadoma prišla, tako je kanonada tudi nenadoma izginila. Toda najbolj pretresljivo je bilo, ko so se vsi prebivalci poskrili po hišah; kmalu je bilo zaslišati iz neke hiše skupno molitev stanovalcev, iz neke druge prepevanje cerkvenih pesmi. Prisezam ti, da so vplivale ti prestrašeni glasovi name tako vznemirljivo, da nisem mogel dolgo vzdržati in sem se zaprl v sobo. In ko je kantniada potem ponehala, je vse drvelo iz hiš. i>li so vsi pred vas. kjer so se poskrili v poprej izkopane podzemske jame. Take slike so najbolj grozne v vojni, mnogo pretreslji-vejše kakor opazovanje bitke. Toda komaj Je uastopil mir, so se že zopet vsi povrnili. Vsak je namreč kakor priklenjen na domačo grudo.
Pariški igralci v vojni. Ce je v Parizu
sedaj večina gledališč zaprta, je iskati predvsem zato vzroka v dejstvu, da manjka sposobnih igralcev. Mobilizacija je globoko posegla tudi v igralsko življenje in razpršila igralce na vse strani. Mnogo slavnih francoskih igralcev leži sedaj v strelskih jarkih, nekateri so že umrli za domovino, kakor Ravnal od Comćdie Francaise , ki je bil pri nekem bajonetnem naskoku v bitki ob Marni smrtno zadet r glavo. Za večino se sploh ne ve, kje se nahajajo sedaj; semintu se pojavi kdo nepričakovano v Parizu, kakor pred kratkim Guitrv kot topničar, ki služi pri neki železnici; potem se sliši zopet o kom iz kake bonišnice, kakor o AUandreju, ki ie v strelskih jarkih težko obolel za pljučnico. O tenoristu Renaudu, ki je ie od izbru-
za-
ga je
negotovost in bojazen, da morda ranjenec ne sprejme daru. Sprejel pa je jabolko in za njimi drugi, tretji — vsak je z največjim veseljem sprejel malo darilce male darova-teljice. In ko je oddala zadnje jabolko, je še enkrat pogledala po vojakih in potem zopet hitro stekla k steklenim vratom. Oči vojakov pa so, žareč se hvaležnosti, zrle za' njo. Videli so- tam, kako je mati zunaj za steklenimi vrati obsipala s poljubi malo dobrotnico ... Bil je to res diven dogodek in zdelo se nam je vsem, kakor da je poletel po bolnici angelček----
Italijanski časnikar na ruskem bojišču.
Kakor poroča dunajska „Zeit-, je neki italijanski časnikar tako-le opisal svoje potovanje na rusko fronto. Dobil je krasno priporočilno pismo ruskega veleposlanika v Rimu na vojaške in civilne oblasti v Rusiji in je s tem pismom prišel v Varšavo in je skušal priti do generalnega guvernerja. Prišel je v guvernerjevo hišo, ki je jako skromna, odpri neka steklena vrata, Sel skozi vežo, po stopnjicah navzgor — nikjer zvonca — a v predsobi mu je prišel nasproti ordonanc,
ki se mu je globoko poklonil, odgrnil veso in ga povabil, naj vstopi, ne da bi bil poprosil tudi le za posetnico. Italijan mislil, da ga ordonanc ni razumel ali pa ga morda zamenjavajo s kom drugim, toda v istem trenutku je ie zaslišal besede: „Dober dan. S čim vam morem . Torej ni zmota, gubernator je stal sam pred njim in ga je izpodbudljivo povpraševal, česa želi. »Ali ste dobro potoval? Aha, razumem. Na fronto? Gotovo, zelo interesantno. Mojega dovoljenja? Ali mislite, da je to potrebno? Ko imate tako lepo pismo vele poslanika I Raoimem: za vsak slučaj. Sedite. sedite. Zelo bi me veselilo, ko bi vam mogel biti na uslugo. Čakajte: domislil sem se. Mogel bi odpotovati v Biaiistok, za za četek: v glavni stan. Ali vam ugaja t > ? Dal bi vam pismo za generala Leontievega, mojega prijatelja. Odtam bi vas potem poslali, kakor bi kazalo, ali v Vzhodno Prusko ali pa tudi proti Piotrkovemu, kakor bi vam bil. ljubše in kjer bi se vam zdelo zanimivejše. Ali vam je prav tako? Prista-ate na to. Takoj, takoj: Samo pet minut. Želite cigareto?- V petih minutah je blo pismo spisano; potem ga je zapečatil. „Tu Drugega ne potrebujete. Popolnoma varno, Biaiistok, glavni stan. Kaj ? Videl boste, videl boste. Nikakih težav. Bilo mi je zelo drago. Kako mislite? Ali prosim vas. Na svidenje in srečno pot!" — Italijan je brzo odšel. Mislil si je, da je ie v glavnem stanu, tri dni pozneje pa da bo ie na fronti. Treba bi mu bilo le še kupiti konja. Toda naenkrat mu je začela postajati stvar sumljiva. Nezaupno je potegnil pismo iz žepa. Pečat je v resnici lep, toda kaj je neki v pismu? Prihajali so mu vedno večji dvomi in končno „se je pečat sam odtrgal". Pa je čital: „Dragi Ivan Georgjevič! Mož, ki prinese to pismo, Italijan, nič drugega nego časnikar, bi prav rad prišel na front >. Vem popolnoma dobro, da je to nemogoče. Ker pa smatram za napačno, da bi mu naravnost odbil njegovo pr šnjo, ga pošiljam k Vam, da mu Vi poveste to. Tako storim tudi z drugimi, ki bi morda še prišli. Napram inozemcem moramo biti prijazni, kaj ne ? Oprostite torej, da Vas nadlegujem. Ali ste prejel rokavice, ki sem Vam jih poslal? Moja soproga Vas pozdravlja in Enadija Pavlovna. Vam srčno vdani prijatelj... Nepotrebno je pripovedovati, da se generalu Ivanu Georgjevlču ni bil > treba truditi, da bi Italijanu „sam povedal
Med francoskimi in nemškimi zakopi se je, kakor poročajo francoski listi, razvilo neko vzajemno življenje, ki je polno Š<ljivsh dogodkov Dasiravno loči obe fronti gosta fična ovira in lete kroglje sem in tja, ste si vendar marsikte približali fronti tako zelo, da se čujejo besede od enega jarka do drugega. Od Laona do Reimsa so zakopi tu-patam oddaljeni drug od drugega komaj 6 metrov. „Čuti moramo vsako besedo, ki jo govori sovražnik-, je rekel neki franc« ski častnik, „sovražnik, k> ga nismo vid li nikdar m ki mu je treba le dvigniti glavo,
"oni poročnik tako razjaril, da je izvršil s svoj) stotnijo bajonetni naskok na Nemce, ki so mu pa — bili so Saksonci — odgovorili tudi na te „besede".
Razno politične Ml.
Nova akcija papeža. Rimska »Idea Na-zionale« javlja: »V vatikanskih krogih zagotavljajo, da je papež Benedikt XV. ukrenil korake, da bi pri vojujočih državah iz-posloval izmenjavo ujetnikov. Ta izmenjava naj bi se omejila samo na tiste ranjence, ki tudi v bodoče ne bodo sposobni za vojaško službo. Rečeni list meni, da ta predlog papežev utegne doseči svoj cilj. Nekatere vojujoče vlasti da so že pritrdile.
General Rennenkampf poveljnik v Kavkazu? »Vossische Zeitung« trdi, da ie prejela iz povsem zanesljivega vira vest, da je afera Rennenkampf prišla do presenetljive rešitve. Vzlic sporu z vrhovnim poveljnikom velikim knezom Nikolajem Nikolaje vičem da Rennenkampf ni »odpravljen, marveč da je dobil eno poveljstev v Kavkazu proti Turkom.
Novi deželni šef Bosne in Hercegovine.
FZM Stjepan pl. Sarkotić, novi deželni šef Bosne i n Hercegovine, je sin grani-čarskega nadporočnika, rojen v Sinaji na Hrvatskem dne 4. oktobra 1858. Akademijo v Dunajskem Novemmestu je zapustil kot poročnik in je bil uvrščen v 16. pehotni polk. Od leta 1879 do 1882 se je jako delavno udeleževal vseh eskpedicij okupirano ozemlje. Dne 1. maja 1885 je bil pridodeljen generalnemu Štabu. Leta 1889 so ga — kot stotnika — poslali v Cazan, da je proučeval tam ruski jezik in ruske razmere. Pozneje je Sarkotić kaj živahno publicistično deloval, posebno o Rusiji. Leta 1895 je bil pridodeljen kot načelnik generalnega Štaba 7. pehotni diviziji v Osjeku, je postal major, 1. 1898 podpolkovnik, leta 1900 šef generalnega Štaba pri vojnopristaniškem poveljstvu Puli, a 1. 1901 polkovnik. Leta 1907 je postal generalni major in poveljnik pehotne brigade v Linču, a 1. 1910. je bil imenovan poveljnikom 44. brambovske pehotne divizijo. L. VJll jc bil imenovan feldmaršallajtnantom in mu je bilo poverjeno zapovedništvo kr. zagrebškega hrvat-sko-slavonskega 6. deželnobrambovskega distrikta. Odlikovan je tudi z viteškim križem Leopoldovega reda. — Ljudje, ki poznajo generala Sarkotića osebno, nam zatrjajo, da ni Hrvat samo po rojstvu, ampak tudi po čntstvu.
Nemški poslanec — francoski vojak.
Socijalnodemokratski nemški poslanec mesta Metz, dr. Weil, Je, kakor znano, sedaj sam priznal, da je vstopil v francosko armado.
dustriji in vseh trgovinskih in obrtnih panogah, ki se bavijo s prodajo in izdelovanjem moke.
Ce ta načrt v Nemčiji prodre, bodo morale tudi druge države slediti temu izgledu. Vedno bolj se širi izpoznanje, da preskrbovanje z moko in pecivom treba postaviti na nove podlage. Isto izpoznanje prodira tudi glede dveh drugih predmetov aprovizacije: soli in oglja. V Nemčiji ne taje sicer, da ima monopol tudi svoje senčnate strani, naglasajo pa. da pred vsem treba omejiti tisto spekulacijo, ki goni cene kvišku.
Domače vesti.
„Silvestrov večer" priredi — kakor smo že javili — „Sokol*4 tudi letos v veliki dvorani „Narodnega doma". Res je s:cer, da i so sedaj težki časi, da se bomo v povsem drugačnem razpoloženju, nego sicer, poslavljali od starega in nastopali novo leto; ali vzlic temu — ne, ravno radi tega čutijo ljudje po tolikem času stagnacije vsa-cega družabnega življenja zopet neko potrebo po zbližavanju in sestajanju. Če tudi to pot okolnosti niso ugodne za prireditve v takem stilu in takega značaja, kakor so „Silvestrovi večeri" v normalnih Časih, vendar se nam zdi, da bo imelo ravno letos neki globlji pomen, ako skupno, — čeprav ob skromnejih razmerah — v medsebojno tolažbo in morahčno podkrepljenje preživimo trenotek, ki nas prevede iz leta, ki je do-neslo toliko zla in nesreče nad č'oveštvo, v leto, od katerega pričakujemo povrnitve blagoslova miru... V znamenju te Želje in nade si hočemo seči v roko na Silvestrov večer; to nam bo povzdigalo duha in bo v na lepši nadomestilo za veselost in nedolžno razposajenost na Silvestrovih večerih druzih let.
JLllIi falti" i
TRST, trg Carlo Gol doni M
In na i2S3J5S „Kasarna Goldonl" 1
se trpio priporoča slovcnskema občinstvu
sc
za Silen obisk. pran Marinšek.
SI
Specijalist za slfillstične In kožne bolezni
♦	Ima svoj ambuiatorij J
♦	v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1, t
♦	—	Diana) t ■ u j + Za cerkryo Sv. Antoaa novega. ♦ Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop.
£cnske od 5 do 6 popoldne.
ha vojne pri armadi, se govori, da se junaški biie v okolici Verduna. Renaud bo-___
dri tamkaj svoje tovariše, pomaga sama-j ^ ^ takoj zadene kroglja. Da, vsakega
<____ r_ k _____ LKJ^ll	1/nlro____. • i_ _ ______.___-. ■	i n
ritankam m Ce se čita v bližnji vasi kaka maša zadnica, doni ob takih prilikah vedno njegov krepki glas. Francis de Croisset je kot tolmač pri angleškem generalnem štabu; spremlja angleške oficirje do fronte m se je po v spel že do poročnika. Nekoč Je spremljal, kakor poroča »Zuricher Zei-tung«, nekega angleškega polkovnika, ko Je nenadoma izbruhnil strašen artiljerijski dvoboj, ki je Angleže, pripravljene za naskok, naravnost decemiral. Polkovnik je bil tako zatopljen v kanonado, da |e pri vsakem dobrem nemškem strelu zaploskal. pri slabih pa zabavljal, kljub temu, da so bile vse dotične kroglje namenjene njegovim vojakom. To je Croisseta tako vjezilo, da je izjavil polkovniku, da ne more razumeti njegovega obnašanja. Toda polkovnik mu je hladnokrvno odgovoril: Naše stališče je drugačno.
Angelček je poletel po bolnici... Po prvih bojih pri šabcu, se je vojaška bolnica, pri kater! je bil nameščen vojaški duhovnik, H opisuje v svoje dogodke v nekem češkem listu, preselila v Rumo na Hrvatskem Nekega dne so sedeli on in oba
zdravnika, vsi delu, v ope
vsi precej ui uj ni po napornem radjski sobi in so, kakor pravi
Nemca, ki jc v nasprotnem celo spoznavati po glasu"

moremo uden položaj
je nastal tu. Molje, ki so prišli iz Vzhodne Pruske, in ljudje od Sredozemskega morja so oddaljeni tu komaj osemnajst črevljev drug od drugega in to bliinje sosedstvo vpliva seveda blaiilno na vojevanje in celo človeški zbližuje sovražnike. Nedogovorjeni in nepisani zakoni za občevanje so nastali tu In spoštujete jih prav po viteško obe strani. Tako so se na primer molče sporazumeli, da se ne strelja na ljudi, Id nosijo hrano v zakope. Na obeh straneh hodijo nosilci hrane pokoncu in nudqo sovražniku najboljši cilj, ne da bi kdo le dvignil puško
^ '	?	__kratelr Ailm/tr kn «f
Potem je vsako jutro kratek odmor, ko se ne strelja, temveč vojaki poležejo in varno počivajo, puške tedaj slone ob steni. „Večkrat-, tako pripoveduje neki francoski častnik, zavijamo časopise s posebnimi vestmi okrog kamna, Id ga vržemo potem v nemški jarek, nakar slišimo nekaj glasov, U kličejo .Hvala lepa-. — Nato začne eden Nemcev prevajati novice, In čujemo, kako zaba
Šepetajo ta
kalr^čaaopis podčrtane
proti
u, kar
.lažfV°Nato vrtelo oni
delavnica ♦♦♦♦♦♦♦♦♦
A. VISENTINI
TRST, at««u* C«» diKd Stavnica a/. »»osiruinKa c ulica Riborgo n. ai („Al
____Buon Oparalo") ts
Vtika satoga molkih In lanskih Zavije«* Eapravlfa ftofoo In teildno. Znarn« c«no>
Dr. PECNIK
Dr. PETSCHNIUG
TRST. OIA S. CATER1NA frEO. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 In špecijalist za kožne In vodne (spolne) bni^—?-	in 7—7Mt
Dnevnik „Edinost44 u Trstu g
je izdal in založil naslednje knjige :
I. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60.
I.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»IvAZAKi«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal i. Sjergie-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorju. — Cena 1 K.
5.	»POL. UB«. Povest izgorskega življenja čl ,kega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov | mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest ii j8. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—
II.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Durnas star. Prevel Ferdo Perhav ec. — Cena K 2.50.
BIIMIIISilllH
n Dobroznana mirodiinir-a
_ Iv. Camauli i
- sv. Wan - Trst - blizu Har. doma |
| tfellk izbor bani i
= = pofeiak Kc9.=
Bi Zaloga za Trst in okolico redilnega	||g
\ čaja za otro- ffg	»
^ ke in odrasle	S2 ter fMfimga ipna m ttiMS« rratt« « l'*"8- " TtWM
IIBBIMSRmillHII
Velika zaloga
najboljih šiv. strojev „PFAFF14 in drugih vrst strojev in dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ceni.
ib v
Trgoviaskl momom* za žito. V Nemčiji so že takoj začetkom vojne skušali preskrbovanje z žitom uravnati z določitvijo maksimalnih cen, toda izprevideli so k? lu, da ta pot ne pomenja idealne rešit v Tudi pri nas v Avstriji smo ukrenili isto odredbo, a tudi mi moramo konstatirati, da ima konsum le malo koristi od najvišjih cen.
Sedaj iščejo v Nemčiji nove, boljše rešitve problema pri kateri naj bi se polagala glavna važnost v to, da žito, oziroma mlinski produkt pride v roke koosumenta preko vsakega podraženja preko največjih cen. Sedaj razmišljalo o načrtu, da bi vržejo oni nam se uvel trgovinski monopol za žita Seve-9C Ne dttelo | da bi ta novost pomenjala popoln pre-1
Sriv»o In ltls«r z« dami
And. RoMc, Trst
Vta Aoqus*«tt» 20. Priporoča so g^podom aa
dobro im higijoni&io postrežbo. Damam *e priporoia m ■•deruo frisiruja, glaio-ptaijp, barraaje Ltd.
TaakovrBtna laaaa d€l* sa
dobro lx» »fti"
TVRDKA G. BIAOGINT TRST
je nakupila večjo množino
petene kave
In jo vsled tega prodaja po K 3 C0 kg na dom.
Zfllott suhega grozdja, orehov, flj,
in svetih siiv.
sin
GORICA ulica Municiplo št. 1
0
1
Bijsendorfer, Gebrutier Sfingi, Koch & Korselt, Wirht itd. se prodajajo in dajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini Mor tudi na obroke. Oglašanje. Vsakovrst. poprave.
Zouođ KM]! Zonnom
KARIO HALLV, Piazza S. Giu-como 2, II., Corso. Telefon 2-5.
UE4ETPI9 ZOSJi
plombiranje' zobov.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
Dr. J. čerhAk V. TUSCHER
ZOMZDMV- mM KONC MUH
•«"< TRST **--*
KJUCA CASERMA, 13 II. nad.
betede: .StotteoC Roso* ^etfhMvnU v vsei trgovini z žitom, v mlinski in-
ZALOGA POHIŠTVA	«
Giacomo Macerata i
se je preselila	ii
v ulico San Giovanni štv. 7. g
Velika izbera svetleg« in temnega pohištva PO
NAJZMERNEJŠIH CENAH.	§g
Samo v ulici San Giovanni štev. 7. — POSTREŽBA TOČNA. 9
•s