Stev. S88 Trst, v nedeljo 7. julija 1912 Tečaj XXXVE«. IZHAJA VSAK DAN tatfi ek nedeljah In praznikih ob 5-, ob poaadoljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. ce prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih kobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Jiici, Dornbergn itd. Zastarele 6tev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE V Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ae st. mm. Za oglase v tekstn lista do 5 vrst 20 K. vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Ediaosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tolljivo v Trstu. PINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti >t moir NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, fuooalna u oedaljfk« liluj« „EDIHOSTI" (tal*: *• o«lo lato Kron 5 30, a« pol loto Kron 3 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma •• ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnKnl račun Stev. 841-652. TELFF0M It. 11-57. StroHoonl izpiti pri tržaškem c. kr. železniškem rsunatellstcu. Pred dnevi so poročali slovenski dnevniki : „Kakor znano, morajo železniški uslužbenci nižjih kategorij pri tržaškem železniškem ravnateljstvu polagati tozadevni strokovni izpit v nemščini. Mnogim železničarjem na Primorskem, ki niso vešči nemškemu jeziku, delajo ti izpiti sitnosti in preglavice in vsled nezadostnega znanja nemščine zaostajajo tudi v službenem napredovanju. Po posredovanju poslanca profesorja Mandića se je posrečilo doseči pri tržaškem železniškem ravnateljstvu nekatere znatne olajšave pri strokovn h izpitih za one železniške uslužbence nižjih kategorij, ki niso popolnoma vešči nemščini. Posl. prof. Mandiču so merodajai krogi na Dunaju zatidiii, da se ukrenejo vsi potrebni koraki, da vpoštevajo na tržaškem železniškem ravnateljstvu po možnosti okolnost, da bodo v bodoče nemščine nevešči primorski železničarji polagali strokovni izpit ali v slovenskem, ali pa v hrvatskem jeziku Da bi tega ne bilo ! Kakor bi bil dregnil v sršenovo gnezdo, tako je završalo po nemškem svetu tižaškega železniškega ravnateljstva. Ali se je morda zgodisa kaka krivica nemškim železniškim uslužbencem? Ne! Samo trohico pravice so dobili tisti slovenski in hrvatski železniški uslužbenci nižjih katego-r i j, ki niso vešči nemščini; ker bodo smeli v bodoče strokovne izpite polagati tudi v slovenskem, oziroma hrvatskem jeziku. In radi te male trGhlce pravičnosti napram slovenskim in hrvatskim' uslužbencem že tak vik in krik med nemškim svetom tržaškega železniškega ravnateljstva!! „Gra-zer Tagblatt" je priobčil celo jeremijado, v kateri tožijo Nemci na slovenski zemlji o veliki krivici, ki se baje zgodi, če bode jugoslovanski železničarji rižjih kategorij smeli res polagati železniške izpite na svoji zemlji v svojem materinem jeziku! Krivico nazivljejo Nemci to trohico pravice jugoslovanskega življa pri državnih železnicah. „SprachengeiiHte" je, če bo smel slovanski železniški uslužbenec polagati izpit v svojem Jeziku! Toda Nemci ne podkrepljajo z argumenti trditve o tej „veliki krivici", ampak z zavijanjem na desno in levo. No, ako se kdo norčuje, piše o kitajskem zidu, s katerim naj se zabarikadira trž. železniško ravnateljstvo, ako govori o neki veliki prometni nevarnosti radi slovenskih in hrvatskih strokovnih izpitov: vse to pa še ne kaže moža posebno velikega duha, ki naj bi sodil o zmožnostih slovenskih in hrvatskih železniških uslužbencev. Ali si je pa avktor zagreŠenega članka vzel patent, da sodi slovanskega železničarja v Primorju! Gorje mu torej, ker pisana je že obsodba: anathema sit! Kaj bi hotel avktor zagrešenega članka v „Grazer Tagblattu" ? Z zavijanjem in zabavljanjem je hotel potajiti neutajljivo resnico : po slovenskem in hrvatskem'ozemlju teko proge tržaškega železniškega ravnateljstva in pravico imajo slovenski In hrvatski železniški uslužbenci do polaganja Izpitov v svojem materinem jeziku. Proge, podrejene tržaškemu železniškemu ravnateljstvu, merijo 1025 km; a niti kilometer leh prog ne teče po nemški zemlji. Toda nemški živelj si kljub temu lasti edino pravico in posest nad njimi; slovenski in hrvatski uslužbenec bodi samo njegov suženj. Pravice ne sme imeti nobene. Dela in vleče — Nemec pa avanzira na njegov konto, ali pa dobiva lepe podpore in remuneracije. In zdaj, ko naj najnižji slovenski in hrvatski uslužbe-neč dobi trohico svoje po naravnih zakonih že od pamtiveka pripadajoče mu pravice, pa z lopato po njem: hlapec si bil, hlapec ostani! Na nevarnost kaže avktor z gotovim namenom, na nevarnost, ki jo vidi pač le sam v svoji pregorki domišljiji, ko bo smel slovenski in hrvatski uslužbenec delati izpit v svojem materinem jeziku. Ko se to zgodi, pojde po avktorjevem merodajnem mnenju ves promet v „franže". Obstoji-Ii res ta nevarnost? In kdaj obstoji? Mari tedaj, ko železniški uslužbenec popolnoma razume službene instrukcije in predpise, ker se mu isti nudijo v njegovem materinem jeziku, ali pa takrat, ko se mu isti nudijo v tujem, sistematično in s tako pretirano vnemo, da konfiscira ne le stavke, s katerimi izraža list „Edinost" svoje mnenje, ampak celo navajanje resničnih, neovržnlh in splošno znanih faktov. V dokaz te trditve naj služi konfiskacija članka „Afrikanske razmere na Koroškem", priobčenega v številki omenjenega lista z dne 28/6 t. I. št 179, ki slove v konfisciranem delu: „V šolah, uradih in vsem javnem življenju sploh za Slovence na Koroškem v obče ne obstoji pravica. Slovenca, ki zahteva na železnici vozni listek v slovenskem jeziku, enostavno zaprejo, slovenskega otroka, ki govori v šoli svoj materini jezik, kaznujejo, slovenskega odvetnika, ki se na sodišču poteguje za pravice slovenščine, disciplinirajo. Vendar vse to Še ni dosti. Tudi raznim slovenskim društvom delajo koroške oblastnije vse mogoče ovire. Društvo, ki je posebno na želodcu pobesnelim nemško-nadjonalnim uradnikom po c. kr. državnih uradih na Koroškem, je »Sokol" v Borovljah. Temu društvu je c. kr. okrajno glavarstvo v Velikovcu — poleg mnogo drugih preganjanj — konečno prepovedalo sokolski kroj! Društvo se je njemu neumljivem jeziku?! Vsakdo pritrdi j proti zulukfcfrskemu odloku okrajnega gla-drugemu vprašanju, le nemški svet ti ža-j varstva v Velikovcu pritožilo na deželno škega železniškega ravnateljstva tega noče'vlado v Celovcu, ki je pa potrdila famozni umeti. Zakaj ne— je Jasno dovolj. Sloven-(ferman. Boroveljski „Sokol" se je nato priču in Hrvatu nifcakih pravic, najmanj pa pri i tožil na ministrstvo notranjih zadev na Du-c. kr. državni železnici, če tudi ista teče po!naju in vložil pritožbo potom okrajnega njiju rodni zemlji...v (glavarstva v Velikovcu. „Sokol" je čakal Pa avktor je šel še dalje; za tarčo si t rešitve mesec, dva, tri, šest, a o rešitvi prije izbral „Društvo jugoslov. železn. uradni- tožbe — pa naj že bo ugodna ali neugodna nikov" in „Zvezo jugoslovanskih železni- — ni bilo ne duha ne sluha. Ker pa re-čarjev". Zakaj? Odgovor je lahek. Jugo- Šitve le še ni bilo, se je posl. Grafenauer slovanski železničar je postal samostojen ter .informiral v ministrstvu notranjih zadev, kaj si je ustanovi! svoje narodno - stanovsko je s to pritožbo, in doznal, da na minlstr-društvo ter je nehal tlačaniti tujerodnim-stvu o omenjeni pritožbi sploh ničesar ne društvom. Od tod en del onemogle jeze. j znajo, da sploh niso dobili nikakega utoka Drugi del jeze pa prihaja odtod, ker si je jod „Sokola" v Borovljah, uradniško društvo nadelo nalogo, da priredij C. kr. državne oblastnije na Koro-slovensko železn ško terminologijo. In ravno jškem torej izdajajo najprvo nezakonite radi tega cd nemške strani tako rado strel- in neutemeljene odloke in prepovedi, jejo na „Društvo jugoslovanskih železniških a potem pritožbe proti takemu očitnemu uradnikov". ~ j kršenju zakona sploh ne predložijo mi- Pot, ki sta si jo začrtali naši železni-1 nistrstvu v odločbo 1 čarski društvi, je prava pot: v stanovskih j To je pač nekaj tako gorostasnega, da vprašanjih skupno, v narodnih vprašanjih j bi vsi slovenski zastopniki v dunajskem samostojno. Mi le želimo, da bi vedno krepko parlamentu morali začeti resno in energično hodili to začrtano pot, pa naj pada na njiju akcijo, da se tem neznosnim razmeram stori kamenje in blato, odkoder hoče... Cankar že enkrat konec." pravi: „Pustite pse, naj lajajo, to znamenje j Iz ravno navedenih konfisciranih od-je, da mi jahamo..." ZaplemUe „Edinosti" o državnem zbora. stavkov je razvidno, da je večkrat omenjeno državno pravdništvo konfisciralo resnične navedbe faktov, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Velikovcu (reete Celovcu) prepo-Ivedalo društvu Sokol v Borovljah sokolski kroj, da se je društvo proti dotičnemu Interpelacija drž. poslanca dra. Gustava odloku pritožilo na deželno vlado v Ce-Gregorina in drugov na njegovo eks- iOVcu, ki je potrdilo ta „famozni ferman", celenco gospoda justičnega ministra glede da se je boroveljski „Sokol" nato pritožil na sistematičnih konfiskacij lista „Edinost" in ministrstvo notranjih stvari ca Dunaju in posebno radi konfiskacije številke z dne vložil pritožbo potom okrajnega glavarstva 28. junija t. I., v seji zbornice poslancev ; v Velikovcu (reete Celovcu), da je „Sokol" dne 6. julija 1912 čakal rešitve mesec, dva, tri, šest, a o re- V zadnjih mesecih zdi se, da si je tr- šitvi pritožbe — pa naj bo že ugodna ali žaško c. kr. državno pravdništvo uprav na- neugodna — ni bilo ne duha ne sluha, da delo nalogo konfiscirati vsako številko se je poslanec Grafenauer, ker rešitve le še tržaškega dnevnika „Edinost", v kateri se ni bilo, informiral v ministrstvu notranjih nahaja, četudi še tako biaga in upravičena stvari, kaj je s to pritožbo, da je doznal, kritika kakega javnega organa ali kake da na ministrstvu o omenjeni pritožbi sploh javne oblasti. To postavljeno si nalogo iz- ničesar ne znajot da sploh niso doblU ni-vrŠuje omenjeno državno pravdništvo tako kakega utoka od „Sokola" v Borovljah. PODLISTEK fit@£ m Rdeče hiše, (Le chevalier de Maison Rouge). 131 fteman iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander D u m a s star. „Genevieva," je dejal Maurice, „Gene-vieva, ljubljena prijateljica, odpri oči, še nekaj minut se vidiva na tem svetu." „Vrvi so me ranile," je šepnila mlada ženska. Maurice jo je odvezah Zopet je spregledala in vstala, naravnost čarobna v svojem navdušenju. Z eno roko se je oklenila Mauricevega vratu, z drugo je prijela Lorina. Stoječ na vozu, medtem, ko sta pred njimi ležali pokopani dve drugi žrtvi, popolnoma otopeli vsled predčasne smrti, so vsi trije hvaležno pogledali proti nebesom, ki so jim dovolila, da so se svobodno naslanjali eden na drugega. Ljudstvo, ki jih je obsipalo s psovkami, ko so še sedeli, je utihnilo, ko je videlo prijatelje pokoncu. Kmalu so zagledali morišče. Maurice in Lorin sta je videla, Genevieva ga ni opazila, kajti zrla je venomer v svojega ljubimca. Voz je nalahko postal. „Jaz te ljubim," je dejal Maurice Gene-vievi, „ljubim te!" „Najprej žensko, najprej žensko!" je zavpilo tisoč glasov. „Hvala ti, ljudstvo," je rekel Maurice; „kdo je že neki dejal, da si brezsrčno?" Sklenil je Genevievo v svoje naročje in jo nesel, pritiskajoč svoje ustnice na njene, k Šansonu. „Pogum," je vzkliknil Lorin, „pogum I" „Imam ga," je odvrnila Genevieva. „Ljubim te!" je šepetal Maurice; „ljubim te!" To niso bile več žrtve, ki so jih ob-glavljali, temveč prijatelji, ki so Šli veselo v smrt. „Zbogom!" je zaklicala Genevieva Lo- rinu. „Na svidenje!" je odvrnil. Genevieva je izginila pod usodepolno pripravo. „In sedaj ti!" je dejal Lorin. „Ti!" je pripomnil Maurice. „Čuj, ona te kliče!" Genevievi se je v resnici iz vil iz prsi poslednji vzklik. „Pridi!" je zaklicala. Med množico je nastal velik šum, ko je padla krasna, lična glava pod rabljevo sekiro. Maurice je planil v ospredje. „To je samo pravično," je dejal Lorin, „ravnajmo se po logiki. Ali me razumeš, Maurice ?" „Da." „Ona te je ljubila, zato so jo obglavili prvo; ti nisi obsojen in umreš drugi; jaz pa, ki nisem storil ničesar, sem najbolj kažnjiv; zato pridem poslednji na vrsto." „Logika vam vse stvari, Će je treba, pojasni." „Pri moji veri, občan Šanson, obljubil sem ti štiri verze, toda zadovoljiš se z dvema." „Ljubil sem te," je šepetal Maurice, ki je bil že privezan na usodepolno desko in ki se je prijazno smehljal glavi svoje ljubimke, „ljub ..." Sekira mu je odsekala polovico besede. „O, sedaj pridem jaz na vrsto," je vzkliknil Lorin ter skočil na morišče, „toda le urno, sicer izgubim še glavo raditega. Občan Šanson, pripravil sem te ob dva verza, toda mesto tega se hočem malo poigrati z besedami." Šanson ga je privezal. „Čujte," je dejal Lorin, „star običaj veleva, da se komu vošči življenje, kadar .se umira. Prej smo vzklikali: Naj živi kralj; toda kralja nimamo več. Odtedaj vzklikamo : Živela svoboda! Toda tudi svobode ni več — pri moji veri: Naj živi Simon, ki nas združuje vse tri 1" In glava plemenitega mladega moža je padla poleg glav njegovih prijateljev. KONEC. Ni čudo, da Je bil list „Edinost" ob taki konfiskačni maniji tržaškega c. kr. državnega pravdniŠtva v zadnjih treh mesecih večkrat konfisciran nego v vsej dobi svojega 37 letnega obstanka. Pri tem je opažati, da ta sistematična in šikanujoča kon-fiskacijska praksa proti listu „Edinost" datira od takrat, ko je ta list po zaslugi ožigosal postopanje c. kr. višega deželnega sodišča v pogledu razveljavljenja od c. k. tržaškega deželnega sodišča sestavljene po-rotniške liste za tekoče leto. Podpisani protestujejo odločno proti taki konfiskacijski praksi, ki je v protislovju s pravičnostjo, zakonom in zdravim človeškim razumom ter vprašajo iT^' :- Hoče-II Vaša Ekscelenca uvesti poizvedovanja o sistematičnem preganjanju lista „Edinost" od strani c. k. državnega pravdniŠtva v Trstu ter naložiti istemu, da preneha z opisanim, zakonu in pravičnosti v obraz bijočim postopanjem ? MS i ) (Slede podpisi.) , Govor poslanca dra. Ryban. Stvaren popravek v seji zbornice poslancev dne 2. julija 1912. Kako so Italijani v Primorju — zatirani! V današnji seji je prišel do besede eden zastopnikov italijanskega dela Tirolske in Je v svojem govoru tožil o tem, kako so Italijani v Avstriji zatirani. Bil je to spoštovani gospod poslanec Gentili. V kolikor Je omenjeni poslane sodil o razmerah v Tren-tinu, je umevno samo ob sebi, da je govoril kakor izvedenec, dočim jaz nimam tega poznanja glede Trentina, radi česar mu tudi tozadevno ne morem odgovarjati in se tudi ne čutim poklicanega, da bi kakorsibodi nastopal Nemcem v prilog. Nasprotno: znano mi je, da imajo Trentinci razloga, da se pritožujejo radi postopanja nemških so-dežtlanov. Toda gospod posbnec Gentili je govoril tudi o razmerah v Primorju in je glasom „Reichsrathskorrespondenz-e" izjavil, da bi se hotelo Italijane iztrebiti in sicer da bi jih najraje v morje pometali. (Veselost). Nu, gospoda moja, jaz popravljam stvarno, da te namere ni pri nas Slovanih, ne pri avstrijski vladi. Nasprotno : avstrijska vlada Je tisti faktor, ki je v Primorju do zadnjih dni najgorečneje In naravnost neverjetno podpirala italijanstvo. (Pritrjevanje). Gospod poslanec Gentili je, kakor že omenjeno, Trentinec, in ne pozna razmer v Primorju iz lastnega opazovanja. Dobiti Je J moral torej te informacije od druge strani. Brez dvema le dobil te informacije iz govora gospoda poslanca za Trst, dra. Pitscco, ki je v četrtek govoril o tržaških in primorskih razmerah ter skušal dokazati, da so Italijani tam najsramotneje zatirani in oškodovani, da vlada nam nasproti postopa žnjiml na način, da je to najnezaslišaneje, kar sploh obstoji na svetu. V okvirju stvarnega popravka ne morem vsega popraviti, kar se je govorilo krivega, aii navedem tu — da ne bom predolgo zahteval potrpežljivosti visoke zbornice — le trojico njegovih trditev, po katerih možno soditi, kako neresnično in krivo je tudi vse drugo. Sploh Je bil njegov govor prava umetnost v zavijanju in izmišljanju, da bi moral gospoda dra. Pitacco označiti kakor na|večega pesnika naših dob, ako ne bi bil prepričan, da danes že sam veruje vsem tistim krivim vestem, ki so jih širili italijanski časopisi. Italijanski liberalci izmišljajo naravnost vsak hip, vsak dan, kako novo zatiranje in je ponavljajo tako dolgo, da slednjič sami verujejo v to. To je resnica in imrmo za to klasičen dokument — knjigo, ki Je bila od slovanske strani omenjena tudi v debati od četrtka. To Je knjiga „Irreden-tbmo adriatico", spisana od Angelo Vivante, knjiga, ki Jo, kar se tiče objektivnosti in temeljitosti, treba označiti res za pravo mojstersko delo. Pisana je na italijanskem jeziku in izšla je v Fiorenci. Knjiga ima, rekel bi, tem več dokazilne moči, pitebno za nas, ker Je bil nje pisec, ki sedaj pripada socijalnodemokratični stranki v Trstu, člen uredništva ,Piccola", glavnega glasila italijanske stranke, ki torej iz pravega vira pozna vse mahinacije, izmišljotine, zavijanja ln zvračanje, in Je res povsem odkritosrčno razložil, kar Je opazoval in izvedel. Nalbolji dokaz za to, da Je ta knjiga res objektivno in resnično pisana in da ne podaja nič neresničnega, pa je v tem, da si italijansko časopisja ni upalo sploh naznaniti te knjige. O kakem protidokazu ni bilo niti sledi. Dočim se italijansko časopisje sicer vrže s pravo pohlepnostjo na vsako vest po časopisih, če le more v njej najti kaj, kar bi moglo biti koristno zanje, je pa do danes opustilo vsako objavo one knjige. Seveda tudi ni moj namen, da bi tudi čital Stran TI. „EDINOST" št. 188 V Trstn fine 7 julija 1912 mncga mesta iz te knjige; le giede očitanja, da je tu slovanski element pospeševan, in sicer posebno cd strani vlade, si dovoljujem prečitati povsem kratko mesto, ki se nahaja na 146. strani. Tu je rečeno: „Najhuja obtežba, ki jo izreka italijanski nacljonalizem avstrijski vladi, leži izven šole — v prejšalh poglavjih je namreč pisec govoril o šolskih razmerah, ki so najdesolatcieje za nas Slovane. — Ta obtožba sestoji v tem, da vlada umetno provzroča slovansko urbanizacijo s tem, da daja Slovanom prednost pred Italijani v javnih službah. In tu velja mutatis mutandls to, kar so po Manzoniju rojaki Lucije očitali Don Rodrigu, ko so g i delali odgovornega za vso zlo usodo Renza v Milanu, namreč, da se, ako se sodi le po indukciji (navodilu) in brez poznavanja razmer, včasih tudi iumpu dela krivica. Država je, pravi dalje, pri izberi nižjega personala vezana na etnografične razmere istotako kakor drugi delodajalci; mora namieč — pravi dalje — „z ozirom na to, da je na slovanskih delavcih večja ponudba nego na italijanskih, seveda najemati slovanske delavce in slovanske državne služabnike". Potem navaja kakor izgled, da so v Trstu delaii velik spektakel radi tega, da med šestimi inženirji ni bil imenovan noben Italijan. Potem pa je vlada v odgovoru na interpelacijo dokazala, da sploh noben Italijan ni kompetiral, da ga torej ni mogla Imenovati. „Sicer pa — pravi — tudi niti ni res, da se daje Slovanom taka prednost, kakor trde Italijani, kajti od oficijantov je bilo v letu 1910 v Trstu 339 Italijanov proti 126 Slovencem, torej komaj tretjina Slovencev. A kolikor globlje sezamo, tembolj se spreminja razmerje Slovanom v prilog". Mi Slovani smo pač dobri za najnižja dela, dočim so boljša dela pridržana za Italijane, kakor na Češkem in po drugih jezikovno mešanih deželah Nemcem. V tem smislu dokazuje torej, da, ako vlada priteguje Slovane, dela le to, kar delajo tu 31 drugi delodajalci, in konstatuje nasproti italijanskim delodajalcem dejstvo, da prevzemljejo delo tam, kjer ]e dobivajo, med Slovani namreč, ker Trst nima nikakega italijanskega zaledja. Vse zaledje, tja gori do Koroške in Štajerske, do Balkana in na Ogrsko je slovansko; tu je le tisto malo Furianov, ki pa niso sposobni za take službe, kar dokazuje zopet Vivante, in Istra, kjer se tudi le maio Italijanov javlja za take službe. (Pride še.) L' Kstltuto di credito fondlnrlo del NarMato d' Istrla v Poreču- Št. 26. „Naše Sloge" v Puli prinaša članek, v katerem poživlja hrvatske odvetnike, notarje in drugo inteligenco v Istri, naj se odslej v dopisovanju z deželnim zemljiškim kreditnim zavedom v Poreču, ki pa do danes še nima hrvatskega ali slovenskega imena, poslužujejo izključno hrvatskega jezika, češ, da je sramota, da se prošnje za posojila od strani narodnih odvetnikov in notarjev sestavljajo v italijanskem jeziku, v katerem jeziku se vrši potem tudi vsa korespondenca, ko pa imajo pri tem zavodu tudi ljudi, ki ra turnejo dobro hrvatski. Ta članek je z narodnega stališča povsem odobravati, ko bi le res bilo, da razumejo uradniki goriomenjenega zavoda toliko slovenski in hrvatski, da bi se vršilo vse poslovanje brez vsakih ovir, ako bi se naslovilo na ta zavod kako kompliciranejše pismo ali kak drugi spis. Iz lastne prakse pa vem, da pri zemljl-škokreditnem zavodu za mejno grofijo Istro razumejo pač toliko hrvatski in slovenski, ne bodo zamerjali — da se zavod v slučaju, teta- v prid podružnice sv, CM. igra prične ko gre za konverzijo vknjiženih terjatev, ob 5 pop. Vstopnina je joko nizka. Po pred-ne poslužuje notarjev in odvetnikov, istotako stavi ples do polnoči, ne v slučajih tožb in eksekucij. j Zrelostni izpiti na liceju šol3kih Bilo bi torej neprevidno od slovanskih sester v ulici P. Besenghi. Na tem liceju je odvetnikov in notarjev v Istri, ako bi letos položilo zrelostni izpit sedem kandi-brez vsakih garancij, da ne bodo datin], od teh Šest slovenske narodnosti in njihovi klijenti trpeli, ter brez garancije, sicer: Eržen Zora, Jezovšek Milica (z odda bodo vsi slovanski odvetniki in notarji iiko), Slavik Nada, Sluga Pav a (z odliko), Istre takoj in dosledno brez v s a k e Tance Leopolda, Zobec S /etka. Čestitamo! izjeme dopisovali z deželnim kreditnim: Za bodoči otroški vrtec pri Sv. Ja-zavodom izključno le v enem slovanskih kobu. Velika Ijuiska veselica, ki se bo vršila jezikov Istre, hoteli pričeti z izključno rabo dne 21. t. m/na vrtu Kons. dr. „Jadran" sioveaščiae, ali hrvaščine v poslovanju pii Sv. Jakobu na korist budožernu otro-s tem zavodom. , škemu v;tcu islotam, vzbuia že sedaj veliko Treba je vsled tega, da nam deželni zanimanja. Šentjakobski rodoljubi in tamošnja odborniki preskrbe zagotovilo v gorenjem narodna društva s j, poznavajoč pogubro smislu ter aa se vsi odvetniki in notarji delovanje otroškega vrtca „Lege" laških Istre zavežejo medsebojno, da ne odpošljejo šol itd. sklenili ustanoviti otroški vrtec, ki niti črkice pssane italijanščine na omenjeni,naj kolikor mežio paralizira to pogubio zavod. Le v tem slučaju bo postopanje delovanje. Nadejajo se zato vsestranske odvetnikov in notarjev imelo tudi vspeh, podpore. V neddio 21. t. m. torej pod ges-kl ga vidi v naprej Clankar „Naše Sloge*. lom: „vse za n3Šo decoa — vsi k S/. Ja Italijanskih vknjižb seveda ne moremo (kobu ! Darila za srečolov se hvaležno spre-odpraviti, ker sicer se posejilo ne da,»jemalo v društvu Jadran-, a omeja se taka vknjižba lahko edinoie na; Dramatična šola. Dne 15. t m. se vknjižbo posojila, dočim se vse druge; odpre v Trstu dramatična Šola s poukom vknjižbe lahko izvršijo v slovenskem ali;v igranju, m?m!kJ, tehniki govora, potem hrvatskem jeziku. i slovenščini. Pou'evail bodo predsednik dr. Toliko sem smatral za potrebno omeniti: Kisovec, intendant Rajner Hlača in režiser na uvodoma navedeni članek, ker čiankar \ Dragutinovic. Učenci, ki bi se hoteH udele-obljubuje, da vsakogar, ki se pregreši, i žiti tega brezplačnega tečaja, naj se oglase objavi v javnosti. Tomo Šorli, c. kr. notar v Podgradu. Domače vesti. Ponedeljska številka „Edinosti" bo odslej izhajala nekoliko pozneje, ker se je moral v smislu obrtnega zakona uvesti v znajemo, so vrle sežanske gospe in gosplce • t i * ____t r\ a t . ___1 .ii.i*__zli. .L. S__^»i.SUl mm r\i r\ hnrlrv t r\ pri g Dragutinoviču, ki bo tudi dajal na tančnejša pojasnila. Oglasiti se je jutri, v ponedeljek, med 7 in 8 uro v veliki gledališki dvorani. Danes v nedeljo se vrši — kakor smo že javili — v Sežani velika slavnost v korist Gril-Metodove družbe. Zanimanje za to slavnost je vsestransko in kakor do- tiskarni popoln 24urni nedeljski počitek in se začne delo v tiskarni ob ponedeljkih šele ob 6 zjutraj. Imenovanje v finančni službi. Revi-dent pri davčni administraciji I., g. Anton Flego, je imenovan računskim svetnikom. Čestitamo. Tukajšnjo c. kr. trgovsko akademijo so dovršili z dobrim uspehom Slovenci Vladimir Perhavec, Fran Peric in Ivan Rohr-mann. Ali so neumni 1 Kadar bi tržaški Italijani radi prodali kako staro bajto, katere noče nikdo kupiti, a še manje — preplačati, si domislijo navadnega strašila: Slovenci kupujejo to in to hišo! Kolikor je meni znano, so naivni la-hončki dvakrat šli na limanice. Prvo so od Koslerjev kupili bivši .Zeleni hrib* in ga v družbi z gospodi poskrbeli, da bodo to pot nudili nekaj povsem novega, česar do-sedaj Še ni bik). Zato smo pa tudi uverjenf, da bližnje in daljno občinstvo stori svojo dolžnost, ter z obilno udeležbo pri slavnosti poplača trud prirediteljic in prirediteljev, to tembolj, ker bo — kakor že rečeno — v obiii meri poskrbljeno za vsestransko zabavo. Predvečer sv. Cirila in Metoda v Skednju. Kaj ganljivo je bilo na predvečer sv. Cirila in Metoda v našem, od nasprotnika tako zelo ogroženem kraju. Z malone vseh onih slovenskih hiš, ki so zlasti ob glavnih ulicah, in katerih stanovalci se zavedajo svoje narodnosti, so migljate prijazne lučice. Zanetile so jih rodoljubne roke takoj o mraku, kakor hitro so zaplapolali veličastni kresovi pri Sv. Socerbu nad Dolino tako slano plačali, da je bilo joj 1 Ko bi ne in pri Sv. Barbari na Miljskem griču bili strašili se Slovenci, bi Koslerjevi menda i Le par poslopij »e bilo tožno-teranih, še danes imeli ono nekdanjo podrtijo, kjer ' ali, ker ne dvomimo na nekaljenem rodoljubju je sedaj mestna zastavljalnica 1 Drugi slučaj ! dotičnih družin, se nadejamo, da poklonijo se je dogodil nekje v ulici Caserma, kjer se! radovoljno Oril - Metodov dar, dasiravno je neki Lah prav pošteno vrezal in bo težko ozdraviti rano, ki si jo je prizadejal stem, da je Slovencem škodoval in jih mislil speljati na led! Tam nekje v ulici Cavana so Hrvati.. ___ hoteli kupiti neko hišo. Cena je bila pri- nasprotniku nekaj šepeta vajo---- one isto- mali plamenček, ki gori tega dne javno v čast sv. Cirilu in Metodu, utegne donesti družbi večo korist nego par vinarjev Saj tiste učice po oknih ne samo, da prijazno nvgijajo, re sairo da mimoidočerau merna in stvar je bila skoraj gotova. Naenkrat pa je prišel posredovalec in pravil : Magistrat hoče to hišo kupiti in plačati menda 40.000 K več, nego jo je bila last- časno vabijo, ogrevajo in navdušujejo srca---- Zato becii iskrena hvala vsem onim narodnim trgovcem v Skednju, ki so podarili škedenjski podružnici nekaj s^eč, (ia jih niča pustila Hrvatom. Hrvati so se nasrne- s je porazdelila med nekatere hišice---- jall ter odstopili. Kasneje so to hišo zopet! Slavnost združenih pevskih društev ponujali Hrvatom za prvotno ceno, ker da iz Brega v korist CM družbe, ki se vrši je magistrat odstopil od namere, a Hrvatje1 danes v Boliuncu, začne ob 4 30 pepoidne. se še danes smejejo lahonskim neumnežem Tržačani-izletniki imajo najboljo ugodnost in hiša še ni prodana. vlakom ob 215 dež. žel. tio Boršta in od Tudi Vianello nima sreče. Dal je na- j tu četrt ure do 3oIjunca. Nazaj sta dva praviti iz umetnega kamenja palačo v ulici vlaka ob 9 in 10 uri. Carducci. Postaviti je dal na njo velikega i Isto ugodnost imajo tudi sosede Brkini, leva, ki naj bi strašil Slovence v njih „Na-5 Posebna vabila — Izvzemš! plakate j — rodnem domu" ! Upal }et da bo le7 v po- se niso razpošiljate. Spored se bo dobi?3l na da površno razumejo smisel kake prošnje sebno vabo pri lahonskih somišljenikih, -1 vesdičnem prostem. Opozarjamo tudi cenj. za posojilo ter da iz zemljiškoknjižnih ii- ali hiše neče nikdo kupiti vzlic vsemu mo- društva da ne bo nikakih posebn h spre-Lcn^in _ to na brže viled dol- gočnemu levu. Ijemov, ker se s tem izgublja mnogo časa Sedal pa gre za prodajo gledališča Jore v,si naravnost na veseUču prostor! Fenicel Slovenci imajo, baje, že 100 000 K Sprejmejo vas itak čista slovanska srca z podpisanih za nakup Uga gledališča in ako največjo radostjo in ljubeznijo, kakor ga italijanski patrijotje ne rešijo, pride go- pravi brat ljubi svojega brata! fovo v roke .invazorJemM Tako se namreč! , * 1tudi namen je nad vse b.ag in svet, govori po Trstu — Slovenci pa niso tako saj hočemo vsi ves svoj trud žrtvovati le neumni, da bi šli na lim in ako imajo sto- našl nenadomestljivi CM družbi v korist! tisoče, jih bodo znali porabiti za kaj boljega ' Slovenska trgovska šola. Z veseljem ........ ! smo čitali poziv, oiiroma prošnjo nekega piskov posnemajo goletne prakse — ali Je njihova terjatev pra-vi!n3 ^knj žena na prvem mestu. Mnogo dalje pa ravno ne gre njihovo znanje slovanskih Jezikov v Istri. Jaz sem pač prvi notar v Istri, ki legaliziram zadolžnlce gorenjega zavoda po jeziku stranke in omejujem rabo italijanskega jezika pri poslovanju s tem zavodom edino le na pisma in vknjižbo posojila samega, kedar ml je to poverjeno. Koliko pa razumejo v Poreču slovenski, vidim iz dejstva, da v ^iučdjih, ko sami vknjižujejo posojila t. j. v slučajih, ko gre za konverzijo vknjiženih terjatev, ne znajo niti navadne iegalizacijske klavtule pravilno prepisati. Tudi se mi je v slučajih, ko sem zahteval kako slovensko listino nazaj, skoro vedno kaj drugega poslalo. Iz tega se ne more sklepati, da bi v današnjih razmerah slovenska ali hrvatska korespondenca s Porečom v slučaju, ko se za-prošajo posojila, bila za stranke, ki rabijo posojila nujno, koristna. Zavod pa je za naše kmetsko ljudstvo neizmerne važnosti, ker daje denar po ceni, njegove zadolžnice tudi v sedanji denarni nego je ono, kar bi Jim Lahi radi vsilili. . .. ^ * , b 1 k roditelja na kuratorij trgovske šole, naj se „ . . x. i *• ™ ustanovi tudi redna trgovska šola za de- . SfT^1 SS prf/ke ^fiiir PT Utae. z veseljem poudarjamo, da je tudi ta nedeljivi številki pričnemo v podlistku pri-. Je prepotre5n'aj vendar 'pa si doioijujemo občevati „Spomine na praške- slavnosti« da 1 jp^iti: niso li trgovski in drugi vajeni tako, popei nimo naša poročila o teh slav- §e 'veliko bo|j potrebnf gole , nostih In im dodamo nekaj podrobnosti ki. Trgovec ali obrtnik, kini izobražen, jih v brzojavnih poročilih ni bilo mogoče j tudj more napredovati, sicer pa smo omenjati. . prepr^ani, da bo sL kuratorij to umestoo Amerikanski Sokoli v Trstu. Ob 1 jeljo in potrebo prej upošteval, ker je tudi popoldne dan..s na svojem povratku iz za enkrat bolj nujna. Prage v Ameriko pride okrog 100 čeških ame-j Ako ne moremo imeti vse naenkrat, rikansklh Sokolov v Trst. Pripeljejo se z zadovoljimo se z najpotrebnejšim. Trgovske vlakom državne železnice. Poživljamo naše tečaje, ki jih prireja za delavce Trgovsko ljudstvo, da sprejme mile slovanske brate društvo, upamo, da jih bo vzdrževalo še iz daljne Amerike kar najprisrčnejše! tucji toliko časa, da se uvede redna šola, Tržaška slovenska mladina! Dar.es 3J* JO dopoldrje na vaiea sestanek, ki se bo vršil v gostilni „Kosič" pri Sv. Jik bn, uL Sv. Mirka 39-. Na sestanek je vabljena vsa mladina in sicsr v dobi od 14 leta napre/. izlet NDO v Gorico. Vse one, ki se nameravajo udeležiti izeta NDO v Gorico, prosili o, da se takoj oglase v ursdu NDO ui. Sv. Frančiška 2. in to radi k*ga, da lahko pravočasno naročimo kosila in even-tuelno tudi vozove. Zanimanje {e veliko Zato naj se oglasi vsaki čimprej, da lahko vse točno uredimo. Včeraj je bilo pomotoma naznanjeno, da vozi vlak iz Gcrice ob 12*15 ponoči. Zato popravljamo danes v toliko, da bo odhod vlaka iz Gorice ob II predpoNi^čjo. Iz Trsta odide vla*: ob 8 30 zjutraj. V Gorico dospe ob 10 dopoldne, iz Gorice odhod: ob 11 predpolncqo. Prihod v Trst cb 12 15 popolncči. Zveza slovenskih ljudskih knjižnic v Ljubljani vabi vse knjižnice, čitalnice, hrani društva, napredni akademična društva, sokolska društva, napredna politična društva, in vse, kdorkoli se zanima zi knjižnice, da se polnošievilrjo udeleže ustanovnega shoda za Z^ezmo ustanovitev dne 14. julija ob 10 dopoldne v prostorih S. Gregorčičeve ljudske knjižnioe v Ljubljani, Woi-fova ulica 10 1 Zveza z viski je zelo ugodna. Konec sestanka ob 12. Ustanovitev Zveze slovenskih ljudskih knjižnic je silno potrebna za razširjanje prosvete. Potom Zveze bo dobivalo ljudstvo dobre in cene knjige. Naš načrt je: Vsak večji kraj mora imeti svojo lastno knjižnico, da se na ta način paralizira upliv napredku sovražnih društev. Iveza slovenskih knjižnic mora postati krepko bojna falanga proti nazad-njaštvu in starokopitnosti. Otroški vrtec pri Sv. Ivanu ima svojo zakijučno Veselico dne 14. t. m. ob 6 popoldne. Prosimo že sedaj svetoivanske trgovce in druge premožnejše rodbine, da pošljejo kak dar za pogostitev otrok. Upamo, da tudi eni ne zaostanejo za rodoljubi z Vrdelce in drugih krajev, kateri radi ka| darujejo v tak namen. V tem pogledu naj nam bodo zgled Italijani, ker nihče ne potrka na njihova vrata, da bi ne bil uslišan, kadar gre za razne rikreatorije in laške vrtce Prosimo torej, in upamo, da bomo tudi uslišani 1 Martha VVashircgton. Kakor poročajo brzojavno, je izvršil parnik Austro-Ameri-cane .„Martha Washlngton" na svojem zadnjem potovanju v bližini Azorskega otoka Fayal rešilno poskušajo. Knpitan Zar je dn' usta.jil parnik in je u&azlI spustiti v morjjr rešilne čolne. Neki ameriški potnik pripoveduje o tem sledeče : Kljubu lepemu morju in kljubu tenu1, da na tej črti ni niti govora o ledenih gorcii in kljubu neposredni bližini otoka, se je po-lasil vsth potnikov razumljiv strah. Kapi tac j* Dii sicer razložil, da le to samo posku š.-;3 In vežba posadke, in on in njegovo vrio moštvo so- tudi vedelo izpolnjevali sv. jo do!žnosr, vendar pa smo stopili s težkim srcem v coine, ki so oili spuščeni v morje isfočasno in z absolutno sigurnostjo. R '-šlne čolne so zaveslali tako daleč od u-oje, kakor oi bilo zadostovalo za rešitev, in večina potnikov je uporabila to priliko v to, da so šli kot „ubogi potopljenci1' na bližnji otok, kjer so si ogledali njegove znamenitosti, navdušeno 3prejeti od prebivalstva. O tej poskušnji ?mo zvedeli še le potankosti: Po prvem ukizu ka pilana je poteklo 3 minut, dok!«;r so bili zunanji čolni v vodi, po nad^ljnih 5 minutah so bili notranji čolni v morju, a p~> nadaljnih 3 minutah tudi rešilni splavi, tako, da so bile v 13 minutah vse rešilne priprave že izkrcane. »Martha Washin^ton" potuje dne 27 julija zopet iz Trsta v New-York. Vožnja po Jidrauskem in Sredozemskem morju se smatra ket zabavna vožnja, ki pravzaprav nič ne stane, ker se za vse potovanje z vožnjo po Sredozemskem morju vred ne plača nič več, ne^o drugače za navč J o vožnjo v New Yotk. Za vožnje po Sredozemskem morju okrog nizke, posebne cene. Mislimo, da storimo svojim cenj. čitateljem malo uslugo s tem, da jih opo-zarjamo, da se je žična industrija alpskih Danes so na več krajih veselice družbe če pa spričeval, ki jih deklice prejemajo od sv. CM kakor v Sežani, Boljuncu itd. Kdor trgovskega tečaja, država ne priznava, ker krizi niso padle pod nominalno" vrednost pa bi imel nesrečo, da bi zamudil vlak, ali ni Šola javna, pa jih priznavajo privatne ter nudi Še vse polno drugih ugodnosti mu bo prevroče, ali ka] drugega, naj se po- tvrdke, pri katerih se vobče iščejo za dek našemu kmetu. Omenjam tudi — menda mi žuri s tramvalem v Barkovlje, kjer bo v lice služDe. Torej kolikor toliko zadostuje! tega gg. kolegi in odvetniki na Gj.iUem Narodnem domu predstava „Charleyeva Več trgovcev. ustrednI banka oeskvc^ *>nrsdi"rn ru podružnica v rasiu orUnl I t.Lbft piizzi J a mitesosžo 3 : Vloge na injižlce ± VA P- tmijere mit ^ s/4 % Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. VABUE m KAVCIJE --- MENJALNICA- Uradne are ol 9.-12. dopol. In 2. - 5. pop. SUKNA pfSKS ZEFIRE I Sin v Humpolcu, Ceika. Vinrul nt zahteva franko. Zelo zmerne oete. Wa žaljo d »Jam tukaj izgsta.ljaii go-•pocke obleke. Danes vsi na veselico v Sežano! dežel Ferd. Jergitsch sinovi, Dunaj IV/1 Pressgasse 29, Gradec GOstinger-Maut m Celovec, Siidbahngiirtel 12, nadela kot spe-cijaiiteto, da proizvaja na zelo praktičen način žične ograje iz pocfnkovanega materijala. Ta tvrdka, ki jej radi njene stroge soli-ditete sega glas daleč čez meje monarhije, ima že vse največje veleposestnike med svojimi odjemalci. Lahko je toplo priporočamo za nabavo žičnih ograj za gozdove, fazanerije, tenis-igrallSča, za dvorce itd. Tvrdka rada pošilja na zahtevo cenike in vzorce zastonj. Porotno sodišče. Radi ponarejanja krivega denarja. (Glej včerajšnjo „Edinost".) Obtoženi Gaspar, Ranzatto in Nani so zanikali vsako krivdo. Basso jim Je sicer stavil ponudbo, da bi razpečavali denar, a oni so to odklonili. Med spisi se je prečitala med drugim tudi izjava državne kovalnice denarja na Dunaju, ki pravi, da je denar, ki je bil naj den pri Bassu, zelo dobro ponarejen, da ga je le težko spoznati. Sodni dvor je stavil glede Bassa vprašanje o ponarejanju in razpečavanju pona rtjenega denarja, glede ostalih pa gledt razpečavanja denarja. Branitelj glavnega obtoženca dr. J Mandfč je poudarjal v začetku svojega go vera, da se bo morda marsikdo Čudil, da je on prevzel tako težko in nehvaležno nalogo, kakor Je že obramba Josipa Basso. B»sso je preživel polovico svojega grenkega življenja v ječi, bil je že opetovano obsojen zaradi zločina ponarejanja denarja. On, branitelj, ni pristopil k razpravi, da zahteva oprostitev. To bi bilo naravnost blazno Prevzel je obrambo le zaradi tega, da zmanjša njegovo krivdo, da doseže zanikanje prvega glavnega vprašanja (ponarejanje denarja). Žalibog imajo dandanes ravno največji zločinci — najslabše branitelje! Branitelj je v toplih besedah orisal osebo Josipa Basso in je, pobijajoč izvajanja državnega pravnika, prosil porotnike, naj zanikajo ponarejanje denarja in ga obsodijo samo zaradi razpečavanja denarja, kar sam obtože nec priznava, da je storil. Porotniki so zanikali glede Bassa vprašanje gleJe ponarejanja, a potrdili vprašanje g?ede razpečavanja denarja, kakor jim je tt priporočil branitelj dr. Mandič, dočim S" glede ostalih treh obtožencev zanikali vsak krivdo. Na podlagi cm rojenega pravoreka je sodni dvor, kakor smo že včeraj poročali, obsodil Bassa na tri leta ječe in oprostil ostale obtožence. Po končani razpravi je predsednik dež. sod. svetnik C 1 a r i c i izrekel porotnikom prav ljubeznivo zahvalo na njihovi vztrajnosti in požrtvovalnosti tekom porotnega zasedanja, ki Je trajalo nad poldrug mesec. S tem je bilo torej zaključeno to toliko razburjenja povzročajoče, obenem pa za tržaško slovenstvo tako velepomembno porotno zasedanje, ki je zagotovilo slovenskemu jeziku njegove pravice tudi v tržaški porotni dvorani. _ Kmetijsko družba za Trst in okolico. Uporaba žvepla v kletarstvu. Žveplo je v kletarstvu neobhodno potrebno ; lahko rečemo, da umno kletarstvo brez žvepla sploh ni možno. Ce zažgemo žveplo, nastane žveplov dvokis — žveplo se je namreč spojilo s kisikom, ki se nahaja v zraku — t. j. brezbarven plin, kislega okusa in dušečega duha. Žveplov dvokis je tudi škodljiv človeškemu zdravju; močno zažveplano vino povzroča glavobol, ne pa zmerno, posebno tt d^je časa leži. Žveplo je neobhodno potrebno pri pravilnem ravnanju z vinsko posodo, pri pre-delanju, prešolanju vina in mcŠta samega in pri čiščenju vseh kletnih prostorov. Za žveplanje sodov ali vina se rabi žveplo v obliki trakov (žvepieni traki), ki so bili v tekoče žveplo pomočeni. Ti traki so lahko iz platna, papirja ali pa, kar je najbolje, iz azbesta. Pred vsem naj bo žveplo za kletarsko rabo čisto, prosto arzenika. Žvepieni trak naj ne bo predebel, drugače kaplja žveplo pri gorenju v sod, kjer se zopet strga in se spreminla, če rabimo tak sod za kipenje mošta, v smrdijiv žveplovo dik (duh pc gnilih jajcih). Najbolji žvepLn; trakovi so azbestni, ker žveplo na azbestnih trakovih popolnoma zgori, ne kaplja in se negorljivi trak lahko popolnoma cel iz soda potegne. Neumestno je pa rabiti žveplene trakove, na katerih Je žveplo potrošeno i raznimi dišavami, ker najboljša roža smrdi, kadar se zažge, je pa tudi nedopustno pc vinski postavi. Za žvepljanje se iabi tudi tekoč žveplov dvokis, natrijev bisulfit ali dvojno sokisli natrij, borova kisiina, saIycilova kislina, formaldchyd, Apertol, Šterisol, Alacei itd., od katerih prva služijo le za večja kletarska podjetja, ta zadnja pa nimajo nikake vrednosti in so tudi strogo prepovedana. Prazen, pomit sod se pusti nekaj časa odprt, da se posuši in se potem za-žvepla. Ko žveplo pogori, se sod dobro Pod to rubriko bo prinašala kmetijska družba svoje vesti, poročila in poljudne poučne- kmetijske spise zabije in spravi na zmerno vlažen kraj. Ker se sčasoma v sodu žveplov dvokis izkadi |e treba žveplanje večkrat ponoviti, navadno na 4 do 6 tednov; v suhi kleti prej, v bol vlažni pozneje. Veiike sode žveplamo, da denemo pri vratcih v sod kako lončeno posodo, na ka tero položimo primerno množino žvepla, ki se potem zažge in se vrata zapro. Za 6 hI vsebine zadostuje en debel ali 2 tenka azbestna žveplena traka. Pred rabo soda za vino se ga dobro pomije, da se odstrani duh po žveplovem dvokisu. Sode, ki že več let niso bili v rabi, je treba potem še zakuhati z vrelo vodo, ki smo ji dodali na vsak hI 2—3 kg sode. Veliko ulogo ima žveplo pri moštu in vinu, da se obvaruje škodljivega učinkovanja raznih glivičnih bolezni, ali pa če je treba že obolelo vino ozdraviti. Pri pretakanju, bodisi pri starih ali mladih vinih, se vino rado nekoliko skali. Da se to prepreči, se zažvepia. Za to zadostuje le majhna množina žvepla, en debel ali dva tenka traka na 8 hI vsebine. Pri obolelem n. pr. viačljivem vinu, ali vinu, katerem preti cife ali zavrelka vzamemo nekoliko več žvepla, en debel ali dva tenka traka na 4—5 hI vi a. Tako močno zažveplano vino morć seveda dlje časa ležati, preden se pije, da se spremeni žveplov dvokis v drugo obliko in da izgubi svoj zdravju škodljivi učinek. Vino žveplano tudi, če sod ni poln, da preprečimo razvijanje kvarečih ga glivic al oakterij, kana, cika na njegovem površju. V tc svrho, kakor tudi drugače nam najbolje služi lalašč za to narejen žveplalnik, takozvane žvepiaina iaterna. Moramo pa biti previdni v tem slučaju, da ne spravimo preveiikt množine žveplovega dvokisa v vino, kei tako vino Je zdravju škodljivo in tndi proti finskemu zakonu, ki dopušča samo 8/1000 grama žveplovega dvokisa v litru vina. Istotako se rabi žveplo tudi pri moštu. Kakor omenjeno, je žveplov dvokis močan strup za razne glivice. Močno zažveplan mošt dolgo ne začne vreti, vsaj toliko časa ne, dokler se vsaj večji del dvokisa ne iz-premeni v drugo manj Škodljivo tvarino. To posebno dobro služi vinskim trgovcem pr» razpošiljanju mošta. Da začne tak rroši dopet kipeli, ga je treba pretočiti in dobre prezračiti, da žvepiov dvokis deloma iz vin* i'hlapi, deloma preide v drugo, glivicam neškodljivo obliko. Prav dobro nam hodi to postopanje tudi pri napravi vina iz gnilega ali sploh bolnega grozdja. Z močnim zažvepljanjem uničimo razne škodljive, zlasti gnilobne glivice, ki se nahajajo v moštu iz gnilegč grozdja. Dobro je, žveplati tudi zdrav mošt, kar prakticirajo posebno v severnih krajih, seveda le zmerno, da ni treba zračiti. Tafc zmerno zažveplan mošt začne sicer pozneje kipeti, dosežemo pa in to posebno pri be tem vinu, bolj svetlo barvo in uničimo mo rebitne škodijive glivice. Tako vino se tudi raje čisti^in je bolj starovitno- Siednjič rabimo žveplo tudi v malo zračnih, posebno v vlažn h kleteh, kjer se redijo razne glivice, ki slabo uplivajo ra vino. Radi tegs je potrebno, da zraven snaženja in zračenja klet od časa do časa razkužimo. Pred vsakim delom, bodisi pretakanje, precejanje, čiščenje vina itd., naj se klet za žvepla. To storimo na ta način, da zapremo dobro okna in vrata v kleti in zažgemo velikosti kleti primerno množino žveplenih tra kov. Drugi dan se klet dobro prezrači in st lahko prične z delom. Ker raznih pripomočkov in orodij, ki lih rabimo v kletarstvu, mnogokrat n: dobiti na mestu, je preskrbela kmetijska družba azbestove trakce za žveplanje it žveplalnike (žveplalne laterne), ki jih oddaja svojim članom po kupni ceni; cena žvep lainiku je K 4.50 cena azbestovth trakov V, kg, t. 240-260 trsk, 60 vin. Člani, k> lin žele, naj se zglase v družbeni pisarni ul. G. Galatfi 14, 1. nadstr.____ Društvene vesti* Šentjakobska Čitalnica opozarja p. n pevke in pevce, da se udeleži danes CM slavnosti v Boljur cu. Zbirališče ob 1 \ društvenih prostorih ul. S. Marco 19. Odhod točno ob 130 ra postajo. Upamo, da nihče ue Izostane. Pevsko društvo „Trsta. Danes v ce đeljo ob 1 pop. zbirališče pred kavarne „Fabris". Odtod skupen orlhod na kolodvor na Opčine. OJhod vlaka v Sežane (iz Opčin) ob 23/* pop. Gg. pevci so na-preŠeni da pr'đeio vsi in točno! Nova trgovina Ali' Industria inglese „PRI ANGLEŠKI OBRTI" ulica S. Caterina štev. 7 () Velik izbor oblek za moške in dečke. Angleški rarglan, paletots zadnjih novosti, kožuhovine. BOGAT IZBOR oblek, normanskih kostimov in sukenj za otroke. Telovniki „FANTAZIJA". NT Cene, da se ni bati konkurence Sovama čevljev MOOUNG v Trstu 130 filijalfe. — 1200 delavcev I. podružnica: Corso štev. 27. II. podružnica: ulica Cavana štev. II (vis-6-vis ul. Madonna del Mare) FinI M po ljudskih centih, izključena vsaka konkurenta. PRIMER: Moški čevlji: črni močni........K 7*50 „ Box.........„ 9-50 „ fini Goodjear Welt . . . „ 13 50 „ „ amerikanski . . . . „ 11" — n „ » najfinejši „ 17'— nizki čevlji črni......„ 6*— „ zelo fini črni.....„11*30 „ amerikanski luksus . . r 16*— Ženski čevlji: odprti črni „Romana* .... K 3*20 „ lakasti „ . . . . „ 4*20 nizki čevlji, močni.......5*— „ „ chevreau . . . . „ 7*50 „ najfinejši Goodjear Welt m 11*— „ amerikanski lukaua . . „ 13*— „ n v barvah . „ 14'— „ „ lakasti . . „ 15'— Čevlji visoki in n!zki za otroke od 2 E dalje. CORSO O. lil. CAOAHA 11. Dr.ALHarilneUI Cesare Cosciancich tarcesijoniratN zobo-tehnih » ordinira od 9.—/. In od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33 II. nad. Teltfon 1708. Dr. Pecnik Zrst, via S. Caterina štev. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne In - - vodne (spolne) bolezni : 11 V« — 1. - - AR TURO M0DRICKY Prodajalnlca manuf. blaga In drobnih predmetov Trst, ul. Belredero 3*3. Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapetov, volnenih in bora-bažnatih odej, perkala, zefira, črnega in bar-vanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, srajc, ovratnikov, za-estnic iz platna in iz gnmija, kravat in obnarij v velikem izbora po absolutno konkurenčnih cenah. K Fratelli Rauber Trat, ulica Carduccl 14 (prej Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potreb&čin ta Čevljarje. — Specijalitet« potrebščin za sedlarja. DE5% STRUCHEL & JERITSCH Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. I DD: ioni Nova slovenska trgovina izgotovljenih oblek domačega in inozemskega blaga za moške obleke MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne. Pomladanske novosti za ženike in moške obleke prihajajo v ogromni množini edini slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica ]fuova št. 37. Poštena postrežba. — Nizke cene. — Sveže blago. Uzorci se pošiljajo na zahtevo franko. Stran IV. EDINOST * št. 188. V Trstu, dne 7. julija 1912. Žiirnostenska banka. Podružnica v Trstu. — Ekspozitura v Gradežu. Otvori ena 1. maja 1912. Izplačuje in izdaja akreditive. Sprejema vloge v tekočem in žiro računu ter na knjižice. Prodaja in kupuje valute, čeke, vrednostne papirje. Sprejema borzna naročila. Hrani in upravlja efekte in vrednostne predmete. Daje rade volje raznovrstne informacije. Telefon ster. 40. Brzojavke: £irnoaten*k6 Grsdež. a Ivan Žniderčić Tfst, ulioa Belvedere 17, Trst .Trgovina jestvin in kolonijalij. Zaloga testenin iz Bistrice in Neaplja, vsakovrstna olja, rrila, kave itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor: otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in tudi po pcšti. Cene ugodne in točna postrežba. Predmeti za darove steklo, porcelan, igrače in kuhinjske potrebščine ic^^^ta«^ po skrajno nizki ceni. 7rg ponterosso št. 6. * Zastopstvo in zaloga glasovitih PIANINOV -m® GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ C. k. dvorni založnik in drugih svetovnih tvrdk v novi zalogi glasoviijev JOS. MINARIK - TRST Piazza Goldonl št. 12, 1. nad. Pianini od 500 kron dalje. Elegtfnca — solidarnost — jamstvo. Poprave — zmerne cene i obroki — na posodo — ngiašenja. Vm m 11 Hans Scfeeidier = zobotehuik = ziboih^ Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Goldoiii št. II. i===iaaaaaa KAROL KLOSE kleparski mojster na OPĆINAH (blizj kolodvora državne železnice) ima lastno kleparsko in mehan č1 • r Avstrijska paroplovna del. Umika „Dalmatia" Skupaj . . K 16S.994.6C4.43 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1911) K 503.251.645.75. Odkar obstoja družba je bilo v vseh branšah iz plačano na škodah K 726.197.869 34. Zastopstva v vseh dežoinlh g'avnlh mestih in važnejših kraj h Avstro-Ogrske monzrMjo. V dobroznani žganjarnl Ferdinand Petenko - Trst ulica Miramar St. 1 sn dobijo se vedno pristne pijače prve vrste, kakor n. pr. žganje, slivovec in brinjevec, kakoi tndl mrzle pljafia frambois, tamarlndo in tenade. vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge: Trst-Metković A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povratek vsako soboto cb 6 15 uri zjutraj. Trst-Metković B. (poštna). Odhod iz Trsta v Četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v sredo ob 615 uri zjutraj. Trst-Metković O. (peštna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6*15 uri zjutraj. Trst-Kcrčula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6-15 uri zjutraj. Trst-Šiberilk (poštna). Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst-Makarska (trgovska). Odhod ?z Trsta vsako sredo ob 6. uri popoldne. Povratek vsaki ponedeljek ob 1'15 uri pop. Trst-VIs (trgovska). C d hod iz Trsta v soboto ob 7. uri popoldne. Povratek vsaki četrtek ob 715 uri popoldne. Robert Gian, urar, Si'^0^: Zapne in tttmke ure ter sprejema vitko popravljanja po oeni s dvoletnim jamstvom. 1292 t/jj* ii|4 1=11 ? r. i T«at, Piszza P( nteroBso b. t»U. irUat/J, Trgovina jestvin ia kolonialnega blaga, »pecijal.teta: piiatno čajno maalo. kranjgice klobase in ilirske testenine. — /a obilni iqoak se priporoča udani Ivan Bidovec, vodja Marin j Mattuiich Tovarna pečatov, tablic, pečatov za župnije, pivarstva, urada itd. Pisalni in korirski stroji. h nirm l/riieio krojaški mojster ▼ Gorici h.11 lUli l\rUbltr? tekaliSče Frana Jrsipa 5t. 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroj«. Kprejema tudi naročila izven Gorice. Pri narođln zadostuje prsna mera. V zali gi ima raznovr-tno blago ter razpošilja uzorce na ogled. Gene smerne. Carniel Umberto trgovina • tu- Ia lnosemahlml pridelki. Via Contl 18 (togal ulloe Ferriera). Sklad liče teatentn. Italijanskega rlia. naj-flncjiih olj meanine m aira. naravno maalo, Ftn& vira. Pivo v bnteljkab. Po*treiba na dom. PoStne poiiljatvo po 6 kg, N£xice oete. Josip Trampuš Trst, ulica Industria št. 3 (Sv. Jakob) priporoča svojo pekarijo. Večkrat n* dan svež kruh. Znlosa moke usske orste M = profh mlinoo. = Vino in likeri v steklenicah. Sladačice in biškotini. - Postrežba tudi na dom. ZALOGA ovsa in sena beneških in ogrskih otrobov, slame, turšČice, drobnih otrobov. SPECIJALITETA: oves za seme, priprave za hleve itd. Blafio prve vrsta. Zelo ugod e cene. Giesuć Crucciatti via Giulia 33. — Telaf.n 313 X/IV. NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TaSTU ■ a NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE a e VLOGE NA KNJIŽ CE IN TEKOČI RAČUN OBRESTUJE S POLNIM! A\-A\-5b PRODAJA SREČKE NA MALE MESEČNE OBROKE = IZKAZE POŠILJA NA ZAHTEVO. POSOJA ► A MENJIĆE IN VREDNOTE. = PCSREDUJE ZAVAROVANJA VSEH VHST. □O Svoji k svojim ? i □H Prva slovenska in srbohrvatska manufakturna trgovina: Trst, ulica Barrisra vecchia 37. ex PEKIĆ Velik izbor ženskega in moškega blaga, spodnjih srajc, nogavic, srajc, kravat, ovratnikov, zapestnic, angleškega zefirja od 30 vin. dalje Velik izbor VOILE IZ BOMBAŽA od 44 vin. caije, panama za obleke, zadnja novost. — Cene, d* se ni bati konkurence. 3{ans Schmiat TELEFON št. 1085. zobotehnik TRST ul della Zonta 5/. 7. /. 1975 Oglase, poslana, osmrtnice in vsakrSna razglasna ali reklamna naznanila je pošiljati le „Inseratnemu oddelku Edinosti". ,RLLR STRZIOME' Trst, trg pred juž. kolod vorom 3 Vsak torek, četrtek in soboto velik koncert vojaške godbe pešpolka št. 32 pod vodstvom kapelnika Karola Wetaschek. Začetek ob 8. uri. I Pozor Opoldna in zvečer abonement zelo ugodno. Izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič giavobola). Zmerne cene. Resia?ra&ja- Hotel Baikan j izdala „austrijske Kurzne knjige". Temeljem sporazuma, katerega se je doseglo med c. kr. trgovinskim minister-stvom, c. kr. železniškim ministerstvom in c. kr. ministerstvom za javna dela, izdajala se bo po uradu za poštne kurze v c. kr. trgovinskem ministerstvu urejevana uradna kurzna knjiga (vozni red) od 1. julija 1912 dalje v spremenjeni obliki in opremi z označbo „Avstrijska kurzna knjiga" kot edina cfcijelna izdaja v Avstriji. Uredovanje avstri.ske kurzne knjige bo oskrboval izključno urad za poštne kurze v c. kr. trgovinskem ministerstvu. Založba knjige se je pogodbeno izročila tiskarniški in založni delniški družbi poprej vitez pl. Waldheim, Josip Eberle in dr. na Dunaju. Kurzna knjiga bo izhajala le v eni izdaji — (izdajanje malih voznih redov se prepusti zasebnim podjetjem) — po osemkrat na leto in sicer prvega dne januvarija, marca, maja, junija, julija, avgusta, oktobra In no-vebra. Ostale mesece se bodo po potrebi izdajali dodatki. Oblika knjige se bo povečala, notranja oprema spremenila ter snov uredila s prometno-zemljepisnega vidika in posebnim označenjem neposrednih zvez in znatno uporabljajcčih se potnih prog. Za prodajo določeni iztisi, za kojih razptčeva-n|e bo moral skrbeti založnik, bodo imeli natisnjene cene in predel za oglase. Za nabavo avstrijske kurzne knjige od 1. julija 1912 dalje dogovorile so se naslednje cene: 1. za jeden iztls v razprodaji 2 K; 2. za letno naročbo na en iztis 15 K; 3. za letno naročbo na en službeni iztis 13 K. Dodatki za vse naročene službene in prodajne iztise se bodo brezplačno oddajali in bodo na prodaj v kolodvorskih knjigarnah. Pravico do nabavljanja službenih izti-sov imajo le c. kr. oblastnije in uradi kakor tudi železniške in brodarstvene uprave. Založnik mora razposlati vsako naklado kurzne knjige v polnem številu naročenih in v zadostnem številu za prodajo potrebnih iztisov najkasneje zadnjega dne pred mesecem, za katerega so veljavni. Založnik mora kurzne knjige na nepre-sojnem papirju čisto tiskane brez pogreška sešite in obrezane oddajati. Pomanjkljive Iztise je zamenjati brez obotavljanja. Vsakemu iztisu bode prldejan razun v besedilo uvrščenih obrisov prog tudi poseben, na dveh straneh tiskan pregledni zemljevid železnic. Dobava avstrijske kurzne knjige in sicer službenih Iztisov kakor tudi prodajnih iztisov se more Izvrševati potom poštno-uradne naročbe. Razven tega je dovoljeno naročati tudi posamezne iztise avstrijske kurzne knjige po c. kr. poštnih uradih pod pogojem, da se priglas stavi do 15. dne dotični izdaji predidcčcga meseca in istodobno položi znesek 2 K za vsak iztis. državnim imetjem in dolgom docela dru-, nežna, komaj da jo je slišalo uho. Le štirje I „Haha! Hotel sera ti prizanesti, pa ne § ačno, nego v drugih evropskih državah, j so igrali, dva moška in dve ženski. —! morem več! Poglej tam-le ono dvolitrsko koro v vsaki državi nadkriljuje državni Danes, ko misli ne spe, vem, zakaj le dve 1 posodo pri glavarjevih nogah — naročil I dolg državno imetje za velikanske svote, na ženski in ne tri. — Se dolgo so igrali. [ sem jo jaz — zaradi tebe. Brez nje bi ne Švedskem je to razmerje ravno narobe: Prijatelj se je bil vrnil. j čul one velike pesmi. In poglej ono-le 'država ima 700 milijonov do)ga In 2 mili- »Dolgo me ni bilo, oprosti/ dejal je J dekle, ki je ravnokar doigrala tisto tvojo 1 jardl imetja. kratko in sedel. In zopet je mirno kadil in i mogočno pesem — po tvojem jo Je igrala | Stockholm, prestolnica Švedske, Šteje zopet se je mirno smehljal. Pa ni dolgo sedel, z največjo navdušenostjo, po mojem z naj-350.000 prebivalcev. Znameniii publicist] Vstal je naglo, Šepnil natakarju nekaj večjo flegmo in brezbrižnostjo — torej po-Maks Nordan jo opisuje takole: Ta pre-na uho in se pomenil o nečem z glavarjem j glej jo — kaj praviš?, ali ni lepo dekle ? stolnica ob baltskem zalivu spominja de-; družbe. Nato je zopet sedel in se smehljal, In veruj mi: niti toliko draga ni--Pa loma na škotski poluotok, deloma na na- zadovoljno dalje. j počakaj, ozdravel te bom popolnoma!" Švedska in peta olimpijada v Stockholmu. Kar je Praga Čehom, to je Stockholm Švedom; obe prestolnici izražata zgodovino in silo, idejo in ponos jednega naroda, obe se prištevata k devetim najlepšim mestom na svetu. Majhna sta švedski in češki narod, a kaka titanska sila leži v malih narodih, svedočita Stockholm in Praga, Otokar in Kari XII., dokazujejo mala, a prosta Ho-landska, mogočna Belgija in srečna Danska. Kaj pomenja število? Kaj pomenjajo storailijonski narodi Indov in Kitajcev? Jedna angleška pest žuga milijonom, pred jadnim mandarinom poljublja tla stotisoče kit 1 Svoboden mora biti vsak državljan, svoboden In ponosen, da varuje domovino in ona njega. Zakaj stagnira naša velika in bogata Avstrija ? Ker narod hoče narod zadušiti, ker narod ne zaupa narodu, ker velja več beseda kakega hofrata, nego obupni krik milijonov. Švedska ima v svoji zgodovini slavnih mož, potom katerih se je vspela v prvo vrsto kulturnih držav; rodila je kralja Gustava Adolfa In Karla XI/., filozofa Sve-denborga in kemika Berzellusa in prirodoslovca Linneja. Kdo ne pozna obsežnega ženija nedavno umrlega Strlndberga, ki se je odlikoval z univerzalnostjo in originalnostjo v vsakem svojem delu, kdo ni še slišal o Selml Lagerloef, tem eplčnem in liričnem ženiju v ženski duši, o Sven Hedinu in Nordenskjoeldu ? Z ozirom na ljudsko Izobrazbo zavzema Švedska prvo mesto med vsemi državami. Že od mnogih pokoljenj dalje zna ves narod pisati in čitati in med volaškimi novinci nI nobenega analfabeta. Državni proračun izkazuje 30 milijonov kron stroškov za šole In to za narod, ki šteje le 5 milijonov prebivalcev. Da se obrani morebitnega nap.ada od strani mogočnih sosedov, žrtvuje Švedska silne svote za armado in mornarico. Lahko daja denar v to svrho, ker je državni proračun briljanten. Za 1. 1912 je proračunje-nih 340 milijonov kron dohodkov in 258 milj. stro kov (od teh za armado in mornarico nič manj kot 110 milijonov). Prebitek znaša torej 82 milijonov kron. Vsled te pametne finančne politike je razmerje med politansko obrežje," na hiberske otoke in na j Vnovič je šla mogočna pesem : „Lepa verige uralskega gorovja, na kanadske gozde (naša domovina" v srca in vzvalovila kri, da jelk in smerek in na partije Pariza". Mno- J se je zapenilo. Začutil sem solzo v očeh. žica kanalov se vije skozi mesto, ki je do- Prijel sem prijatelja za roko in mu jo bilo radi tega naslov severnih Benetk. \ stisnil: V to divno mesto na sveru kliče letos: „Prijatelj, kdor je ne ljubi, nima srca!" peta Olimpijada vse narode, tisoče in tisoče! Presenečeno me je pogledal in se za-telovadcev. Zidalo se je v ta namen velik mejal, da mi je bilo, kakor bi me bičal: stadij iz opeke in granita, ki ima prostora)8 za 30.000 gledalcev in ki je stal V/4 milijona kron. Olipijske igre trajajo od 29. junija do 22. julija in obsegajo vse panoge modernega Športa. Zmagovalci v različnih tekmah, ki so individuelne, v skupinah, ali tekme naroda proti narodu, dobe medalje in diplome. Vladarji vseh evropejskih držav, mesti Praga in Budimpešta so obdarili razne tekme še s krasnimi, dragocenimi darili. Vse države so poslale k olimpijskim igram svoje zastopnike in vsi narodi pričakujejo z nestrpnostjo izida teh svetovnih borb. In prijatelj |e šel in šepnil zopet glavarju nekaj na uho. Š'o Je skozi dim, kakor blato: „Hupf, meln Maderl, hupf recht hoch; hupf und schreie: hurral" „Natakar, račun !" Tako je bilo ! Mrak je bil in vse Je spalo. Danes pa ni mraku ia misli ne spe —. ra bolekne in reko&Taleioentt N »t! „ on Ko misli spe... Spisal J. R. Nikjer nima mrak tako slavnostnega plašča, kakor tu ob Adriji. Mehko in boža-j joče leže na zemljo ter objame mesto in; morje In nebo. Skozi plašč se mu prikradejo lunini žarki in obstoje nepremično na morski gladini. In na misli pade--in misli zaspe--. * * * Tak večer je bil sinoči. Klubovaje se je j ^ umirilo mesto in morje in nebo; in mibli so;__ se zavrtele še enkrat okolo ene in iste točke j ^ in končno sklonile utrujeno glavo ter za-1 £ spale. Zgrabil sem jih, dobro povezal, jih J -g vrgel črez plot in šel. Že na vogalu sem srečal znanca. „Kam?" sem vprašal. „Ne vem — kamorkoli. In ti?u „Tudi I Hrupa si želim, ropotanja! Gledati, poslušati in ničesar misliti--" i Šla sva. Nisva hodila dolgo, pa sej ustaviva hkratu. Kdo bi se ne ustavil ob: zvokih tamburic, bračev, bugarij in kar je; še tega blaga ene družine? Nič se nisva obotavljala. Vstopila sva j In sela. Petero jih je sedelo na odru, nama j nasproti. Troje deklet in dvoje moških. Se-j deli so tam za pulti s tistim pristno-slovan- j skim melanholičnim izrazom okrog usten, j Brenkali so na tista majhna, brezpomembna i godala, ki jih zna le južni Slovan ceniti. „Lepo našo domovino" so igrali in zrak! [e bil gost navdušenja. Zatrepetalo mi je srce in po žilah se mi je zlilo gorko. Pokleknil bi bil pred pesmijo in jo molil. Polno gostov se je bilo nabralo in zdelo se mi je, da bi bili najrajši pokleknili z menoj. Oči so se bliskale in, najprej šepe-taje, vedno glasneje pojoči glasovi so se tresli-- Pokazal sem proti odru in dejal piija-j jatelju: „Poglej, ali ni tam pristnost, resnica? Priprosti so, neinteligentni, njih igranje ni umetniško, a ko se v igranju domislijo domovine, postane igranje veliko, mogočno in lepo, kakor je pesem velika, mogočna in lepa." „Hm 1" Začuden sem ga pogledal. Kadil je z največjo mirnostjo svojo cigareto, se smehljal in — danes, ko misli ne spe, vem, da je tudi mežikal proti odru. „Kako misliš to?" sem vprašal. „Tako mislim, da ni bilo igranje in petje ne veliko, ne mogočno, ne lepo. V Provzroča volji do Jedi, itrjuje želodec 1» ijačuje tudi erguizen Priporočeno od nAjalorečih udrarnikor r raeh slučajih, kadar ae je treba po boleani ojačiti. Odlikovano 1 22 kolajnami na rasnih raistavah in s nad 6000 sdravnlSkiml spričevali. Izborni okna. tEM MT* Izborni okna. Lekarna SerraVallo - Trst Velika zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST # * J flP SI- i J* Via S. Luzia S-I3 Via S. Lucia 5-18 ||I > 2 BOGATA IN LEPA IZBEKA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU £ * ^ •^ DELO BOLLDNO lm vaajroTrfctnih s voli e. CENE ZMEKNE. # 3*3, Pekarne in slaščičarna Josipa Zavadlal Trst, Via Miđonnlna št. IZ. Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri v steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v pecivo. Postrežba na dom. *it^v;. -V ^šm&v&mim blego za Žensk« In sukno za moike obleke, zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpožlljalna R.Stermecki v Celju St. 31)2 Vz.roJ na ziht.vo poitaln« prsato. :: ZOBOZDRAVNIK :: Dr. HlnKo Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9—1, 3—6. pekarna, slaščičarna s tovarno biskotov in zalogo vin v buteljkah. — Skladišče ——— moke iz prvih mlinov. ■ Prevzemajo se pečenje in naročila za ženitve in krste. — Kruh svež trikrat — na dan pri — FRANCESCO BLAZINA Trst, v!a Giulia št.25. SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razna sodnijske tiskovine, vsakovrstnih trgovskih: brezbrižnost se vsa- obraze jim poglej 1 Ali ti ni to poosebljena: knjig Sprejeiaajo £ žnost na njih ?" ! kovri>tna tiskarska in knii- Slovan ni Lah, ki obeša svoje rodo-1 govežka n&ročiU. ip mm JCC Trst, ul. Caserraa 16. POLEG KAVARNE COMMERCiO Brzojavna adresa: : .u: GORENJEC - TRST ljubje na veliki zvon I — Ne, pri tej peterici ne pogrešam ljubezni do domovine, dragi moj — pri tebi pa bi jo skoraj pogrešal," dejal sem razburjen. ,Hml« ! „Kaj ?« „Domovina, domovina I Vidiš to je ab-i strakten kompleks, sestavljen iz samih kon-j kretnih delov — ali: v celoti poezija, v posameznih deiih pa navadna proza. Ce si doma, vidiš dele, če greš v tujino, vidiš celoto/ je odgovoril in vstal in stoje govoril : „Tako je 1 No, ne glej me tako hudo. j Tudi nate pride vrsta. Obsojaš ? — Obsojaj 1 — Tisti fant, ki je vstopil onega dne v ; neko dunajsko napol — rodoljubno kavarno ! po polunoči in zapel prav počasi, zategn eno in s občutkom: „Zatorej dobro vem," potem j pa hitro, poskočno in razposajeno, plešcčj po eni nogi: „Slovenec sem, Slovenec1 sem I", vidiš tisti fant je bil pošten in odkritosrčen, — zaraditega so ga nabili. — ; Sicer pa ne kvari si zabave — vrnem ; se koj I- Gledal sem za njim in se čudil. Pre-: misliti sem hotel besede, pa je šla pesem, lepa narodna pesem skozi vzduh. Srce mi je poskakovalo domoljubja. Ni bila mogočna pesem; tiha je bila, priprosta In Poštna naročila obavljaju se isti dan. t::: TELEFON lil-15. ;:i Najbogateja zaloga papirja in pisarniških poli:: :::: trebšćin. :::: c: Velika zaloga muzik&lij, molitveniku v in ča-vipisov IGNRZIO POTOCNIG Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. VELIKR IZBERA Izgotovljenih moSkih oblek VELIK* IZBERA BLAGfl ZR MOŠKE. za odrasle In za dečke; specijaliteti: volneni--Izdelujejo se oblike tudi po meri in platneni kostumi, "jopice ii alp2gaia Itd. — Cen«, da 5« ni bati nikake konkurente. — liCisaeft^ssBohem&^bzm&smmes&k umuuiiihi 11 ums,—ihiiin ■mm—iib umi* Veliko skladišče klobukov 11-,1 dežnikov, bele in pisane srajce, izladslc platna |p=q| 1LEEUI žepnih robcev, mtških nogovic itd. itd. mj I1-'I K. CVENKELT™«, co«o32 Cene zmerne. * Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. 2066 Narodna trgovina. ffermangild Treco« Bzrrier* recchia štor, $ ima. Ttliko s&logo ir venci sđ iiorcel»B6 in biserov vozanih z tr.r itta© Žico, od umetnih cvetic v trti kovi in napisi. žita« si pirceUBistfli $hlbh za sptmvfoi &&jzdžj» kemk«r»a5H» -dta«. 1T Znana mirodilnlca hilaba zehtrich ulioa 8. Mlchele štev. 26. Velik izbor parfumov, mineralne vode in b&iv. Glavni zastopuiK Čistilne rode „šierior. a db Sh Nova prodajalna zlatara-urarja rflessaiulro Čamaro, 2rst CORSO štev. 23 Podružnica: ulica Barriera vecchla 20. BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, zapestnice, zlate lo srebrne ure, stenske ure Itd. Itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarij e. Cene zmerne. Najboljši in najpopolnejši glasovirji in pianini se vkupijo najceneje proti takojšnjem uplačilu ali na najmanjše mesečne obroke (tuđi za provincije) samo naravnoBt od tvorničarja :: HENRIKA BREHIITZ s: c. kr. dvornem založniku v Trstu, ulica Tor S. Pietro 2 (Belvedere) Svetovna razatava v Parizu 1900 najvišje odlikovanje AvBtro-Ograke za glasovirje. —: Katalogi in kondic. pratiš in franko. :— Skladišče šivalnih strojem Luigi Gramaccini TRST, ulica Barrieni vecchla it. 25, Cene dogovorne. Plačilo na olmik. Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zlstema. Prodaja igel, olja In aparatev. Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. 601 Odprla se je nova pekarna s prodajo sladčic, raznih vin in likerjev v botiljkah v Trstu, ulica Raffineria 9. Priporoča se udani voditelj Serafin Siega« Bogomil Finci = — urar in zlatar = = • S Trst, ulica Vincenzt | Bellini št 13 isnrofl eerrre ir. iitoia loiea | Bogat izbor ur vnake vrate, kakor tnui| aha nor, prstanov t dijamanti in brez dijan.an-1 tov, tonske veriiieo, zlate in srebrne za uiolke, | vse po konkurenčnih cenah umetni zobje Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez Z vsake bolečine Z Dr. J. Čermftk V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik - TRST ~ ulioa della Caserma St. iS, II. n. Moderne železne ograje * za vil« (Ivoree), vrt«, tmrni, dvarltta, prastare zi ttae itd. Hiutzoun katalog Stev 104 brezplačno. ^ m „Žilna Industrija alpskih dežel" Ferd Jersitsch' s SOhne - Rlasenfurt. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, Gostiogen Maut; podružnica tovarne na Dunaju V/l. Wiener-===== straaee 45. ===== UUKKKUK W KKKKKK Dr. Fran Korsano Specijalist za iltnttične In koža« bolezni Ima tvoj AMBULATOR1J C49 v TRSTU, v atld San Nlco«. Kav. S (nad Jadransko banka). i §f Sprejema o4 12. do 1. tn 5j/i do S.Vi pop Cm l Eiižmo dražbo za parne mline - (Elisabeth Dampfmiihle - Gesellschaft) Največje mlinsko podjetje v avstro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 220,000.000 kg na leto, 55 Tag. na dan Glavno zastopstvo: Ferd. FOrst, Žito in otrobi na debelo. I TRST ulica Miramar 21. V manufakturni trgovini TRST, VIA SET TE FONTANE ŠTE^. 15. traja še vedno razprodaja vsega blaga po že naznanjenih cenah. «k» g. pekic. «» T__T V MANIFAKTURN! TRGOVINI Brosch & Liaurenčič - w Trstu ulica Nuova štev. 40 - (vogal ulice S. Giovanni) dobro znana za svoje nizke cene, se nahaja za novo pomladno in poletno sezono velik izbor volnenega blaga, „perkal", panama, „voule", satin, zephir itd. Dobro preskrbljena zaloga perila, trliža, preprog itd. Velik izbor platna za moške obleke, obleke za delavce, zephir za srajce non plus ultra. Vse blago iz prvih tovarn. .^Aless. Giordam Specijalist ia ldravjenje karjlb o Se«, dipl o. mlr*B ranoeelaik Ambulat. Corsp 23, i. Ozdravi takoj navadna la zastarana fcuija očusatfT iib izdere na najn*vn čin ::: brez v&aro belec iae Ganir.Ura ozdravljenje t _ __me io raaiočih nontov. Ecia aoate vaaz« debelosti. Na zahtev« pride tudi a* d«* ©ecoooooaooooooo RRN BRTRGELJ . čevljarski mojster Trst. ulica Vittoria Colonna 10. (v bližini ulice Tigor), priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne. ooaooDooaooasooo GOSTILNA .Alla IMonale' Trst, Camao Balvedere štv. 3. Toči se dalmatinsko in istrsko črno in belo vino. Orno pivo dvojnega kvasa in svetlo j pivo. Kuhinja vedno opremljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk ae j priporoča. F. 8TREKELJ. i -i- Siulio Mtem -i- TRST, ulic* Slosue Ctrdacol itiv 21 8 TELEFON It«*. Si) n n £rzui trs: St. 14 - T UST (zraven kavarne Fran^ai^) Pod vodstvom GUSTAVA GALA. ! Higienski predmeti tucat p'> kron 2, 4, (5, S, 10-lfi j Diskretne po5iljatva na deželo, poštnin«; prosta, če j se pošlje denar nanrej. Nadalje: el le nogavice n obveze za skrčene žile, pas .vi, saapemorji, -zth' nalci. Predmtti za bolnice. Vsakovrstni i reduieti iz gumija, pete, rjuhe iz gumija, pokrivala za kopelj, banje in posode, cevi iz gumija, irigutorji itd itd Nepremo6IJIvl, pristni angleški površniki Konkurenčne cene. po mori. Konkurenčne cene Avtorlzovana dunajska šola. mi — — ustanovljena — — rezai]a oblek, izdelovaaja oblek in perila AflA flOVHK - TRST Najnovejši dohodi najaijajnejšili in najbolj praktičnih novosti na polju igrač. — Potovanjski predmeti. Vozički in športni vozički za otroke. Usnjati predmeti. Umetni ognji. Fot-ball in razni športni predmeti. Opanke. Posebno trpežne kuhinjske potrebščine iz aluminija, in iz želtza Spinx necdlušljive samo v trgovini CANDOTTI, PRATOLONGO & Comp. == Nova zaloga kuhinjskih predmetov in igrač. - Trst — Via Gloackiuo liosslni št. 24 ogel ul. Caserma. Velikanska izbera! Cene da se ni bati konkurence! inssztss^ U TRGDVSKO-OBRTNA ZADRUGA SS* S uL S. Francesco d'Asisi št. 2 I. nadstr. Poštno braoilolčnl rtćun 74.679 Telefon 16-04. Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem = male hranilne skrlDjice .. Vsaka družina, kakor tudi vsak posameznik lahko dobi take skrinjice, ki so primerne za prhranjevanje malih in večjih svat. Skrinjice se dobe pri podpisani zadrugi. Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član in jih obrestuje po Rentni davek od hranil, vlog plačnje zadruga sama. D^je posoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom. NadaJjna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi urami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne. Trgovsko-obrtna zadruga v Trsta. ul. S. Francesco Stev. 2. L nadstr. J ulioa Ban E*axs&ro 16; UX. S rr~ ui' K 'siiJtz^u.. Aparati Jacobus 50% prihranka na plinu, ■ kompletni 8 K. Ferruccio Wisnowsky Trst, ul. Guardia20. Telefon 329 rim. IV. Velik izbor steklenega bla^a in porcelana po zmernih cenah. Na zahtevo postrežba na itmovanju zastonj ^Najboljšega češkega izvora Cene gosjega peresa za postelje. 1 k< rja« i h dc.brlh »ć«»an!h 1 K; b. ijSih k «'80, kjelih l K, Ulih a puh.-m K 5"10, l kg belih najfiocjlib »(eaaaU i 6 40 ia K h, i kg iutwt-fk [Uh* rjav 6 K lo T K, bet« fine !<> K, n*rl-jf)i puh • pri Izgotovljene postelje1^0^: rmeofiC* f0rt0nlt.:ej» Naukiug«, 1 ulet 1S0 rj Joltf* iu liO em tiroka t * p'jdx?!«rjema p j 80 cm d )i*»ta» to 60 iiro-iima, napolnjena r norim, ii,iin, «elu trptiniui, menkiia potleijnim perjem K 1«. Poloperulc* »O K ; p*rnle*» >i K ; poameiae rare 10 K, 15, 14 K i i 16 K ; bi»*lne 3 K, 3 C SO in 4 K ; pernic* nO cin do'g«, 140 rtu lirose 13 K, 14 K 70, 17 K HO in 21 : Silaiine i>U cm -lolge, TO ca> »Iroke 4 K hO, 5 K 10, 5 K 70 ; sp ,dnje pernice ■ trdnega, £rutnei Ponudbe pod „Velemlekarna" na Inseratni oddelek Edinosti. ALOJZ KRŽE Bsrkovlje, (Bove do) via Perarolo 342. Priporoča cenjen, občinstvu svejo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga Glumerio - Buf fet Trst, via Carlo Ghega št. 8. Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo. ^^cccc^rr Prvovrstno pivo. Priporoča se za obilen obisk JAKOB VOLPX>T. Mfjli___ Oglase (Inserate) treba nastavljati sv na Uredništvo lista, in DO na Tiskarno »Edinost«, ne na ^Narodni Dom" in ne ta „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino m „Inseratni oddelek" nnf^a l\± - ali na Upravo. = Uredništvo, Tiskarna, Narodni doc. n Hotel Balkan nimajo z oglasi nik&-kegfa opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki na ročajo oglase v našem listu in tc 16, da isti točno uvrščeni. — — — — Gas. pnv in rr. Avstrijski kreditni zml za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica In reserve 243,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje jeklene varnostna celice edelane od Bvetovn^ tvrdtre Arnheim v Berolino zajamčene proti poiarn in vlomu, pobrka« In spravljanje vrednot, kakor tudi sa^no polirano zaprtih zavojev, ter d& v dotičnih jeklenih celicah v najem varnostne shrambice (safes) :: raziičnin velikosti, v katerih se lahko shranijo vrefi- noatni papirji, listič«, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpret: kakor stranke vzajemno z banko. Restavracija Ražem Sp. Škofije priporoča nedeljskim izletnikom svoja izvrstna namizna vina in razne butiljke. — Dobra domača postrežba. — Oddaja sob za letoviščarje. Cene povsem zmerne. Oglas natječaja. Otvara se natječaj na mjesto opč. liječnika zdravstvenog- okružja Roč Buzet sa sjedištem u Roču i to na temelju pokraj, zak. od 12. kol. 1907 br. 39. Sa stom službom skopčana je godišnja plača od K 3 500 za liječenje siromaka, držanje farmaceutičkog ormara, osim toga zaslužiti će liječenjem nesiromaka, cijep-. ljenjem kozica, prigodom sudbenih komisija i epidemija. Natjecatelji moraju biti austrijski državljani i usposobljeni za vršenje liječničke službe i poznavati jedan od slavenskik jezika i po mogućnosti talijanski. Molbe se irnadu upraviti na predsjedništvo zdravstvenog okružja RoČ-Buzet u Lanišću. LANIŠČE, dne 27/6. 1912. Zdravstveno okružje združenu općino Roč - Buzet Predsjednik: Buždon v. r. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižic«? in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/o Rentni davek pl:.ću direktno zavod. Bavi se tudi % vaeml bankovnimi posli, ter zavarovanjem proti ignoam na irebaojn. Restauracija FINDING Trstf Via cologna II Vsako nedeljo in praznik cs s o-^c _ v> — V fl n O O £ C Š-2 s-S o o. C--- o di u Si a. rt n s o £ CL O. Dnevnlli Edinost [| v Trstu |; 2. 3. je izdal in založil sledeče knjige : 1. „Vohun", Spisal J. F. Cooper. Cena K 1'60. „Tri povesti grofa Leva Tolstega". Cena 80 vinarjev. „Kazaki". Spisal L. N. Tolstoj. Prevel J. Knaflič. Cena K 160. „Prva ljubezen". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Prevel Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1. „Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. - Prevel J. P. Cena 80 vinarjev. „Igralec". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K-Cena K 1-60. 6. Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost" v Trstu in v vseh :::: knjigarnah po Slovenskem. :::: Poštnina za posamezno knjigo ]a i0 vinar. Vstop 50 stotink, po & url 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. HRBBHi ■HHMBBHIHB mineralnih Posojilno in hranilno društvo v Ricmanjih vabi na izvanredni občni zbor ki bo v nedeljo, dne 21. julija 1912 ob 10. uri predpoludne v prostorih Narod, doma v Ricmanjih DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika na zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1911. 5. Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega. 6. Volitev načebtva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. V slučaju, da bi bil prvi občni zbor nesklepčen, se sHiA- zi pol ure pozneje drugi, ki pa je sklepčen pri vsakem številu članov. ODBOR. ZALOGA: Kalsdorf, Radein « Rogatec itd. U " iHBfflBl Mf'N 1,rw< ' Največja zaloga steHla in porcelana za domačo PojTolioma konkurenčna cen:. JAKOB HIRSCH TRST - ULICA CAVANA 15, (nasproti škofijski palačf). TELEFON ŠTEV. 13-50. rabo in gostilne Slovenci in Slovani Kadar kupujete pri tvrdkah katare oglaSajo v „Cdino»tlk4j sklicujte se vedno na oglas v naSem listu, ker fako bod« znale dottfr.a tvrdke, da prinašajo oglasi, ki Jih uvrl£aj» ♦ Edinosti, dobi?ek, in radi tega bodo uvrKale svoje oglas« tudi v bodoče v našem listu. Za t« badete bolje postreženi, zravt« tega pa pomagate s tem mt> : : terijalno listu „Edinost" : t •■ ■ M 11» Širite Edinost". „Tržaško vojaško veteransko druStvo Cesar Fran Josip I." Danes, dne 7 julija 1912 ob 5 popoldne na vežbališču velike vojaSnice bo javna tombola, omenjenega društva. Dobitki so v denar u Terna K 50'—, kvaterna K 150—, činkvinr K 200 I. tombola K 500 —, II. tombol* 300 —. Srečke po 60 vinarjev se prodajajo v društveni pisarni ulica Gelsi 12, I. nadstr. in pred veliko vojašnico. Zavarovalnica goveje živine v Sv Križu vabi na javno tombolo, ki Jo prired danes v nedeljo na velikem trgu v Sv. Križu. Dobitka: činkvina 100 K, tombola 200 K Srečke po 40 stot. Začelek ob 5 30 pop Pred in po tomboli bo svirala domač* godba. Točilo se bo izborno domače vino \ dveh „osm cah*. Odbor zavarovalnice vab na obilno udeležbo. Zveza jugoslovanskih železničarjev. Vabilo na društveni shod, ki se bo vrš i v. ponedeljek dne 8. t. m. oo 8 30 zvečer \ Trstu v gostilni „Economo" pri drž. kolo dvoru. Dnevni red: 1. Delavni red p. Kisovcu in tov. strokovnemu tajniku Brand nerju, za njiju ognjevita in poučna govoi* na shodu. Enako zahvalo izreka bratskemu pevskemu društvu „Adrija" iz Barkovelj in pevskemu odseku „Zveze jugoslovanski? železničarjev* za krasno proizvajano petj* na veselici. Srčno zahvalo izreka tudi slav. konsumnemu društvu za brezplačno prepu stitev svojih prostorov. In koačno vsen onim naklonjenim nam tov., ki so nam n, katerikoli način pomagali, kakor reditelji pr sprevodu, blagajni in plesu. Ženski skupin NDO za razprodajanje srečk, razglednic itd Iskrena zahvala res požrtvovalni narod r godbi NDO in njenemu kapelniku gosp F Majcenu za njeno neuttudljivo sviranje, to liko v sprevodu, kolikor na veselici in l plesu. Zato jo tudi toplo priporočamo vstn narodnim društvom. Ne smemo pozabi; zahvaliti se našemu občinstvu, ki se je o u zvalo v tako častnem Številu in ki se r< strašilo vročine in ne dolge poti v Barkovlj in nam je tako pripomoglo, da je ta naš prva prireditev tako dobro uspala toliko \ moralnem, kolikor v materijalnem obz'i* Srčna hvala vsem. Za odbor skupine zidarjev NDO: Rud. Pregarc, H. Pečenko, t. č. predsednik. t. č. tajnik. Vesti iz Goriške. Iz Sežane. Hitro minevajo dnevi, pre hitro nam, ki imamo skrbi in dela ter trud* — ali ne bojimo in ne strašimo se tega, ker srca naša so prepojena z najboljšim upa ojem, da vsakdo, ki obišče našo Ijudsfc. slavnost, pojde vesei proti demu, ker je imel nekaj prijetnih in veselih hipov. Pn vseh pripravah nas spremlja hrepenenje, db bi nudili dragim gostom zabavo, pri kak.; ne bi mnogo trošili in bili zadovoljni. Sd ni naš namen, da bi brezobzirno polnili b:a gajno naše mile in koristne družbe sv Cir. in Met., kateri Je namenjen ves dohodek. Poleg zmernih prihodkov, katerih že Urno, hočemo videti tudi vesele in zado voljne obraze in slišati prijetne odmeve p; naši slavnosti. Pričakujemo torej, da poleg požrtvovalnih Tržačanov, brez katerih s splch ne mislimo svojih ve?elic, zagledam« tudi drage rodoljube iz bližnjih krajev za- vednega Krasa in morda tudi kaj milih gostov iz Gorice. Prijavljena društva zapojo marsikatero lepo pesem in Sokolska godba iz Prva-čine bo z največjo navdušenostjo svirala veselt komade in p;i tem bo rajalo tisočero veselih src. Z ljubeznijo in veseljem v srcu Vas sprejmemo vse ki se odzovete, vabita in hvaležni Vam bomo za vsak n?j manjši dar. Naš trud in skrb pa bosta pozabljena, ako bomo videli goste praznične volje in pa povoljen materijelen u »peh. Slavnost se prlčnt ob 4. popol. Torej na radostno svidenje danes v naš Sežani I Priprav-jalni odbor Združenih CM podružnic. Iz Devina. Ker so se razširjale govo tiče, da je županstvo prepovedalo tombolo In ples, objavjjamo še enkrat, da se vrŠ danes, dne 7. julija, tombola in ples v korist otroškemu vrtcu v Devinu. Ni treba pač omenjati, kolikega pometu je vsaka taka mala prireditev za narodn obstoj Devina. Naše klerikalno županstvo s* je letos izpozabiio tako daleč, da je prepc sedalo to vsakoletno tombolo na javnen trgu !! 1 Kmalu bodemo čuli tudi razgias, v Katerem bo naš župan prepovedal javne razobešati zastave. Društvo »Ladija" je tud v tem pokazalo svojo trdno voljo ter si ]< pridobilo potrebnega dovoljenja, tako da se bo kljub vsemu nasprotovanju vršila ta p^i reditev, ki ima tak blag namen. Na] bi It ta dejstva pričala, koliko sovražnikov Jm; ,Ladl:a" v Devinu, in zato naj vsak, ki it more, prihiti k tej prired tvi, da se dosežt taželjeni n? men, ki ga ima. Pri tomboli in ple u, ki se bo vršil n? obširnem, senčnatem vrtu g. Mir. Plesa, b. svirala godba NDO iz Trsta. — Torej kdo. more, n?j se popelje popoldne v Devin!! ! Senzacijonelne aretacije. Prepeljal so v goriške preiskovalne zapore bran Ivana, Pavla in Teodorja Faganel iz Mirna Družina Faganel je splošno znana po vse goriški deželi in te aretacije so napraviie meo .bčinstvom siien vtis; o vzrokih se doseda, ae ve Še nič gotovega. Dalje nam poročajo: Poleg treh bratov Faganel so aretirali tudi mater Karolino Faganel in Rafael Vugo, knjigovodjo tega industrijskega pod |etja, čegar pasivi znašajo baje nad pol mi ijona kron. Zaprli so vse radi sleparije a v Mirnu in po Godci krožijo vesti o poskuŠenem umoru enega izmed upnikov Sodnija nadaljuje preiskave. Novim časom naproti. K sprejemnemu zpitu se je na goriški gimnaziji origlasilr slovenski oddelek 130, za italijanski 80 n za nemški le 18 d jakov, ki jer kako. razvidno iz tega rezultata, postal popolnoma nepotreben. Seja goriškega mestnega sveta. — Mavzočt so župan, 18 svetovalcev, vlad nastopa okrajni glavar g. Rebek. Seja se je -'išila v zuameniu protesta proti namerava »emu izletu tržaške NDO. Župan je razla ^al svetovalcem, da je šel tasoj, ko je bil obveščen, k glavarju in ga Je naprosil, naj ukrene, da se ta iziet prepove. Okrajni glavar mu je odgovoril, da ga ne more pre povedati in da že odiedi, da se ne bo kalil a v al red. Nato je vstai gesp. Rebek in j'm dal odgovor, kakoišnega gotovo niso prićako ali. Povedal jim je, da nam ni Še doŠJa formalna obvestitev o izletu in dostavil, da ^a dovoii. Nato je naprosil z diplomatski ?:a icijozncstjo g. župana in svetovalce, mi vplivajo tudi oni pomirjujoče na prebival wo in naj mu gredo na roko, da se v go-tuljubni in prijazni Gorici msr ne bo kan! vo so si na ta poper podrgali nosove, so stali eden za drugim komandanti goriških »eodrešencev. Tnumvirat Cesc-utti - Venier-iHombig je stavil predlog, da naj se v tej >t;ari intervenira p.i dunajski vladi. d.— „Gorica v senci bajonetov-, •ako je naslovil g)riški ,Co i,e dolgo olobocijo, v kateri zagotavlja, da oJdir učevito branil pred slovensko invazijo, na-uveclano na dan 14. julija. „Corriere-* \t iokaial že mnogocrar, kaj pornenjajo nje-£ »vi hujskajoči članki: meče se par litrov ..na ia par desetakov in par fakinov prelja par Slovence*', ki se mirno ia nevede, •jaJ jih čaka, vračajo zvečer na dom „Coriiere* kliče na Slovence žveplo in i^enj, in ker mu Trst in Dunaj v zadnjir časih v njegovih hujskarijah nočeta poma-g ti, klice med vrstami Rim na pomoč. \ članku se znaša nad okrajnim glavarjem, k; e naprosil mestni svet, naj mu ta pomaga, ia se ne bo kalil red na dan Izleta. „M neščani smo poslali 24 naših zastopnikom mestni svet in nočemo, da se napravi iz njih policaje". Smešno je trditi, da Je vse mestr izvolilo teh 24 svetovalcev; v Goric! vlade. Se vedno patiijarhaiičen zistem, da pai d užin komandira v njeni najvažnejši in -.liiuciji: »Ti boš župan, on podžupan nega ne izvolimo, ker nam je antipa učtn". Po tem receptu se zbira skupaj Jr >atria rappres^ntanza". Svetujemo vladi, da b prvi priliki zapre to botego, a g. župani > lagamo na srce, raj uvsžuje kot „Fiotten -crti sdirektor" glavarjev nasvet in naša, dr apravljo vsi „cons'glieri" izlet v Akvilejo — na rimske razvaline. Tvrdka D. ARNSTEIN UL. S. SEBASTIANO 7 („Ali* Alpinista") UL. S. SEBASTIANO 7 prodaja, da si olajfia skorajšnjo preselitev na borzni trg štev. 3 po zelo znižanih cenah predmete za potovanje -^sae kovčege male in velike, torbice, listnice itd. z Serijska novost: Torbloe v obliki listnice. — Podpisani naznanja, da je poveril vsled smrti pok. Aleksandra Rupnick-a, zastopstvo svojega mlina za Trst in okolico, Kras in Istro tvrelki JS/L Truden v Trstu f?iva Grumula štev. 12. Ualjčni mlin Uinko Majdič - Kranj. KRANJ. 27. junija IV12. Podpisana tvrdka javlja, da je prevzela zastopstvo in glavno zalogo valjčnega mlina Vinko Majdič v Kranju. K TRODEN - TR5T Riva Grumula štev. 12. - Tel. 231. TRST, 27. junija 1912. Brzojavi: Truden - Trst. ""IIW 'II li "'II ^ Kenimčne pašče zh podove in preuežav« poda. ^^ Specijaliteta: šeste^ooglate plošče posebno močne in precizne iz opekarn SIECI v Florenci -^|Ca?nazzo & Uiero, ul. Bachi šf. 9, Trst Rabite za strehe suojih blš! (asbest-cementni škriljavec). Zahtevajte cenike in vzorce pri glaynem zastopstvu in zalogi V. Jonach in drug Trst, ulica Sanita 25 Pozor na znamko „ETERNIT", utis-njeno na naše šipe. Samo tedaj pristen, če nosi vsaka plošča napis šssšš z Izbočenimi črkami. > o Jm > a. * c n o U a 0) 93 > Uelitaka zaloga manufakturne^ Masa ulica ffuoi'u 36 s podružnico ulica Muooa 38, v: sni S. Lsztaro Naznanja bvoiim ce;;j. od eihale m in slav. občinstvu, da prodaja zaradi prenapolnjena blaga po zelo zn žanih cenah man f :kturn ^ blago vsuke vrste za pomladansko in poletno sezono in 6icer : velika izbera volnenega blag* za ženske in moške obleke. Zefir, voile, perkal in batLt v*e v najmodern^ ših barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga. Triiž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pt grinjala in vsakovrstna zagrin>la bele in barvane. Velik n-k-t izbera narejenega p-rila za ženske in moško in sicer: s.ajce, plenice ovratnike, ovratnico itd., vse po naizmerne š h cenah. ' Razne svile, okraski In drobnlne za JIil?l8 In tudi kroluCe. r. rt ariKa ogrskih denarnih zavodov je ašia v denarne stiske. Dne 21. t. m. se bo vrš.l občni zbor, na katerem se predltŽ. bilanca za 1. 1911, ki izkazuje 7 milijonov izgub. Cesarski sestanek. BALTISCH PORT 6. (Kor.) Po poslovilnem zajtrku na krovu jahte „Hohenzollern" e odplula jahta z ostalimi ladjami proti Swinemunde. Cesar Viljem odpotuje odtam-Kaj v torek proti severu. Državni kancelar je odpotoval danes v Petrograd, kjer ostane do srede. Državni kancelar bo konferiral z ruskim zunanjim ministrom v zunanjem ministrstvu. Nemiri na Irskem. LONDON 6. (Kor.) V Belfastu so se že dalj časa sem vršile demonstracije prot! katoličanom, pri čemer so nagnali katoliške delavce iz tovaren. V četrtek ponoči se Je pomikala tolpa kakih 5000 mož po ulicah in je kmalu narastla na 10.000. Od unioni-stičnega kluba so korakali skoz katoliški iei mesta, poškodujoč trgovine katoličanov, ter so razbili okna katoliške cerkve in žup-nišča ter uredništva nekega irskega nacijo-nalističnega lista. Policija je bila brez moči. Katoliški delavci, ki so bili pregnani iz tovaren, so hoteli v soboto priti po svojo mezdo, pa so bili napadeni in pretepeni. Nemiri v Albaniji. DUNAJ 6. (Izv.) Po poročilih, ki prihajajo iz Albanije, je situacija skrajno resna. Med častniki in moštvom ter slbsnskim jrebivalstvom vlada bratska vzajemnost. Prebivalstvo podpira na vse mogoče načine vojake, ki so pobegnili. Z duzerterji pa so solidarni tudi skoraj vsi častniki v armadi. Nekateri polki so, se naravnost uprli, da ne ^redo v Bitolje. Častniki so se zavezali s častno besedo in slovesno prisego, da se ne dajo nikdar več zlorabljati v potiačenje upravičenih albanskih zahtev. Splošno se smatra, da je popolna avtonomija Albanije neizogibna, ter se sedi, da bo moral mladoturŠki komite v kratkem odstopiti ter da pride v najkrajšem času do državnega prevrata. V tukajšnjih merodajnlh krogih smatrajo položaj v Turčiji za silno resen, vendar pa se poudarja, da zasedaj še ni neposredne nevarnosti za obstoj Turčije. Vnaiom H® 0<*dajo T Koj^nu Vernielis 45 L lldjCIll fri stanovanja, obstoječa iz kuhinje, sobe in sobice, jedao z dvema sobama, kuhinjo in g' bico_1448 SObiCa me '^0vana se 0<^a tako? v naiein pr. vrata 16 slovenski družini. Ulica Farneto 4S, Ili 1449 Takoj sprejme čevljarskega delavca KocjančiC. ulica Donato Braman e U 14M Lepo meblovuno sobo oddam takoj. Belvedere St. 33, II. vrata 12. 1452 86 hiSica, tri sobe, kuhinja, u-e 8VOJBOA. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. 2lVAHffA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 2Vi— ESKOMTUJEi toonm »rrtz> m r aktom. ZAVAROVANJE TMEDHOffCTH PAPFBJKT PBOTI K UMNI IMVBI, UVIZUi ZKKBANJA 8BECK ITD. EBKlfLlCNO. STAVBNI KREDITL REMBOURS-KREDITI MEDITI FEOTI D0IUME3T0M ĐCBCAHJA. BORZNA NAROČILA. - INKASO. TELEFONI: 14«, ITM. IT FJijalke v Opatiji in t ju b Var f Slovenci, se hočete obleči po ceni? Obiščite dobro znano trgovino Alla citta di Trieste Via Giosue Čardaci št. 40 (ex via Torrente), kjer boste našli velik izbcr oblek, površnikov, paletoti, jopiči s kožuhastim ovratnikom, hJače, srajce, malij itd. za moške, dečke in otroke. Specialiteta v plaščih loden za moške in otroke od 3 let dalje. Zalega inozemskega in domačega blaga. Sprejema se naroČila za obleke po meri. Alla citta di Trieste V!a Giosue Carduce! št. 40 RESTAVRACIJA flURORfi Jrsi, sil. Cardocci st 13. Po dvašnpolietnem angažmaju v Gradcu, kavarna „StyriaM, od danes naprej prvič v Trstu Originalni dunajski damski orkester 6 dam €D€£W€ iss pod vodstvom g.ce ANNIE RITTSTEIGER. Velik KONCERT vsak večer od 7. do 12. ure z velikim in izbranim muzika-kaličnim in pevskim programom. Vstop prost. Vstop prost. Za mnogobrojt d obiak se priporoča JOSIP DO MINEŠ. Toči se dobrozeano I.a Goesaivo pivo, vedno sveže iz bektoliterakih eodov. ii n Tehnična poslovnica FRANC & KRAKC, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobavata: Tanpyet najlzvrstnejše motorje na bencin, plin, opojni plin In motorja na nafto, 8;stem „Diesel" stoje Se in ležeče ustroj be. Lokomcbile na benzin In paro. Prevzemajo delo industrijalnih tovaren kakor : Klini za moko, stroji za proizvajenje olja, tovaren leda, Btroji za kamenoiome, stroji in tovarne za cement, Btroji in nemešcenja za mizarsko Obrt, centralno kurjatev, stroji sa drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. Nameščenje za električno razvetljavo in prenos moči. Električna vzdigala za osebe (Llft) sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Modema transmisija. Sesalke in cevi vsa&e vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroji za poljedelstvo in preše za viro. Olje, zamahi, pipe itd. „Andoro" najbolji in najcenejši pokrov hiš. — — — Proračuni Iz obisk merolkoT zastonj. — — — mg Trifolium 20 prodajalnih prostorov. Centrala: ulica Stadion. - Teh 1773 Cisto, domače, filtrirano yy.11 pastenrlzlrano, ohlajeno I I ll"r\U na nizko temperatura. Najfinejše čajno maslo pristno domače in sveža Jajca. SPECIJALITETA Sterilizirano mleko za otroke I Naravni lsi v losih in kolih iz tovarne v Banafi Pozor! Zslosa Izsotouljgnlh oblek za moške Kadi predstojeće sp^Še trcured lve trgovine, prodam vse po zeld Stliža- F.ftOl Eft0' in več, po vrsti blaga.— Ki h cenah do JU \09 95J |0f JU 0 Vsakdo, ki kupi blaga za najmanj r> K, se lahko udeleži lekme za \eliko denarno nagrado. 3oga! iibor oblek za dečke. Ferd. Dobavšek, Trst ulica Gio&ue C&rducci štev. If. Mtcšr- Otvoijesa je oblastveno koncesijonirana posredovalnica ™ službe Johanna Ebner Trst, Tslioa Moliti pteooio St. 11. Krojsčnica in zaloga narejenih oblek v T •'S t u ul. Sette font&ne vogal Barriera. Sprejemajo se naročito po meri po ugodnih cp.nah. Pekarna in sSadčičarna MIKUSCH Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7 Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečenci (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otreke, svež kruh trikrat na dan, butelike, fina, desertna vina, dalmatinska ia istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Izdtluje kruh z zdravim higijeničnfm — električnim strojem. = Točno ure prodaja Emilio Muller Priporoča se pekarna in sladčičarna ex MILAN i Ć TRST, via della GuardU stev. 14. Večkrat na dan svež kruh in sladice ter vsakovrstni biškotini in bemboni. Raznovrstna moka. Vino in likerji v steklenicah. Udani Umfcerto Bidoll. Skladišče koz barvsne, vseh vrst rumene in črne za čevljarje In sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bokskaib). voščila na najbolje vrste za barvane čevlje. Naroćbe za vse kraje deželo izvršuje točno in hitro Lorenzo Gaggianelli Trstu, I. Casermall (poleg kavarne Sociale Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza đeUa Caserma St. 2. — Telefon 952. W ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je Tarna proti vloma ia požara, v kateri so SHRAMBIOE, ki se oddajejo strankam v najem ln sicer za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en meseo „ 6 Bhrambice to 24 cm visoke, 24 cm liroke, 4S cm globoke. Shrambio ne more drugi odprati kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih al treba prijaviti. ■EST Oddaja hranilne pusice ^JI katere priporoča posebno stariiem, da na ta najnovejll in najvspe$neji način navajajo Itediti svojo deco. Nadaljaa pejaeella daje lavod ab uradolh arah. najuglednejša in najstarejša prodajalni ca ar ▼ Trstu, via S. Antonio (vogal ulice S. Nicold). VELIKA IZBERA veriilo, sla tih, srebrnih, kakor tudi aten-■klb ar vaake vrste. Uitanuvljino lata ISSO. Ivan Krže Trst - Piazza S. GJovannl št. I. I A