Leto V PPIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Cena 15 lir • 10 iugolir - 2.50 din TRST četrtek 24. marca 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizionc in abbon. postale Me v. 70 (1160) m us* i i iivnHv-P naslov aanasnjega slt^ega~clanka vsekakor ni Dejstv°, da so faSi-ravn1 0 nkl v našem mestu svmP°iIe,ra3 trosili p° ulicah vanf, 4^e ob Pril*i prazno-v tiLnjlhovega 23- marca, je z7ezi z najnovejšimi pri jj^g d°godki v svetu in živimle':krat smo Poudarili, da stično v tisti fazl imperiali-razdobja človeške zgo- porazn f°.-so imperialisti po DrkiUo , ablzma in nacizma, sam J?i Posluževati se ne več ve? fa/ai ®nih metod tem-za ia lstov m fašizma samega načrfo65? 'sv°iih zavojevalnih ga n vzpostavitev svoje-ton TPostva nad vsem sve-Drpd=+ 0 tudi imperialistični hnu kl Pri nas. go ir,azov za *° trd tev je mno- šemn vPrem.nogo' ° njlh pi* skom nasem dnevniku že njem r 1 • in po doseda-li rvf;nZV0iu sodeč bomo ime- 3asneilh° iplsatiJše o vedno bei«ih • n vedno kcnkret- PaslovaPn^erih’ Iz zs°mjega sierii o na»ega uvodnika pa otimii,,. sPada med te vedno aoveiTel5e dokaze tudi ta nai-SistirL- ,trža^i italijanski fa-Za Dr:l letak- Saj bi bilo prav »orna no, čudno 111 P°P°i-Dojavii *l°§ °' ‘e se ne bi aiti vi' a!a ga ie nujno ro-Polit'-k štiriletna dosedanja riaiicti1 anglo-ameriških impe- itjanski7 w Trstu' ki so lta' sr?no i iderofašisti tako pri-fu Ju prd’ ko so se v okvi- atlant., .tanka v na] ---------- w? skl Pakt zedinili napadalni o po- Pristanka Webf ski Pakt zedinili' o po-araer!j|fa .okupacijsite anglo- °ttane n "ete Cim veC iasa tsupšor, našem mestu. Za Da ip Jpohod Proti vzhodu ''ete Potrebno, da to lijan^tv^f16!^’-0 branijo «ita-* Prav h *rfaskega mesta, ki s° ga „ tisto «italijanstvo», ki °Snjem in četrt stoletja z ^iavnorv, ™eCem proti vsemu Proti <.,®!u ljudstvu, zlasti pa mu ti,Vn ?ns mu življu bra-maka^nji italijanski faši-Stor Da fasistlcna Italija, pri 0% jp ““10 pa rQ0syajanjL ° tajijo ~ zaceu 51 tri?imB3zgubljenih pod-.Vzhodne Evrope*a' Srednje ^ !n0rfj„fPrl''° naštetih *$'r Pr|d resni?nega °, nost vsa-onllv’Sem k a demokrata? dolžnost PPeinoSS.f.,e naSa n t! tisti okvir in pod- v Trstu m-S? $ šlo aPijo. Do I^ia uprava be "in0;,tovanip ,la so bori v n,b PodDrpe mirovno pogod !;% ?tteS u -sko zvezc Prej Var ?.oliO€ph8 te sko jn boriti Pa V««SSB".»1= Pa je naša tem dosledno izvajanje načela narodne enakopravnosti in za vzpostavitev tesnih gospodarskih odnosov z vsemi državami tržaškega zaledja- Za uspešno borbo m izvedbo teh naših glavnih nalog pa je pottebno boriti se istočasno za enotnost vsega demokratičnega gibanja, na osnovi dosledne protiimperialistične borbe ter pojasnjevati tržaškim ljudskim množicam, da je nujno zelo potrebna stopnja naše prejšnje revolucionarne borbenosti. Za dosego te enotnosti pa se je treba boriti proti vsakemu oportunizmu, nacionalizmu in revizionizmu revolucionarne linije našega gibanja ter razkrinkovati Vida-lijeve frakcionaše, ki izrabljajo resolucijo IU z vnašanjem nacionalizma v delavsko gibanje. Boriti se moramo za utrditev enotnosti Slovansko-itali-janske ljudske fronte in množičnih organizacij ter poglobiti slovansko-italijansko bratstvo. In slednjič: strniti se okrog te Slovansko-italijanske ljudske fronte v volivnem boju in na volitvah samih, ki naj dokažejo, da je tržaško demokratično ljudstvo sposobno vzeti svojo usodo v lastne roke in vladati samo sebi brez zasedbenih čet. Tedaj si tudi fašisti ne bodo več upali dvigati svojih obtolčenih glav. Ameriška izkrcavanja rta. Siciliji b0 Varnostni svet razpravljal H rimskem senatu je zahteval senator Li Causi. pojasnila in izjavil, da ko zbral dokumente o odstopitvi več stavb v Augusti Američanom -Terracinijevc izjave o Trstu svmiMazMjna Ml IH LiifiM TEL AViV, 23. — Prva določba dogovora o premirju med Libanonom in Izraelom, ki je bil podpisan danes dopoldne, izjavlja, da se bosta podpisnici strogo držali naročila Varnostnega sveta, da ne bosta z orožjem reševali palestinskega vprašanja, ter priznava premirje kot ne-obhodno potrebno za odstranitev oboroženega spopada in za vzposta-vo miru v Palestini. Priloga k dokumentu o premirju določa število obrambnih sil za obe državi. Tako bo smel imeti Libanon južno od neke določene črte vsega skupaj 1500 mož Glavni ravnatelj zunanjega ministrstva Libanona, Ammun, je ob objavi podpisa premirja poudaril, da ima dogovor zgolj vojaški zna- j čaj. V Tel Avivu so vest o podpisu j premirja sprejeli z zadovoljstvom, j smatrajoč Libanon za eno izmed ti-stih arabskih držav, s katerimi bo možno vzdrževati dobre odnose. MlaBu ftRl proslavlja mednarodni mladinski leden BEOGRAD, 23. — Po vsej Jugoslaviji proslavljajo svetovni mladinski teden s predavanji *in zborovanji v vseh mestih in vaseh, v vseh šolah in tovarnah. Pri teh manifestacijah, ki se vršijo v znamenju bližajočega se svetovnega mladinskega kongresa, ki bo letos v Budimpešti, pošiljajo jugoslovan. ski mladinci obeh spolov napredni mladini vsega sveta pisma in brzojavke, kjer izražajo želje za utrditev medsebojnih odnosov. Glavni odbor Ljudske mladine Ju. goslavije je ob tej priložnost; poslal pozdravno brzojavko svetovni zvezi demokratične mladine. RIM, 23. — Danes ob 10 se je nadaljevala v senatu debata o atlantskem paktu. Pryi je govoril saragatovec Di Giovanni. ki je izjavil, da bo njegova skupina glasovala za pakt. Senator Lussu je izjavil, da tolmači mnenje skupine neodvisnih ^evičarskih senatorjev. Ta skupina se bo borila proti vstopu Italije V atlantski blok. Očital jg vladi, da je postavila parlament in ljudstvo pred izvršeno dejstvo in da je spre, jela vstop v pakt, v katerega bo Vstopila tudi država, ki je izrazit sovražnik demokracije, t.j. Španija. Poudaril je tudi, da vključuje ta pakt vse tiste, ki sedaj nastopajo V protikomunistični funkciji. To je policijski pakt, ki bi ga prav lahko podpisal Scelba namesto Sforze, Poudaril je dalje, da bi bila brez komunistov ali proti komunistom vsaka bitka za demokracijo v Italiji že v naprej zgubljena. V zvezi s paktom je omenil zadnjo vojno in pripomnil, da je Sovjetska zveza danes velika industrijska država in da atomska bomba ni danes več tajnost. Italija bi morala ostati nevtralna. Da bo .to možno, pa je treba sestaviti vlado narodne enotnosti. Izrazil je mnenje, da bi se o paktu moralo zopet razpravljati pred parlamentom, in ‘dejal, da je naklonjen ljudskemu glasovanju, ker sedanja parlamentarna večina si ne more misliti, da predstavlja večino države v zvezi s tako resnim vprašanjem. Zahteval je, naj zunanji minister ne odpotuje v Pariz in Washing.ton, dokler se ne zaklju-Či debata pred senatom. Govoril je nato komunist Banfi, ki je izjavil, da je vlada varala javnost, s tem da je zvalila na parlamentarno večino odgovornost, da jo v naprej pooblasti za podpis pakta. Na koncu je Banfi poudaril: JJe-bomo dovolili vojne in borili se bomo tudi za vas in vaše otroke. Pred zaključkom jutranje seje je senator Li Causi zahteval pojasnila o anglo-ameriških izkrcanjih na. Siciliji za vežbanja. Minister za obrambo Pacciardi je izjavil, da so vse tozadevne vesti brez vsake podlage. Li Causi pa je pripomnil, da v pristanišče Auguata prihajajo in odhajajo ameriške ladje, kadar hočejo, v bližini pristanišča pa so odstopili Američanom tudi Več stavb. Ker je Pacciardi tudi to zanikal, je Li Causi izjavil, da bo zbral o tem dokumente. Seja se je nadaljevala popoldne °d 16. Ameriški senat se na zmeni ia sMa pol ilijoaa delavcev VVASHINGTON, 23. — Kljub temu, da se je John Le\vis, predsednik sindikata rudarjev, protivil, je senat vendar s 00 proti II glasovom potrdil imenovanje Jamesa Boyda za ravnatelja urada za rudnike. Kot je znano, je dalo prav to imenovanje Lewisu povod, da je napovedal Mdnevno stavko v vseh rudnikih, vzhodno od reke Missis-sippi. Stavka, ki se je udeležuje 435 tisoč rudarjev, traja sedaj drugi teden. Film o Ohridskem jezeru OHRID. 23. -- Makedonsko kine I matografsko podjetje «Vardar film« I iz Skopja je pričelo snemati v Ohridu dokumentarni film, čigar prvi del bo prikazoval hidrobiolaški inštitut na Ohridskem jezeru. Drugi del filma bodo snemali prihodnje leto. Scenarij filma je napisal makedonski avtor Ivan Točko,■, Govoril je demokristjanski senator Carrara, ki je pakt zagovarjal, za njim pa socialist Giua, ki je poudaril, da bo v primeru nove vojne, ta izključno razredna vojna in zato naj si vlada ne dela iluzij, da bo v tem primeru imela ljudstvo za seboj. Senator Terracini, ki mu je sledil, je poudaril, da pade odgovornost, kar ni bila Italija sprejeta v OZN, izključno na italijansko vlado, ki se je naslonila na anglo-ameriško politiko, namesto da bi vodila prijateljsko politiko do Sovjetske zveze. Terracini je nato poudaril, da bi v primeru vojne prvo škodo trpela ravno Italija in da bj verjetno na njeno ozemlje prve prišle sovjetske čete. Glede vprašanja Trsta je Terracini pripomnil, da se je sama vlada izrekla proti imenovanju guvernerja, ki bi pomenilo umik okupacijskih čet. Pri tem je dejal, da Sovjetska zveza, ki je trpela, da se je Marshallov načrt razširil na Tr. žaško ozemlje, ne bo mogla dopustiti, da bi bilo Tržaško ozemlje vključeno v atlantski pakt, ker bi to pomenilo kršitev listine OZN. Zato bo Trst ravno po volji italijanske vlade ostal še okupirano ozemlje. Ob zaključku je Terracini izjavil, da se bodo komunisti vztrajno borili, da ne bi pakt privedel italijanskega ljudstva do pro. pada. Zadnji je govoril demokristjan Bertone in nato je bila seja odložena na jutri ob 15. LAKE SUCCESS, 23. CAFP) — Varnostni svet bo nadaljeval v ponedeljek popoldne razpravljanje o vprašanju tržaškega guvernerja na podlagi osnutka resolucije, ki ga je predložila Sovjetska zveza in s katerim je predočila Varnostnemu svetu svojo željo, da se imenuje za tržaškega guvernerja švicarski polkovnik Flueckiger. Mitarii iugosiaviie izražalo zaspasie CH KPJ LJUBLJANA, 23. — Nadaljuje se II. kongres kovinarjev Jugoslavije. Kongres je svojim organizacijam postavil kot eno najvažnejših nalog delovanje za izboljšanje kakovosti proizvodov in za večjo vač-nost. V resoluciji o bodočih nalogah, ki jo je kongres odobril, poudarja, da morajo sindikalne organizacije kovinarjev posvetiti svojo posebno pažnjo socialističnemu tekmovanju. Kongres je sprejel tudi resoluci-jo, s katero se z največjo odločnostjo obsojajo klevete in izzivanja nekaterih voditeljev držav ljudske demokracije in Sovjetske zveze proti Jugoslaviji in proti vodstvu komunistične partije in države. Kongres je tudi izrazil svojo polno zaupanje centralnemu komiteju KPJ pod vodstvom maršala Tita. V resoluciji se poudarja, da gre kampanja klevet avtorjev in pristašev resolucije Informbiroja tako daleč, da odkrito ovira graditev socializma v Jugoslaviji. Kovinarski delavci in vse delovno ljudstvo Jugoslavije, se poudarja v resoluciji, so že odgovorili na taka dejanja naših ((kritikova. Zastavili so vse svoje sile in povečali svoj delovni polet. Zastavili so vse svoje ustvarjalne zmož-nosti in uspeli kompenzirati, kar ne prihaja iz inozemstva. Povečali so pridobivanje surovin, povečali so proizvodnjo in izdelujejo nove proizvode, ki jih v stari Jugoslaviji niso nikoli izdelovali. Aitierišsni otirajo delo namestnikov za Avstrijo LONDON, 23. — Danes so namestniki zunanjih ministrov za Avstrijo nadaljevali razpravljanje, ne da bi prišli do kakega zaključka glede pravic koroških Slovencev- Ameriški delegat se tudi upira sovjetskemu predlogu, naj bi za sedaj prešli k razpravljanju o onih členih, ki se ne nanašajo na jugoslovanske zahteve. Sovjetski delegat Zarubin. ki je član sovjetske delegacije pri OZN, je izjavil, da ne bo takoj odpotoval. Po njegovem odhodu pa bodo ostali člani delegacije, nadaljevali delo. Iščejo hvislinge za Nemčijo Zahodne države izbirajo ,.predsednike" in ,,ministre" za zahodno Nemčijo iz vrst starih nemških reakcionarjev ali pa novopečenih ameriških agentov - Nemško ljudstvo pa je v ogromni večini odobrilo ustavo Sveta nemškega ljudstva, ki vsebuje temelje bodoče nemške demokracije BERLIN, 23. — Na šestem zasedanju Sveta nemškega ljudstva .ie Otto Grotewohl poudaril, da vedno bolj narašča zanimanje širokih množic za demokratično obnovo Nemčije. Ustava komisije Sveta nemškega ljudstva dokazuje, da so načela osnutka ustave odobrile vse plasti nemškega ljudstva. Lahko za-tr ju jemo, je dejal Grotevohl, da vsebuje ta osnutek temelje bodoče nemške demokracije. Govoril je nato o naraščajoči sili demokracije po vsem svetu in v Nemčiji. Poudaril jc veliko važnost Sovjetske zvez e v borbi za mir in neodvisnost narodov. Omenil je dalje zločinsko delovanje v zahodni Nemčiji, ki ga vodijo one sile, ki hočejo razdeliti Nemčijo in spremeniti njen zahodni del v ameriški protektorat. Govoril je tudi o poizkusih politikantov v Bonnu, ki prikazujejo dejstva, kakor da so priznali deli-tev Nemčije samo nzaradi nastalih okoliščina. In sedaj se ti politikanti pripravljajo, da bodo sprejeli ((okupacijski statut«, ki je nov korak do priznanja ustanovitve zahodne nemške države. Federalizacija, ki se sedaj izvaja v zahodni Nemčiji, veča nevarnost vojne. Delitev Nemčije spravlja na površje najtemnejše elemente nemškega imperializma in fašističnega šovinizma. Nemško ljudstvo želi mir in demokracijo. Končno je Grotewohl poudaril važnost ustanovitve nemške demokratične republike za ohranitev miru in zaključil: «Naš osnutek ustave je poziv vsemu svetu, naj podpre nemško demokracijo v nje-ni borbi. Je pa tudi poziv nemške- mu ljudstvu, naj se zbere okoli svoje ustave, ki ga bo vodila v srečno življenje, do zinage svobode, miru in demokracije«. Zadnja številka revije «Novoje vremja« objavlja članek, ki opisuje napore zahodnih držav, da bi našle (ikvisiinge« za Nemčijo. Zahodne države hočejo pospešiti razdelitev Nemčije in spodbujajo reakcionarje, ki zasedajo v Bonnu, naj spopolnijo nadomestitveno u. stavo za slamnato državo zahodne Nemčije. Datumi za proglasitev ((države« in sestavo uvlade« ?o bili določeni. Anglo-ameriške oblasti imajo mnogo posla, da izberejo kandidate za mesta ((predsednikov« in ((ministrov«. Zdi se, da bo mesto »predsednika« dobil stari Karl Severine, eden od voditeljev klike predvojnih socialnih izdajalcev, in ! morilec nemškega delavskega raz-' reda, ki je leta 1929 streljal ob priliki prvomajske demonstracije V Berlinu. Severing ima enakovrednega tekmeca Komada Adenauerja. voditelja katoličanov zahodne Nemčije, ki je porenski separatist in agent Vatikana. Tema dvema sledi drobiž. Desničarski socialdemokrat Richard Katz bo baje Prišel na eno sledečih mest: ministrski predsednik, pravosodni minister ali zunanji minister. Katz je bil več let y Ameriki, kjer je dobil ameriško državljanstvo. Po vojni se je vrnil v Nemčijo jn je takoj dobil ministrsko mesto. Lažni berlinski župan Ernst Reuter je preživel leta vojne pod pokroviteljskimi krili von Papena v Turčiji. Za ((zunanjega ministra« omenjajo Karla Spieckerja, ki je prijatelj bivšega kanclerja Brueninga in njegov zvesti agent v Nemčiji. Bruening deluje sedaj kot svetnik za nemška vprašanja v ameriškem državnem departmanu. List zaključuje g poudarkom: kIz-bira ameriških kvislingov za Bico-no ni sijajna. Kakor se vidi gre za stare nemške reakcionarje raznih vrst ali pa za novopečene a-meriške agente«. nazairiMiiajs se bodo kmalu pričela NANKING, 23 — Kot poroča France Presse je radio iz osvobo. jene Kitajske danes objavil, da se bodo kmalu pričela mirovna pogajanja med nacionalisti in demokratičnimi Kitajci. «Vse ljudstvo čaka. da b0 videlo, kakšno vlogo bo igral reakcionarni Kuomintang pri )eh pogaja, njih«, pravi radio demokratične Kitajske, »kajti odkritosrčnosti in želje za mir Hojingčina pač niso pokazale ne njegove izjave, ne sestava njegove vlade«. Radio je dodal, da so se od začetka letošnjega leta nacionalistični voditelji, Cang-kajšek, Licungjen in Hojingčin proglašali za «borce za mir«, ne da bi kdaj koli pridružili kakršno koli dejanje svojim izjavam. »Prišel bo dan, ki bo pokazal, ali imata Licungjen in Hojingčin zares namen, da sprejmeta ali odklonita osem pogojev, ki so jih postavili komunisti, da bi prišlo do miru, ali pa imata namen nadaljevati vojno pod pretvezo, da delata za neki «pameten in racionalen mir«. PoHtUno Za 80sP°tfar dehiov nz?miio ,, ne.°dvlsnost go5rati^' o nnW''m večjo Le condizioni economiche dei la-voratori di Trieste sono note a tutti. Tutti sanno che i lavoratori ricevono una retribuzione iissolu-tamente inadeguala al minimo ne-cessario per vivere, e tutti sanno che i lavoratori non ne possono piu e vogliono ristabilire un det er-minato eciuilibrio nei pr o pri bilanci domestici. L'agitazione apertasi gualche niese la e sfociata nello sciopcro dei metallurgici e stata una tangi-bile manifest azione deli’insopp rimi bite volonta dei lavoratori di farla Jinita con condizioni di vita degne del medio cvo. II trattamento economico agti ad-detti al complesso industriali CRDA č stato sempre un poco la pietra di paragone delle c ondizioni salariali di tutti i lavoratori di Trieste. La categoria dei metallurgici per-tanto e guella che da il tono a tutta la vita sindacale. Le sne vit-torie c le sue scon/itte sono inevi-tabilmente le oittorie e le sconfilte di tutta la classe lavoratrice di Trieste. 1 metallurgici in guesti giomi stanno masticando Vamara pillola del recente insuccesso sindacale, ojnih poljanah, invalidov, vdov in sirot z zgražanjem ugotavlja, da se je preganjanje borcev za svobodo od strani tukajšnjih sodnih in policijskih oblasti v zadnjem času poostrilo. To preganjanje prihaja v sedanjem trenutku do izraza s procesom, ki se te dni vrši v Trstu proti bazoviškim partizanom, in z množičnimi aretacijami borcev, ki so v maju 1945 bili pripadniki JA ali Narodne zaščite. Protipravnost teh ukrepov je očitna, samo če se pomisli, da so bili ti tovariši v tistem času organi zakonite oblasti, ki je zasledovala najhujše vojne zločince, ki so si umazali roke s krvjo nedolžnih žrtev. Tajništvo ZP ugotavlja dalje, da je ta kampanja proti partizanom, ki traja skoraj štiri leta, le nizkoten poizkus, da se oblati vsa slavna epopeja partizanske borbe, v kateri je tržaško ljudstvo ogromno žrtvovalo in drago plačalo svoj krvavi davek za uničenje fašizma. Vse to se dogaja v času, ko v Trstu stari in novi fašisti, ki Jih nobena oblast ne preganja, trosijo fašistične letake, sramotijo antifašiste in izzivajo na vse mogoče načine. Partizani Tržaškega ozemlja zahtevajo zato, da se takoj osvobodijo zaprti tovariši, ki so storili samo svojo dolžnost, in da se enkrat za vselej preneha s krivičnimi procesi, ki v resnici niso nič drugega kot posmeh na vso osvobodilno borbo in na žrtve tržaškega ljudstva, ki se bori za skupno zmago in dokončno uničenje fašizma. TAJNIŠTVO ZVEZE PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA Vidalijevi agenti razbifajo ES! Prepovedali so delovanje strokovne zveze šolnikov ES s samovoljnim in diktatorskim ter protistatutarnim ukrepom ne da bi navedli najmanjši vzrok za svoje razbijaško početje - Pozivamo vse članstvo tudi ostalih kategorij ES, da se takšni samovolji Vidalijeve klike odločno uprel Tajništvo Enotnih sindikatov nam je sinoči poslalo v objavo sledeče poročilo: «Po zaslišanju preiskovalne komisije, ki je bila imenovana, da preuči položaj strokovne zveze ENOTNIH SINDIKATOV SOLSKE STROKE, je izvršilni odbor Zveze enotnih sindikatov na svoji seji 21. i. m. sklenil ukiniti vsako delovanje imenovane strokovne zveze do ciokončne odločitve centralnega odbora. Zvezno tajništvo ima nalogo zaključiti vse eventualne tekoče spore«. Istočasno z gornjim obvestilom pa smo prejeli od izvršilnega odbora Enotnih siiiumatov resolucijo, ki jo je IO sprejel na isti seji 21. t. m. glede resolucije izvršilne komisije Delavske zbornice. Resolucija Enotnih sindikatov odklanja obtožbe resolucije Delavske zbornice, ki dolži Enotne sindikate ((Obrekovanja. izkrivljanja resnice nepoštenih sredstev« in poudarja, da hoče Delavska zbornica preprečiti uresničenje enotnosti delavstva. Med drugim se v resoluciji ES poudarja, da so rešitev spora pri CRDA delavci obeh sindikalnih organizacij sprejeli s splošnim nezadovoljstvom ter hkrati ugotavlja, da je analiza akcije delavstva CRDA, ki jo je podal izvršilni odbor ES v skladu z analizo izvršilne komisije Delavske zbornice. Dalje poudarja resolucija ES, da je v svoji skrbi za uresničenje enotnosti naletela vedno na nerazumevanje izvršilne komisije Delavske zbornice, ki je kazala konstantno nasprotovanje predlogom za enotnost itd. Kljub vsemu temu pa izvršilni odbor ES na kraju svoje resolucije ponovno poziva tajništvo Delavske zbornice na skupen sestanek, na katerem naj bi se razpravljalo o sedanjem položaju z namenom, da se »ugladi pot za dosego enotnosti«. Zgodovina sindikalnega gibanja vseh civiliziranih držav sveta bo morala resnično zabeležiti gornji primer samovoljnega ukrepanja sedanjega Vidalijevega izvršilnega odbora Enotnih sindikatov kot edinstven primer onemogočenja in razbijanja sindikalne organizacije s strani vodstva te sindikalne organizacije same. Hkrati pa bo zgodovina sindikalnega gibanja prisiljena ugotoviti tudi vso ogromno težo odgovornosti takšnega razbija-škega vodstva, ki — kakor vidimo — istočasno z razbijanjem svoje lastne organizacije vabi na dogovore v svrho «dosege enotnosti delavstva» voditelje vzporedne sindikalne organizacije, za katero jc že stokrat dokazano, da je bila ustanovljena in da deluje samo zaradi tega. da bi služila interesom delodajalcev ter držala delavski razred razdeljen v dva nasprotna tabora v izključnem interesu teh istih delodajalcev, ki so ta svoj sindikat ustanovili. In prav ti dve ne pob itn i dejstvi sta vzrok, da resolucije, ki smo jo prejeli od Vidalijevega vodstva ES, nikakor ne moremo objaviti. Toda povrnimo se fc sklepu tega vodstva o prekinitvi delovanja Strokovne zveze Enotnih sindikatov naštli šolnikov. Predvsem moramo ugotoviti, da pomeni ta težki ukrep najbolj grobo kršenje najosnovnejših določb statuta Enotnih sindikatov. Statut namreč v nobenem primeru ne pooblašča izvršilnega odbora, da bi smel celi kategoriji brez navedbe vzroka prekiniti in prepovedati delovanje. Mnenja smo, da na svetu sploh ne obstaja takšen sindikalni statut, ki bi nekaj podobnega predvideval, iz enostavnega razloga, ker Zakonca Joliot - Curie doktorja „h.c.“ sofijske univerze PARIZ, 23. — Bolgarski minister je izročil med slovesnostjo na bolgarskem poslaništvu v Parizu Joliot-Curieu in njegovi ženi in-signije doktorja »honoris causa« sofijske univerze. bi to bilo v nasprotju z najosnovnejšimi načeli demokratičnosti, Ta kršitev statuta pa je tem težja, ker poročilo o ukrepu niti z besedico ne omenja prav nobenih vzrokov, zaradi katerih je Vidalijev izvršilni odbor ES smatral, da je tako nujno potrebno ukiniti delovanje cele kategorije. Mar se člani izmšilnega odbora ne zavedajo, da bo članstvo Enotnih sindikatov o-pravičeno vprašalo, kaj je zagrešila kategorija naših šolnikov, da jim se prepoveduje delovanje njihove, strokovne zveze? Njihov greh je očitno moral, biti zelo težak in naravnost škandalozen, da vodstvo ES niti vzroka ukinitve delovanja ne objavi. Ali so naši šolniki morda prekršili statut ES? Ali so storili mogoče nekaj proti interesom ostalih kategorij ES in v njihovo škodo? Ali je morda vodstvo njihove kategorije nepravilno izvoljeno? Vsakdo se bo vprašal čemu in zakaj ta težki kazenski ukrep? In še bolj upravičeno se bo vsakdo vprašal, zakaj se ti težki vzroki držijo v tajnosti in zakaj jih izvršilni odbor ES ne objavi istočasno z ukrepom samim.? Toda, ko postavljamo tako opravičena in osnovna vprašanja, se hkrati prav dobro zavedamo, da jih postavljamo zaman! Da, popolnoma zaman! Zaman je postavljati najbolj o-pravifena vprašanja o delovanju sedanjega vodstva sindikatov, v katerem že nekaj mesecev sedijo najhujši razbijači vseh delavskih organizacij v Trstu in vsega demokratičnega gibanja, razbijači, ki jih zgodovina tržaškega proletariata do sedaj še ni zabeležila. To razbijaško vodstvo ne zasluži drugega imena kot navadna klika Vidali-jevih frakcionašev in agentov, ki so si zadali za svojo glavno nalogo da razredni in revolucionarni sindikat tržaškega delavstva enostavno razbijejo in zadnji njihov ukrep ni nič drugega kol najnovejše dejanje v trmastem in doslednem izvajanju tega njihovega razbijaške-ga načrta, ki neposredno sledi razbijanju kongresa Kmetijske strokovne zveze ES in izdajstvu, ki so ga storili s podpisom kapitulantskega sporazuma z delodajalci in delodajalsko Delavsko zbornico po zadnji šestdnevni stavki tržaških kovinarjev. Razlike med temi tremi zadnjimi dejanji Vidali jetrih agentov v Enotnih sindikatih ni prav nobene, če* prav so se v primeru stavke kovinarjev poslužili izdajstva, v primeru kongresa kmetijske stroke imperialistične policije, do čim so se v primeru naših šolnikov poslužili diktatorskega in samosilniškega ukrepa. Ta brezprimemi despotizem Vidalijeve klike pa spremlja istočasno nov akt v nadaljevanju izdajanja razrednih interesov tržaškega delavstva. Akt, s katerim hočejo po vsej sili doseči enotnost — ne z zavedenim delavstvom, ki je včlanjeno v Delavski zbornici (sicer bi ga bili povedli v splošno stavko), temveč z njenimi delodajalskimi voditelji. V tem je torej linija tako imenovane enotnosti Vidalijevih agentov: oni hočejo s sporazumom z voditelji delodajalskega sindikata uničiti resnični delavski razredni sindikat in vsako njegovo kategorijo, ki je na dosledni liniji razredne borbe. Toda varajo se Vidalijevi agenti, ki so se polastili vodstva Enotnih sindikatov, ako mislijo, da jim bo uspelo razbiti enotnost sindikatov! Članstvo ES je namreč že spregledalo, kam vodi razbijaško početje frakcionašev Vidalijeve klike, in to članstvo vseh ostalih kategorij se bo uprlo despotizmu te klike in mu napravilo enkrat za vselej konec! Zato pozivamo poleg članov Strokovne zveze šolnikov ES tudi člane vseh ostalih kategorij, da se samovolji in despotizmu Vidalijeve klike v vodstvu naših sindikatov u-lrrejo! Pozivamo jih. da omenjenega diktatorskega ukrepa, ki je v nasprotju ne samo s statutom ES tem-oeč z najosnovnejšimi načeli demokratičnosti, ne priznajo! Hkrati pa naj bo ta samovoljni ukrep opozorilo in opomin vsem ostalim kategorijam ES. da ie prišel čas. ko so Vidalijevi agenti v vc / ES s svojim protidelavkin . vetjem prekoračili že vse me■m ?;> da jih je treba eni:mt za rs-V vodstva naših sindikatov odstraniti! žliiijenie deiaiceu v Mii je naisianse na svetu ATENE, 23, — Življenjski pogoji 'delavcev v neosvobo j enih pokra j inah Grčije so slabši kakor na katerem koli delu sveta. Brezposelnih je sedaj 200 tisoč. Mezde delavcev so iste kot so bile leta 1947, čeprav je indeks cen življenjskih potrebščin narasel za 50%. Enote 6. divizije grške demokratične vojske so 16. marca vdrle globoko na ravnino pri Sidirokastru v srednji Makedoniji ter so osvobodile 4 vasi. Strle so odpor monarho-fašističnih sil ter jih pregnale s xe ravnine. Topništvo je obstreljevalo sovražne cilje v mestu Sidirokastro, enote pehote pa so sovražnika prisilile, da se je zabarikadiral v mestu. Ko so monarhofašisti naslednjega dne s podporo topništva in le talstva napadli partizane, so bili pognani v beg ter izgubili 33 mož. Protiletalsko topništvo demokratične vojske pa je zbilo eno sovražno letalo. Enote mornarice demokratične vojske so se izkrcale na otok .Vorvora, Izgnana predstavnika zapaihLIt vesesil iz Prage En Varšave PK.iGA, 23. Britanski kapitan Philip Wildash je prejel od češkoslovaških oblasti poziv, da v 24 urah zapusti Prago. Wildasha, ki je bil podrejen britanskemu okupacijskemu poveljstvu v Nemčiji in uslužben v Pragi pri «Military Permit Office«, je češkoslovaška policija že zaslišala in takoj izpu. stila na svobodo. Agencija France Presse poroča, da je Wildash že odpotoval iz Prage v britansko zasedbeno področje. Danes zjutraj je bila aretirana tudi Nadja Mi-narikova, ki je bila Wildashova tajnica, popoldne pa je Marika Neugebauerova. VARŠAVA, 23. — Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno danes, javlja, da je bil ameriški diplomat Shester Opale, vodja informacijskega urada ZDA v Varšavi, na-prošen Po tamkajšnjih oblasteh, da zapusti poljsko ozemlje. Poročilo izjavlja, da je Opale odgovoren za izdajo nekega biltena v poljščini, v katerem so prekoračene meje, ki jih dovoljuje poljski zakon, in kjer se je tudi pokazalo kompletno pomanjkanje takta napram poljski vladi. Da ne bi škodovale poljsko-ameriškim odnosom, poljske oblasti te vesti doslej niso objavile, toda z ozirom na klevetniško kampanjo, ki jo v tej zvezi vodi tisk in radio V ZDA, je bila poljska vlada prisiljena, da ugotovi resnico. 0 ilaliiansliiii boEonijaii VVASHihGTON, 23. — Zunanji minister Acheson je izjavil, da a-meriška vlada še vedno preučuje vprašanje bivših italijanskih kolonij in da bo verjetno pojasnila svoje stališče po otvoritvi zasedanja skupščine OZN v New Yorku. Londonski liberalni list «News Chronicle« piše, da bi bilo najbolje postaviti te kolonije Pod va-ruštvo, ki naj bo pod nadzorstvom OZN. ftaršlin vmeSsvanfe v Tifrčlii, Grčiji in iranu VVA-SHiNGTON, 23. - Zunanji minister Acheson je izjavil, da bodo atlantski pakt verjetno podpisali v ponedeljek 4. aprila. Izjavil je tudi, da viada ZDA ne predvideva sedaj sklenitve drugih paktov in n. pr. udeležbe v sredozemskem paktu ali paktu za Pacifik. Dejal je tudi, da v ZDA pridno pripravljajo načrt za dobavljanje orožja in tozadevno zakonodajo. Acheson je tudi dejal, da podpis pakta ne pomeni, da se je zmanjšal interes ZDA za ((neodvisnost in suverenost* Grčije, Turčije in Irana. Glede Irana je zatrjeval, da ZDA nimajo namena spremeniti te države v vojaško bazo proti Sovjetski zvezi in je obtožil Sovjetsko zvezo, da izvaja pritisk na Iran. Končno je še poudaril solidarnost ameriške vlade z atensko vlado, ki da se bori za «ohranitev grške neodvisnosti in demokracije«. TRŽAŠKI DNEVNIK DANES BO IZREČENA SOPBA z obsodim bom za sinodo Mio onorebi upravičenost upora za nacionalne in socialne pravice Sodišče odbilo predlog obrambe, da bi vprašali v interesu resnice za pojasnila državno tožilstvo v Beogradu • Državni tožilec predlagal, naj sodišče spozna vse tovariše za krive in naj jih obsodi Tržaški mali in srednji industriji armijc, K.I naj ui ua. * «=-I . - - - . .. v.„ je podprl tudi odvetnik j je treba dati deia in ne raznih „pomoci Tudi Einaudi ne dobi vizuma za vstop v ZDA Eim, 23. — Sinu predsednika ita lijatiske republike Giuliu Einaudi-ju je poslaništvo ZDA odklonilo vizum za potovanje v ZDA, kamor je nameraval spremljati umetnike Marijo Michi, Massima Girottija, režiserja Giuseppa De Santisa in profesorico Ado Alessandrini, ki se bodo udeležili 25. marca konferen ce za svetovni mir v New Yorku. Giulio Einaudi, ki je lastnik znane založbe v Italiji, se je najbrž »pregrešil«, ker je založil več «filo-komunističnih« knjig. se urie ril mirnosti na Menkom crocesu PARIZ, 23. — «Statistika» o Kravčenkovem procesu navaja, da je proces trajal dva meseca (od 24. januarja do včeraj zvečer). Pred sodiščem je nastopilo 58 prič, in sicer jih je 34 pričalo v prilog lista «Les Lettres Francaises«, 24 pa za Kravčenka. Med pričami je bilo 29 Francozov, 5 Rusov iz SZ, 1 ruski emigrant, 2 Angleža, 1 Arne ričan, 1 Nemec, in 19 ((razseljenih oseb« (od teh so bili večinoma bivši državljani SZ). Debate na razpravah so stenografirali na stroj (povprečno 125 strani vsako nadaljevanje procesa) Kravčenko zahteva 10 milijonov frankov »odškodnine. za škodo, ki mu jo je s svo jimi članki napravil* list »Leg Let-tres Francaises«. DUNAJ. — Boksarsko moštvo »Partizana« iz Beograda, ki je na turneji v Avstriji, se bo v soboto Srečalo z moštvom v Korneiburgu Da bi odstranil vsak dvom o tem, da so obtoženi tovariši delovali bodisi kot borci ali pa mobilizirani aktivisti po navodilih in ukazih tedanjih vojaških oblasti, je odvetnik Zennaro predlagal sodišču, naj bi se zaradi te zadeve in drugih vprašanj obrnilo naravnost na jugoslovanske državne oblasti, oziroma točneje povedano na državno tožilstvo v Beogradu. Isto tako naj bi omenjena oblast pojasnila še nekaj drugih točk tako n. pr. da je bila tedaj izdana odredba o aretaciji vseh pripadnikov svražnih armad kolabora-cionističnih in policijskih oddelkov in vojnih zločincev, med katere je spadal tudi agent Fabian. Dalje naj bi tožilstvo pojasnilo, kdaj so bile izrečene (še v času borbe) obsodbe policijskih sil Colottijeve bande. Dalje naj bi se tako potrdilo dejstvo, da je jugoslovansko vojaško sodišče sodilo in obsodilo na smrt ter so nato tudi justificirali nekaj Colottijevih agentov, med temi tudi nekega Turka iz Klanca, ki se je tudi udeležil take čistke. In končno še dejstvo, kdo je bil tedaj na tamkajšnjem poveljstvu (v območju Boršta); ali je bil kapitan Jelas An-te in politkomisar Miro Vatovec iz 26. dalmatinske divizije, VIII. kov- j pusa IV. armije, ki naj bi dal Pe-tarosu ukaz predlog Tončič. Sodišče noče vprašati jugoslovanske oblasti za pojasnila, ki so važna za ugotovitev resnice Takoj se je temu predlogu uprl odvetnik Jacuzzi, zastopnik zasebne stranke. Njemu se je deloma pridružil tudi državni tožilec. In to ne toliko iz načelnega stališča kot pa iz «tehničnih» težkoč, ki naj bi bite pri tem povezane. Sodišče se je umaknilo na posvetovanje in po daljšem zasedanju odbilo predlog v celoti, češ da ni umesten. Zato je takoj začel govoriti odvetnik Jacuzzi. V svojem govoru, ki je pokazal, da sploh ne pozna ali noče poznati niti v površnih oblikah položaja in duševnega razpoloženja ljudstva tiste dni maja, ko je bila še vojna. Kot zahteve je predložil, naj bi sodišče Hrvati-čevo, oba Zobca in Bassija spoznalo za krive «sequeštro di persona«, Petarosa, Prešla, Križmančiča in Grgiča pa naklepnega umora. Kot denarno odškodnino je odvetnik predlagal nič manj kot pol milijona lir poleg plačila vseh drugih stroškov. Vsekakor ni til prev;č vkrc-men, medtem ko so nekateri izmed obtoženih tovarišev bile žrtve prav one Colottijeve bande, katere član je bil tudi pokojni agent Fabian Kaj bi šele te žrtve in vsa vas morali zahtevati za povračilo materialne škode, da ne omen'am> človeških žrtev, muk itd. Nič boljši ni bil govor državnega tožilca dr. Co-lottija. Čeprav se je malo preje uprl iz «prakt!čnih» razlogov, da bi vprašali jugoslovanske državne oblasti za Informacije, ki bi bile odločilnega pomena in to v interesu resnice, katero bi moralo iskati sodišče, je v svojem govoru vsesko- Gdgouor razbijačem lista „11 Lavoratore4* V listu «11 Lavoratore*, ki je smrtni sovražnik nove Jugoslavije in cone B STO-ja, so njegovi »vsevedni« časnikarji pisali »o velikih kulakih, kj imajo 50.000 m2 zemlje* v Istri. Čudno, da niso raje svojim bralcem napisali, da so v Istri »kulaki«, ki imajo 30 milijonov mm2 zemlje v posestvi. To bi jim gotovo verjeli. Med temi »kulaki« naštevajo tudi Mikca Antona in Rakarja Jožeta iz Saleta. Tem razbijačem enotnosti delovnega ljudstva, ki na vse krip-1 je delujejo na tem. da bi napravili čim večji razdor v vrstah delovnega ljudstva, sta sinova Mikca — Jožef in Gvido, napisala sledeče pismo, ki ga objavljamo v celoti. »Dopisniku lista «11 Lavoratore* in Vidalijevim somišljenikom iz Izole sta prav dobro znani družini Mikac in Rakar kot zavedni antifašistični družini. Člani teh družin imajo tudi razne odgovorne naloge v vaških ljudskih organizacijah, ki so jih vedno izvrševali v korist vaščanov. Članek lista «11 Lavoratore», ki ga je ob. javil 9. marca 1949, pa ima prozoren namen, da bi tamkajšnje ljudstvo zgubilo zaupanje v svoje voditelje ter da bi vnesli razdor v vaško organizacijo in tako oši-bili demokratične vrste. Naše ljudstvo je dovolj trpelo pod tujimi in domačimi izkoriščevalci; danes pa je že toliko politično zrelo, da lahko razsodi, kar je prav in kaj ni, in da ga ne bo mogel nihče napajati s pokvarjeno vodo. Vsem pisunom razbijaškega lista «11 Lavoratore« ter vsem bi v. šim saboterjem, ki so imeli svoj sindikalni kongres kmetijske stroke pod zaščito imperialistične policije z namenom, da b; blatili vse ono, kar naše ljudstvo z velikimi napori ustvarja, pa kličeva in z nami vse delovno ljudstvo cone B: nikdar vam ne bo uspelo razdvojiti kmečkih množic cone B od tržaškega proletariata, ker je naše delovno ljudstvo buden čuvar svojih s krvjo pridobljenih pravic« MIKAC GVIDO in JOŽEF zi dokazoval krivdo obtoženih tovarišev. Celo to jim je zanikal, da bi imeli vse one potrebne kvalifikacije borcev iz partizanskih časov, da bi lahko bili deležni amnestije. Za Petarosa in Prešla je predlagal 15 let in 8 mesecev ječe, za Grgiča in Križmančiča po 10 let, 5 mesecev in 10 dni ječe. Za Bassija in oba Zobca po 1 leto in 6 mesecev ječe, za Hrvatičevo pa 1 leto ječe. Zadnji štirje obtoženci naj bi bili obsojeni samo zaradi sekvestra, medtem pa prvi štirje umora in sekvestra; obenem je tožilec predlagal, da bi jim sodišče brisalo vsakemu po tri leta. Ni mogoče soditi dejanja obtoženih tovarišev s kazenskim zakonikom, Proti ko grozna revolucija. Ne moremo pri sodbi tega kar tako vzeti v roke kazenski zakonik, ki je bil narejen v miru. Tu na procesu so bila postavljena vprašanja, kako je mogoče, da je lahko ljudski osvobodilni odbor oklical mobilizacijo. To so nesmiselna vprašanja. Vsak, kdor je količkaj zasledoval narodno osvobodilno borbo, ve, da je bila narodno osvobodilna vojska vse kaj drugega kakor recimo francoska, angleška itd. Bila je armada posebne vrste. Zc takoj ko je pričela vojna, so v teh krajih nastali sporadični upori strogo nacionalnega obeležja.. Pričelo je delovanje izrednega sodišča za zaščito države. Po letu 1943, ko so padle stare dr- i ..____ „ j. i j . „ ! žavne meje, se je narodno osvobo- lasizmu se |e uprl ves naiod z oiozjem dilno gibanje iz jug0siavije razširi Popoldne je spregovorila obram- ba. Prvi se je dvignil odvetnik dr. Tončič. V ne preveč dolgem, toda zgoščenem in preciznem govoru je orisal tedanji položaj v mesecu maju 1945. Začel je: »Bila je grozna vojna, ki jo je spremljala prav ta- lo tudi sem na to ozemlje. Nacionalnemu obeležju tega upora se je pridružil še socialni moment. Ustanavljale so se vojaške formacije divizije, korpusi itd. Tudi tu v Tr stu so bile ilegalno ustanovljene vojaške formacije. V tej vojski niso Kot posledica maršalizacije Trsta se je začela kriza v mali in srednji tržaški industriji. Skoraj vsakdanji odpusti z dela delavcev in nameščencev ter testi bankroti raznih podjetij, ki so v preteklosti temeljila na solidni gospodarski pcdlagi, vzbujajo upravičeno zaskrbljenost tukajšnjih gospodarskih krogov. Dve manjši ladjedelnici, «Martinuzzi» in »Felszegi«, je morala vojaška uprava prevzeti v svojo režijo ter tako nadaljevati s poslovanjem obeh obratov. Takšni ukrepi vojaških oblasti ter njih vmešavanje v delovanje posameznih obratov so podobni postopni likvidaciji, ki naj bi omilila posledice nenadnega poloma na socialnem polju. Tako je vojaška uprava za hip rešila položaj delavcev, ki so zaposleni v teh obratih; vendar pa so to le začasne sanacije, Jci ne bodo mogle preprečiti krizo v srednji in mali industriji. V še večji nevarnosti so manjša podjetja, kot n. pr. kemična, strojna, kovinska, ki so morala odsloviti precejšnje število svojega delavstva. Težko sta prizadeti tudi mizarska industrija in obrt, zlasti še, ker je na domačem trgu velika konkurenca iz Italije. Furlanski mizarji z uspešnostjo konkurirajo domačim proizvodom, kljub temu da je njihovo delo manj solidno. Pri tem ne gre samo za zaščito domačih obrtnikov, marveč je treba to vprašanje gledati s stališča tržaških financ, ker se na ta način steka precej denarja v Italijo in se tako slaoi domače gospodarstvo. Položaj gradbene industrije in malone vseh podjetij, ki so z njo posredno ali neposredno povezana, je v Trstu silno pereč, ker je dala vojaška uprava premalo kreditov na razpolago za gradnjo stanovanjskih hiš in za popravilo med vojno porušenih zgradb. Res je sicer, da so pripravili načrte za obnovo 200 med vojno porušenih stanovanj, da so v načrtih gradnje turističnih zgradb in se celo pripravljajo načrti za zgraditev 480 stanovanj po zadružnih ustanovah itd., vendar pa so vse to danes le načrti in dobijo ta dela v gradnjo le tuja podjetja na račun domačih. Na področju živilske industrije opažamo, da se more vzdrževati le oni del industrije, ki izpolni potrebe domače potrošnje. Vprašanje tržaške s/ednje in male industrije je, poleg gospodarske strani tega vprašanja, važno še posebej iz socialnih vidikov, saj je zaposlenih v obeh industrijah okoli 25.000 delavcev in nameščencev. V primeru s številom delovne sile, ki je zaposlena v tržaški težki industriji in ki znaša nekaj nad 8.000 delavcev, je to velika večina delavcev v Trstu. Gotovo je, da bi zmogljivost male in srednje industrije lahko zadovoljila veliko večje po trebe in bi se še lahko povečala, če bi pristojne oblasti polagale dovolj pažnje na to vrsto industrije. Najvažnejše, poleg vprašanja kreditov mali in težki industriji, pa je vprašanje tržišč in to izven Tržaškega ozemlja v tesni povezanosti z vsem ostalim zaledjem. Tržaška mala in srednja industrija sta bili znanj po svojih izdelkih še iz prve vojne v teh državah in se bosta lahko še bolj uveljavili, če bo razumevanja pri vojaških oblasteh. Za zaledne države bi prišla v poštev predvsem ona podjetja, ki delajo za opremo ladij in ki so specializirana v pomorstvu. Pri celotnem tržaškem gospodarstvu in predvsem v tej industriji gre za to, da vojaške oblasti ne dajejo samo kreditov in raznih pomoči iz Marshallovega plana, mar-več da se da delo, ker s tem bo najbolje zagotovljena ne le njihova gospodarska jnoč, marveč tudi socialni položaj delavcev, ki so zaposleni v vsej tržaški industriji. Po tem roku bodo morali visoko-Jolci plačati doklado v višini 500 L. Prizadeti so opozorjeni, da se bo Z odredbo VU št. 39 zaključil vpis v prvo leto kemije najkasneje 31. t. m. Na tržaški univerzi je razpisan natečaj za podelitev študijskih nagrad iz fonda dr. Ermanna in Fan-ny Nacinovich za najboljše teze iz klasične filologije ali glotologije in zgodovine Italije, stare, srednjeveške, moderne in sedanje. Natečaja se lahko udeleže oni. ki nameravajo diplomirati. Pogoji so, da so rojenj bodisi v tržaški, puljski, gori-ški, zadarski, trentinski ali bocen-ski pokrajini, dalje, da so italijanski državljan« in njihovi starši morajo prav teko biti rojeni v omenjenih pokrajinah. Movimento Itemibblicana par riadipsndenza Prejeli smo sinoči od tajništva «Movimenio per Vlndipendenza del-la Regi one Giulta* pismo, v katerem nas prosijo, da bi jim objavili njihov sklep o izstopu iz znane tržaške indipendentistične formacije CIT (Comitato Indinendenlista Trie-stino). Ob tej priliki opozarjamo naše čitatelje na tisti del poročila tov. Borisa Mraka, ki je 17. t. m. izšlo v našem dnevniku na četrti strani, ki govori o indlpendent.stič-nem gibanju v Trstu, v katerem se ugotavlja, da je «Movimento», katerega glasilo je bila «Trieste libe-ra« včasih celo odkrito govorilo o avtonomiji v okviru Italije, zaradi česar je izgubilo na pristaših. V zaanjem času pa nastopa «Movi-mento Repubblicano per Vlndipendenza* bolj kot manevrska skupina Vidalijeve skupine in ima zaradi svojih tendenc za revizijo mirovne pogodbe ves interes oslabiti tiste site, ki so na poziciji obrambe mirovne pogodbe- Točnost teh ugotovitev nam potrjujeta dve dejstvi; 1. «Movimento» je iz osrednje indipendentistične organizacije resnično izstopil 17. t. m. in 2. Vidalijevo glasilo je včeraj na vidnem mestu objavilo o tem celotno izjavo ter s tem dokazalo, da gre resnično za Vidalijevo manevrsko skupino. bili samo vojaki, pač pa je sodeloval ves narod, vse ljudstvo. Izven debate je vprašanje, kako je lahko narodno osvobodilni odbor Izvajal mobilizacijo. Bila je Osvobodilna fronta, vojaška organizacija, ki je to izvajala. Vojaštvo, partizani to je eno in isto; je bil ves narod pod orožjem. Revolucionarni val je nujno odpravil kazenski zakonik. Bila je borba za svobodo, proti fašizmu in takemu državnemu ustroju. Namesto takega starega kazenskega zakonika je nastopil revolucionarni zakon, ki se glasi; zob za zob, oko za oko. Boršt je bil operacijska cona Kajti vsaka sila rodi protisilo. Nihče ne more biti obsojen za dejanje, za katerega pri izvršenju ni spoznal za kaznivega. Tedaj izvršena dejanja niso niso kazniva, kakor se nam danes to dozdeva da so. Treba se je vživeti v tedanje obdobje. Najbrže bi se vi sodniki ne upali soditi današnjih obtožencev pred ljudstvom maja meseca 1945. za dejanja, ki so jih zagrešili, ker bi se bali ljudstva, kateremu so bila tedaj tista dejanja zakonita. Dobro veste, da je bil leta 1945 Colotti ustreljen, Prepričan sem, da bi se vi sodniki danes ne čutili poklicane soditi one, ki so ga ustrelili. Bassi-jevo dejanje ni v nobenem pogledu kaznivo. Bil je šofer, ki je vozil ostale, kateri so aretirali Fabiana. V ostalem pa je treba imeti pred očmi dejstvo, da Bassija lahko sma-tramo za partizana, saj je deloval v Borštu, ki je bila operacijska cona saj je spadal pod zloglasni »Banden-gebiet«, in Ima zaradi tega pravico do amnestije in ne samo do odpustitve kazni«. Tretji je spregovoril odvetnik Kezich, ki brani Prešla, Grgiča in Križmančiča. Ko je odvetnik očrtal ves proces kot naglo inscenirano zadevo šele sedaj po štirih letih, se je lotil orisan vseh okoliščin, ki so vplivale na dejanje obtoženih tovarišev. Predvsem je še enkrat odvetnik omenil dejstvo, da so obtoženci delovali po nalogu višjih oblasti; v tem smislu je še enkrat napravil opazko, da je sodišče zjutraj odklonilo predlog obrambe, ki je stremila. da bi razčistili zadevo. Odvetnik je na koncu svojega govora za tovariše, ki jih zastopa, omenil, da sodišče ne more izreči druge sodbe, kakor da jih oprosti zaradi pomanjkanja dokazov ali pa ■ jim podeli amnestijo, do katere imajo pravico kot borci. Odvetnik Zennaro, ki brani Petarosa, oba Zobca in Hrvatičevo, je začel s svojim govorom po šestih zvečer; zato je bil govor nekak uvod in ga bo danes nadaljeval ob treh popoldne. Verjetno bo zvečer tudi izrečena sodba. Dopis iz Nabrežine Vidalijevim razbijačem naše ljudstvo nič več ne verjame Sramotna in neuspela provokacija tukajšnjih Vidalijevih agentov ob priliki kulturne prireditve ASI-ZZ v Nabrežini, pri kateri so sodelovale antifašistične žene, pionirji in mladina iz Trsta, bo ostala v spominu onim, ki so prisostvovali celotnemu programu prireditve. Ako bi Vidalijevi zapeljanci prisostvovali prizorom, ki so se odigrali na odru, bi se marsikateremu izmed njih zasvetilo v bolnih možganih. V svoji zapeljanosti so prišli že tako daleč, da nočejo nič videti, nič pametnega slišati in tudi ne citati, kot samo ono, kar jim nudi Vidalijevega propaganda. Njihovo včerajšnje postopanje je bilo podobno postopanju najhujših šovinistov in fašistov v dobi pre-stanega suženjstva. Naše tovarišice so zmerjali z izdajalci, ko prav dobro ve vsak pameten človek, da so oni sami izdajalci in nihče drugi. Se en dan pred objavo resolucije Informacijskega urada je ((tovariši-ca« Žužek Vera na vse grlo kričala: «Zivel Tito*. Takrat ji je pomagal kričati tudi France Pekov in novo izvoljeni «delegat» za novi izvršilni odbor kmetijskega sindikata, «za-stopnik* nabrežinskih kmetov — Zvonko. Ti ljudje so izdali narodno osvobodilno borbo ter pljujejo danes na to, kar je nam in kar je bilo tudi njim pred nedavnim še sveto. Milki, Palmiri, Delki in Danilu, katerim so bila usta polna psovk na načun pravih demokratov, pri-ročamo večjo hladnokrvnost, ker jih čaka v Nabrežini še mnogo presenečenj. Popolnoma jasno je, da hoče Vidalijeva politika vzbuditi v srcih našega ljudstva sovraštvo do nove Jugoslavije, kjer se gradi socializem ter prikriti delo milijonov delovnih ljudi. Nikdar ne bo uspelo Vidalijevim «internacionalistomn s lažno propagando prepričati našega ljudstva, ker jim Tržačani vedno manj verjamejo. Kljub provokaciji Vidalije-vih agentov je kulturna prireditev ASIZZ lepo uspela v veliko zadovoljstvo vseh prisotnih, ki so se na lastne oči prepričali,, kdo so razbijači naše enotnosti in kam merijo laži Vidalija in njegovih podrepnikov. Opazovalec mmm Četrtek 24. marca Simon, Dražislav Sonce vzhaja ob 6.03, zabaia ob 18.22. Dolžina dneva 12.18. Luna vzhaja ob 4.20, zahaja ob 12.57. Jutri petek 25. marca Oznanjenje, Jaro SPPMINSKI DNEVI 1836 se je rodil Jožef Stefan, veliki slovenski fizik. Umrl je leta 1893. 1905 je umrl mladini in odraslim znani francoski pisatelj Jules Verne. ENOTNI SINDIKATI GLASBENA MATICA SaiE2 V soboto 26. marca ob 20 ROMCERI umetnih partizanskih in narodnih pesmi Nastopil bo KOMORNI ZBOR Zborovodja: UB4LD VRABEC. Stavbinski nameščenci. Danes 24. t. m. bodo imeli sestanek ob 18.30 pleskarski in dekoraterski delavci. Občinski nameščenci. Danes 24. t. m. ob 16 v Ul. Imbriani 5 bo izredni sestanek upravnega odbora zveze občinskih delavcev in nameščencev javnih ustanov. Kovinarji. Danes 24. t. m ob 19 naj se zberejo na sedežu ES v Ul. Imbriani 5 vsi člani tovarniških odborov in zaupniki. Prehrambena stroka. Danes 24. t. m. ob 19 se sestane upravni odbor. Sestanek pleskarjev bo danes 24. t. m. ob 18.30 v Ul. Imbriani 5/1, soba 10. Kulturni odsek. V soboto se bo pričel krojni tečaj. S tem dnem bodo zaključili nadaljnja vpisovanja. Obvestilo kmetovalcem Oeteljno seme Vsi tisti kmetovalci, ki so pri kmetijskem nadzorništvu naročili seme lucerne in triletne detelje, naj dvignejo nakazila do 26. t. m. pri kmetijskem nadzorništvu - Ulica Ghega št. 6. Nakazila, ki ne bodo dvignjena do tega dne, bodo neveljavna. Nočna služba lekarn Redenzione, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Biasoletto, Ul. Roma 16; Alla Salute, Ul. Giu-lia 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imajo stalno nočno službo. SLOI/EIVSKO ' IH a lili l)l\)U GI.KD/II.IŠKE za Tržaško ozemlje T petek 25. L »*• ob 16. in ob 20. uri gostovanje v dvorani italijanskega kulturnega krožka (nao Loggio) v KOPRl z mladinsko iEro M. Surinove „Dedek Mraz“ \ nedeljo 27. t.m. ob 16. uri gostovanje v ŠMARJAH z mladinsko igro M. Surinove „Dedek Mraz44 V ponedeljek 28. t.m. ob 18 gostovanje v SIČOLAH z mladinsko igro M. Surinove „Dedek Mrazi( TRŽAŠKA BORZA Zlati šterllng 8800, papirnati šter-ling 2000, telegrafski dolar 668, dolar 658, švicarski frank 177, 100 francoskih frankov 172, avstrijski šiling 23. Vrnilenam naše zvonove! Ob vstopu Italije v drugo svetovno vojno je italijanska vlada izdala nalog, da naj zaplenijo v vojne namene v vseh italijanskih cerkvah, razen v romarskih, vse bronaste zvonove. Istočasno se je seveda obvezala, da bo takoj po končani vojni izplačala potrebne vsote denarja za nabavo novih zvonov. Ta ukrep italijanskih oblasti so seveda izvršiln; organi najprej dosledno izvršili v naših slovenskih RAZPRODAJALCEM NAŠEGA ČASOPISA ! Opozarjamo razprodajalce našega lista, ki še niso poravnali računov kljub našim opominom, da jim bomo ukinili pobijanje lista s 1. aprilom. UPRAVA liustoi/anjc i/ Brišnikih in razgrajanje nekih zapeljancev Vidalijevim in Malalanovim pajdašem ni po volji, če gostuje naše Slovensko narodno gledališče po vaseh. To razburja vza-ščitnike* slovenske kulture na našem ozemlju; zato hujskajo in podkupljajo zapeljance, da razgrajajo na naših kulturnih prireditvah. Tako so poskusili tudi v Briščikih 22. t. m., ko je SNG uprizorilo v naši moli krožki vasici vDcdka Mraza* za domačine. Vidalijevci so ustavljali domačine, ki so hoteli na predstavo; neki nahujskani pijanec jih je zmerjal in ustrahoval, da ne smejo na predstavo, češ da so prireditelji predstavniki »Demokracije« in tisti ljudje, ki so pljuvali na demokratične množice ob manifestacijah v Trstu. Bolj podlih laži se Malalanovi podrepniki in Bidovčevi «zaščitniki* sploh ne bi mogli izmisliti. Kljub vsemu pa je prišlo na predstavo SNG precejšnje število domačinov, čeprav je nekaj zapeljanih razgrajačev i'Ss čas razsajalo. Po končani prireditvi so se igralci raztovarjali z mladeniči, ki so prej «po naročilu* razsajali. Iz razgovora je bilo razvidno, da so bili vsi naščuvani ri nekoga, ki je prišel v va« že prejšnji dan . drugi obrok izredne vpisnine in za tako nalogo. Ob Koncu pa je j letne takse za polaganje izpitov. J bilo fantom skoraj žal, da so se Vesti s tržaške univerze Tajništvo univerze sporoča vsem visokošoleem, ki so vpisani na tržaški univerzi, da je 31. marca zadnji dan roka, do katerega lahko plačajo tretji obrok vpisnine, dalje | tako vedli. Ob slovesu pa so si fantje in člani SNG pedali roke v znak sprave. Vsi pošteni domačini se ob takem nastopu nahujskanih mladeničev globoko zgražamo in obsojamo vse one, ki nam hočejo na en ali na drug način okrniti še to malo, ki nam je še ostalo. Krivi niso toliko mladi fantini, pač pa starejši gnusni zapeljivci. Spominjamo se se časov, ko nismo smeli zapeti na vasi naših pesmi, ko nismo smeli spregovoriti slovenske besede, ko so nam bile predstave in gledališče le zlate sanje. Nekaj smo vendar s trpljenjem in krvavo borbo dosegli ; -ato nam je še bolj dragoceno in sveto. Ogabni sovražniki kulturnega življenja našega naroda so osi oni, ki nam hočejo to ovirati in se v ta namen hinavsko poslužujejo naše govorice in naše mladine. Sram jih bodi! Naša mladina pa je dovolj poštena in miroljubna, da bo vse te umazane izdajalske manevre spoznala in jih razkrinkala. Pošteni domačini Gledališče Verdi Danes ob 20.30 bo tietja predstava Wagnerjeve opere Tannhaeusei za abonente reda C, vaseh, ker so s tem hoteli še bolj udariti naše zuvedno ljudstvo. Do gajalo se je, da so vaščani s solzami v očeh rotili oblastnike, naj jim puste njihove zvonove, ki so jih spremljali v žalostnih in veselih dneh in ki so milo doneli preko kraških planjav. Fašistične oblasti pa se niso zadovoljile le z našimi zvonovi, marveč so vojno obrnili proti domačemu ljudstvu ter ubijali in mučili naše ljudi. Po vsem Slovenskem Primorju in v neposredni tržaški okolici so gorele cele slovenske vasi in velikokrat ie ostal v celj vasi le zvo nik, ki je bil nema priča fašističnega grozodejstva nad našim ljudstvom. Italijanska De Gasperijeva vlada je začela izplačevati škodo, ki so jo utrpele italijanske cerkve z izgubo zvonov ter je tudi v Gorici dala nekaterim cerkvam novp zvonove. Zato smatramo, da je prišel čas, ko naj italijanska vlada vrne našem slovenskim vasem njihove bronestne zvonove, ki jim jih ie zaplenila v vojaške namene, in iz katerih so fašisti izdelali to-nove in strojnice, ki so jih obrnili proti našemu ljudstvu. To bo le majhna odškodnina, ki jo je dolžna dati italijanska vlada, saj naših materialnih žrtev, življenje tolikih naših ljudi, ne bo mogel plačati nihče z denarjem Sklicanje strokovnih skupščin Slovenskega gospodarskega združenja Slovensko gospodarsko združenje sklicuje v smislu člena 7, pravil zborovanja strokovnih skupščin zaradi izvolitve novih strokovnih odborov in za obravnavanje perečih zadev strok. Skupščine, ki se jih smejo udeležiti člani stroke, bodo v uradnih prostorih združenja v Trstu, Ulica F. Filzi 10/1, v naslednjem redu: v četrtek 24. marca ob 15.30 za stroko gostilničarjev, v četrtek 24. marca ob 19.30 za stroko prodajalcev kuriva, v petek 25 marca ob 15.30 za stroko finančnikov, v petek 25. marca ob 17 za stroko veletrgovcev, v petek 25. marca ob 19.30 za stroko obrtnikov, v soboto 26. marca ob 15.30 za zadružno stroko, v nedeljo 27. marca ob 9.30 za stroko jestvinarjev. Za sklepčnost skupščine ob prvem sklicanju, t. j. ob določeni uri je potrebna navzočnost vsaj polovice članov te stroke. Ce bi skupščina ne bila sklepčna ob prvem sklicanju, bo sklepčna eno uro pozneje ob vsakem številu navzočih. Člane lahko zastopajo drugi člani, katerim morajo dati v to svrho pismeno pooblastilo; vendar ne sme noben pooblaščenec imeti več kot pet pooblastil. KINO ebssit”’ V avtu se je ranil Včeraj ob 13 popoldne so spre jeli v bolniško oskrbo na III. kirurškem oddelku glavne bolnišnice Mateliča Andreja iz Ulice Duca d'Aosta 10. Omenjeni ima odrgnjeno kožo nad desnim očesom in verjetno zlomljeno kost na desni strani očesa. Zdraviti se bo moral 20 dni. Matelič je povedal, da je hotel na začetku Ul. Sonnino s svojim tovornim avtomobilom TS 7044 obrnit; nazaj, ko se je v njega zaletel vojaški kamion. Strop mu Je padel na glavo Včeraj dopoldne ob 8.40 so z rešilnim avtom RK pripeljali v glavno bolnico 58-letnega Federike Manno iz Korza 26. Omenjeni je imel več poškodb na glavi, po obrazu in na čelu ter rano na nogi. Manno je dobil te poškodbe v podstrešju, kjer stanuje. Nanj je padel omet s stropa. V bolnici bo Manna moral ostati 2 tedna. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 23. marca 1949 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 10 oseb. Umrli so: 21-letna Bazzoni Lilijana, por. Tamburlini, 74-letni Godina Matteo, 74-letna Dobrilla Josi-pina, vd. Košuta, 63-letni Di Muzio Alo'z, 64-letna Černe Josipina, por. Venuti, C4-letni Bivolič Siefan, 73-letni Sellngher Silvio, 6-letni Fran-chi Anton, 5-letni Olivo Valentin, 70-letna Ffirluga Josipina. vd. Buda. HO tisoč lir in druge ki KINO OB MORJU. Danes zaprt- Jut ob 18: «Vlak se ustavi v Berlinu#-ROSSETTI. 16: «Raje imam kravo. Danny Kaye, V. Mayo. EXCELSIOR. 16: «V drugem delu da», Fredrich March. , FENICE. 16: «Toto na dirki OKros Italije«, isa Barzizza. ■, FILODRAMMATICO. 16: «W0ZJeRo0-mesta dečkov«, S. Tracy, M. n ney, B. VVatson. ALABARDA. 15. «Dvoboj na cu», Georg Pečk in Jennifer J ’ IMPERO. 15.30: ((Začarana vas«, » Laurel in Oliver Hardy. n„ NOVO CINE. 18: ((Neukrotljivi«, dolpb Scott. GARIBALDI. 14: «No£ na Brodvvay« Mauren O’ Hara, G. Montgomeu-MASSIMO. 16: «Hudičev otok«, seja v peklu Gvajane. J. Cravvf _ IDEALE. 16: «Zasledovana», Preston Foster. ARMONIA. 16.30: »Iskre med ov« srcema«, Robert Young, Lora ne ODEON. 15.30: «Sestanek v Don Ameche In Bette Gratlle'^iK MARCONI. 16: «Srečanje v neb ' R. Cummings. jh ITALIA. 15.30: »Hiša naših 3*'s. Myrne Loy, G. Grant M- Dous. VIALE. 16: «Kobra», Maria tez in Sabu. AZZURRO. 15.30: »Lov na ciovc Gino Cervi, Valentina Cortese. RADIO. 16: «Stet?a med zasedam' ^ VITTORIA. 18: «F>ustolovščina v roku«, B. Crosby. pe. BELVEDERE. 17.45: »Crni an«e‘ ’ ter Lore. Errot SAVPNA. 15.30: ((Pustolovci#, Flynn, Olivia De Havilland. una»« VENFZIA. 16: ((Poslanka Ang' A. Magnani, Nando Bruno. ADUA. 15: «Divja plavolaska#. ESSii RADIO l'KI TRST II. Četrtek 24. marca I343' v; 11.30: Operna glasba. 12.00- t^ svet. 12.10: Orkester Andre £ K( lanetz. 12.45: Poročila. 13 00: y narodne in umetne pesmi- i«- ^10. glasbenega baroka. 14.00: 14.15: Dnevni pregled svei tiska. 17.30: Plesna 8lasb®:ffl0rn® Gospodinjska ura. 18.15: K .gtfj: ->lasba. 18.40: Sramel-kvinteu Glas-Slovenštna za Slovence. I®:1 go.OOf bene slike. 19.45: Por0*"^ Fiim*^1 Iz filmov in operet. 20.30: 21.0°: trak. 20.45: Skladbe za kitaro. ^ Radijski oder: Henrik Ibse • qp ra« - drama v 3 dejanjih- ^L.jern* kester Mantovani. 22.45: £3) koncert. 23.15: Poročila. *- vam nudi jutrišnji sP?rcfxjia-Plesna glasba. 24.00: Par Potem ko so neznani tatovi razbili okno stranišča gostilne «Ai vini veronesi« v Ul. Piccardi na vogalu Ul, Dei Leo, ki je last g. Umberta Bondelia, so vdrli v lokal. Pri tem jih niso mikale samo kuhinjske dobrote, pač pa tudi denar, ki je bil v blagajni. Tatovi so izmaknili 60 tisoč lir, 15 salam, gnjati in več buteljk likerjev. K sreči pa je lastnik Bondeli vče raj zjutraj dobil ukradeno blago, ki ga je našel v veži poslopja št-9 v Ul. Dei Leo. Verjetno so bili tatovi pri svojem poslu zaloteni in so jo v naglici popihali. Obdržali so se le denar, medtem ko so morali pustiti hrano v veži. Policija je uvedla preiskavo. 2alostno je. da je omenjeni denar gostilničar potreboval včeraj zjutraj, ker je moral plačati nekatere račune. Drugih 40 tisoč lir, k( so bile shranjene med raznimi papirji so tato-vi o sreči spregledali. 0/ ta to/a... Značilen je slovenski pregovor, ki pravi: Sv. Malija led razbija, če ga ni ga pa naredi. Skeden ci Pa so temu pregovoru dodali: Se nikoli ni nobeden volk Zime pojedel. Ce bi pogledali kroniko, kdaj se je Končala zima vsako leto in kakšno je bilo vreme na dan sv. Matije, ki se prepričali, da ta pregovor_ ki so ga ovekovečili naši pradedje in ki je šel iz roda v rod, do podrobnosti drži. Narava namreč terja svoje. Po vsej Evropi je bila letošnje leto zima zelo mila in ni bilo ne snega, še manj pa snežnih viharjev celo v tistih kraj:h kjer se drži vse dotlej, ko v dolini začne že vse cveteti in poganja že j aro žito. Tudi burja se je umaknila s tržaških ulic in le tu Pa tam je zapihalo preko kraške ravni v Trst. Cesto smo slišali ^ ved ovali stare ljudi da se ijne id raj ne spominjajo teke ~ a_ tl da letošnja žetev ne bo jjjri tržaških vrtovih ir. v z '1]'c pa" je začelo poganjati buj ^ se niladno cvetje in na ^reV1 s0 ob-* že odpirali prvi popki, ki ostali da bo tudi drevje km lenelo. . sprt‘ Ze smo mislili, da s je vili v žep letošnjo zimo, ^ začelo pihat; preko rn0^ j,rib h se oglasila na tržašk’ ne b urja in mraz, ki f : noc^ prne ie konca ne kraja. Lepo ' ia?aae sicer privabilo te pot ^ na starodavno romars ^fjo " Ricmanie, vendar Pa 1 (;ud:. žegnanju še veliko več t.ečedl' ne bi bilo... burje. pr° ' rte 0 ko se mraz še Pot’c<5,1^Rflnih tf’ z vogalov prodajalci ,g f:a’ žaških mušolov in člove\ ko r.z vidi več - Čt dolg čas ko r.z vid1 vn ^njO" Svetilk, okoli katerih s jo Tržačani. 1V ^ Vendar 1 je pomlad -* bUrja, da bo še nekai dni P' 1 ojrJtatl * končno bo le zmag ,-psf potem bodo Tržačani vzeli nahrbtnike M i° „0 bližnjo in d"! in jo >'kolt ce 1- na sveči zrak 0glei,ethištv” Ul. Madonnioo spalnespS u n 111 U J 5 24. marca 1949 gor iški d iv e v n i k PODRllŽNBCA UREDNIŠTVA »N UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA v GORICI - SVETOGO*SKA ULICA 42 TEL. 749 V Zene na obisku v Jugoslaviji ^ mariborski industriji in življenju v obdelovalni zadrugi - Pri bosenskih sirotah v Slivnici ^ (Nadaljevanje in konec) . ^>.02no zvečer so se v torek z naj. P uni vtisi vrnile goriške žene z gorenjskega in prenočile v ljub-janskih hotelih. Naslednje jutro so ti u 2 druS'mi odpeljale pro. Manboru, da bi tam na lastne Ti/ V|1 e življenje in delo nove "Ogoslavije. Najprej so se ustavile v Košakih Smv -nb0ru’ kjer so s» ogledale mkajsnjo obdelovalno zadrugo r imele priliko opazovati življe- ltmnMI1ižar^?v’ ki so iz nekdanjih Ckih sužnjev postali svobodni in neodvisni ljudje. Vsi viničarji so b z velikim navdušenjem in lju-liprr^0. ok*end' novega načina živ. k* ga nud' obdelovalna ln v zadru5a- Letos je pristopi. i t zadrugi, ki je bila že lansko «9 ustanovljena, še šest novih otov m so sedaj ostali izven njesa-m°v žp trije kmetje. li5tSak/ druzina ima sedaj svojo hlšo in po dve do tri njive, i so njena last in s katerimi lah-;morazp°taga poljubno. Prav tako a vsaka družina po eno kravo, stal 1Ca in.nekai Perutnine. Vso o-in u° zem.*i° Pa obdelujejo skupno C Povijajo v zadružni ekonomiji, svoi ®!°da^a zadružnik mleko od D krave in pridelke z ohišnice nah 6Zan'b cenah, dobi kupone za niKavo svojih potrebščin po vezaju cenah, ki so znatno nižje od obi) iV Pr?s^i Pr°daji. Pri skupnem eiovanju se po posebnem klju-rin/aeUnaj0 članom zadružnikom lahk™1«6' P°lovic° dnevnic dobijo Dhms ^ dočim ostalo polovico lanr ob zaključku letne bi 0 ,e’ P° izkupičku pridelkov. v-n so 8'e žene v tekstilno to. nnj10 blizu Maribora, kjer so si Čelu/' °Siedale, kako tovarna Prav ' Goriške žene je to delo že znair,P°3Pbno zanirn'-ilo> ker ga po-pQJ 11ekalere še iz predilnice v i0vJ*01.1’ kier so bile zaposlene. V lo J"1 predelujejo bombaž in svite, nairazličnejše blago, za kate risbg °-?arna sama izdela vzorce in kilahi 0 ureieno P° normah Ure T° de'avc' napravijo tudi nad-delu • k* Pokažejo pri svojem Sebn najvee uspeha, dobijo tudi po. Po uE ?aarade- V tovarni imajo le-lavcirejeno menzo- kjer dobijo de hra 10 uradniki dobro in izdatno vr.i|°' 0 ie nepretrgano in se 1 1° delavci v treh izmenah. °varne so šle žene v maribor- sko v' e an sle žene v maribor- iz biv?arsko kIot- ki preureofnfb stana St V!nsko kleti nekega samo. Pokušo a,P.So si ogledald in tudi sklh vi * ftiri tipične vrste fjftjpjv. Ir*' ; ki so določene za izvoz v dat to ? Gd tam so ž!e pogle Se r,J. Cn° °kdelovalno zadrugo, ki c Peča ^ . . . . Veiju v, z živinorejo m ima je sjc ey za soveio živino. Hlev kor DV- Se v starem poslopju, ka- dar p. 1 večini novih zadrug, ven- tiov. fT?,?a^0 Ze 'zdelane načrte za Vsem ° P1-116 zRradbe, ki bodo v ^čpiso reZa^e naisndobneišim tak 'ako h a urnr,e živinoreje. Prav t?h hi«? ° UrediI' posehen prosto-yV Za Pražfče. V tej zadrugi ^ružnikov.^ d°m ^ °tr° *tt5škp1(-nP- 's*e3a dne so goriške, So*Uvi;ln ??ne 'z r;lznih delov Ju. fflte v 'iskale še bosenske si flnle0 'vici. ki jim bo ostal še spominu. Tu so -eri’ so 1 * prost°ren grad. v kate-aatilj r,pSe..prpOshi in e. tero so °trorj zelo hi?’° nviz»de nosamezne sobe ne 1- • v do~ aj°'. da b' si to nrido-J"dsv0 . u imajo 4-razrertoo SrKu*. °* kier se nfveel se no, kjer jim je najprej majhen Bosanček navdušeno govoril, ki je pripovedoval o njihovem prihodu v dom iz porušene in razdejane domovine in o lepem življenju, ki ga tukaj preživljajo. Otroci so izrazili veliko zadovoljstvo, ker ljudska oblast tako lepo skrbi zanje, kakor bi ne mogli niti njihovi starši. Ob koncu se je mali govornik zahvalil za obisk, ki je napravil otrokom veliko veselje. Otroci so nato zapeli več pesmi v slovenščini in po srbsko ter nekaj drugih lepo in z občutkom re. citirali. Na kongu so goriškim ženam podarili sliko njihovega doma z datumom obiska in dve lepi cvetlici v vazah. Prav tako so vsem obiskovalkam panudili jabolka in čokolade. Končno so zaplesali še bosensko kolo in pritegnili v svoj krog tudi vse obiskovalke. Zene so bile globoko ganjene spričo take odkrite prisrčnosti sirot, ki se niso čutile več zapuščene, ampak so se z zaupanjem pripravljale na svoje bodoče življenjske naloge. Vsak otrok namreč ima po končani ljudski šoli na izbiro, da gre ali v srednje šole, ali pa si izbere kakšno obrt in ga pošljejo v primerno šolo ali delavnico, kjer se bo izučil tega, kar ga najbolj veseli. Zene so se kar težko ločile od prijaznih Bosančkov in so jim pri odhodu poklonile nekaj denarja, ki so ga zbrale med seboj. Seveda so mora-le obljubiti, da jih pridejo še obiskat. Naslednji dan, v četrtek, so začele posamezne delegacije odhaja ti na svoje domove. Goričanke so si ogledale še nekatere zanimivosti po Ljubljani, med drugim tudi pio-nirsko železnico. Polne najlepših vtisov so se goriške žene vrnile proti koncu tedna domov. Med svojim bivanjem so imele dovolj časa, da so stonile v stik z ljudstvom, tako s kmeti, kakor z delavci. Povsod so jih sprejeli zelo prisrčno, jih pogostili ter jim navdušeno pripovedovali o u spehih njihovega velikega napora za izvedbo petletnega plana. Ti napori že kažejo lepe sadove, ki da-jejo ljudem nove moči. Zlasti go-riška in tržaška delegacija žena sta bili povsod predmet največiega za. nimanja in vsi bi radi slišali iz njihovih ust o borbi na tej strani meje. Povsod so vedeli o zločinskem naoadu na Prešernovo pro slav,o v Gorici in o bombi, ki so jo vrgli šovinisti proti dvorani, kjer ja bil planinski ples. ter se zgražali nad takimi vandalizmi. Zene so se lahko povsod na lastne oči prepričale, kako velika laž so klevete, kj jih trosijo neodgovorni razbijaški elementi med ljudstvom o novi Jugoslaviji. Vsak človek, ki po svojih močeh pomaga graditi socializem, je v Jugoslaviji dobro preskrbljen in nj ne lačen ne raztrgan, kakor bi radi natvezli ti krivi preroki. S točkami, kuponi in raznimi nagradami je pre skrba tako urejena, da ima vsak plačilo po svojem delu. Zato bj bilo dobro, da bi si ogle-dali te stvari tudi tisti, ki še nasedajo lažnivcem, in bi se sami pre nričali o njihovi zločinski prevari. Goriške žene pa so po tem obisku še bolj utrjene v svoji veri v veli. ko bodočnost nove Jugoslavije in iim ne bodo mogle te vere porušiti še boli pretkane spletke tistih, ki se znajo boriti s*rno z jezikom. Za elektriko še sfednja z vodo obp*1' jezikov. <*v'*'ili B ,vseb nar>rav so otroci 1 goste v slovenščin! tako, d? Dolgotrajna suša je toliko znižala proizvodnjo električnega toka, da naprave pri vodovodu Mrzniku ne morejo delovati več kakor samo nekaj ur v nočnem času. Pomožne črpalke pri vodnjakih ob Soči ne bodo mogle nadoknaditi pomanjka. nja vode in zato je potrebno, da se prepreči vse nepotrebno trošenje in da se omeji poraba vode samo na najnujnejše potrebe. V ta namen bodo zaprli dobavo vode vsak dan od 13. do 17. in od 20. manija in Pieliga oprostil. Zgodba o zapuščenem plugu Zadnja predpoldne je bila razprava proti že večkrat obsojenemu 35-letnemu Piccpttiju Humbertu in 25-letnemu De Piero Lucijanu iz Ul. Coloinbo 21. Ta dva sta bila obtožena, da sta maja lanskega leta odnesla kmetu Perku Emilu plug, 'ki ga je pustil več dni brez varstva na svoji njivi. Mislila sta, da je plug zapuščen in sta ga nekaj dni potem prodala 48-letnemu kmetu Angelu Canzuttiju iz Ul. Tre Buchi za 8000 lir. Toda zadeva je prišla takoj po Perkovi prijavi na policiji na dan. Včeraj sta Picottj in Dc Piero pred sodnikom zatrjevala, da sta bila trdno uverjena, da je plug zapuščen, ker je bil v slabem stanju in precej zarjavel. S svoje strani je tudi kmet Canzutti povedal, da mu ni niti na um prišlo, da bil bil plug tatinskega izvora. Zato je sodnik, ko je starega znanca sodnih krogov Picottija posvaril, naj se poboljša, vse tri oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTIST! 301/a PRITL. - TEL. 70 PIRAN Vesti za trgovce Pokrajinska zveza iz^ov^ev sporoča, da ima na svojem sedežu v Ul. IX Agosto na vpogled naslednje okrožnice za svoje člane: 1. Dovoljenja za kompenzacije za povrtnine; 2. Izvoz povrtnin v Švico; 3. Letopis «Commercio esfe-ro»; 4. Statistika izvoza povrtnin in sočivja; 5. Izvoz suhega sadja v Anglijo; 6. Poročila z angleškega trga od 26.2 do 11.3.; 7. Vestnik o Marshallovem planu št. 31; 8. Razne vesti o trgovini z inozemstvom; 9. Izvoz železnine v angleške dežele; 10. Poročila Zveze državne trgovine z volno v Bielli; 11. Poročilo o sejmu v Frankfurtu; 12. Vesti o novi trgovski pogodbi s Španijo; 13. Dopolnjen seznam blaga, ki je v prostem uvozu 'proti plačilu v šterlingih. Razstava volnenih izdelkov v Vicenzi Od 1. do 15. septembru bo letos v Vicenzi četrti vzorčni sejem. Ob tej priliki bo v paviljonih ljudskega vrta Salvi urejena razstava volnenih izdelkov, kjer bodo razstavili proizvode iz vse države, zlasti pa tovarn iz bližnje okolice. Pri tej priliki bodo tudi modne razstave in sestanki raznih tehnikov, ki bodo poživili to prireditev. Vsa potrebna navodila lahko dobijo zainteresirani pri sejmskem uradu v Vicenzi Ul. SS. Apostoli 18. Eve leti Pomorskega tehnikuma Začelki in razvoj šole bodočih slovenskih pomorščakov r Ker dežja nikakor noee biti, vsaj ne v dovoljni količini, je v Gorici še vedno v veljavi štednja z elek tričnim tokom, ki se od tedna do tedna še poostruje. To se posebno opazi, če gre človek v poznih večernih urah po ulicah, ko je ulična razsvetljava skrčena na minimum in ti nudi mesto res turoben videz. Ta pojav pr. ni samo pri nas, ampak poročajo o podobnem tudi iz dežel v severni Evropi, kjer je letos padlo premalo snega in se tako ni nabrala vodna rezerva, ki prav pride posebno spomladi, ko se sneg začne tajati. K tej krizi luči se v Gorici sedaj pridružuje še kriza vode, ker je njena dobava v tesni zvezi z električnim tokom. Občinska podjetja so zato izdala naslednja navodila za štednjo pri potrošnji vode. Delavci so hoteli v Jugoslavijo Na obmejnem bloku v bližini Krmina so finančni stražniki ustavili Sicilijana Girolama Sinacorija 29-letnega delavca iz Mazzare Del Valleo, ko je ravno hotel prekoračiti državno mejo. Zaradi enakega prestopka so prijavili sodišču tudi 38-letnega Jakoba Rajba in 22-let-nega Bernarda Bonacorsija iz bližine Brescie, ki sta se sprehajala v bližini meje. Krminski orožniki pa so pridržali 22-letnega mehanika Firminija Martinisa iz Marjana, ker ga dolžijo, da je avgusta meseca lansko leto skrivaj odšel v Jugoslavijo, od koder se ie pozneje vrnil. Voz mu je šel čez nogo V krtninsko bolnišnico so prepeljali 40-letnega kmeta Candida Vec. chieta iz Morara pri Krminu, ker je imel zlomljeno desno nogo, Mož ie peljal proti domu voz sena, ko je nenadoma zdrsnil in padel pod kolo, ki mu je šlo preko noge. V bolnišnici bo moral ostati približno tri tedne. V začetku marca tekočega leta smo praznovali fiijaki PT v Piranu važen zgodovinski dogodek: drugo obletnico ustanovitve SPTA, sedaj Pomorskega tehnikuma. V ta namen smo se zbrali zjutraj pred pričetkom pouka v dvorani Dijaškega doma, kjer smo imeli malo proslavo. Predsednik ZAM je v kratkem govoru poudaril pomen tega dneva za nas, nakar so dijaki, soustanovitelji te šole, podali kratke referate o njihovem delu in začetnih težavah, katere so z veliko delovno samozavestjo premagali. Potreba je narekovala ustanovitev tudi te šole. Kot Slovenci nismo imeli zaradi zatiranja, posebno tu na Primorskem, niti osnovnih šol več v svojem, jeziku. Se manj so nam priznavali kake druge šole, kjer bi se rod nadarjenih in ukoželj-nih mladih ljudi lahko izobraževal in naučil za skupnost potrebnih znanosti., Lahko rečemo, da nam je tudi to našo šolo dala narodnoosvobodilna borba. Poleg drugih, je tudi ta ena izmed zelo važnih pridobitev te borbe. Ko so prve dni maja 1915 zmagoviti partizani IV. armije in IX, primorskega korpusa izvojevali tisto sijajno zmago nad nacifašisti prav ob obali Jadranskega morja, so vsi občutili poleg zadoščenja nad zmago in svobodo še nekaj drugega. Občutili so morski zrak, občutili so bližino modrih valov, s katerimi se do sedaj že niso pobratili. Zazrli so se v prihodnje dni izgradnje porušene in opustošene domovine: morje jim bo pri obnovi nudilo pomoč, ker bodo po njem lahko prevažali potrebni material. Ob zaključku šolskega leta 1945-1946 je bil od Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje v Ajdovščini poslan v Koper tov. dr. Škerlj Fr. da uredi vse potrebno in je bil istočasno tudi imenovan za ravnatelja. V Semedeli pri Kopru je bilo določeno za začetek manjše poslopje, ki je tako postalo zibeika in rojstni kraj slovenskega pomorstva. — Prvič v zgodovini smo se tu slovenski dijaki pričeli pripravljati za bodoči poklic kapitanov! Kako nam je bilo v srcih, more povedati le tisti, ki je to doživel. Kako zgodovinsko veliko nalogo smo tedaj pričenjali! Prostrane modre gladine Jadranskega morja prav spodaj pod našo šolo so nam govorile svoj vabljivi jezik: Pozdravljeni bodoči slovenski kapitani! Tudi vi imate vso pravico da zaplujete ponosno kot mladi in hrabri pomorščaki — sinovi hrabrega partizanskega rodu po mojih valovih. Vi ste nov rod. ki me je do sedaj še malo, premalo poznal. Vem, da boste častno položili izpit in še bolj častno zajadrali po mojih modrih valovih. Tako se je v začetku 1. 1946 pričel pouk na SPTA — prvi slovenski pomorski šoli. Se moram povedati, da sta bila prva dva dijaka, ki sta se priglasila tovariša Burger in Zahar, ki sta tudi pomagala urediti in pripraviti prostore v Dijaškem domu. V prvo slovensko pomorsko trgovinsko akademijo se je vpisalo 16 dijakov, katere so poučevali štirje profesorji. Kmalu pa se je priglasilo še drugih 11 dijakov in prišlo še pet profesorjev Takrat so obstajali že štirje oddelki in sicer: I. plovbeni, I. strojni, II. plovbeni in II. gradbeni Prvi začetki so bili tako storjeni. Na suhem je šlo že kar dobro, na morju pa še ne, ker nismo imeli sredstev. Pa smo si tudi pri tem znali pomagati. V Kopru smo dobili na bivši italijanski pomorski trgovski akademiji nekaj potrebnih instrumentov. Ljudska oblast nam je poklonila čoln «Galeb», iz Rovinja pa smo dobili motorno jadrnico «Ja. dran«. Med šolskim letom smo dobili še mnogo važnih inštrumentov. Jeseni, ob pričetku drugega-šolskega leta, je prišlo zopet 14 novih dijakov. Prišel je tudi novi ravnatelj, tovariš Kavšek Slavko in z njim še nekaj novih profesorjev, tako da je bil profesorski zbor popoln. Težav je bilo še vedno nekaj, pa smo s pomočjo neših profesorjev in delavnosti vse premostili. Zavest dijakov je bila visoka, niso gradili samo sebe, ampak pridno pomagali tudi pri obnovi dežele. Nj bilo nedelje, da ne bi šli na udarniško delo. Njihova brigada je bila za vzor vsem drugim. Za požrtvovalno delo so bili večkrat pohvaljeni. Na prvem kongresu ZAM za Istrsko okrožje, ki je bil v Izoli, so prejeli celo prehodno zastavico kot najboljši šolsko-mladinski aktiv (zastavico imamo v posesti še danes). Šolski prostori so bili zaradi dotoka dijakov in tudi glede na bodoče naraščanje, kaj kmalu pretesni. Potrebno je bilo misliti na boljše in obširnejše prostore. Vprašanje je bilo rešeno s tem, da je ravnateljstvo dobilo na razpolago veliko zapuščeno poslopje v Piranu. Tega je dalo popraviti in obnoviti in v maju se je šola že preselila v Piran. Tudi pri tem so dijaki z lastnimi močmi prepeljali vse potrebno z ladjo «Li-venco« na novo mesto. Tako so se prvič pokazali, da bodo dobri pomorščaki. Pokazali pa so s tem še tisto požrtvovalnost, ki diči vse naše ljudstvo: pomagati ljudski oblasti povsod, kjer je potreba in prištediti denar za druge namene. Tudi v fizkulturi so se dijaki PT udejstvovali. Vsi so šli na XI. vse-sokolski izlet v Prago, Po vrnitvi iz Češkoslovaške pa so odšli na prvo šolsko plovbo po Jadranu z motorno jadrnico «Viševico», Prvič v zgodovini so dvignili slovensko zastavo na častni jambor! V tretjem šolskem letu se je pričel pouk s 115 dijaki. Dotok novih je bil kar presenetljiv: dokaz, da občutijo potrebo, seznaniti se z morjem. Ljudska oblast je dala na razpolago kar dve vili, ki sta uporabni za dijaške domove. Naša mladinska organizacija se je z dotokom teh novih dijakov zelo okrepila. Kakor prej, smo tudi sedaj najboljši mladinski aktiv v tem okraju. Naša naloga je, ohraniti tudi za naprej dosežen sloves šole in ga še povečati. S prav tako močno delovno zavestjo, kot J! preteklosti, bomo delovali tudi v bodoče na vseh področjih učenja. Hočemo v resnici postati pomorščaki-kapitani našega- naroda, ki od nas to pričakuje. To zaupanje mu bomo tudi izpolnili. Nam in vsemu ljudstvu bo lepo pri srcu, ko bomo prvič zapluli z našimi ladjami in našimi zastavani na častnih jamborih po svetovnih morjih. Fr-en. fivoclaljevanje -n konec) S TRlKOTAZA MOSKE nad 14 ?avftkav* e točk sraica z dolgi-le 17 točk ^ * kratk;mi ro-t' Jsarrnezi s*d><-a iz umetne svi-k ^.s kraiiriL- Slm* r°kavi 16 tj£baž'ip sp^nir0kJ?vi 14 točk, sDoe' kratke 5 * J1, ie doI«<* 7 z'UKVia sraica ni*' bombažna C?ka 8 toč,/ bn° ltnxa (i točk, loveV^ov 5 toM? ? * majica VU m te,ovnik h Lzpmper (pu. J?*" “k-b" °“; NAD sPalA 12 "metnp 1,bombažna 6 b,ačk Suai'‘a iz 5» 12 lo4k- ^the b°mbarne5ar4m.eza 20 točk, Scodnt vile 6 tn-. tožkp- 'z u- Vbic-tna srajca 5 *1, b<>mbažna svile c'Z \ blUZa iz Nžm (pulover ,2lnz) -J4 točk, kaVfl 2 roka*., in , vmk, bom-20 točk točk.‘ voln/ak' brez ro‘ ^"vov’l6 tročkaVi d°law L®T- h PECKE OD •> T 5cavr°kaviT^^a srajca z v°lge s 5 točk ik' s kratki-«0tr‘baJr, točk kr»m0dnip hIače /točki a sootlnia „ P 4 točke, jla>'ca 6 točk'(i? br,ktna V tbhei- ^rez rok ?, homhežna bgžn, 1 (bUl r,,.- 'V :< Mladina-steber bodočnosti Nadaljevanje in konec Da bo prvi maj še lepše uspel, naj si mladinske osnovne organizacije na vasi napovedo medsebojno tekmovanje. Tekmujejo naj skupine, vasi, posamezniki, in to, kdo bo vaje lepše in bolje obvladal. Ob zaključku tekmovanja naj najboljše primerno nagradijo, Eri vsem tem pa ne smemo pozabiti na mladinske delovne brigade okrožnega, okrajnega in krajevnega značaja Tudi v tejn je bila na plenumu sprejeta obveza. Zato pa je potrebno, da se tudi ta obveza spravi v življenje. Po nekaterih sektorjih so te brigade že ustanovljene in tudi delajo. Ustanoviti pa jih je treba še tam, kjer gradijo zadružne domove: tako v Bertokih, pri Sv. Antonu in v Borštu. Ob ustanavljanju teh brigad mora mladino voditi načelo: Le v skupnosti je moč-. Le z organiziranim delom bomo zgradili zadružne dojnove in tako uresničili naše cilje. Tudi kjer ne gradijo zadružnih domov, so mladinske delovne brigade prav tako potrebne, saj lah ko pomagajo pri obnovi Velike so naloge, ki se postavljajo pred našo mladinsko organizacijo. Ce jih bo znala pravilno prijeti in če bo vsakega mladinca in mladinko prežela misel, da vse ljudstvo in partija zaupata moči in odločnosti mladine, jih bo tudi rešila v dobro sebi in skupnosti. Tako bo prvi maj 1949, praznik delovnega ljudstva vsega sveta, izraz moči in borbenosti, izraz solidarnosti z vsemi narodi, ki so v trdi borbi proti imperializmu. Novel Saidi j Odločba o določitvi števila točk za strijskih izdelkov zagotovlj nakup indu-ene preskrbe Q?er (PPZ rokav,, **« * Sfe g točk/r'b?eb<™; kavov 5 točk, volneni z rokavi 12 točk. volneni brez rokavov 8 točk. smučarska obleka (trenirka) bombažna 14 točk. SKUPINA ZA DEKLICE OD 2 DO 14 LET: kombineža bombažna 4 točke, iz umetne svile 7 točk, hlačke bombažne 2 točki, iz umetne svile 4 točke, bombažna spodnja srajca poletna 4 točke, zimska 6 točk, bluza iz umetn^ svile 8 točk, žemper (pulover, telovnik) bombažni z rokavi 7 točk, brez rokavov 5 točk. volneni z dolgimi rokavi 12 točk, brez rokavov 8 točk. smučarska obleka (trenirka), bombažna. 14 točk. SKUPINA ZA OTROKE DO 2 LET: srajčka 1 točka, hlačke 1 točka, majica 1 točka, kapica 1 točka, pletena oblekca (trenirka) 7 točk. hlačke za ičro 4 točke. SKUPINA OSTALO: pletene zavese v dvojni širini 10 točk, v troini širini 20 točk. pleteni va-telin v enkratni širini 4 točke, v dvoinl širini 8 točk- IV. NOGAVICE ?'oske volnene 6 točk moške In ženske bombažne (kratke) 2 točki, moške in ženske bombažne (dolge in dokolenke) 4 točke, ženske iz umetne svile 8 točk, o-troške bombažne kratke 2 točki, dolge in dokolenke 3 točke. V. DRUGO TEKSTILNO BLAGO SUKANEC: Bombažni za vsakih 100 metrov) 1 točka, krpanec za vsakih 50 m 1 točka, svileni sukanec in ostale vrste sukanca za vsakih 50 m 1 točka. ODEJA: Bombažna velika 140x190 cm 16 točk, majhna 60x 90 cm 4 točke. BRISAČE: male 40x50 in 44x 54 em 2 točki, velike 50x100 cm 4 točke, velika frotirka 6 točk. NAMIZNI PRT: 140x140 cm 12 točk. SERVIETA: za kos 4 točke. KUHINJSKA BRISAČA-ICRPA: 60x60 cm 3 točke. VOLNENA ODEJA; velika 140x190 cm 28 točk. BOMBAŽNA PRESITA ODE-DEJA: velika 32 točk. majhna o-troška 16 točk PRESITA ODEJA IZ UMETNE SVILE: 48 točk, bombažni pokri-vači za postelje (garnitura iz tre!, deh>v) 50 točk' RUTE IN NAGLAVNE RUTE: a) bombažne 4 točke, b) iz umetne svile 10 točk. ROBCI MOŠKI IN ZENSKI: kos 2 točki. VOLNENI SALI: pleteni 6 točk, tkani 6 točk. PLETENE ROKAVICE: volnene za odrasle 5 točk, za otroke 3 točke, bombažne za odrasle 4 točke, za otroke 2 točki. 2IMNICE: trodelne (3 kosi) 60 točk, enodelne (1 kos) 54 točk. SLAMNICA: iz konoplje ali jute 16 točk. 3 tB^ZINA: konoplie iute VI. OBUTEV Delavski čevlji: 40 točk. USNJENI ČEVLJI CIVILNI: a) z enojnim podplatom: od številke 39 naprej 40 točk. od številke 35 n? n 30 *odk' Rd številke 22 do ?° ‘°lk' od številke 18 do 21 10 točk, b) z dvojnim usnjenim podplatom: od številke 39 naprej 60 točk, od številke 35 do 38 45 točk, od številke 22 do 34 30 točk; c) z gumijastim podplatom: od številke 39 naprej 28 točk, od številke 35 do 38 20 točk. od šte-vilke 22 do 34 14 točk, od številke 18 do 21 6 točk. Gcjzarice: 80 točk. Usnjeni škornji: 80 točk. GUMIJASTI ŠKORNJI: a) delavski 40 točk; b) civilni: od številke 39 naprej 40 točk, od številke 35 do 38 30 točlc, od številke 22 do 34 20 točk. GUMIJASTE GALOSE: od številke 39 naprej 15 točk, od številke 35 do 38 12 točk, od številke 22 do 34 8 točk. USNJENE SANDALE: a) z usnjenim podplatom od številke 39 naprej 20 točk, od številke 35 do 38 16 točk, od številke 22 do 34 12 točk; b) z gumijastim pod. Platom od številke 39 naprej 15 točk, od številke 35 do 38 12 točk, od številke 22 do 34 8 točk. PLATNENI ČEVLJI: z gumijastim podplatom (plimzolke): od številke 39 naprej 10 točk, od številke 35 do 38 8 točk, od številke 22 do 34 6 točk. PRI TKANINAH SE RAČUNA: a) enkratna širina do vštetih 100 cm; b) dvakratna širina nad 100 do vštetih 155 cm; c) trikratna širina pa nad 155 cm. ŠTEVILO TOČK VELJA: a) pri tkaninah za 1 m; b) pri kon- fakcijj in trikotaži za kos in c) pri obutvi, nogavicah in rokavicah za 1 par. Število točk za kompleten pribor za obleko se računa po številu točk za material, ki sestavlja pribor. Vsi tekstilni izdelki in obutev, ki so našteti v 1. točki, se prodajajo potrošnikom samo tako, da se odreže predpisano število nabavnih točk, razen sukanca, ki se prodaja tako, da se odreže določeni kupon za sukanec in predpisano število točk. Oddelek za trgovino in preskrbo istrskega okrožnega LO more predpisati, da je za nakup posameznega predmeta potrebno večje ali manjše število, kakor pa je predpisano s to odločbo, ali pa da je nakup posameznega predmeta vezan na kupon ali druge pogoje. Tekstilni izdelki in obutev, za katero niso s to odločbo predpisane točke, se ne morejo prodajati v zagotovljeni preskrbi. Ta odločba velja od 1.4.1949. S tem dnem preneha veljati odločba o določitvi števila nabavnih točk. ki so potrebne za nakup industrijskih izdelkov zagotovljene preskrb«* iz leta 1948. Koper dne 18.111.1949. Načelnik oddelka za trgovino in preskrbo IOLO Fili Janko 1. r, Za prvi maj Pro tovoijiio delo za prvomajsko tekmovanje je v koprskem okraju razgibalo vse demokratično ljudstvo bratske organizacije SIAU. Na številnih sektorjih je ljudstvo zajel prayi elan do dela, posebno pri gradbenih objektih. Vse ljudstvo, moški, ženske, mladina se udeležuje prostovoljnega dela in tekmuje za čim večji uspeh. Množične delovne brigade SIAU, čete, kolektivi in delovne skupine se trudijo, da bodo do prvega maja izpolnili vse sprejete delovne obveze. Delovni elan, ki je že lansko leto v času dvomesečnega tekmovanja dal tako dobre rezultate, je bil že od vsega pričetka prekoračen. Ljudstvo prihaja na prostovoljno deio z zavestjo, da prispeva s tem za splo. šen dobrobit in izboljšanje. V naslednjem prinašamo nekaj podatkov in številk o do sedaj izvršenem delu n« raznih sektorjih koprskega okraja. Ti uspehi pričajo, s kakšno vztrajnostjo in naravnost železno voljo dela naše ljudstvo, da bo čimprej doseglo boljše življenjske pogoje. V ANKARANU je bilo od pričetka tekmovanja napravljenih že 563 delovnih Ur pri napravljanju materiala za gradnjo zadružnega doma in popravljanju ceste, ki pelje ha izboljšano zemljišče. V ta namen je bilo pripravljenih 82 mS raznega materiala. V KRAJU PUCE sta dve delovni skupini v 810 urah pripravili 100 m3 kamenja za gradnjo zadružnega doma. V DE-KANIH so do sedaj napravili 800 prostovoljnih ur pri pripravljanju materiala za zadružni dom. Pri prostovoljnem delu je pomagala tudi ena delovna slcupina vojakov JA in tako pokazala lesno povezavo z ljudstvom in bratske vezi, ki obstajajo med našim ljudstvom in ljudstvom nove Jugoslavije. ŠMARČANI so do sedaj napravili 300 delovnih ur pri lomljenju kamenja za zadružni dom. V CEN-TURJU so popravili javno napajališče in pri tem prispevali 195 pro. stovoljnih ur. Prav tako so V PORTOROŽU prispevali s 195 prostovoljnimi urami pri popravljanju ceste v kraju Secco. SKMEDELCI pa bi radi dvignili svinjerejo in so zato napravili že 90 prostovoljnih ur prj gradnji hleva za rejo prašičev. Na sektorju BORST-GLEM, kjer imajo potrebo po dobrih cestah, je vse ljudstvo prispevalo pri popravljanju teh in napravilo 960 prostovoljnih ur. Poleg tega pa so ustanovili še množično brigado s 36 člani, ki bo delala tri dni v tednu. V BABIČIH je ljudstvo sestavilo obširen program del splošne ljudske koristi. Program je bij na mestu odobren. Ljudstvo pa je ta-koj pristopilo k delu. Do 14. marca je bilo opravljenih 252 prostovoljnih ur pri napeljavi elektrike v vas, 320 ur pri kopanju temeljev za gradnjo skladišča za sadje in zelenjavo, 628 ur pri popravljanju cest in 164 za gradnjo zadružnega doma. Skupno 1364 prostovoljnih ur. Ustanovili so tudi mladinsko delovno brigado s 35 člani, katera pa se bo številčno še povečala. V MAREZIGAH je ljudstvo prav tako revolucionarno, kakor y letih pred borbo. Lahko rečemo, da je revolucionarnost postala za Ma-rezižane že prave tradicija. Vse ljudstvo sodeluje pri delih za skupno korist. Tako so že napravili 1455 ur pri gradnji zadružnega doma, 2000 ur pri elektrifikaciji, 600 ur pri popravljanju poti in 400 ur pri gradnji po fašistih požganih hiš. Skupno so do sedaj napravili 4455 prostovoljnih ur. V vsem okraju je bilo do sedaj napravljenih že 9562 prostovoljnih ur. To pa po nepopolnih podatkih, ker niso vsi kraji poslali poročil o delu. V okviru tekmovanja napoveduje sektor Skocijan tekmovanje na vseh točkah sektorju Sv. Tomaž, čeprav je število prebivalstva kraja Skocijan precej nižje kot pri Sv. Tomažu. Glavne točke tekmovanja so: kdo bo napravil več delovnih ur in opravil več dela. S. A. Priprave za prve mladinske volitve Ako pregledujemo razvoj naše mladinske organizacije, bomo videli, da napreduje in gre s hitrimi koraki naprej. Imamo pa še vprašanja, katera moramo pregledati. Tako imamo nekatere mladinske odbore, ki se premalo zanimajo za delo in ne vedo. kaj je njihovo delo v odboru. Tem je potrebno dati pomoči in nasvetov. Potrebno je, da se poglobimo v vprašanja naše organizacije in v naloge odborov, posebno pa v dolžnosti predsednika in tajnika. Predsednik in tajnik mladinske organizacije na vasi sta tako rekoč voditelja mladine. Ona dva oživljata vse delovanje in imata tudi odgovornost za mladino. Predsedniki in tajniki so do sedaj nekatera vprašanja jemali preveč površno. To pa zaradi tega, ker so delu posvečali premalo pozornosti. Ce so naleteli na kake ovire, so postavljali vprašanje za nerešljivo. To ni bilo v skladu z revolucionarnostjo naše mladine, ki je vedno pripravljena slediti napredku. Sedaj se mladina pripravlja na svoje prve demokratične volitve. Tu bomo zastavili vse naše mlade sile in izbrali za mladinski odbor res tiste delavne in požrtvovalne člane, kateri bodo z vsem navdušenjem in veseljem prijeli za delo. Gledali pa bomo tudi na to. da bomo izbrali tiste, v katere ima mladina polno zaupanje. Ni pa dovolj, če bomo izbrali na volitvah najboljše člane. Potrebno je, da pritegnemo vso mladino 100°i v naše vrste, da bo na dan volitev tudi 100% šla z nami. Za deseti april vse mlade sile in vso pozornost za dober izid volitev« To naj bo naše delovno geslo! ZAHVALA DRUŽINE in SORODNIKOV vsem tistim, ki so na zadnji poti spremljali našega dragega pokojnika dr. Danila Kuštrina in nam ob bridki izgubi stali ob strani ter z nami soču-tvovali. Zahvaljujemo se posebno koprskim oblastem, ki so podvzele vse, kar so mogle, da rešijo dragega pokojnika, lalje kmetijski šoli, posebno tov. upravniku, profesorske-nu zboru, gojencem, okrožnemu kmetijskemu oddelku, tov. travnikom iz Kopra in Trsta, pevskima zboroma iz Kopra ' 1 Slivja, č. g. župniku iz Slivja in darovalcem vencev. V iliko tolažbo nam je bila velika udeležba pri pogrebu ) sočustvovanje ljudskih množic, za katere je delal pokoj-ik neumorno do konca svojega življenja, Kje i. Najprej pometi pred svojim pragom — pravi naš narodni pregovor za obrekovalce in žlobu-dre, ki vidijo v tujem očesu dlako, v svojem pa ne vidijo bruna. Ta narodna modrost se nanaša povsem na vodstva nekih komunističnih partij, ki tekmujejo v kričanju proti naši partiji, da si izmišljajo nove «grehe» in «po-glabljajo« one izmišljene. Menda mislijo, da bodo s tem kričanjem skrili svoje napake in slabosti, da bodo s tem, da se trkajo na prsa in izjavljajo svojo ((pravovernost# ir. obtožujejo druge ((krivoverstva#, dokazali svojo privrženost delavskemu razredu in socializmu. Komunistična partija Jugoslavije se je naučila iz dosedanjih velikih revolucionarnih izkušenj mednarodnega delavskega gibanja in svojega lastnega kakor tudi iz teorije marksizma-leninizma, da se zvestoba socializmu r.e dokazuje z lepimi besedami, temveč z revolucionarno prakso. Ta praksa pa najbolje govori, kdo ima prav — naša partija ali njeni obrekovalci. Vprašanje politike do vasi je najbolj priljubljena tema v morju breznačelnih obtožb proti KPJ. V zvezi s tem moremo citati v časopisju dežel socialistične fronte najbolj različne in najbolj nasprotujoče si obtožbe. V isti mah obtožujejo našo partijo, da se spreminja ali da se je že spremenila,v kulaško, da podpira kapitalistične elemente na vasi, na drugi pa da jo prevzemajo ((pustolovski# načrti glede tempa socialistične preobrazbe vasi. Nadalje trdijo, da imajo v naši državi in v naši partiji kapitalistični elementi, posebno pa oni na vasi, glavno besedo, da ((izkoriščevalci ustvarjajo zakone#, istočasno pa pišejo na primer, da raste socializem in kje kulaški elementi zumemo kot obliko oblasti delovnih množic na čelu s komunistično partijo in ako pri tem uspoštevamo, da je njena temeljna naloga izgraditev socializma, potem iz tega izhajajo tudi temeljne naloge naše politike na vasi. Te naloge v prvem času zahtevajo, da se omejujejo in počasi izrinjajo kapitalistični elementi na vasi ter da se istočasno osamijo, delovni kmetje pa da se organizirajo, da se organizirajo zadružništva od najnižjih do najvišjih s pomočjo države in partije, da se te zadruge razvijejo v smeri socializma. Istočasno je potrebno razvijati socialistično zavest na vasi in dajati pomoč, da se delovni ljudje na vasi na živih primerih prepričajo o prednosti velikih socialističnih gospodarstev v kmetijstvu. Na ta najin se pripravljajo vsi potrebni pogoji, če že obstoji oblast delovnega ljudstva pod vodstvom komunistične partije in če so industrija, rudarstvo, trgovina in finance popolnoma ali vsaj pretežno v rokah ljudske oblasti, za postopno ukinitev kapitalističnih elementov tudi na vasi in za socialistično preosnovo kmetijstva. V prehodnem času med kapitalizmom in socializmom politika partije na vasi ne sme zgubiti z vida zadnjega cilja, t. j. socialistične preobrazbe vasi. Naj govore dejstva, da vidimo, kako so te temeljne naloge mark-sizma-leninizma razumeli in u-resničevali v naši državi in kako v ostalih državah ljudske demokracije. Se med vojno je naša partija r**T mimm LA PAIX «.ViIR VIETNAMU# JE BILO GLAVNO GESLO NA ZBOROVANJU ZENA V. PARIZU. NA SLIKI: SKUPINA (cZVfcZE FRANCOSKIH MLADINK#. ni bil izvršen načrt odkupa žitaric v letu 1948, zato ker so kapi-listični elementi na vasi to preprečili. (Ni treba posebej omenjati dejstva, da je bil pri nas načrt odkupa belih žitaric izvršen s 138 odst, a plan prometa po vezanih cenah z 99,8 odst.). Ni težko spoznati, kako so se ti kričavi fttožitelji» zapletli v svoje nasprotujoče si breznačelnosti. Zelo pa je čudno, kako da se ne zamislijo nad tem, kako bi razložili množicam nasprotujoče si stvari, kako da n. pr. kulaki, ki da imajo menda glavno besedo in imajo partijo in oblast v svojih rokah, sprejemajo take uredbe in zakone, proti katerim se v praksi bore in katerih izvršitev sabotirajo. Prehajajo do nesmiselnosti, da en razred u-stvarja uredbe in zakone, ki so proti njegovim interesom, ‘istočasno pa se bori proti zakonom, katere je sam sprejel. To so nova in zares zelo izvirna ((odkritja#. ki nimajo nič skupnega z marksizmom-leninizmom, razen tega, da še enkrat dokazujejo, da je nujno, da ljudje, ki zapustijo principalne pozicije, padajo še globlje iz ene take kontradikcije v drugo; da je nujno, da se namesto na dejstva opirajo na iz-mišljaje in da morajo delali sklepe ne iz resničnega življenja, ampak iz svojega bolestnega sanjarjenja. Ako ljudsko demokracijo ra- sla v borbo z jasno perspektivo nadaljnjega razvoja. Zavedala se je, da ljudska demokratična oblast pomeni oblast delovnih množic na čelu s delavskim razredom, da je nova oblast orodje v rokah delavcev za izgraditev družbe, ki v njem ne bo izkoriščevalcev in izkoriščanih. «Čeprav v gospodarskem življenju — razen v primerih ljudskih sovražnikov — niso joodvzemali nobenih radikalnih mer. je vendar jasno, da se tudi na področju gospodarstva nikdar več ne more vrniti na staro. Ce bi se vrnili r.a staro, bi prišlo do tega, da bi politična oblast bila v rokah demokratičnih sil, gospodarski položaj pa v rokah reakcije. Naravno je, da se tako stanje ne bi moglo dolgo držati. V takem položaju bi se pojavilo vprašanje «kdo bo koga# v najostrejši obliki#. (Kardelj: Pot nove Jugoslavije, str. 117 — febr. 1945). Naša partija je že tedaj videla važnost državnega in zadružnega sektorja za nadaljnji gospodarski razvoj države. «Državni zadružni sektor našega gospodarskega življenja, to sta dva glavna stebra, na katere se opira demokratična oblast v gospodarstvu». Od tod torej izredna pomembnost maksimalnega in pravilnega razvijanja teh dveh sektorjev v našem gospodarstvu#. (Isto, str. 116). Tako je govoril tov. Kardelj, februarja 1945, v času, ko so še naše divizije napadale sovražnikove črte in či- stile našo državo okupatorjev in njegovih najemnikov. V oktobru 1946 tov. Kardelj piše v ((Komunistu# o isti stvari: «Jasno je, da se je z družabno-političnimi spremembami v naši državi nujno moral začeti proces menjanja značaja našega gospodarstva. Bilo bi popolnoma nemogoče, da dlje časa obstoji nasprotnost med značajem oblasti in značajem našega gospodarstva, se pravi, da splošen razvoj našega gospodarstva zaostaja za razvojem ljudske oblasti. V tem primeru bi se postavila alternativa: Ali se mora menjati značaj našega gospodarstva, ali pa bi — če bi dopustili, da tako nasprotje obstaja dlje časa — propadla nova oblast. In obratno, sedaj je nadaljnje menjanje značaja oblasti odvisno od nadaljnjih sprememb v gospodarstvu». (E. Kardelj). Da vidimo, s kakšno perspektivo so vodili borbo v nekih kom-partijah ljudikodemokratskih dežel' in katerih vodje so zelo kričavi pri obtožbah proti Jugoslaviji. Na tretjem kongresu Komunistične partije Madžarske je v septembru 1946 leta Nagy Imre, član politbiroja, v svojem referatu rekel sledeče: «2e med vojno smo ugotovili, da je eno glavnih načel, da v Madžarski ni na vrsti prehod iz kapitalizma v socializem, da ni na vrsti borba med dvema družabnima redoma, ampak to, da v korenu ukinemo močne o-stanke fevdalizma. Nj torej govora o borbi med dvema družabnima sistemoma, ampak je govora o borbi med demokracijo in reakcijo znotraj kapita-lizmas, Na tem stališču je bila osnovna politika vodstva Komunistične stranke Madžarske vse do resolucije Informbiroja. Tedaj so poskušali, da kolikor toliko popravijo težke posledice take pro-timarksistične orientacije. Tako nazadnjaško gledanje na značaj in naloge ljudske demokracije niso imeli samo neki madžarski voditelji. Georgi Dimitrov je prav tako izjavil septembra 1946 leta v svojem govoru pred tujimi sindikalnimi delegacijami in novinarji: «Z velikim zadovoljstvom sprejemamo na znanje izjavo tov. Ziliacusa, da gre delavski razred, angleško delovno ljudstvo po laburistični stranki socializmu naproti in da si prizadeva, da na miren način uvede socializem... Hotel bi' reči našemu angleškemu prijatelju, da mi prav tako mislimo, da je v Bolgariji popolnoma mogoče, da z delom in pripravami, ki so zato neoahodno potrebne, nekakega dne preidemo na socializem brez diktature proletariata na temelju demokracije in parlamentarnega, režiman. Tako izenačevanje bistva ljudske boržoazne demokracije z ljudsko demokracijo kaže popolno nerazumevanje bistva ljudske demokracije. Celo danes se mnogi najbolj odgovorni voditelji v deželah ljudske demokracije izogibajo, da izgradnjo socializma postavijo kot nalogo partije, amoak sistematično govore o izgradnji osnov socializma. ((Globoke preobrazbe in spremembe v odnosu razrednih in političnih sil dežele so z aktivno podporo in pomočjo Sovjetske zveze omogočile, da se postavlja vprašanje prehoda v izgradnjo osnov socializma pri nas kot na življenjsko in praktično nalogo. To je sedaj splošna linija naše partije#. (Dimitrov: referat na V. kongresu BRP (k), decembra 1948). Ce ne bi v svojih referatih in govorih mnogi voditelji držav ljudske demokracije govorili izključno o izgradnji osnov socializma, bi mogli misliti, da je to morda slučajna napaka. Tako pa se vidi, da je v vprašanju nepravilno dojemanja značaja ljudske demokracije. Države ljudske demokracije so izgradile osnovo socializma, ker je oblast v rokah delovnega ljudstva na čelu z delavskim razredom ter so odločil- ne pozicije v gospodarstvu v rokah države. Novo revolucionarno oblast podpira ogromna večina delovnega ljudstva in vodilna vloga partije v življenju države. To so osnove socializma. Na tem temelju se gradi socialistična družba. Socialistična industrializacija, postopa socialistična pre-osnova vasi in drugo delovanje za preobrazbo vsega življenja ne pomenijo izgraditve nekake osnove, ampak direktno izgradnjo socializma. Vsako drugačno postavljanje stvari pomeni zameglitev perspektive in nerazumevanje ljudske oblasti kot oblike oblasti, ki omogoča izgradnio socialistične družbe. Iz takega nazadnjaškega dojemanja značaja in ciljev ljudske demokracije je izhajalo v nekih ljudskodemokratskih državah tudi oportunistično stališče v vprašanju socialistične preobrazbe vasi. Tako se je na primer Madžarska komunistična partija izogibala, da sploh po vaseh razloži, kaj so to kolhozi. Nadalje se je izogibala tega, da bi poudarjala prednosti socialističnega gospodarstva na vasi in uspehe kolhoznikov v ZSSR. Namesto da bi partija razlagala ljudskim množicam, kaj so to socialistična kmetijska gospodarstva in kakšne so njegove prednosti, je ta zadeva prepuščena vaškim bogatinom, duhovnikom in ostali reakciji. «Mislili smo, da bo že samo dejstvo, da seznanjamo in objasnu-jemo pomen kolhozov, v vrstah kmetov napravilo vtis.. da hočemo v Madžarsko prenesti meha-niško sovjetske kolhoze. Rezultat takega stališča je bil. da so namesto nas madžarska reakcija, kulaki in protiljudski duhovniki razlagali kmetom, kaj je kolhoz. Oni so razširjali pripovedke o »vojaških Obrokih# in druga obrekovanja#. (Matias Rakosi v svojem referatu na plenumu CK 27.11.1948). Vse do resolucije Informbiroja je bila politika kompartije Madžarske osnovana na staliču in odločbah tretjega kongresa, ki jih moremo v kratko izraziti v tem, da pri njih ni na dnevnem redu izgraditev socializma, da ni mogoče zagotoviti uspeha kmetov in v kapitalizmu z omejevanjem velikega kapitala. Takšna protimarksistična orientacija je pomenila odvzem vsake perspektive delovnim kmetom, da bi se mogli izvleči iz bede kapitalizma. Pred strahom od težkoč, od politične zaostalosti kmetov in vpliva klerofašističnp reakcije na vasi so madžarski voditelji padli na oportunistične in revizionistične položaje zanikanja razredne borbe na vasi in možnosti izgraditve socializma v pogojih ljudske demokracije. To svoje stališče so spremenili šele v drugi polovici lanskega ie-ta, to je po resoluciji Informbiroja. To priznava tudi sam Eme Gere v svojem članku v glasilu Informbiroja. kjer poudarja, da se je po resoluciji Informbiroja centralni komite KP Madžarske ((odločil, da točno označi svojo politiko v odnosu do kmetov in da v nekem smislu napravi preobrat v tej zadevi#. (Se nadaljuje) N. Vujanovič (Iz Borbe). GOSPO | TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE | Melcaj podatkov o državi Izrael Danes šteje okrog 9.10.000 ljudi, v naslednjih 10 letih se bo priselilo 1 milijon novih. Večina teh pride iz Srednje in Vzhodne Evrope, 23-30 odst. pa iz Sirije, Egipta, Jemena, Severne Afrike itd- Meje še niso dokončne. Področje, dodeljeno po OZN, obsega 5100 kvadratnih milj. Najvažnejši del dežele je pokrajina Nege«, ki obsega polovico vsega o-zemlja in kjer se bo naselil milijon novih priseljencev. Gospodarstvo je danes že živahno. Uspevajo plantaže južnega sadja in farme za perutnino. Razvita je lahka industrija ter industrija brušenja diamantov. Rdeče morje izkoriščajo za pridobivanje kalija in drugih kemičnih snovi. Predviden je cevovod od Mrtvega morja do bodo. čega pristanišča Elath (pristanišče iz Salomonovih časov) v A-kabskem zalivu, kjer naj bi se razvilo novo središče kemične industrije. Glavno bogastvo dežele predstavlja Negev, kjer so že vzdolž ceste Beersherba-Akabski zaliv nastale nekatere naselbine, ter s predvidene številne nove. Pokrajina je primerna za nasade vinske trte, oljke itd. Iz rastlin, ki tam rastejo, je tamošnji raziskovalni institut pričel pridobivati posebno plastično snov, ki jo bodo industrijsko uporabili. Računajo, da bodo odkrita znatna ležišča petroleja, urana in želez-nih rud. Petrolej so namreč od- /jAKEDONSKI V GRČIJI SLOVANI V EGEJSKI MAKEDONIJI JIH JE OKROG 200.000 Pred 1.300 leti je slovansko prebivalstvo naselilo poleg Vardar-ske Makedonije, ki je dane? samostojna ljudska republika Makedonija v sestavu Federativne ljudske republike Jugoslavije, tudi pravo Makedonijo, ki sega do obronkov pogorja Olimpa in Pinda v severni Grčiji. Ze v 6. stoletju najdemo velike množice Slovanov na Balkanu,,Naselili so se na Balkanskem polotoku od izliva Donave vse do Peloponeza. V zgodovinskih spomenikih iz 7. stoletja se je ta dežela imenovala »Ta Serblia# ali «Serbia inferior# Spodnja Srbija. V istem stoletju so makedonski Slovani ustanovili mesto Serbija, današnji Serviu na reki Bistrici, ki je oddaljena čez 80 km zračne črte od sedanje jugoslovanske meje. Na otoku Ailu na Maloprespan-skem jezeru, sedaj v Grčiji, je bila prestolnica velikega slovanskega Samuilovega cesarstva. Ta velika država makedonskih Slovanov je propadla, ko je bila njena vojska potolčena v bitki z Bizantinci na planini Belasici leta 1014. Po tem porazu je Bizanc ponovno zagospodaril nad Slovani in odprla so se vrata grškemu kulturnem prodiranju med Slovane. Po grški cerkvi so začeli širiti grški jezik in s pomočjo cerkve so izvajali protislovansko grško politiko. Po objavljenih podatkih ljudskega štetja je bilo v Egejski Makedoniji 1,412.477 prebivalcev. Od teh jih govori 81.984 «makedon-sko-slovansko narečje#, 16.775 bolgarski, 101.254 turški, 63.200 španski (Židje),19.703 kucovlaški. Ostalo prebivalstvo je po teh uradnih podatkih v glavnem grško, Po tem štetju uradno priznajo, da je bilo slovanskih Makedoncev in Bolgarov okrog 100.000. Bolj solidno podlago, kot je grška uradna statistika, nam nudijo podatki o narodnostnem stanju v Makedoniji iz časa pred grško okupacijo. Na temelju zanesljivih podatkov, ki so jih sestavili po- znavalci razmer, je >e danes v Makedoniji kljub doselitvi Grkov iz Male Azije in sistematsko izvedenega prodiranja grškega prebivalstva okrog 200.000 slovanskih Makedoncev, in to brez čistih Bolgarov v vzhodni Makedoniji. Makedonski Slovani prebivajo po vsej Solunski ravnini in v planinskih predelih vse do reke Bistrice. V planinskih predelih se Grki niso naseljevali, ker ti kraji zaradi nerodovitnosti niso bili za Grke preveč privlačni. Helenizi-rana so predvsem mesta, medtem ko se je slovanski živelj na vaseh bolje obdržal. Slovansko prebivalstvo v Egejski Makedoniji ne sega do morja. Slovani niso nikoli zavzeli samega Soluna, ki so ga oblegali na primer že leta 596. Ob primorju se razteza ozek pas grškega prebivalstva, ki veže Grke v Tesaliji z onimi v Trakiji. Grška kolonizacija se je prizadevala, da bi ta pas, ki je bil razbit po slovanskih naselbinah, čim bolj razširila. Na meji od Soluna do Kostura se Grki stikajo s slovanskim prebivalstvom. Tu je ostra meja dveh različnih svetov, različnih po jeziku, telesni postavi, psiholoških lastnostih in načinu življenja. Skozi stoletja je bila to najbolj stalna narodnostna meja na Balkanskem polotoku. Od izliva reke Bistrice in preko Kostura v Makedoniji živi slovansko prebivalstvo. Sam Kostur je grško mestece, medtem ko je njegova okolica naseljena s slovanskim prebivalstvom. Makedonci so krepka rasa, so srednje rasti, širokih pleč, močru, tako da jih mali Grki s pravico imenujejo barbare. Zene so jim zdrave, širokih bokov, a vasi so polne otrok, so varčni kot redko kateri narod na Balkanu, slabo ?e hranijo ali pri tem mnogo delajo in še več naredijo. Tudi v provincijskih mestecih ni slovansko prebivalstvo v večini. obdržali pa so se v okolici kot poljedelci in živinorejci. Celo na pol pogrčeni Slovani so ohranili nekatere slovanske običaje, ki po niih lahko ugotovimo njihovo poreklo. Med temi običaji je v prvi vrsti «slava» ali «sveaen (svetden)#. kakor jih imenujejo makedonski Slovani. Slovani v Grčiji govore makedonsko-slovan-ski jezik. Ze Bizantinci so imenovali vsa slovanska plemena, ki so se naselila v Makedoniji, Slovene, a njihov deželo Sklavinija. Slovanska apostola Ciril in Metod sta izbrala slovanska makedonsko narečje kot cerkveni jezik in po njuni zaslugi je to narečje postalo prvi književni slovanski jezik. Makedonski Slovani kot narodna manjšina ne uživajo nobenih niti političnih niti kulturnih pravic. Njihov jezik je izrinjen ceio iz cerkve. Nekai stotin cerkva okoli Ostrova, Vodena, Meglena, Kostura, Bera. Kukuša in Seresa, ki so jih sezidali za časa starih srbskih vladarjev, so danes v razvalinah, nifiče jih ne popravlja, da se ne bi na sledeh te stare slovanske kulture ojačil novi slovanski duh. Slovanska kultura Makedoncev se je ohranila samo v na vodnih običajih in v narodnih pesmih. Motivi iz lirskih in junaških pesmih govore o skupnosti ljudstva s Kosovega polja in z Solunske ravnine, bodisi da so to «božičar-ski, velikdenski (velikonočni, svadbenski ali koledarski pesni#, kakor jih Makedonci imenujejo po njihovi vsebini. V narodnoosvobodilni borbi, ki jo vodi grško ljudstvo proti domačim in tujim zatiralcem, v ogromni večini sodelujejo tudi slovanski Makedonci id so dali preko 12.000 borcev narodnoosvobodilni vojski. Do leta 1948 so imele samo žene slovanskih Makedoncev sledeče žrtve: 109 jih je bilo ubitih, 480 posiljenih, 880 deportiranih, 1241 jih je v ječi, 12 pa jih je znorelo zaradi mučenja po policijskih zaporih, 6280 jih je bilo mučenih po zaporih. BILC) JE. V LENINGRADU... LJUBEZENSKA ZGODBA VOJNEGA DOPISNIKA 46 Korniševa še ni bilo, ko sem se vrnil v zemljenico. Pričel sem kuriti peč. Nato sem stopil k polici, na kateri je ležal cel kup knjig. ((Zanimivo, kaj čita zdravnik.# — Začel sem jih pregledovati. Zgoraj je ležalo nekaj knjig o terapiji, pesmi Majakovskega, Ana Karenina in zapiski zdravnika Veresajeva. «Cudna so srečanja na knjižni polici#, sem pomislil. Zunaj je zaškripal sneg in Kornišev je vstopil. «No, ali ste izpolnili, kar sem vam predpisal?# je vprašal dobrodušno Lica so mu bila rdeča in oči so mu žarele. ((Mislim, da jo jo zaman čakati pred večerom.# Prikimal sem. »No, v redu je», je rekel. «Predpis je ta: sprehajajte se in sanjarite. Obedovala bova skupaj.# Cdšel je. Sedel sem pri peči in gledal v ogenj. Nenadno je postalo neznosne vroče ln zopet sem šel v gozd. Sonce je sijalo kot poprej in smreke so bile visoke in veličastne. Sneg je bil tako bel, da mi je kar jemalo vid, in nenadno se mi je z vso silo zahotelo vrniti se tja na leningrajske ulice. Ko sejn bil v Leningradu, se mi je zdelo, da bom srečen, ko bom zbežal iz tistih ulic, iz tistih zledenelih okrušenih domov. Zdelo se mi je, da bom srečen v tišini, kjer ni slišati strelov protiletalskega topništva, žvižganja kroge! in metronoma, kako bije. Toda izkazalo se je, da sem se motil. Nisem več opazil okoli sebe tega. od česar sem bil od zjutraj ves navdušen. Nisem bil praznoveren, toda zdelo se mi je, da bom kaznovan za to, ker se nisem holel srečati z njo v Leningradu, in sem zbežal na ta tihi otok . .. Vrnil sem se v zemljenico in pričel znova kuriti peč. Kornišev je prišel ob šestih. V licih je še bolj žarel in oči so mu blestele kakor mladeniču. Za njim je prišel kurir s krožniki in kotličem. «No, kako vam ugaja pri nas?# je vprašal Kornišev. »Prijeten kraj. Prej so bila tu sploh zdravilišča. Po Leningradu se zdi gotovo tu pravi raj.# Nisem ga hotel žaliti in sem rekel, da je tu res prekrasno. Izvlekel je uro in se zvito nasmehnil, «R?s je, skoraj bo ... » »Da, skoraj bo.» Težko sem jedel. Vsako minuto je moja napetost naraščala. Zdelo se mi je. da bom čutil še na cesti njene korake, če bo šla sem. Po obedu je šel Kornišev spat «Upam. da vaju najdem skupaj, ko se prebudim#, je rekel, pred-no je zaspal Sel sem iz zemljenice in se vsedel na hlod. Včasih se je na cesti med jelkami zasvetil kožuh. Vstal sem in napravil nekoliko korakov. Nato sem se počasi vrnil. Ure nisem več spravljal v suknjič, držal sem jo v žepu kožuha. Do njenega prihoda je bilo še uro časa. Ce šteješ sekunde mine neopazno. Stel sem do pet sto, pogledoval sem na uro in videl, da štejem hitreje, kot pa sekunde bežijo ... Stemnilo se je Nato sem zaslišal ropot vlaka, ki je sopihal proti postaji. Ustavil je .. . Zdaj stopa iz vagona ... Razgleduje se. Ne krili na Sinajskem polotoku, čigar pogorje sega tudi v. Negev. Kolonizacija naglo napreduje. Letošnji načrt predvideva ustanovitev 100 naselbin, Za katere je ■na razpolago kredit 1,5 milijo, na izraelskih funtov (približna vrednost britanskih). Kolonizacijski načrt za Negev, ki ga je oznanila vlada, predvideva investicije 50 milijonov izraelskih funtov, predvsem za obsežno namakanje pokrajine, ki bo v prvi. dobi sprejela 300.000 naseljencev- Libanon J s Hudem {Hath ang Aablus Tumarv Sa nia^ri/a Homollat dobm-Kalij vdovska konctsi Veruzaltm BelhleSe zajela eoiptorjba br: goda sled uefno z obvozno cesta Hebron vep rudniki 'egtrsko pusiom (geji pripada Jzratlujscgead Hebrona da Akab-skega zaliva.-V načrtu mdus- fri/ske naselbine. Hadnint: mangan žveplo, marec, steklarski pesek, Predvidena gran) Vrta njd za U petrolejem. 9 12. km obale -Izraela. It načrti gradnjo pristanišča Lylatn.- Zaliv Stal je pri vratih. . vjdd Poskočil sem ir. zagrabil svoj kožuh. Sla sva po stezi 111 sem temne kamionove obrise. Zadaj sem zlezel nanj. «No, zdravo#, je rekel Kornišev in mi toplo stisnil roko. «Do svidenja#, sem odvrnil, «in srčna vam hvala.# Nato smo odšli. rgf* Ponoči smo prišli v Lenih grad. a na ulicah je bilo sVetl°unjt i'1 je sijala. Čudno je bilo. a čim sem zagledal leningrajski ®.rna slišal mrko tiktakanje metronoma, mi je duša postala bolj J111 ^ ^ Na Urickem trgu sem zlezel iz kamiona in čez deset '',i^jn5ui s bi! že na stopnicah v Astoriji. Nasproti mi je prišel G3 cvptilko v roki. »A kje se mudite?# je vprašal. . ,n Rekel sem mu, da sem potoval in, ko je bil že >,un mi je rekel: ((Tedaj v kamionu se je neko dekle silno zanimalo za va? nadeli z d1*’19 Obrnil sem se k njemu. Stal ie. zakrival plamen svetilke m se zvito smejal. «Res je, nisem bil preveč zgovoren, kar se tiče vas#. )e cKdo ve, ali vam je kaj na tein, da se srečata ali ne?» Zagrabil sem ga za kožuh. «OIšanski», sejn zavpil. ((Pustite te neumnosti. We }e kaj je z njo?# Preplašeno me je pogledal. . ^ «SiIno me je prosila za vaš naslov. Mislil sem, ali ni- kakšno neumnost, s tem da sem omenil vaše ime? Opros zdi se mi. da že od jutra sedi v vaši sobi ...» jj) ;t®r t (Nadaljevanje 93-80» - UPRAVA; ULICA H. MANNA St. 29 — Telefonska številka 8351. UKEDNISIVU. ULICA MONltCCHI St 6. 'nalivni- ^^'vsak' mm višine v Sirlnl I Stolpca: trgovski 40, finaiično-pravnl 60, osmrtnice 70 lir OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18. j' ^Ajx>21M1ST^/°> TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. - TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRU2NICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 - Koper, ul. Battlstl 301/a - Tel. 70 MAKOCNINA. Cona A: meseCna Četrtletna /50. polletna 1400, celoletna 2tf(K) lir. Cona B. 144, 414, /yž I44u lugolir. FLKJ 55. 165, **3W»«va c‘ poStnt tekoči r\Cun za STO ZVIJ- «Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljani, Tj*5